LJUBLJANSKI ČASNIK. St. 91. V petih 14. Mjistopaeta. 18.Z1. „Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Prcdplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blasniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za č leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol 3 gold. 30 kraje., za četert leta t gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti. četert leta Vradiii del. Za 21. aprila 1.1. po ognju v nesrečo pahnjene Borovničane je nabral, knezoškofijski ordinariat v Ljubljani 106 gold. 53% kr. S tem, da ta znesek na odločeni kraj od-rajtam, se dolžnega čutim , za to žlahtnim dobrotnikom v imenu nesrečnih gorko hvalo izreči. Ljubljana 8. novembra 1851. C. k. okrajni poglavar. 8. novembra 1851 je bil v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LXVI. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 236. Ukaz ministerstva za uk in bogo-častje od 26. oktobra 1851, s kterim se nektere dvombe o razlagi in rabi več paragrafov ukazov od 4. oktobra 1850 (deržavni zakonik št. 380 in 381) razjasnejo. Št. 237. Razpis ministerstva denarstva od 3. novembra 1851, po kterem se ravnanje 3. novembra 1851 pod redno številko 470 srečkam češko-stanovskimi in spodnjo-avstrijan-sko-stanovskimi deržavnimi obligacijami po 4% naznani. Od tečaja 1851 izdanih delov občnega deržavnega zakonika in vladnega lista je bil XXXVI. in XLIII. del 5. novembra 1851 tudi v romansko-nemškem izdanju izdan in razposlan. ' Od tečaja 1850 izdanih delov občnega deržavnega zakonika in vladnega lista je bil LXXVIII. del v rusinsko-nemškem dvojnem izdanju 5. novembra 1851, LXXXVI. del v poljsko- , rusinsko-, hor-vaško - in serbsko-nemškem dvojnem izdanju 8. novembra 1851, CXXXV. del v poljsko - in rusinsko-nem-škem dvojnem izdanju 8. novembra 1851 in CLXV. del v madjarsko-nemškem dvojnem izdanjn 8. novembra 1851 izdan in razposlan. Dunaj 7. novembra 1851. Od c. k. vredništva občnega deržavniga zakonika in vladniga lista. Nevradni del. Ljudske mestne šole v Terstu. (Iz Danice.) (Konec.) V petek 5. kimovca je bila slovesna razdelitev šolskih daril. Visokočastiti gosp. šolski nadzornik, čast. gosp. vodja in katehet, in drugi učeniki in učenice so spremili praznično opravljeno šolsko mladost v farno cerkev noviga sv. Antona, kjer so ob devetih gosp. vodja in katehet zahvalno sv. mašo imeli. Med svetim opravilam so otroci peli, in sicer do povzdigovanja mašno pesem, po povzdigovanju pa „Očenaš" in „Ave Marija" v podbudo vsih obilno pričujočih. Po sv. maši so mašnik „Te Deum" zapeli; šolska mladost pa je zahvalno pesem poprijela, in v petju nasledovala. Po dokončanim sv. opravilu so vsi otroci parama od poprej imenovanih sprem Ijeni v krasno ozaljšano sobo šli, kjer se je podoba Njih Veličanstva našiga cesarja Frančiška Jožefa z lepo krono na belo in rudeče pregernjeni steni predočitila. Narpoprej je bilo razdeljenje daril za de ki ice; med tem pa so fantini s svojimi učeniki mirno v svojih učilnicah čakali. Ko je v sobi vse pripravljeno bilo, so učenci in učenke druziga razreda med muziko mornarske vojašine narodsko pesem od cesarja, potem pa lepo pesem „o razdelitvi šolskih daril" slovesno odpeli. Vse je bilo polno radovednih poslušavcov in gledavcov. Nato je osirn let stara deklica govor imela v laškim jeziku, in brez spodtike, glasno, z vso primerno po našbo, prav po govorniško, očitno pohvaljena, lepo izpeljala. Opomnila je imenitnosti sloves-n/ga dneva razdelitve častnih daril; opomnila dobrotnikov šolske mladosti, zlasti Njih Ve ličanstva našiga cesarja, visokočastitiga mi lostljiviga škofa in konzistorja, slavniga mest niga predstojništva, vis. čast. gosp. šolskiga nadzornika, čast. gosp. vodja in kateheta, in sploh vsih učenikov in učenic; opomnila potem začasne ločitve učencov in učenk med šolskimi prazniki, želje izrekla, kmalo in srečno spet sniti in viditi se, in nad vse vsiga-mogočniga Boga njegoviga blagoslova ali žegna prosila. Nato so se odločene darila delile, ktere so od gosp. vodja in kateheta zaporedama na lepo podglavnico položene vis. čast. gosp. šolski nadzornik sami nar boljšim učenkam vsa-ciga razreda in oddelka posebej dajali — nar^ pred za pridnost v znanskim učenju, potem za pridnost in spretnost v ženskih delih, in naposled za pridnost in znajdenost v petju. Verh tega je še ena nedeljska učenka lep, iz litiga železa, s stojalam napravljen križ dobila. H koncu je ena deklica iz druziga razreda lepo, postavno, s čistim in umevnim glasam zahvalni govor v laškim jeziku imela. In nato so deklice parama in mirno v svoje učilnice šle, de so dokazale svojiga zaderža-nja in učenja prejele, razun učenk druziga razreda, ktere so zavolj petja s fantini zdru-ženiga še tam ostale. Zdaj pa so prišli fantini na versto, parama v sobo pripeljani. Slovesna delitev daril se je začela z nemškim govoram, ki ga je en učenec druziga razreda kratko in dobro, moško, s terdim govorniškim glasam in z lepo primerno ponašbo imel, ki je zato s pohvalo in začudenjem vsih pričujočih sprejet bil. Potem so se jim častne darila delile, ravno tako, kakor je poprej pri deklicah povedano bilo. Ko je bilo to dokončano, je pa drug učenec druziga razreda doveršni govor imel v nemškim jeziku. Za tem so učenci in učenke skupej spet pesem „o razdelitvi šolskih daril" in pa narodsko pesme od cesarja med muziko slovesno odpeli. — Šolski otroci in drugi pričujoči so se vsi z ginjenim sercam razšli, in upati je, de bo ta dan vsi šolski mladosti, kakor tudi staršem in šolskim prijatlam dolgo dolgo v lepim spominu ostal, in marsiktere k skerbljivosti in prizadetnosti v prid mladosti še bolj vnel in podbudil. — Nihče, mislimo, nam zameril ne bo, ako temu spisu še nektere vošila pridenemo in očitno naznanimo. Prav je in potrebno, de se v Terstu že v ljudskih ali začetnih šolali zraven navadniga laškiga tudi nemški jezik uči. Ker je Terst veliko kupčijsko mesto, je že zavolj tega ondi tudi znanje nemškiga jezika močno koristno. Pa saj tudi pregovor pravi: Kolikor jezikov kdo zna, toliko človekov velja. Ker se pa pri tem vender le tajiti ne more, de je Terst slovensko mesto na slovenski zemlji; ker se okoli Tersta sploh le slovensko govori, in v mestu samim več ljudi slovensko kakor pa nemško zna; ker toliko ljudi tudi iz slovenskih krajev v barantijah in druzih opravkih v Terst pride, zmed kterih jih veliko samo slovensko govoriti ve: torej je gotovo na vse strani pravično vošilo, naj bi se vsaj v nekterih ondašnjih mestnih šolah zraven italianšine in nemšine mladost vender tudi slovenšine učila. Kako pač lepo in domorodno bi bilo, ako bi se pri šolskih po-skušnjah in pri razdelitvi šolskih daril v očitnih govorih učencov in učenk tudi slovenski-ga kaj zaslišalo! Saj bi slovenski jezik s tem le svojo pravico dosegel. — Drugo vošilo, ki pri tem še imamo, pa je: de naj bi tudi od slovenskih šol v Teržaški okolici in od druzih šol po slovenskih krajih šolski prijatli, kterim je znano, kaj več pisali in očitno razglasili. Akoravno ni vse, kakor bi biti imelo, se vender povsod tudi kaj do-briga najde, kar bi zvediti ali posnemati vredno bilo. Tako se bomo potem eden od druziga učili, kako in v čim nam je šole popraviti, prenarediti, poboljšati in vravnati treba, de se bo več in obilnišiga prida za mladost od njih dobivalo, de bodo šole v resnici um razjasnovale, serca boljšale in oblaževale, vero in verno življenje budile, ter v pravo osrečenjc človeštva zaželjeni in pričakovani sad donašale. — p_t_ O zadevah poglavnih ljudskih šol na Krajnskim. (Iz Novice.) Pred sabo imamo navod, kako naj v po-glavnih ljudskih šolah Krajnskiga uk za ukani sledi, ki ga je pod našlo vam „Entvvurf eines Lehrganges ftir die Hauptschulen im Kron-lande Krain" nadzornik naših ljudskih šol g. dr. Močnik na svitlo dal za voditelja učenikam. Odkritoserčno rečemo, da že dolgo smo pričakovali, kdaj se bo kaj naš g. nadzornik ljudskih šol oglasil, djansko zvediti njegove namene o šolstvu, njegovi skerbi izročenim; — prebravši omenjeni navod sedaj z veseljem povemo, da je delo velike velike hvale vredno. O pomanjkljivost naših po starim kopitu osno-vanih ljudskih šol ni dvombe več; zagovorniki njih le prazno slamo mlatijo. Ako se pa ljudskim šolam nekdanje baže pomanjkljivost očita, se ne krivičijo zavoljo tega možje, kterim je bilo poprej nadzorništvo šol ali učenje izročeno, ampak le stara sostava, (System), po kteri so vsi ravnati mogli, čeravno so vi-dili, da, kar je bilo pred 50 leti dobro, ne more več danes dobro biti. Zato vsak prijatel šolstva radostno sprejme po slavnim ministru grofu Thun-u vpeljane važne poprave ljudskih šol, zlasti če so tako izverstno osnovane, kakor jih vidimo v g. dr. Močnikovim „navodu", ktero zamoremo po vsi pravici mojstersko delo imenovati. Od stopinicc do stopnice je tu za vse 3 razrede (klase) na poglavnih (mestnih) šolah učenikam lepo pot pokazana, kako naj napredujejo od maliga do višjiga. Nar ime-nitnišimu nauku ljudskih šol, namreč rečnim« nauku (Anschauungsunterricht) in vajam go-vorstva in mislivnosti je v tem navodil kaj lepo pot pokazana; vse se veže organiško, vse se vjema soglasno. (Konec sledi.) Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje.) Slovenci so radi ptuje pod streho jemali in jih gostovali. Vse božje službe so bile med drugimi šegami tudi z gostarijami obhajane; notri do današnih dni so imeli gostovanje per sliodiših, sejmih ino ob velikih godovih. Sleherni ptujec je bil gost; vsaciga ptujiga so s častjo sprejeli. Njih dobrota proti popotnim je bila taka, de ime ptujiga in ime gostu je bilo vse eno. Sledni od drugod pridejoči je bil gost, v gostje vzet; ino ako bi kdo ne bil popotniga gostoval, so mu sosedje hišo z vsim premoženjem požgali. Helinoldi piše od Slovencov, de nobeno ljudstvo na svetu ne gostuje tako rado, kakor Slovenci. Beseda „gost" je enako latinski „hospes" in nemški „Gast". Učeni možje so davno pred nami skazali, de Iiatinci, Nemci in Slovenci ne kradejo eden drugimu besed, temuč de so med seboj bratje ene silno stare matere, ktera jih je v Azii med Perzianmi in drugimi ljudstvi rodila. Če so dalaj narazen šli, bolj se je ločil jezik med njimi; same koreninske besede (Wurzelworter) imajo še nekaj stare pedobnosti. Zatorej je neumno, jezikam tatvino očitati; ampak je treba vediti, de naši evropejski jeziki tudi s Perziskim in Hebrejskim staro žlahto in nekaj podobnosti imajo. Pervi Slovenci na Krajnskim so bili pod oblastjo Rimskih Cesarjev; potle so jih pod svojim jarmam imeli Huni, Goti, Franki ino Longobardi; vunder je ostalo med Krajnci nekaj starih navad in postav. Svojih lastnih kraljov niso imeli, temuč samo ob času kake vojske so eniga za poglavitniga bojvoda zvo-lili, do kteriga so zaupanje imeli. Heseda „kralj" pride morebiti od besede „kraj", kakor de bi hotel reči: ta človek ima en kraj ali eno pokrajno v oblasti, zatorej je on kra-jel ali kralj. Drugi gospodje so se imenovali knezi. Knez je dandanašnji ali firšt ali grof. Od tega so še zdaj imena, postavim, Knežjak, vas na Pivki, — Knežnek, ena senožet per Radolci, ■— in stara pesem od Marka Kneza. Ena gro-fia ali ena knežia je vse eno. Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, in so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovini. Še današnji dan Svojo lastno deželo silno ljubijo, in so per- pravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požreti žugal. Noben Slovenec ne zapusti rad tih svojih; rajši je doma; težko ga je spraviti, de bi šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubeziu proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredo v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na leta v soldate hodijo clo pod ptuje kralje. Slovenec pa ne gre drugam pod orožje, kakor le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni v boju bili, in de so še sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), ker se ve: kako serčno so se nekidaj s Tur-kam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje, kader se enkrat pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v letu 595 je en IvanAvarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Rogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča na svetu." Slovenci niso med kerpkostjo in med grozo-vitnostjo zadosti razločka delali. Katere se premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako z njimi nasproti delali. Ali vunder so bili večidel sovraženi in poterti, kakor hitro so peršli sovražnikam v pest. Od grozovitnosti Slovencov je peršel pregovor med Avarce, de Slovenec ni človek. Pa so tudi Avarci gerdo delali s Slovencam; kader so ga premagali, so ga v sužnost spra vili, tako de ime Slovenec je per njih ime sužniga postalo. To ime se še dan današnji v ptujih jezikih najde in sužniga pomeni. Od tega vedniga ponižanja pride, de Slovenci so nezaupljivi, in de radi za ušesi nosijo svoje skrivnosti. Zlasti ne zaupajo ljudem druziga jezika. Slovenci radi skrivajo svoje stare navade pred ptujimi. Težko bode Nemec zvedel na-tanjko, kaj Slovenec misli, ali kakošne navade de ima. Pokorni in bogljivi so sicer dosti radi; alj vunder ne marajo, de saj v varžatu figo pokažejo. Kader bojo bolj podučeni, bojo tudi z več zaupanjem to deržali, kar si bodo skusili, de je za njih dobro. Krajnc nerad od stare navade odstopi, in kar je za dobro več lel skusil , terdno derži. Slovencam očitajo, de se radi moštujejo za prejete krivice, in res je, de so menili; de to je moško, kadar se moštuje, ino babje, ako se hudo s hudim ne poverne. Alj te reči so peršle od tega, ker jih sovražniki nasprot dražijo. Prokopi piše, de Slovenci niso ne hudobni-ga, ne goljufiviga nagnjenja. Večidel so pošteni, ino tudi proti ptujcain dobrotljivi. Krajnci so pisati znali, preden so bili ločeni od Slovencov na unim kraji Donave in so le sem blizo Laške dežele peršli, zato ker imajo enako besedo povsod; Krajnc pravi: pisati, Pemec psati, Polec pisač, Moškovitar pisati. Beseda „pišem" je silno stara, in kaže, de je od takrat, kader še niso čerk imeli, ampak so le malali svoje misli. Še sedaj Krajnci nekaterim malanim rečeni pravijo, de so pisane, postavim pisan prepert, pisano krilo i. t. d. Slovenci imajo dvoje čerke; eno se imenujejo Bukvica, druge lvjurilica. Bukvica je v navadi per Slovencih ta kraj Donave; kjuri-Iica uni kraj Donave. Učeni se prepirajo, ktere čerke teh dvojih so stariši. Jez menim, de so zastonj trudijo, in de na tem ni dosti ležeče. Ako je prepir, se lahko zastopi, de nobeden resnice ne ve. Kar zares vemo, je, de vsi Slovenci so nekidaj iz perviga besede in misli s podabami pisali; obraze ljudi, zverin in druzih stvari narejali, in s takimi namalanimi znamnji spominu pomagali. Navada besede malati je bila po celim svetu, preden so bile čerke znajdene. Od tega pride, de smo v besedi „pisati" vsi Slovenci enaki; alj ker so čerke bolj noviga znajdenja, zatorej čerk vsi enako ne imenujejo. Cerke so potlej znajdene, kar so se slovenski rodovi razdelili. Krajnec pravi čerka, Polec litera, Serbec pismik, Hrovat slovo, Pemec in Moškovitar slova, Krajnci so tedaj ob času svojiga prestopa čez Donavo proti Laškim brez čerk bili in so le s podobami pisali, to je, malali. Malati pravijo vsi Slovenci, ino Moškovi-tarji molovati ali pa živopisati. Ali je od nemškiga vzeto, ali so Nemci od nas to besedo vzeli, ni mogoče skazati, — priče so pomerle. Morebiti je malati bolj slovensko, kakor nemško. Zakaj malam" se zna reči, de pride od „maliga", kakor de bi rekel: jez malam, to je, na malim pokažem, — na majhno podobo denem , v malim načerkam, kar je na sebi veliko. Pred poldrugo sto letmi je bil en mašnik v Teržiču na Gorenskim, kateri je po glagolit-sko mašo bral. Glagolitski jezik je nekidanji čisti slovenski jezik. Sedaj ga noben Slovenec popolnim na tanjko ne zastopi; vunder je tak, de bi se ga v kratkim vsi Slovenci lahko zastopiti navadili, ako bi se duhovno opravilo po njemu imelo. Kdo in kdaj je glagolitske čerke znajdel, se natanjko ne ve. Modri možje so te misli, de per eni glihi pred trinajst sto letmi so bile znane, to je, okoli petiga stoletja po Kristusovim rojstvu; zakaj čez sto let po tim so se Hravatje zavezali, de nečejo zoper kristjane vojske peljati, in so Rimskimu Papežu z lastno roko pisano obljubo v roke podali. Okoli devetiga stoletja keršanskiga števila so misionarji Slovence k veri preobračali, so pisanje in branje bolj vterdili, in slovenski jezik perpraven delali za duhovske bukve. Ob tim časi je bilo pristavljeno sveto pismo v slovenji jezik, kakor ga še sedaj imamo v Ljubljani v škofijskim bukvišu, natisnjeniga na Moškovitarskim v mestu Ostrog v leti 1581 s cirilskimi čerkami. Zlasti se je perzadel vero in jezik pogme-rati en grekiški mašnik Konstantin, kteriga so kristjani Ciril imenovali. Od tega Cirila so cirilske čerke, katere so po celi Moškovii (Rusovskim) še današnji dan v navadi. Ciril in drugi pomagavci so prestavili mašue in druge duhovne bukve v slovenski jezik; čerke so naredili grekiškim podobne. S takimi bukvami je šel na uni kraj Donave; tam je bil za škofa postavljen v Moravii, in cirilske čerke so se vterdile tako, de jih skorej vsi Slovenci dan današnji imajo, kateri so grekiške vere, to je, staroverci. Dalmatini, Hravatje in Boznjaki jih poznajo, in zraven glagolitskih hranijo, karkoli jih je starovercov. (Konec sledi.) Austrijansko cesarstvo. Krajnska. C. k. Dunajsko vodstvo železničnih zidanj je razpisalo na dalje podzidanje železnice od Goric do Zgornjih Lešen, 2844 sežnjev dol- go , za ktero ponudi 1 milion 416,804 gold. in 6 kr.; kdor hoče to delo prevzeti, naj do 1. grudna opoldne imenovanimu vodstvo na Dunaj svojo ponudbo predloži. * Dunajski časnik „Lloyd" je prerajtal uni-dan , da stroški za deržavne in deželne zakonike na leto nar manje 1 milion znesejo in da bi treba bilo v tem kakošne spremembe. Kakor zvemo, se ima „z deržavnim zakonikam in vladnim listam" in pa z »deželnimi zakoniki" in vladnimi listi zares nekaka prememba zgoditi. Ako bi mi smeli kaj svetovati, bi rekli, naj bi „deželni zakoniki" nehali, ker so nepotrebni, „deržavni zakonik in vladni list" naj bi pa ostal, in scer naj bi dajala vlada samo „deržavni zakonik" v 10 jezicih in scer v nemškim jeziku posebej, in v vsakim drugim nenemškim jeziku posebej brez nemške prestave natiskovati. Kdor bo hotel nemško prestavo imeti, si kupi nemško besedo posebej. Po tem takem bojo stroški veliko veliko manjši, in namen se bo ravno tako vresniče-val kot dosihmal. Čisto deželni poglavarstvini razglasi naj pa pridejo v deželne časnike. Lažnjivost tistiga bledenja, da Slovenci za slovenskiga deržavniga zakonika ne marajo se pokaže očitno v tem, da se nekteri listi slovenskiga deržavniga zakonika clo v drugo natiskovati morajo, ker pervonatisnjenih zmanjkuje. Ne vemo, ali se je kaj taciga pri ka-košnim družim jeziku primerilo; gotovo je, da slovenski derž. zakonik gre močno med ljud stvo. Slišali smo tudi, da je bil deržavni zakonik za Serbe s cirilico pisan, blizo na tem, da bi bil jenjal in da naj bi Serbi po tem z latinskimi pismenkami natisnjeniga horvaškiga brali; ali slavni vojvodini poglavar grof Ko-ronini ni svetoval v to odpravo, ker veliko Serbov ne pozna druzih kot Cirilovih pismenk, ktere kot znajdek perviga aposteIjna posebno v čislih imajo, in ker bi ta odprava Serbe razžalila. In tako ostane serbski derž. zakonik. (Nov.) Avstrijanska. # 65. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista prinese: Razpis dnarstvenega ministerstva 10. oktobra, s kterim se razglasijo odločbe zastran izdanja novih bankovcov po 5 gld. Njegovo Veličanstvo cesar je z najvišjim sklepom 6. oktobra t. 1. v izdanje novih ban-(banknot) po 5 gld. proti temu, da se bankovci ravno te verste (baže), ki so zdaj med ljudmi, po odločbah, ki so v doli sledečem razglasu banke zapopadene, nazaj potegnejo in s tim pristavkom privoliti blagovolil, da imajo postavni zavkazi, ki zastran bankovcov sploh obstoje, tudi za nove bankovce veljati. Za javne dnarnice velja vodilo, ki je vselej navadno, kadar se bankovci nazaj potegujejo, da se namreč zamorejo stari bankovci za oddaje in plačila teh dnarnic med sabo še tri mesce po tem rabiti, ko je doba minula, v kteri se imajo iz privatnega občenja potegniti, torej do konca masca avgusta 1852. Razglas. Vodstvo avstrijanske narodne banke je s privoljenjem visocega dnarstvenega ministerstva sklenilo, bankovce po 5 gld. IV. podobe, ki so sedaj v obteku, nazaj potegniti, in namesti njih nove bankovce V podobe iz enake verste izdati. Popis teh bankovcov po 5 gld. se v prilogi občno razglasi. Zastran izmenjevanja rečenih bankovcov IV. podobe imajo sledeče odločbe veljati: 1. Vse dnarnice banke na Dunaju, v Pragi, Bernu, Lvovu, Pesti, Košicah, Temešvaru, Hermanstadtu, Kronstadstu, Lincu, Inspruku, Gradcu, Zagrebu in Terstu bodo za izmenja- vo in za plačila bankovce po 5 gld. IV. podobe od 1. decembra 1851 še do zadnjega maja 1852 jemale. 2. Pri dnarnicah za izmenjavo bankovcov v Ljubljani, Celovcu, Gorici, Solnogradu, Čer-novcah in Krakovu se bo v pervi polovici mesca decembra t. 1. začela izmenjava bankovcov po 5 gld. IV. podobe, kteri so zdaj v obteku, za nove bankovce V. podobe od ravno te verste, in bo terpela, kakor pri bankinih dnarnicah v kronovinah, do zadnjega dneva maja 1852. 3. Od pervega junija 1852 do zadnjega avgusta 1852 se bodo v pervem odstavku za-znamvani bankovci za izmenjavo in za plačila samo pri bankinih dnarnicah na Dunaju še je mali. 5. Po tem, ko ti čas preteče, se je zavoljo izmenjave gori rečenih bankovcov po 5. gld IV. podobe na ravnost pri vodstvu banke oglaševati. Na Dunaju 12. oktobra 1851. Pipitz, bankin poglavar. Sina, namestnik bankinega poglavarja. Konigswarter, bankin vodja. Popis novih bankovcov pri vil. avsl. narodne banke po p et goldinarjev. Papir je bel, tanek, vendar pak posebnega zlo terdnega snutka, kteri se bistveno loči od druzih baž papirja. V papirju vsacega bankovca so svitle in temne vodene znamenja (prezračnice), nam reč: Od zgori, proti levi slrani rimska številka V, in nasproti, proti desni strani, arabska številka 5, obe temni na svitlem polju. Nekoliko nižje, med tema številkama se znajde beseda „Funfu, tudi temna, na svitlem polju, in preči pod besedo: »Funf11, je svitlo arabeska na obeh straneh doli nagnjena. Okoli celega bankovca je svetel obkrajek v kterem se na vsaci izmed štirih strani vidite besedi: »Fiinf Gulden" (pet goldinarjev s temnimi čerkami. Natis je čeme barve. V naj višjem kolku ali štempljnu vsred bankovca je arabska številka 5, prav svitla, senco na strani, na guiloširanem polju, kter je z listki ozaljšano. Na vsaki strani bankovca, v enaki potezi popred omenjenim kolkom, se znajde okroglej (obla bloša), ki v sebi oklepa mnogokrat ponovljeni besedi: »Fiinf Guldenu, ki se poleg kraja tudi odtergane kažete. V okrogleju na levi strani je beseda: n8erie in dve čerki: v okrogleju na desni pa je šte vilo bankovca v arabskih številkah povedano Preči pod obema okroglejema so dopersne podobe, in sicer: na levi, podoba Minerve kot znamenje modrosti, v zvezi z dopersno podobo Herkula, kot znamenja moči. Na desni strani se znajde, kakor znamenje Avstrije, ženska, z Iovorjevimi vejcami okin čana dopersnica, ktere glava nosi zidno krono V sredi bankovca je tekst, in sicer: tikama pod najvišjim kolkom beseda: „Fiinf" veliko olepšano gotiško pisana; zdoli beseda: „Gul-den" ozaljšano s kursivnimi lapidarnimi čer kami. Potem slede v nekoliko nagnjeni potezi besede: vdie privilegirte osterreichische Na tional-Bank bezahlt dem Veberbringeru in ravnobežno s to, v drugi potezi besede: vge gen diese Antoeisung Fiinf Gulden Silber miinze nac/i dem Conventions-Fusseu s prav malimi gotiškimi čerkami; daljej z večjimi čer-tami tudi po gotiško pisane besede: „Fwr die privilegirte osterreichische", potem pride v ravni potezi beseda: „ National-Banka, olepšano, in s stoječemi lapidarnimi čarkami pisana. Nekoliko proti levi, pod besedo: National-Banlt, stoji datum: „W<imraxi ni« Zlata hruška. (Drugi del). (Dalje.) Omenjeni praznik tedej pervi poskus svojiga zdravljanje pri ustih storiti sklene, in res go-spej nauk od človeške kože tako natanko razloži, de ona sicer zarudi, se pa venderpopol-naraa prepričana svojiniu zdravinku poda. Pri polju bavanju, je neobhodno potrebno, de si eden drugimu kar je mogoče blizo prideta, pa še bi bilo vse eno to zlo nerodno ko bi se z rokami terdneji ne oklenila. De si je tudi Radovedec svoje zdravljanjo po ti poti olajšal, bi si zamogel kdo misliti, pa ker smo mi v stanu to razodeti, povemo, de Radovedec ni nikjer izjem delal in se tedej kot moder mož vsiga olajšanja pri svojim delu poslužil. Kako dolgo je pervi poskus terpel, se ne da povedati, vender je Radovedcu toliko dne še ostalo,de gre v tretje pripetiga škrata gledat. Pa dans je bil tako vesel, de bi ga muke ne bile mikale, tedej sklene, tudi stanje škrata kaj olajšati. Pove mu tedej, de gaza eno ali dve uri popolnama odpeti hoče, ako mu kako posebno dogodbo iz svojiga življenja razod.ene in zlasti naznani, kako je iz pekla ušel, vnovič v nebo mogel in pred vsim drugim, kako, kdaj in zakaj je bil na kljuke obešen. Odgovor škrata je; le na četert ure me snami in bom ti nar bolj dogodbo povedal, ki se je kdaj slišala in pripetila, bom ti povedal začetek, in konec nebeškiga punla, ki ga je naš knez proti stvarniku samimu vnel in mu za obstoj in pogin boj napovedal. Ko ti vse dopovem, zamoreš ti zopet z zdravo poltjo oditi in mene moji osodi prepustiti. Za take novice bi bil Radovedec gotovo škrata objel, ko bi še njegove roke od druziga sladkiga objemanja gorke ne bile. Tako ga le naglo iz kljuke sname in mu stol pristavi, na kteriga se škrat tudi vsede in tako tudi pripovedovati jame: Gospodar nebes je sedel v svoji časti in serce mu kipi ljubezni in želje, svoje sreče še druge bitja vdeležiti. On migne; svitloba krog njega se razdeli, brez konca iskric šine iz nje in dih gospoda da zavednost in um vsakteri. Iskrice smo bili mi in v devet trum razdeljeni pademo pred neskončnim, ga molimo in neizmerna radost nam serca navdaja. Dolgo potem, ko smo mi vstvarjeni, pride truma novih isker in za njo druga in tretja in tudi te čakajo, dih gospoda sprejeti. On pogleda na kasne, dihne, in jim um in pamet podeli; pa zamude krive, ne smejo z nami prestol stvarnika obdajati ampak le 1000 miljard mil pod nami svitlobo oblastnika gledati. Le vsako sedmo leto jih če za 7 tednov gospod obiskati in jim svoje obličje kot nam , razodeti. Še drugo prednost nam je bila podeljena pred unimi. Vsak angelj je vedil za misli svojih so-angelov; le devet pervih trum je zamoglo eno misel imeti, za ktero niso pozneji stvarjene vedile. Vender je bilo preodkrito naše serce, de bi hotli reči misliti, ki bi se mlajšim bra-tam razodeti ne smele. Tak prejde šest let — prekratka doba naše sreče in čas skušnje nastane. Gospod se vzdigne in nas zapustivši gre k mlajšim trumam v nižavo. Mi ostanemo sami, le sedem zvezd ki so mu glavo obdajale, gre z njim in ga spremlja k pozneje vstvarjenim trumam. V samoti obernemo oči nase in svitleji kot solnce je truplo vsakteriga. Serce se nam vzdigne, pa ne v hvaležnosti do stvaritelja, ki nam je svitlobo podelil, temuč v kipu ošab-nosti. Gospod se pozabi, vsakteri se sam sebi oblastnik zazdeva. Vender je to le zazdetje: gotova misel se je osnovala le v enim. Ta se vzdigne med nami, po imenu Lucifer, zakaj svitleji memo druzih mu je obličje sijalo in tak glas se mu po nebesih odmeva : sramoto sramoto naj nam lica oblije! Naj slavniši svobode vreijni smo se v sužnost ponižali in nam enako bitje molili. Se sveti mar on žarniši od nas? je mogočniši od nas? Rratje, sužnost proč! pogum v serce! Po pravici in resnici smemo na to vprašanje adgovoriti: nikakor! Ne motimo se, de je stvarnik naš. Kdo bi hotel to, kar bi zamoglo sani obderžati, z drugimi deliti? Ri nas bil on stvaril, bi nam bil mar sebi enako svitlost podelil in nam ne marveč truplo temno, zavednost slabo, in um kratek podaril ? Iz osode bratje! iz naklučja, zamotane skrivna preteklosti izviramo tak mi kot on. Pa on je bil bolj prekanjen od nas. Vsedil se je na prestol, z nami kot s stvarmi ravnal, namvka-zoval in v slepi vernosti smo mu trikrat „svet" molili in ga gospoda častili. Rratje! čas osvobodenja je tu, v svoje pravice stopimo zopet. Osoda nam je dala prednost misel imeti, za ktero mlajši trume ne vedo. Pogum, bratje! prekuc samosilnika in priprava na boj naj bodete misli naše! Sreča bo z nami in kraljestvo po svetovih in nebesih naše, ne več samosilnika! Tako je govoril Lucifer in pri vseh razun mene se zazdetje v misel premeni. Prekuc samosilnika in priprava na boj ! je geslo nespametnih. Pa le eno misel je osoda za nas dovolila in prekuc samosilnika priprava na boj ste bile že dve. Stareji trume so se sedaj udale; mlajši trume so naklep poznale. V svoji ošabnosti niso tega moji bratje premislili. Jez sam sim bil umniši: če ravno ne proti njim, nevarniga gesla izustil nisim, ampak ostal sim pri starim dozdetju brez prave misli za punt in odpad od neskončniga. Zopet se zbero trume se o pripravah posvetovati in pervi sklep je, de je Lucifer knez noviga kraljestva zvoljen. On se vsede gizdno na božji prestol in krog se blesk njegoviga trupla razširja. Le zvezd mu manjka krog glave in milosti v obličju, sicer bi bile padle trume pred njega kot pred gospoda. Naglo on to zapazi in zdajci ustavi sedem svetov v njihovim popotvanju in si jih v lasje pripne. Pa svitloba svetov ni jasna, kot zvezde krog glave gospoda, ampak rudeča; kot kri in žar-javca. Trepet in strah trume prešine, pa le ena se vstavljati ne derzne: v tihi, strašni ponižnosti čujejo povelja noviga vladarja. liucifer govori, on sam hoče človeški rod pridobiti, mene zvoli oglcdovavca in trumam zavkaže v trikrat treh urah tristokrat tristo miljonov centov smodnika narediti, de bi z njim mlajši trume in Roga samiga končal. Knez puntarjev se vzdigne, in šine skoz zrak. V dveh trenutkih je na zemlji. V ne-razvezljivi prijaznosti in ljubezni tu zemljoro-jenec svojo prijatlico Evo objemlje in v hvaležnost do stvarnika nadušuje. In pobožno sklene ona roke in pošlje gorečo molitev prot nebu. Pa v hipu priveje Lucfer in v prijazno sapco prcinenjen stopi pred uho in ji govori tri trenutke. Pa ti tri trenutki so človeški rod obsodili, zakaj pobožnost so v nemarnost, nedolžnost v neizbrisljiv, večen dolg spremenili Knez puntarjev je namembo dosegel. Trume so povelje spolnile. Nakovale in zvarile so smodnika, de bi se dalo celo stvar-jenje prekucniti, in v kaos pogrezniti. Lucifer jih pohvali, ko pride iz zemlje nazaj, pa še mu je premalo in prenično. On sam se vzdigne zopet ter obda nebesa z nepredljivimi oblaki in bučečimi vetrovi. K vratam pa privali za grajo petsto svetov, nar manjši njih je veči kot jezer solnčevih krogel. Pa od mojiga stanja se ne da neprijetnišiga misliti. Ril sim ogledovavca zvoljen, imel bi bil k mlajšim trumam iti in vse okoljšine na tanko pregledati. Pa vedil sim, de je ondi naklep razodet in nekoliko tistiga občutljeja, ki ga vi strah imenujete, mi gre skoz serce in do zadniga uda. Vender se spomnim, de sim si še tisto eno misel prihranil, ki bi jo brez vednosti mlajših trum imeti zamogel. To me nekoliko potolaži, pa tudi le za kratko. Zakaj Lucifer iz zemlje pridši mi očita nemarnost, de se tak dolgo na pot ne podam in mi zažuga stoteri pogin, ak spešno ne grem. Jez tedej iti moram in v strasni nevarnosti, ki jo za se vidim, mi svetuje um, zdaj svojo pravico porabiti in zdaj tisto eno misel imeti, de želiui namreč tako popotvati, de za hojo mlajši trume vediti ne smejo. Že hočem omagati in to misel imeti, pa pamet se oglasi, de se zamore hujši zaderga priti, za ktera bi boljši bilo, tisto pravice ene misli prihraniti. Tedaj se premagam. Pa pot je bila precej dolga in vedno vnovo me skušnjava napada, vender si pomagam takole: Popotval sim navzdol tik ob srebernem studencu ki je nebeške trate omakal ter štejem kapljice vode si skušnjo odgnati. Popolnama sini se tu prepričal, de je v takih okolšinah silno dober pripomoček računstvo. Že samo štetje mi je veliko in za precej časa koristilo. Tisto umetno razkladanje, špičenje in gojzde-nje številk al pa clo čerk s kterimi si učenci zemeljski računarji zdaj glave belijo, pa nikakor ne dvomim, de bi začelo življenje skušnjav ne odgnalo. Škoda tedej, de že takrat ni bilo znajdeno; ne bilo bi mi treba; drugih pripomočkov iskati. Pa tako sim bil primoran in res sim zopet koristno vganil. Začel sim si namreč nohte rezati in naglama je tudi tu skušnjava omolk-nila. Mislim, de to od tod pride, ker sta si računstvo in rezanje nohtov čudovitno v rodi Oba dela se takrat začneta, ko človek važni-šega opraviti nima in pri obeh je vspeh enak. Pri računstvu se čerte in križkraži z gobo pobrišejo, pri rezanju nohtov je pa le to drugač. ker odrezleji sami odlete. Rezanje nohtov ima pred računstvam le eno veliko prednost. Po unim si namreč vsak roke olajšano čuti; po tem pa večidel v glavo bolečine pritisnejo. Tretji pripomoček, ki mi je tudi prav prišel, je bilo rotenje. Takrat je bila ta vednost še na nizki stopinji omike. Ljubljanski okoličarji in pa Mengšani so pa k povzdigi še mnogo pripomogli. Pa vsaka kletev ni zdatna. Te si sme le tista pripisovati, kije kakor kak govor umetno v dele razdeljena. Pervi del mora bitikrepek, zarotivenin privezaven; drugi bolj terd in kratek; tretji pa cel glas povzdigne in izreko gladko izpelje. Na primer in v izgled naj ti bo nedolžna kletev : Dame — dvakrat; jeklo : Gavor — grad ki je bila v Mengšu še predkratkim v rabi. Tako omikaniga rotenja še jez takrat nisim znal; pa tudi menj opiljeno mi je skušnjave jako odganjalo. Zakaj vsaka kletev, ak v zaničljivo nikomur hasnovito osebno preklinovanje ne zabrede, ima nekako jakost v sebi in večidel pogum v premago skušnjav da. Velik a korist bi bila gotovo, de bi si Slovenci, ki zdaj vse nabirajo, tudi zbirko krepkih privezavniVi kletev napravili. Četerta pripomoč pa je bila, de sim se prisilil clo nič, misliti. Modroslovcam se to nemogoče zdi in oni pravijo, de je to zoper napravo uma in pameti. Pa ti gospodje ne pomislijo , de so posebno oni dostikrat brez vsake in tudi nar manjši misli. Zakaj ko bi jih kdo, kadar idee love, duhtajo in se oko v gump suknje al tje ven dan, v zrak obračevaje oči za lase prijemajo za ušesi praskajo in na čelo bijejo, uprašal kaj de mislijo, bi mu mogli po pravici reči, de clo nič, temuč de še le misli čakajo in po njih grabijo. Ravno tak sim tudi jez terdno svoji oči v zrak vperl in kmalo mi je duh zaspal in huda skušnjava potihnila. (Dalje sledi.) Zmes. „Osservatore dalmalo" popisuje žalostne reči, ki so se zgodile ob času potresa v Valoni na Albanskem. Zjutrej 12. oktobra se čujegro-menje, in po njem hud potres vstane, kije skoraj z majhnimi prestanki skoz celo četer-tinko ure terpel. Voda je dva čevlja narasla. Nasledki lega potresa so bili strašni. Vse poslopja so v mestu močno terpele in nektere so se pogreznule. Mesto Herati, deset ur od Va-lone je strašno razsuto. Zidovje terdnega grada se je razrušilo. Mnogo oseb je ob življenje prišlo. Nektere vasi so celo pokončane. 12. in tudi 13. oktobra so se potresi še vedno ponavljali, vender niso bili več tako močni kakor pervi. Nesrečni prebivavci razrušenih sosesk so brez strehe in ognjišča. Pismo iz Me-linpoterdi, de je vse to gola resnica, in pravi, kar je skoraj neverjetno, da je 5Ž000 ljudi ob življenje prišlo. Ravno ti dan so tudi v nekterih krajih na-politanskiga kraljestva potres čutili, ki pa ni bil močen. # Na Tirolskim, ker je bila huda povodenj je velik sneg padel. Slovstvo in umetnost. Časopis „Lumir" pravi, de je v praškem mestnem arhivu čez 1500 zvezkov starih rokopisov. Naj starji je od leta 1310. Kdor želi v vradnim ali pa v oananilnim lista karkeli si liade naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po si 77. novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jezik« sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta. k »I. listu Ljubljaiiikiga časnika, ¥ peti Bi 14. Ustopada 1851. St. 9937/j972. KaZbiS kODkllFZa. (3<>6.)ci štih, ki so že v službi, se imajo po predsto- ječi gosposki vložiti. V deželnem poglavarstvu je spraznjena stopnja konceptnega adjunkta II. razreda z letnim pomočkom 300 gold. Kdor se za to stopnjo oglasi, ima prošnjo pri deželnem poglavarstvu vložiti in se skazati o učenostih in dostajni rabi. Prošnje ti- Cas prošnjo vložili je do 21. prihodnjega mesca, Ljubljana 28. oktobra 1851. Gustav yrof Chorinsky, r. s. poglavar. Št. 2396. It a s g 1 a s e n j c. o«) 3 C. k. deželna sodnija v Ljubljani na znanje da, da so bili per očitni seji, kije bila 29. Oktobra t. i. vsled §. 40 r. k. p. napravljena, sledeči poglavitni in dopolnivni porotniki za porotno sejo, ki se 17. Novembra t. 1. začne, po srečku vzdignem": Poglavitni porotniki: > 50 m Stanovanje C. k. okrajni sod 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 gospod Miha Jurca „ Anton Žnideršič „ Blaž Martinčič „ France Zupančič „ France Haring „ Pavi Herman „ France Batič „ Jakop Doles „ France Šerko „ Matija Golob „ . Ignac Pavlič „ Korl vites Viderker ,, France Kuralt „ Andrej Mali „ Jože Drobnič „ Matija Križaj „ Janes Milavc „ Maks Selan „ Jože Dekleva Andrej Hodnik Janes Kavčič Tomaš Šraj Fridrih Detela Juri Konšek Andrej Laurič JožeSkofic Jur Žigman Primaš Barbič Anton Gerbec Lovre Košir Ignac Pogačnik Jože Hrovatin France Pesjak Janes Burger Jur Gostinčar Janes Samsa » n Senožeče Bistrica Dolenja Vas Vernek Kapucinarsko predmestje Ljubljana mesto Ustja Dilce Cirknica Šentjur Šentožbald Šutna Veliki Mengeš Lancovo Nova Vas Matenja Vas Cirknica Šempelersko predmestje Landol Bistrica Medvode Dobrava Zagor Trojana Veliki Verh Mali Mengeš Zalog Krašnja Loka Pristava Posavec Vitovše Kamna Gorica Voglje Kleče Šeje Senožeče Bistrica Planina Zalog Ljubljana Ljubljana Vipava Senožeče Planina Krajn Berdo Kamnik Kamnik Ba d olj c a Lož Postojna Planina Ljubljana Senožeče Bistrica Ljubljanska okolica Loka Zalog Berdo Lož Kamnik Postojna Berdo Loka Teržič Badoljca Senožeče Badoljca Krajn Berdo Postojna Dopolnivni porotniki: > 00 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Ime Stanovanj gospod Jože Gregorič „ France Besnian „ Moric Ju raj „ Vincenc Klinger „ Janes Mihevc „ Jože Majerhold „ Juri Frajberger „ Hajnrih Cetinovič „ Jože Zaler V Ljubljani 29. Oktobra 1851. Kapucinarsko predmestjo h. št. 41 Mesto h. št. 5 Mesto h. št. 221 Mesto h. št. 255 Gradiše h. št. 53 Mesto h. št 122 Šempetersko predmestje h. št. 8 Mesto h. št. 233 Kapucinarsko predmestjo h. št. i 3 St. 9996. Razglas. (20fi) i Po najvišjim, z deržavnim zakonikom in tukajšnim posebnim razglasom 16. pr. m. št. 9143 sploh razglašenim patentu 7. Oktobra 1851 se bo dohodnina (davk od dohodkov) tudi v upravnim letu 1852 tako odpravljal, kakor je bil za leto 1851 izmirjen in odločen. Da se ta najvišji patent izpelje, se vsled razpisa visocega dnarstvinega ministerstva 1. t. m. št. 16058 zavkaže: 1. Vsi tisti, kteri imajo dohodnini na podlagi spovedkov podveržene dohodke, imajo svoje po §. 9 do 19 najvišjega patenta 29. Oktobra 1849 in §. 1 do 18 iz-peljavnega predpisa 11. Januarja 1850 primerno spisane spovedke najpozneje do konca Decembra t. 1. ali neposrednje ali pa po c. k. davknim uredu, v kterega okraju so, prestavljenemu okrajnemu glavarstvu pridanemu in vsled tukajšnega razglasa 14. Oktobra 1851 št. 8767 v moč stopivšeinu davknemu inšpektoratu oddati. 2. Enako imajo tudi tisti, kteri so dolžni stanovitne letne odrajtovila tistim odraj-tovati, kteri imajo pravico jih prejemati, naznanilo čez to po g. 12 najvišjega patenta 29. Oktobra 1849 in 17 iz- polnivnega predpisa 11. Januarja 1850 do konca Decembra t. 1. oddati. 3. Samo glede glavnega mesta Ljubljane ostane tukajšno okrajno glavarstvo, in glede področja okrajnega glavarstva Tre-benskega, dokler se za glavno mesto davkna oblastnija na postavi in Treben-skemu okrajnemu glavarstvu davkni inšpektorat ne prida, v djavnosti, in gori omenjene spovedke in naznanila je pri teh okrajnih glavarstnih oddajati. 4. Tisti, kterim je spovedke in naznanila odrajtovati, zamorejo natisnjeni papir zanje ali pri svojih županih, davknih uredili, davknih inšpektoratih, ali okrajnih glavarstvih, če jih žele, zastonj dobiti. 5. Spovedki zastran dohodkov I. razreda za upravno leto 1852 se prerajtajo po čistim presrednjim znesku dohodkov in strožkov let 1849, 1850 in 1851. 6. Obresti in letnine se imajo za leto 1852 po velikosti premoženja in dohodkov dneva 31. Oktobra 1851 spovedati. 7. Zavkazi §§. 21 in 22 najvišjega patenta 29. Oktobra 1849 zastran prejemanja dohodnine od stanovitnih prejem II. dohodninskega razreda se imajo na zneske obračati, kteri za leto spadejo, ki se začne 1. Novembra 1851 in se konča z 31. dnem Oktobra 1852. 8. Pritožbe Zoper izmero davka pervih in-štancij za upravno leto 1852 gre temu c. k. davknemu vodstvu. Od c. k. davknega vodstva za Krajnsko. V Ljubljani 8. Novembra 1851. Br. 2812/10297. Razpis natččaja (202) 2 V podrucju c. kr. hervatsko-slavonskog zeinaljskog poreznog ravnateljstva izpražnjeno je nčkoliko službah porezničkih s godišnjom platjom od 700 forintih, nekoliko mčstali kon-trolorskih sa 600 i 500 for., nčkoliko offi-cialskih sa 400 i assistentskih sa 300 forintih platje. Mesta ova popunit če se privre-meno. Tako poreznici, kao in kontrolori, offi-ciali i assistenti obvezani su položiti toliku jamčevinu, kolika jim je godišnja platja, i to ili v gotovu novcu ili u deržavnih obveznicah, koje v srebru, al ne manje od 3 po sto, kamatah donose, uzimajuči ovake obvez-nicc u imenitoj vrednosti njihovoj. Oni, koji se za jedno od ovih mestahna-tecati žele imaju u tu sverhu, i to za svako mesto, koje uzmole, posebnu molbenicu pod-neti, te u njoj navesti i dostoverno izkazati: a) dobu života, gdč se ujedno primetjuje, da se u deržavnu službu' niko na novo namestiti nesmije, ko je veče četerdeset go-dinah namirio; b) sveršene nauke; c) dosadanje zanimanje, i d) ostale znanosti, k