Ameriška /Irfl/l' E1 ■ €/% m— HO iWl m AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAG€ ONLY SLOV6N1AN MORNING N€WSPAP€R NO, 221 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, NOVEMBER 9, 1953 LETO Lm —VOL. Lm 'AMERIKA SNUJE VOJNO!' Tako je rekel stari bolj-ševik Vorošilov, ki nas je označil za voditelje imperialistov. MOSKVA,—Predsednik maršal Vorošilov je v petek obdolžil Zdr. države, da pripravljajo novo svetovno vojno ter pripomnil, da se svetovna napetost ne bo zrahljala brez poravnave a-zijskega vprašanja. “Naša zunanja politika se ni spremenila,” je rekel v govoru, s katerim je proslavljal 36. obletnico boljševiške revolucije, nakar je pozval na okrepitev Vseh sovjetskih oboroženih sil. “Imperialistični tabor, kateremu stoje na čelu Zdr. države, vodi politiko, s katero pripravlja tretjo svetovno vojno,” je rekel stari boljševik ob proslavi v Bolšoj gledališču. Obtežil je “imperialiste” ojačevanja “svoje kampanje blatenja Sovjetske zveze in ljudskih demokracij.” Brez Kitajske (rdeče) se ne more zrahljati napetosti v Aziji, je rekel. Vorošilov ni samo obdolžil Združenih držav, da se priprav-Ujajo na vojno, temveč tudi, da blokirajo korejsko mirov, konferenco in da zavlačujejo ustalitev ter poravnavo v Nemčiji. (Kanalje očitajo Združenim državam vse to, kar sami delajo, kar je pa že od nekdaj komunistična navada in menda že pravilo. Uredništvo). Slovenska zlata poroka v Pueblo, Golo, Obtožbe na najvišjih mestih Tito obnavlja zveze z Bolgarijo in Madžarsko PUEBLO, Colo. — Mary in Anton Hribernik obhajata H. novembra 50-letnico svoje poroke. Ta dan bo njun dom na 110 E. Mesa Ave., od 4. do 6. ure odprt gostom, sorodnikom : prijateljem družine. Slavljenca sta doma s Planice pri Škofji Loki in sta bila tam tudi poročena. V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Anton, Mary, Jane Henigsman in Frank živijo v Puebta, Julian v Bethel Island, Cal., Anne Ivane-tich pa v Wickliffe, Ohio. Zahvalna sv. maša bo v nedeljo 15. novembra v St. Mary’s Chapel v Pueblo, Colo. Zlatoporočencema iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo zadovoljnih let v zdravju. A. I. Brutalen roparski umor v Clevelandu Vlorilec, ki je bil črnec, je zadal poslovodji s kuhinjskim nožem nad trideset strašnih ran. VIHARJI OB VZHODNI OBAUZ. D. Ob vzhodni obali Združenih držav divjajo silni viharji, ki so razbičali morje ter tvorijo nevarnost paroplovbi. NEW YORK. — V petek ponoči in v soboto1 je divjal ob iztočnih obalah silen vihar, ki je povročil mnogo škode in v katerem je izgubilo življenje najmanj 16 oseb. Morje je gnalo tako silne in visoke valove, da se je moralo mnogo tisoč družin ob obali državah New York in New Jersey ter ob obalah novoangleš-kih držav umakniti iz svojih domov na višje ležeče kraje. Ob niovoangleško obal so butali dvajset čevljev visoki valovi, veter pa je dosegel naglico 60 do 70 milj na uro. Mnogo letoviščnih hiš ob obali je bilo odplavljenih na morje. Vihar je oviral ali deloma zaustavil promet z vlaki, brodi — (ferryboats), podulično železnico in letali. Potrgane žice so ukinile razsvet Ijavo v približno 50,000 domovih. Neposrednih ali posrednih človeških žrtev, ki so izgubile življenje v tem viharju, je bilo 16. V ob« deželi bo Tito kmalu postal svnle diplomatične predstavnike. CLEVELAND. — V petek zjutraj je bil Andrew ,Klobus-'nik, nočni poslovodja gostilne ,in restavracije Stone’s Grill na '1821 E. 9th St., ki je bil oče štirih otrok, brutalno umorjen. Morilec ga je več ko trideset- ____ skTm nožem61 Z d°Igim Ubit je bil neki diiak’ V rimskih izgredih je bila ena oseba ubita, 170 ranjenih Morilec je neki črnec, ki je TTT A m , ,v ... bil zaposlen v omenjeni restav- WASHINGTON. — Tukajšnji racijj manj ked en teden kot časopis “The Evening Star” je objavil sledeče poročilo iz Beograda: Jugoslov. komun, vlada je sklenila, da bo znova vpostavila naj višje dipl. zveze z Bolgarijo in Madžarsko. Uradna časopisna agencija TANJUG je objavila, da bo Titovo vlado zastokal v Bolgariji ambasador, v Madžarski pa -pooblaščeni minister. Obe ti dve državi sta nedavno predlagali Beogradu, naj se izmenjajo vodeči diplomati. To pomivalec posode. V iskanju morilca so se pridružili policiji tudi FBI organi. Motiv brutalnega umora je bil rop, kajti z zločincem vred jo izginil tudi nočni 'izkupiček v vsoti $554. Njegovo truplo jo našel v kuhinji restavracije v petek ob |2:40 zjutraj Wallace Taylor, j ki je bil tudi zaposlen v dotični 'restavraciji in je prišel takrat na delo. Usoda je hotela, da je bil morilec, ki je delal v restav- med ranjenci je bilo 50 policistov. šene v namenu, da bi se izboljšali odnosi z balkanskimi deželami izven Kominforme. Sovje-lija je začela to novo politiko v juniju, ko je obnovila diplomat ris in ki je prišel v Cleveland iz Chicaga, sam s poslovodjo samo pol ure. Taylor je povedal policiji, da je bil pol ure prepozen s RIM. — V soboto so nastali v središču Rima silni boji med demonstranti in policijo:, v katerih je bil ubit neki dijak. Ranjenih je bilo okoli 50 policistov in 10 demonstrantov, dočim je dobilo kakih dvajset dijakov manjše poškodbe. RIM. — Italijanska vlada je sporočila Združenim državam, da je treba nemudoma odpoklicati iz Trsta angleškega generala Wintertona, ki je tam vrhovni zavezniški poveljnik. Tozadevno zahtevo je predložil italijanski premier Pella Mrs. Clare Boothe Luce, ki zavzema v Rimu položaj ameriškega ambasadorja. Novi grobovi Frank Celižič V petek zjutraj je nagloma umrl na svojem domu na 5342 Homer Ave., Frank Celižič. Doma je bil iz Sanabora, odkoder je prišel sem leta 1905. Bil je vdovec; žena mu je umrla leta 1945. Zapušča tri sinove, George Matt in Frank Jr. Dalje zapušča 5 vnukov, brata Matta v Paines- WASHINGTON. — Justični ville, O., sestro Mary Hribar in .tajnik Herbert S. Brownell, ki brata Johna, oba v Jugoslaviji |je (jaj v javnost senzacionalno Zaposlen je bil mnogo let, vse j obtožbo, da je bivši predsednik do svoje upokojitve pred dvemi Truman povišal v službi znane-leti pri NYC železnici. Bij je ga sovjetskega vohuna, je izzval član društva Zvezda št. 14 HBZ. ^ to obtožbo v petek veliko kon-Pogreb bo v torek ob 9 uri iz | troverzo med bivšim Trumano-Grdinovega pogreb, zavoda na.vim in sedanjim Eisenhowerje-U. 62 St., v cerkev sv. Pavla ob vim režimom, ki drug drugega 9:30 in od tam na Kalvarija ^obtožujeta laži. Justični tajnik obtožuje Trumana, da je drža! na vi sokom položaju znanega sovjetskega vohuna na čigar izdajsko delovanje so Trumana FB organi dvakrat opozorili. Bela hiša postavlja na laž izjave bivšega predsed nika Trumana z objavo odstavkov iz njegove ga kompromitirajočega pisma. pokopališče. Ivan Domsič V petek ponoči je umrl v Mt. Sin-ai bolnišnici, kjer se je nahajal 9 dni, Ivan Domšič, 972 E. 69 Place. , Doma je bil iz Novega brda. Zapušča nečakinjo-Anno Lucas v East Pittsburghu, sestro Magdo in brata Janka, o-:ba v Jugoslaviji, in sestro Barbaro v Penni. BI je član društva sv. Jožefa št. 99 CFU. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v ponedeljek (danes) pop. ob 1. uri na Hillcrest pokopališče. Anna Rehar 'V nedeljo zvečer ob osmih je umrla Mrs. Anna Rehar na domu svoje hčere Ann Perko— (Mrs. John Perko), ki ima svoj dom na 19307 Cherokee Ave., kjer je živela zadnja štiri leta. Pred tem je stanovala na Kil- V tej kontroverzi je doslej jasno eno: Eisenhower jeva administracija, ki je prišla na oblast jezdeč na obtožbah o “zmešnjavi” (the mess) v Washingtonu, je sklenila s težko artilerijo napasti vprašanje odnosno obtožbe o komunisth v vladi. Justični tajnik obtožuje Justični tajnik Brownell je v petek v Chicagu javno izjavil, da je bil pokojni Henry Dexter White, eksekutivni tajnik finančnega departmenta, — sovjetski vohun! Brownell je dalje dejal, da so FBI organi zbrali dokaze o Whitejevem vohunstvu ter jih predložili leta 1945 predsedniku Trumanu potom njegovega vojaškega pribočnika, gen. Harry H. Vaughana. “V očigled teh informacij pa je Truman, — kakor se zdi neverjetno! — “dne 23. januarja VISOKI DAVKI ORLANDO, Ela. — Organiza- ske zveze°ter im^ala anSsa- Prihod°m ^a delo. Dva druga «ja Florida Retailers Ass’n je dQrje za Grčijo in Jugoslavijo. Bodi previden in pazljiv, pa *e boš izzognil marsikateri ne-»reci! Vremenski uslužbenca restavracije in gostilne sta odšla domov ob 2:10 zjutraj. Taylor je povedal, da so bila prednja vrata zaprta, ko je prišel na delo. Ko je potrkal, je prišel iz kuhinje črnec Morris, oblečen v površnik, ki mu je odprl vrata. Ko ga je Taylor vprašal, če je poslovodja v kuhinji, mu je Morris odgovoril, da je, nato pa stopil na cesto in odšel. Zdaj je stopil v kuhinjo Taylor, da se opraviči poslovodji zaradi svoje zamude. Tam pa anes deloma oblačno in bolj je našel Klobushnika ležečega °Plo. Ponoči jasno in bolj mr- jv mlaki krvi, s katero je bila o-z o ko snoči. škropljena vsa kuhinja, kar je prerok pravi: izjavila, da bo moral leta 1954 vsak ameriški delavec in drug pridobitnik delati od 1. januarja pa do 17. maja samo za davke. ------o----- Četverčki v Španiji CORDOBA, Španija. — Francisca Espejo Berjilo, 37 let stara žena nekega mehanika, je v soboto porodila četvorčke — tri dečke in eno deklico. značilo, da se je vršila divja borba med morilcem in njegovo žrtvijo. Klobushik “je bil zaboden v obraz, prša, rame in v vrat. — Njegova desna roka mu je bila pri rami skoraj odrezana. deer Ave., kjer je leta 1938 umrl 11946 imenoval White-ja še na njen mož Louis Rehar. Preden.višji položaj, namreč za ekse-so se preselili v Nottingham, kutivnega direktorja Združenih je družina stanovala na Prosser držav pri denarnem (moneta-Ave. Ane Rehar dekliško ime'ry) fondu.” je bilo Dolgan. Rojena je bila j Brownell je nato izjavil, da je Novi Sušici, fara Košana pri FBI urad poslal nato 4. februar-Št. Petru na Krasu, po domače ja 1946 generalu Vaghanu še ori gornjih Blaževih, odkoder se drugo poročilo o Whitejevem izje s starši preselila v Trst, ko ji dajskem delovanju, je billo 14 let. Zapušča tri hčere in sina: Stanislava Sanabor, — Mildred Škufca, Emil in Ann Perko, pet vnukov in tri pravnuke. V Evropi zapušča brate, sestre in druge sorodnike. Bila je članica društva Sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, SŽZ št. 14 in Carniola št. 493 od Makabejcev. Bolehala je pet let. V to deželo je prišla leta 1905. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lakeshore Blvd. čas pogreba še ni bil določen. Izjava Bele Hiše Bela hiša naznanja, da je Truman podpisal Whitejevo imenovanje na gornji položaj dne 7. februarja 1946, to je — tri dni PO DRUGEM svarilu FBI urada. — Truman pa je gladko zavrnit obtožbo justičnega tajnika, češ da je to gola “politika”, ki je posledica jeze Eisenhower j eve administracije zaradi velikih republikanskih izgub dne 3. novembra. Truman je dalje rekel: “Kakor hitro smo ugotovili, kdo je Wljite, smo ga odslovili”. Tedaj pa se je spet nemudoma oglasila Bela hiša z izjavo1, da Trumanova trditev o odslovitvi Whiteja ne odgovarja resnici! White ni bil odslovljen “Mr. White ni bil odslovljen”, je izjavil James C. Hagerty, tajnik predsednika Eisenhowerja. “On je sam podal ostavko!” Tajnik Hagerty je ob tej priliki kvotiral odstavke iz pisma, ki.ga je Mr. Truman pisal Whi-teju dne 7. aprila 1947, v katerem pismu je Truman izjavil, da — sprejema njegovo ostavko le “nerad in z iskrenim obžalovanjem”. V tistem pismu je Truman pisal White-ju: “Vi ste z distink-cijo izpolnjevali svoje dolžnosti in .naloge in vaša neomajana prizadevanja so nam bila vir velikega ponosa.” Torej, — kdo laže: justični tajnik in Bela hiša, ali bivši predsednik Truman ali Trumanovo pismo Whiteju ob njegovi ostavki?! AMPAK NEKDO LAŽE! . . . Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice 12. obletnica— V torek ob šestih bo bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Barbaro Tomc ob '12. obletnici njene smrti. Važna seja— Članice podružnice št. 25 SŽZ imajo danes zvečer ob osmih sejo, kjer bodo predloženi računi od 25-letnice. Po seji bo prigrizek. V bolnišnici — Christine Komin Leslie se nahaja v Polyclinic bolnišnici na Carnegie Ave., v sobi št. 140. Obiski dovoljeni od 2 do 3 pop. in od 7 do 8 zvečer. Obsodba rdečega vohuna LUZERN, Švica. —- Rudolf Roesler, sovjetski vohun tekom druge svetovne poj ne, je bil obsojen na leto dni zapora. JUGOSLOVANI NUDIJO PREDLOGE ZA MIR V TRSTU Zunanji minister Koca Popovič je poklical v svoj urad ameriškega in britanskega ambasadorja, katerima je predložil načrte za poravnavo spornega tržaškega vprašanja. ZASEG FAROUKOVE IMOVINE KAIRO.-Revolucionarnisvet j'c' ubltih šeSt ,oseb je včeraj odredil zaseg vse imo-l13^6'?lh' BEOGRAD. — Dne 6. novembra je jugoslov. zunanji minister Koca Popovič poklical na svoje ministrstvo poslanika Zdr. držav in Vel. Britanije ter jima predložil predlog za poravnavo spora z Italijo zaradi Trsta. Popovič je poklical k sebi oba ambasadorja, ko se je nekoliko poleglo razgrajanje v Trstu, V katerem je bilo v bojih s polici-mnogo pa vine bivšega F ar ouka. egiptskega kralja Podrobnosti jugoslov. niso bile objavljene (ob času ko mesec, katere konference bi se udeležili tudi Jugoslavija in Ita- Zavezniki imajo i Trstom zmerom hujii glavobol 'Vaj zavezniki store karkoli, vedno so v nevarnosti, da pridejo z dežja pod kap. TRST. — Uradniki, ki so se pravkar vrnili iz Londona, kjer so dobili zadnja navodila za stopnjevalnor izročitev tržaške administracije Italiji, so zelo pojiti in tudi najmanj ne skrivajo svoje pobitosti. Težav, ki se kupičijo v Trstu za Angleže in Amerikance, ni konca ne kraja. Ako Amerikanci prevzamejo vso odgovornost za javni red v svoje roke, kakor Italijani zahtevajo, tedaj bodo Amerikan-postali glavna tarča vzburka-nja in sovraštva, ki ga inspirira-tako' kremeljski kakor jugoslovanski komunisti. Ako pa si hočejo umiti roke nad to neprijetno zadevo ter izreče Trst Italiji takoj, tedaj bodo prišli z dežja pod kap. Maršal Tito namreč še vedno pravi, da bo napadel Trst, če vkorakajo Italijani vanj. Jugoslov. vojni lefalee je zbežal v Italijo PARIZ. — Tukajšnji listi poročajo: — Jugoslovansko letalo ameriškega tipa S 47 je pristalo na italijanskem vojaškem letališču blizu Pordenone. Pilot je zaprosil za politično pribežališče. Pordenone leži kakih 80 kilometrov od jugoslovanske je. me- Napad na angl. ladjo HONGKONG. — Dve neiden- lija v upanju, da se najde reši- ,tificirani lalji in neko letalo s0 tev tega vprašanja m sporazum. SUGESTIJA, kje in kdaj naj to pišemo, ured.), toda osebe, ki'Italiji. se ta konferenca vrši. Krvava diplomacija Istega večera in še pred tem sestankom zunanjega ministra z obema ambasadorjema, so Jugoslovani označili tržaške izgrede kot “krvavo diplomacijo” italijanske vlade. Te demonstraci-načrta je da so irAele namen, prisiliti zapadne sile, da izroče zono A POZIV NA DVOBOJ RIM. — Odo Spadazzi, monarhistični član italijanske zbornice poslancev, je pozval včeraj na dvoboj s pištolami angleškega poveljnika v Trstu, generala Johna Wintertona. SMRT TREH GENERACIJ V OGNJU TORONTO, Ont. — Snoči so vedo, pravijo, da se tičejo ti načrti oz. predlogi treh glavnih točk: JUGOSLAVIJA obsoja izbruh novega nasilja v Trstu. Jugoslovanski tisk in radio odločno zahtevata od zapadnih sil, da s strogimi naredbami in merami ustavijo to početje. NUJEN POZIV, da Vel. Bri- tanija, Zdr. države in Francija storile smrt v ognju, ki je na- kmalu skličejo konferenco, ka-stal v njihovi hiši, stara mati, kor so predlagali njihovi zunan-mjena hči njena dva otroka. jji ministri v Londonu pretekli V Rimu so demonstranti razbili avtomobil ameriškega pesnika Allena Tate-a, ki je profesor na univerzi v Minnesoti in sedaj predava po Italiji. Pred ameriško ambasado v Rini se je zbrala množica ljudi, ki je kričala: “Morilci, morilci!” Britanski poveljnik v Trstu je obdolžil “neodgovorne elemente” za izgrede v Trstu. napadli angleški tovorni parnik, ki ga lastuje angleška družba, katero je senator McCarthy obdolžil, da trguje z Rdečo kitajsko Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in mamke. NAJNOVEJŠE VESTI TRST. — Včeraj so pokopali tukaj šest ubitih izgrednikov. Procesija pogrebcev je bila dolga tri milje in v njej je bilo okoli 200,000 ljudi. CLEVELAND. — Danes ob e-najstih dopoldne bo v mestni hiši zaprisega in ustoličenje novega clevelandskega župana Anthony J. Celebrezze. TEHERAN, Iran. — Včeraj se je pričel proces proti Mohamedu Mossadeghu, ki je pred sodniki jokal, kakor je njegova navada, vmes pa kričal, da se tako ne sme postopati ž njim, ki da je še vedno premier. Ameriška §)omovina I t -IV,... m -v« ■ jasrsss&^m tl 17 St Clalr A ve. UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1308 at the Post Office Ht Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. J Kfo fRAVI TONE S HRIBA No. 221. Mond., Nov. 9, 1953 Bodoči demokratski kandidat V ameriškem časopisju že sedaj čitamo o ugibanjih, kdo bo bodoči predsedniški kandidat demokratske stranke. Kakor sedaj stvari stoje, sta med vsemi najbolj resna tekmeca bivši kandidat Stevenson in ohijski governer Frank J. Lau-sche. Naš list je vedno podpiral demokratsko stranko in bo morda njej v korist, če napišemo o tem vprašanju nekaj misli, da vidijo vodilni možje v demokratski stranki, kako je mišljenje med narodom. Mr. Stevenson je na vsak način s svojim nastopom med volilno borbo pridobil dosti privržencev ne samo med demokrati, marveč tudi med republikanci po vseh državah. Zdi se, da bi bil pri volitvah zmagal kljub temu, da mu je stal nasproti priljubljeni gen. Eisenhower, ko bi ne bil obremenjen z velikimi napakami prejšne administracije na polju zunanje politike. Velika večina naroda je želela večjega odpora in večje odločnosti v borbi proti komunizmu. Ko se je pričela pod državnim tajnikom Dullesom ostrejša politika proti svetovnemu komunizmu, so to pozdravljali vsi protikomunisti v Združenihm državah brez strankarske razlike. Zadnje čase pa se zdi, da se naša zunanja politika vedno bolj približuje zavoženim kolesnicam prejšne politike, da se vedno bolj oziramo na Anglijo, da se proti komunizmu vedno bolj popušča, kar se je zlasti pokazalo v pogajanjih na Koreji. Mnogo jih misli, da bi celo Trumanova politika ne bila šla tako daleč v popuščanju ob priliki pogajanj za premirje na Koreji. Pri bodočih volitvah bodo odločali mladi volilci, ki so izšli iz druge svetovne in iz korejske vojne. Če govorite s temi veterani, boste kmalu videli, da ti ne bodo volili nikogar, o katerem bi količkaj sumili, da bo popustljiv proti svetovnemu komunizmu. Vojska je naše mlade fante izšolala v odločne nasprotnike komunizma, odprla jim je pa tudi oči, da je vseh naših sedanjih težav kriva le napačna politika proti Sovjetski Rusiji. Položaj je danes tak, da bi ti volilci danes rajši volili za predsednika Združenih držav Mc-Carthya kot pa kakega “poštimovskega” politika. Kljub našim simpatijam do Mr. Stevensona, katerega sposobnosti moramo priznati, moramo pa žal tudi ugotoviti, da je napravil njegov obisk pri Titu in nato njegova izjava o Jugoslaviji zelo slab utis na vse protikomuniste. Kaj mu je bilo treba hoditi k Titu na obisk? Menda ni tako naiven, da bi mislil, da ga bodo vodilni komunisti pravilno informirali o položaju v Jugoslaviji? Če je to mislil, se je popolnoma diskvalificiral za predsedniško mesto. Po svoji vrnitvi iz svetovnega potovanja je predlagal predsedniku Eisenhow-erju in državnemu tajniku Dullasu, naj bi se nadaljevala pogajanja s sovjetsko Rusijo, ker da vodi pot k miru skozi konferenčna vrata. Ali je Stevenson pozabil, koliko konferenc smo že imeli s komunisti, pa vse brez uspeha? Dajali smo Sovjetom le priliko za propagando. Ali Stevenson verjame v iskrenost komunističnih voditeljev? Če bi bilo to res, potem ga ameriški narod pri prihodnjih volitvah ne bo volil za predsednika. Še Eisenhower bo doživel poraz, če bo sledil njegovim nasvetom, ker je čisto jasno, da so vse konference s komunisti že naprej obsojene na neuspeh. V Združenih državah je treba upoštevati dejstvo, da tu živi vsaj nad 10 milijonov državljanov, ki izvirajo od narodov za železno zaveso in ki ostro obsojajo vsako “poštimov-sko” politiko s komunizmom. Nam se zdi škoda Stevensona, če bi zašel na izvožena pota zunanje politike, po katerih smo zapravili toliko sveta komunizmu v žrelo. Če s tega stališča primerjamo sedaj oba morebitna predsedniška kandidata Lauscheta in Stevensona, potem mora vsak nepristranski opazovalec priznati, da je Lausche nepopisan list, ki se ni še nikdar kompromitiral s kako izjavo “poštimovstva” napram komunizmu. Vsaj ta stran gotovo daje njemu prednost pred Stevensonom pri vseh protikomunistih. Čim dalj se bo vlekel spor s svetovnim komunizmom, tem bok' bo med ameriškimi državljani rastlo odločno protikomunistično mišljenje, ki bo vedno bolj želelo postaviti na predsedniške mesto moža, ki ni obremenjen z dosedanjo politiko in ki je splošno znan kot odločen protikomunist. Razni demokratski voditelji, ki pripovedujejo^ da so na popotovanjih po tujih državah prišli do prepričanj, da rne’earthizem zelo škoduje Združenim državam, napravljajo tako demokratski stranki kot Ameriki zelo slabo uslugo. Vse to pripovedovanje kaže, da so ti demokratski popotniki dobivali svoje informacije ali od komunistov, od sopotnikov ali pa od onih, ki žele delati trgovske kupčije s komunisti. Joliet, 111. — .Ta teden bo god sv. Martina, patrona vinograd- jhnl nikov in vseh, ki spoštujejo m £.Woti. radi imajo dobro vinsko kapljico. Kadar se spomnim na sv. Martina, mi pobite misli nazaj v sončno Belckraj ino, domovino dobre kapljice. Tekom oktobra smo trgali, mleli in potem pre-jiašali grozdje. Zvečer smo posedli in pili mošt zraven pri-grizovali pečen krompir, včasih kostanj, kako se je nam vse to dopadlo. In potem o sv. Martinu se je novo vino že začelo; čistiti, dobil je mo$ in ko smo si ga privoščili smo postali korajžni, peli in vriskali smo, da je odmevalo vse naokrog. Ej, pri-jazmci je bilo- tiste čase. Spominjam se, kako je neko; leto bil pri nas v vinogradu neki uradnik iz Metlike. Doma je bil nekje od Ljubljane. Z nami je pil mošt in staro vino in ko sta se on in vino nekako pobratila, je mož pel kakor Škerjanec na polju, še danes se spominjam, kako je pel tisto) “Pridi Gorenjk.” Ko je pel zadnjo kitico, je držal kupo v stegnjeni roki in pel: “Trta rodi trud pozabimo, vince blišči. Slovencem napimo, bratom okrog: Živi jih Bog!” pa pravega martinovanja ni, če;jem življenju. Zato ni čudno, če nili -so tudi, da se kaka stvar sem BESEDA IZ NARODA kanei so glede tega pod vplivom Angležev in kar rečejo v Londonu jim v Washingtonu pokimajo. Kdo naj se meni za peščica Slovencev in pa za njihove pravice. Pri Angležih in Ameri-kanci imajo več -pretekeij e afriški Arabi in zamorci, kakor pa Slovenci. Libija, ki je bila pod Italijo je postala svobodna dežela. Tržaške Slovence in Slovence na Goriškem naj se pa žrtvuje požrešnim Lahom. Ves razlog je v tem, da smo Slovenci Ko bi ne bilo med Slovani toliko miselne zmešnjave kakor jo je radi nesrečnega komunizma in da bi Rusija zastavila svojo besedo v prilog Slovencev, bi nekaj zaleglo, to pa zato, ker Rusija ima veliko pest in to je kar v politični džungli človeštva šteje. ič§ si pa majhen, te pa porivajo sem in tja in strašijo, kakor kak stric v starih časih, ko je male fantičke po-strašil: če ne boste pridni in tihi, bom vam dal usta pod nos! Ako se je pa kateri izmed fantkov odrezal nazaj, da je to delo že opravljeno, jo je pa tak stric za njim ucvrl, češ, kako- navihan ti je ta spak, mu že pokažem. . . Ampak pravica bo nekoč le zmagala. Vedno jo ne bod-o imeli pod mernikom. Za Slovane dela čas s tem, da se mno-že. Za-padnjakov pa je vedno manj. Slovanstvo je mlado in sveža je njegova kri in moč. Zapad hira že celo stoletje in rasti Slovanov ne bo ustavil, je vse zastonj. V tem je upanje in v tem je slovanska bodočnost! — Pred kratkem so imeli vodilni uradniki -od American Steel and Wire Co. in od U. S. Steel Corp. sestanek v hotelu Louis Joliet, kjer so razpravljali o novih po-dvzetjih imenovane jeklarske korporacije. Van H. ni zraven tudi kapljice novega me tako živo čutil -do revežev in pridelka, povemo, da je letošnje vino že pripravljeno. Ves spored se bo vršil v zgornji dvorani, za jedačo, pijačo in drugo zabavo pa bo- poskrbljeno v spodnji dvorani. Igral bo Gallunov orkester! J. G. Demokrati bodo s svojo nespametno borbo proti namiš- Je> ie zasluga kramarskih Angle- Slovenski misijonar se oglaša Joliet, lil. — Pred daljšim časom sem brala v Ameriški Domovini dopis slov. misijonarja Kusteca. Navdušil me je za misijone. Pisala sem mu in mu nekaj tudi poslala. Sedaj se je oglasil z odgovorom. Sporoča, da je vse v redu prejel in da se prisrčno zahvaljuje vsem dobrotnikom. Seveda se za podporo tudi v bodoče priporoča. Vse one, ki bodo njegovo misijonsko delo podpirali, bo vedno vključeval v svoje sv. maše in druge molitve. Ne pozabimo ga, ampak ga velikodušno- podpirajmo- pri njegovem delu za širjenje kraljestva Božjega na zemlji. Mrs. C. Gregory. ------o----- H. Jože Ordina bo ¥ Ohi-eagn kazal slike trpečih in jim sočutno pomagal kjerkoli jim je mogel. Da je bil pokojnik res priljubljen in spoštovan, je pričal njegov lepi pogreb. Mnogoštevilni znanci in prijatelji iz bližnje in daljne okolice so ga -spremili na njegovi zadnji poti, prav do hladnega groba. Zdaj, dragi stric ste rešeni vsega zemskega in položeni materi zemlji v naročje, da se spočijete in spite v miru večno spanje. Pogrešamo Vas vsi, prav vsi! Pogreša Vas ljubeča žena, skrbni otroci, za katere ste imeli tisoče dobrin, jih osrečevali in krepili njih življenje. Pogrešamo Vas tudi vsi številni nečaki in neča- Leichliter, podpredsednik druž-Nato še je peljal^z nami na na- ^ je v Sv0jem poročilu in govoru omenjal, da .so načrti, da se bo jeklarska industrija v Jolietu in okolici povečala, kar pomeni, da bo ta industrija nudila mnogo večj-o; zaposlitev v tem mestu in okolici. Joliet je za jeklarsko vse pripraven, šem senem vozu. Pel je on, peli smo drugi in vriskali. Zares flet-j no je bilo nekoč v lepih belo-1 kranjskih vinogradih v jeseni? Le škoda, da so nam tako hitro leta potekla in da prihajamo v čas, ko bo nam sv. Peter poslal incfustG]l0 nad pozivmee za odhod v večnost. ]radi dobrih železniških zveZ! ra-Pa kaj bi na to mislili! Moj pri- di kanalske piovbe in radi do-jatelj Jure je v tej zadevi dosti automobilskih cest, kar vse bolj-praktičen, kakor sem pa jaz. * to služi zahtevani prevozni po-On pravi: Kaj bi na smrt mislili,,^ itd_ Vse to 0lbeta j0iietu dclkler ni potrebno. Pustite jo, naj hodi po svetu, saj za umreti bo še vedno dovolj časa, za vin- še večji in obsežnejši promet in business. — Dr. Martin Ivec, slovenski oe piti ga pa ne bo, vsaj potem zdravnik v našem mestu, ki je ne, ko bomo odšli s tega sveta. preminul nagle smrti koncem septembra, je zapustil premože- Mož ima menda res kar prav. Z Juretom bova letos zopet kumcvala ici sv. Martinu novemu vinu. Sva že naredila načrt, še zadnjič, ko sva ga prešala. Juretova boljša polovica pa je oblju- nje v skupnosti, kakor objavlja prijava zapuščinskemu sodišču $110,000.00. Prijavo je vložil slovenski odvetnik Ludvig Kuhar poročilo omenja, da okrog $70,- bila dobro špehovko in če se bo- 'ooO.OO je pokojni dr. Ivec zapustil do dobila, tudi dobra prekajena |v vladnih bondih, v raznih vred-reberca. Ja, kjer je pa to, pa do-!nostnih papirjih, itd. v zemlji-bra kapljica, tam je pa že pol gbib jn drgib lastnini pa nekako nebes. Kako se bova imela na Martinovo, pa povem pozneje o kaki priliki. — Glede Trsta je zopet nastal vihar med Italijo in Jugoslavijo. Ne vem, kako bi to tolmačil. Italijanska požrešnost po tujih ozemljih ne pozna nobene meje. Lahi so pqgo-ltnili že dosti slovenske zemlje, šle s v njihovo žrelo Benetke, Beneška Slovenija. Pa prvi vojski skoro eno tretjino Slovenije. Zavezniki so kar vadljali za slovensko zemljo v Parizu. Slovenskih upravičenih apelov ni nihče upošteval, ne poslušal. Smo jim bili pač premajhni. In če nisi velik in nimaš močne pesti, kdo- te v svetovni politiki upošteva? Pa je pravica na naši strani! Seveda je! Ampak katera izmed velikih sil pravico upošteva? Nobena. Le preji močno pestjo je nekaj rešpekta, žalostno, pa je tako. Da se je s slovensko zemljo vadljalo po vsaki vojni, kakor se $40,000.00 vrednosti, kar znaša skupaj $110,000.00. Pa še drugič kaj, za danes naj pa zadostuje. Vsem, ki se boste na Martinovo gostili in mastili z goskami, racami ali drugimi takimi dobrotami tega sveta, lep slovenski pozdrav! Tone s hriba. Chicago, lil. — Gotovo je vsak z velikim zanimanjem zasledoval pisma, ki jih je -objavljal g. Jože Grdina iz Clevelanda s svojega potovanja po svetu. G. Grdina je letošnje leto prepotoval Jugoslavijo, predvsem Slovenijo, Italijo, Grčijo, Turčijo, zlasti pa Sveto deželo. Povsod je bistro opazoval razmere, pa tudi pridno posnemal vse, kar bi nas utegnilo zanimati. Slovenska narodna zveza v Chicagu je povabila g. Jožeta Grdina, da pride v Chicago in nam pokaže svoje slike. G. Grdina bo prišel v Chicago in bo kazal slike v nedeljo, 15. novembra, ob pol petih pic poldne v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana. Kaj bomo vse videli? Videli bomo predvsem Sveto deželo, kraje, kjer je živel, učil in umrl naš Odrešenik: Jeruzalem, Betlehem, velikonočne obrede na krajih, kjer je Gospod umrl, dalje slike iz Grčije, Italije; zanimive pa bodo tudi slike iz Slovenije. Gospod Grdina, ki zna svoje doživljaje in potovanje zelo zanimivo opisati, bo v živi besedi povedal poslušalcem, kako- se mu je godilo v Sloveniji, kaj je on videl na lastne oči v naši slovenski domovini. Povedal bo tako, kakor v resnici je, brez vsake olepšave, kakor to radi delajo oni, katere so vodili po- Sloveniji razni Seliškarji in drugi rdeči preroki. 'Predavanje bo nad vse zanimivo. Dvakrat bo vsakemu žal, ki bi to redko priliko zamudil. Z njim bo prišel, kolikor vemo, tudi g. Anton Grdina. Da bodo kriti stroški, bodo- prostovoljni prispevki. Dvorana mora biti tokrat polna. Bo to letos prva večja prireditev v naši slovenski naselbini, sledile bodo gotovo še druge. Vsi vabljeni! Ludvig Jelenc. imenovati s Titovim samo, če bo zato izdal odobritev zvezni svet. V beograjskem parlamentu so razpravljali o uvodnem zakonu k zakcpiiku o kazenskem postopku. Predlog zakona določa, da bo stopil zakonik o kazenskem postopku v veljavo 1. januarja 1954. Ta rok je potreben zaradi organizacij-skih priprav v zvezi s prenosom preiskave qd javnega tožilstva na sodišča, kakor tudi, da bi se tožilstva in sodišča in ostali državni organi seznanili z določbami zakonika. V Kanalski dolini so titovci v zadnjem času priredili več “zborov volilcev,” na katerih so se dogovarjali o pri- kinje ter-ostali sorodniki, saj ste j pravah za volitve. Poročilo v ij-b. nam bili tako dobri in ljubezni-1 listih o teh zborih navaja, da vi! Dragi dobri stric, počivajte v miru in prosite Boga, da bi svetu dal še mnogo takih krščanskih mož, kot ste bili Vi! L. Tomažič. IZ SLOVENIJE Pred razpustom zveznega parlamenta dne 11. septembra je imel govor tudi Kardelj o preimenovanju ulic in jp-odjetij. V govoru je ostro nastopil proti krajevim odborom, ki dajejo imena komunističnih prvakov mestom, ulicam, tovarnam, zadrugam in podobno. Skle- zbor volivcev v Anhovem ni bil sklepčen, še slabše je bilo v Desklah. Iz delavskega naselja, ki šteje 28 družin, je prišel namreč na sestanek le en sam voli-lec. Nesklepčno je bilo tudi zasedanje sveta tam. tovarne, ker še ga ni udeležilo niti polovico članov. Na občinski mladinski konferenci v Škofji Loki so delegati “samokritično ocenili -svoje delo in ugotovili, da so bili pri volitvi svojega odbora preveč površni.” Izvoljeni odbor namreč ni bil delaven. — V Angliji so 1. 1876 vpeljali obvezno prijavo — ptičev. Slovenci v Argentini “SCevašev ŠisidestS” vabi v iiSwankea IMrsiM siršajf ¥ spomin ličnemu mc’carthizmu le ubili sami sebe. Čim dalj se bo vlekla kriza s svetovnim komunizmom, tem bolj bo rastlo to, kar imenujejo me’earthizem in s tem bo moral računati vsak bodoči predsedniški kandidat. M. Lorain, O. — žalosten je vsak, j kdor se mora -poslavljati od svoj-jcev ali prijateljev, kadar ležijo : na mrtvaškem odru. Taki smo bi-Milwaukee, Wis. — V nedelje;,.-li mi, ko smo klečali ob truplu 15. novembra, ob štirih popoldne dragega nam Jakoba Tomažiča, priredi društvo Triglav v dvora-’zrli v njegov bledi obraz in mo-ni nri Sv. Janezu letno martino- lili za pokoj njegove duše. vanje. Na sporedu bo spevoigra' Dolgotrajno bolezen, katera “Kovačev študent,” zraven pa še ga je mučila zlasti zadnjih osem kratek šaljiv prizor. | mesecev, je prenašal z možato , njeno in vsemu članstvu-že prej Pevovodja Majhenič in režiser,vstrajnc-stjo in vedrega diha kot;dostavljeno. Posamezni odborni-Kralj se trudita, da bo “Kovačev pravi kristjan in se tako dobro!ki DS so članom dajali tudi vsa študent” res pel in igral, kot je pripravil na smrt. j p: jasnila glede raznih vprašanj, treba. Kdor nepoklican včasih j Pokojnik je bil oče desetih J ki so v zvezi z delovanjem DS. zaide k vajam za to spevoigro,'otrok, od katerih jih živi še j Sedmi redni občni zbor DS je prizna, da je že poslušanje vaje esem, pet hčera in trije sinovi, pa bil v nedeljo 11. oktobra v velik užitek. Dc-bri pevci s pri- ki so vsi vzgojeni v pravem ver- istih prostorih. Začel ga je pred- jetnimi glasovi bodo nastopili, jskem duhu. Ob Tožnih pogovo-rednik g. ing. Albin Mozetič. Prepričani smo, da ho lepo slo- rib, ki sva jih s pokojnim stri- ;PozdraviljezibranečlaneDS, na-skih izhodov in morskih cest. To . vensko petje privabilo veliko cem imela, sem spoznal, cla je ve- to pa predložil, da z občnega zbo- hočejo še sedaj delati. Ameri-!navdušenih poslušalcev. — Ker liko pretrpel in-preizkusil v svo- ra pošljejo pozdravno brzojavko Slov. pevski zbor Gallus je v nedeljo, 11. -oktobra t. 1, popoldne v dvorani na M-omtevi-deo v Buenos Airesu ponovil svoj zadnji koncert. Dvorana je bila nad polovico zasedena. Pevski zbor je pod vodstvom g. dr. Julija Savellija za dovršeno podane točke, ki so bile na sporedu, žel navdušeno priznavanje navzočega občinstva. Slovensko časnikarsko društvo je imelo v ponedeljek, 12. t. m. redni občni zbor. Vodil ga je g. R. Jurčeč, ki je poročal -o vseh prizadevanjih -odbora Slov. časnikarskega društva za tesno povezavo vseh protikom. slov. časnikarjev v svobodnem svetu. Na občnem zboru so bila končno veljavno sprejeta društvena pravila. Pri volitvah je bil g. Ruda Jurčec znova izvoljen za predsednika, g. Pavle Fajdiga za tajnika, g. Alfonz Pipan za blagajnika in g. Pavle Rant za odbornika. V nadzorni odbor sta bila izvoljena gg. France Kremžar in Joško Krošelj, v razsodišče pa g. Franc Glavač. Sedmi občni zbor Društva Slovencev Bueno-s Aires — Kot priprava na sedmi občni zbor Društva Slovencev je bil v prostorih Salezijanskega zavoda na Belgranu dne 4. oktobra t. 1. članski sestanek DS. Vodil ga je predsednik DS g. ing. Albin Mozetič. Po pozdravnem govoru se je g. Mozetič spomnil vseh umrlih članov DS in počastil njihov spomin. Zlasti je omenjal smrt prelata dr. Odarja. Spomnil pa se je tudi župnika Vinka Lovšina, |ostali s pooblastili. Za listo je biki je Društvu Slovencev v Ar-oddanih 197 glasov, proti 6 gla' gentini v svoji oporoki zapustil s-v, ena glasovnica je pa bha polovico svoje zavarovalnine, t. prazna. j. 3,000 pesov. I Po izvolitvi novega odbora se G. ing. Mozetič je nato v glav- je predsednik DS g. ing. Albin nih obrisih prikazal pregled de- Mozetič zahvalil za izkazano za-lova-nja cdbora DS v pretekli po- upanje v imenu vseh izvoljenih slovni do’pi, za njim se pa posa- odbornikov, navzoči člani pa s° mezni odborniki DS članom po- nato sprejeli tri predloge, ki jih dali pregledna poročila, čeprav je pripravil za o-bčni zbor odb:'r je bilo poročilo1 odbora DS natis- DS tako glede sodelovanja Slo- vencev v Argentini, glede izpla' čila posmrtnine otrokom, člano'r predsedniku republike generalu Juanu D. Peronu in benosaire-škemu nadškofu kardinalu dr. Copellu. Zborovalci so predlog z navdušenjem sprejeli in odobrili. Po -ostalih izvršenih formalnostih so vsi odborniki podali poročila o delovanju DS. Iz poročil je razvidno, da je DS v minuli poslovni dobi imelo 1165 članov. Od tega je 750 članov in 415 članic. Na novo je vstopilo v DS 40 članov. V pretekli poslovni dobi so umrli naslednji člani: Dolenc Antonija, Gutovnik Marija, Kočar Ivana, Krušič Anton, dr. Odar Alojzij, Svete Janez in žužek France. Vsa poročila odbornikov so člani odobrili in odboru dali raz-rešnico. Za volitve nov. odbora DS je bila vložena samo Usta, ki jo je predložil odbor DS. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g-ing. Albin Mozetič, v odbor pa naslednji gg.: Dr. Arko Vojko, Berčič Lovro, Cvetko Boleslav, Cof Emil, Erjavec Lojze, Fajdiga Pavel, Grohar Nace, Horvat Avgust, Jesih Maks, Kastrevc Izidor, Dr. Kovačič Miro, Kralj Janez, Krošelj Andrej, Loboda Marjan, Maček Janez, Markež Valentin, Mizerit Martin, Perni-šek Franc, Pipan Alfonz, SavelH dr. Julij, Stare Miloš, Škrjanec Adolf, Zupan Herman in žitnik Rudolf. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Dr. Celestin Jelenc, Magister Albin st. in Pavle Masič, za predsednika razsodišča pa g-dr. France Logar. Glasovali so 204 člani. Od teh so bili nekateri navzoči osebno, žev, ki sd Slovane še vedne zapostavljali in odrivali od mor- društva Slovencev, in glede P°' čitniške kolonije za slovensko šc-lsko mladino. Z velikim navdušenj em in od°' bravanjem je bil nato sprejel tudi predlog, da občni zbor E’3 pošlje pozdravni pismi predse*? niku Narodnega odbora za Sl° venijo g. dr. Mihi Kreku in škofu g. dr. Gregoriju Rožmanu. Or. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda 13. Boji v Hrvatski krajini. Bitki pri Budačkih in pri Sisku — Zagrebški Ravbar silno vojsko zbrali kapitelj je dal na bojnem polju .j Pa pod Sisek jo pelali. postaviti kapelico v čast sv. A-haciju, čegar god je praznovala cerkev na dan bitke, in je odredil, da se vsako leto 22. junija v zagrebški stolnici opravi zahvalna sveta maša. Cerkvico v čast temu svetniku so sezidali tudi grofi Turjaški pri svojem rodnem gradu. Vsako leto oznanu-je na praznik sv. Akacija strel topičev spominski dan bitke pri Sisku in se zbirajo pobožni verniki v prijazni cerkvici sredi zelenega smrečja. — Slavni dan naše zgodovine so poveličevali tudi v podobah in pesmih. V Valvasorjevem času sta bili še dve podobi bitke pri Sisku, ena v stolni cerkvi,' druga v deželni hiši. Prva je še ohranjena in je zdaj v ljubljanskem deželnem muzeju. — Razun mnogih umetnih latinskih hvalnic, ki so bile zložene na zmago pri Sisku, je slovenska narodna pesem., ki si je izvolila “jakega” Adama Ravbarja s Krumperka, nepremagljivega konjiškega glavarja, za svojega junaka. Tolk’ je Turka na terišču Kakor mravelj na mravljišču. Tak so Turka pozobali, Da so vsega posabljali. Omeniti je še končno, da je škof Hren iz Hasanove obleke dal napraviti za ljubljansko stolnico mašni plašč in dve dal-matiki. Prvi je še ohranjen in se rabi vsako leto na praznik sv. Ahacija. Blago je svilnato in •temnordeče, vezenina zlata in srebrna z rdečimi in modrimi cvetlicami. Vojska s Turki, ki je Slovence tako proslavila, se je prihodnje leto vnela z novo močjo. Sultan Murat je zdaj cesarju Rudolfu slovesno odpovedal mir, na Hasanovo mesto je stopil Si-nan-paša. Slovenci in Hrvatje so v tej državni vojski tudi še pomagali in prelivali svojo kri, toda take slavne zmage sami niso več izvojevali kakor pri Sisku, ki ostane njihov najslavnejši čin v stoletnih turških bojih. škof Janez Tavčar. - Politične razmere po smrti nadvojvoda Karola. - Vizitacija akvilejskega patriarha. V zgodovini luteranstva naših dežel pomenja leto 1580. važen prevrat. Ako si je preje pro-testantstvo leto za letom osvajalo nove postojanke in izvojevalo nove svoboščine, gre poslej težnja vladarjev Notranje Avstrije za tem, da prodiranje krivoverstva zajeze in kolikor mogoče omeje na posamezne kraje ali o-sebe. Zato je izšla v naslednjih dveh desetletjih cela vrsta vladnih odlokov, ki imajo namen, lu-teranstvo zavrniti v gotove strogo določene meje in mu odvzeli možnost daljnjega prodiranja. Vse te naredbe se navadno zaznamujejo z imenom “protireformacija,” ki se pričenja že za vlade nadvojvoda Karola, nadaljuje pod njegovimi nasledniki Ernestom in Maksimilijanom, in slednjič konča s popolnim iztrebljenj em protestantstva za vlade nadvojvoda Ferdinahda.. Povod za tako postopanje avstrijske vlade je dala pred vsem drznost in preširnost protestantskih deželnih stanov, ki ni hotela priznati nfkakih mej in je Prezirala vse odredbe deželnega vladarja.. Ko je nadvojvoda Ka-r°l na deželnem zboru v Brucku ieta 1578. plemstvu dovolil svobodno luteransko bogoslužje, je pristavil pogoj, da se njihovi Predikanti dostojno obnašajo in Se popolnoma zdrže zmerjanja in psovanja katoličanov. Predikanti pa se tega pogoja niso dr- ZAPRTNiCA Mnogi, ki trpe vsled zaprtnice vedo, da posledica tega večkrat vključuje: nervoznost, glavobol, vzdiganje iini želodca, ncprebavnost, zgubo spanca in apeti-Nr ta’ plina >n zabasa- JssHflKsq nosti. Mogoče ste že Srrrrnrrts poskusili mnoge druge zmesi z raznim uspe-TRINtRS bom, — sedaj si naba-IHfRICftN ELIKEROf vite steklenico dolgo-časno dokazane formule, Triner j evo Grenko Vino. Že od leta 1887, je ta dobra poznana znastveno pripravljena zmes iz naravnih korenin, zelišča in cvetja, srečno odbijala zaprt-nico in pomagala nje . simptonom. Nabavite si JjJ' danes steklenico tega preskušenega ■ rinerjevega odvajalca za vas. (Opom-.a: ako vam ni mogoče dobiti Triner-Jevega vina v vaši bližnji pordajalni, Eedaj pošljite $1.50 z naslovom vašega Prodajalca na naslov: Jos. Triner ^°rp., 4035 W. Fillmore, Chicago, in 'asa 18 oz. velika steklenica, vam bo odposlana poštnine prosto). Trinerjevo Grenko Vino žali in vedno z leče grmeli zoper “malikovanje papistov,” zlasti zoper sv. mašo in češčenje sv. Rešnjega Telesa, katero so imenovali “pravega vraga.” Bruška' pogodba je določala, da si prebivalci mest in trgov ne smejo najemati svojih predi-kantov, toda na premnogih zgledih smo spoznali, kako malo so se držali te določbe. Kjerkoli se je sešlo par plemičev v kakem mestu ali trgu, že so vzeli s seboj predikanta, ki je pridigal njim in drugim meščanom in 'katerega so potem pustili v mestu, preskrbeli so mu vrh tega še kako kapelo in cerkven beneficij, da se je mogel vzdržati. Ko je začel nadvojvoda Karol na mesta in trge strožje paziti in predikantom ni dovolil ondi bivati, so se hitro dvignile luteranske molivnice poleg mest, kamor so meščani kakor v zasmeh nadvojvodovim ukazom hodili poslušat luteranske pridigarje. 1953 NOV. 1953 [Sa [I 8 I §2 Mo 2 9 16 23 m TO® mmm i1 i m m m Bi m 281 M 30 ! ti li 1 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV 28. novembra. Na osnovi zadnjega ljudskega štetja z dne 31. marca t. 1. bo imel Tito v parlamentu 282 poslancev. Slovenija jih bo imela 24, Hrvatska 65, Bosna in Hercegovina 47, Srbija 117 — od tega jih ima Vojvodina 29 in Avtonomna kosovsko-metohijska oblast 14, Makedonija 22 in Črna gora 7 poslancev. NOVEMBER 14. — Klub 13 pripravlja večerjo s klobasami in kislim zeljem od 7. do 10. ure zvečer v SND na St. Clair Ave. Godba! 14. —Podružnica št. 3 Slov. moške zveze priredi v Slov. domu na Holmes Ave. veselico s plesom. 15. — Cerkveni pevski zbor Ilirija pri Mariji Vneibovzeti vabi ob šestih zvečer na KOLINE v šolsko dvorano. 20.-21.-22. — Puranov festival v korist cerkve sv. Vida v cerkveni dvorani. 22. — Pevski zbor Adrija priredi jesenski koncert v AJC na Recher Ave. 25. — Carlton Club priredi šesti ples na večer pred Zahvalnim dnem v SND na St. Clair Ave. Igra Peconov orkester. 25. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi večerjo z zabavo in plesom v Slovenskem VEST I Z - domu na Holmes Ave. Igra Eddy Habat orkester. 28. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi v SND na St. Clair Ave. plesno veselico. Igrajo Kenny Bass in njegovi Polka Poppers. DECEMBER 6. — Pevski zbor “Slovan” ima koncert v AJC na Recher Ave. 6. — Sv. Pavel št. 10 Hrvatske kat. zajednice priredi letni obed v cerkveni dvorani sv. Pavla ob eni popoldne. Po obedu zanimiva filmska predstava. 31. — Hrvatski kulturni klub in ženski klub priredita na Silvestrov večer ples v Hrvaškem domu na Waterloo Rd. FEBRUAR 6.—Dr. France Prešeren št. 17 SDZ priredi za svojo 40-letni-co ples v SND na St, Clair Ave. Igra Pecon in Trebar or. kester. Živahnejše trgovske zveze Latinsko Ameriko Po poročilih ljubljanskega časopisja navezuje Jugoslavija trgov, zveze z državami Latinske Amerike. Podpisani so bili novi sporazumi z Argentino, Brazilijo, Urugvajem, več državicami Srednje Amerike in Mehiko. Kmetijstvo je zaostalo Sredi septembra so zboro- z ;pa po, zakonu, katerega “demokratičnost” je Moša Pijade tako poveličeval, da izgleda, da bi se pravzaprav zahodne demokracije morale priti učit demokrat skih svoboščin v Titovo Jugoslavijo. Zanj je namreč omenjeni Pijade dejal, da je “v popolnem nasprotju z volilnimi zakoni kapitalističnih držav. Pri nas ne gre za to, da se z volilnim zakonom zagotovi večina eni politi- Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo priletno žensko, ki je prosta, da bi se ustanovila in j skrbela za našo mater. Za več pojasnila pokličite UT 1-9689 ali pa IV 1-2370. —(222) PERSONAL FINANCE CO. Delo dobi prijazno dekle, ki je graduirala z višje šole, ki je imela nekaj izkušnje v uradu ali pa ne, če je izvrstna v tipkanju. 5 dni v tednu. Dobra plača in redno povišanje. Plačane počitnice. Poseben hranilni načrt in prosta zavarovalnina. Kličite Mr. Legan VU 3-4339 za sestanek. 5484 Broadway (9,ll,13nov.) MALI OGLASI NOVA HIŠA NAPRODAJ na Huntmere Ave., v fari sv. Jeronima. Nov bungalow s Jt/o sobami, kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami, pregrajena klet, plinska kurjava, prostor za razširitev na 2. nadstropju. Cena $16,300. Trgovinsko poslopje na E. 140 St. blizu Fisher Body. Ima eno trgovino in 4 stanovanj. Plinska kurjava in 3 garaže. Cena $13,900. Kovač Really 960 East 185th Street KE 1-5030 (221) ZDAJ JE ČAS ZA PRIJAVO POTOVANJA V STARI KRAJ! Jugoslavija je zaradi svojih posebnih političnih in gospodarskih razmer postala središče vsesplošnega zanimanja. Amerikanci, Angleži, Francozi in razni drugi narodi iz vsega sveta hodijo tja. Kako ne bi šli tja mi, ki smo sami ali pa naši starši preživeli tam svojo mladost! Naj nam je tamkajšnja vlada všeč ali ne, lepote dežele bodo budile v nas prijetne spomine in ponos, ugodno podnebje bo okrepilo naše zdravje. Zaradi velikega navala potnikov je sedaj najboljši čas za prijavo. ZDAJ SE LAHKO DOBI MESTA ZA KATERIKOLI MESEC, KASNEJE BO TREBA VZETI, KAR BO OSTALO. Ne odlašajte torej, ampak pohitite! Obrnite se na znano potniško pisarno August Kollander, ki Vam bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno. Letos pravijo poročila, da je bila v Jugoslaviji dobra letina in da kruha ne bo manjkalo. Morda, morda tudi ne, vsekakor pa je še vedno zelo trda za blago kot je kava, kakao, poper, riž, olje in drugo, kar mora Jugoslavija uvažati. Sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollander POŠILJA PAKETE po naročilu, odpošilja pa tudi tiste, ki ste jih sestavili sami, če jih prinesete v pisarno. Zaslužek v Jugoslaviji je v primeri z našim majhen, blago pa še vedno precej drago, zato ljudem primanjkuje denarja, če je to že pri onih, ki so zaposleni, kako je šele s starčki, ženami in nedoraslimi otroci? Država skrbi za nje, kolikor more, toda to pokrije komaj najnujnejše. Kašo vam bodo domači, prijatelji in znanci hvaležni za vsak dolar, ki ga jim boste poslali. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije PO NAJBOLJŠEM MENJALNEM TEČAJU. AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. HEnderson 1-4148 Cleveland 3, Ohio . i _ -J vali v Ljubljani kmetijski čni stranki ali strankarski koali- strokovnjaki. Iz njihovih izjav in govorov je razvidno, da je kmetijstvo v Sloveniji hudo za- ciji, marveč,gre izključno za zagotovitev svobodne opredelitve volivcev pri volitvah. To pa ne Znatna zloraba pravice se je dogajala tudi s tem, da so protestantski plemiči župnije, cerkve in beneficije, katerim so bili patroni, brez ozira na cerkvene oblastnike sami podeljevali predikantom, ko bi vendar smeli za nje le škofom predlagati kakega sposobnega in vrednega duhovnika, ne pa svojevoljno z njimi razpolagati. — Ni bil slednjič zadnji vzrok ostrejšega postopanja svetne vlade trdovratna nepokorščina protestantskih deželnih stanov. Ver ski boji so imeli tudi politično o-zadje. Šlo je zato, ali zmaga volja deželnega kneza ali pa luteransko plemstvo dobi vso oblast v roke. Pomenljiva je v tem pogledu izjava nadvojvoda Karola II. z dne 2. decembra 1580, v kateri toži, da je pri mnogih izgubil dolžno pokorščino, odkar se je stanovom izkazal prizanesljivega. Kar hoče knez odpraviti, to se dopušča ali celo ukazuje in prerekanja ni konca. (Dalje prihodnjič.) ostalo za evropskim povpreč-|šele ob priliki glasovanja, mar-jem. Tako so v Sloveniji pora- - več že od vsega začetka, to je pri bili leta 1951 4.42 kg umet- postavljanju kandidatov.” Poro-nih gnojil na en hektar, med-jčali smo že, da bodo kandidate tem ko potroši Holandija 460, smeli predlagati in postavljati kg na ha, Francija 54, Nemčija'komunistični zbori volivcev, ki 164, Italija pa 36 kg na ha. —'bodo napravili samo to, kar jim Pri tem je bilo tudi ugotovlje- bo naročilo vodstvo1 partije. In no, da jugoslovanska domača za te vaške in občinske nasilni-kemična industrija še te soraz- ke Pijade pravi, da bodo “one-merno majhne porabe ne more mogočih vsako varuštvo in vsi-kriti. Razumljivo, da je za- Ijevanje volje volivcem in je zaradi zaostalega načina obde- gotovljen najbolj demokratičen lovanja in slabega gnojenja način kandidiranja.” In to novo tudi pridelek slab. Namesto nasilje, ki ga bodo komunisti iz-napredka zaznamuje Slovenija vajali nad ljudmi, komunistični v povojnih letih nazadovanje, propagandisti o z n a č u j e j o za Za vodilne “nov prispevek k popolni demo- slovenske komuniste so že do- kratizaciji naše države.” ločili volilne okraje. Tako bo Z odlokom zveznega izvršnega Kardelj kandidiral v Ljubljani, sveta so razpisane volitve za Miha Marinko v Trbovljah, Jože zvezni svet za 22. novembra, v Al Kalcic’s Hauling Service Pobiramo smeti in pepel, čiščenje kleti in dvorišča. Kličite vnaprej: MU 1-9455 (221) Iščejo stanovanje Zakonski par z 3. otroci išče 4 ah 5 sob v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj naj pokliče naše uredništvo HE 1-0628. —(221) Harmonika naprodaj Naprodaj je harmonika 120 basov italijanskega izdelka, nova. Lastnik prodaja za $75. Oglasite se v soboto, nedeljo ali zvečer na 7710 Melrose, blizu E. 79 in Wade Park. —(225) Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 Si Pomagajte Ameriki, kupujte Potrč v Ptuju itd. Volitve bodo svet proizvajalcev pa od 22. do j Victor g bonde in znamke. BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1954 ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. Stane sl.25 s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, 111. P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 CARACAS POSTAJA MODEREN — Prestolnica Venezuele, ustanovljena pred 400 leti, se vse bolj in bolj modernizira. Centro Bolivar se ponaša z dvema donebnikoma, ki pa še nista gotova, s podvozom, podzemsko postajo za buse in podzemskim prostorom za par-kanje, ki more sprejeti do 1,600 avtomobilov. Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik "KATOLIŠKI MISIJONI" V mesdčnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. 500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A. FRANCE GORŠE AKADEMSKI KIPAR Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgične umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudi postaje križevega pota v bakru, mavcu ali v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za slikana okna, paramente, prapore, kelihe in monštrance. 6519 St. Clair Ave. Tel. HE 2-129C Cleveland 3, Ohio Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina’ JOHAN BOJERs IZSELJENCI ROMAN Ko gre dalje, se pričenja spet opotekati, maha divje z rokami okrog sebe. Senca dela isto kakor on. Polagoma uvideva, da ni rešitve. Ali naj torej prerija vendarle zmaga? Zdaj se mora odločiti, vsekakor mora dalje in dalje. Nekoč ga je odrešilo, ker je mogel odpustiti. Zdelo se mu je, kakor da se je oprijel božjega prsta. In vse drugo je postalo ta‘ko majhno, celo prerija ni imela nobene moči več nad njim. Zdaj pa je to drugače.. Odpustiti? Odpustiti Tvrdka August Kollander POTOVALNA PISARNA 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio je tako povezana z našim narodom in uživa tako veliko zaupanje utrjeno v ŠESTINDVAJSETIH letih vestnega dela, da smatra za svojo častno dolžnost pomagati tisočim no-vodošlih pri pridobitvi ameriškega državljanstva. V prihodnjem in naslednjih letih poteče večini od njih pet let, odkar so tukaj. Premnogi od njih ne morejo obiskovati večernih šol vsled oddaljenosti, ali zaposlenosti ob času pouka, ali pa celo šol ni v njihovem kraju. Drugi zopet težko sledijo pouku s pisanjem, pridejo v zastanek in polagoma obupajo. Vsem bi se moglo zgoditi, da bodo nepripravljeni, ko pride njih čas, da pokažejo pred sodnikom svojo zrelost za državljanstvo. Pridobitev tega je za vse novodošle neizmerno ver-likega pomena, bodisi idejno, kakortudi gmotno, ter bi nihče niti pomisliti ne smel, da ne bi storil vsega kar le more, da postane čimprej državljan najmogočnejše vseh držav. Za mnoge, ki imajo še najbližje svojce v stari domovini, ima državljanstvo še prav poseben pomen, ker bodo mogli dobiti svojce semkaj brez ovir od katerekoli strani. Dr. IVO ČERNE, tolmač jezikov in svetovalec v imigrantskih zadevah, je prevzel delo dopisne šole, da tako omogoči prav vsakemu povsod, kjer je pošta, pridobiti si v svojem prostem času in na svojem domu potrebno znanje za državljanstvo. Z malim prispevkom enega do.larja za pet tedenskih poučnih dopisov, kar je samo delno povračilo za izdatke in trud dopisne šole, se bo prav vsak z vsaj malo pridnosti v teku nekaj zimskih mesecev naučil toliko, da bo brez težave odgovarjal na stavljena vprašanja. Dopisi bodo urejeni tako, da bo vsak sproti ob delal vsebino tedenskega gradiva in bo lahko sam sestavil odgovore na tamošnja vprašanja. Za morebitno popravo izdelanih odgovorov, ja važno, da bodo le-ti prišli z vsakim novim tedenskim dopisom, pa bo imel vsak cel teden časa, da izgotovi pravilne odgovore. Za one, ki so še nevajeni angleški izgovarjavi, bo posebnega pomena, da bodo videli pri vprašanjih in odgovorih pravilno izgovarjavo po dr. Kernovi metodi. S tem bo ustreženo vsem v mestih in zunaj na deželi. Nekaj truda pri lastni izdelavi odgovorov, se bo dobro izplačalo, ker bo tako ostala vsebina vsakomur bolje v spominu. Javite se takoj. Vse dopise naslovite samo na: Dr. Ivo Černe, 1421 E. 53 St. Cleveland 3, O. Tel. UT 1-9413 noče. Bog? Naj bo, kjer je. Nocoj je Per sam z zlim duhom in širno ravnino. Še se upira kakor človek, ki se potaplja, in tolče in tolče okrog sebe, da ne utone. Ali dolgo ne more trajati. Čuti, kako mu udje omagu-jejo.; Kmalu ne bo imel več moči. Dalje, dalje, pravi ravnina. Nekega dne bo pač Simen vzel Ano za zmeraj, se vselil v kočo in te pregnal! Ha, ha, ha! Dalje, dalje! vabi ravnina. Tedaj pa spet zaihti in se ustavi. Ne, ne, preveč, boli. Ozre se po zadnji pomoči: Moli, Per! Moli, sicer se boš kmalu pogreznil. Še se da pomagati — moli, moli! In orjaški mož omahne na kolena, sklene roki in ju dvigne. Bog, moj Bog, odgovori mi! Reši me! Sicer zblaznim! Prerija poje v bledi mesečini: Boga ni. Vse se odmika, odmika. Moli, Per! Ali pa ubij Ano. Prerija je brezčutna, odmika se, odmika, odmika. Odgovora ne boš dobil nikoli nikoli, nikoli. Dalje, dalje! Senca mu sledi Orjaška pokrajina v človeški obliki mu neprestano sledi. Per se ozre nanjo. Tovariš je, ki ga vabi in vleče dalje in dalje kakor njega samega. Ustavlja se, upira se in vendar mora neprestano dalje in dalje, kakor on sam. Prične omahovati, prav tako Per. In končno razume. Dolga borba s prerijo je noco.: Iskončarta. Prerija je zmagala. Per je podlegel. Dalje, dalje. Saj, če je vse zaman, naj vrag odneha. Senca in on, oba bosta poginila kar dalje, kar dalje. Poskusi jo zgrabiti, rad bi plesal s takim dobrim tovarišem. Hej jo, prijatelj! Hej jo, hej jo! Ali kaj? Ali celo sence ne more zgrabiti? Ali se tudi ona odmika, odmika, odmika? Ne, čuj vendar! Per jo sune, plane nanjo in jo poizkuša prijeti za grlo. Orjaški mož na mesečni ravnini skače se upogiba, bijč divje z dolgimi rokami okrog sebe. Senca na zemlji ga oponaša, ga draži vse huje in huje, da prične Per ‘končno tuliti. Noč je bleda od meseca in tiha. XVI vlaga, sinja prosojna tenčica trepeče nad neskončno pokrajino. Kadar Simen spregovori, mu Morten ne da odgovora. Najrajši bi zgrabil vrv in ga pretepel. Ana pa je ostala sama z otrokoma. Malčka sta razumela, da se je nekaj zgodilo, vlekla sta jo za krilo in kričala. Poizkušala ju je potolažiti in tudi sebe samo. Ali je bilo tako resno? Ali ji ni hotel le znova napraviti nekaj hudega in jo prestrašiti. Saj je bil pravi otrok, čeprav je bil tako velik in orjaški. Samo skuhaj mu nekaj dobrega, pa bo spet prijazen. Postavila je lonec z debelo smetano na ognjišče. Mlečno kašo je najrajši jedel. In stala je pred ognjiščem. Smetana se je kuhala, se razdelila, postala debela in gosta. Prilila je mleka, u-sula kašo. Jed je bila gotova. Ali Per, kaj je s Perom? Dan poteka, Ana je pred kočo in strmi preko ravnine. Na sever in zahod, na jug in vzhod. Prerija leži pred njo in vsa sinja izhlapeva v solncu. Ali videti ni nikogar. Kje je Per? Ko se je pričelo mračiti, se je zares preplašila. Spravila je o-troka spat, potem je sedla na stol in čakala in bila sama. Končno se je sklonila nad najmanjšega otroka v postelji. Zastokala je. Bilo ji je zmeraj huje in huje. Kaj je spet storila? Simen? Kaj je bil njej fant s Kvidala? Ko je prišel tako svež iz domovine, se je zdelo, kakor da bi nosil s seboj duh po listnatih gozdovih. Njena lastna mladost je začela spet vstajati pred njo, spraševala je in spraševala. Ali so prižigali kresove v pomladnih večerih, ali so prepevali?? Ali so se zaročali? Morala je vedeti več, več in zmeraj več. Videla je starše, znance in domači kraj. Ali je bilo to kaj slabega? Seveda, včasih se je splazila s harmoniko iz hiše. Spominjala se je fantov, enega lepšega kakor drugega in pričelo jo je od vseh teh spominov spreletavati po telesu. Kaj slabega? O, da. Po katekizmu je skoraj vse slabo. Da so bili ti zlati dekliški dnevi tukaj v divjini kakor zdravilo, da se je velikokrat krepila z njimi, da ni zblaznela — ali je bilo to slabo? Seveda je bilo slabo. Ali je vsaka zabava greh? Seveda je greh. Morebiti se je s Simeonom malo igrala na senu. Dogodilo se je, da ga je objela okoli vratu, samo zato, ker je prihajal tako naravnost od vsega tega, ZAHVALA S tužninf srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni oče FRANK SPRUK, st. Pokojni je bil rojen v Ljubljani in je bil star ob smrti 68 let. Preminul je pokojni 29. sept. 1953. Pogreb se je vršil na 2. okt. 1953 iz cerkve sv. Vida in potem na Kalvarijo. V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo sledečim, ki so dali avtomobile na razpolago: Frank Modic, George Yarnovich, Pete Kuhar, James Pebout 'in Louis Modic. Dalje se zahvalimo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali za sv. maše, za vence in za izraze sožalja. Ravno tako vsem, ki so ranjkega prišli kropit. Hvala tudi pogrebniku Jo's. Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb. Ljubljeni naš oče, počivajte v-miru in lahka naj vam bo ameriška zemlja. Z Bogom! Vasi žalujoči: FRANK, sin MARY ČERNE, FRANCES MODIC, ANN MODIC, hčere VNUKI in VNUKINJE VICTOR SMALLY, bratranec, ter več sorodnikov Cleveland, Ohio, 9. novembra 1953. CENIK ZA DARILNE PAKETE Iz našega skladišča v Trstu odpošiljamo v najkrajšem roku vsa naročila brez vsakih izdatkov za prejemnika v Jugoslaviji. Za vsako naročilo JAMČIMO DENARNO. Obrnite se z zaupanjem na našo tvrdko in boste postreženi v vaše popolno zadovoljstvo. Če želite imeti paket sestavljen po svojem lastnem okusu, se obrnite na nas pismeno ali ustmena. PAKETE POŠILJAMO TUDI V AVSTRIJO IN NEMČIJO — V VSE CONE CARINE PROSTO: Moka, vse vrste žita, ješprenj, zdrob, sladkor, olje, meso, ribe, mleko v prahu in kondenzirano, jajca v prahu. Kave 3 kg, riža 5 kg, čokolade 2 kg, kakaa 2 kg, popra M kg, čaja Vi kg, pralnega mila 5 kg._ Ješprenj, 50 Ibs.........................$11.00 Zdrob, 50 Ibs............................$H-50 VSE FRANKO PREJEMNIK Bela moka, 100 Ibs............................$12.00 Koruzna moka, 100 Ibs..................-......$11.25 Sladkor, 50 Ibs...............................$10.00 PAKET ŠT. 1........... 4 Ibs. kave 5 Ibs. sladkorja 5 Ibs. riža 6 Ibs. masti NAŠI NAJNOVEJŠI CARINE PROSTI PAKETI: „$8.40 Pozno dopoldne je pritekla Ana k Mortenu. “Per — ali ste videli Pera?” Sosedje so se zbrali pred njeno kočo. Kal je bil vzel vrv s seboj. Drugi so se ozrli nanj. Kal sam ni vedel, ,zakaj je to storil, ampak v stari domovini je zmeraj, kadar se je kaj dogodilo, vzel vrv s seboj. In ko jih je Morten razdelil v tri gruče, ki naj bi šle vsaka v svoji smeri je bilo vsem jasno, da je najbolje imeti vrv s seboj. Morten in Simen sta vzela živeža in se napravila na pot proti zahodu. Pozimi sta bila več mesecev v mestu, da bi si zaslužila denarja. Materin ljubljenček jima je oskrboval vole in krave. Celo sir je delal zanje. Zdaj pa je aprilsko vreme s progami snega tu in tam in kmalu bo prišel čas za setev. Čez dan neprestano gradita na novi koči. Če pa se dogodi pri sosedu kaj takega, seveda vsi odložijo delo. Slišita Ano, kako vzdihuje in kliče za njima: “Morate mi najti Pera!” Morten je bled in se ne mara ozreti na brata. Tečeta preko solnčne ravnine, zdaj pa zdaj se ustavita in strmita v ogromne daljave. Iz snega in mlakuž se v meglah dviga PAKET ŠT. 2 ......... 20 Ibs. moke 10 Ibs. riža 5 Ibs. sladkorja 2 Ibs. kave 1 kg. oliv. olja PAKET ŠT. 3 ......... 85 Ibs. moke 5 Ibs. kave 10 Ibs. testenin 5 Ibs. riža 5 ibs. masti ..$10.50 ..$14.50 PAKET 20 4 5 10 10 2 ŠT. 4 ......... ibs. moke Ibs. kave ibs. riža ibs. sladkorja ibs. ješprenja kg. oliv. olja ..$15.75 PAKET ŠT. 5 .............. 5 ibs. sladkorja 1 kg. surov, masla 2 ibs. čokolade 1 Ib. kakaa Vz Ib. rozin Ib. čaja Vz Ib. popra v zrnu 4 Ibs. zdroba 20 zavit, kurje juhe ..$13.40 PAKET ŠT. 6 ....................$25.20 6 ibs. kave 4 Ibs. riža 20 ibs. sladkorja 3 kg. oliv. olja 50 ibs. moke 5 Ibs. masti 5 Ibs. ješprenja 5 ibs. testenin 5 ibs. zdroba PAKET ŠT. 9 ............. 6 ibs. kave 5 ibs. sladkorja 5 Ibs. riža 10 ibs. moke 2 Ibs. kond. mleka Yz ib. kakaa 1 Ib. čokolade 10 Ibs. pral. mila PAKET ŠT. 11 ............ 10 Ibs. moke 6 jbs. kave 5 Ibs. riža 10 Ibs. sladkorja 4 Ibs. masti 5 Ibs. pral. mila PAKET ŠT. 12 ............ 100 Ibs. moke 3 kg. kave 3 kg. oliv. olja 2 kg. riža 10 Ibs. sladkorja 5 Ibs. masti I 5 Ibs. mila .$13.80 ..$12.50 ..$31.50 PAKET 20 3 2 2 10 5 ŠT. 14 ........ Ibs. moke ibs. kave kg. riža kg. oliv. olja Ibs. sladkorja Ibs. zdroba 5 Ibs. ješprenja 5 Ibs. testenin 5 zavit, cikorije ..$18.35 ..$58.20 PAKET ŠT. 15 ....... 200 ibs. moke 6 Ibs. kave 10 ibs. riža 37 ibs. masti 22 ibs. testenin 10 Ibs. polenovke PAKET ŠT. 16 .................$13.25 37 ibs. svinjske masti v v pločevinasti škatlji PAKET ŠT. 17 .................$12.50 20 Ibs. norveške polenovke PAKET ŠT. 18 ...... 20 Ibs. testenin ,.$5.20 ,.$4.70 PAKET ŠT. 19, ...... 20 Ibs. sladkorja PAKET ŠT. 20 ...........$5.00 10 Ibs. pomaranč in limon (samo pozimi) NYLON NOGAVICE, prvovrstne 51/15, po zračni pošti, carine prosto, 3 pare .................................$4.75 USNJE ZA ČEVLJE S PRIBOROM (2 PARA CARINE PROSTA) 2 para moških delavskih ..................$12.00 2 para ženskih ........... 2 para moških ............................$11.00 2 para otroških .......... po čemer je hrepenela. Ali je bilo tudi to slabo? Seveda je bilo slabo. Greh? Ali je vse greh, tudi nališpati se v nedeljo, obrniti se z obrazom proti solncu, zaigrati ples na harmoniko? Vse je greh. Moj Bog, moj Bog, ali mi moreš odpustiti! Elza pride. Samo še huje je, ko jo poizkuša tolažiti. Tudi Karen Skaret stopi v kočo, ampak ona je tiha in materinska, samo' pogleda Ano in je tako zelo mirna. “Pomagali ti bova pri molži,” ji pravi. Ani je, kakor bi jo kdo pogladil po licu. Spet je vzšel mesec. Slana je posrebrila ravnino. Morten je rekel, da morajo to stvar stari naselejnci sami urediti. Nima smisla, da bi se kdo izmed novih naseljencev vmešaval. Končno se vrneta Anton No-reng in Anders iz Skareta. Ves dan sta tekala okrog. Ali je Per j prišel domov? I Ana strmi v njiju. Karen jima odgovori. Ne, ni prišel. Potem dospeta Kal in mlajši fant in vprašata isto. Utrujena in umazana sta, ker sta cel dan tekala po razmehčani zemlji. Da, da, potem pač morata nekaj pojesti in se spet napraviti na pot. Proti večeru sta Morten in Simen zagledala Pera. Ampak Per je pričel mahati z rokami in kričati in se rotiti, da jima bo polomil vse kosti, če se mu približata. “Ah kar daj!” pravi, Morten. Kmalu nato zagleda Per tudi Ola Vatneja in učitelja Joja, ki prihajata od druge strani. In spet maha z rokami in jima kriči isto.. Vendar Ola se ne da prestrašiti. Ko je Per napaden od dveh strani, zbeži v tretjo. V teku izgubi klobuk, a se ne zmeni za to. Zagazi v mlako se vdre do bokov, pade na obraz in obleži, kakor je dolg in šiok, pa se pobere prav tedaj, ko ga drugi dohitijo. ..$10.00 ..$ 9.50 ZDRAVILA vseh vrst pošiljamo po zračni pošti. Zahtevajte cenik! BELO PLATNlTŽMVSAKO POTREBO Širina 31 inč ( 80 cm) ..................$ .75 širina 35 inč ( 90cm) ...................$1.08 Širina 59 inč (150 cm) ..................$1.95 Širina 94 inč (240 cm) ..................$2.75 Cene se razumejo za 1 meter (ca. 1.4 jarda) BLAGO ZA MOŠKE in ŽENSKE: Zahtevajte vzorce in ponudbe ------------------------------------------------------------------------------------------------- PISALNE STROJE portable “Olivetti” .....$88.00 — ŠIVALNI STROJI “Singer” ..................$147.50 KOLESA “Puch” in “Styria” s torbico, sesalko in zvoncem, moški in ženski..................$ 47.00 Z avtomatično električno svetilko........$ 52.00 RADIO APARATI, HARMONIKE, ŠTEDILNIKI, BRIZGALKE ZA VINOGRADE IN DRUGO. , ZAHTEVAJTE CENIKE! Vse cene se razumejo Iranko prejemnik, vključno zavarovanje in dostava do najbližje poštne, železniške ali parobrodne postaje. Pisma, naročila, čeke ali money ordre pošljite na: RAPID GIFT SHIPPING COMPANY 1053 Naznanilo in Zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni soprog, oče in stari oče Mihael Franko ki je preminul dne 9. okt. v Sugar Grove, Pa. Pokojni je bil rojen dne 13. septembra 1889 v vasi Podgračeno, župnija Čatež pri Brežicah, na Dolenjskem. Pogreb se je vršil dne 13. oktobra 1953 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi na pokopališče Kalvarija, kjer je bilo truplo položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se iskreno zahvalimo Rev. B. Bazniku za opravljene molitve za dušo pokojnika, katere je opravil v pogrebnem zavodu Anton Grdina in Sinovi. Naj mu bo za to izrečena najlepša zahvala za vse. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki. se bodo opravile za dušo dragega pokojnika. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnega ter mu tako izkazali zadnjo čast. Dalje iskrena zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno ter mnogim omogočili da so se mogli udeležiti pogreba. Naša zahvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter so molili za mir in pokoj njegove duše. Najlepša zahvala društvu Slovenec št. 1 SDZ za pogrebce in pa vso pomoč, ki so jo nam nudili ob smrti našega dragega pokojnika. Dalje zahvala vsem, ki. so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče vse do njegovega groba. Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno in lepo vodstvo pogreba ter vso prvovrstno postrežbo, ki so nam jo dali ob smrti našega dragega pokojnika. Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob za nas tako grenki in žalostni uri. A Ti, ljubljeni pokojnik, nepozabni soprog in skrbni oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Nam vsem pa enkrat srečno in veselo snidenje onkraj groba. Blagor mu, ki se sp