Velja po pošti: Za oelo leto naprej za pol leta » K 26*— 13-- za četrt » » . » 6-50 aa en meseo » . » 2-20 n Renčijo oeloletno » 29 — ■a ostalo Inozemstvo » 35-— ea V upravništvu: 22 Z« oelo leto napre] . K 22-40 ia pol leta » . > 11-20 sa četrt > » . » 5-60 sa en meseo » . > 1-90 Za pollljanjc na dom 20 w, na ■eitc. — Posamezne Itev. tO v. SLOVENEC 1 Inseratl: n Enostolpna peUtvrsta (72 mm): sa enkrat......po 19 v sa dvakrat.....» 13 » ia trikrat.....» 10 » ia več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloah stan* enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratneu objavijenjn primeren popust Izhaja: T Bik dan, tzvzemšl nedelje la pr aznike, ob 5. nri popoldne. M* Uredništvo Jo r Kopitarjevih nlioah štev. 6/IU. Bokopisl se ne vračajo; nefranklrana pisma n ae ■a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ■■ Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevih nlioah iter. 8. l a Sprejema naročnino, lnserate ln reklamaolje. r 1 Dpravnlškega telefona itev. 188. ===== J** Današnja številka obsega 6 strani. III. redno zasedanje S. L S. Ljubljana, 22. sept. 1909. Sejo otvori načelnik S. L. S. poslanec dr. Ivan Šusteršič, ki pozdravlja osobito zastopnike obmejnih Slovencev: dr. Brejca in župnika Grčo z Goriškega. (Živahno pritrjevanje.) Pod vodstvom svetnika Povšeta poroča strankin načelnik sledeče: Dr. Šusteršič o položaju v državi in j deželi. Odkar je bilo vodstvo S. L. S. zadnjič zbrano, se je položaj poostril. Kritičen položaj ima svoj vir v protislovanskem sistemu Bienerthove vlade. Zasnovan je na koalicijo nemških strank s Poljskim kolom. Sistem, Slovanom skrajno sovražen, je pod pritiskom nemških strank, pod pritiskom latentne nemške obstrukcije. Tak sistem, ki se da vladati od strahu pred mogočo nemško obstrukcijo je za nas nemogoč, da ga tolerirati ne moremo in ga pobijamo. To se je tudi zgodilo. Ob sklepu zasedanja deželnega zbora smo poostrili svoj nastop, zaprečili smo nadaljne obravnave, ko ie zahtevala vlada pooblastilo. da sklene trgovinske pogodbe, ki bi skrajno škodovale kmečkemu stanu. Mnogo je bilo hrupa in bilo je veliko kritikov, ki so jo označili za slabo bojno sredstvo. Razvoj je pokazal, da .so imele prav tiste stranke, ki so obstruirale, t. j. Slovenski klub in češka kmečka stranka. Dejstvo je, da je »Slovanska Jednota« po našem in čeških agrarcev odločnem nastopu prido- j bila na ugledu. Dejstvo je, da se od tistega trenutka vlada ne upa nastopati tako, kakor prej in tudi nemške stranke so postale pohlev-nejše. Pokazalo se jc to v konferenci Gla- j binskega. »Slovanska Jednota« jc sklenila, naj zborujejo deželni zbori pred državnim zborom. Sklep je zadostoval, da so se udale vladne stranke in vlada. Jugoslovani smo imeli še posebne konkretne razloge za odločen boj. V j ospredju je bila bosanska agrarna banka, j ki vsebuje nevarnost, da požene 100.000 kmetov na beraško palico. Po obstrukciji vladnih strank nam jc bila 4. junija esha-motirana večina v državnem zboru. Takoj smo izjavili, da hočemo izvajati posledice. Sililo nas je v brezpogojni boj tudi vprašanje italijanske pravne fakultete. Vlada je na zahtevo Italijanov predložila predlog za italijansko fakulteto. V »Narodni zvezi« smo soglasno sklenili, da ne dopustimo italijanske fakultete, če se obenem ne store bistveni koraki za ustanovitev slo- venskega vseučilišča v Ljubljani. Obenem smo tudi sklenili, da pod nobenim pogojem ne dovolimo italijanskega vseučilišča v Trstu. Soglasen je bil naš sklep, in zvesto ga je izpeljal »Slovenski klub«. Zda se vrši od izvestne strani spletka, ki inia namen, pomagati Bienerthovi vladi in ki gre na to, naj se ustanovi nekaj slovenskih docentur v Pragi. To je nečuve-no, ker se tem potom naravnost zapreči slovensko vseučilišče v Ljubljani. Ako se ta spletka posreči, je Ljubljana izgubljena. Za 100 let smo vrženi nazaj! Reklo se bo potem vedno: Saj imate slovenske stolice v Pragi! Naravnost nečuveno je postopanje ljubljanskega župana, ki je to spletko zasnoval. Popolnoma izključeno je, da bi smatral »Slovenski klub« ustanovitev slovenskih stolic na praškem vseučilišču za kako koncesijo. (Burno potrjevanje.) Vsi poskusi izvestnih faktorjev razdvojiti »Slov. Enoto« so se izjalovili. Ko se je zbrala »Slov. Enota« 18. avgusta, se .ie soglasno sklenilo, da se vstraja v odločnem boju proti Bienerthovi vladi. — »Slovenska Enota« ne stoji le ncomajano, temveč še raste. Približali so se Rusini in druge nam sorodne stranke. Iz dna srca smo hvaležni sorodni Poljski Ljudski Stranki, ki kaže svoje odkritosrčne simpatije »Slovanski Enoti«. Kar sc tiče »Narodne zveze« izjavljajo nekateri, da več ne obstoji. Konštatujem ,da tudi do danes nisem dobil nobenega obvestila, da je »Zveza južnih Slavena« izstopila iz »Narodne zveze«. Razloga za tak korak »Zveze južnih Slavena« tudi ni prav nobenega. Čuditi se tedaj moramo vednemu izjavljanju nekaterih gospodov iz »Zveze južnih Slavena«, da je »Narodna zveza« razpadla. To je nekaj čudno obnašanje gospodov proti nam, ki smo do pičice izpolnjevali pravila in sklepe »Narodne zveze« in ki smo vedno v prvi vrsti stali tudi v boju za pravice hrvaškega naroda. (Živahno odobravanje. Zalibog imamo mnogo pritožb zoper postopanje nekaterih članov »Zveze južnih Slavena«. Pa nočemo rekriminirati. Kljub vsem okoliščinam jc treba še naprej varovati »Nar. zvezo«. Če kljub temu hočejo gospodje iz »Zveze južnih Slavena« razbiti »Nar. zvezo« v momentu, ko so vsi naši narodni nasprotniki ze-dinjeni v trdnem bloku zoper pravice našega naroda, ko so najhujši antisemiti zvezani z judi v skupnem sovraštvu zoper nas. Ako razbijejo »Narodno zvezo« v takem trenutku, mi tega ne moremo preprečiti ker nimamo eksekutivne moči — a odgovornost naj nosijo dotični gospodje sami. (Burno pritrjevanje.) Eksekucijo bo kmalu izvršilo slovensko ljudstvo samo. (Tako je!) £e gremo narazen, bo »Slovenski klub« znal sam s tisto svežo brezobzirnostjo, ki je lastna našemu ljudstvu, varovati koristi slovenskega ljudstva. (Živahno odobravanje.) Premestitev učitelj.šča iz Kopra v Gorico je edinole zasluga »Slovenskega kluba«. Odločni jiastop »Slovenskega kluba« v državnem zboru je priboril našemu narodu rešpekt in vlada se ni upala, vdati se neutemeljenemu odporu Italijanov zoper to premeščenje. Vlada se je uverila, da so tisti časi v kraju, ko smo bili ponižni in da si znamo, če treba, tudi z najskrajnejšimi sredstvi izvojevati svoje pravice. (Burno odobravanje.) V ospredju političnega vprašanja je zdaj narodno vprašanje. Kakor smo odkritosrčna kršč. stranka, tako smo tudi odločna, odkrita narodna stranka. Zdaj je v ospredju narodno vprašanje, ne po naši krivdi, temveč po krivdi naših narodnih nasprotnikov, ki nam odrekajo naše naravne narodne pravice. Težišče položaja je trenutno v Pragi. Od tega, če bo češki deželni zbor deloval ali ne, bo močno odvisen nadaljni notra-. nje političen položaj. — Lahko zagotavljam, da v vseh okoliščinah ostane trdna, neomajana solidarnost »Slovenskega kluba« s češko agrarno stranko. (Živahno odobravanje.) Kritičen pa ni koložaj le v Avstriji, temveč tudi v monarhiji. Mažari hočejo izsiliti svojo samo ogrsko banko, vojaške koncesije in izsiliti izplačila v gotovini. Poslednje vprašanje, katero je \VekerIe v zadnjem času potisnil v ospredje, je velike važnosti za naše narodno gospodarstvo. Dvomim, da bi sc našla kakšna avstrijska vlada, ki bi mažarom to koncedirala, kajti velika večina našega državnega zbora je odločno zoper to. Skratka: položaj je skrajno kritičen pri nas, na Ogrskem, v monarhiji. Težko se bo posrečilo normalnim potom razvozljati težave. Zato je prav lahko mogoče, da vlada preži po izrednih sredstvih, da osobito razpusti državni zbor in pride tedaj v do-glednem času do novih volitev. Deželni zbor kranjski, ki se snide jutri, ima rešiti veliko važnega dela. Deželni odbor se je pridno lotil dela. Predloži se nov štatut za kmetijsko šolo na Grmu, štatut za deželno banko, re-alčni zakon, o šolskem nadzorstvu, načrt novega cestnega zakona itd. Lovski zakon se tudi predloži že v tem zasedanju dežel, zboru, kakor tudi načrta o spremembi občinskega reda in mestnega šta-tuta ljubljanskega. (Živahno odobravanje.) Cuje sc, da hoče liberalna stranka ob-struirati v deželnem zboru. Žalostno bi bilo, ako bi slovenska stranka zdaj poizkušala preprečiti delo, katero ljudstvo zahteva. S. L. S. stori v vseh okoliščinah svojo dolžnost, da zagotovi delozmožnost deželnega zbora. (Burno odobravanje.) Upam, da že v prihodnjem zasedanju vodstva S. L. S. poročamo o vspešnem delu, ki nam ga je naložilo vodstvo. Ljudstvo motri z zanimanjem razvoj postavodaje in uprave v deželi in državi. Dolžnost stranke je, da koraka spo-redno z ljudstvom. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Dekan deželni poslanec Lavrenčič predlaga sledeče Resolucije. I. Vodstvo S. L. S. zahvaljuje državne poslance Slovenskega kluba za njihov odločni in skrajno potrebni nastop v državni zbornici. — Zagotavlja jih, da ga ni v celi stranki u;kogar ki ne bi navdušeno pozdravljal tega srečnega začetka za južne Slovane in za državo odločilnega boja. — S. L. S. zaupa svojim poslancem in je pripravljena brezobzirno iti za njimi, naj pride, kar hoče. II. V »Slovanski Enoti« vidi vodstvo S, L. S. nujno potrebno trdnjavo proti sovražni vladi in nemškemu bloku. Iskreno pozdravlja edinost in naraščajočo silo »Slovanske Enote«, ter naroča svojim poslancem, da z vstrajno previdnostjo podpirajo njen obstoj in njeno delo. III. Združeni nasprotniki in njihova vlada kličejo vse zastopnike južnih Slovanov v državni zbornici k skupnemu odporu in vzajemnemu delu. Vodstvo S. L. S. se trdno nadeja, da bode politična razsodnost zmagala nad malostnimi spletkami, in da bo jugoslovanska delegacija enotno organizirana zvrševala v državni zbornici svojo važno nalogo. Ko bi pa to ne bilo mogoče, je pa prepričano, da bo »Slovenski klub« trdno stoječ na svojem programu branil pravice južnoslovanskega naroda. Dr. Brejc za vseslovensko ljudsko stranko. Jame govoriti dr. Brejc, ž vuhtio pozdravljen. Smatra, da je III. zasedanje S. •L. S. najvažnejše. V njem je videti začetek celokupnosti slovenskega naroda in S. L. S. se danes bolj kot kdaj izkaže za pravo vseslovensko stranko. Govori o razmerah na meji. Pravr, da so obmejni Slovenci spoznali velik LISTEK. Paul Bourget. r- A. Kalan. I. . . . Prijeten, gorak popoldan zgodnje pomladi je bil v Parizu pod arkadami ceste de Rivoli ob oglu trga, kjer se dviga kip Jeanne d' Are. Pet je ura. Množice prihajajo in odhajajo ob izložbah ob svetovnem bazarju, kjer se gnjete neprestano vse polno vozov in avtomobilov, bicikljev in kočij. Te množice se tako mešajo, toliko ljudi se tlači in srečuje, da bi tudi najhujši policijski vohun ne mogel koga zaslediti v teni vrvenju. Uprav zato si je izbral Julij Bčliere ta kraj in to uro za sestanek s svojo ljubimko. Ob steklenih vratih neke sladščičarne je slonel in na videz ogledoval pisane pirlie, ki so napovedovali bližnjo Veliko noč, in strmel v velikansko ogledalo, kjer je odsevalo na stotine vabljivih podob. Nestrpljivost je kazila brhkemu mladeniču obraz finih potez, velikih rujavih oči, ki so se svetile iznad bledih lic. Imel je kratke brke in ustnice nekoliko odprte, tako da so se mu videli čudovito beli zobje. To mladostno podobo je krasila tudi izbrana obleka, kakor jo nosijo mladi lahkoživi ljudje. Vendar je bilo nekaj zoprnega na tem obrazu. Nepremakljivo in kakor na preži je zrl na šetal-ce z neko pozornostjo, ki je postala naravnost bodeča, ko je Bčliere opazil v ogledalu, da se bliža oseba, kojo pričakuje. Usta so mu nekoliko vstrepetala. Obrne se in preden je mlada ženska prišla do njega, oziral se je strašno nemirno po množicah, kakor da bi hotel še kaj dru-zega, kakor ljubimski sestanek prikriti radovednim pogledom. In prva beseda, ki jo je spregovoril zakasneli, tudi. ni kazala kakega posebno nežnega vznemirjenja. »Dvajset minut te že čakam, Adela! ... Kaj pa obliži ? ... Vsaj vendar veš, kaj sem ti rekel. Ce me zalotijo, bodo tebe poprej... Mene ne bodo prijeli, mene ne!« Te besede je spregovoril trdo in zamolklo. kakor govorč tatovi, in ž njimi sc je izdal kot tatu. Ljubimca sta stopala eden poleg drugega, ne da bi si bila dala kako drugo znamenje prijaznosti. »Jaz ne morem oskrbovati poslov hi-šine,« odgovori Adela, »in obenem oditi in priti, kadar bi hotela. Moja gospa mi je zvonila uprav tedaj, ko sem odhajala ... Pomisli, ko bi kaj sumila? ...In pa če misliš, da sc te bojim, se zelo motiš. To jc že deveti slučaj, k! se zanj žrtvujem zate. Vsi so se posrečili in vendar se vedno deia z menoj kakor s kako cunjo!... Dosti iin;yy tega; rečem ti, dosti jc tega!« Pri teh besedah se je nesrečnica vzravnala pokoncu. Brez dvoma se je lopov prestrašil teh odločnih besed in teh krepkih gest. »To si huda, draga moja,« dejal je priliznjeno. In spremenil je svoj obraz in svoje govorjenje. Prijazen in prikupen sc je kazal in videlo se jc, da sta sramotno navezana eden na drugega, kakor sužnja. Lep obraz Adelin in pa način, kako se je nosila, v svoji obleki, bi bila dokaz, da ona ni za vlogo tako nizkotne posredovalke. To ponižanje je bilo zadnje poglavje tragičnega romana, ki je šc vedno zvenel v duši nesrečne ženske, kajti prestrašila se je, ko je opazila, kako je njen tovariš spremenil svoj glas. In nadaljeval je: »Razjezil sem te res, a vendar te imam rad. Videl sem, da ti je hudo, in jeza me jc minula... Če se bojim, da bi me sedaj zaprli, to seveda zato, ker sc bojim zate... Ali si že pozabila, da sva dogovorjena odpotovati kakor hitro bo mogoče, daleč, prav daleč?... Ali se več ne spominjaš, kaj sem ti pravil, kako da sam trpim kakor jetnik na teh strašnih potih ... In kakšne besede si ti spregovorila, da me kaznjuješ zaradi mojega hipnega srda. Daj, rcci, da ti je žal..., reci!« Ker pa je ženska le še vedno molčala, prime jo za roko, jo rahio stisne in s tem nekako vanjo prelije svojo voljo. Po tem vzorcu nizkih živali si tudi ljudje znajo pridobiti nagnjenje, in on je pri tem spoznal, da jo ima še vedno v svojih rokah, dasi je čutil že dalje časa, da se ji vzbuja in oglaša vest. Ona ga je tako rada imela! On je zahteval in prejel od nje toliko žrtev od tedaj, ko jc zaradi njega zapustila dom, do sedaj, ko mu pomaga pri tem zločinu. Adela je preživela mladost, kakor je kazal njen fin, prijazen obraz: bila je hči priprostih, zato poštenih staršev. Njen oče je umrl kot podtajnik v ministrstvu. Ona se je poročila z M. Baron-om, ki je trgoval ■s platnom v ulici Bertin-Poirče. Povedati moram, ne da bi opravičeval, ampak samo 'da pojasnim, kako da je tako zašla od svojega poklica, da je bil ta soprog surov s svojo ženo, da nista imela otrok in da ni prav nič slutila, s čim da se pravzaprav peča Julij Beličres, ki je imel tedaj službo kot navaden pisar v neki banki. Slučajno sta se seznanila nekje na deželi pri obisku svojih skupnih prijateljev. Mladenič je mladi ženi pripovedoval zgodbo, napol resnično, rekel je, da je zgrešil svoj poklic kot umetnik. In vzljubila ga je. Ovadili so jo možu, seveda tega ni smela Adela nikoli vedeti, da je to storil Julij sani, in tnož je zapodil svojo ženo. Osem dni pozneje ji Julij naznani, da jc v uradu nekaj izmaknil in da je zato izgubil službo. Kakor je pristavil, jc to storil zaradi nje. In ona je to verjela. ud tedaj jc v resnici zlobnež zašel v družbo hudodclnikov, ki so potre- pomen delovanja S. L. S., ki je v najod-Jočnejšetti boju zoper vlado, kar obmejni Slovenci vedno pozdravljajo. Poslanec Grafenauer jc tam, kjer ga želimo imeti! Liberalci rešujejo Slovenstvo na meji z besedami. Koroško ljudstvo dejansko ■ne pozna liberalizma — ono sledi načelom. ki jih je Cinspieler proglasil in ki so vse kaj druzega kakor liberalna. Koroško liudstvo pozdravlja idejo S. L. S., da razširi meje svojega delovanja čez vse slovenske dežele. S. L. S. je danes edina rcprezentatitinja slovenskega naroda. Posvetovati se bo treba kmalu o •organizaciji S. L. S. po celem Slovenstvu. (Živahno odobravanje.) Popolnoma se pridružujemo predlogom in resolucijam. Korošci srno zmagali zadnjič z nad iSOodstotno udeležbo (Živio - klici), kar priča o veliki zavednosti. Novih volitev se ne bojimo prav nič. Zmagonosno bomo izšli iz njih — to trdno upamo! (Vi-,harno odobravanje.) Resolucije se soglasno sprejmo. Dr. Lampe. Kranjska dežela bo v tem zasedanju prišla z zakoni, ki pomenijo gotovo višek napredka v naši Avstriji, kajti takega zakona n. pr., kakor je melioracija pašnikov in drugi, nima nobena avstrijska dežela. Gibljejo se vsi v moderno-deniokratiškem duhu. Govori o podrobnostih. Vrši se debata. ki se je udeleže komerčni svetnik Povšč, dr. Pegan, Jarc, Lavrenčič, Oblak jn Hladnik. Obmejni Slovenci v del. zborih. DEŽELNI ZBOR KOROŠKI. Celovec, 21. sept. 1909. Deželni zbor koroški se je sešel v torek, dne 21. t. m. Pri sv. Duhu je opravil za deželne poslance sv. maso vlč. gospod kanonik Grosser. Ob desetih so se zbrali poslanci v deželnem dvorcu k prvi seji. Izmed 42 izvoljenih poslancev je 14 novih. Deželni predsednik baron liein naznani, da je cesar imenoval za deželnega glavarja Leopolda barona pl. Aicbelburg-Labia. za namestnika deželnega giavarja dr. Gustava viteza pl. Metnitza. Novi deželni glavar obljubi v roko deželnega predsednika zvestobo in pokorščino presvit-lemu cesarju. Novi deželni glavar pozdravi poslance in jih vabi k »skupnemu delovanju«, omenja napredek koroške dežele v obrtništvu in trgovinstvu, poljedelstvu in šolstvu, odkar je začel delovati koroški deželni zbor. Število ljudskih šol se je povzdignilo od 318 na 370, meščanskih šol je 12 z 51 učnimi močmi. Poslanci zakličejo cesarju trikrat »bocli«. Baron liein zagotavlja, da bo tudi v naprej podpiral delovanje poslancev. Poslanec Krampi (kršč soc.) vloži dva predloga glede uravnave reke Lavant in za pomoč po uimi prizadetim kmetom v La-budski dolini. Poslanca Ellersdorier, Grafenauer in tovariši vložijo enak predlog za kmetsko prebivalstvo okrajnega glavarstva Veli-kovec. Nemški nacionalec Pirker in tovariši vložijo predlog zaradi slovenskih napisov v brzovlakih na progi Trst-Celovec-Du-naj, v katerem se hudujejo, da se imenuje •Klagenturt« Celovec, češ, deželni zbor mora proti temu nezaslišanemu (!) imenovanju prestolnice protestirati. Zbornica potrdi vse volitve, tudi izvolitev — Metnitza, proti katerega izvolitvi je slovenska stranka protestirala. Deželna vlada je sporočila deželnemu odboru samo, da se v protestu navaja razlog, da so pri ož-ji volitvi v splošnem volivnem razredu v Celovcu izpopolnovali glasovnice na volišču z štampiljami dr. Metnitza, kar je deželni predsedn k na prjtožbo gospoda dr. Brejca ob četrt ila 11. uro takoj ustavil. Poročevalec dr. Jožef Lemisch izjavi, da je bilo na ta način izpolnjenih samo 10 glasovnic. Tega seveda ne more verjeti nihče, kdor je bil pri volitvi navzoč in je videl, da si je pred četrt na 11. uro večina volivcev v Celovcu dala izpolniti glasovnice s štampiljami nemško-naoional-nega kandidata dr. Metnitza. To izjavo je pa podal dr. J. Lemisch, da je mogel staviti vitez Burger spreminjevalni predlog, da naj izvolitev dr. Metnitza zbornica potrdi. ne da bi o tem sodii pravno-poiitičnl •odsek. Ta predlog je bil seveda sprejet. Prava komedija! Posl. Grafenauer bere k tej zadevi levite nemškim nacionalcčm, ki so agitirali proti njemu v splošni skupini z nedopustnimi sredstvi, izjavi, da je bilo.vreme za Slovence, ki stanujejo bolj po gorah, pri volitvah zelo neugodno in želi samo, da bi bil njegov protikandidat na več krajih zboroval, kar bi bilo za slovensko stranko dobro. Dotakne se fatnoznega volivnega rčda, ki spravlja mesto Celovec v eno skupino s kmetskim okrajem in v celem tem volivnem okraju je 80% kmetskega prebivalstva. To je nezaslišano in se bo •moralo spremeniti, ali je to nemško-nacio-nalni večini prav ali ne. Sicer je pa znano, zakaj so ustvarili nemški nacionalci tak volivni red. ki pa za mesto Celovec ni posebno časten. Nato storijo poslanci Ab-Ijubo v roke deželnega glavarja, in ko stori to poslanec Grafenauer Slovensko, •začnejo nacionalci klicati: Čuite, čujte!« Jutri se bo najbrž vojska že začela. Pir-kerjev predlog bo izzval med slovenskim ljudstvom po deželi silno ogorčenje. VIHARNA SEJA ŠTAJERSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Gradec. 21. sept. 1909. Poslancem so predložena poročila deželnega odbora o izvršenih deželnozbor-skih volitvah, o zvišanju občinskih doklad v večjih občinah, p ustanovitvi slovenske kmetijske šole v Št. Jurju na južni železnici; med drugimi predlogi sta tudi predloga dr. Korošca in tovarišev za razširjenje volivne pravice v deželni zbor-in Roškarja ter tovarišev za pomoč po suši oškodovanim posestnikom spodnještajer-skili okrajev. , Ob četrt na 12. uro otvori g. deželni glavar eksc. Attems sejo. Po zaprisegi nanovo došlega mariborskega poslanca Wastiana, se cela vrsta peticij izroči do-tičnim odsekom. Preberejo se vloženi razni'predlogi; med njimi predlog dr. Ben-koviča za poškodovane po toči v celjskem in vranskem okraju, predlog Ozmec-Me-škov za poškodovance po toči v ormoškem in ptujskem okraju. Temu sledi prvi vihar letošnjega zasedanja v štajerski deželni zbornici. Dež. glavar poroča, da mu je poslanec gosp. dr. Vrstovšek izročil interpelacijo v slovenskem jeziku, da jo je dal preložiti po zapriseženem tolmaču v nemščino ter jo da interpelantu, da jo prebere. Dr. Vrstovšek nato v imenu tovariš šev slovenskega kluba izjavi, da za dajieš še tej želji predsednikovi ugodi, toda V prihodnje slovenski poslanci niso več voljni, svojih v slovenščini stavljenih interpelacij in predlogov si sami brati, ker.1 je to opravilo zapisnikarjev. K tej izjavi se sliši par medkiicev, katerim slovenski, poslanci krepko odgovarjajo. Wastian kriči na dr. Korošca: »Saj niste izzivač, ampak duhovnik.« Einspinuer: »Predseduje, ji Korošec?« Nekateri pomirjajo. Slovenci: •Kdo dela nemir?« bovali tudi žensk, da bi bolj varno delali. Kaj da je ta zveza pomenila, to nam odkrije jasen naklep, katerega sta se ljubimca na rahlo dotaknila v svojem razgovoru. Bil pa je naklep ta-le: Po posredovalki je Adela stopila v službo kot hišina pri neki Amcrikanki, in sicer pod tujim imenom in s knjižico, ki jo je vzela drugi, pravi hi-šini. Sešla sta se pod arkadami v ulici de Rivoli, da se končno dogovorita o vsem, kar treba Bčličru vedeti, da oropa to gospo vseh njenih zlatnin in dragocenosti. Dve leti ie bila žc Adela v tej službi. Kaj čuda, da ie bil ničvredni ljubimec, ki jo ie že tako globoko ponižal, prepričan, da ima neomejeno oblast nad njenim ubogim srcem? Smehljaj, kakor smehljaj zmagujo-čega. se jc zato pojavil na njegovih zo-pernili ustnicah, ko mu je rekla: »Jaz te imam rada. Julij. Ti to dobro veš. ker si le že preveč zlorabil mojo ljubezen. Ti tožiš, da si kakor suženj na teh potih. Kdo nama pa brani, da takoj izgineva od tukaj? Dvajsetkrat gotovo sem ti žc to nasvetovala. Pojdiva v Ameriko. Nihče ne bo vedel, kdo da sva. Ti boš delal in jaz tudi...« »To ni mogoče,« jo prekine, »vsaj sedaj ne, vsaj veš ...« »Kcdaj pa?« >;Kadar dobiva dovolj denarja,« ji odgovori ojstro. »To sc lahko zgodi še to noč, če se stvar z biseri pri gospej Risley posreči. Ali Si poskusila v ključavnici omarice z dragocenostmi ključe, ki sva jih dala napraviti?« »Da, poskusila sem jih,« odgovori. »Ali si gotova, da je verižica z biseri v omarici in da jo gospa nocoj vun ne vzame?« »Popolno gotova. Pri večerji bo nocoj v Neuilly, kakor sem ti pisala, pri svoji nekdanji vzgojiteljici, in mene vzame seboj. Odšli bova z doma ob sedmih. In to sem ti prišla povedat. Pred polnočjo se nc vrneva. Najbolj ugoden čas jc ob osmih, ob četrt na devet...« ■ Dobro,« odgovori Bčliere. »Ob osmih pridem pred vrata hotela Beausite, ki vodi v ulico Saint Honore. Če me kio vpraša, kam da grem, imenoval bom gospo Ris!ey. Nato vstopim v hišo na hodnik na desno, od tam v drugo nadstropje in pridem pred vrata št. 67. Ta vrata niso zaprta in vodijo v predsobo, v majhen salou. Omarica z dragocenostmi jc v spalnici. Ti si položila ključe pod preprogo pri postelji. Ali je prav tako?...« (Dalje.) Po daljšem zvonenju opominja predsednik dr. 'Vrstovška, naj začne brati. Komaj pa slišijo prve slovenske besede, nastane pri nacionalcih tak hrup, da čitatelj z branjem preneha. Predsednik razjasni nato, da je že od leta 1890. sem v štajerski dež. zbornici navada, da sc v slovenščini stavljene interpelacije in predlogi prečitajo v originalu in potem njihova prestava. Ko čita dr. Vrstovšek svojo interpelacijo dalje, nastane nov nemir med nacionalci. Slovenci zahtevajo: »Mir!« Wa-stian sc dere: »Kaj nas briga slovenščina v štajerskem deželnem zboru. To je izzivanje.« Slovenci: »Bote se že morali privaditi tudi slovenščine.« Nemci: »Nismo v Ljubljani.« Slovenci: »Ko bi le mi imeli tukaj take pravice, kakor Nemci v Ljubljani.« Zopet opominja predsednik svoje pristaše, naj se pomirijo in opomni gosp. in-terpelanta, da z branjem nadaljuje. Dr. •Vrstovšek: »Saj rad, če pa ne morem, na-pra. .e mir.« VVastian grozi: »S svojim izzivanjem bote doživeli vihar.« Drugi Nemci: »Ne zastopimo!« Slovenci: »Pa se učite slovenski.« Ko po precej dolgem hrupu prečita dr. Vrstovšek svojo interpelacijo, hitijo nemški nacionalci k zapisnikarju, da zvejo vsebino interpelacije.1 Dr. Vrstovšek je in-terpeliral dež. glavarja in dež. odbor radi rnzobešanja zastav na dež. dvorcu o priliki letošnje »Sudmarkine« slavnosti v Gradcu. Med porogljivim smehom nacio-nalcev je dež. glavar odgovoril, da s tem činom ni nameraval žaliti Slovencev. MuMjanski občinski svet. Občinski svet ljubljanski je imel včeraj, v torek ob 6. uri zvečer, redno sejo. Zupan Hribar jo jc otvoril in imenoval overovateljema zapisnika občinska svetnika Likozarja in Milohnojo. V svojem poročilu je dejal: Včeraj je bila obletnica, odkar ie nedolžna slovenska kri orosila tla ljubljanska. Pustil sem izobesiti po mestnih hišah in šolah črne zastave, v imenu občine položil venec na grob ter se udeleži! maše zadušnice. Dalje poroča, da je umrli meščan Busitiaro zapustil mestnemu ubožnemu zakladu 200 K. Deželni odbor pa poroča o najvišjem potrjenju od 13. avgusta 1909. najetja ljubljanskega mestnega posojila 2,450.000 K. Zupanovo poročilo se- odobri. — Zapisnikar prebere nato zapisnike zadnjih treh občinskih sej, ki se odobr6. — Na predlog poročevalca iMilolmoje se sklene, prodati 221 nr mestnega sveta ob hiši št. 38 na Martinovi cesti »Prvi graški delniški pivovarni« m3 po 12 kron, skupna vsota 2652 K. Prošnji učiteljev, obiskovalcev risarskega učnega tečaja na c. kr. učiteljišču, za podporo v nabavi risarskih potrebščin, se deloma ugodi. Doslej je dajala »Kranjska hranilnica« letno 300 K. Magistrat občinskemu svetu ne priporoča podpore, ker obiskujejo tečaj večinoma zunanji, ne pa mestni učitelji. Vendar pa finančni odsek predlaga, da se za letos dovoli podpore 100 K, v bodoče pa se naj podpira samo ljubljanske mestne učitelje. Predlog finančnega odseka se sprejme. — O ponudbi Marije Kozeljeve za nakup stavbišča na nekdaj Gestrinovi, sedaj mestni posesti na Poljanski cesti, se sklene, da se proda Kozeljevi od parcele št. I. 607 nr po 15 K, in del parcele III. nr po 8 K. Stroške kupnine, odpisa in prepisa mora plačati Kozcljeva. — Glede na-daljnega pobiranja naklade gostaščine, kate-e desetletna pogodba je potekla, se sklene, da se pogodba obnovi. Kot doslej, se naj pobira naklada gostaščine od 100 do 200 K po 2 vinarja od krone, od 200 K pa 4 vinarje od krone. Nova desetletna pogodba stopi v veljavo s 1. majem 1910. -- O dopisu mestnega magistrata glede naprave cestnega kanala v Simon Gregorčičevi ulici, se sklene, da se ta kanal napravi. Veljal bo 6200 K in se ta vsota postavi v proračun za leto 1910. — Sprejme se nasvet kuratorija mestnega dekliškega liccja glede razširjenja pouka v telovadbi iu otvoritve tečaja za češčino na tem zavodu ter se za ta pouk dovoli kredit 142 K. — Na predlog poročevalca Likozarja se ugodi prošnji vodstva zunanjih uršulinskih šol glede nabave šolskih potrebščin. Kranjska hranilnica« je temu zavodu tudi odrekla svojo letno podporo 200 K za revne učenke. Ker obiskuje to šolo nad 600 mestnih ličenk, se dovoli 200 kron za nabavo šolskih potrebščin revnim učenkam. — Na predlog poročevalca Pipenbaherja se sklene stalno nastaviti za učitelja nemščine na mestnem dekliškem liccju edinega prosilca Antona Juga. s pra vico prejemkov, kot so zasnovani za sred nje šole. — O pritožbi Franceta Cirmana, mesarja in posestnika v Št. Vidu, proti postopanju ravnateljstva mestnega užit umskega zakupa, odnosno klavničnega ravnateljstva glede pobiranja ogledne pristojbine. poroča dr. Tavčar. Cirtnan ima mesnico v Kolizeju. Meso živine, zaklane in ogledanc v mestni klavnici, vozi pa vsak večer iz mesnice domov v Št. Vid. Ako pelje drugi dan isto količino mesa v Ljubljano, mora plačati mitnino in ga pustiti vnovič ogledati od klavničnega nadzorstva. Pritožbi se ne ugodi, ker lahko pripelje Cirman popolnoma drugo meso v Ljubljano, neogledano od klavničnega nadzorstva. Ako si hoče prihraniti stroške, naj shranjuje meso v mestni ledenici. — Predlog poročevalca Milohnoje glede delne spremembe regulačilega načrta glede projektovane ulice na svetu A. Frohlicha od Bleivveisove do Dunajske ceste, se sprejme. — Javni je sledila tajna seja. Volitve na Goriškem. (Dopis iz Gorice.) Čuden jc način volivnega boja. Za sedanje — recimo — demokraške čase -je ta način nekaj nenavadnega. Človeku se ,zdi, da imajo stranke rešpekt druga pred drugo. In v resnici so razmere zelo nejasne. Šanse posameznih strank se običajno presojajo po shodih in njih uspehih. Sedaj pa ni nič shodov in zato tudi manjka podlaga za presojo. Intenzivna je na vseh straneh podrobna agitacija. Kakšen bo izid dne 26. septembra? Težak odgovor! Iz naslednjih podrobnosti bi se dalo sklepati, da se agrarno-libe-ralne postojanke precej majejo. Gotovo je, da se je med liberalno agarno koalicijo vnel hud prepir. To dokazuje že sobotna »Soča«, ki strahovito udriha po dr. Frankotu, ki ga na spredaj priporoča kot svojega kandidata. Na drugi strani pa so pošteni agrarci zelo nevoljni na kandidaturo Lojzeta Štreklja. Kdor pozna položaj, ve, da je kraška trtna afera Štrekljem in liberalcem na Krasu izpodbila tla. Vsi pošteni agrarci — in teh je še nekaj v tej stranki, ki postaja vedno boli liberalna — so ogorčeni, da se kmečka stranka veže z Gabrščekdm. Izraza tej nevoiji je dal shod agrarnih zaupnikov kraških dne 19. t. m. v Tomaju. Na tem shodu se je obsodila zveza agrarcev z Gaberščekotn. Kolikor nam je znano, so liberalci oziroma agrarci priredili dne 19. t. m. dva shoda. Eden se je vršil v Desklah zvečer o mraku. Udeležilo se ga ni niti 50 oseb. Govorila sta Križnic in dr. Medvešček. Odgovarjal jima je vrli kmečki mladenič Kodelja taok spretno, da je pot agrarnih romarjev v Deskle bil pač zastonj. V Križu na Vipavskem je v nedeljo, 19. septembra, 40 ljudi čakalo na liberalnega govornika dr. Puca, ki je pa z vso slovesnostjo in korajžo ostal doma, ker na shod ga ni bilo. Pri Sv. Luciji je dr. Turna razlagal socialistiški evangelij ob navzočnosti 13 socijev, 30 liberalcev in 80 naših kmetov. Toliko bi bilo poročati o volivnem gibanju. In S. L. S.? Zelo pametno piše »Domoljub« v zadnji številki z Goriškega. Pravi namreč: Strahovita modrost se kaže med liberalci zadnje dni. Iz samega strahu se jim noč in dan sania o samih novostru-jarjih. »Narod« piše, da takozvani novo-strujarji postavijo svoje kandidate, »Soča« pa prinaša že imena kandidatov v splošni skupini. Drugega ne rečemo liberalcem. kakor to-le: Vsak liberalec bi rad bil kandidat. Liberalna politika ni drugega ko lov za mandati. Višje se ne povspnete. In zato si liberalec niti od daleč ne more misliti, da bi kdo delal med ljudstvom, ne da bi imel v svojem srcu globoko željo: postati gospod poslanec. Zato tudi o drugih mislite tako in se vam vedno sanja o kandidatih, ik jih nikjer ni. Pa ne bojte se! Kdor deluje v krščanski organizaciji za ljudstvo, ta mora poznati in se držati pred vsem ene velike in važne točke, ki je nesebičnost. Te liberalec ne pozna, se je ne drži in zato'razumemo njihovo omejenost.« Pameten odgovor! Korist ljudstva jc, ki mora vzbujati v vsakomur željo, da bi zmaga pospešila S. L. S. Kajti sebični' liberalizem in polovičarsko agrarstvo nimata v sebi ne moči nc volje, da bi za ljudstvo kaj naredila. Agrarci in 'liberalci so o položaju v iS. L. S. poučeni popolnoma napačno. In če bi bili poučeni, bi položaja ne umeli. ker vso politiko in vse delo presojajo le s trgovskega stališča: Koliko to nese? Resnično obžalujemo'vse tiste, ki danes še kaj dajo na »Sočine« farbarije. To, da zajemljejo svoje informacije o S. L. S. iz »Soče«, kaže da vkljub svojim 40 letom šc niso dosegli lastnosti, ki jo ima v tem času že vsak pošten Tirolec. Ne odgovarjamo obširneje »Soči«; dejstva jo bodo postavila na laž. A. R. XXX Gorica, 21. sept. 1909. (Laški liberalci. — Slovenci v Gorici postavijo lastne kandidate. — S. L. S.) Volitve so pred durmi. Po mestu so danes razobešeni velikanski plakati laške liberalne stranke, ki priporočajo sledeče •tri kandidate: Jurij Bombic, župan v Go- rlci;' dr. Marchesini, zdravnik v Gradežu in 1. Pinat. posestnik v Perteole. Jurij Bombič je župan mesta Gorice, .trgovec s krompirjem in pa sladkorni agent »Živnostenske banke«. Torej vidite, da sta si goriški Jurij lin ljubljanski Janez .precej podobnih poklicev. In šc tale podobnost je. ki jo opažamo na Juriju in Janezu. Ljubljanski župan Janez se ponaša •z 20. septembrom, razobeša črne zastave, hodi na grob mučenikov. da bi tako zakril •zvezo z Nemci in pa škandalozno mestno gospodarstvo. Goriški Jurij proglaša revolucijo italijanstva goriškega, sklicuje shode in hujska proti slovenskemu učiteljišču. Nocoj zvečer ima Bombič zopet •shod v gledišču o!b pol 9. uri. Po shodu •bodo seveda demonstracije. Teh Bombic potrebuje, ker kandidira v deželni zbor. Pod vtisom pouličnih kravalov in pretepov za italijanstvo Gorice ljudje ne bodo limeli časa misliti, kako škandalozno je ■mestno gospodarstvo, izbrisali se bodo vtisi kraha v »Banki Popolare« in šli bodo volit liberalce. Tako računa-jo liberalci. PouKčno hujskaštvo označa povsodi propadajoče liberalne stranke. To je zadnje sredstvo, s katerim se skušajo rešiti liberalni bankroterji. Tega nas uči Ljubljana, •Dunaj in tudi Gorica. Položaj za laško krščansko-socialno stranko se je splošno nekoliko poslabšal, •vendar ne toliko, da bi se ji bilo treba bati poraza. V laški splošni skupini je tudi mnogo stotin — najmanj 2000 — slovenskih volivcev. V narodnem oziru sta nam obe laški stranki enako nasprotni. Zato Slovencem ni priporočati, da bi se udinjali •katerikoli laški stranki. V ponedeljek 20. •t. m. se je sešel odbor, obstoječ iz pristašev vseh slovenskih strank, ki je postavil števne kandidate združenih Slovencev za splošno skupino itaHijansko. Tu •pridejo v poštev slovenski volivci slovenskih manjšin v Gorici, Ločniku, Korminu, Dolenjah, Zagradu, Gradiški. Tržiču itd. •V odboru se je sicer naglašajo, da je že skoro prepozno, spuščati se v volivni boj, vendar se je z ozirom na veliko razpoloženje slovenskih volivcev sklenilo, postaviti kandidate. Ti so: Luka Dugar, zasebnik v Gorici. Ivan Jožef Fabčič, tiskar v Gorici. Alojzij Brajnik, kmet na Barki pri Gorici. Ne smemo sicer pričakovati nobenih uspehov, vendar že dejstvo, da si upajo Slovenci postaviti kandidate v dozdevno čisto laškem volivnem okraju, bo dalo misliti Lahom in vladi. Položaj za S. L. S. se obrača vedno •na bolje. Treba je le, da spravijo zaupniki ■zadnjega somišljenika S. L. S. na volišče. INOZEMSTVO. Iz Melille se poroča, da so se polastili Spanci dveh krajev. — Proti volivni preosnovi na Francoskem se je izjavil Clemenceau. — Mladoturški odbor ima strogo zaupno zborovanje. Sleparske špekulacije v Gorici. Senzacionalna aretacija. Gorica, 21. sept. 1909. Javnost je zopet pozorna na sleparske špekulacije, ki so se vršile pri laSki banki „Popolare" in ki so povzročile propad te banke. Reklo se je, da je bivši ravnatelj te banke Colle krivnerednosti. Neverno po kakšnih ovinkih informirani so tudi nekateri liberalni slovenski listi poleg laških in uradnih trdili, da je Colle glavni krivec. »Slovenec" je pa vedno pisal, da glavni krivci bodo v upravnem svetu, ki stoji pod vplivom juda dr. Raimonda Luzzatta. Trdili smo tudi, da Colleja ne more zadeti glavna krivda, ker ni misliti, da bi bila banka izgubila milijone brez vednosti in odgovornosti upravnega sveta. Ta naš sum se je potrdil. Preiskovalni sodnik dr. Tho-mann je vodil preiskavo z vso previdnostjo in odločnostjo. V Italiji je dobil od zanesljive osebe natančnih podatkov o načinu dotičnih špekulacij ter kdo jih je vodil. Na podlagi teh podatkov sta bila sinoči areto-vana v svojem stanovanju odvetnik dr. Luzzatto in predsednik banke „Popo-lare" trgovec Alfred L en as s i. Dr. Luzzatto se je nahajal že v postelji, ko je bil are-tovan, Lenassija pa so vzeli od večerje. Aretovani dr. Raimondo Luzzatto, ki je povzročitelj cele zadeve, je eden kolovodij laške judovsko liberalne stranke. V sorodu je z znanim bivšim goriškim judovskim odvetnikom goljufom dr. Graziadiom Luz-zattom, ki se sedaj klati nekje po Grškem. Alfred Lenassi je bil pa menda svoj čas državni poslanec laške liberalne stranke. Je trgovec s svilodi in ima svilodno tovarno v Stolni ulici v Gorici. Ta aretacija je vzbudila po mestu velikansko pozornost ter je kakor strela z jasnega zadela laško liberalno stranko, ki uprav sedaj dela zadnje krčevite poskuse, da se ohrani pri življenju. Nocoj bodo v gledišču zahavljali zoper Slovence; naj bi rajši govorili o goljufih v svoji stranki. Dnevne novice. + Narodnost naših radfkalcev. Radikalni dijaški slrodek je sklenil nekaj resolucij, prvo seveda zoper klerikalizem, katerega se radikalci na-jbolj bojijo. Druga pa je, da naj se v Pragi ustanove slovenske vseučiliške docenture. Radikalci so s tem, da so se za to Hribarjevo idejo tako toplo zavzeli, da pred njo stopi zahteva po slovenskem vseučilišču v Ljubljani čisto v ozadje, pokazali, da niso nič drugega kakor tiste vrste protifarški za-bavljači in antiklerikalci, katere v zadnjem času obsoja Abditus v »Zapiskih« in dr. Mandič v »Narodnem Delavcu«. Slovenske docenture v Pragi radikalci namreč le zato zahtevajo, da bi spravili nanje Masarykove učence in na ta način slovenski akademični naraščaj pomasari-čiii. Pri tem pa ne pomislijo, da si je Hribar izmislil docenture v Pragi le zato, da pomaga iz zadrege Bienerthu. ki so ga poslanci S. L. S. postavili pred alternativo: Ali slovensko vseučilišče v Ljubljani ali pa ostanejo Lahi brez vseučilišča! •Hribar dobro ve, da vlada, ako se ustanove v Pragi slovenske docenture, ne bo nikdar dovolila slovenskega vseučilišča v Ljubljani, ker bo imela kaj lahek izgovor! Sicer pa radikalni akademiki tukaj tudi niso brez vsake krivde: Oni se namreč slovenskega vseučilišča v Ljublani boje, in so bili zanj le toliko časa, dokler so upali, da bodo med akademiki absolutno gospodarili. Zdaj pa, ko ima Ljubljana drugačno lice in bi v slučaju, da dobimo vseučilišče, se v Ljubljani katoliško-,,narodno dijaško gibanje še bolj razvijalo, kot se zdaj, je radikalce pred slovenskim vseučiliščem v Ljubljani strah in groza! Zato zahtevajo docenture v Pragi in zato je njihova sramežljiva resolucija za univerzo v Ljubljani ie čisto navaden hurnbug! Radikalci so v prvi vrsti čisto navadna protiverska priganjaško garda za liberalce, narodnost pride šele v zadnji vrsti. -f Radikalci so tako poparjeni, da si na »Slovenčeva« avtentična poročila ne •upajo odgovoriti, niti dementirati žalostnega dejstva, da so na svoj »kongres« spravili s Čehi vred le J20 dijakov. Njihovo zabavljanje zato na nikogar nima nobenega vpliva, kajti kar sklepa slaba stotina di-jakov, ki še danes ne vedo, kaj so. nima za slovensko javnost prav nc/be-nega pomena. -f Orlov znak so si slovenski štajerski deželnozborski poslanci pripeli, ko so vprvič stopili v novo zbornico in nastopili za pravice slovenskega jezika. Ta okoinost Nemce tako bode, da še današnji »Grazer Tagblatt« 22. t. m. tega ne miore pozabiti in v uvodnem članku naše znake omenja. Ze Orlov znak je torej Nemcem nevaren. Slovenskim štajerskim ■poslancem pa, ki so v znamenju Orla začeli svoje delo za obrambo slovenstva na Štajerskem, prisrčni: Na zdar! + Glede slovenskih učnih knjig za višjo gimnazijo opozarjamo stariše in učence, da je započela S. L. S. odločno akciio, da ne zmagajo ozkosrčni birokra-tični oziri, ampak se zadosti obstoječim •potrebam in soglasni želji slovenskih sta-rišev, slovensk.h profesorjev in slovenskega dijaštva. Dijaštvo naj kupljene knjige mfrno obdrži, stvar se odloči defini-tivno v najkrajšem času! ' — Lov za inserati bi lahko imenovali včerajšnjo notico »Slov. Naroda« pod za-giavjem »Glas iz občinstva«, v kateri pripoveduje, da sta v nekem sluča u dva klerikalna časopisa (katera?) znatno več računala za inserat z ravno tolikimi besedami, kot pa »Slov. Narod«. Ko bi te besede culi od kake druge strani, ki nima pojma, kako se inserati računajo, bi se jim seveda prav nič ne čudili, da jih pa zapišejo uredniki pri »Narodu«, ki vendar vedo, da se pri časopisih jemlje v poštev nalog in računa Ie prostor, ki si ga izbere stranka, je pa več nego zloba. Skoro se nam zdi. da »Narodovcem« ni nič kaj po volji, ker se »Slovenec« tako rad in v •tako obilni meri upošteva pri inserentih. Glede cen naj nas pa »Narod« nikar ne prisili, da bi prišli z — d e j s t v i na dan. — Goriški župan Jurij Bombig je dal nalepiti na vogale hujskajoče lepake proti Slovencem in slovenskemu učiteljišču. Ti uboga reva! S svojim krompirjem ga rede slovenski kmetje in mastne zaslužke ima kot sladkorni agent od slovanske »Zivno-stenske banke«. In kot tak. popolnoma odvisen od Slovencev, si upa Slovencem •očitati, da so tujci. Ali se ne boji, da Slovenci res postanejo tujci — njegovemu •kšeftu in žepu? — Imenovanja na pošti. Poštnimi ■vežbeniki so imenovani abiturient trgovske akademije Ivan Kersovani in sledeči abiturienti srednjih šol: Franc Pettek, Just Ghersel, Ivan Koller. Emil Goljev-šček, Matevž Zužič, Mihael Valenčič, Blaž Ukušič in Andrej Duša. — Razpisani službi suplentov. Na c. kr. državni realki v Idriji je popolniti dve suplentski mesti za slovenščino in nem-vščino. Prošnje je vlagati na ravnateljstvo do 27. septembra t. 1. — Hrvati za Aljažev dom. Tudi naši vrli bratje Hrvati so se spomnili silne nezgode, ki je zadela preteklo zimo »Slovensko planinsko društvo«, priskočili so mu na pomoč z znatnimi darovi. V prvi vrsti [e omeniti slavno mestno občino zagrebško, ki je naklonila znaten prispevek 500 K in Hrvatsko planinarsko društvo 200 K. Nabrali so: gosp. prof. Novotni 114 K, ga. Tekla Kallina 55 K in gosp. R. Supp 22 K. Posamezni darovatelji so poslali 46 K. Našim rodoljubnim jugoslovanskim bratom, ki so na tako sijajen način dokumentirali slovansko vzajemnost in bratsko ljubezen, najprisrčnejša zahvala! Živeli! — Kje bo nastanjeno slovensko učiteljišče v Gorici? Ker se od raznih strani o tem povprašuje, se je naš zaupnik na merodajnem mestu o tem informiral ter izvedel, da vlada namerava za slovensko moško učiteljišče najeti prostore v prvem in drugem nadstropju »Gregorčičevega doma" v ulici Vctturini. UuMIanske novice. OH, TA LIBERALNA ŽALOST! »Narod« zliva gnojnico na »Slovenca« ker skupno z ogromno večino Ljubljančanov nič kaj ne veruje njegovi žalosti ob 20. septembru. Marsikateri liberalec je bil res žalosten, ko je čital »Narod«, ko je pa bral razna »Slovenčeva« razkritja, ie bil jezen, da ima tako hinavsko glasilo in tako propalo stranko. Ta staronemškutar-s-ki iist hoče celo obisk grobov na pokopališču izrabljati zase, kakor, da bi vsi, ki smo obiskali v nedeljo Adamičev in Lun-drov grob hoteli manifestirati za »Narod«! Ljudje, ki čustva tako teptajo, pač nikdar ne čutijo s srcem, ti ljudje s svojim izrab-Ijevanjem onečaščajo spomin na padle žrtve njihove nerodnosti', še ob grobeh ne utihne liberalna strankarska strast! Glasilo dr. Tavčarjeve familije je pozivalo vse k žalovanju — liberalce se mora k žalovanju pozivati! — in res smo videli nato časih prizore, da se nam je bilo razjokati. Gospoda Bučarja iz trnovske pokrajine gotovo pozna cela Ljubljana. Mož navadno več govori, kot naredi. Ni nevaren ne za veselje, pa tudi ne za žalost. To se je pokazalo tudi sedaj. Nič ni vplivalo, da je v črni obleki, črnem cilindru, opravljen, kakor za na pare, obletal celo Ljubljano. Ljudje niso hiteli kupovat črnih kravat v prodajalno njegove gospe. In Ljubljančani mi pravijo, da so takrat, ko je Bučar zatopljen v najglobokejšo žalost, korakal v nedeljo na pokopališče, videli sina dr. Tavčarjevega, ki se je peljal s pravo narodno žalostjo igrat lawn tenis... Ni bilo čuda, če je potem iz jeze g. Bučar v ponedeljek zaprl prodajalno. In potem se nam čudijo, da se narodni žalosti, pomešani z Ta\vn tenisom, nič kaj ne verujemo. Vidite, in včeraj dr. Š v i g e I j v »Narodu« z velikimi črnimi črkami, navadne črke bi preneznatno dokumentirale njego*-vo žalost — sam priznava, da je od Erne-sta Windischcrja »hvaležno (!) sprejel znesek 200 K.« — Torej tudi hvaležni znajo biti liberalni advokatje in voditelji ubogim žrtvam!... To trdi dr. Švigelj včeraj črno na belem v »Narodu«. Ko bo čital to \Vindischer v »Narodu«, bo moral po zatrdilu dr. Šviglja sam verjeti na to hvaležnost, saj je. kakor pravi dr. Švigelj Win-diseher Sokol in Sokol mora imeti ne-omahljivo v e r o v vsakega liberalnega doktorja. Skoda ,da se pri obisku Windischerja nisem spomnil na to dr. Švi-geljevo tolažbo in da nisem rekel Windi-scherju: Prijatelj, Sokol si, kaj se jeziš zato, da si plačal nesebičnemu bratu Sokolu 200 K! To jc bratovsko plačilo! In kaj še pravi, ta gospod dr. Švigelj, ki je povrh tudi eden najmlajših, najnež-nejših cvetov ljubljanskega občinskega sveta? Švigelj trdi, da mu je Windischer prostovoljno izročil denar, da je pa on, dr. Švigelj denar od žrtve sprejel in da je denar dal v — narodne namene! Torej za narodne namene je plačal Windisčher zato. ker je postal — narodna žrtev! Pa dr. Švigelj! Kje in kako pa je bil zabeležen ta »dar v narodne namene«?! Mnogo let je že, kar sem zvezan s časopisjem, pa še nikoli nisem srečal liberalnega odvetnika, ki bi pri svojih darovih v narodne namene ne podpisal polnega svojega imena in stanovanja — dr. Švigelj dela celo to pri polemikah — in da ne bi zapisal tudi onega, ki jc pri kaki poravnavi ali siični stvari postal žrtev njegovega odvetniškega talenta. Kako bi se lepo čitalo: »Dr. Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani, daruje za Aljažev dom 200 K. katere je prejel od narodne žrtve Ernesta Windischerja« . . . Zakaj ste doslej tako zakrili Ernesta Win-diseherja, ko je menda prav, da plačuje sedaj, ko trpi za druge in ker bi bila taka narodna požrtvovalnost le na čast Vaši odvetniški pisarni. Le čudno jc. da jc Win-diseher tako j e z e n na tako prostovoljno plačilo in da Vam je, kakor pišete, menda iz same hvaležnosti pisal nedostojno pismo«, katerega ste mu pa milostno »vspričo njegovega težavnega položaja odpustili.« Da bo javnost bolj cenila Win-diseherjevo, ob 20. septembru meni podano izjavo — priobčite to nedostojno pismo. Kakor pišete v »Narodu«, imate sedaj celo šc lepo upanje: »Gospa Marija \Vindischer je obljubila, da mi bo kaj iz svojega p r i m akni 1 a.« Vidite, kako se Vam bo še lahko dobro godilo ob narodrn žrtvi!! Slovenska javnost pa nI Vašega mnenja, dr. Anton Švigelj! Slovenska javnost zahteva, da znesek 200 kron takoj vrnete Ernestu Windischerju in če hočete kaj darovati za narodne namene, to darujte iz svojega, ne pa iz s solzami poroše-inega denarja žrtev, ki po temni ječi dovolj trpe in ne zaslužijo, da bi krile še narodni davek slovenskega odvetnika. V to Vas bo pozval tudi »Združeni narodni odbor«! Med tem časom pa premišljujte, kako morete biti še ljubljanski občinski svetnik, »Slovenskemu Narodu« kot slovenski časnikar ne morem čestitati, da sprejema take obrambe. Dr. Anton Švigelj! Niste vi prvi liberalni odvetnik, ki je postopal tako narodno! Eden voditeljev štajerske slovenske liberalne stranke je ceo rubil pla-katerja Smoleja, ker mu ni takoj odraču-nal znatne svote, katero je ta »požrtvovalno žalostni« odvetnik računal za to, ker ga je zagovarjal radi napada na nemško šolo v Sevnici. Da — prav imate, da zavijate v črne zastave tako svojo žalost! Ne tulijo samo grobovi, tudi žive žrtve kličejo Vam in Vaši žalosti: Pojdite proč od nas! In s tem žalostnim poglavjem naj bi bilo končano izrabljevanje 20. septembra od izvestne strani — dovolj žalostnih spominov je prišlo na dan! — Ivan Štefc. lj Liberalni astma. Pešajo mu moči, ginejo mu sile, duši ga astma, ker nima več pomočka, da bi vdušil odpor, ki se dviga proti njegovemu terorizmu iz vrst ljubljanskega občinstva. Moč časopisja je velika, a strta je moč »Slov. Naroda«. In to po lastni krivdi. Obžalujemo kot kolegi to žalostno dejstvo, a biološki zakon jc •tak. da višku razvoja sledi1 rapidna agresivna metamorfoza. Ni ga sredstva več, da bi »Narod« vdušil odpor, ker je kriv odpora njegova laž, frivolnost, zloba in pa. kar je najhujše, skrajna neumnost. Ko piše o škodljivcih ljubljanske občine, iz-jiaja iz vrst volivcev le ena sodba, da -ni1 večjih škodljivcev ljubljanske občine, kot so liberalci sami. Zato pa tudi trumoma obrača hrbet propadli stranki liberalni vse, ki želi resno zdrav napredek Ijub-•Ijanskega mesta. Uničujoča bo sodba ljubljanskih volivcev nad liberalci, ki so oško-dili Ljubljano v enem letu bolj, kot bi jo mogla oškoditi kaka stranka v sto letih. Organizirali so lani izgrede, ki bi bili sko-!ro uničili vso malo slovensko trgovino in •obrt. Frivolno igro so hoteli obnoviti zopet letos, in da niso »škodljivci« nastopili z vsem svojim vplivom, bi zopet letos kleli liberalce njih lastni pristaši, kot jih kolnejo že leto dni. Liberalna modrost jo je oškodila ob prefriganosti mlačnega Slovana Bilinskega Ljubljano za lepo vsoto milijona kron, katere bodo morali plačevati že itak izmozgovatii davkoplačevalci, da bo mogel Zupančič graditi obrtno šolo za 16.000 K dražje, kot kdo drugi, name-stu da bi jo država gradila na svoje stroške. Norčujejo se. celo iz zdravja ljudstva, •ko sO imenovali šolsk. zdravnikom moža, ki se ga bodo bali že od daleč šolski otroci. Res žalostno je poglavje o škodljivcih ljubljanske občine in volivci že nestrpno •čakajo, da to vprašanje rešijo z glasovnicami v rokah. Potem bo mir. lj Najnovejši razvojno-teoretiški problem. Kreditna banka, Hribarjev zavod, iima nevarnega konkurenta na Franca Jožefa cesti v Luckmannovi hiši. V včerajšnjih škodljivcih ljubljanske občine je »Narod« v naglici pozabil povedati, da je temni vzrok deželni odbor. No, ta konkurent dela Kreditni banki velike preglavice in težave. Ko se je govorilo, da se hoče Kreditna banka preseliti, kar pa ta nikdar resno mislila ni, to pa iz povsem umljivih •vzrokov, je vrgel konkurent poželjivo svoje oči po hiši gospe Jegličeve. In začela se je tekma, v katerej je zmagala .Kreditna banka, seveda ne v svojo, pa tudi ne v škodo gospe Jegličeve. Napravili so kupčijo, kakršnih se napravi vsak dan na stotine. Liberalci pa imajo to neumno napako, da so silno nevoščljivi, če ■kdo napravi dobro kupčijo, ki ni liberalec. Zato pa tudi pokažejo onemoglo jezo v kakem prav neumnem članku, ki mora biti uvodnik. Seveda neumnost se mora svetiti na prvem mestu, da bolj imponira. Ta problem, zakaj, specics hominum, ki se tako silno rada baha s svojo neumnostjo, jc rešil nekdo prav primerno s hipotezo. da izhaja razvojno iz stenic! — S •tem je lapidarno rešeno vprašanje, zakaj jc »Narodova« pisava tako smrdljiva. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov uljudno vabi k sestanku, ki bo •v četrtek, dne 23. t. m., točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Rokodelskega doma«, vse gg. člane in gg. pomočnike, ki se zanimajo za stanovske pomočniške zadeve. lj Aretovana zaročenca. Pred par leti je pripeljal neki 32-lctni pleskar v Ljubljano .30-letno tirolko Marijo Fissnaiderje-;vo, s katero se je nastanil na Viču, pozneje pa v Ljubljani v Velikem Stradonu. Med tem, ko je mož izvrševal svojo obrt, je Fissnaiderjeva stregla po raznih hotelih. Ob takih prilikah je kradla srebrno jedilno orodje. Tako je ukradla v neki restavraciji 25 v neki drugi po 104 pare finega orodja v vrednosti 300 K. Bila jc dne 5. junija aretovana, a se jc morala pustiti na prostih nogah zaradi bolehnosti. Predvčerajšnjem pa je bila Fissnaiderjeva poleg svojega zaročenca zopet aretovana. Sumijo jo da je v Velikem Stradonu ukradla gospodinji Uršuli Karlinovi, katera ima prodajo vina čez ulico, iz nezaklenjenega predala 160 K denarja, kakor tudi sladkor in zelenjavo. Pri Fissnaidcrjevi so našli srebrno uro z dolgo verižico katero si je brezdvomno nabavila iz ukradenega denarja. Oba zaročenca so izročili deželnemu sodišču. Ij Imenovan za profesorja nemščine na mestnem dekliškem liccju v Gorici jc g. Anton Jug. — Na nemški gimnaziji ic imenovan za suplenta g. Mugon Podrasck z Dunaja. — Kolo ukradeno je bilo dne 14. t. m. iz orožniške postaje v Trbižu. Kolo je »Torpedo«, ima tvorniško številko 42045 ter je vredno 200 K. Pred nakupom se svari. lj Nesreča. Ko se je včeraj popoldne 24-letni mesarski pomočnik Mihael Grošelj peljal s kolesom po Mestnem trgu. mu pripelje nasproti s poštnim vozom hlapec Lovro Gabrijan. Grošelj jc zadel s kolesom v sprednji del voza ter pri tem padci na hodnik in zadobil na glavi 10 cm dolgo in tako nevarno rano, da mu jc došli zdravnik po dani prvi pomoči nasvetovai, da naj gre takoj v deželno bolnišnico. Telefonska in brzolma prečila, SENZACIONELNE ARETACIJE V GORICI. Gorica, 22. septembra. Dr. Luzatto je •bil aretiran na ulici in ne v svojem stanovanju, kot se je prvotno poročalo. Ču;e Zagrebška tovarna, tvrdke K©nrik francka sinov, v vsakem oziru novodobno ur^ona, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sipovin. V Vaš prid bode, bodete Ii pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu l % ' _ pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. Ji »t. ZngaV. Y 1162, 8:31. V. Tovarniška znamk*. otrokovim najde mlada mati s SCOTT-ovo EMULZIJO novo moč in z novo močjo sve-žost življenja. Izredno nagel in vspešen učinek z icnadi in oveseli. Scott-ova emulzija je lahko prebavna in prijetnega okusa. Poskus Vas prepriča, kako je Scott-ova emulzija primerna ravno za ta slučaj. Scott-ova emulzija odpravlja utrujenost pri hranenju, pomnoži hrano in napravi dojenčka čvrstega in zdravega. Scott-ova znamko'—Vi- emulzija velja za neprekosno bičem — kot Vzor-Cmillzijo. 9615 f)arancl|skim • znakom cena izvirni steklenici 2'50 K. SCOTT-ovc-fja ravnanji! Dobiva sc v vseh lekarnah. se. da bo radi goljufij pri »Banci popula-re« aretiranih še več oseb, a policija ohranja popolno tajnost. Pravijo, da jc povzročil aretacije dr. B a d e r, ki pri sleparijah ni bil nič udeležen in jc izgubil pol milijona kron. IZJALOVLJENE LAŠKE DEMONSTRACIJE V GORICI. Gorica, 22. septembra. Zupan Bombig ;ie za včeraj ob pol S. uri sklical radi premestitve slovenskega učiteljišča v Gorico protestni shod. Za ta shod so mestni uslužbenci po mestu žc dva dni agitirali. Shod, ki se je vršil v gledališču, jc bil še precej številno obiskan. Govorilo se .ie, cla bo izbruhnila v Gorici revolucija in da so Slovenci izdali parolo, naj nihče Slovencev ne gre iz hiše. Po shodu je okolu 500 demonstrantov, večinoma fakinov, starih od 14 do 20 let, šlo po mestu. Slovenci so mirno gledali. Demonstrantje so peli hujskajoče pesmi, med njimi Sloven-•ce zasramujočo pesem »Marameo«, čtili so se protiavstrijski kLci na Oberdanka, za Italijo in proti Avstriji. Med temi demonstranti so 'bili tudi c. kr. uradniki. Na trgu Caserma jc demonstrantom zaprl pot močan kordon poiicije. Tu je bil aretiran »pristni Italijan« Avgust Podglivec. Aretiranih jc tu bilo tudi 14 drugih Lahov Aretiran je bil tudi vodja mestne policije Matico in mestni policijski stražnik Mcd-vešček. (Tudi »pristna Italijana«.) Aretiran je znani lahonski pretepač Cej in Ivan Stckina. Od aranžerjev in voditeljev demonstracije sta aretirana samo ta dva, •vsi drugi izzivači so sc pravočasno poskrili. Gorica, 22. septembra. Aretiran je tudi kovač Lenardič, ki ima svojo delavnico poleg »Gregorčičevega Doma« v ulici Veturini. Aretirani so tudi trije stavci, en fiiakar in nekaj obrtnih delavcev. Značilno in žalostno jc, da so vsa imena are-tirancev, razun dveh, samo slovenska. Pri ljudskem vrtu je na policijo in na orožnike padio kamenje. Pravijo, da so drž. policaji streljali iz revolverjev in da so izdrli sablje pa to policija taji. Značilno je, da sta aretirana dva mestna stražnika, ki sta klicala »Schiavi porchi«. Da so se mestni policijski stražniki na tak način udeleževali demonstracij ic umevno, vsaj je župan Bombig litijska! na plakatik in v gledišču. Aretirali naj bi nekaj mestnih svetovalcev, pa bi bil mir. Tržaški policaji so žc odšli nazaj v Trst. Trst, 22. septembra. Laški listi popolnoma molče o senzačnih aretacijah pri včerajšnjih iridentskih izgredih v Gorici. Dokaz, da so Lahi zcio prizadeti. Vlada naj se iz tega pouči, da laški odpor nič nc pomeni in da bi se strašno osmešila, če bi vpoštcvala proteste poulične sodrge. Brzo^samopisnica s po})oinoma vidno pisavo je vrhunec moderne tehnike na polju pisalnih strojev. Do 14 udarcev na sekundo. — Do 20 prevdarnih kopij. — Najlažji in najbolj miren udar tipk. — Priprava za dvojnobarvni trak, tabulator in še 60 drugih vrlin. —Edina popolna slovenska klavijatura. V lastnem interesu naj nihče ne kupi poprej druge samopisnice, predno si ni ogledal STOE-\VER- Rekorda. - Zadostuje samo, da primerjate ta stroj z drugimi, in nehote pridete do zaključka, da je Stoe\ver-Rekord zbok svojih vrlin, ki jih ima pred vsemi drugimi, najboljši. Prepusti se brezplačno na poskušnjo. Prospekte pošilja zastonj DflOlllia plačila na obroke. Glavno zastopstvo ST0EWER za Kranjsko in Hrvaško Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/1. (doslej Mestni trg 8.) 001300100000100000010000001000(3(3105301510 SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! Psi Cenj. gg. akademikom in vsem na Dunaju živečim Slovencom in Slovenkam priporoča svojo 2636 trgovino s papirjem z bogato zalogo vsakovrstnih razglednic, zvezkov, svinčnikov, pisarniškega in ovijalnega papirja, risalnega orodja in vseh drugih šolskih potrebščin v najboljši kakovosti Mara Staniša, Dunaj VIII, Kochgasse 25. || TRŽAŠKI MESTNI SVET GLEDE PREMESTITVE SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA V GORICO. Trst. 22. septembra. Tržaški občinski svetnik Pincherle je predlagal v včerajšnji seji tc korporacije protest zoper premestitev slovenskega učiteljišča v Gorico. Krasno sta ga zavrnila dr. Slavik in dr. Rybar, katere jc večina pustila kolikor-toliko mirno govoriti. Slavik jc povdarjal, | da Gorica ni laško mesto, ampak presto-lica po dvetretjini slovenske dežele. Dr. Rybar jc Lahom dopovedal, da Slovani v Istri nimajo 120 ljudskih šol, katere bi nujno potrebovali. Socialni demokrat Pittoni se z nekaterimi rezervami pridruži Slovencem. Pri glasovanju dobi Pinclierlov predlog 47 glasov, proti pa je 20 glasov — torej zelo klaverna manifestacija! OGRSKA VLADA PODA DEMISIJO. Budimpešta, 22. septembra. Današnji ministrski svet, v katerem je prišlo do velikega upora, je končno sklenil, da poda celotna vlada cesarju demisijo. Wckerlt odpotuje šc ta teden na Dunaj, da poda cesarju demisijo in ga naprosi, naj še pred 28. septembrom, ko se zbere ogrski parlament, imenuje novo vlado. BOMBE V BARCELONI. Barcelona, 22. septembra. Tu so včeraj eksplodirale dve bombi. En policijski agent je ubit, 10 policistov težko ranjenih. •se kol naravna p- «f«f^amizna voda M prve vrsfe in kot zdrsviina voda y zoper leJkoče organskega dihanja in zoper bolnsli želodca in mehurja najbolja priporoča Višina n. morjem 306 2m, sred. zračni tlak 736 0/««. 1 - ^ = i Css opa-q ! zovanja 1 Stanje barometra v mm Temperatura po CeliHu Vetrovi Nebo KJ2 •p 2 E ~» 21] 9. zvsč. 7366 14'8 sl. jug jasno J^jutr, | a. pop 38 5 37 4 09 4 22 0 9 si. vzh. megla del. obl. 00 Srednja včerajšnja temp. 15 30, nonn. 141«. sme pač vsak kupovalec, tako tudi kupovalec pra-tike. Izbira pu ni akor ni težka, kdor lc površno pogleda v ravno izšli ietnik naše „Družinske Pratike" s podobo sv. Družine. Toliko in tako raznovrstnega beriva ne nudi nobena pratika in zatorej nai sc povsodi odločno zahteva Ic prava naša pratika. Cena 21 vin., po pošti 10 vin. več. Dobiva sc povsod, kjer jc pa ni, naj se naroči naravnost iz Ljubljane. — Somišljeniki Širite jo povsod. 2358 dobe trajno delo pri Petru Rutarjr, ©silnica pri Kočevju. 2622 5—1 gospodje in tudi dame za razne slike in portrete, proti stalni plači in proviziji. Več se poizve v upravništvu „Slovenca". 2632 2-t Pojorl Resna §0 ženitna ponudba! ^[lad trgovec solidnega obnašanja 2 dobro urejeno trgovino mešanega blaga v prijavnem trgu Šeli jnanja v svrho yenitbe 3 mlado,pridno, zavedno Slovenko, ki ima veselje do trgovine in tudi nc^aj tisoč gotovine Le resne ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šifro „Vfa/( jo svoje sreče !{ovač". 2635 Ojira se le na pisma s polnim naslovom. Izurjen, slovenščine in nemščine v govoru tn pisavi popolno zmožen korespondent v starosti od 22 do 28 let dobi takoj službo pri večjem tovarniškem podjetju. - Ponudbe s prepisi spričeval in sliko naj sc pošljejo pod „B L 542" na Rudolfa Mosse. Dunaj I. 2637 1 — 1 2633 Zahvala. Za vse izkazano sočutje povodom smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, brata, strica in svaka, gospoda Jankota Nadrah c. kr. poštnega asistenta kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, izrekam tem potom v svojem in v imenu vseh sorodnikov svojo najsrčnejšo zahvalo. Osobito sc zahvaljujem tukajšnjemu g. kuratu 2eleznij-ju za hitro zadnjo tolažbo, g. zdravniku Vašeku iz Postojne, gg. poštnim uradnikom iz Trsta II iu cenjeni obitelji Meršol iz Ljubljane za darovane krasne vence, nositeljcin vencev, in sploh vsem, ki so sc kljub slabemu vremenu udeležili pogreba. Bog plačaj! Žalujoča soprogi in sorodniki. Izgubil se ie lovski pes srednje velik istrski brak, imel jc nekoliko rjave ušesa ter na hrbtu male rjave lise. Dalje sc je izgubila svctlo-rjava, vse štiri noge nekoliko bele, po prsih in na čelu bela. Kdor bi ju vjel ali kje videl, naj proti nagradi to naznani Jakobu Dimniku, županu pri D. M. v Polju. 2639 2-1 Dne 10. oktobra t.!. se bode pri krajnem šolskem svetu v Novi vasi na Blokah oddala zgradba šolskega poslopja po zmanjševalni dražbi in sicer: Zidarsko in kamnoseško delo bode imel zidarski mojster prevzeti ter je cenjeno na..............^28 233 07 Mizarska, tesarska, ključavničarska, barvarska' in steklarska dela bode imel mizarski mojster ter so cenjena na ... „ 16.246-69 Kleparska dela so cenjena na....................h66T52 Slikarska dela so cenjena na...... p 11009 Pismene ponudbe se morajo vložiti do 8. oktobra 1.1. pri krajnem šolskem svetu v Novi vasi pri Rakeku z 10% varščine, katera sme biti tudi v hranilnih knjižicah ter se mora podjetnik jasno izjaviti, da so mu popolnoma znani načrti, troskovnik in pogoji, ter se taistim brezpogojno podvrže. Krajni šolski svet na Blokah. 2638 3-1 Ivan Modic, I. r. predsednik. Znanost in umetnost. j »Zgodovina novejšega slovenskega slovstva«. I. del od Pohlina do Prešerna. Spisal prof. Ivan Grafenauer. — To je kivjiga, ki jo je dosedaj dijak in vsak izobraženec pogrešal kot vsakdanji kruli. Sramotno malo govori Sketova Slovstvena čitanka, ki je bila edina učna knjiga slovenskega slovstva za tolike generacije našega dijaštva, o novejši književnosti, in kadar govori obširneje, je nepraktična iu suhoparna. Z Grafenauerjevo Zgodovino pa smo dobili izvrstno pomožno knjigo, ki bo dijaku in profesorju dobro služila, zlasti ker je že tako prikrojena, da lahko ustreza šolskim namenom in je potrjena s sijajnim izpričevalom praktiških izkušenj, ki si jih je nabral g. profesor, ko je predaval v višjih razredih slovstveno zgodovino. A ne le na dijaški polici bi morala ležati »Zgodovina novejšega slovenskega slovstva«, temveč na mizi vsakega izobraženca; večina našega inteligentnega občinstva se je zbaia obširnostj in letopis-liega značaja Glaserjeve slovstvene zgodovine, vsled česar je med našim izobra-ženstvom veliko premalo slovstvenozgo-dovinskega znanja. A sedaj, ko smo dobili Grafenauerjevo knjigo, ne veljajo več izgovori: narodni ponos, slovenska zavest terja svoje pravicc! Z lahkoto in naslado bo prelistal bravec to knjigo, brez truda, a z velikim pridom, ker je pisana :z ostrim, prodirajočim pogledom na širjavo in globino. Z mirno, prepričevalno zmernostjo strogega znanstvenika zasleduje g. profesor tihe struje naše slovstvene preteklosti — poglavje o slovenski romantiki je klasično — a obenem govori1 s fino, vzgajajoče in dvigajočo tendenco, tako da se bravcu, ko obrne zadnjo stran, izvide vzdih: res je in prav je, da je res! — Knjiga >je izšla v zailogi »Katoliške Buk-varne« v Ljubljani in velja samo 2 K, trdo vezana 2 K 50 h, po pošti 20 h več. — Ta nizka cena omogočuje vsakomur, da si knjigo nabavi. * Na Gorenjskem je fletno. Potpuri slovenskih narodnih pesmi za tamburaški zbor, zložil Marko Bajuk. Cena 3 K. V Ljubljani 1909. Založila Katoliška Bukvar-na. — Kar smo rekli o prvem Bajukovem potpuriju »Bom šel na planince«, tudi tu velja; tamburaši ga bodo veseli .tudi po-slušavci ga bodo radi poslušali, ker je dosti živahen in — če se sploh pri tambura-ših more govoriti — deloma samostojno originalno sestavljen. Hkrati jc dobro, da se tudi naša slovenska pesem goji pri tam-buraških zborih, doslej se je izključno le hrvatilo. to pa vsled pomanjkanja primer-nik slovenskih skladeb. Na str. 7, v prvem sestavu, zadnjem taktu, imejta bugariji mali c (mesto velikega); str. 12, drugi sestav, 2. takt, brač imeli a mesto b, str. 13, prvi sestav, zadnji takt cis mesto d. Konča se vsa skladba prehitro, konec je premalo markiran. Pač pa je skladbi v korist, ker se vodivna pesem: Na Gorenjskem« trikrat ponovi in se tako ohrani venček enoten. Skladba bo za zabavne prireditve jako dobro došla. Fr. Kimovec. Na prodaj jc popolnoma dober 2630 2-1 za konfekcijsko in drugo blago sc išče za Ljub jano, proti plači in proviziji. Zahteva se primerna varščina. Naslov pove upravništvo »Slovenca«. 2558 3—1 z 10 registri tvrdke Mansberg za ceno 200 kron. Župnijski urad Sv. Anton v Slov. goricah. Proda se pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno 1913 i • v na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. HOTEL „UNION". V 6 Bsecili italijansko ali francosko, sistem Berlitz. Konverzacije kakor tudi otroški tečaj za oba jezika. Začetek zopet 1. oktobra. Prijave od 19. do 28. septembra. Radi razdelitve učencev se prosijo isti v lastnem interesu, da se pravočasno priglase. — Poskusne ure in prospekti zastonj! 2601 3—1 Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. Ilju! :: GrU ca Ima v zalogi za ljudske, obrtne, meščanske in srednje šole v najnovejših izdajah, fcfcir Seznamke predpisanih učnih Mm oddala brezplačno. Bukvama je založila in v lastni tiskarni tiskala sledeče učne knjige: Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole z 21 slikami, vez. K 2-20. Matek Blaž, Aritmetika in algebra za srednje in višje gimnazijske razrede. I. del broš. K 2"20. Matek Blaž, Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede, I. del broš. K 2—. Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol, vez. K 1'—. Pajk Milan, Zemljepis I. del, vez. K 1-80. Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 2-80. Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bo-gočastnih obredih sv. katoliške cerkve s 40 slikami, vez- K 1*40. Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk I. knjiga, vez. K 280. Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica, vez. K 3 —. Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica, vez. K 3'50. a a a Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini, broš. K — SO. Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje, vez. K l-90. Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del od Pohlina do Prešerna, broš. K 2-—, vez. K 2"50. Jeršinovič Anton, Livijev komentar, broš. K —'60. Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu, broš. K —"80. rasni pri Višnji gori z njivami, travniki in gozdom. Pri graščini nahaja se dolgoletna umna čebeloreja s svetovnim eksportom. Natančna pojasnila daje tvrdka P. Majdič, valjčni mlin v Jaršah pri Mengšu. Potrebujem Nastop takoj. Vprašanja na parno žago v Staj-nici via Ogulin, Hrvatsko. 2621 3-1 Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej. 2534 1 295 1-1 prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu od litrov 56—70 od litrov 180—250 „ „ 100-120 „ „ 250-450 „ „ 120-180 „ „ 500-700 nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 1000 in 5000 litrov se dobijo prav po nizki ceni M gtacftior £h Tn V L'ubl!ani' pole3 pri tvrdki Mil&UjlIlSfl OLbU. Kosler. pivovarne. li£] ca Dež, lekarna pri „Mariji pmagaj' Ljubljana, Resljeva c. I zrarea cesarja Franc Jožefovega jnbil. mosta I priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, Cisto in sveže Dorševo med. ribje olje KPSva:| Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano I Taflno = chmin tinktura za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpa-l danje las. — Cena steklenici z rabilnim na-j vodom I K. 2700 Slovita Melosine ustna in zobna Vftdil deluje izborno proti zobobolu In gnjl-»UUaiobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, (Nalaga, ruma itd. I razpošilja pu pošti vsak dan dvakrat. I ' .'. . ... „■, .-v V-'1 • ■■ v'i ■„•!,• ■;■■■. tu .-i rntim Šili O 1LO. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bom tekom tega leta odprl v Ljubljani mm Tu bodem izdeloval vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe. Sprejemal bom telinična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Sklicujem se pri tej priliki na neštevilne javne in zasebne stavbe, ki sem jih v zadnji dobi zgradil v največjo zadovoljnost dotičnih naročnikov, na primer: »Narodni Dom« v Brežicah, župne cerkve v Cerkljah, v Sv. Križu na Dolenjskem, na Teharjih pri Celju itd. Letos zidam enajstrazredno ljudsko šolo v St. Juriju ob ju ž. žel., knezoškofijske zavode v Št. Vidu nad Ljubljano in več drugih obsežnih stavb. Solidnost moje tvrdke potrjujejo mnogoštevilna priznanja, ki so se mi izročila od raznih strani. Priporočani se slavnemu občinstvu najtopleje za blagohotno naklonjenost in beležim z odličnim spoštovanjem Krško, dne 30. vel. srpana 1909. V&lentitl SCSCjnetti, 2396 10-1 arhitekt in mestni stavbenik. Priznano nizke cene! Velika sezijska prodaja » najnovejše konfekcije za dame, gospode, ?! k deklice, dečke in otroke v _____J--------------