Sjev. 197__fi Trstu, v ponedeljek M. julija 1918 __Leinlk xnc zhaja vsak U a ti zjutraj, tu*ii ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ujka sy. mnciŠIca Aylšk~ega |t. 20, !. hajjslr. — Dopisi naj se pošiljajo ^itiVlSni?^. — ^eirjmkirrina pisma se ne sp'rejejnajo, rgkbpisj se ne vračajo. Iztlkjatel} in oBffOvSrpi Štefan Godirra. — Uašt"tyk koij/otcij lista £EtJjpos"tr\ —Tisk tiskarne Bujdrsti". — Telefon uredništvi in uprave štev. UiS7. — Naročnina zilašat Zfi relo leto K 40 —, pol leta K 20 -, tri mesece K Ima gtadko. Poljaki in }r:l:uS'r$Jta obtožnica. DUNAJ, 21. (izv.j Jutri dopoldne se bo vršila seja PoUaktga kluba, na kateri se 'po dološilo. stališče Poljakov napram če-fe^num i^dlcgb p bVt cinici prali ministr-'.bii'jii gm-rJnđiii dr. Še id* dr ju in nmra-njemu rnluiifru To5c^nburgu. fjš'evri eragram zbornice. DbNAJ, 21, (Izv.) Jutri, ob Vsll dopoldne, še 60 vršila seja klubovih nacelplkov, ki bo določil delovni program zbornice za ta teden. Poljaki pri Burianu. DUNAJ, 21. (Izv.) Voditelji Poljakov so se žglsLsili danes pri zunanjem ministru, profil B imenu. Nuglača da se vsled tega obiska stališče Poljakov napram vladi ti i čisto nič ižprenienilo. Prizori iz včerajšnfc seje proračunskega case?^. DUNAJ, 21. (Izv.) Na včerajšnji seji proračunskega odseka je prišlo med neutško-rtacfjonaljiim posl. Teuffam na eni in če-Svim rac!ikalceni S^n^jejp in nemškim socijalistom dr. na drugi sirani ponovno do viharnih prizorov. Kakor žilavo, je posl. Teuicl dvakrat predlagal, naj se glasovanje o proračunu odgodi, a je o-baicrat po^fono p^orel, kar ga je silno razk=ae*Io. Posl. Ejrnjfer je to opazil in nagovoril Teuflk: »Vi sfe vendar popolnoma aelen od jeza i« ft>sL 4r. Ellenbogen: »Ne, g. kolega. Tx> ni od jeze, ajimak od ku-uiar!« (Prlp. .uretl.: P^I. Temel je veletr-j^ovec s kumajSfu! v Soimu). Posl. Teti-fej je odgovijjt^l šilftb' ^^'ač^tO in zakli-cal F;]Ienbo/au: imolfife.'Vi mščrnrslad--licž!« Posl. Exti.er le očital nato Tguflu rj^egove zažene z dovolitvijo nove' moravske baj]ke. Posl. Teufel: »Mestha oblina v Žhoimu se je že 10 pot^ov^ala za ustanovitev te banke. n> rnl h&šte Še to očitali, Vam priloam par zaušnic!« Nato je posegel vmes ar. Ellenbogen in je hrup kmalu ponehal.__ MM Mfiai^A POIOLH. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno razglaša: Na grebena Žug>;a so bile sovražne na-pa:4aljie čete po&itghe nazaj deloma z og-t deloma v bojih z ročnimi granatami. * Pri Asiagu so se angieški sunki izjalovili. Doji v Albaniji se razširjajo poi^goina na vso frenio med dolino gornjsjia Devoli-ftja in morjem. NnCelnik generalnega štaba. NEMŠKO. B£ROLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Srditim topovskim bojem ob Aneri so sledili med Beaumontom I11 Mamekmi angleški pehotni napadi, ki so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Istotako so se Izjalovili zvečer napadi Angležev vzhodno in južno Hc-buterna. Čez fžan zmerno bojio delovanje ie zvečer z vnet oživelo. — Armada nemškega ce-sarjeviča: Severno Aisne je izvršil sovražnik krajevne napade med Nouvronom in FoiitenOyeiij, ? i smo odbili s proti-snnkom. Med Aisno in Marno |e pcizkušal sovražnik z zastavitvijo novih divizij izsiliti odločitev bitke. Sii ie odbit in je itnel velike izgube. Pomožni narodi Francozov, Alžirci, Marokanci in Senegalci so nosili v vseh žariščih glavi«o breme boba. Senegal-ski bataljoni, razdeljeni kot naskafcbvalcl med francoskimi divizijami, so napadali za eklopnjaki pred Ijelimi Francozi; tudi črni Amerikanci, Angleži in Italijani so se borili med Francoz!. Po dveh težkih bojnih dneh je prišla včeraj napadalna sila naših čet v protisun-kiii zop^t go polne veljave. Prila^odfie so se namreč novemu napadalnemu pesto-panju sovražnika, ki se vrši brez topovske priprave In le z ogromno zastavitvijo o« klopnjakov, kar se spočetka Iznenadilo. Včerajšnji dan spada po čuiih vodstva ki čet in po zmaeoviiem izidu v vrsto velikih bajnih uspehov, ki so biti izvojevani poprej v tem ozeniliu. Na višinah jugozapadno Scissousa so se proti mestu vo najmočnejšem topovskem bobnaločem ognju zast&vljeni nap^tli sovražnika ra^Liii. Pod vodstvom oklopiiia-kov je udirala Sbvrazna p3hota sedemkrat proti cesti Soissons—Chateau Ihierry, severno Oureqa. Severno liartenesa se je razbii sovražni navala večinoma že pred našimi črtami. Ja^zapailno Hartenesa smo vrgli sovražnika s protinapadom. Njegova, iix v gosit1! masah nazaj va!cveča p«hoIa, je 'olja yspešiio zgrsbllena ia razsuta jiJ tmičeyaluega cgnja natlh topjv, šVrojnič in penfonega cgl:ja. Tudi južno Oureqa je r^ij^i i;aš pretinapad sovražni igaVd!. Se^erozsnaduo Cii^teau rhierrya so sc v žfidmjh tedqi'h vedno jj:nova nap:> tlassj polki vzSržili hrabro tuoi včeraj proti ponosnim inočunn napadom Araerlkan-cev. Amerikami S5 imeli tu veli- ke Izgube. Ponoči smo, ne da b^ sovražnik op.nzll, umaKnilii obrambo v ozemlje severno in severovzhod)«) Chstcau Thierrya. Na južnem bregu Marne je izvršil sovražnik na naše, pretekli nc-i izpraznjene po»(6j^nke, včeraj co^oJdne štiriumi iopovaffi pripravi v gostem og=nšu in s šte-viiijjmi okh>pnjaki cnorne n^paLie, hi so se rfefeliiiiii v praznih postojankah. Naš. na severnem bregii de!oma bočno usmerjeni topovski ogenj ?e prizadejal sovražniku '>z- Tudi jugozapadno Reimsa le poslal so-vt^žnik močna sile v nr^ad na našo posfo-Ja. t. m. napadla vojaške cilje daieč za franoosko-angiešlso fronto in zmetala /2.8-10 kg bomb. Napadi so bili naperjeni glavnim zbirališčem, kolodvorom in progam sovrstnika. Na kolodvoru v Sam t Polu je zl^tel neki rnagj-cijski vlak v zrak. Močni požari v Eperoft-yu, Saint Didierju in Chalonsu so pritaji o uspehu nemških bomb. VVitryu so uničila nasa letala neki prevozni vlak. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. . Rooseveltov sin padel. BEROLIN, 20. (Kor.) Pri poizkusu nekega ameriškega letalskega brocLcvjn, da bi prebilo nemške zračne črte ob Mar«ai. je padel junaške smrti tudi sin bivšega predsednika Združenih držav. Ouentin Roosevelt. Zemski ostanki hrabrega mladega letalca so bili z vojaškimi častmi pokopani v Cnambrvu. kjer je padel letalec r.a tla s strojem vred. UMOR CARJA NIKOLAJA II. MOSKVA. 20. (Kor.) Bivši car Nikolaj II. je bil dne 16. julija v smislu obsodbe uralskega sovjeta v Jekaterinogradu u-streijen. List »Bjedneta« poroča o umoru sledeče: »Po volji revohicijonarnega n.a-reda 30 krvavi car v Jekaterinogradu užrl najsrečnejšo smrti. Živel rtfcčl terror!« — Neki odlok z dne 19. t. m. proglaša lastnino bivšega carja, kakor tudi bivših caric Aleksandre in Marije in vseh Članov bivše carske hiše za last ruske republike. Med zaplembo spadajo vse vloge carske rodbine v ruskih in inozemskih bankah. Izme??a civilnih internirancev med Av; tro-Ogrsko in Romunijo. DUNAJ. 20. (Kor.) V zadnjem času je bil podpisan dogovor glede izmene avstro-ogrskih in romunskih civilnih internirancev, glasom katerega se Avstro-Ogrska na eni in Romunija na drugi strani zavezujete. da boste izpustili vse še internirane državne pripadnike drugega dela.- Iz ključene so le one osebe, ki so v kazenskem ali preiskovalnem zaporu. PROSLVIO SLOVtNSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - - Elama polttičsie vssfl. Baharija z nemško - avstrijsko kulturo. Neizmerne so škode — čitamo v veleza-nimivem sestavku v praški »Union«. — ki so nastale, odkar so v naši državi radi sedanje vojne pretrgali vse literarične vezi s sovražnimi deželami. Ves produktivni literarični svet je stisnjen v okove, ki so v zasmeh Avtrrji pred vsem svetom. Tudi znanstvene knjige iz sovražnih dežel so •strogo prepovedane. Sedaj pa prihajajo od izvestne strani še z načrtom, da bi se tudi knjigotrštvo z Nemčijo omejilo fe na take knjige, ki jih v Avstriji ni dobiti. Na ta načrt pa nado vezuje pisec v eraškem listu izvajanja, ki so za neslo van ske narode v Avstriji tudi velikega političnega pomena. Čitamo namreč: »Vsa tako imenovana avstrijska (nemška) znanost in iepo-slovje je alimentirano od Nemčije; tako, da so celo avstrijski nemški literaiie prisiljeni objavljati največ svojih spisov v Nemčiji. Ako bi hoteli sestaviti seznam vsega, kar Cehi aii pa Poljaki publicirajo samostojno ob veliko neugodneiih razmerah (ker jim je bil svetovni literarični trg vedno zaprt), bi se zares drugače govorilo o kulturi nemških Avstrijcev. Videlo bi se, kako so odvisni od matere Germanije — tako, da bi prekinjenju iiteraričriih odno-šajev z Nemčijo neizogibno sledilo propadanje nemsko-avstrijske literature! — V kaki luči se nam kaže" tu tisto bahaštvo nemških Avstrijcev s tisto pretvezno višjo kulturo, na katero se vedno sklicujejo, ko zahtevajo nemško gospodstvo nad drugimi narodi?! Njihova samostojna umstve-na produkcija je majhna — manjša, nego ona Čehov in Poljakov. In še v tem rnajem je le malo dobrega. Po naše rečeno: žive cd bogatega nemškega strica. Izposojajo si in na to izposojeno postavljajo svoje brezkrajne politične zahteve. Tista pre-tvezna nadkriljujoca kultura je le legenda, laž. Z mirno vestjo moremo reu. da samostojna unistvena produkcija zlasti Čehov nadkriljuje ono avstrijskih Nemcev. In vendar bi hoteli v imenu kulture gospodovati nad Čehi. In če se uvažujemo, da nimajo do takega nadvladja nobene pravice ne v zakonih, ne v svojem številu, ne v svoji pomembnosti za dr Javo in tudi ne v svpKh političnih kvalitetah: potem še le vidimo prav, kako predrzne so zahteve avstrijskega nemštva. Slovani so pri svojem odporu proti tem zahtevam sklicujejo lahko tudi na — kulturo! Ifrvalski srednješolski profesorji proti fran&evskiin denuncljacijam. Ko denunci-rajo. vse in na vse strani, niso mogli frankovci, seveda prezreti tudi hrvatskih srectaješolskih profesorjev. Poslanec dr. Horvat — eha najodurnojih prikazni v po-lit£nem življenju na Hrvatskem — je ob-doizeVal profesorje, da zastrupljajo mla-d'no s političnimi agitacijami — za narodne ujltlinienje. Na infamiio so odgovorili profesorji na rsvoji -Skupščini, ki so se je udeležili tudi odposlanci iz Bosne, Dalmacije in Slovenije, s sledečo resolucijo: »Olavna skupščina društva hrvatskih profesorjev slovesno protestuje proti vsebini in tendenci govora, poslanca dra. Aleksandra Horvata, izrečenega v saborski sej: dne 14. julija 1918, ter izjavlja: Hrvatski srednješolski profesorji, delujoči za idejo narodnega edinstva, se zavedajo sebe in s\*oje odgovornosti naprain hrvatskemu narodu in jugoslovanski kulturi, kakor tudi mej, kr jim nalagajo pedagoško čutetvo in državljanske dolžnostih. — V fgsil-ici dostojanstven in moški je ta odgovor. — Profesorji se v tej resoluciji nič ne skrivajo in potajojejo, marveč izjavljajo odkrito, da so za idejo narodnega edinstva, ve-doč, da s tem služijo — kulturi, tofef svojemu poklicu v narodu! Protestujejo pa proti 'denuncijatorični tedenci v govoru frankovca. Poštena moralična pljrska je to, ki dokazuje, kako se vsem poštenim elementom v narodu gnusi tisto politično razbojništvo pokvarjenih elementov. Ta ob-sodba veija tudi za izvest no kliko v življenju slovenskega naroda. Ifekaj prismli k ia&vja: teijz 1 Tuli Slovenec sem, a iskren prijatelj hrvatskega rodu: s tesa stališča naj se sodijo sledeče vrstice. Dejstvo ie, da se Hrvatje v Trstu nikdar ne bodo asimilirali slovenskemu življu. To dejstvo potrjuje dolgoletna izkušnja, in ne da se tajiti. Jaz si stvar takole razlagam: tržaški Hrvatje so skoro vsi Dal- matinci in Istrani, in ti znajo vsi italijanski. Njihov , občevalni jezik je v družini hrvatski, v javnosti pa italijanski. Otroci hodijo v laške šolo in tako se i dogaja, da se drugi rod čuti povsem italijanski. Dokler bodo zahajali njihovi olroci v italijanske šole, bodo Hrvatje vselej dobrodošel materijal z a krepitev tržaškega italijanstva. Se slabše je, ako obiskuje hrvatski otrok nemško Solo. Poznam več takih dečkov in deklic. Doma govore hrvatski, v šoli se uče nemški, dve uri na teden laški. Tak otrok ne zna potem ponavadi nobenega jezika: nemškega ne, ker ga rabi le v šoil in mu manjka praksa, italijanskega tudi ne, ker dve uri ne zadostujeta za uspešen pouk tujega jezika, najmanj zna pa hrvatski, ker pozna otrok le par sto besed domače, hi^nc govorice, tuj pa mu ostane pismeni hrvatski jezik. Redki so na nemški Šoli hrvatski otroci, ki se uče dvakrat v tednu slovenski. In to je faktično najslabše: polrm ie znajo ne hrvaščine ne slovenščine, in nič italijanščine. Ali naj zahajajo hrvatski otroci v slovensko šentvidsko šolo? Ne bo Jo in ne bodo Sem Že nori povedal. Pa Še dva druga razloga sta, ki silita Dalmatince v laško šolo: italijanščina jim je veliko bolj praktična od slovenščine, in drugič jim je slovenska Šola zares odležna. Sentvidski šolski odbor je sicer pozval Hrvate za vpis v našo šolo, a to smo storili le kot formalen kompliment našemu bratstvu; saj smo vedeli, da se noben Hrvat ne vpiše; tako sc je tudi zgodilo. Kaj terej? Hrvati so sicer po vsem mestu raztreseni, \cli-kanska večina pa prebiva v Starem mestu in v šenlvidskem okraju: tam noljši« sloji, tukaj »nuji« sloji. Ladijski kapetan, pomorščak, vcletr-žec, gostilničar: to so njihovi poklici. Njihovo središče je Stari sv. Anton. Pred vojro jih je bilo 5 do 10 tisoč. 1 rojen mo biti bližnji cilj hrvatskega življa v Trstu: šola, časnik, hrvatska služba božja. 1. Hrvatska šoia. Ta naj bi se čimprej otvor'la, in to v bližini cerkve Sv. Antona, morda v takozvani »kući dalmatinskog skupa*. §ola naj bi bila povsem hrvatska, v višjih razredih naj bi se poučeval tudi italijanski jezik. Soia bi se kmalu napolnila; krstne knjice govore j-lnsno, t?ko n. pr. ie bilo I. 11?J2. v župniji Starega sv. Antona krščenih 17 otrok, čijih oče in mati sta prišla iz Dalmacije. Koliko pa pri jezuitih, pri Sv. Justu! Koliko otrok pa so Hrvatje že s seboj privedli! Z ljudsko šolo /nora biti združen otroški vrtec, oziroma otroško zavetišče. 2. Za prebudu narodnega življenja bi silovito učinkoval hrvatski list. Zadostoval bi popularno ureievan tednik, eventuelno ilustriran; nekak no-vičar, s pregledom Iz vseh hrvatskih dežel, zlasti Palmacije in pa tržaške vesti. Vsaka številka naj bi prinesla tudi pregled slovenskega narodnega živijen'a. Zanimivo pisan naj bo in mu ne bo manjkalo čitateljev! 3. Služlja bo<:ja za Hrvate, Dejstvo je, in sicer zelo žalostno, da se cerkev za tukajšnje Hrvate nič ne briga; popolnoma so zanemarjeni. Niti to ni zanje poskrbljeno, da bi imeli na redno razpolago pri jezuitih ali pri Starem sv. Antonu spovednika, ki bi poznal njihov dijalekt. Le pogiejte nazaj: Koli!:o je duhovnikov, ki bi poblize poznali njihovo govorico? So pač Slovani, pvsod zatirani, tudi v cerkvi brezpra^gi Za par tisoč Remcev je izvrstno poskrbljeno: vsak tržaški duhovnik mora ' znati nemški, za urad in spoveJnlco; v dveh cerkvah i»najo Nemci lastno službo božjo, imajo redne in izredne pridige. In Hrvatje? Mili Bo!?'c...! In kako dobro, kako pošteno ljudstvo! čim so doznali, da je v neki cerkvi dufiovnik. Id kollkor-toiiko porna njihovo govorico, so kar Hiteli k spovedi, vsi veseli, da imajo svečenika, ki im piaža jer govori dalmatinski«. — Hrvati bi morali Imeti tedensko, ali pa vsaj mesečno propoved in mašo s hrvatskim petjem; ustanoviti bi jim morala cer- ' kev to ali ono v Dalmaciji priljubljeno bratovščino ' In sja beti za Izredne pridige. Tako pa dirjajo eni ! k laški službi božji: kal ima narod od tega? Drugi * pa zanemarjajo verske dolžnosti in nravno pad->jo: kaj ima cerkev od tega? — Eno je gotovo, bratje ♦ Hrvati: kakor ne pričakujete Šole *od zgoraj«, od k vlade, tako tudi ne pričakujte svojih verskih pravic od zgoraj, od cerkve. Od spodaj mora priti • pobuda in odločna volja, da dosežete cilj. Dobi?!; bodete toliko, kolikor si bedete sami priborili. De-1 mokratična pot privede do pravice. Vsekakor je potrebno, da se takoj ustanovi ne- ' kak akcijski odbor, ki bi vodil vse delo. Dobro je.# ako se zbude vsa speča društva, vendarle je po- ' trebnejše ustanoviti tak odbor, ki bi organiziral ' vse delo po enotnem načrtu, ki bi budil, vodil. Denarja bo treba. Srbohrvati imajo v Trstu dokaj * imoviinikov, akcijski odbor mora pa rtiir?! za oživ-ljenje hrvatstva v Trstu popularizirati v Banovini,' zlasti pa v Dalmaciji. Na ta način se bodo zbrale potrebne svote za šolo itd. Predlagam tole: gospod dr. —č, ki je spisal dotični poziv v »Edinosti«, naj . čimprej skliče interesente na sestanek in pogovor. V. S. - PODLISTEK. , ___ *.-.-- ^ * * • Pes:-2 s^icM, Roiran. Iz francoskega prevedel A. R. XIV. Vojvoda je stisnil postrežčku, ki sam nI upal verjeti svojim očem, v roko dvojni zlatnik, potem pa stopil v voz, rekel postrežčku, da naj sede h kočijažu na kozla, in ukazal letemu, da naj kolikor mogoče hitro vozi do napovedane ulice. Hiša, pred katero je obstal voz, je bila visoka, ozka in revna. — Pojdi naprej, — je dejal vojvoda svojemu spremljevalcu, — in kaži mi pot. Postrežček je storil tako, in vojvoda je z žalostnim srcem stopil v temno vežo, ki /je vodila ozkih stopnic. Takoi, kc je stopil v hišo, ga je skoraj zadušil oni neprijetni duh. ki ga je najti v hišah, kjer se nahaja strojarnica, barvarnica ali kaj podobnega. — Tu torej, — si je mislil vojvoda, — da prebiva žena, ki bi bila morala biti moja, da ni pre- ; prečila tega zla usoda. Toda kako je prišla vi-komtesa semkaj? Ni si mogel primerno odgovoriti na to vprašanje. V tem sta prišla že mimo prvih nadstropij' in postrežček je stopal še vedno više. — Ali je tu? — je vprašal vojvoda, ki ie že brez sape obstal v četrtem nadstropju. — Ne še, je dejal postrešček, stopajoč dalje. Latour du Pic je stopal za njim. Z vsako stopinjo so postajale stopnice ožje in strmejše. Prijemati se je bilo treba za umazano, opolzko vrv. Vojvoda se je je pri vsaki stopinji opiral ob steno, da ne bi padel. Končno sta prispela vrh stopnic. — Ali je tu? — je vprašal vojvoda, — Še ne, — je ponovil postrešček. — Kako pa naj greva še dalje? — Lahko se sicer res ne pride v podstrešno stanovanje, pride se pa le. Pokazal je strmo lestvico, ki je slonela ob steni in vodila do poluodprtih vrat v stropu. — Tu gori stanuje gospa, — je dostavil. Splezala sta po lestvi v podstrešje, v nekako sobo. Stranski stenf niste bili niti pobeljeni, niti prevlečeni s tapeto. V strehi se je nahajalo eno edino, slabo se zapirajoče okence. V kotu je na lesenem posteljišču ležala slamnica in na tej slam-nici je bilo videti človeško postavo. Gospod Latour du Pic je obstal. Oči se mu niso mogle takoj privaditi temi. — — Dobra moja gospa, vrnil sem se, — je dejal postrežček nežno, kajti zlatnik ga je navadil vljudnosti. Človeška postva na ležišču s« ie zgenila in se vzdignila na komolce. — Ali ste našel gospoda, h kateremu sem vas poslala? ]e vprašal mehak glas, ki ]e vzbudil bolesten odmev v srcu gospoda Latour do Pica. — Da, dobra moja gospa. — Ali so mu izročili moje pismo? — Da, mola dobra gospa. — In... In.... ali je odgovorit? . . ' — Storil Je le več. moja ška sedaj cb mejniku svojega delovanja. Z letom, » ki pride, stopi društvo* v deseto leto društvenega delovanja. Gl. M. je bila ustanovljena 19. oktobra . 1909. —stopamo torej v dobo mladenštva, če-i tudi po mnogih in zelo težkih otroških boleznih. Novega odbora čaka obsežna in važna, a obenem i častna naloga, urediti pred vsem glasbeno šolo, . jo razširiti, pridobiti ji dobre učne moči in skrbeti . za izobrazbo pevskesa naraščaja obojega spola. Na tanačin in s pridobivanjem novih, že vežbanih pevcev in pevk si bo Matica tudi pomnožila število in dvignila notranjo veljavo svojega pevskega zbora, ki je štel ob zadnji prireditvi preko SO pevcev in pevk. Po odobrenju tajnikovega poročila je podal blagajnik Karel Mahkota blagajnikovo poročilo, glasom katerega so znašali prejemki 6615 K 65 vin., stroški pa. 7509 K 85 vin., torej društveni promet skupaj 16.125 K 50 vin. Prebitek v gotovini znaša 1105 K £0 vin. Peleg tega so poravnani vsi dolgovi, ki so datirali še iz prejšnjih . let. Blagajniško poročilo je bilo odobreno in cb-ti enem se je izrekla blagajniku posebna zahvala žsc umno iu uspešno gospodarjenje. Nato je podal g. M; h kota kakor vodja glasbene šole kratko poroči! o delovanja šole. Radi odsotnosti večine glasbenih učiteljev se je v zadnjih treh letih vršil puk le v klavirju in vijolini. Med tem, ko je v težkih letih 1915/16 in 1916/17 posečalo glasbeno šolo le 20 odnosno 25 gojencev, je bilo v zadnjem šolskem letu 1917/18 vpisanih skupaj 101 gojencev, in sicer 52 za gosli in 51 za klavir. Poučeval se je v zadnjem letu I. do V. letnik za klavir in vijolino In splošno glasbeno, teorijo. Pri volitvi, ki se je vršila z vzklikom, je bil izvoljen naslednji odbor, ki se je takoj po občnem zboru konstituira! tako-le: predsednik: dr. Edvard Slavik, podpredsednik: Josip Prunk, tajnik: dr. Fran Ra-potec. blagajnik in gospodar: Karel Mahkota, arhivar: Vladimir Prinčič, odborniki: Jernej Pinter, dr. Miček Cok, gca .Jožica Sakslda, dr. Josip Fer-folja in Josip Koib. Poleg teh odbornikov ima tudi g. Frar. Pus kakor načelnik pevskega zbora odločilen .glas v odboru. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena Stanko Deteia in Svetko Mar-telanc mlajši. — Z željo, da bi naša Gl. Matica tudi v bodoče srečno uspevala in da bi Ji ostale ohranjene simpatije mnogovrstnih prijateljev in podpornikov društva, je predsednik zakliučil zborovanje. Barkovljanska podružnica CMD naznanja, da se bo vršilo vpisovanje v barkovljanski otroški vrtec danes, v ponedeljek, torek In sredo od 9—10 dopoldne In oa 7—8 zvečer. Starši, vpišite svoje otroke v navedenem času da se bo vodstvo otroškega vrtca moglo lahko ravnati glede števila otrok pri najemu potrebnih prostorov za vrtec. Sprejemajo se otroci le v starosti od 4 do 6 let. »Zveza slovenskih žnpanstev po vofnl prizadetih občin na Priiu^rskein« sklicuje svoj prvi izredni občni zbor, ki se bo vršil v sredo, 24. t. m. ob 3 popoldne pri »Zlatem Jelenu- v Gorici s sledečim dnevnim redom: I. Citanie zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Pisarniško poročilo. 3. Aprovi-zacija. 4. Obnova. 5. Begunsko vprašanje. 6. Vojaške vzdrževalnine. 7. Občinska uprava in 8. Raznoterosti. V kritičnih Časih živimo. Ni dežele, ki bi čutila v taki meri vso pezo svetovne vojne, kakor jo ravno Goriška. Da ne zaduši našega ljudstva to neznosno breme, je treba, da mu priskočijo pravočasno vsi na pomoč. Zato se pa vabijo vsi člani društva tn zastopniki ljudstva, da se tega pomembnega izrednega občnega zbora udeleže v obilnem številu. — Odbor. Izvrševala! oćbc-r Z. J. 2. ima danes ob 7 in pol zvečer izjredno sejo. Ker je dnevni red zelo važen. se prost polnaštevlvlne udeležbe. V tukajšnji garnizijski bolnišnici št. 9 je umrl dne 20. t. m. pešec Josip Pulger iz Zavelj pri Trstu. Pogreb se bo vršil danes. 22. t. m. ob 5 pop. iz imenovane bolnišnice na vojaško pokopališče. Mestna zastavljalnica. V torek, 23. t. m. dopoldne seb odo prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene na razne prejšnje številke, popoldne pa nedragoceni predmeti, obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. Sfemeca. Tržaška kmetijska družba naznanja, da ima sedat na razpolago kmetovalcem sledeča i semena: broklje, verzote. Jesensko repo, zelje, i zimsko solato, zimsko redkev. — Semena se deli-I jo ob delavnikih od 8J4 do 12 v družbenem uradu ulica Vienna št. 10, !. — Kmetovalci, požurite se po semena.__ CAROVL — F. Jirabek daruje z nekega izleta moški podružnici CMD K 20'— za sirote CMD šol. Denar hrani uprava. tu Podpisana naznanja vsem sorodnikom, rrjiateliem in znancem prežalostho vest, (a je včeraj zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, pre i aula gospica v sprosti 29 let. Pogreb drage pokojnice se vrši danes, v ponedeljek, ob 5. url pop., iz mrtvašnice mestne bolnišnice naravnost na pokopališče k sv. Ani. TRST, 22. julija 1918. Žalujoča družina LAZAR. Ta oglas velja kot direktno obvestilo. Novo pogrebno podjetje^C^o^ 47^ j Češko Budjevlčka Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uL G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba m slovenski jedilni listi. m&U OGLgSI p* ta p£*u*ft]9 ps> a vin. t^Sfđa. m U ~ otepih tiski**« 83 ® n rsW}3 & ti ssiMa ** ^gfev. jr^i-tn'fci iimm—II i ■ ■ —1 — mesecev »Ur, rt proda takoj-FlUSilt Naslov pove In*. Edinosti. 2480 fl«l»X«lo lakrano kniinjsko p^hiStvo trota SB Ulica Poste ▼•cchie 2b. Brod. <2^4 Ti« #n moderne, svetle ali temne po-' 1 G3 ; JO SB rečne sobe in pohištvo spalne =obe - eno osebo. Izredna pril&a. Cene zmerna . Ulica Poste vecchie it. Brod_& 15»n amožno knb. rico za gospoda samega, j 1SCB 52 Plača 70 Kmese no. Pendice Scorcoia | 353 „Tilla Erailia".____2473 iS Anton Jerkič poslnje v arojem ateljej? UlOlM t Trstu. Via delle Poste it 10. 40 : -'-fy išče mala družina osebe. — Delo in plača po dogovora Via Commerciale IH» Ioto. B 271 ------- sre'oro In a m kupuje po . .: jih cenah dobroznana urama In zlatarna filuJIU P6VH v Trsta Piazza Barriera v. 2. najšiiie|le vrsie 1000 KuSuv nfOil tt.— pošilja v vsaki množini franko Bfp Premculč, M, ficpg^lta 24 5. Br. 778/Apr. Razpisuje se oatječaj za kod ovdašnje Opaske Aprovizacije. Plača po dogovoru. Natjecatelj mora dokazati sa izpravama sposobnost za vršenje takove službe, kao i sposobljenje u knjigo i račui?ovodstvu. Molbe su podnijeti do konca ovoga mjeseca na potpisani odbor. Pobližne informacije daje potpisani. ODBOR OPĆINSKE APROVIZAC1JE u Buzetu, dne 16. srpnja 19IS. Predsjednik: Dr. Diišan Sen čar v. r. Priporola c^i^^- c^^^iva s-ojo ff.^BMM^ p^mmb^i in li iii Prodaja Tzzgj&tij&zt.vsc^ j se tv 1: ; : v s'cv. iszžšs. ! Oslasl, asmrtoice, zahvale in vsakovrstna : EazaanUa reklamne vsebine, nn! se poši-i tjaio na »Inseralni oddelek Edinosti« -i Ulica Sv. Frrnčlšl-n Asiške^a 20, pr!f!?č]3. Jabelino ¥lno najugodnejšega okusa v sodih od 300 litrov naprej prodaja TVRDKA J. PARČINA & Co. Skladišče v Trsta ul. G. Donizetti št. 1. ZOBOZDRAVN K Dr. J. Čermik v Trstu, ulica Po~te vecc lis 12 vogal ulice delie Pos4^ Izdiranje zob'jv brez bo^ leeln. — Plombi r^r^^. — U IV* £ T NI ZOBJE -- , |e izdal In založil uas' :U«je knits^i ! L »VOHUN«. Spisal I. P Cev j K ! 2. .TRI POVESTI OttOfA L 4: V A TOfcSTOiA«. Cena K l'lf> 3. »KAZAK1-. Spisal L. N. Tolstoj. Pošlo-Jos. KnafliĆ. — Cena K 2 !0. 4. »PRVA LJUBEZEN^. Spisal Ivan Sfertfejević Turgjentev. Poslove^tl dr. (justav Qret a. Cena K I'30 5. »POLJUB«. Povest iz gersketa živini:- Češkega ljudstva. Spisal K -olina Svfctla. Poslovenil F. F. — Cena K 1 lfc. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OttREDN M JEZIKU PRI KATOL. JUG OSLOV A N111 • (Alalo odgovora na škofa Nagla poslovno pa-stfrs'co pis/ro v pouk <-lov. I}udsivt*..) - Cena 7. »IGRALEC«. Roman. Iz spominov mlad en Ruski spisal E. M. Dostojevski}. Poslov, nt R. K. — Cena 21C. 8. »JURKICA AOlCEVA-. Sr^i-I Ks. "t-GMski. Prevel Fr. OreL — Cur/ K 2't>0. 9. »UDOVICA . Povest iz 18. stoletja. Nu I. E. Tomić Poslovenil Štefan Kluvs. — Cena K 2'10. 10/ »JUG«. Historičen roanm. Spisal Profcep choloušek. Poslovenil H. V. — C K . 11. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le C!'-vaii-. Je Maistiii roi!;e). Roman i. 'asov f. icc volucije. Spisal Aleksander Dun > star. -f ve! Ferdo Perliavec. — Cer.a K Vse te kn-Hge se dobivajo v lis! -ini vseli knjigarnah po Slovenke m po pr,vz<.t: li proti naprej poštenemu zn:s'-u. — Z.j f o j posamezne knjige Je poslati 30 vH. več. JliPilSlv. ; 1 t-):..... Trsi, Csssa S! Rirar« te S min i^ujj) in ra23?if3 EC 23, Filijaike: Dunaj TegoaiO^Lasse 7— \ Dubrovnik, Ko:or Ljubljana, Mc Opat jn, Spht, Šiben'h, Zadar. vr^G ni k3 \ % M od dneva vloge do dneva vzdiga. Renta davek pla ije ba i i od s o-, a. o vanje vlog ra tekočem in žiio-iaCunu po dogovora. Akreditivi če :i in nak k tu-in ino-cmslra tržišča. -- Kupuje i.i pro-"a?n: vrednostne gaci-c, zastavna pisma, prifoiitete, d-mice, sreč'.:^, valuta de !zc, !. I)..;- predujme na vrednostne j apirje .n o'.aj» ležete v javnih -ilt i. tem Depo?its. — Prod p srečk razred ie loterije. Za sakovi uli .j i proii kurzni iz u i, rev:zi'-» ž e a §a trečk itd. brnp^ačao Stas i i , rem krediti. — Bor:na R r člfs. — Inkaio.---Menjalnici. — Esk m -i -enu Telefciii: 1463, 1793 in 2066. Brzojavi JA..>^\ JbKA ■ Uradne y?e: o^ 9 1 r----:--- H©^© pg' J: Corso st 47. (pfi T^j Fias^a delta legna) Telt m f 2. Preskrbuie vsakorazredac pogrebe, prevoz rariićč^ n i vse - r«jc. države Zaloga in razprodaja mrtvaških pr-e^uetj ^r r iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblik h ve it , - ec i. t d. po imernih cenah, —^Skladišča v lastnHi prostor v*a de la -esa št. 3.. , B^< Javil NOVO paca-jšiip S>05i£TJB TRST. Btsicegn slagensto hmaiiniai l L]Obijana, P. eser-noua ulicah 3 je imela Itoncem leta 1917 vlog.....K 66,800.0?0 hlpote^nth i« občinskih posojil...... « 27,000.000 rezervnega zaklada .......... 2,000.000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po večjs in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pup 3 n a na n stoj- pod k ntrJe c. k?, daSelne v ada. Zb varčevanje ima vpeljane I Znz do^iač^ h^a^ilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem pro i 5%, izven Kranjske pa proti 5 lj< "J obrestim in oro;i najmanj t oziroma 3/4 % odplačevanju -^a dolg. V podpiranje trgovcev in obrt ik'v ; i^tanovljeno ' ECSESITKO DRUŠTVO.