Triurna stavka delavcev tržiške ladjedelnice Fincantieri s^ttfSiai life „ Deželna vlada dokončno potrdila načrt za zaščito Devinskih sten V: .fftfif i Klop se je z Nacetom Novakom podal na poseben sprehod po Španiji / 22 Dijaki iz Ivree nas spoznavajo Primorski Če lahko v Gorici, zakaj ne tudi vTrstu? Danjel Radetič Goriški Slovenci si prizadevajo za vzpostavitev dialoga z ezuli, ki živijo v mestu ob Soči. To jim bo po vsej verjetnosti tudi uspelo, saj vodi goriški sekciji osrednjih ezulskih organizacij ANVGD in Lega na-zionale človek, ki je pripravljen na sodelovanje in v Slovencih ne vidi sovražnika, proti kateremu bi se bilo treba boriti. Zanj kot tudi za druge ezule -in še predvsem za njihove sinove in vnuke - so goriški Slovenci zgolj someščani, ki si skupaj z njimi prizadevajo za kulturno in družbeno rast mesta in s katerimi je torej povsem naravno negovati prijateljske stike. Kot poročamo na goriških straneh današnjega dnevnika, je Rodolfo Ziberna v sredo v goriški knjižnici Damirja Feigla spregovoril tudi o perečih aspektih odnosov med Slovenci in ezuli, vendar je bil v svojih izvajanjih korekten, spoštljiv in objektiven; v zadregi se je znašel le, ko je odgovarjal na vprašanja o »slo-vanizaciji« Gorice, saj se je dobro zavedal, da gre za termin, ki bi ga bilo treba že zdavnaj črtati iz besedišča. Ne glede na to so bile pomenljive predvsem njegove besede o vlogi, ki jo imajo politiki pri ustvarjanju javnega mnenja, saj je dejal, da upravitelji ne smejo podpihovati starih zamer, temveč mora biti njihov cilj sožitje med različnimi jezikovnimi, kulturnimi in družbenimi komponentami mesta. Ziber-novo mnenje je podprl tudi bivši goriški župan Gaetano Valenti in menil, da politika ni v koraku s civilno družbo, ki se skorajda več ne ozira na spore iz preteklosti. Sredino srečanje med goriškimi Slovenci in predstavniki ezulskih organizacij je torej potekalo v zelo konstruktivnem vzdušju, čeprav so seveda prišla do izraza tudi različna gledanja na zgodovino, na obdobje pred drugo svetovno vojno in po njej. Ne glede na to se v Gorici občuti, da bodo nekdanja nesoglasja kmalu pozabljena in da mladi bodo znali vzpostaviti čisto nove vezi, ki jih zgodovina ne bo negativno pogojevala. Če v Gorici Slovenci in ezuli stopajo na pot sodelovanja, zakaj ne bi bilo to možno tudi v Trstu, namesto izzivanja s predlogom o odstranitvi partizanskih spomenikov, kar gotovo ne more prispevati k boljšim medsebojnim odnosom. dnevnik PETEK, 27. MARCA 2009_ Št. 73 (19.472) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Po napeti razpravi opozicija že napoveduje referendum Senat odobril zakon o biološki oporoki Oporoka bo veljala le tri leta, za zdravnike pa ne bo obvezujoča gorica - Konstruktivna Klepetalnica Goriškega loka Goriški Slovenci in ezuli stopajo na pot sodelovanja GORICA - V knjižnici Damirja Feigla v Gorici so v sredo v okviru Klepetalnic Goriškega loka gostili Rodolfa Ziberno, predsednika goriških sekcij zveze Lega nazionale in ANVGD, dveh osrednjih ezulskih organizacij. Z njim sta se Aljoša Sosol in predsednik SKGZ za Goriško Li-vio Semolič pogovarjala o odnosih med Slovenci in ezuli, o njihovih sporih iz preteklosti in načrtih za prihodnost. Ziberna je med zelo konstruktivnim pogovorom napovedal, da ezulske organizacije pri- pravljajo enciklopedijo velikih osebnosti Julijske krajine in Dalmacije. »V publikaciji si želim tudi Slovence, ki so prispevali h kulturni in družbeni rasti naših krajev,« je poudaril Zi-berna. Na 15. strani RIM - Senat je včeraj s 150 glasovi za, 123 proti in 3 vzdržanimi odobril sporni predlog zakona o biološki oporoki, ki prepoveduje vsako obliko evtanazije in prekinitev ukrepov, ki bolnike ohranjajo pri življenju, kot sta umetno hranjenje in hi-dracija. Včerajšnjo razpravo v senatu je močno razburila odobritev dveh popravkov stranke UDC. Na osnovi prvega bo biološka oporoka veljala le tri leta. Na osnovi drugega pa biološka oporoka za zdravnike ne bo obvezujoča. To je po mnenju opozicije dejansko izvotlilo zakon. Demokratska stranka in Italija vrednot sta zato že napovedali referendum, če bo zakon dokončno sprejet v poslanski zbornici. Na 6. strani Uil: V FJK ob službo sedemsto šolnikov Na 3. strani Z julijem v Sloveniji tudi tedenske vinjete Na 4. strani Karabinjerji odkrili trgovino s pribežniki Na 8. strani Stavka delavcev tržiške ladjedelnice Fincantieri Na 14. strani Goriški župani za alternativno traso elektrovoda Na 16. strani nob - Spomeniki Odzivi tržaških županov TRST - Župane nekaterih občin v tržaški pokrajini smo vprašali, kako so se odzvali na včerajšnje pismo Paolo Sardo-sa Albertinija. Pisma, s katerim jih je pozval, naj odstranijo spomenike, ki častijo »jugoslovansko zasedbo Trsta«, sicer župani niso še prejeli, njihov odgovor pa vseeno ne dopušča dvomov: Aleksij Križman, Giorgio Ret in Mirko Sardoč so prepričani, da morajo spomeniki NOB ostati na svojih mestih. Na 7. strani trst - Na italijanski srednji šoli Campi Elisi odslej Telovadnica Sergia Veljaka Odobrena resolucija Furlaniča (SKP) in Pellarinija (NZ) o poimenovanju po slovenskem odbojkarju TRST - Občinska telovadnica italijanske nižje srednje šole Campi Elisi bo poimenovana po slovenskem od-bojkarju in športnem pedagogu Sergiu Veljaku. Tako je sklenil tržaški občinski odbor z odobritvijo resolucije, ki sta jo skupno predložila občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič in svetnik Nacionalnega zavezništva Andrea Pellarini. Dokument je podprlo 35 svetnikov, dva sta se vzdržala. Sergio Veljak je bil po mnenju mlajšega soigralca Pellarinija verjetno najboljši tržaški odbojkar, bil pa je tudi vzoren športnik in vzgojitelj. Na 8. strani ¡PMjjg; 2 Petek, 27. marca 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Prizadevanja za rešitev spornega mejnega vprašanja Pahor: Prišlo je do premika v intenziteti posvetovanj z Rehnom Evropski komisar za širitev je v sredo predstavil nov kompromisni predlog LJUBLJANA, ZAGREB - Pogovori se nadaljujejo naprej. Prišlo pa je do pomembnega premika v intenzivnosti posvetovanj zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške z evropskim komisarjem Ollijem Rehnom, je včeraj glede njihovega sredinega pogovora o reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje v Bruslju povedal slovenski premier Borut Pahor. Na vprašanje, ali je seznanjen z novim predlogom, ki ga je v sredo ministroma predstavil evropski komisar za širitev Rehn, in ali bo v prihodnjih dveh dneh na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije prišlo do deblokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU, je pojasnil, da so se dogovorili, da strani ne bosta dajali izjav, "dokler ne bi bil dosežen dogovor, ki bi ga oba ministra najprej sprejela kot sprejemljivega". Poudaril je, da se bo slovenska stran tega držala. Pahor je še povedal, da je zunanji minister Samuel Žbogar včeraj seznanil vlado s potekom pogajanj s komisarjem Rehnom in hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovicem. Kot so sporočili v Evropski komisiji, je komisar Rehn v sredo na tretjem srečanju s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom v Bruslju predstavil nov kompromisni predlog o reševanju vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v EU, o katerem je trojica že opravila prvo razpravo. Obe strani bosta pred- Predsednik slovenske vlade Borut Pahor log preučili in se nanj kmalu odzvali, so še pojasnili. Predsednik slovenske vlade je v zvezi s tem spomnil, da je hrvaški zunanji minister Jandrokovic na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da Hrvaška vztraja pri svojih stališčih, Slovenija pa pri njenih. "Slovenija torej vztraja pri svojih stališčih, zaenkrat pri svojih stališčih vztraja tudi Hrvaška," je povedal Pahor in poudaril, da je bil vendarle storjen velik premik naprej. Oba zunanja ministra, je nadaljeval Pahor, se zelo intenzivno pogovarjata z Rehnom in poskušata ugotoviti, ali bi bilo mogoče stališča zbližati. Slovenski premier drugih komentarjev ni želel dajati, vnovič pa je pojasnil, da je čas za tiho diplomacijo. Po Pahorjevih besedah imata zunanja ministra jasna navodila predsednikov vlad in obeh vlad. "Sta pa seveda diplomata, ki morata preko iniciative komisarja Rehna priti do dogovora, ki bo sprejemljiv za obe strani," je dodal. Borut Pahor je tudi povedal, da bo Slovenija v najkrajšem možnem času poslala vladi ZDA listino o ratifikaciji protokola o pristopu Hrvaške k zvezi Nato, tako da bo hrvaški premier Ivo Sanader povabljen na vrh zveze Nato v začetku aprila. Včeraj se je namreč iztekel rok za zbiranje podpisov za pobudo Stranke slovenskega naroda za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato. Vendar pa pobudniki, kot kaže, niso uspeli zbrati 40.000 potrebnih podpisov. Kot je po seji vlade še poudaril Pahor, je vlada storila vse, kar je bilo potrebno, da ne bi bili ogroženi interesi Slovenije, Nata in Hrvaške. (STA) Janez Stanovnik Marx. Zaradi kolapsa, ki smo mu priča, po njegovem zdaj prihajamo v dobo skrajne negotovosti, iz katere pa lahko pridemo le ob spoštovanju vrednot, ki so bile ustvarjene v času NOB. Stanovnik je bil včeraj kritičen tudi do Študijskega centra za narodno spravo in kriminalistično preiskavo povojnih pobojev z imenom Sprava. Glede centra meni, da je to center za rehabilitacijo kolaboracije, ki hkrati izdaja literaturo, ki blati partizanstvo in NOB. Pri akciji Sprava pa gre po njegovem za kopanje razdora. (STA) slovenija - O tem težko govori Stanovnik: Za povojne poboje sem vedel LJUBLJANA - Za povojne poboje "sem vedel, vendar ne čutim nobene krivde, da o tem nisem govoril," je na seji glavnega odbora ZZB NOB dejal Janez Stanovnik. Kot je dejal, se je zavedal, da bi odpiranje tega vprašanja pomenilo odpiranje ran. Povedal je tudi, da cilj NOB ni bila zgolj osvoboditev, ampak tudi socialna revolucija, izgradnja novega družbenega reda. Kot je v svojem političnem poročilu o delu zveze v letu 2008 povedal predsednik Zveze združenj borce za vrednote NOB (ZZB NOB) Janez Stanovnik, je o tem, da je za poboje vedel, zanj težko govoriti, vendar mora vseeno povedati. Z obujanjem povojnih pobojev namreč po njegovem prihaja do odpiranja starih ran, prav tako za poskus rehabilitacije kolaboracije, kar je zanj nedopustno. Tudi zaradi tega sam ne vidi možnost, da bi v narodu lahko prišlo do nagle sprave, je poudaril. Stanovnik je prepričan, da so imeli poboji legitimiteto pri takratnih zahodnih zaveznikih. V povezavi s tem je navedel sestanek predstavnika jugoslovanske vlade Alojzija Kuharja pri predstavniku takratne angleške vlade v Londonu, pri čemer naj bi mu slednji povedal, da so se "zavezniki odločili, da bodo vse kvizlinge vračali v dežele, kjer so povzročali zločine". Tudi angleški predsednik Winston Churchill naj bi po besedah Stanovnika leta 1943 v svojem pismu ameriškemu predsedniku Theo-doru Rooseveltu in ruskemu voditelju Josipu Visarijonoviču Stalinu priporočil, naj se odločijo, da "kolaborantom ne bodo dali statusa vojnih ujetnikov", ampak da jim bo pravično sodil narod dežel, iz katerih prihajajo. Zveza združenj borcev za vrednote NOB poboje obsoja, je pojasnil Stanovnik. Kot je poudaril, jih poboje zveza obsoja zato, ker pobitim ni bilo pravično sojeno, ne pa zato, ker bi v zvezi mislili, da so bili med pobitimi vsi nedolžni. Hkrati pa razumejo okoliščine, v katerih so se poboji dogajali, je dejal. Glede NOB je v svojem političnem poročilu povedal, da njen cilj ni bila samo osvoboditev, ampak tudi "revolucija, socialna revolucija, to je zgraditev novega družbenega reda". Za gospodarsko-finančno krizo pa meni, da je do nje prišlo zaradi prevelike koncentracije bogastva na eni in prevelike koncentracije revščine na drugi strani. Da se bo to zgodilo, je, kot je dejal, pravilno napovedal že Karl politika - Demokratska stranka Mlada Furlanka medijska zvezda VIDEM - Do včeraj je bila javnosti nepoznana, danes pa jo novinarji iščejo za izjave in intervjuje. 38-letna videmska odvetnica in pokrajinska svetnica Debora Ser-racchiani je na nedavni državni skupščini Demokratske stranke zelo ostro kritizirala politiko svoje stranke in njene voditelje, »ki govorijo različne politične jezike.« Daria Franceschinija, ki je v začetku sploh ni poslušal, je pozvala, naj se prebudi in naj bo jasen in dosleden, tudi za ceno notranjih zamer. Odvetnica je ponosna, da živi v mestu, ki je sprejelo nesrečno Eluano Englaro, Demokratska stranka bo po njenem uspešna, le če bo imela jasno in vsem razumljivo politiko. Njene kritične besede so doživele podporo na razno-raznih spletnih straneh ter na Fa-cebooku, kjer si je že pridobila na tisoče prijateljev. Štefan Čok, ko- Debora Serracchiani ordinator Slovencev v Demokratski stranki, je na svojem blogu besede videmske odvetnice označil kot izredne in zelo spodbudne. Časopisi (o njej je pisal tudi španski dnevnik El Pais) predstavljajo Deboro Serracchiani kot zelo simpatično, a tudi samozavestno žensko, ki je Franceschiniju in ostalim voditeljem Demokratske stranke povedala to, kar jim gre. Marsikdo ji že napoveduje svetlo politično kariero. Jelko Kacin nosilec liste LDS za evropske volitve LJUBLJANA - Nosilec liste LDS za volitve v Evropski parlament je Jelko Kacin, preostali kandidati te stranke pa so Mirjam Muženič, Slavko Ziherl, Sonja Kralj Bervar, Borut Cink, Darja Mohorič in Aleš Gulič, je ob robu včerajšnje slavnostne seje ob 15. obletnici LDS povedal predstavnik za odnose z javnostmi pri LDS Slavko Gegič. Vodja biroja deželnega glavarja absolvent Slovenske gimnazije CELOVEC - Kot je deželna tiskovna služba sporočila, je postal novi vodja biroja koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja 30-letni Johannes Graber, doma iz Ledinc ob Baškem jezeru. Graber, ki je absolvent Slovenske gimnazije (kar je deželna tiskovna služba v sporočilu za javnost očitno vestno zatajila), je po študiju angleščine in geografije ubral poklicno pot pri uradu koroške deželne vlade. Najprej pri nekdanjem namestniku deželnega glavarja Jo-sefu Pfeifenbergerju, nato pri Jorgu Haiderju in nazadnje pri Dorflerju, ko je bil strokovni referent za turizem. Od oktobra 2008 pa je bil Graber tudi referent za narodnostna vprašanja, pribežnike, policijo in vojaščino. (I.L.) V slovenskih potnih listinah po novem prstni odtisi LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj pripravila novelo zakona o potnih listinah, s katero uvaja biome-trične potne listine druge generacije, ki bodo vsebovale tudi prstne odtise. Nove potne liste naj bi začeli izdajati junija, veljavnih dokumentov pa državljanom do poteka veljavnosti ne bo treba zamenjati. Kot je pojasnila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, je temeljni cilj predloga uskladitev slovenskega pravnega reda s pravnim redom EU, ki določa, da je treba v potne listine uvesti tudi biometrijo dveh prstnih odtisov. V Idriji od danes razstava slik Karin Lavin IDRIJA - V mestni knjižnici v Idriji bodo danes ob 18.uri odprli razstavo akademske slikarke Karin Lavin doma iz Križa pri Sežani, ki je zaključila Akademijo lepih umetnosti v Benetkah in ima za sabo lepo število samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Razstava bo na ogled do 10. aprila med 15. in 19.uro. (O.K.) evropska raziskava - Anketirali so preko sto tisoč mladih, rojenih leta 1991 Med slovenskimi mladostniki narašča redno uživanje alkoholnih pijač LJUBLJANA - Med slovenskimi mladostniki se povečuje redno uživanje alkohola, kažejo rezultati evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah, ki jo je včeraj predstavila Eva Stergar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Odstotek slovenskih mladostnikov, ki uživajo alkoholne pijače, je nad mednarodnim povprečjem, je pojas-nila.87 odstotkov slovenskih mladostnikov, ki so sodelovali v Evropski raziskavi o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD), je v zadnjem letu pilo alkohol, kar je nad povprečjem mednarodne raziskave, kjer je v enakem časovnem obdobju alkohol pilo 82 odstotkov. V primerjavi s preteklimi raziskavami ESPAD se odstotek slovenskih mladostnikov, ki pijejo alkohol, povečuje. Takšno stanje je alarmantno, je ob predstavitvi podatkov raziskave na novinarski konferenci dejala Stergarjeva. Mednarodno poročilo ESPAD kaže, da je 58 odstotkov anketiranih že kadilo cigarete, 29 odstotkov jih je kadilo v mesecu pred anketo, dva odstotka vprašanih pa pokadi 20 cigaret ali več dnevno. Odstotek slovenskih dijakov, ki so kadili v mesecu pred anketo, je enak povprečju ESPAD. Sicer pa so v primerjavi z raziskavami v preteklih letih raziskovalci ugotovili, da je se je odstotek 16-letnih slovenskih mladostnikov, ki kadi, zmanjšal. Za tretjino vseh anketiranih je ka- nabis povsem dostopen, medtem ko je omenjena prepovedana droga povsem dostopna kar 47 odstotkov slovenskih anketiranih. V povprečju je 23 odstotkov fantov in 17 odstotkov deklet poskusilo katero koli prepovedano drogo. 19 odstotkov anketiranih je že poskusilo kanabis, sedem odstotkov pa je poskusilo katero koli dru- go drogo razen kanabisa. Ekstazi, kokain in amfetamine je uporabilo tri odstotke vprašanih, med enim in dvema odstotkoma anketiranih ima izkušnjo z LSD-jem, dva odstotka pa s krekom in en odstotek s heroinom. Sicer pa se je uporaba katere koli droge med slovenskimi mladostniki v primerjavi z rezultati predhodne raziskave zmanjšala. To velja pri vseh drogah, razen pri kokainu, kjer se je odstotek anketiranih mladostnikov, ki so že uporabili omenjeno prepovedano drogo, zvišal na tri odstotke. Za Slovenijo je najbolj značilen relativno visok odstotek anketiranih, ki so odgovorili, da so že vdihavali hlape. Takšnih je 16 odstotkov, kar je skoraj enkrat več kot je povprečje ESPAD raziskave za leto 2007. Mednarodno raziskavo ESPAD je leta 1993 spodbudil Švedski svet za informacije o alkoholu in preostalih drogah. Leta 2007 je potekal četrtič. V raziskavi leta 2007 je sodelovalo 105.000 dijakinj in dijakov, ki so bili rojeni leta 1991, od teh je bilo 3085 slovenskih dijakov in dijakinj. (STA) / ALPE-JADRAN Petek, 27. marca 2009 3 devin-nabrežina - Sklep deželne vlade na predlog odbornika Violina Devinske stene doživele dokončno okoljsko zaščito I / i V vi • # ••• I V-** • V V • - | v • V tržaški pokrajini obstajajo stin priznana zasatena območja TRST - Zaščiteno območje De-vinskih sten, ki se razprostirajo na obalnem pasu med Devinom in Se-sljanom, je včeraj formalno dobilo tudi zaščitno-razvojni projekt, v katerem veljajo zelo stroga okoljska pravila. Tako je na predlog pristojnega odbornika Claudia Violina sklenila deželna vlada ter s tem končala dolgotrajen in zapleten postopek, v katerega so bili angažirani različni dejavniki, začenši z Občino Devin-Nabreži-na. Dežela je potrdila zaščito okoli sto hektarjev površine pod in nad znamenito Rilkejevo pešpotjo, od morja do državne ceste številka 14. Gre v glavnem za površino, ki jo določa deželni zakon iz leta 1996, s katerim je uprava Furlanije-Julijske krajine zaščitila še nekatera druga območja v tržaški pokrajini. Devinske stene niso bile nikoli sporne, njihovo zaščito so vseskozi podpirale vse stranke v de-vinsko-nabrežinskem občinskem svetu. Deželna uprava je, poleg Devinskih sten, v tržaški pokrajini svojčas zaščitila tudi območja Volnika (zgoniška občina), Medvedjaka (Repentabor) in Glinščice v dolinski občini. Plan za zaščito in razvoj (italijanska kratica PCS) določa, kaj se lahko naredi in predvsem kaj je prepovedano na območju Devinskih sten. Glavno besedo ima pri tem Dežela, določilom katere je podrejen urbanistični načrt Občine Devin-Nabrežina. Med obravnavo zadnje spremembe tega načrta je v občinskem svetu prišlo do nekaterih polemik, ki pa so bile - bolj kot na Devinske stene - povezane s sosednjim Sesljanskim zalivom. Leva sredina je s tem v zvezi očitala občinski upravi neskladja med zaščito obalnega pasu vzdolž Rilkejeve pešpoti in Sesljanom, kjer načrtujejo kar nekaj gradenj in hudih posegov v okolje. Zaščita Devinskih sten, Med-vedjaka, Glinščice in Volnika (na Goriškem je med drugim Dežela zaščitila izliv Soče in območje Doberdob-skega in Prelostnega jezera), kot rečeno, ni bila nikoli sporna, obstajajo pa različni pogledi o načinu izvajanja zaščitenih določil. Čisto druga zgodba so žal zaščitena območja na Krasu na osnovi določil Evropske unije (projekt Natura 2000), ki jih deželna uprava izvaja mimo občinskih uprav in včasih tudi na škodo domačega prebivalstva. Devinski grad se nahaja na skrajnem zahodnem robu Devinskih sten, ki se, kot dokazuje spodnji graf (vir: Dežela FJK) razprostirajo med devinskim gradom in Sesljanskim zalivom kroma VJ ■fT CL.Í r Devinski grad gozdič ^oCestašt 14 stene , / % Jesljanskiza/i„ ■ "V^ bih MJfJT SARAJEVO - Avstrijski diplomat, sicer pa koroški Slovenec, Valentin Inzko je včeraj v Sarajevu uradno prevzel dolžnosti visokega predstavnika mednarodne skupnosti in posebnega predstavnika Evropske unije v BiH. Na položaju je nasledil Miroslava Lajčaka, ki je januarja zasedel položaj slovaškega zunanjega ministra. Inzko je ob tem povedal, da bodo politični voditelji, ki si bodo prizadevali za evropsko pot BiH, v njem našli dobrega sodelavca. Istočasno je tudi spomnil, da "mora BiH na svoji evropski poti izpolniti še veliko obvez". Izrazil je upanje, da se bodo domači politiki pri tem angažirali in da mu ne bo treba uporabiti t. i. bonn-skih pooblastil. Kot je še dodal, bo deloval kot prijatelj BiH, vendar pa ne bo okleval pri uporabi pooblastil, če bo to nujno potrebno. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH ima široka pooblastila, saj lahko izdaja zakone in odpusti politične funkcionarje. Kot je za televizijo RTVFBiH dejal Inzko, bosta njegovi glavni nalogi izvajanje Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala vojna v BiH (1992-1995), in približevanje države evropskim strukturam. BiH več kot 13 let po vojni sicer še vedno velja za potencialno žarišče konflikta na Balkanu. Koroški Slovenec Valentin Inz-ko, dosedanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji, se je rodil 22. maja 1949 v Celovcu. Veleposlanik v Sloveniji je bil od 20. januarja 2005. V svoji bogati diplomatski karieri je bil tudi avstrijski veleposlanik v Sarajevu, leta 1999 pa se je znova vrnil na avstrijsko zunanje ministrstvo, kjer je do imenovanja za avstrijskega veleposlanika v Sloveniji vodil oddelek za Srednjo, Vzhodno in Jugovzhodno Evropo, Srednjo Azijo in Južni Kavkaz. (STA) šolstvo - Sindikat Uil opozarja na hude posledice vladnega krčenja sredstev na tem področju V FJK ob službo sedemsto šolnikov Dežela naj razširi socialne blažilce na uslužbence v šolstvu - Deželni tajnik Cisl Scuola Lamorte pisal deželnim upraviteljem in parlamentarcem TRST - V Furlaniji-Julijski krajini je preko sedemsto šolnikov, ki z letošnjim septembrom tvegajo, da ostanejo brez službe. To je rezultat krčenja sredstev, ki ga bo državna vlada izvedla na področju šolstva, kar bo privedlo do znižanja vzgojno-iz-obraževalne ponudbe in celo do uničenja šolstva samega. V to je prepričan področni sindikat šolstva Uil Scuola, ki bo na deželni ravni zahteval razširitev dogovora o socialnih blažilcih tudi na uslužbence javne uprave in predvsem na tiste v šolstvu, čeprav je treba prednostno doseči to, da sedanji uslužbenci ohranijo mesto. Sindikat je včeraj priredil pobudo proti vladnemu krčenju sredstev v obliki srečanj, ki so potekala v vseh deželah in posledično tudi na deželnem sedežu Uil v Trstu, kjer so članom, šolnikom, novinarjem in upraviteljem (od vseh povabljenih je prišla le tržaška pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino, ki je zastopala tudi goriškega kolego Mau-rizia Salomonija) orisali zaskrbljujoče stanje šolstva v FJK vsedržavni in deželni tajnik Uil Scuola Antonello Lacchei in Ugo Previti ter član deželnega tajništva Uil Fer- nando Della Ricca. Ukrepi ministrice za šolstvo Mariestelle Gelmini niso nobena reforma, ampak so le posledica splošnega krčenja sredstev, ki je predvideno v finančnem zakonu, je bilo rečeno na srečanju. Do krčenja pa prihaja v obdobju, ko se vedno bolj čuti potreba po celodnevnem pouku, pri tem pa so govorniki opozorili, kako se je ob nedavnem vpisovanju za prihodnje šolsko leto npr. le zelo majhno število družin odločilo za 24-urni oz. 27-urni tedenski pouk v osnovni šoli, ki ju je ministrstvo ponujalo kot glavni izbiri. Glavnina družin se je namreč odločila za 30-urni in 40-urni oz. celodnevni pouk, tudi v šolah je vedno več otrok, zato je treba šolstvu dati nova sredstva, ne pa jih krčiti. Predstavniki Uil so pozitivno ocenili dogovor o uvajanju socialnih blažilcev iz začetka marca, za katerega je država pred kratkim podvojila sredstva na razpolago (od deset na dvajset odstotkov). Sindikat Uil zahteva dodatnih deset odstotkov od dežele FJK, na deželni ravni je treba tudi razširiti sistem socialnih blažilcev tudi na uslužbence javne uprave in predvsem na tiste v šolstvu, ki tvegajo izgubo službe: teh je po izračunih sindikata Uil preko sedemsto, kar za FJK ni malo. Seveda je treba storiti vse, da te osebe ohranijo delovno mesto, vseeno pa je treba socialne blažilce zagotoviti tudi tistim, ki ostanejo brez kritja. Ti ne smejo ostati zunaj delovnega tržišča in zunaj javnega šolskega si- stema. V ta namen je sindikat že pred časom zahteval sestanek s predsednikom deželne vlade Renzom Tondom ter z odbornikoma Alessio Rosolen in Vannijem Len-no, svoje poglede pa je včeraj orisal tudi tržaškemu prefektu in vladnemu komisarju za FJK Giovanniju Balsamu. Uil oz. Uil Scuola pa ni bil edini sin- dikat, ki je v teh dneh opozoril na vprašanje krčenja delovnih mest in negotove usode množice delavcev na področju šolstva. Podobno zaskrbljenost je namreč v sredo izrazil deželni tajnik sindikata Cisl Scuola Donato Lamorte, ki je s tem v zvezi tudi pisal pismo predsedniku deželne vlade, deželnemu odborniku za šolstvo, svetniškim skupinam v deželnem svetu in parlamentarcem iz FJK, v katerem jih poziva, naj politika odgovori na zahteve družin, ki so se v veliki večini izrekle za 30 oz. 40-urni tedenski pouk in naj posledično zagotovi zadostno število osebja. Lamorte je pri tem opozoril tudi na velik pomen dejavnosti šol v majhnih oz. gorskih krajih, kjer v bistvu prispevajo k zaščiti kulture in teritorija, večkrat pa so zadnji branik demokratičnega in kulturnega združevanja v tistih krajih. Podobno zahtevo je že v začetku marca izrazil sindikat delavcev znanja Flc-Cgil opozoril, da zaradi vladnih ukrepov utegne biti v FJK v šolstvu ob službo kar okoli 1.200 ljudi z nestalnim delovnim mestom, vse skupaj pa lahko kvarno vpliva na kakovost javnega šolstva v naši deželi. (iž) 4 Petek, 27. marca 2009 GOSPODARSTVO avtoceste - Po včerajšnjem sklepu slovenske vlade S prvim julijem v prodaji tedenske avtocestne vinjete Stale bodo 15 evrov, letne vinjete pa 95 evrov - Polletne vinjete bodo ukinjene bi to vplivalo na povpraševanje po vi-njetah. Medresorska delovna skupina je sicer pripravila še več drugih ukrepov v zvezi s cestninjenjem, ki jih bo vlada obravnavala na eni izmed prihodnjih sej. Gre za cestninjenje tovornega prometa in morebitno zmanjšanje trošarin. Kot je pojasnil Vlačič, je skupina kot enega izmed ukrepov predlaga tudi dvig cestnine za tovornjake, a bi jim šli naproti z znižanjem trošarine. »To je dopuščena državna pomoč, a je treba v zvezi s tem najprej doseči dogovor z Evropsko komisijo in oceniti, kakšen učinek bi imel tak ukrep,« je povedal minister. Vlačič je spomnil, da je vlada pred časom že sprejela en ukrep v zvezi s financiranjem nadaljnje izgradnje avtocest in vzdržnostjo obstoječega sistema, in sicer ukrep za kratkoročno stabilizacijo finančne konstrukcije Darsa. Tako se bo čisti dobiček Darsa prenesel na družbo kot priznan donos iz koncesijske pogodbe. (STA) LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj sklenila, da bo državnemu zboru predlagala spremembo zakona o javnih cestah, ki predvideva uvedbo sedemdnevnih vinjet po ceni 15 evrov, ukinitev polletnih vinjet in letno vi-njeto po ceni 95 evrov, je včeraj na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za promet Patrick Vla-čič. »Vlada na tak način sprejema gospodarno odločitev,« je ocenil minister. Slovenija bo z uvedbo kratkotrajnih vi-njet po njegovih besedah izpolnila pogoje Evropske komisije za sprostitev zaustavljenih kohezijskih sredstev za gradnjo avtocest in omogočila nadaljevanje ostalih postopkov za pridobivanje sredstev na ostalih avtocestnih odsekih. Vlačič je ponovil svoje stališče, da je bila uvedba vinjet 1. julija lani »politično darilo« prejšnje vlade. Zaradi domnevnega diskriminatornega obravnavanja udeležencev v prometu je Evropska komisija zamrznila postopke za odobritev sredstev za gradnjo avtocestnega odseka Slivnica - Draženci v vrednosti 38 milijonov evrov, zadržala pa je tudi vse nadaljnje postopke glede pridobivanja sredstev za druge odseke. Prometni minister je pojasnil, da so bile za tako odločitev pripravljene simulacije, ki so pokazale, da bi z uvedbo kratkotrajnih vinjet s 1. julijem letos (predlog je 1. julij, pristojnost za spremembo pa ima državni zbor) nastal dodaten primanjkljaj v višini približno 11 milijonov evrov. Pri tem minister poudarja, da tako obstoječi kot predlagani novi vinjetni sistem ces-tninjenja v blagajno družbe za avtoceste Dars prinašata manj sredstev, kot ga je stari sistem cestninjenja. Odločitev o uvedbi kratkotrajnih vinjet je po Vlačičevem prepričanju pomembna s treh vidikov: izboljšanja javnofinančnega položaja, sprostitve evropskih sredstev in neogrožanja turistične sezone v času zaostrenih gospodarskih razmer. Predlog sistema cestninjenja, ki ga je včeraj sprejela Pahorjeva vlada, je bila najbolj optimalna rešitev, je poudaril Vlačič. Kot je dodal, pa je bilo modelov, ki so jih obravnavali v okviru simulacij, veliko. Polletne vinjete so se izkazale kot nepotrebne, dvig cene za letno vinjeto pa je potreben, da se čim manj izniči negativne učinke obstoječega vinjetnega sistema. če bi bila cena letne vinjete višja od 95 evrov, Upravno sodišče obsodilo tržaško Pristaniško oblast TRST - Deželno upravno sodišče (TAR) Furlanije-Julijske krajine je sprejelo pri-ziv podjetja Tecnical proti tržaški Pristaniški oblasti v zvezi s projektiranjem nove logistične platforme. Pristaniška oblast bo morala tožniku plačati odškodnino. Sodišče pa ni sprejelo priziva z enako vsebino, ki jo je proti Pristaniški oblasti poslala družba Scott Wilson. Julija 2008 se je namreč na razpis za projektiranje logistične platforme prijavilo devet kandidatov, med katerimi je bila 5. avgusta izbrana naveza pod vodstvom rimskega podjetja Acquatecno. Tecnical, ki je tožbo dobil, je zmagoviti navezi očital pomanjkanje tehničnih pogojev, kot so bili postavljeni v razpisu. Razsodna upravnega sodišča sicer nalaga Pristaniški oblasti plačilo odškodnine, postopka oddaje dela pa ni razveljavila, ker je bilo delo že opravljeno in ni mogoče nazaj. Znesek odškodnine je treba še določiti, navadno pa ta znaša 10 odstotkov skupne vrednosti naročila. AcegasAps prevzel celotno družbo Sinergie Spa TRST - Multiservisno podjetje AcegasAps je včeraj podpisalo pogodbo za prevzem 49-odstotnega lastniškega deleža družbe Sinergie Spa, v kateri je že imelo 51-odstotni delež. Sinergie Spa je servisno podjetje, ki se ukvarja z upravljanjem toplote in je nedavno prevzela upravljanje službe za novo bolnišnico v Mestrah. Poslovno leto 2008 je družba sklenila s 56,8 milijona evrov prihodkov in s čistim dobičkom v vrednosti 2,5 milijona evrov. Letos ne bo sejma slaščic in čokolade v Vidmu TRST - Zaradi odpovedi podjetja, ki je imelo naročilo za organizacijo, letos ne bo sejma slaščic in čokolade, ki bi moral potekati 4. in 5. aprila v zgodovinskem sedišču Vidma. V zameno pa občinska uprava obljublja, da bo v naslednjih mesecih na istem prostoru priredila vsaj dva tematska sejma. Tradicionalni sejem slaščic in čokolade bi bila morala organizirati družba Flash Srl iz Milj, ki je organizacijo odpovedala v zadnjem trenutku, tako da je ni bilo mogoče zaupati novemu organizatorju. kriza - Vrtinec je zajel tudi modno industrijo Luksuz in razkazovanje ni več v modi, moda išče nove vrednote RIM - S splošno finančno in gospodarsko krizo se poglablja tudi kriza mode in luksuza, kar se že pošteno pozna tudi pri zadnjih podatkih o gibanju italijanskega izvoza. Po januarskem padcu je izvoz v države zunaj Evropske unije februarja strmoglavil za 21,9 odstotk, medtem ko se je uvoz znižal za 24 odstotkov, kar je absolutno največji padec doslej. Po podatkih, ki jih je včeraj objavil zavod Istat, se je torej izvoz februarja glede na enak lanski mesec zmanjšal za 21,9 odstotka, medtem ko je bil v primerjavi z letošnjim januarjem večji za 8,8 odstotka. Uvoz pa je bil tudi v mesečni primerjavi negativen, saj se je glede na lanski februar zmanjšal za 24 odstotkov, glede na letošnji januar pa za 3,6 odstotka. Že januarja so zunanjetrgovinska gibanja zabeležila močno negativen medletni trend, saj se je izvoz zmanjšal za 30 odstotkov (največji padec od leta 1993), uvoz pa za 23,8 odstotka. Za podobno negativne podatke je treba iti nazaj v leta 1998-1999. Zmanjšanje izvoza zadeva vse blagovne sektorje, največje padce pa so zabeležili pri naftnih derivatih (-46%), tekstilnih izdelkih (-33%), kemičnih snoveh in proizvodih (-32,1%). Izvoz avtomobilov se je zmanjšal za 25,3 odstotka, po januarskem 48,6-odstotnem padcu. Glede na geografska območja pa se je izvoz zmanjšal v vse regije, z izjemo držav čla- EVRO 1,3607 $ +0,84 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 26.03. 25.03. ameriški dolar japonski jen 1,3607 133,63 92191 1,3494 132,24 92176 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 45,4005 68 2460 45,4110 683740 II IUIIJKO 1 upila danska krona hntan^U'! ti mt 7,4488 093160 7,4486 0,92425 Ul 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnncLfa kfAn^ 10,8765 88175 10,9565 8,7275 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 27,233 1,5266 27,290 1,5230 jviv.aiji\i iiGiiiv estonska krona inan7arc^i TAnnt 15,6466 302,00 15,6466 300,22 1 1 IG >• • t, , ... „ .., ,, Mlad šahist na se zahvaljujem Fundaciji Goriške Hra- ez| (desno). nilnice, ki nam omogoča, da vodimo ta ude|eženci laboratorij in da nastopamo na raznih š |skega tekmovanjih,« je p°vedal Gergolet. (jj) turnirja Spodaj) CI3 Lekarne fí Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ~M Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v sredo, 1. aprila, ob 20.30 bo predstava Radio aktivni kabaret!« v kateri nastopajo Tja-ša Ruzzier, Boris Devetak, Franko Korošec, Marko Sancin in Aljoša Starc. uk Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »I mostri oggi«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Gran Torino«. KULTURNI DOM: niz »Psicoanalisi e cinema«, 20.00 »Il vento fa il suo giro«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »I mostri oggi«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Gran Torino«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il caso dell'infedele Klara«. Dvorana 4: 17.40 - 22.00 »Push«; 20.00 »La Matassa«. Dvorana 5: 20.00 - 22.00 »Diverso da chi?«; 17.30 »La verita e che non gli piaci abbastanza«. DALMATINOVA BIBLIJA IZ LETA 1584, ki jo je dal na razpolago Roman Gergolet bo do polovice aprila na ogled v podružnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na korzu Verdi 55 v Gorici. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. KD JEZERO vabi na ogled razstave Ila-rie Fedele v Modra's galeriji v Doberdobu; do sobote, 28. marca, od ponedeljka do sobote med 18. in 21. uro. RAZSTAVA AKVARELOV RENATA ELIE je ne ogled v prostorih bančnega zavoda Banca di Cividale na kor-zu Italia 91 v Gorici. RAZSTAVA DEL MEDNARODNE LIKOVNE DELAVNICE Slovenija odprta za umetnost 2008 je na ogled v Galeriji Kosič na Raštelu 5/7 v Gorici. Razstavljajo Herwing Berger, Julian Taupe in Rudi Benetik (Avstrija), Skender Bajrovic (Črna gora - Slovenija), Ivana Lomova (Češka), Anna Torronen (Finska), Istvan Balind (Madžarska), Tibor Csikos (Madžarska - Švedska) Ron Blom in Willem Van Hest (Nizozemska), Barbara Ka-stelic, Branko Simčič, David Ličen, Igor Banfi, Igor Pustovrh, Janko Orač, Marta Jakopič Kunaver, Polona Ku-naver Ličen, Rado Jerič, Simon Kajt-na, Veljko Toman, Vid Sark in Zoran Ogrinc (Slovenija); do 31. marca od torka do sobote od 9. ure do 12.30 in od 15.30 do 19.30. MEDNARODNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »ITEREST - IL VIAGGIO ANTICIPA L'ARTE« je na ogled v muzeju teritorija v Krminu. Razstavlja Michael Inmann do 29. marca od četrtka, do sobote med 16. in 19. uri, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. Zveza slovenskih kulturnih društev Kulturno društvo SOVODNJE Zveza slovenske katoliške prosvete Zveza cerkvenih pevskih zborov Zveza pevskih zborov Primorske Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert v sklopu 40. revije PftIMOkSM POJE Kulturni dom Sovodnje DANES, 27.3.2009 ob 20.30 V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu je še danes, 27. marca, na ogled razstava iz niza »Paesaggi e paesaggi«. Razstavljata umetnika Mauri in Veznaver. Urnik: med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro (tel. 0481-391228). Koncerti NEDELJSKI KONCERTI združenja AGIMUS: 29. marca, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert »Around the world«; nastopil bo otroški pevski zbor Artemia. VEČER CIGANSKE IN STAROGRAD-SKE GLASBE S SKUPINO ŠUKAR bo v prostorih Vinske kleti Goriška Brda v soboto, 28. marca, ob 20. uri; rezervacije na tel. 003865-3959506 (od 12. do 15. ure in od 19. do 22. ure) ali 0038641-633227. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice posveča niz koncertov Josephu Haydnu: v soboto, 28. marca, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bosta nastopila Carlo Lazari (violina) in Anna Lazzarini (klavir); vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 3. aprila, ob 20.45 bodo nastopili tenorji Cosimo DAdamo, Luca Favaron in Rodolfo Vitale in peli v spomin na Luciana Pavarottija; informacije na tel. 0481547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. M Izleti V ARS GALERIJI na Travniku v Gorici je na ogled fotografski projekt Trgi - prostor in čas. Razstavljajo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam La-vrenčič; do 20. aprila po urniku odprtja Katoliške knjigarne. V BENEŠKI PALAČI v ul. S. Ambrogio 12 v Tržiču bo v soboto, 28. marca, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »A fior di pelle«. Razstavljali bodo David Casini, Francesco De Grandi, Dacia Manto, Norma Jeane in Sissi; na ogled bo do 3. maja. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli 12 v Gorici je na ogled razstava mode-larstva Giovannija Huale z naslovom »Architettura e arte navale dal XVII al XVIII secolo«; do 10. aprila. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMART-NEM v Goriških Brdih je na ogled fotografska razstava Fotokluba Skupine 75; do 29. marca ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo danes, 27. marca, ob 18. uri, odprtje razstave slikarja Franka Žer-jala. Umetnika bo predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih; na ogled bo do 15. aprila od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med prireditvami. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del v zasebni lasti Zorana Mušiča; do 29. marca vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo danes, 27. marca, ob 19. uri, odprtje razstave Slovenija v barvah, ilustracije Marija Preglja; na ogled bo do 10. aprila od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, ob sobotah in praznikih zaprto. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. DOLJANSKA ŽELEZNICA prireja v nedeljo, 5. aprila, avtobusni izlet na Višarje; vpisovanje in informacije na tel. 388-8408834 (Kristjan). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). KD OTON ŽUPANČIČ, VOKALNA SKUPINA SRAKA IN SEKCIJA VZPI-ANPI ŠTANDREŽ organizirajo izlet v Umbrijo od 30. maja do 2. junija. Na programu so ogled mest Spello, Spo-leto, Norcia, Castelluccio, Val Nerina in Orvieto, obisk praznika »Vini nel mondo« v Spoletu in koncert vokalne skupine Sraka; informacije in prijave do zasedbe mest na tel. 3403447695 (Tamara po 19.30). Ü3 Obvestila (tel. 0481-531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v tržiškem uradu (tel. 0481411325) ob torkih in sobotah. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ vabi na ogled dokumentarnega filmskega gradiva Ženske v občini Šempeter - Vrtojba v okrepčevalnici Zdenka v Šempetru od danes, 27. marca, do 10. aprila. Urnik: od ponedeljka do petka med 14. in 21. uro. Filmsko gradivo je iz arhiva RTV Slovenije in Goriškega muzeja. IZ NIZA »PSICOANALISI E CINEMA« bodo v Kulturnem domu v Gorici predvajali film s prostim vstopom: danes, 27. marca, ob 20. uri »La sposa Siriana«. Po filmu bodo potekala predavanja na katerih bodo sodelovali predsednik združenja Amidei Nereo Battello, psihanalista Paolo Fonda in Ambra Cusin (SPI Trst), psihotera-pevta Cristina Bertogna in Rodolfo Picciulin (ARPA Gorica), novinar in direktor skupnosti Arcobaleno Andrea Bellavite, zgodovinarka Anna Di Gianantonio, odbornik Marko Ma-rinčič, socialni delavec Vito Dalo, (Forum Cultura Gorica) filmska izvedenka Tatiana Cozzarolo. PD ŠTANDREŽ organizira v soboto, 4. aprila, ogled Škofjeloškega pasjona. Predviden odhod z avtobusom ob 17. uri; informacije in vpisovanje ob uri obedov na tel. 347-9748704 in 048121608. SKPD F.B. SEDEJ vabi na Materinski dan, ki bo danes, 27. marca, ob 19. uri, v Sedejevem domu v Števerjanu. Sodelujeta mlajša dramska skupina ter otroški pevski zbor. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanje Marije Merljak z naslovom Dober imunski sistem - najboljši osebni zdravnik (alergije, astma, seneni nahod) v torek, 31. marca, ob 20.30 v Domu Franc Močnik v ul. San Giovanni 9 v Gorici; informacije na tel. 0481-536455, e-pošta soncni-ca@libero.it. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v sredo, 1. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige in DVD-ja »Il mi-ny volley - Fondamenti scientifici e metodologia applicativa«. Gost večera bo avtor Carmelo Pittera, bivši trener italijanske odbojkarske reprezentance. V SEJNI DVORANI POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju bodo v četrtek, 2. aprila, ob 20.45, v sklopu niza »Gorica Kinema (off)« predvajali film »The Fourth World War (Četrta svetovna vojna)«. Film s prostim vstopom prireja Ki-noatelje v sodelovanju z odborni-štvom za mir goriške pokrajine. S Poslovni oglasi AKŠD VIPAVA vabi na pohod Po sledeh prve svetovne vojne po okolici Deve-takov v nedeljo 29. marca. Zbirališče ob 8.45 pred gostilno »Pri Miljotu« v Devetakih. Pohod bo potekal tudi po nemarkiranih stezah in po gozdu, zato organizatorji priporočajo primerno obutev in fizično kondicijo; informacije na tel. 328-2180158. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. TONČIČEV SKLAD zbira predloge za Zlato zrno 2009, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S. Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji so na razpolago na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razpolago za brezplačno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu TMATEMATIKO USPEŠNO INŠTRUIRAM. Tel. 00386-40300620 Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Ofelia Lari-se vd. Zuberti, iz bolnišnice Sv. Justa, v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Maria Gratton vd. de Carnelli (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v stolnici in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Angelina Paron vd. Boscarol (iz tržiške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. IB Petek, 27. marca 2009 ljubljana - Drama SNG Mametova Bostonska naveza na mali sceni Bostonsko navezo Davida Ma-meta v Mali drami posvečamo scenografu Damijanu Cavazzi, je na včerajšnji predstavitvi osme premiere potekajoče sezone povedal ravnatelj in umetniški vodja SNG Drama Ljubljana Ivo Ban. V odsotnosti režiserja, Damijanovega očeta Borisa Cavazze, sta o igri spregovorili dramaturginja Diana Koloini in prevajalka Tina Mahko-ta. Premiera je ponavadi obdobje slavja, vendar tokrat ne praznujemo kaj preveč, je pripomnil ravnatelj Ban. Razumeti je bilo, da ima v mislih nedavno umrlega Damijana Cavazzo, avtorja scenografije Bostonske naveze, ki so ga pokopali včeraj popoldne, in smrt stalne članice Draminega igralskega ansambla, Barbare Levstik; njo bodo pospremili na zadnjo pot danes. Dela ameriškega dramatika Ma-meta so v Mali drami že igrali - Olean-no leta 1992 in Seksualno perverzijo v Chicagu leta 1996. Mamet, znan tudi kot filmski scenarist, je osebnost z izrazitim avtorskim stilom, je pojasnila dramaturginja. Izoblikoval je specifičen jezik, »Mamet speak«, nekakšno »mametovščino«, za katero so značilni kratki, nedokončani stavki, brutalni preobrati, menjavanje visokega jezika z jezikom ulice, kletvicami. Ta je odsev brutalnega sveta in ostrega poigravanja v medčloveških odnosih. Dramatiku, ki je pisal predvsem »moške« igre, so očitali, da je do ženskih likov v svojih igrah, do ženske sen-zibilnosti, sovražen, je razložila Koloi-nijeva. No, Bostonska naveza - prva premiera bo danes, druga jutri, obakrat ob 20. uri - je »ženska« igra, postavljena v obdobje fin de siecla, o »navezi« Anne in Claire ter njunem od- nosu do služkinje Catherine. Upodobile jih bodo Silva Čušin, Nataša Barbara Gračner in Maša Derganc. Ženske so tu v ospredju, a še vedno gre za brutalen svet, v katerem so ženske vedno v slabšem odnosu od moških, od katerih so odvisne vsaj ekonomsko. Bostonska naveza je v osnovi konver-zacijska komedija, a govori o zapletenih ljubezenskih in erotičnih odnosih, različnih trikotnikih. Prevajalka Tina Mahkota je opozorila na mnoge »znotraj besedilne zapletenosti« Mametove predloge. Besedila se je ob prvem branju, pred leti, z očmi prevajalke kar »ustrašila«, zdaj pa, ko se je pojavila želja po uprizoritvi na slovenskih odrih v režiji Borisa Cavazze, z veseljem lotila. Besedilo, pisano v »subverzivni, prebojni mani-ri«, pod mrežo odnosov, ki segajo do romana Bostončanke Henryja Jamesa in gledaliških vzorcev s konca 19. stoletja, ves čas drsi v vulgarno izražanje, utemeljeno v ekonomiji odnosov. Pri prevajanju se je trudila, da tekst ne bi zvenel preveč izumetničeno. Zadrega je bila že pri slovenitvi naslova, »Boston Marriage«, ki je v ameriški angleščini znan izraz oziroma evfemizem za odnos dveh žensk, ne nujno erotičen, v 19. stoletju. Mahkotova se je odločila za izraz »naveza«. Ban v novi uprizoritvi vidi »izredno kompaktnost« vseh treh prota-gonistk, vsekakor pa »poslastico za gledališke sladokusce«. Poleg pokojnega mladega Cavazze so jo pomagali ustvariti še kostumografka Polona Valen-tinčič, skladatelj Igor Leonardi, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec luči Milan Podlogar in asistentka režije Ajda Valcl. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Tamara Matevc: Zaljubljeni v smrt / Koprodukcija SSG in Novi Zato. Režija: Samo M. Strelec, igrajo: Nikla P. Pa-nizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. Ponovitve s predhodno rezervacijo: danes, 27. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), jutri, 28. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29.marca ob 16. uri v Mali dvorani SSG. Info in predprodaja: Blagajna SSG od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure (brezplačna tel. št. 800214302). Gledališče Rossetti Noel Coward: »Vite private« / Produkcija: Hurlyburly in Cherestani. Režija: Philip Prowse. Urnik: danes, 27. marca ob 20.30. Maria Letizia Compatangelo: »To be or not to be« / Nastopata: Giuseppe Pambieri in Daniela Mazzucato. Režija Antonio Calenda. Urnik: jutri, 28. ob 20.30 in v nedeljo, 29. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Mara Baronti: »India« / Nastopata Stalno gledališče iz Genove in Stalno gledališče iz Neaplja - Il Mercadante. Režija: Alfonso Santagata. Urnik: do sobote, 28. ob 21.00 in v nedeljo, 29. marca ob 17.00. Osvaldo Guerrieri: »Ale Calais« / Nastopa Stalno gledališče iz Kalabrije, Fondazione Tearo Piemonte Europa; režija Emanuela Giordano. Urnik: od torka, 31. marca do sobote, 4. aprila ob 21.00 ter v nedeljo, 5. aprila ob 17.00. La Contrada Pino Roveredo: »Capriole in salita« / Nastopa: La Contrada - Stalno gledališče iz Trsta / CSS Teatro stabile di in-novazione di Udine. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: danes, 27. in jutri, 28. ob 20.30, v nedeljo, 29. in v torek, 31. marca ob 16.30, od srede, 1. do sobote, 4. ob 20.30 ter v nedeljo, 5. aprila ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 29. marca ob 17.30 / Gledališka predstava F. G. Lorca: »Dom Bernarde Albe«, v izvedbi Srednješol- ske skupine SDD »Jaka Štoka« s Pro-seka in Kontovela. Režija Alida Bevk. GORICA Kulturni dom V sredo, 1. aprila ob 20.30 / Festival komičnega gledališča »Komigo 2009«; nastopa Radio - aktivni kabaret: T. Ruz-zier, B. Devetak, F. Korošec, M. Sancin in A. Starc. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 2. in v soboto, 4. aprila ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Znamke; nakar še Emilija«, nastopa Gledališče Koper. Režija: Jaka Ivanc. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V nedeljo, 29. marca ob 20.00 / John Steinbeck: »Ljudje in miši«. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 27. in jutri, 28. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 30. marca ob 20.00 / Andrej Hieng: »Osvajalec«. V torek, 31. marca ob 20.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V sredo, 1., v četrtek, 2. in v petek, 3. aprila ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 27. in jutri, 28. marca ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V ponedeljek, 30. marca ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 31. marca ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 27. marca ob 19.30 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. Jutri, 28. ob 19.30 in v nedeljo, 29. marca ob 19.00 / Peter Stone, Julle Sty-ne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 30. marca ob 16.00 in ob 19.00 / John Osbourne: »Ozri se v gnevu«. V torek, 31. marca ob 10.00 in ob 13.00 / John Osbourne: »Ozri se v gnevu«; ob 19.30 David Drabek: »Ples na vodi«. V sredo, 1. aprila ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. PRI REDITVE Mala scena Danes, 27. marca ob 20.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. V ponedeljek, 30. marca ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rimu«. V torek, 31. marca ob 20.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V soboto, 4. aprila ob 20.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. Šentjakobsko gledališče Danes, 27. marca ob 17.00 / J. Austen/J. Jo-ry: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V ponedeljek, 30. marca ob 18.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristraj-nost« (romantična komedia), režija: Zvone Šedlbauer. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Cerkev pri Sv. Ivanu Jutri, 28. marca ob 20.30 / Koncert ob 80-letnici rojstva goriškega skladatelja Stanka Jericija (1928-2007). Med drugimi skladbami bo izveden tudi Stabat Mater za soliste, zbor in orgle. Nastopili bodo sopran Alessandra Schettino, mezzosopran Mirjam Pahor, bas Goran Ruzzier, Marco Colella na orglah, razni instru-mentalisti in mešani pevski zbor Štan-drež z dirigentom Davidom Bandljem. Gledališče Verdi P. I. Čajkovski: »Evgenij Onegin« / Nastopajo ruski operni pevci s tržaškim orkestrom gledališča Verdi. Dirigent Feliks Korobov. Urnik: danes, 27. ob 20.30, jutri, 28. ob 17.00, v nedeljo, 29. ob 16.00 in v torek, 31. marca ob 20.30, v sredo, 1. in v petek, 3. ob 20.30 ter v soboto, 4. aprila ob 16.00. Dvorana Victor de Sabata V nedeljo, 29. marca ob 11.00 / Nastopa Duo Rossini. Dvorana de Banfield - Tripcovich Jutri, 28. ob 20.30 in v nedeljo, 29. marca ob 11.00 / B. Britten: »Il piccolo spazzacamino«, opera. GORICA Cerkev sv. Ignacija V nedeljo, 29. marca / Koncert ob 80-letnici rojstva goriškega skladatelja Stanka Jericija (1928-2007). Med drugimi skladbami bo izvedena tudi Sta-bat Mater za soliste, zbor in orgle. Nastopili bodo sopran Alessandra Schet-tino, mezzosopran Mirjam Pahor, bas Goran Ruzzier, Marco Colella na or-glah, razni instrumentalisti in mešani pevski zbor Štandrež z dirigentom Davidom Bandljem. _SLOVENIJA_ SEŽANA Terminal (Koncertna dvorana) Jutri, 28. marca ob 22.00 / Otvoriveni večer »Pomladni labirint zabave«: nastopala bo rock skupina Šank Rock. HRPELJE Kulturni dom V sredo, 1. aprila ob 20.00 / Muzikal: »Prava dekleta«, avtorski projekt Tine Gorenjak v režiji Zvezdane Mlakar. IZOLA Kulturni dom V torek, 31. marca ob 18.00 / Območna revija obalnih otroških in mladinskih pevskih zborov »Naša pomlad«. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 28. ob 19.30 in v nedeljo, 29. marca ob 18.00, Linhartova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana: »Mozart vs. Schumann«. Glasba: W. A. Mozart, R. Schumann. Ponovitve predstave iz sezone 2007 / 08. V nedeljo, 29. in v ponedeljek, 30. marca ob 19.30 Linhartova dvorana / Vodilni nizozemki ansambel: »Insomnio«. V torek, 31. marca ob 16.00 Gallusova dvorana / Popoldan s simfoniki RTV Slovenija: »Fiesta latina«. Dirigent: Mate Bekavc. Šentjakobsko gledališče V torek, 31. marca ob 10.00 / S. Ma-karovič: »Mali kakadu« (otroški muzi-kal), režija Andrej Jus (koproducija KZ Kult in ŠGL). V sredo, 1. aprila ob 19.30 / F. M. Ježek: »Greva se ježka« (muzikal), režija Tijana Zinajic, produkcija Pernar-čič&Pernarčič. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Narodnega doma (Ul. Filzi 14): do 9. aprila, bo Klavdija Marušič razstavljala pod naslovom »Acquater-rae«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 17.30 do 19.30, po dogovoru pa tudi ob sobotah zjutraj. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Tržaški državni arhiv (Ul. La Marmora 17): do 4. aprila bo na ogled razstava pod naslovom »Trst: 26 žensk. 26 del«, ki spada v okvir vsedržavne kulturne pobude "Ženska v umetnosti". Odprto ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 17.30, ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 9.00 do 13.30, ob nedeljah zaprto. Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz): do 11. aprila bodo na ogled fotografski pej-saži Maria Sillanija Djerrahiana. Možnost ogleda od torka do sobote od 15.30 do 19.30 ali po predhodnem dogovoru. Židovski muzej Carlo in Vera Wagner: do 19. aprila bo na ogled fotografska razstava poljske umetnice in pisateljice Monike Bulaj pod naslovom »Elijevo potovanje«. BARKOVLJE SKD Barkovlje, (Ul. Bonafata 6): je na ogled Pomladanska razstava na kateri sodeluje dvajset ustvarjalk. Urnik: danes, 27. marca od 15.30 do 18.00, jutri, 28. in v nedeljo, 29. marca od 10.00 do 18.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. KD Ivan Grbec, (Škedenjska ul. 124): na ogled je razstava »Umetnostno poslikani keramični izdelki« Gabrijele Ozbič. Urnik: danes, 27. marca od 17.00 do 19.00, jutri, 28. in v nedeljo, 29. marca od 10.00 do 12.00. MILJE Muzej Ugo Carà: do 5. aprila bodo na ogled predlogi mladih oblikovalcev, predvsem elektronskih pripomočkov. Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob četrtkih tudi od 10.00 do 12.00, ob nedeljah pa samo zjutraj. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. Ars galerija (na Travniku): do 20. aprila bo na ogled fotografski projekt »Trgi - prostor in čas«. Razstavljali bodo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam La-vrenčič. Galerija Kosič (Raštel 5/7): do 31. marca, bodo na ogled dela mednarodne likovne delavnice »Slovenija odprta za umetnost 2008«. Razstavljali bodo Herwing Berger, Julian Taupe in Rudi Benétik (Avstrija), Skender Bajrovic (Črna gora - Slovenija), Ivana Lomova (Češka), Anna Törrönen (Finska), Istvan Balind (Madžarska), Tibor Csi-kos (Madžarska - Švedska) Ron Blom in Willem Van Hest (Nizozemska), Barbara Kastelic, Branko Simčič, David Ličen, Igor Banfi, Igor Pustovrh, Janko Orač, Marta Jakopič Kunaver, Polona Kunaver Ličen, Rado Jerič, Simon Kajt-na, Veljko Toman, Vid Sark in Zoran Ogrinc (Slovenija); Odprto od torka do sobote od 9.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. KRMIN Muzej teritorija: do 29. marca je na ogled mednarodna fotografska razstava »Iterest - Il viaggio anticipa l'ar-te«. Razstavljal bo Michael Inmann. Razstava z naslovom Left Spaces bo na ogled od četrtka, do sobote med 16. in -/ 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Galerija sodobne umetnosti: do 30. aprila bo na ogled razstava umetnika Giuseppeja Zigainije. Odprto od 10.30 do 17.00, Ob torkih zaprto. _SLOVENIJA_ SEŽANA Mladinski Hotel Pliskovica: jutri, 28. marca, ob 19.30 bo otvoritev razstave, pod naslovom: »Hiše ki izginjajo«, umetnice Nuše Lederer. Razstava bo na ogled do 13. aprila. KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jožica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: od danes, 27. marca (otvoritev ob 19.00) do 10. aprila, bo na ogled razstava Slovenija v barvah, ilustracije Marija Preglja. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 17.00, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob sobotah in praznikih zaprto. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). ŠMARTNO Galerija v hiši kulture: do 29. marca bo na ogled razstava Fotokluba Skupine 75. Urnik: ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 13. aprila bo na ogled razstava del akademske slikarke Polo-nice Petek Zelenik. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. w Petek, 27. marca 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu formula ena - Začetek sezone v Melbournu Nova pravila, manj denarja, negotova napoved Lewis Hamilton bo težko ubranil naslov, saj je njegov McLaren, kot kaže, zelo počasen MELBOURNE - Tudi formula 1, elitni avtomobilistični šport, bo v prihajajoči sezoni občutila gospodarsko krizo. Junaki hitrih avtomobilov in velikega cirkusa Bernieja Ecclestona ostajajo isti kot v prejšnji sezoni, a s spremenjenimi dir-kalniki, z manj prevoženimi testnimi kilometri in v moštvih, ki so morala pošteno zategniti pasove. DIRKAČI - Ljubitelji formule 1 se še dobro spominjajo razpleta lanske sezone. O prvaku je odločala zadnja dirka, pravzaprav zadnji krog zadnje dirke v Braziliji. Za trenutek se je zmage in naslova prvaka veselil Felipe Massa, toda Lewis Hamilton je skozi ciljno črto pripeljal kot peti - to pa je bilo dovolj za prvi naslov prvaka s točko naskoka in povod za veliko razočaranje Brazilcev. Zdaj je mladi Britanec, ki je pri manj kot 24 letih postal najmlajši prvak v zgodovini tega tekmovanja, nekaj mesecev starejši, izkušenejši in poudarja, da bi rad ponovil lanski uspeh. Vendar še vedno sedi v dirkalniku McLaren-Mercedes, ki pa v sezoni 2009, vsaj sodeč po testiranjih, ni več avtomobil, ki bi ga morali v izpuhe gledati vsi tekmeci. Tudi vodilni v ekipi iz Wo-kinga, med zimskim premorom je z vodstvene funkcije odstopil dolgoletni šef Ron Dennis, priznavajo, da tokrat ne bodo v vlogi favoritov. Če gre verjeti izidom testiranj, bo ena glavnih vlog pripadla moštvu Brawn Mercedes. Ekipa je nastala pravzaprav v zadnjem trenutku, potem ko je Honda že kmalu po koncu prejšnje sezone napovedala, da se zaradi vse večjih stroškov in gospodarske krize v svetu umika iz sveta formule 1. Nekaj tednov pred začetkom sezone je moštvo odkupil nekdanji vodja Ross Brawn in zadel v črno. Z izkušenima dirkačema, veteranom Rubensom Barrichel-lom in Jensonom Buttonom, ter dirkalni-kom, ki je najbolje od vseh ujel spremembe pravil, je bil na testiranjih šok za tekmece, navajene, da sami krojijo vrh formule 1. Pri McLarnu bo pomočnik Hamil-tona še vedno Heikki Kovalainen. Tudi Fer-rarijeva zasedba je nespremenjena. Finski zvezdnik Kimi Raikkonen je bil lani na koncu v senci Felipeja Masse in bo skušal dokazati, da je še vedno sposoben vrnitve na vrh, kjer je bil kot svetovni prvak leta 2007. Nekdanji Ferrarijev inženir Ross Brawn je iz dirkalnika, ki nosi njegovo ime in je opremljen z Mercedesovim motorjem, naredil, kot kaže, izjemno konkurenčno vozilo ansa Nevarna bosta oba dirkača BMW-Sauberja Robert Kubica in Nick Heidfeld. Nekdanji dvakratni svetovni prvak Fernando Alonso bo še kakšno leto potr-pel za volanom Renualta v upanju na odmeven prestop po končani sezoni, družbo v ekipi mu bo delal Nelson Piquet mlajši. Toyota stavi na Jarna Trullija in Tima Glo-cka, za spremembo pa so se odločili pri obeh moštvih s krili: k večjemu bratu Red Bull Renaultu je prestopil nadarjeni mladec Sebastian Vettel, poleg njega bo dirkal Mark Webber, pri Toro Rosso-Ferrariju pa so ob bok nekdanjemu prvaku serije CART Se-bastienu Bourdaisu postavili edinega novinca v formuli 1, Švicarja Sebastiena Bue-mija. Pri Williams-Toyoti orožji ostajata Nico Rosberg in Kazuki Nakajima, pri Force India-Mercedesu pa Adrian Sutil in Gian-carlo Fisichella. TEHNIČNE NOVOSTI - V primerjavi z letom 2008 je Mednarodna avtomo-bilistična zveza (FIA) uvedla veliko sprememb. Te so najbolj namenjene krčenju stroškov, saj je formula 1 v zadnjih letih postala nerazumno razsipna. Tako so omejili testiranja pred sezono in jih povsem prepovedali med njo, motorji v dirkalnikih mo- rajo po novem zdržati tri in ne le dve dirki, menjalniki pa štiri dirkaške konce tedna. Omejili so končno število vrtljajev motorjev na 18.000 na minuto. Namesto pnevmatik s profilom bodo spet uvedli pnevmatike z gladko površino, prednje krilce bodo povečali, manjša pa je površina zadnjih krilc in ostalih usmerjevalnikov zraka na dirkalniku. Novost je tudi sistem KERS (sistem za vnovično porabo energije), ki v tej sezoni še ne bo obvezen, nekatera moštva pa so ga že toliko razvila, da bi ga lahko uporabila na dirkah: gre za shranjevanje dela energije ob zaviranju, ki jo nato dirkač lahko uporabi s pritiskom na gumb, s čimer za nekaj sekund v vsakem krogu precej poveča moč dirkalnika. Ena sprememba pa je tik pred zdajci dobila rdečo luč. FIA je pred dnevi precej samovšečno in, kot kaže, brez posvetovanja z ekipami uvedla novost, po kateri bi o prvaku odločalo število zmag, ne pa končni seštevek točk. Takšnemu scenariju so se uprli v vseh ekipah v združenju. FO-TA in FIA je morala priznati poraz. Novost bo tako uvedla šele v sezoni 2010, morda pa sploh ne. KOLEDAR DIRK - Tudi pri prirediteljih dirk je nekaj sprememb. Iz koledarja je po sporu z Ecclestonom glede trženja in višine plačila pravic izpadla tradicionalna dirka v Kanadi, tako da je Severna Amerika zdaj ostala povsem brez prizorišča. Novinec pa je Abu Dabi, v Združenih arabskih emiratih se bo sezona končala 1. novembra. Marčev-sko-aprilski začetek bo po avstralski dirki azijski, saj sledita še dirki v Maleziji in Kitajskem (5. in 19. april), konec aprila bo na vrsti Bahrajn, nato pa od pomladi do poznega poletja sledi dolga evropska turneja (Španija, Monako, Turčija, Velika Britanija, Nemčija, Madžarska, Valencia, Belgija in Italija). Konec septembra se bo karavana F1 spet selila v Azijo (Singapur, Japonska), oktobra pa bo na vrsti Brazilija, ki bo zadnja dirka pred Abu Dabijem. PRIZIV ZAVRNJEN - Tik pred začetkom pa je FIA zavrnila protest moštev 1 Ferrari, Renault in Red Bull zoper ekipe Williams, Toyota in Brawn, češ da so te na svojih dirkalnikih uporabile neustrezne usmerjevalnike zraka (difuzorje) na zadnjem delu. (STA) APrimrski ~ dnevnik košarka Evroliga: podvig Siene v Atenah ATENE - Po dveh tekmah če-trtfinalna faze sta znana le dva udeleženca letošnjega zaključnega četvero-boja košarkarske evrolige. To sta moskovski CSKA in Olympiacos, med Barcelono in Tau Ceramico ter med Panathinaikosom in Sieno pa bo potrebna tretja tekma. Sierna je v Atenah poskrbela za pravi podvig, saj je po porazu v torkovi prvi tekmi večji del srečanja zaostajala tudi sinoči (-16 točk!), naposled pa ji je uspel preobrat. Včerajšnji izidi: Olympiacos -Real Madrid 79:73; Barcelona (Lako-vič 17) - Tau Ceramica 85:62, CSKA Moskva (Lorbek 21, Smodiš 7 točk) -Partizan BG 77:50, Panathinaikos - Siena (McIntyre 24, Kaukenas 22) 79:84 DRAMA V TRENTU- Izida prvih četrtfinalnih tekem končnice za naslov prvaka: Macerata - Sisley Tre-viso 3:0 (25:21, 25:21, 25:23), Itas Trentino - Vibo Valentia 3:2 (22:25, 25:19, 23:25, 25:17, 19:17). Vibo je v 5. setu že vodil z 11:14! KOLESARSTVO - Španec Juan Jose Cobo je zmagovalec kraljevske etape na kolesarski dirki Castilla y Leon. Kolesar moštva Fuji-Servette je na 145 kilometrov dolgi etapi od Santa Marie Del Parama do Galende Lagune v sklepnem delu etape ugnal Rusa Denisa Menčova. V skupnem seštevku dirke je vodstvo obdržal Američan Levi Leipheimer. SMRTNA KOSA - Petkratni gimnastični olimpijski prvak Japonec Jukio Endo je preminil v 73. letu starosti. Bil je tekmec Slovenca Mira Ce-rarja. Po njem se še danes imenujejo številni elementi. TENIS - Nekdanja najboljša teniška igralka sveta, Belgijka Kim Clijsters (25 let), je v Breeju tudi uradno potrdila, da se vrača na teniška igrišča. SNAIDERO - Izkušeni Mario Blasone bo v zadnjem delu pomagal glavnemu trenerju Romeu Sacchetti-ju na klopi videmskega košarkarskega prvoligaša Snadiera. Blasone bo sedel na klopi med tekmami A1-lige. UDINESE - Lastnik Udineseja Gianpaolo Pozzo in generalni direktor Pietro Leonardi se bosta morala zagovarjati pred disciplinsko komisijo zaradi ostrih kritik, ki sta jih izrekla na račun sodnika Ayroldija med tekmo pretekle sobote v Genovi. Za poškodbico v Ameriko Kaj mora ostati skrito? Dimitrij KriZman Znanec si je pred leti omislil poročno potovanje v južnem predelu Afrike in se med drugim podal na rafting na Zam-besiju. Glede na to, da je to precej večja reka kot Soča in da v njej plavajo krokodili, se zdi to pustolovščina z nemajhno mero tveganja. In res, imel je smolo, raft se je prevrnil, v nesreči je utrpel zlom stegnenice, celotno posadko pa so rešili tik preden bi jih reka iz brzic (kjer ni krokodilov) nemočne naplavila v mirnejši tok (kjer krokodili so). Kljub temu, da si ljudje najbrž ne želimo prav goreče, da bi bili kar resne zdravstvene oskrbe bili deležni v Zambiji, je bil znanec uspešno oskrbljen prav v državi, ki ima druge najbogatejše zaloge bakra na svetu. Lance Armstrong si je na dirki po Kastiliji in Leonu zlomil ključnico. Za kolesarja je to zelo običajna poškodba, neprimerno bolj enostavna kot zlom stegnenice pa je tudi zdravniška oskrba. Kljub temu je Lance Armstrong na krpanje odšel kar preko velike luže v do- mači Austin - mediji so podali podatek, da ga je prevzel njegov osebni zdravnik. Tukaj se postavlja kar nekaj zanimivih vprašanj, v osnovi pa si jaz zastavljam eno: zakaj mora človek za oskrbo tako enostavne poškodbe preleteti 12 ur? Odgovorov je lahko nič koliko, odvisno predvsem od tega, če Armstronga občuduješ ali pa se ti zdi njegova zmagovita pot nepojmljiva brez goljufije. Eminentni pravnifilozof je trdil, da hude kriminalce ne pokopljejo hudi prekrški - pokoplje jih dejstvo, da po takih hudih prekrških zgubijo mero in se jim manjši prekrški zdijo nepomembni ter se ponavadi prav na račun takih ujamejo na limanice. Tole razmišljanje, s katerim se strinjam, bom obrnil na glavo: pri velikih ribah je zelo težko dokazati velike grehe. Lahko pa jim kredibilnost spod-koplješ s tem, da jim dokažeš kopico majhnih. Ali pa, če ne dokažeš, vsaj nabereš veliko takih podatkov, ob katerih se ti vsaj porajajo dvomi. Sprejeti moramo dejstvo, da Lancea Armstronga nikoli niso zasačili pozitivnega na doping kontroli. V sodobnem popolnoma skomercializi-ranem športu to še zdaleč ni zagotovilo o brezmadežnosti. Pomislimo samo na afero Bena Johnsona, ki je priznal, da je bil dopingiran že v Rimu leta 1987, ko je tekel tedaj nepojmljivih 9.83. Uradno čist je bil le dokler je tekel v čevljih določenega proizvajalca. Lance Armstrong je v vseh teh letih bil ena izmed ikon največjega svetovnega proizvajalca športne opreme, za katerega lahko sklepamo, da zna svoje športnike tudi ustrezno zaščititi. Zaradi tega je dokazovanje, da Armstrongu poživila že uhajajo skozi ušesa enak boju z mlini na veter. Lahko pa prepričanje, da pri njem nekaj ni v redu, potešimo s takimi podatki, kot je omenjeni. Če celo za navadno poškodbico roke nanj položi le osebni zdravnik, ne pa katerikoli drugpriročnejši strokovnjak, je morda to znak, da mora nekaj ostati skrito. Kaj? (dimkrizman@gmail.com) nogomet - Kvalifikacije za SP Italija v Podgorici z napadalnim moštvom FIRENCE - Vse kaže, da se Marcello Lippi pred jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo za nastop na SP 2012 proti Črni Gori v Podgorici ne boji sprememb. Že včeraj so specializirani mediji poročalo o tem, da namerava poslati na igrišče napadalno moštvo z »Udinesejevo« konico, v kateri bi igrala »prava Videmčanka« Quagliarella in Di Natale in njun bivši soigralec Iaquinta, slednji celo v vlogi klasičnega prvega napadalca. Če pa napad ne bo takšen, bo v njem zagotovo igral Pepe, ki je prav tako igralec videmskega kluba. Zdaj pa se je izvedelo tudi, da bo na sredini igrišča ob Pirlu in De Rossiju najbrž igral vezist Sampdorie Palombo, ki je sicer predvsem obrambni igralec. V Podgorici računajo »azzurri« seveda na zmago, še posebno zato, ker za Črno goro ne bo igral njen najboljši nogometaš, to je napadalec Rome Vučinič. Crvena zvezda pred stečajem BEOGRAD - Pred enim najbolj znanih nogometnih klubov na Balkanu, beograjsko Crveno zvezdo, so težki časi. Kot poročajo srbski mediji, je nekdanji evropski in svetovni klubski prvak tik pred bankrotom. Obstaja velika verjetnost, da bodo rde-če-beli v prihodnji sezoni ostali vsaj brez nastopa v srbski prvi ligi in evropskih tekmo-vanjih.O težkem položaju kluba, pri katerem si kruh služi slovenski reprezentant Mirnes Šišic, nekdaj pa je pri njem blestel Milenko Ačimovic, sta seznanjeni tudi Mednarodna (FIFA) in Evropska nogometna zveza (UEFA). Če Crveni zvezdi do 31. marca ne uspe poravnati dolgov in zavarovati svojih sredstev za nadaljnje delovanje, potem Beograjčani ne bodo dobili licenc za domače prvenstvo in evropska tekmovanja. Obstaja tudi možnost propada tega nekdaj zelo uglednega kluba. Kot pišejo srbski mediji, nihče v klubu noče dajati izjav na to temo. Tako je bilo tudi v sredo, ko so novinarji Večernjih Vesti skušali izvedeti, če bo Crvena zvezda poiskala finančno pomoč in če se zaveda, kakšne bodo posledice, če svojih težav ne reši. "Predsednik in podpredsedniki so bili v tujini, generalni sekretar pa je imel še en niz neodložljivih sestankov," so malce cinično pripomnili pri portalu B92. (STA) 20 Petek, 27. marca 2009 ŠPORT / košarka - Zaostala tekma moške D-lige Dom še lahko upa v obstanek Po zmagi proti Dinamu ni več zadnji in je prepolovil zaostanek za Poggijem Dinamo - Dom 60:64 (17:19, 30:31, 50:48) DOM: Vončina 4 (-, 2:3, 0:5), Covi 9 (-, 3:5, 1:4), Cej 22 (0:1, 5:9, 4:7), Oblak 2 (-, 1:1, -), Zavadlav 2 (-, 1:4, -), Belli 10 (3:4, 2:5, 1:1), Dornik (-, 0:1, -), Faganel 2 (-, 1:3, 0:2), Collenzini 4 (2:2, 1:3, -), Kristančič 9 (2:4, 2:5, 1:2), Mininel (-, 0:4, -), TRENER: Ambrosi. PON: Vončina (35'). Domovci so v sredini zaostali tekmi triindvajsetega kroga deželne D lige presenetili goriški Dinamo, ki se je še pred nekaj tedni boril za mesto v končnici prvenstva. Z drugo zaporedno zmago na gostovanju se je Dom končno rešil nehvaležnega zadnjega mesta in razpolovil zaostanek s Poggijem, na račun katerega lahko v naslednjih krogih doseže obstanek. Po izenačenih uvodnih minutah so si Am-brosijevi fantje z odličnim Cejem na čelu izborili 6 točk naskoka (13:19), ob koncu prve in na začetku druge četrtine pa doživeli štiriminutno krizo. Številne naivne napake gostov so igralci Dinama takoj izkoristili in z delnim izidom 12:0 dosegli najvišje vodstvo, 25:19 v dvanajsti minuti. Domovci so razliko kmalu nadoknadili, za tem pa sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Po glavnem odmoru je Dom z dobrimi odstotki realizacije povedel za sedem pik (33:40), kmalu pa predenost spet zapravil. Na začetku zadnjega dela so spet stopili v ospredje igralci Dinama, ki so že v tretji minuti vodili z 58:53. Am-brosijevi varovanci so za tem strnili svoje David Cej je bil z 22 točkami najboljši Domov strelec. Že danes bo Dom spet na igrišču. Ob 20.45 bo doma gostil Romans kroma vrste, zmanjšali zaostanek in s Cejevo trojko izenačili. Obe ekipi sta ogromno grešili: Dinamo je v sedmih minutah le enkrat zadel, od 36. do 40. minute pa je bil izid košarka - Jutri v D-ligi Breg in Kontovel na domačih tleh V deželni D-ligi do konca prvenstva manjkajo samo še tri tekme, od slovenskih predstavnikov pa se lahko stanje na lestvici bistveno spremeni samo za Dom. Breg je namreč že napredoval v višjo ligo in lahko sedaj samo dodatno podaljša serijo zmag in ob koncu sezone doseže okroglih 50 točk. Naslednja predvidena žrtev je tako »miljski« Poggi, ki bo na gostovanje v Dolino prišel jutri ob 20.30 (sodnika Tržačana Vigini in Ge-licrisio). Poggi lahko računa na doprinos izkušenih Carbonare in Cele-ge, ki so v preteklosti krojili usodo svojih ekip tudi v višjih prvenstvih. Kljub temu pa je razlika med ekipama tolikšna, da bi morali predstavniki dolinske občine brez večjih težav premagati nasprotnike. Jutri bo igral tudi Kontovel, ki bo ob 20.00 pri Briščikih gostil Intermuggio. Obe ekipi sta že zdavnaj rešeni in lahko igrata povsem neobremenjeno: tako so Miljčani na primer minuli teden presenetili Don Bosco, ki je skoraj cel prvi del zasedal prvo ali drugo mesto! Prvo tekmo so Brumnovi varovanci izgubili, z običajno hitro in agresivno igro pa bi lahko drugo brez večjih težav zmagali. (M.O.) košarka - Danes turnir VZS Mitja Čuk »Zmagajmo vsi!« V • V I • šestič, glavni gost Miha Zupan Danes bo v športnem centru Er-vatti že 6. mednarodni turnir v košarki »Zmagajmo vsi!« v organizaciji VZS Mitja Čuk. Na turnirju bodo sodelovale ob VZS Mitja Čuk še OVI Jarše iz Ljubljane, Special Team iz Trsta, Il Mosaico iz Codroipa in združena ekipa Anssas in Ceo iz Sesljana. Turnir je netekmovalnega značaja, saj ne bo pravega zmagovalca: ekipe bodo odigrale v jutranjih urah, od 9.30 do približno 12.15 pet tekem. Sledilo bo nagrajevanje in obisk glavnega gosta košarkarskega turnir-j a Mihe Zupana, profesionalnega gluhonemega košarkarja. Zupan je član slovenske reprezentance gluhonemih, ki jo trenira slovenski trener Peter Brumen, in član slovenskega prvoligaša Union Olimpije. Vsi nastopajoči bodo prejeli nagrado, ki so jo pripravili sami gojenci VZS Mitja Čuk. Zaključek turnirja bo predvidoma ob 12.30. Miha Zupan (Union Olimpija) ansa na svetlobni tabli 60:60. Domovci so tekmo zmagali z dvema protinapadoma: Bellija so domačini zaustavili s prekrškom, Ambrosijev branilec pa je tudi tokrat hladnokrvno zadel oba prosta meta. Po zgrešenem metu so igralci Dinama takoj ustavili čas z osebno napako. Dom je izvajanje iz outa odlično izkoristil s Covijevim košem v protinapadu. Za zmago v mestnem derbiju je gotovo najbolj zaslužen ka-petan David Cej, ki je poleg 22 točk zbral 14 skokov in pridobil štiri žoge, tako da je bil njegov končni učinek kar +35. Domovci bodo spet igrali že drevi ob 20.45 v Kulturnem Domu proti Roman-su - manj kot 48 ur po koncu prejšnje tekme. Omejen počitek med tekmama verjetno ne bo pozitivno vplival na učinek goriške peterke, v zameno pa bo morala neprimerno boljša kot pred dvema tednoma. Glede na dobro igro Kristančiča in ostalih v zadnjih krogih bi morala biti povratna tekma gotovo bolj izenačena kot prva, ko sta manjkala Cej in Covi. Za nepristransko sojenje bosta tokrat poskrbela Pordenončana Poles in Serafino. Lestvica po 23. krogu: Breg 44, San Vito 36, Fogliano 32, Romans 30, Mon-falcone in Don Bosco 28, Dinamo in Nab 22, Kontovel 20, Intermuggia in Villesse 18, Poggi 10, Dom 8, Libertas 6. (M.O.) odbojka - 1. moška divizija na Goriškem Olympia se je z zmago povzpela na 2. mesto Sočanke so ugnale boljše uvrščenega nasprotnika Olympia - Fincantieri 3:0 (25:17, 25:18, 25:15) OLYMPIA: Fajt E. 8, Polesel D. 1, Mucci R. 4, Komjanc I. 8, Blasig F. 2, Brotto P. 12, Pavlovič D. 2, Terpin A. 1, Frandoli M. (libero) 0, Dorni R. 2 Servisi (točke/napake) 9:9 Olympia je v zaostali temki proti Tržičanom zlahka osvojila novi prvenstveni točki. Že od samega začetka je igrala koncentrirano in je z učinkovito igro v napadu in obrambi onemogočila nasprotniku, da je lahko sploh prišel do točk. Trener Terpin je že v prvem se-tu zamenjal postavo in dal možnost Blasigu in mlademu Draganu, da sta lahko igrala do konca tekme. Prav tako je v drugem setu poveril vlogo podajalca Poleselu in vključil v igro Fajta v vlogi korektorja. Vrstni red: Mariano 31, Olympia 29, Naš prapor 27, Soča Lokanda De-vetak 18, Turriaco 15, Fincantieri 6. Danes: Mariano - Naš prapor (ob 20.30 v Marianu), jutri: Soča - Olympia (ob 20.00 v Sovodnjah. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Soča - Staranzano 3:2 (20:25, 25:22, 25:20, 17:25, 15:13) SOČA: Bevčar 16, Camauli 3, Černic 5, Gabbana 2, Gallizia 8, Ma-russi 4, Moro 3, Turus (L), Visintin 14. Trener Paola Uršič. Zmaga proti Staranzanu je za Sočo injekcija samozavesti. Med drugim so tudi nastopile okrnjene. V prvem setu jim ni uspelo nadoknaditi začetnega zaostanka, zato pa so bile bolj prisebne v končnici drugega seta. Najboljšo igro so sicer pokazale v 3. se-tu, žal pa so v četrtem spet popustile, še posebno zato, ker so izjemno slabo servirale. Skrajšani peti set je bil poglavje zase. Soča je visoko povedla kar z 12:4, nato pa so naše igralke verjetno mislile, da jim zmaga ne more več uiti in so popustile. Gostje so reagirale in se Soči približale na eno samo točko zaostanka, k sreči pa jim preobrat ni uspel. Jutri ob 18.00 v Fari: Millenium Azzurra - Govolley Kmečka banka nogomet Kaznovanih šest igralcev in odbornik Disciplnska komisija deželne nogometne zveze je za dva kroga kaznovala Alessia Giannotto, za en krog pa Andreo Re (oba Juventina), ki sta bila izključena na nedeljski tekmi proti Trieste Calcio. Za en kroga sta kaznovana tudi Marco Ses-si (Kras), zaradi četrtega opomina, in Vili Bečaj (Zarja Gaja) zaradi izključitve. Disciplinska komisija je obenem določila, da za teden dni (do petka, 3. aprila) odbornik Krasa Livio Martini ne bo mogel opravljati svojih dolžnosti. V prvenstvu mladincev je bil za krog kaznovan Gabriel Marino (Kras) in Gabriele Brandolisio (Vesna). ZAČETNIKI Pomlad A - Domio 1:1 (1:0, 0:1, 0:0) STRELEC ZA POMLAD: Caselli. POMLAD A: Carli, Racman, Sancin, Ferluga, Žerjal, Glavina, Pagnani, Lasch-izza, Mesar, Stojkovič, Caselli, Kofol, Genzo. Trener: Kos. Po treh neuspešnih nastopih je Pomlad tokrat le pokazala lep napredek v igri. Kosovi varovanci so igrali zbrano in požrtvovalno. Ustvarili so nekaj lepih akcij. »naša napoved« - Trener Poletovih košarkaric Andrej Vremec »Tekma je naš pravi trening« Obstanek vprašljiv, B-liga pa vseeno koristna - O Boru in Jadranu - Namesto visokih lig več ekip mladih v promocijski ligi Andrej Vremec že drugo sezono zapored vodi člansko ekipo Poleta. Lani je z njo dosegel odlično drugo mesto v deželni C ligi in s tem tudi napredovanje v B ligo. Po solidnem začetku so poletovke doživele serijo osmih prvenstvenih porazov - nazadnje so slavile sredi decembra proti Pordenonu. Zakaj pa je bil izkupiček mlade in perspektivne ekipe slabši v povratnem delu? »Razlogov je več. Prvi je dejstvo, da so se nasprotnice ojačile oz. so spet zaigrale tiste, ki so bile v prve delu poškodovane. Oma in Foljan lahko računata vsak na po dve novi igralki, s Pordenonom pa od decembra igra odlična Američanka, ki je za to ligo pravi luksuz. Drugi razlog je, da smo tu najmlajša ekipa: med prvimi osmimi igralkami so kar štiri pod sedemnajstim letom! Zato bi potrebovali trening več od ostalih. Tedensko imamo po tri treninge, nikoli pa nismo v popolni zasedbi. To se pozna proti tako izkušenim nasprotnicam.« Pri Poletu so med sestavljanjem ekipe računali, da bo Ve- ronica Abrami še naprej nastopala z njimi. V prejšnji sezoni je namreč dajala samozavest ekipi: »Polovila je ogromno žog in bila klučnega pomena predvsem v obrambi.« Poleg tega je kazalo, da bo s Poletom igrala tudi Martina Gantar, ki pa se je za tem odločila za nastopanje v višji ligi. Septembra so se kljub temu odločili za nastopanje v B ligi s svojimi igralkami. »Ne glede na končni izid sem zelo zadovoljen. Večina deklet je prvič nastopala v tako kakovostnem prvenstvu in si v njem nabirala izkušnje.« Polet sedaj igra v dodatni skupini za obstanek, kjer se bo po dvakrat pomeril s Porde-nonom in Omo. Kako pa se lahko v tem odrežejo Poletova dekleta? »Nimamo dosti možnosti, saj zadnje čase treniramo pokrpani: v zadnjem mesecu in pol smo samo dvakrat trenirali v popolni postavi. Naš pravi trening je zato tekma, kar se pozna proti tako kvalitetnim nasprotnicam. Ne smemo pa gledati negativno tudi na izpad: liga je za nas premočna.« Kaj pa bo z moškimi predstavniki v drža- Andrej Vremec kroma vni C ligi? »Za Bor je ključnega pomena zmaga na sobotnem srečanju, za tem pa mora priti do play-outa v čim boljši fizični formi. Jadran je v nedeljo zamudil lepo priložnost. Cilj mora biti sedaj deveto mesto, uvrstitev v play-off pa je zelo težka, saj bi morali osvojiti vse preostale tekme.« V bodoče pa morajo naša društva ustvariti dolgoročna sodelovanja - po možnosti vsaj triletna. Letna so namreč »samo krpanje«. »Predvsem na mladinskem področju je pomembno sodelovanje, da lahko igralcem in trenerjem nudimo čim kvalitetnejše pogoje. Glede na omejeno število mladih lahko nekateri računajo na to, da vsekakor igrajo, kar gotovo ni vzgojno. Kot pobudnik projekta SKPDJ pa se Andrej sprašuje, če imajo slovenska društva organizacijske in finančne sposobnosti, da nastopajo s tolikimi ekipami v C1, C2 in D ligi. »Raje bi imeli več ekip v promocijskem prvenstvu: letniki 90 in mlajši so še vedno v velikanskih težavah, ko nastopajo v D ligi. V tem prvenstvu zato ni dovolj možnosti za razvoj igralcev, do katerega lahko pride samo če so na parketu.« ANDREJEVE NAPOVEDI Bor Radenska (18) - Benetke (14) zmaga Bora +15 (-3) Caorle (38) - Jadran Mark (24) zmaga Jadrana +3 (-8) Breg (44) - Poggi (10) zmaga Brega +20 (+16) Dom (8) - Ferroluce Romans (30) zmaga Romansa +10 (+17) Kontovel (20) - Intermuggia (18) zmaga Kontovela +4 (-8) (M.O.) / ŠPORT Petek, 27. marca 2009 21 naš pogovor - Arianna Bogatec, športni vodja pri TPK Sirena »Mladim želim vcepiti ljubezen do pomorske kulture« V Barkovlje želi privabiti osnovnošolce in njihove starše - Recept za uspeh? Žrtvovanje! Arianna Bogatec, najboljša slovenska jadralka v Italiji, udeleženka olimpijskih iger v Barceloni 1992 in Atlanti 1996, je v matičnem društvu TPK Sirena po nedavnem občnem zboru barkovljanskega društva prevzela vlogo športnega vodjo. Vrnitev na sceno tako izkušene športnice je za naše jadranje prav gotovo lepa novica. Zakaj si se pravzaprav vrnila? Počutila sem se moralno dolžna prispevati k obstoju športnega pomorskega kluba na Tržaškem, ker se je odbor, ki se je na občnem zboru kandidiral v alternativi z izvoljenim, predstavil s programom, ki je bil popolnoma kulturne vrste. To se mi je zdelo zelo žalostno. Kako nameravaš zastaviti svoje delo? Rezultatov ni mogoče na nobenem področju doseči v kratkem času, zato mora biti delo nujno zastavljeno večletno. Zaenkrat je moj mandat dveleten, začeti pa moram od tam, kjer je končal prejšnji odbor. Nadaljevali bomo s skupino kadetov razreda optimist, to so najmlajši od letnika 1998 do letnika 2000, z junioresi ter s starejšimi, ki tekmujejo v kategorijah laser in evropa. Načrtujemo informativne obiske za vse slovenske osnovne šole na Tržaškem. Povabili smo jih na obisk in pomorsko učno uro v našem klubu, da se bodo otroci seznanili s tem, da obstaja v Bar-kovljah slovenski klub. Osredotočili smo se na učence prvih razredov, dobrodošli pa so seveda tudi starejši. Na koliko tekmovalcev lahko trenutno računate? Osem. Jih je morda malo? Ne, to je kar lepa skupina, ampak jo je treba seveda iz leta v leto dopolnjevati. To velja za vse športe. Boš tudi trenirala? Ne, trenerjem bom pa dajala iztočnice za delo. Kdo so klubski trenerji? To so Alan Mahne Kalin, Nataša Va-lentič, Samuel Kralj, Alex Debelis in Alex Matjačič. To so mladi, ki so vedno zvesti □ Obvestila klubu. Upam, da se bom z njimi dobro razumela. Želela pa bi pritegniti tudi pozornost staršev otrok, da sami spoznajo, kaj je pravzaprav jadranje, da ne gre le za delo na vodi, ampak da je zelo pomembna tudi priprava na kopnem. Vzgojni prijem je pri jadranju zelo pomemben. Ali je med vašimi mladimi tekmovalci tudi kaj perspektivnih? So, vendar bi rada poudarila da je treba skrbeti tudi za manj nadarjene. Če jim je namreč šport všeč, ga bodo vzljubili in bodo ostali v klubu ter pomagali k širitvi pomorske kulture pri nas. To pa je zelo pomembno iz razlogov, ki sem jih navedla na začetku in zaradi katerih sem se vrnila. Kot nekdanj a vrhunska jadralka bi morda mladim lahko postregla s kakšnim koristnim nasvetom. Kaj je potrebno narediti, da uspeš v tem športu? Pripravljeni je treba biti na žrtvovanje, poleg tega pa ne smeš pričakovati, da boš imel od tega kakšne posebne koristi. Žrtvovati se moraš torej predvsem zato, ker ti je jadranje všeč. (ak) Jadralka TPK Sirena Arianna Bogatec je edina slovenska športnica v Italiji, ki je na dveh olimpijskih igrah (leta 1992 v Barceloni in leta 1996 v Atlanti) nastopila kot članica našega društva ZSŠDI sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 17. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30, v drugem sklicanju v dvorani SKD I. Gruden v Nabrežini. Občni zbor je volilnega značaja, kandidature za odborniška mesta sprejemata urada v Trstu in Gorici do 3. aprila. Obrazec je na razpolago na spletni strani zssdi.it. atletika - Evropsko veteransko dvoransko prvenstvo v Anconi Fabio Ruzzier zlat Od favorita Francoza Berchota boljši za 6 sekund - Prva kolajna za Slovenijo - V nedeljo bo tekmoval na 5 km Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier je svoje nastope na 7. evropskem atletskem veteranskem dvoranskem prvenstvu začel z uspehom. V kategoriji M55 na 3 kilometrski preizkušnji je včeraj ugnal vso konkurenco in osvojil zlato kolajno. Razdaljo je prehodil v 14 minutah 28 sekundah in 67 stotink. Favorita Francoza Brochota, ki je bil lani tretji na svetovnem veteranskem prvenstvu, je premagal za 6 sekund: »Vodstvo sem prevzel že na začetku, ampak mi je bil Francoz do zadnjega kilometra stalno za petami. Zadnji kilometer sem nekoliko pospešil, kar je bilo dovolj za zmago,« je po tekmi povedal Ruzzier. Bronasto kolajno je osvojil Nemec Schaffer, ki je za Ruzzierom in Berchotom zaostal skoraj minuto. Skupno je nastopilo 15 tekmovalcev, trije so bili diskvalificirani. Prvi italijanski reprezen-tant je bil Alberto Pio na četrtem mestu. Fabio Ruzzier kroma Za Fabia Ruzzierja je to prva kolajna na tovrstnem tekmovanju: letos je namreč prvič nastopil na evropskem dvoranskem prvenstvu. V prejšnjih sezonah je zaradi natrpanega koledarja raje izbiral svetovna prvenstva na daljše proge: »Letos pa sem zaradi poškodbe kolena izbral tudi to tekmovanje. Zaradi bolečin s kolenom ne vem, kako se bo koleno odzvalo na daljše razdalje. Za nastop v Anconi pa sem se odločil tudi zaradi bližine,« je pojasnil 56-letni hi-trohodec, ki na včerajšnji preizkušnji sicer ni čutil bolečin. Zlata kolajna, ki jo je včeraj osvojil Fabio Ruzzier, je obenem prva slovenska. Ruzzier namreč brani barve slovenske reprezentance, ki je v Markah prisotna s 27 športniki. V nedeljo bo lonjerski hitroho-dec nastopil še na 5 kilometrski preizkušnji: »V nedeljo bomo tekmovali na odprtem. Vremenoslovci napovedujejo dež. Zaskrbljen sem predvsem zaradi bolečin v kolenu, tekmeci pa me ne skrbijo. Navadno sem na daljših progah boljši kot na krajših,« je napovedal Ruzzier. namizni tenis Kras ZKB odhaja v Sieno Namiznoteniške igralke Krasa ZKB bodo jutri v A1-ligi gostovale v Sieni pri ekipi nekdanje bo-rovke in krasovke Ane Bržan. Siena si je z dobrimi nastopi v prejšnjih krogih praktično že zagotovila obstanek v ligi. Poleg Bržanove, ki na državni lestvici Italijank zaseda visoko 16. mesto, igrata za toskanski klub še Kitajka Wang Yu in Ar-menka Armine Makinyan, četrta igralka (št. 49) pa je Eleonora Francini. Če krasovke še želijo upati na obstanek, morajo jutri zmagati, v zadnjih dveh krogih proti direktnemu tekmecu Coccagliu in pa proti Molfetti še enkrat odnesti celoten izkupiček. V Sieno bodo barve zgoniškega društva branile Yuan Yuan, Martina Milič in Mateja Cri-smancich. V Zgoniku sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu 3:3, vendar je poškodovana Bržanova takrat brez boja predala dve tekmi. Zelo pomemben bo za Kras tudi izid tekme med Ripostom in Coccagliom. Vrstni red na dnu A1- lige te tak (zpadatea dve ekipi): Siena 8, Riposto 6, Kras ZKB 4, Coccaglio 3. hokej Polet ZKB Kwins v Forli »lahkih nog« Polet ZKB Kwins čaka jutri gostovanje v Forliju pri ekipi, ki je trenutno na 7. mestu s 23 točkami. Obe ekipi, Polet (na 8. mestu z 19 točkami) in Forli, sta že matematično uvrščeni v končnico za naslov, s tem da želi Forli izboljšati izhodiščni položaj. Sedmo mesto namreč napoveduje takojšnji izpad iz končnice, saj bi se ekipa pomerila že v prvem krogu z Edero ali Asiagom, ki odkrito ciljata na končni »scudetto«. Gostitelji bodo torej v soboto bržkone zelo motivirani, v nasprotju z našimi igralci, ki so zaradi doseženega prvenstvenega cilja (uvrstitev v končnico) že nekoliko popustili. Poletovci pričakujejo, da bodo nasprotniki v popolni postavi. Forli gradi igro na strelcih, odličen pa je golman Antinovi, ki je tudi član italijanske reprezentance. Trener kwin-sov Aci Ferjanič v Forliju ne bo mogel računati na Micheleja Polonija in Sama Kokorovca, ki sta zasedena s službenimi obveznostmi. balinanje - ZSŠDI za četverke V finalu Gaja boljša od Krasa S sobotnim tekmovanjem četverk so se končali nastopi v zimski sezoni, ki jih je uspešno organizirala balinarska komisija pri ZSŠDI. Enodnevne prireditve, ki je potekala v Domu pristaniških delavcev, se je udeležilo deset čet-verk, med katerimi so bile dve ekipi Gaje, Poleta in Krasa. Štandrežcem in Re-pencem pa žal ni uspelo sestaviti ekipe. V domu pristaniških delavcev je v soboto vsaka ekipa odigrala najmanj dve srečanji. V polfinale pa so se uvrstili zmagovalci skupin s po tremi udeleženci, v skupini s štirimi nastopajočimi pa sta napredovali prvi dve uvrščeni ekipi. Najbolj tesno je bilo v drugi skupini, kjer so nastopili Polet, Zarja in Pri-morje. Vsaka ekipa je izborila po eno zmago in en poraz, najbolj uspešen pri odločilnem bližanju pa je bil predstavnik proseškega društva. Končno prvo mesto je dosegla Gaja, ki je nastopila z Leghisso, Sancinom, Gabriellijem in Ba-losem. V izločilnem delu se je sicer s težavo priborila pot do polfinala na račun Poleta za prvouvrščenim Krasom. V popoldanskem sklepnem delu pa so gajevci nastopili kot prerojeni, saj so se najprej v polfinalu znebili društvenih kolegov, v finalu pa so bili boljši od Krasa. Kraševci so sicer povedli s 4:1, vendar proti objektivno boljšemu nasprotniku so bili v nadaljevanju z enim samim sicer odličnim tolkačem brez moči. Enakovredno so se jim upirali prav do zadnjega meta (4:6 za nasprotnika), a ko je edinikrat v celem dnevu odpovedal tolkač, so jim gajev-ci zadali rekordnih sedem točk v enem samem lučaju in tako slavili s končnim 13:4. Kraševci so nastopili z Mervicem, Tencejem, Živcem in Skupkom in bili na koncu z drugim mestom, za katerega so bili tudi nagrajeni, lahko več kot zadovoljni. Kar zadeva prihodnjega delovanja balinarske komisije se bo njihova dejavnost prekinila za približno mesec dni, takoj za tem pa bo treba že misliti na organizacijo zamejskega balinarskega prvenstva. (Z.S.) Naši navijači v ugledni modni reviji, ki pa Članek v ugledni modni reviji Glamour o cheerleadingu. Na fotografijah so člani našega društva Cheerdance Millenium, vendar pa so neimenovani ne navaja Modna revija Glamour, eden najuglednejših modnih mesečnikov nasploh, je v aprilski številki objavila članek o cheerleadingu. V prispevku z naslovom »(Forse) sono una cheerleading« (Mogoče sem navijačica) avtorica piše o tečaju, ki so ga člani našega slovenskega društva Cheerdance Millenium vodili febrarja na sejmu »Danzainfiera« v Firencah. Gre obenem za krajšo predstavitev športne panoge, ki se v Italiji šele razvija. Članek je opremljen s fotografijami, na katerih zasledimo tudi člane Cheerdance Millenium: Nikol Krizmancic, Nikija Merig-giolija, Ireno Magliacane in Deborah Samso. Avtorica piše tudi o tem, da bo panoga postala del tečajev, ki jih nudijo telovadnice. O našem slovenskem društvu, ki je v bistvu začetnik navijaštva v Italiji, pa ni niti besedice. Ime in kraj nista navedeni, niti ob fotografijah ne piše, da so vodili tečaj člani našega društva. 651 Torek, 31. marca 2009 Št. 48 (101) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it nevsakdanja turistična varianta Na »sprehod« po Španiji Klop se je tokrat odločil, da bo stopil iz potrošniške družbe in vrtoglavega vsakdana ter se bo podal na pot. Zelo rad bi si malo oddahnil od napornega umskega uredniškega dela, zaradi katerega opaža, da ni več v nekdanji formi. Ker se ne bi rad spremenil v knjižnega molja, je zato sklenil, da se bo za mesec dni oddaljil od civilizacije in ponovno stopil v stik s svojo naravo. Ker pa poležavanje po travnih bilkah ni najboljši recept, za to da bi se ponovno spravil v formo, se je odločil, da se bo podal na 800 km dolgo pešpot. Sprašujete se kako to, da je Klopa spreletela tako nora zamisel? Najprej si je kot turistični cilj zadal Španijo, toda velika in obljudena mesta ga niso privlačila. Dokler ni na turističnem vodniku zasledil alternativno varianto za svoj daljši oddih. Odločil se je, da se bo odpravil na Camino de Santiago in se bo tako podal mesec dni dolgi dogodivščini naproti. Romanje je del starodavne tradicije in je pomemben element pri mnogih verstvih. Romarska pot v mesto Santiago de Compostela v Španiji se je uveljavila v 10. stoletju. Legenda pravi, da se je v severozahodni pokrajini Galiciji pastirju Pelayu v sanjah razodel apostol sv. Jakob in mu velel, naj izkoplje iz zemlje njegovo grobnico, ki jo je v stoletjih prekrilo polje. Na dan je prišla marmornata krsta, v kateri so našli ostanke obglavljenega človeka. Kmalu po skrivnostnem odkritju so se krščanski romarji iz vseh koncev zgrinjali v katedralo, v katero so shranili apostolove ostanke. Sloviti Camino obsega več poti, ki peljejo s celotnega Iberskega polotoka v Santiago de Compostela, ki je še danes cilj romarjev iz celega sveta. Nekoč so se ljudje podajali na pot pretežno iz verskih razlogov, danes pa se je poleg pogojev tudi namen romanja spremenil. Mnogi ne zasledujejo več verskih ciljev. Na Camino se romarji podajo večinoma zato, da bi se srečali s samimi seboj, da bi našli odgovor na razna vprašanja, da bi dojeli bistvo življenja ali preposto za to, ker jih na pot žene radovednost po novih spoznanjih in izkušnjah, ki jih sodobni, civilizirani svet onemogoča. Glavna pot do Santiaga de Com- postela je Camino Francés, ki se začne na francoski meji v vasici St. Jean Pied de Port in se nato vzporedno nadaljuje do Santiaga. Obsega približno 800 km, kar v povprečju pomeni 30 dni hoje. Gre za dobro označeno pot, ki s svojimi rumenimi puščicami prepričljivo vodi romarja preko najvišjih prelazov in neskončnih ravnin ter skozi zeleno Galicijo vse do cilja. Pot se vije tudi skozi večja mesta, kot so Puente la Reina, Pamplona, Longoroño, Burgos in León. Med potjo si lahko romar lahko ogleda mnoge znamenitosti, predvsem v večjih mestih, ki so bogata s cerkvami, samostani, mostovi, palačami itd. Kogar pa mesto odbija, zaradi tega ne bo veliko prikrajšan za enkratne izkušnje, saj že tudi pot sama po sebi omogoča popotniku, da se sreča z naravo, z drugimi sopotniki in da živi v pravem »compostelskem duhu« za mesec dni. Vsekakor je tudi v manj obljudenih krajih prisotnih kar nekaj zanimivosti, ki popotnika presenetijo in razveselijo. Naj bodo to kipi posvečeni romarjem, zanimive stavbe, srednjeveška gostišča, prijazni ljudje ali lepa pokrajina, se popotnik ne bo nikoli dolgočasil. Vzdolž poti se nahajajo mnoga zavetišča ali refugios, ki jih oskrubje-jo dežele, pokrajine in razne organizacije. V njih delajo prostovoljci, hospitaleros, ki skrbijo za red in čistočo ter nudijo zavetje in pomoč romarjem. Za popotnike je poskrbljeno z večernim obrokom, tušem in ležiščem. Cena za te usluge je res minimalna, ne pa zanemarljiva. Pri določanju stroškov, ki jih zahteva tridesetdnevno potovanje, je poleg prispevkov za zavetišča treba upoštevati tudi nakup hrane za kosilo in seveda stroške za potovanje do St. Jeana ter za povratek domov. Na romarsko pot se je mogoče podati tudi s kolesom in v zadnjih letih je kolesarjev vse več. Kdor prepe-šači vsaj 100 km (oz. prekolesari 200 km) poti, ima pravico do t.i. Compo-stele, dokumenta v latinščini, ki dokazuje, da je romal na Caminu de Santiago. Zato pa si mora vsak romar, preden se poda na pot, priskrbeti Credential ali romarski potni list, ki mu ga hospitalero, v zavetišču kjer se popotnik odloči za nočni postanek, ožigosa. Credential si je mogoče nabaviti na začetku poti ali potom raznih verskih organizacij, ki skrbijo za Camino. Klop je bil tako vznemirjen, da je povsod iskal informacije za svoj prvi junaški pohodniški podvig in se je tudi fizično začel pripravljati na naporno pot (mogoče ga je kdo opazil, kako je z 10 kilogramskim nahrbtnikom so-pihal po Grmadi). Sklenil pa je tudi, da se bo o zadevi pogovoril s pravim izvedencem, in sicer z novinarjem Nacetom Novakom, ki je namreč pešpot ne samo prehodil ampak o njej tudi napisal potopis. Kako to, da ste se odločili za romanje v Santiago de Compo-stela? Za Camino sem se odločil predvsem zato, ker mi je 800 kilometrov dolga pešpot predstavljala zanimiv avanturistični in osebnostni izziv. Ker nisem veren, sem se na začetku bal, da bo vse skupaj preveč versko obarvano, pa sploh ni bilo. Romarji prihajajo na Camino s celega sveta in njihovi motivi za hojo so danes zelo različni. Med razlogi za to »avanturo« moram omeniti tudi ugodne cene prenočišč, namenjenih samo romarjem, v katerih je mogoče spati že za nekaj evrov ali celo zastonj oziroma na osnovi prostovoljnih prispevkov, pogoj za to pa je romarski potni list, ki se ga dobi na začetku poti in brez katerega v romarska zavetišča ni vstopa. V čem je čar te pešpoti? Kaj vas je na poti najbolj presenetilo? Čar Camina je v sami hoji, v tem, da si veliko sam s sabo, da greš vase, se razstaviš, analiziraš, potem pa na novo sestaviš. V tem, da vse, kar potrebuješ, tovoriš s seboj na hrbtu, kar je v današnjem potrošniško naravnanem času, ko te reklame in oglasi z vseh koncev prepričujejo, kaj vse moraš imeti oziroma kupiti, da bi bil srečen in uspešen, skregano z logiko. Prav ta skreganost s potrošniško logiko je eden od največjih čarov Camina. V dolgih urah samotne hoje imaš čas za globinska razmišljanja o tem, kako živiš, kam te vodi pot, je prava, si kje skrenil, kako napake odpraviti...Ker sem bil pred odhodom pripravljen na vse, večjih presenečenj na poti ni bilo. No, takoj na začetku me je presenetilo, da po poti hodi toliko starejših ljudi, kar se mi je zdelo zaradi vsakodnevnih telesnih naporov nekoliko nenavadno. Kljub temu, da sem s Ca-minom začel v mesecu maju, pa me je med potjo dvakrat ali trikrat presenetil tudi sneg. Kako ste doživljali mešanico jezikov in kultur? Kot veliko darilo. Prav vesel sem bil, da sem lahko za mesec dni odklopil slovenščino in pozabil na dom, delo in vse neprijetnosti ter se odprl drugačnosti. Sporazumeval sem se v angleškem in italijanskem jeziku, proti koncu poti pa sem osvojil že dovolj španskih fraz, da sem najosnovnejše zadeve lahko izrazil tudi v polomljeni španščini. Mešanica različnih kultur je prišla najbolj do izraza vsak dan po zaključku hoje, ko smo se v zavetiščih romarji z vseh koncev sveta obnašali tako, kot smo pač vajeni, Nace Novak te navade pa so bile med seboj včasih zelo različne, tudi diametralno nasprotne, zaradi česar je bilo vse skupaj zelo zanimivo in zabavno. Ste med potjo s kom tudi navezali stike? Seveda. Le težko si predstavljam, da bi kakšen romar celo pot prehodil sam. Na začetku sem se resda držal bolj sam zase in vrtal po sebi, kasneje pa so me vsakodnevne izkušnje pripeljale do spoznanja, da je treba dajati, kar lahko daš in jemati, kar rabiš. Med potjo sem se spoznal veliko zanimivih ljudi z vseh koncev sveta, štirje od njih pa so še danes pri vrhu lestvice najboljših prijateljev, pa čeprav bo od mojega Camina letos minilo že sedem let. Katera dogodivščina vam je ostala v srcu? V srcu je ostalo ogromno dogodivščin. Vsak dan je prinesel nove, kajti ves čas si v gibanju in z vsakim korakom srkaš novo in še neodkrito. Težko bi izpostavil eno samo. V negativnem smislu se mi je v spomin najbolj vtisnila etapa, v kateri me je na 1500 metrih nad morjem ujel sneg, zaradi žuljev pa sem hodil v sandalih, pozitivnih pa je bilo res malo morje. Katere nevšečnosti prežijo na romarje vzdolž Camina? Nevšečnosti so povezane predvsem s posledicami prekomerne hoje, ki se manifestirajo v žuljih, oteklinah, vnetjih in podobnih težavah spodnjih okončin. Med romarji se širijo tudi zgodbe o krdelih potepuških psov v okolici nekaterih na pol zapuščenih vasi, ki naj bi bili nevarni. Tudi sam sem med potjo naletel na nekaj po-tepuških psov, ki pa se niso zmenili zame, tako da na te zgodbe ne dam veliko, vseeno pa ne izključujem možnosti, da se kaj takega zgodi. Zelo zoprna je bila tudi hoja po blatu, ki ga je bilo v maju, ko sem sam premagoval Camino, zaradi obilnega dežja na poti precej, zato so bili kilometri nekoliko daljši kot običajno. Poleti pa mora biti kriza zaradi vročine. Pravkar berem knjigo slovenske romarke, ki je pot prehodila poleti in glede na njene opise mora biti res pasje. Kje ste vi pravzaprav zaključili romanje? S hojo sem zaključil približno sto kilometrov pred Compostelo, saj zaradi grdega zvina gležnja peš ni šlo naprej. Na srečo se mi je ponudila možnost, da Camino zaključim z majhnim zložljivim kolesom, tako da sem ostal tudi zadnje tri etape zvest nožnemu pogonu in sem v Compostelo prikole-saril, potem pa sem se s kolegi z avtobusom odpeljal še do kraja Fini-sterre ob Atlantiku, za katerega so, kot že ime pove, nekoč verjeli, da se tam konča svet. Med romarji je razširjen običaj, da tam, na koncu poti simbolično zažgejo kos obleke ali prtljage, ki so jo nosili ves čas s seboj. Kaj bi svetovali tistemu, ki si (kot Klop) želi odpraviti na pot? Da se res odpravi in prepusti poti, naj ga nosi, pa da ne obupa ob prvih težavah. Določene priprave v smislu natreniranosti, kondicije in vzdržljivosti so dobrodošle, ne pa nujne. Svetoval pa bi veliko pozornosti pri izbiri obutve in ostale nujno potrebne opreme ter neizprosno selekcijo, saj se, če nosiš vse, kar potrebuješ, s seboj na hrbtu, vsakih 100 gramov še kako pozna. Kogar tema zanima in bi jo rad poglobil, lahko pobrska po sledečih spletnih straneh: www.pellegrinando.it in www.onfootinspain.com. Klop toplo priporiča tudi potopis interv-juvanega avtorja, z naslovom Camino in roman Shirley MacLaine Camino - po stezi zvezd. / RADIO IN TV SPORED Petek, 27. marca 2009 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 -OPZ Emil Komel, Gorica Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I Raccomandati (v. Pupo) 23.20 Aktualno: Tv7 Rai Due 6.20 Aktualno: Zdravje 6.25 14.00, 19.00, Resničnostni show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Montagne 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 13.50 Aktualno: Si, viaggiare 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. . Medici in prima linea 22.40 Nan.: Medical Investigation 23.30 Aktualno: Punto di vista 23.40 Aktualno: L'era glaciale ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 - Morning News 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terranostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Nea-polis 15.10 Dnevnik, kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Dok. nan.: Serious Season 16.00 Tg3 GT Ragazzi 16.30 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nad.: My Life 16.40 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan: Un detective in corsia 12.25 Nan.: Renegade 13.30 18.55, 22.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.30 Film: La donna che visse due volte (triler, ZDA, '58, r. A. Hitchcock, i. J. Stewart, K. Novak) 16.05 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: 24 Ore (triler, ZDA, '02, r. L. Mandoki, i. C. Theron, K. Bacon) 23.20 Film: False verità (triler, Kan./VB/ZDA, '05, r. A. Egoyan, i. K. Bacon, R. Blanchard) Canale S 8.00 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.20 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 C/ Italia 1 23.00 Variete: Le Iene.it 23.15 Nan.: Gossip Girl 0.05 Variete: Saturday Night Live ^ Tele 4 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne vesti Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik Aktualno: Forum (v. Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad: Beautiful Resničnostni show: La Fattoria Nan.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik, kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: I Cesaroni (It., '08, i. C. Amendola, E.S. Ricci) Aktualno: Matrix 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 15.50 Nan.: Kyle Xy 16.40 Nan.: Malcolm 18.30 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 19.50 Variete: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Variete: Le Iene Show (I. Blasy, L. Bizzarri, P. Kessisoglu) 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.04 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 12.00 Kratke vesti, sledi Hard Trek 12.50 Il direttore incontra 13.00 22.30 Aktualno: Noi cittadini 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Olimpionici, famosi presenti e passati 14.55 Aktualno: Volley time 17.00 Risanke K2 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.05 Aktualno: Musica, che passione! 20.20 Snaidero, passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoa' 22.45 Aktualno: Qui Cortina 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Avventura nell'oceano (pust., ZDA, '98, r. S. Raffill, i. Y. Iwama, D. Carradine) Nan.: MacGyver Dok.: Atlantide Nan.: Jag - Avvocati in divisa (i. C. Bell) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) 0.00 Šport: V-ictory (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Trojčice (pon.) 9.35 Kratki film: Dežnik, morda ljubezen (pon.) 9.50 Enajsta šola 10.30 Jasno in glasno 11.25 Izob. nan.: To bo moj poklic 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. film: Mussolini - Veliki zape- ljivec (pon.) 14.05 Dok. feljton: Piščalka (pon.) 14.25 Slovenskii utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.00 18.40 Risanke 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Linus in prijatelji 17.00 Poročila 17.50 0.10 Duhovni utrip 18.05 Umko, zabava za umne glave 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.35 Šport 19.40 Eutrinki 19.55 Hum. nan.: Peta hiša na levi 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Polnočni klub (T Slovenija 2 6.30 1.55 Zabavni infokanal 7.30 Sedma moč osamosvojitve. Tv dnevnik 27.03.1991 7.50 Glasnik (pon.) 8.15 Umetni raj (pon.) 8.40 Besede in slike 8.55 Seja državnega zbora 14.10 Hanti Mansijsk: SP v biatlonu, sprint (Ž) 13.15 Glasnik (pon.) 10.30 Umetnost igre (pon.) 11.55 Sedma moč osamosvojitve. Tv dnevnik 20.03.1991 15.30 Otr. serija: Mulčki (pon.) 16.35 Minute za... 17.05 Študentska 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 17.55 V dobri družbi z Blažem 18.55 Zlata šestdeseta - Nostalgija s pesniki (pon.) 20.00 Los Angeles: SP v umetnostnem drsanju, prosti program (M) 21.30 Hum. nad.: Želite, milord? 22.20 Film: Vrata raja 23.30 Film: Jezdeci na dolge steze Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, Vesolje je ... 15.00 Športna oddaja 15.30 Film: Gospa je konformistka (glasb., VB, i. A. Neagle, F. Vaug-ham) 17.00 Dok. odd.: Via francigena 17.30 Fanzine (mladinska oddaja) 18.00 Študentska 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Srečanja v skupnostih Italijanov 21.40 Avtomobilizem 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Košarka - magazin Tv Primorka 11.00 0.00 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Miš maš 18.45 Pod drobnogledom (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Utrinki iz Evropskega parlamenta 22.35 23.30 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D - vabilo v kino ter Prihaja vikend; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Poročila; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.15 Evrotrip; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 27. marca 2009 VREME, ZANIMIVOSTI Nad našo deželo dotekajo v višinah zahodni tokovi. Konec tedna zlasti v nedeljo pa bo jugozahodnik prinašal bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 18.27 Dolžina dneva 12.32 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.49 in zatone ob 19.47 A Nad severozahodno in deloma srednjo Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se prek srednje Evrope pomika proti vzhodu. Nad nami se krepi jugozahodni veter, s katerim priteka topel in zaenkrat še razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo danes občasno imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.11 najnižje -47 cm, ob 10.10 najvišje 34 cm, ob 15.57 najnižje -42 cm, ob 22.18 najvišje 57 cm. Jutri: ob 5.12 najnižje -49 cm, ob 11.17 najvišje 20 cm, ob 16.38 najnižje -21 cm, ob 22.59 najvišje 48 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................600 Vogel.................350 Kranjska Gora.........60 Krvavec..............280 Cerkno...............150 Rogla.................170 Mariborsko Pohorje . .80 Civetta...............250 Piancavallo..........400 Forni di Sopra........310 Zoncolan ............360 Trbiž..................260 Na Žlebeh ...........640 Mokrine..............330 Podklošter...........170 Bad Kleinkirchheim .160 VIDEM O 4/15 O PORDENON 5/14 ČEDAD O 5/14 K o TRŽIČ 5/13 o ^ KRANJ 0vs LJUBLJANA 7/14 ž POSTOJNA O 6/13 KOČEVJE REKA 9/13 CELJE 6/15 O r N. MESTO 6/14 O ZAGREB 6/16 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V priobalnem pasu bo spremenljivo, pihal bo okrepljen južni veter. V nižavju bo pretežno oblačno, v hribovitem svetu pa oblačno s padavinami. Na obali bo lahko za krajši čas deževalo. Jutri bo na vzhodu Slovenije deloma jasno, na zahodu pa zmerno do pretežno oblačno z rahlimi padavinami. Pihal bo okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. Prva znamka na svetu Prva lepljiva poštna znamka Black Penny ( Črni Penny) je izšla v Angliji 6. maja 1840 v polah po 240 nezobčanih znamk, ki so bile sestavljene vodoravno po 12 znamk za en penny (One Penny -12 pence je 1 šiling) in navpično po 20 vrst, vsaka z vrednostjo enega šilinga, kar da en funt za skupno vrednost pole (20 šilingov je 1 funt, torej 240 pence). Znamke se razlikujejo po črkah v spodnjih vogalih, na primer: A-A, A-B, AC do A-L in B-A, B-B, B-C do B-L ter CA, C-B, C-C do C-L itd. vse do T-A, T-B, T-C do T-L. Predlagatelj prve poštne znamke je bil Anglež Rowland Hill leta 1839. Druga poštna znamka pa je Blue Pence, ki je izšla 8. maja 1840 in ima iste značilnosti ter vrednost 2 pence (pola po 240 znamk je vredna 2 funta). (Slika 1) Filatelija je nastala takoj po izidu prve znamke že avgusta 1840, ko je Mr. Gray začel zbirati žigosane znamke. Leto kasneje pa je bil objavljen v Timesu prvi oglas za nakup rabljenih znamk. Black Penny so tiskali v tiskarni Bacon & Co. v Londonu na osnovi portreta Williama Weyona, ki je narisal kraljico Viktorijo Aleksandro Kent (kraljevala je od leta 1837 do 1901). Znamko sta gra- virala (izdelala) brata Frederich in Charles Heat. Black Penny je bil natiskan na 283.992 polah po 240 znamk, to je 68.158.080 primerkov za redno pošto. Blue Pence pa je bil uporabljen za pošiljke težke do ene unče (28,350 gramov) in naklada je bila na 28.168 polah po 240 primerkov, torej 6.758.800 znamk. Iz tega razumemo, zakaj je Blue Pence več vreden kot Black Penny, čeprav večina ljudi napačno misli, da je Black Penny najdražji. Nazadnje moramo še omeniti, da je Slovenec Lovrenc Košir že 31. decembra 1835 predlagal dunajski poštni upravi, ki je predlog žal zavrnila, prvo lepljivo znamko, torej tri leta pred Rowlandom Hillom. Zato velja za pobudnika poštne znamke. (Bruno Počkaj) Nove slovenske znamke Slovenska pošta bo izdala drugo serijo letošnjih znamk v petek, 27. marca. V vsakoletni seriji rastlinstva bodo letos na vrsti žitni pleveli. Izšle bodo tri znamke: plavica, mak in kokalj, v bloku (se pravi na lističu) pa še znamka njivska zlatica. Ena znamka bo posvečena novi seriji srednjeveških samostanov v Sloveniji. Letos bo na vrsti kartuzijanski samostan Žiče. Ob dnevu znamke in filatelije pa bodo izdali znamko v spomin na prve slovenske znamke, tako imenovane Veri-garje. O tem bomo napisali kaj več v prihodnji številki Postiljona. Letos namreč poteka 90. obletnica njihovega izida. Istega dne bo izšel še en blok, na katerem bosta dve znamki, ki opozarjata na važnost ohranitve polarnih območij in ledenikov. Deveta znamka slovenskih izdaj 27. marca pa bo posvečena turizmu. Na njej so prikazana Lovrenška jezera na Pohorju. (Slika 2) Čudovito lepa in malo poznana Lovrenška jezera ležijo na Pohorju severno od smučarskega središča na Ro-gli pri Celju. Voda iz teh jezer napaja re- ko Mislinjo, ki se izliva v Dravo nedaleč od Dravograda. To izjemno naravno okolje je zelo malo poznano, ker jezera ležijo na 1500 metrih nadmorske višine in do njih ni speljana niti makadamska cesta. Njihovo lepoto in tamkajšnje naravno okolje si lahko ogledujejo le planinci, ki se povzpnejo do njih po položnih planinskih poteh. Razstava v poštnem muzeju v Trstu V prostorih tržaškega poštnega muzeja, ki leži v pritličju glavne tržaške pošte na Trgu Vittorio Veneto, je te dni odprta zanimiva razstava z naslovom Stare pošte: razstava redkosti. Skupno razstavlja svoje zbirke 16 razstavljalcev in vsak je imel na razpolago le eno razstavno okno, torej 12 razstavnih listov. Vse zbirke prikazujejo poštne žige, ki so bili v uporabi v raznih zgodovinskih obdobjih in v raznih krajih. Med razstavljalci sta tudi slovenska zbiralca: Branko Morenčič, predsednik filatelističnega društva v Novi Gorici, ki predstavlja svojo zbirko z naslovom Avstrijski žigi na slovenskih poštah v tržaški pokrajini in v Istri ter Veselko Guštin, tajnik Filatelistične zveze Slovenije z zbirko Koncentracijsko taborišče v Gonarsu. Razstava bo odprta le do 30. marca. Sejem Collecta v Ljubljani Od 27. do 29. marca prirejajo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že tretji mednarodni sejem zbirateljstva Col- lecta. Leta 2007 so se namreč po vzoru nekaterih odmevnih prireditev v Evropi, kot so Verona v Italiji, Sberatel v Pragi in Sindelfingen v Nemčiji, organizatorji v Ljubljani, v sodelovanju s slovenskimi filatelisti, odločili, da poskusno priredijo tako srečanje tudi v Sloveniji. Prvi sejem Collecta, konec marca 2007, je bil zelo uspešen in udeležilo se ga je veliko zbiralcev. (Slika 3) Na njem so bila prisotna različna področja zbiranja: fi-latelija, numizmatika, stare razglednice, mineralogija, dragi kamni, antikvitete, mi-litarija, telefonske kartice in še marsikaj. Letos so se prijavili trgovci iz 14 evropskih držav. Ob sejmu sta na razstavnem prostoru tudi dve razstavi filatelije in mine-ralogije.Predvideno je tudi predavanje o prekupčevanju z jantarjem s severa. Sejem bo odprt v petek, 27. marca od 12. do 18. ure, v soboto od 9. do 18. ure in v nedeljo od 9. do 18. ure. Vstop je prost. Člani tržaškega kluba Košir se bomo sejma udeležili v soboto, 28. marca, dopoldne. Kogar bi zanimal ogled in obisk letošnje Collecte, se nam lahko pridruži. Zaradi prevoza in urnikov naj pokliče na telefon 040.299110 (Igor). I.T.