MLADO JUTRO
Št. 47. V Lfubljani, dne 24* novembra 1940 Leto XL
Z nožnim letalom
Mick se je usedel nazaj na svoj prostor. Še enkrat se je ozrl tja, kjer sta ležala napadalca, kakor bi se hotel prepričati, ali se sme spet brezskrbno posvetiti krmilu in krmarjenju letala. Ker pa se nista zvezana tolovaja niti najmanj premaknila, se je obrnil k Johnu, ki se je medtem usedel na stol mrtvega radiotelegrafista, in mu s trpkim glasom dejal: »Takega presenečenja ti pa, bogme, nisem želel pripraviti. Še sreča, da sem pravočasno opazil nevarnost.« Zamislil se je in lice se mu je zmračilo: »Ubogi Jack, take usode vsekakor ni zaslužil. Bil je zvest
in vzoren tovariš, da malo takih. Svoji materi, bratom in sestram je bil največja opora in sedaj —«. Ozrl se je na pokritega mrtvega telegrafista. »To bo žalosti doma, na letališču pa razburjenja med tovariši. Ti si se kar pogumno obnašal. Če bi te ne bilo in bi se ne bil pravočasno pognal v morilca .. t pa je zamahnil z roko, kakor, da hoče pregnati te nadležne misli. »Kako prav nama je prišlo samogibno krmilo. Če bi ga ne imela, bi sedaj že ležala na zemlji ali v globinah morja s polomljenimi udi in razbitimi glavami.« Johna, ki se je šele ob teh besedah Nicka
počasi zavedel, kaj se je vse zgodilo, je spreletelo po vsem telesu, kakor bi ga bil polil s curkom ledene vode. 3000 m visoko sta letela. Pod njima gladka ploskev, morska ožina med Ca-laisom in Dovrom!
»Mojster Mick, saj krvavite,« je nenadno vzkliknil preplašeno John. Pokazal je na Mickovo roko, ki jo je Za-goczy s strelom ranil pod ramo in kjer je sedaj kri že namočila vso okolico suknjiča. Mick se je da ne bi preplašil dečka, čeprav je sedaj začutil, da ga skeli, malomarno ozrl na rano in pomirjevalno menil: »Nič ni nevarne-
ga, zadel me je k sreči le povrhu. Sicer jo pa moreva obvezati, da mi ne bo ravno prehudo nagajala.« Medtem ko si je Mick počasi slekel usnjeni suknjič, je John pogledal v omarico za prvo pomoč za primernimi obvezami. Toda lepenkasta škatla, v kateri bi morale biti, je bila prazna. Ko nista mogla stakniti nič primernega, kar bi bilo čisto, sta sklenila razrezati spodnji konec rokava Mickove srajce. John je bil brž s tem gotov in ko ni zadostovalo, se je spomnil, da ima v žepu čist robec. Zvezal je oboje in se lotil obvezovanja. Mick, ki ni kljub bolečinam niti trenil z očmi, še celo se je nasmehnil in še šalil z dečkovo prepla šenostjo, mu je s prosto roko pomagal.
Ko sta končala z obvezovanjem in sta se spet posvetila vsak svojim skr-bem, se je zdelo, da se bo vnaprej vsa-krvava dogodivščina iztekla brez novih zapletljajev. To še tem bolj. ker je letalo medtem preletelo najmanj polovico poti do Londona. Toda Mi-ckova rana je bila hujša kot sta me-
Knjiga
Na knjižnem trgu se je pojavila nova mladinska knjiga »Tičistan«, ki obsega bajke, basni, pripovedke, raznih časov razne spletke. Avtorja dr. Antona Debe-ljaka poznate že iz našega lista, saj ga že nekaj let štejemo med svoje najboljše sodelavce. Knjigo je z mnogimi uspelimi linorezi mično ozaljšal slikar Milko Bambič. Knjižica obsega 61 strani, trideset pesmi, mnogo ilustracij in pesnikovo sliko. Ob dolgih zimskih večerih si boste lahko krajšali čas s prijet-
nila oba naša junaka. Čeprav se je krmar premagoval z vsemi silami svoje jeklene volje, so njegove moči kar na-gloma in vidno pešale. Nenadno, ko ni bil John, zatopljen v svoje misli, niti najmanj pripravljen, je Mick zastokal in se zrušil nad desko z instrumenti. Na vso nesrečo je s telesom pritisnil na vzvod in letalo je omahnilo s polno hitrostjo navzdol. Spet so v Johnovih mislih zaigrale vse strune bojazni in nagonskega iskanja najtanjše slamice, ki bi ga rešila. Kaj naj stori? Tisočinke sekunde so odločevale. Pred oči mu je živo stopila slika doma in očeta; v zavesti, da se nahaja v smrtni nevarnosti, se mu je v otopelosti prvega trenutka zdelo, da se mu bo srce zdaj, zdaj razletelo na tisoče koscev. Toda to je bil, čeprav se mu je zdelo neznansko dolgo, le bežen hip prvega vtisa. Kar je sledilo, ni bilo plod dolgega premisleka, pač pa podzavestno preizkušanje vseh možnosti rešitve.
za vas
nim branjem, spretne risarje pa bodo Bambičeve lepe ilustracije vzpodbujale k novim poizkusom. V uvodu se bralec bliže seznani z avtorjem, ki se marljivo udejstvuje pri vseh dobrih mladinskih listih.
Knjigo lahko naročite pri založbi »Tičistan«, v Ljubljani, Levstikova ul. 19, aH pa jo kupite v knjigarni »Tiskovne zadruge«. Pišite svetemu Miklavžu, naj ne pozabi tega darila, ki vam bo gotovo v največje veselje!
IZ KRAJEV, KJEE ŽIVIJO SLOVENCI
Tom Hvala:
0 tolminskem grofu
O, zlatih dni spomin	»goriškega slavčka« Simona Gregorči-
me vleče na planine,	ča. V sosedni vasi Krn je bil doma zgo-
po njih srce mi gine,	do vinar Tolmina in zemljepisec Julij-
saj jaz planin sem sin!	ske Krajine Simon Rutar.
S. Gregorčič.	Ves ta prelepi gorski svet od Koba-
Tolmin je središče Tolminskega.	rida mimo Tolmina do Sv. Lucije ob
V začetku 18. stoletja je bil gnezdo	Soči je izoblikoval posebnega človeka,
kmečkih upornikov. Pod Krnom, neda-	Čistemu jeziku daje ožje tolminsko na-
leS od Tolmina, je Vršno, rojstni kraj	reč je poseben znak in prikupnost. Pre-
bivalci Tolmina, Tminci, so znani po svoji dovtipnosti.
Svet, ki ga vidimo tod okoli, je po-zorišče večine Pregljevih tolminskih povesti z njegovim »Tolminci« na čelu.
Na desnem bregu »hčerke planin«, bistre Soče, se dviga hrib Mengore. Tu je Marijina božja pot. Ob južnem vznožju gre cesta v Volče, na levem bregu Soče pa zavije druga proti Tolminu. Dolina Soče, ki priteče od Kobarida, mimo lepega volčanskega polja in pusti Tolmin na levi strani, je zdaj ožja, zdaj širša, dokler se takoj za Sv. Lucijo ne stisne v prav ozko skalnato sotesko. Se prej sprejme v svoje naročje posestrimi nemirno Idrijco z Bačo.
Vrnimo se v Tolmin. Na severozahodni strani se pne nad mestom — Tolmin je postal po vojni mesto — lep stožčast hribček, Tolminski grad. Razumljivo je, da so njegovo lepo lego izrabili nekdanji oblastneži, grofje, in sezidali na njem mogočen grad, imenovan tudi Kozlov rob. Sedaj je razvalina. Pred prvo svetovno vojno je stal tu lep razgledni stolp.
O nekem tolminskem grofu pripove-
dujejo, da je bil zelo hudoben. Nekoč je gledal po lepi tolminski dolini in je mari vzkliknil:
»Tal main!« — moja dolina. Odtod naj bi izviralo ime Tolmin.
Nekega dne vpraša grof svojega valpta:
»Ti, povelj mi, kaj govorijo ljudje o
meni?«
»Kolnejo vas, milostivi gospod,« mu odgovori hlapec.
Grof se smehlja. Drugi dan so bile podzemske ječe prepolne nedolžnih tla-čanov. Čez nekaj dni zopet vpraša grof:
»No, kaj pa sedaj menijo o meni?«
»Se bol] vas preklinjajo!«
Zopet so trpele nedolžne žrtve.
In vpraša grof tretjič svojega hlapca:
»Kaj pa sedaj govorijo o meni kmečki ušivti? Gotovo me še bolj preklinjajo!«
»Milostni gospod, sedaj pa molijo in prosijo Boga, da bi vas živega pojedle uši.
Okrutnež se zdrzne.
Božja Previdnost ni dolgo čakala. Nad grofa je prišla huda bolezen. Iz
telesa so mu pričele lezti uši, ki so ga res tudi pojedle.
Priskrbite si kos četverokotne lepenke in narišite nanjo 33 točk v vrstnem redu kot kaže slika. Ovce predstavljajo gumbi, leseni koščki ali kaj sličnega. Za volka porabimo predmet, ki je po velikosti in barvi različen od predmetov, ki naj bodo ovce. Pri igri sodelujeta le dve osebi: pastir, ki skuša braniti svoje ovce, in volk, ki jih po določenih pravilih napada. Vsak napravi izmenoma po eno potezo in sme potegniti le eno ovco ali pa volka od ene točke na najbližje ležečo. Skupno se pase 15 ovc in teh 15 ovc se sme premikati le naprej ali pa vstran. Volk pa se sme razen tega premikati tudi nazaj; ne ovca ne volk pa ne smeta skočiti v poševni smeri. Volk sme požreti ovco le, če lahko skoči preko nje na sosednjo prosto točko v isti črti. Pastir mora zaradi tega naziti, da ima ovce čim bolj zbrane, tako da volk ne more vdreti med nje. Skuša pa obenem volka spraviti v zadrego: če se volk nima več kam umakniti, je boj zanj zgubljen. Seveda se bo to težko posrečilo, če bo izgub" ovc že v začetku prevelika.
		•	m	•	
		•	•	•	
•	•	•	*	*	a •
©	•	•	O	•	• 6
o	©	©	@	•	© ©
		<î>	Ф	©	
		©	©	©	
Ta igra je okusno božično darilo, posebno če za igralno ploskev uporabite lepo leseno desko, izvrtate mesto pik vanjo luknjice in kupite 15 belih in eno rdečo iglo z debelimi steklenimi glavicami, ki jih kot ovce in volka vtakne v luknje.
Mladi ribič Urašima
Niponska balada
Ko so se pomladanski dnevi zavijali v meglo, sem samoten okrenil svoje korake na morski breg Suminoje, kjer sem videl, kako polzi sem ter tja ribar-ski čoln, in v duhu mi je oživela stara pravljica: V vasi Mitsunoje je živel ne-koš mož, Urašima po imenu. Njegov sin je slovel kot spreten ribič, sposoben rloviti taje (gologlavke) in katsuve. Ze sedem dni se ni vrnil domov — odpeljal se je bil na sinjo ravan, da bi veslal na konec morja, ko je nenadoma stopila iz vode krasna devica, hči morskega boga. Takoj je objel ljubezenski žar mladi srci. Sprva je bilo to zaupljivo, potem pa navihano - resno čebljanje, končno zastavilo ljubezni in prisega zvestobe.
In peljala je mladeniča na otok ne-umrljivosti; vodila ga je za roko. Stopila sta skozi veliko dvorano v blestečo palačo morskega boga. da bi tam večno brez skrbi živela, ne da bi se kdaj postarala, ne da bi umrla.
Vendar je mladenič po kratkem času spregovoril soprogi te neumne besede: »Pusti me, da se za malo časa vrnem in govorim z očetom in materjo; jutri pa zopet pohitim k tebi.«
Ob slovesu je govorila mlada zakon-ščica: »Če se nameravaš vrniti v to deželo in živeti z menoj kakor do sedaj srečno, ne odpiraj nikoli te šatulje, ki ti jo dam na pot.« Goreče ga je prosila, naj si to dobro zapomni.
In Urašima se je napotil dalje proti rodni vasi Suminoje, in oziral se je na vse strani, da bi zagledal rojstno hišo — toda iskal jo je zaman. Iskal je svojo domačo vas, toda vse njegovo izti-kanje je bilo zaman. In z grozo ga je prešinila misel: »Ali je mogoče, da je v teh treh letih, kar sem zapustil te kraje, vse izginilo, dom in celo plotovi? Ali se mi bo pokazala hiša pred očmi, če odprem to čarobno škatlico?« To re-kši je malo dvignil pokrov — in bel oblaček je splaval ven. švignil v zrak in odplaval v daljo na večno zeleni otok.
Tedaj se je polastil mladeniča grozan-ski strah, kriče je begal, da bi ga spravil nazaj, mu mahal z rokami, ječe se je vrgel na tla in se valjal po zemlji, zopet skočil kvišku in divje plesal v krogu. Medtem je začutil, kako mu telesne
moči polagoma pešajo, čutil je, kako se mu udje, pravkar še mladi in silni, star-čevsko krive in grbančijo, kako mu sive vranje črni lasje, in za vsakim dihom kako slabeje hropi njegovo dihanje — in končno ugasne njigov življenjski plamen.
Zamišljeno strmim na staro mesto in oko mi počiva na njegovem grobu.
Iz knjige: K. Florenz, Japanische Dichtungen.
A. Debeljak.
Dušljivi plini so bili kot orožje znani prej ko smodnik. Ze 1 424 pred Kr. so Peloponežani osvojili Delion s tem, da so trosili na to mesto oblake žveplenih plinov. To orožje, imenovano »grški ogenj«, se je pogostoma rabilo v srednjem veku. Vendar izumili ga niso Heleni, saj so davno pred njimi Kitajci imeli navado, kužiti sovražne tabore s »smrdljivimi lonci« . Indijanci, ki so branili svojo svobodo proti španskim za vojevalcem, so se tudi zatekali k smrtonosnim izhlapinam. Med bitko, ki jo je popisal Španec Oviedo de Valdes (1532) sta se pojavila na indijanski bojni črti dva vojščaka. nesoča v eni roki lopato žerjavice, v drugi pa posodo zmletega popra, ko se jima je zdel veter ugoden, sta potresla popra na žareče oglje in strupene pare. ki jih je zračni tok zanašal v nasprotni tabor, so Špancem otežkočale posel. Potovalec Du Tertre je 1. 1665 orisal zli učinek teh izparin na sluznico v dihalih Posl»di^a ^e lahko bila smrt. ako nisi uporabljal sredstva. ki ga je izumil portugalski učenjak: pred nosnice si moral prisloniti robec, namočen v kisu čigar hlapovi so nevtralizirali, obrezuspešili delovanje poprovih emanacij.
D.
D. Dobravec:
frije čevljarji
Čez dober teden se je pred trgovino ustavil voz, obložen z najrazličnejšimi rečini, ki jih trgovec še svoj živ dan ni videl. Tu je bil — na primer — čisto nov čevljarski stroj, celi zaboji kopit, trije rumeni stolci, dalje noži. šila, kneftre, dreta, smola, žžeblji, brezšte-vila podkvic in velikanski valji zvitega usnja Ti so kakor dimniki ždeli na zadnjem koncu voza.
Jože in Anton sta hitro izpraznila voz ter za silo uredila delavnico. Po tem so pričeli z delom, kajti ljudje so kar vreli v delavnico, ker se je novica o novih obrtnikih bliskovito razširila po mestu.
Prvi dan so samo merili. Šele drugo jutro so se lahko zares lotili dela. Ampak vrata delavnice so zaklenili, da bi lahko nemoteno izvrševali prva narodi a.
Janez je urezaval. Jože šival, Anton pa čvrsto nabijal po kopitih Vmes so veselo žvižgali in kar se da hiteli. Ko so napravili naročeno število čevljev, so jih razposlali strankam Ljudje niso mogli prehvaliti dobre obutve in pridnih fantov. Prihajali so v trumah v delavnico. Tudi do kraljevih ušes je segel glas o izvrstnih čevljarjih. In lepega dne je poklical kraljev tajnik Janeza na dvor.
Samozavestno je prikorakal fant skozi nešteto soban do samega kralja.
»E, kaj sem že hotel reči,« je začel kralj, ko mu je tajnik nekaj šepnil v uho »Da,« je znova spregovoril, »vi ste gospod mojster Janez, če se ne motim?«
»Kajpak, veličanstvo, Janez vsak dan,« se je odrezal polaskani čevljar.
»Torej, ako imate čas, umerite še danes novo obutev meni, moji družini, gospodom ministrom, sploh celemu dvoru!«
»Z veseljem, veličanstvo,« je rekel Janez, potegnil iz žepa mero in najprej izmeril kraljevo nogo. Zatem so prišli na vrsto: kraljica, hčerka, ministri, strežaji, kuharice in naposled dvorski norček Avgust Po dveh urah je bil Janez gotov.
Kralj ga je povabil v shrambo na čašo malinovca ter mu nasul v žepe obilo zlatih cekinov. To je napravil seveda skrivaj, da ga ni opazil blagajnik, ki mu je bil vsak izdatek trn v peti.
Komaj je minilo teden dni, že je pripeljal Janez polno cizo čevljev na dvor. Kraljici, hčerki in dvornim damam je vsaki posebej izročil prelest-no izdelane lakaste šolne Ministri in kraljevi zaupniki so dobili bolj delovno obutev za v blato, ker ministri morajo večkrat potovati na deželo. Tam pa so ceste blatne, slabe, vegaste, polne velikih in malih vdrtin. Janez je seveda dobro vedel, kakšni čevlji so sposobni za taka pota.
Kralj je prevzel Janezovo najlepšo mojstrovino — prelepe škornje iz boksa, dvorski norček pa rdeče opanke s kraguljci.
B
Jože in Anton sta morala poklekniti ла pokrov, da je Janez lahko zaklenil kovčeg.
Kdo bi popisal veselje, ki je zavladalo na dvoru!
Ravnatelj kraljeve pisarne je priredil veliko pojedino in slavnost na čast mojstru Janezu. Ob tej priliki je kralj odlikoval Janeza z najvišjim redom in ga obdaril z bajno vsoto denarja.
Pojedini je sledil dvorni ples. In glejte čudo! Kraljičina si je izbrala Janeza za plesalca. Ta se je zavrtel z njo v pristno kranjsko polko.
Dnevi, tedni in meseci so prehitro bežali v večnost, skupna čevljarska blagajna — star lesen kovčeg — se je pa naglo polnila. Po enem letu je bilo mesto preskrbljeno z obutvijo, blagajna pa do vrha založena z denarjem
Vsa dvorana je ostrmela, tudi kraljici ni bilo všeč hčerino vedenje. Moj Bogi Saj je stalo ob stenah vse polno dvorjanov, ki so komaj čakali, da b' zaplesali s kraljičino
Ko pa je stara kraljica videla, da tudi kralj pleše s kuharico, se je tudi ona obrnila s tajnikom v divji ples
Po prestanem direndaju je bil Janez ves omamljen. Zvečer ni mogel mirno zaspati. Naslednjega dne pa je na vse skupaj pozabil in zopet šival, nepre» stano šival.
(£>alie prihCKtnjifi.)
Doma izdelane
voialke
Te vrste zabava je pri nas malo razširjena. Tem bolj pa je priljubljena v deželah, kjer ni snega in leda. Umetniki v tem zabavnem športu vam bodo pokazali mojstrske izvedbe likov, ki ne bodo po lepoti izvedbe in težkoči prav nič zaostajali za onimi drsalcev.
Vozalke si nabavite v trgovini, toda po našem načrtu se vam izplača, da si jih izdelate sami. Dobre vozalke so namreč prav drage, a z našim predlogom ne boste imeli težav, ne delovnih, ne denarnih. Izdelek pa bo vsaj toliko dober kot je tisti, ki ga kupite v trgovini.
Poiščite nekje štiri enaka kolesca, morda s kakšnih starih vozalk. Če pa jih ne dobite, si jih kupite. Pripravite ai dve deščici iz prav trdega lesa. Njih Hrina naj bo tolikšna, kakor je širina vaših podplatov, daljše pa naj bodo 10 cm. Sprednji in zadnji del zaokrožite in napravite v sredino zarezo širine kolesc. Štiri kovinske zatike, ki se natančno vležejo v kolesa, vam služijo kot osi. Te zatike potegnete skozi luknje,
izvrtane v sprednjem in zadnjem delu (- sliko), pri tem pa nataknete na \ stran kolesca kolutek, da se kolesce mkjer ne drgne. Nato narišite prostor za nogo in pritrdite spredaj in zadaj dva kovinska upognjenca, ki bosta onemogočila premikanje čevlja. Približno v sredo pribijete usnjem jermen s sponko in luknjami in vozalke so izdelane. Pri navezovanju morate seveda jermen dobro pritegniti.
MéL JUTROVČK! I PIŠEJO •..
Dragi stric Matic! Tudi jaz se oglašam v Tvojem kotičku. Imam neko prošnjo do Tebe, zato Te prosim, da ne zavržeš mojega revnega pisemca v svoj koš. Stric Matic, veš, prosim Te, da bi naročil svojim mladim Jutrovčkom, da bi mi kdo pomagal. Sem uboga učenka: mraz je že, toda jaz moram kljub temu hoditi Se bosa v šolo. Imam še dve sestrici in enega bratca, a kmo vsi brez tople obleke in čevljev. Zato Te prosim kakršne koli pomoči. Mamica se vedno joče od samih skrbi; rada bi nam dala vse, a ne more, ker nimamo ničesar. Dostikrat grem tudi brez jedi v šolo. Torej, dobri Jutrovčki, pomagajte, prispevajte kar koli kdo more, prosim lepo.
Stric Matic, ako kdo kaj podari, sprejmi Ti darove, potem pa jih pošlji na naslov. Te pozdravlja
Sonja Voga uč. osn. šole v Radečah 53 prj Zid. mostu
Dragi Jutrovčki ! Iz zgornjema pisemca ' ste zvedeli vse, kar je potrebno. Pomagajte — in hitro pomagajte, saj veste: kdor hitro da, dvakrat da. Darove pošljite na naslov: Uredništvo »Mladega Jutra«. Prošnja male Sonje, ki trka na srca svojih vrstnic in vrstnikov, naj ne bo glas vpijočega v puščavi!
Stric Matic.
Zima je prišla, ptički so odleteli. Živali gredo spat. Listi odpadajo. Angleci v nebesih pečejo piškote za pridne otroke. Otroci se že vesele Miklavža in boje ee parkeljev.
Mejak Breda uč, П. razr. v Gornjem gradu
Dragi stric Matic! Janko se a koleeom pelje v šolo. V torbici ima steklenico mleka. Med potjo se torbica odpre in steklenica pade na tla in se razbije. Janko pa
tega niti ne opazi in se mirno pelje naprej.
Mimo pride sosedov Marko, se hudobno nasmeje in Janku privošči, da bo ob malico. Za njim pride Milka in žalostna obstane pred lužo. »Ubogi Janko, brez malice boš moral biti!« reče in sklene dati Janku polovico svoje malice. Zdravo!
Srienc Breda, dijakinja, Celje.
Dragj stric Matic! Danes se prvič oglašam v Tvojem kotičku. Zato upam, da ne boš mojega pisemca zavrgel. Najljubši na svetu so mi starši. Zdravo!
Ida Sitter, dijakinja, Celje.
Spoštovani stric Matic! Danes se drugič oglašam v Tvojem kotičku. Ker zvesto prebiram »Mlado Jutro«, sem se odločila, da Ti pišem. Neko jutro se pelje s kolesom na delo delavec. S seboj Ima južino in sicer steklenico kave in kos kruha. Ker je precej slaba cesta, mu spodrsne in pade. Steklenica mu zdrkne iz žepa in se ubije. Delavec se pobere in počisti, nato slabe volje nadaljuje pot. Na kraj nesreče pride deček, ki se škodoželjno smeje. Mimo pride tudi njegova sestra Metka. Zasmili se ji delavec. Misli si: »Sedaj bo moral biti ubogi delavec brez južine.« Te pozdravlja
Pogačar Olga, П. razi. gimn. Stožice 300, p. Ježica. LJubljana.
Dragi stric Matic! Dovoli, da se tudi jaz oglasim v »Mladem Jutru«, čeprav si niti misliti ne upam, da bi bila kdaj srečna nagrajenka.
Janezek ima doma bolno mamico. Ta je lačna, a nima kruha. Premišljuje, kje bi ubila kruh vsaj za sinčka, ki je sedaj v
li Toda Janezek danes ni lačen. V šoli je dobil mleka ln kruha. Nekaj je sam pojedel, nekaj pa nese mamici. Steklenico mleka da v nahrbtnik, ki je bil malo raztrgan. Sošolec mu je posodil kolo ln vesel drvi proti domu. Toda nesreča! Naenkrat nekaj poči. Ozre se in vidi razbito steklenico. Udero se mu solze. Neki deček se mu smeje, ker ne ve, kakâna nesreča je to za Janezka. Tedaj pride mimo deklica bogatih staršev. Na vprašanje, zakaj se joka, JI Janezek vse razloži. Deklica ga povabi s seboj. Doma pove, da je revež, da nima očeta, ampak bolno mamico. Staršem se zasmili. Dajo mu potice ln mnogo dobrega, da ponese mamici. Cez nekaj dni pridejo k njemu na dom. Mamo odpeljejo v bolnico, kjer se pozdravi, Janezka pa vzamejo za svojega. Tudi njegove mame ne zapustijo, ampak pride k njim v službo. Tako se je vse srečno končalo Lepo Te pozdravlja
Jana Malner, dijakinja v Ljubljani.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. Kotor, 6. oseba, 7. čir, 9. rudar, 12. Egon, 14 soha. 15 potop, 17 mak, 18 Avari, 20 Niger.
Navpično: 1. Korotan, 2. os. 3 ter, 4. okus. 5 Radomir, 7. čep, 8 igo. 10 aha, 11. rak, 13. Novi, 16. Pag, 19. re.
Križanka
Vodoravno: 1. travnik, 5. pralno sredstvo, 9. telesna poškodba, 10. poljedelec, 11. žensko ime, 12. alkoholna pijača, 13. osebni zaimek, 14. vodna žival, 15. predlog, 16. jed. 17. del glave, 18. grško mesto, 20 osoljen, 21. tekočina, 22. kadar nastane, se bojujemo.
Navpično: 1. gora v Sloveniji, 2. žensko ime, 3. žensko ime, 4. kazalni zaimek, 5. reka v Jugoslaviji, 6. moško ime, 7. veznik, 8. država v USA., 10. vodna žival, 12. zgodovinski kraj pri Litiji, 14. človeško bitje, 15. vas pri Domžalah, 16. zmrzla voda, 17. panj, 19. kazalni zaimek, 20. oblika pomožnega glagola biti.