zgodovina kolizej - spomeniška valorizacija xxx Ei uvodnik esej zgodovina prevodi Povzetek konservatorskega programa za posege v kulturni spomenik Palača Kolizej (EŠD 397), ki so ga leta 2005 pripravili na ZVKDS, OE Ljubljana: Arheologija in konservatorske smernice za arheološki spomenik: Barbara Nadbath, univ. dipl. arheol., konservatorka Položaj spomenika v prostoru; Rezultati zgodovinskih raziskav, Morfološke značilnosti: Marija Režek, univ. dipl. umet. zgod., konservatorka Inventarizacija zunanjščine: Marija Režek, univ. dipl. umet. zgod., konservatorka Boris Deanovič, univ. dipl. ing. arh., višji konservator Inventarizacija notranjščine: Tatjana Adamič, univ. dipl. umet. zgod., višja konservatorka Gradbeno fizično poročilo ter statična in protipotresna sanacija: Miran Ježovnik, univ. dipl. ing. gradbeništva, konservatorski svetovalec, OE Maribor Vrtnoarhitekturna zasnova odprtega prostora in konservatorske smernice za oblikovanje odprtega prostora: Darja Pergovnik, univ. dipl. ing. kr. arh., konservatorska svetovalka Konservatorske smernice za arhitekturni in umetnostni spomenik: Marija Režek, univ. dipl. umet. zgod., konservatorka Tatjana Adamič, univ. dipl. um. zgod., višja konservatorka Boris Deanovič, univ. dipl. ing. arh., višji konservator Mateja Kavčič, univ. dipl. ing, arh, konservatorska restavratorska svetovalka Drugo: Marija Režek, univ. dipl. umet. zgod., konservatorka I. Arheološki spomenik - severno emonsko grobišče Kolizej stoji na območju razglašenega kulturnega in zgodovinskega spomenika EŠD 329 Ljubljana - Arheološko najdišče Ljubljana, točneje, na območju severnega emonskega grobišča. Grobišča so bila v rimskem času del urbanističnega načrta mesta. Ležala so zunaj mestnega obzidja ob glavnih cestah Emona-Atrans (Trojane), Emona-Aquileia (Oglej) in Emona-Neviodunum (Drnovo pri Krškem). Na emonskih grobiščih je bilo odkritih preko 3000 grobov. Severno emonsko grobišče je največje deloma raziskano emonsko grobišče. Širilo seje ob cesti Emona-Atrans. Trasa današnjih Slovenske in Dunajske ceste je ob vsem grobišču ohranila potek stare magistrale. Na območju med Dvoržakovo, današnjo Slovensko in Tivolsko ulico so pote- kala arheološka izkopavanja v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom dr. L. Plesničar Gec. Takrat je bilo odkritih 97 žganih grobov. Posamezni grobovi so bili na tem območju odkriti tudi ob gradnji infrastrukturah vodov (jarek za kolektor, plinovod, telefonski kabel itd.). Skupno je bilo na tem območju odkritih okoli 125 žganih grobov. Veliko grobov pa je bilo žal uničenih ob gradbenih posegih brez arheološkega nadzora. Grobovi s svojo obliko, načinom pokopa ter pridatki so za arheologe zakladnica številnih informacij. Iz načina pokopa in pridatkov je mogoče sklepati o ekonomski, etnični in verski pripadnosti pokojnika. Ko analiziramo grobišče v celoti, pa pridobimo podatke o načinu življenja, boleznih, etnični in verski pripadnosti ter ne nazadnje stopnji razvoja obrti, trgovine in kulture prebivalstva. II. Arhitekturni spomenik - Palača Kolizej 1. Položaj spomenika v prostoru1 Ljubljana je bila na prelomu 18. v 19. stoletje le majhno, nepomembno pro-vincialno središče brez lokalne avtonomije. Statistični podatki povedo, da je imela leta 1814 komaj 14.000 prebivalcev. Njen obseg seje v glavnem ujemal z mejami srednjeveškega obzidja, izven njega pa so bila pozidana le obstoječa predmestja ter obrobje glavnih mestnih vpadnic. Palača Kolizej je bila zgrajena v gramoznici na samem robu Tivolija, na prostoru, ki je bil v času gradnje izven mestnega središča, ob eni izmed najstarejših mestnih vpadnic, na temeljih rimske medkrajevne ceste, ki je povezovala Emono s Kranjem (Carnium), ob Gosposvetski ulici, ki seje ohranila v tako rekoč nespremenjeni trasi do danes. Ne glede na to, ali je arhitekt sodeloval pri izbiri zemljišča za gradnjo Kolizeja ali ne, je bila odločitev o gradnji pod nivojem terena vsekakor enkratna. Od začetka 19. stoletja naprej so v Ljubljani nekdanje obrambne jarke, gramoznice in celo naravne jarke praviloma izravnali z nasutji,2 zato lahko govorimo o izredni urbanistični zasnovi.3 Palača je bila postavljena s krajšo stranico v stavbno linijo Gosposvetske, z daljšo pa je segala globoko v notranjost parcele. Nasadi in zelenjavni vrtovi sojo povezovali sTivolijem vse do gradnje železniške proge leta 1849. Z gostilniškimi terasami in cvetličnimi nasadi je bila obrnjena na nekdanjo Bleiwe-isovo ulico, današnjo Prešernovo cesto. Gradnja Kolizeja pomeni tudi začetek urbanizacije tega dela mesta. Ker je v prvi polovici 19. stoletja na področju stavbeništva vladalo pravo mrtvilo, saj so vojne s Francozi državo finančno izčrpale in je zato ustavila tako rekoč vse naložbe v gradbeništvu ter se omejila predvsem na nujna vzdrževalna dela, je Kolizej enkraten tudi kot redek primer ohranjene kvalitetne arhitekture prve polovice 19. stoletja, ki je neposreden izraz teženj romantičnega historicizma. Anton Jurmann, Kolizej,po 1847, gvaš, NMS I. Načrti Joseph Benedikt Withalm, Zbirka načrtov za prenovo ljubljanskega Kolizeja po požaru, januar 1848, ARS Slika I: Joseph Benedikt Withalm, Načrt pritličja, 1848, ARS Slika 2:Joseph Benedikt Withalm, Načrt prvega nadstropja, 1848, ARS Slika 3:Joseph Benedikt Withalm, Načrt drugega nadstropja, 1848, ARS 2. Vrtnoarhitekturna zasnova odprtega prostora Objekt Kolizeja je bil zgrajen ob stiku mesta z zelenimi površinami, v medprostoru Lattermanovih alej, ki so se iz Podturna stekale v mesto. Takoj po dograditvi je neposredni stik s parkovnim prostorom prekinila železniška proga, ki je začrtala mejo med mestom in parkom oz. med grajenim in nepozidanim prostorom. Kolizej je tako dobil toliko pomembnejšo in dominantno lego, ki je dobro vidna na starih litografijah s pogledov iz parkovne smeri. Po tem obdobju je na načrtih mesta vidna tudi nova povezava mesta s Podturnsko graščino, ki je nastala med krakoma Lattermanovih drevoredov in je bila prav tako obsajena z drevoredom. Danes tvorita to povezavo Puharjeva ulica in drevored v Tivoliju v njenem nadaljevanju. V tem obdobju se je ulica imenovala Kolizejska cesta, kar kaže na vlogo in pomen Kolizeja. Prostor med Kolizejem in železnico je pridobival pomen kot mestno območje in je bil po potresu reguliran s potekom krožne ceste z drevoredom, danes Prešernove ceste, ki je vidna na Fabianijevem načrtu. Tudi s tem posegom je bila poudarjena reprezentančnost objekta z lego ob urejeni mestni vpadnici, hkrati pa je bil definiran obseg odprtega prostora pred objektom. V literaturi so navedeni terasa za goste, bosketi (gozdiči) in vrt za sprehajanje. Vrtnoarhitekturna zasnova z navedenimi prvinami na dokumentih ni prepoznavna. Vloga prostorske dominante na vhodu v mesto je bila z leta 1935 postavljenim Delavskim domom in zlasti po njegovi nadzidavi leta 1960 delno okrnjena. 3. Rezultati zgodovinskih raziskav4 Do nastanka vojaških stanovanjskih stavb na ozemlju nekdanje cesarske Avstrije je v prvi polovici 19. stoletja prišlo zaradi zgodovinskih okoliščin. Vanje so nameščali velike vojaške enote, kadar so potovale na »mirovne pohode«, npr. preko Gradca in Ljubljane v severno Italijo, ki je po Napoleonovem porazu leta 1815 spadala pod neposredno oblast cesarske Avstrije. Meščani mesta, kjer je vojska imela postanek, so morali vojski na pohodu nuditi prenočišča v svojih hišah ali pa jih plačati drugod. Te okoliščine so napeljale Johanna Benedicta Withalma, graškega poslovneža in arhitekta, ki je v spletu zgodovinskih okoliščin uvidel ugodno priložnost,5 da je zgradil enkratno stavbo v Gradcu, znano kot Withalmov Kolizej. Zavedal se je, da mu stavba, namenjena izključno prireditvam, ne more povrniti finančnega vložka, zato je predvidel še nastanitvene kapacitete za 1400 vojakov in s tem pridobil dodaten vir zaslužka. Withalmov Kolizej v Gradcu je dajal s konferencami, plesi, koncerti in drugimi prireditvami, ki so potekale v njem, pomemben pečat družabnemu življenju gra-ških meščanov in nemalokrat so posamezni dogodki dvignili precej prahu, ne le v mestu, ampak tudi onkraj meja Štajerske. Johann Benedict Withalm se je odzval vabilu mesta Ljubljana, ki je bilo navdušeno nad zamislijo in realizacijo njegovega graškega Kolizeja, da zgradi podobno stavbo v Ljubljani. Mesto Ljubljana mu je dalo na razpolago zemljišče, objekt pa je zgradil na lastne stroške in je postal njegova last. Ljubljanski Kolizej je tako povzel osnovno namembnost6 Slika 5:Joseph Benedikt Withalm, Načrt za rekonstrukcijo strehe, 1848, ARS graškega; zasnovan je bil kot prehodna kasarna za potrebe vojaštva, ki je občasno prihajalo v Ljubljano, in za potrebe družabnega življenja tedanjih meščanov. Tako ni bil običajna vojašnica, kakršne so začeli graditi ob koncu 19. stoletja kot stalne vojaške postojanke v mestu, ampak je bil tudi središče družabnega življenja tedanje Ljubljane. Ljubljanski meščani so bili podobno kot graški s plačevanjem neke vrste dajatev lastniku Withalmu razbremenjeni dolžnosti prenočevanja vojske v lastnih domovih in gospodarskih poslopjih, ker je to funkcijo prevzel Kolizej. V njem so imele prostor mešane dejavnosti, od trgovin, gostinskih lokalov, zvezdarne, biljarda do športa in rekreacije ter plesnih, glasbenih in drugih kulturnih prireditev, skratka, lahko bi mu skupaj z dr. Damjanom Prelovškom rekli »Cankarjev dom« tedanjega časa. Proti koncu 19. stoletja, ko so vojaštvo dokončno izselili iz objekta, so te dejavnosti začele ugašati. Brez dohodka od najemnin je postal Kolizej nedonosen, saj je velikost stavbe povzročala prevelike stroške vzdrževanja, zato so dediči Johanna Benedicta Withalma leta 1873 Kolizej preuredili v objekt s pretežno najemniški-mi stanovanji ter poslovnimi lokali v dvoriščnih kletnih prostorih in pritličju, zlasti ob Gosposvetski cesti.7 V njem je bilo okoli 520 stanovalcev, dvorane pa so koristili različni uporabniki.8 Konec stoletja je bila v Kolizeju tudi kolesarka šola, s plačanimi učnimi urami.9 Leta 1906 so Kolizej prodali podjetju Gebrüder Ded-hendhi, Malusa & Co., leta 1921 pa je prešel v last družine Heinrihar, kije bila lastnik celotnega Kolizeja s funkcionalnimi zemljišči do podržavljenja po drugi svetovni vojni. Ob ulici in v pritličnem delu stavbe so se naselili obrtniki in manjši proizvajalci, ob cesti pa trgovska podjetja. Kolizej je bil podržavljen v dveh fazah. V prvi fazi v letih 1945-1947 je bilo podržavljeno 55 % Kolizeja. Ta del, ki je obsegal vse poslovne prostore, je prevzela v upravo Uprava ljudske imovine. V zasebni lasti je ostalo še 45 %, kar je kot ena od treh lastnic upravljala Angela Nedeljkovič do nacionalizacije stanovanjskih zgradb in gradbenih zemljišč v letih 1959-1960. Po teh predpisih so lastnice lahko zadržale v svoji lasti vsaka po eno stanovanje, tj. 12-15 % vse stavbe. V Kolizeju je do denacionalizacije poslovne prostore upravljala tedanja Občina Ljubljana Center. Stanovanjski del Kolizeja je sprva upravljal hišni svet, pozneje pa Stanovanjsko podjetje Ljubljana. Slika 6: Viljem Treo, Skica za prenovo kleti v Kolizeju, 10. 10. 1905, ZAL 4. Tipološke značilnosti stavbe Ljubljanski Kolizej je tipološko izredna arhitektura. Slogovno je edini ohranjeni primer t. i. romantičnega historicizma pri nas, kjer se zelo svobodno mešajo neogotske prvine z neorenesančnimi. V primerjavi s sočasno arhitekturo v cesarski prestolnici Dunaj ni zaostajal ne po velikosti in ne po kakovosti. Palača Kolizej je pretežno dvonadstropna, kastelno razpotegnjena stavba s poudarjenima osno razporejenima rizalitoma na zahodni strani ter rizalitom na vzhodni strani. Sestavljena je iz štirih skoraj samostojnih stavbnih celot, povezanih s strešno konstrukcijo in fasado. Za arhitekturno zasnovo palače sta značilni precejšnja razgibanost tlorisne zasnove in smotrna razporeditev prostorov, povezana s kompleksnostjo programa. V osrednjem delu palače sta dvorani dimenzij 42,5 x 16 m in 41 x 16 m, obdani s pomožnimi prostori. Ob Gos-posvetsko cesto je postavljen reprezentativen trakt, na jugu pa palačo zaključuje servisno-stanovanjski del. Zasnova palače tako nima primerjave v sočasni slovenski, verjetno tudi ne v ohranjeni srednjeevropski arhitekturi. Kot je razvidno iz ohranjenih podob Kolizeja pred požarom, ki gaje prizadel leta 1847, je bil ob celotni dolžini vzhodne in severne fasade ter v delu zahodne pri-slonjen dvonadstropen arkadni hodnik, ki pa ga ob rekonstrukciji objekta niso znova postavili. Na južno fasado je bila v višini pritličja prislonjena nadstrešnica, podprta s slopi. Vhod je bil še dodatno poudarjen z nadstrešnico v nadstropju. »Če verjamemo Gustavu Dzminskemu (Laibach und seine Umgebung, 1860), pa sodi požar leta 1847 celo v obdobje pred popolnim dokončanjem te stavbe.«10 Streho je izdelal in postavil Gustav Johan Ludvik Tonnies, ki je s tem namenom prišel v Ljubljano,11 se tu tudi za stalno nastanil in imel v svojih stavbnih podjetjih in tovarnah preko 650 zaposlenih.12 Streha je s steklenimi svetlo-bniki dodatno osvetljevala dvorane. Fasado, po obliki podobno fasadi železne hiše, vendar v skromnejši različici v lesu, je Withalm zasnoval tudi v ljubljanskem Kolizeju v notranjem svetlobnem jašku. Slika 7: Gustav Tönnies, Načrt za prenovo oken na južnem pročelju Kolizeja, 5. 10. 1905, ZAL Shematski prikaz zgradbe Kolizeja, povzet po: Konservatorski program za posege v kulturni spomenik. EŠD - Ljubljana - palača Kolizej, ZVKDS, OE Ljubljana, Ljubljana, 2005 5. Shematski prikaz rabe prostorov:1 del ob Gosposvestki cesti-A Del A, K, P+2, 2400 m2 del z dvorano 1-B Del B, K, P+dvorana, 4800 m2 del z dvorano 2-C Del C, K, P+dvorana, 2400 m2 stolpič-D Del D, K, P+3, 1350 m2 Klet: Klet: Klet: Klet: Nekoč: vinska klet, skladišča odprt stebriščni prostor za vojaške potrebe skladišča, delavnice, hlevi skladišča, delavnice, hlevi 2. pol. 20. st. trgovina, skladišča, delavnice skladišča, delavnice delavnice, poslovni in klubski prostori, skladišča, delavnice Pritličje: Pritličje: Pritličje: Pritličje: Nekoč: gostilna, kuhinja multifukcionalna dvorana s pomožnimi prostori, galerijami multifukcionalna dvorana s pomožnimi prostori, maneža verjetno pisarne 2. pol. 20. st. trgovski in servisni lokali galeriji prezidani v stanovanja, delno podrto, poslovni prostori stanovanja nanizana ob dvorani stanovanja Nadstropji: Nadstropje: Nadstropje: Nadstropja: Nekoč: stanovanja in pisarne verjetno pomožni prostori verjetno pomožni prostori verjetno pisarne 2. pol. 20. st. stanovanja in poslovni prostori, galerija galeriji, prezidani v stanovanja, delno podrto stanovanja nanizana ob dvorani stanovanja 6. Gradbeno fizično poročilo14 Kolizej je tri- oz. štirietažna zgradba z leseno strešno konstrukcijo in opečnimi nosilnimi zidovi. Medetažne konstrukcije v kleti in delno v pritličju so opečni oboki, v nadstropjih pa leseni stropovi. Nosilno konstrukcijo v kleti tvorijo obodni opečni zidovi, v notranjosti zidani opečni stebri, delno pa samostojni opečni zidovi. V severozahodnem delu je leta 1995 prišlo do rušenja, kar je bila posledica nenadzorovanih posegov v konstrukcijo. V tem delu tlorisa ima objekt nadomestno nosilno konstrukcijo iz jeklenih odrov, ki nosi tudi streho. Temelji so iz kamna, pod zidovi pasovni, pod stebri točkovni. Teren temeljnih tal je predvidoma dobro nosilen, prodnat. Ostrešje je v celoti leseno, predvidoma iz smrekovega lesa. Konstrukcija ostrešja je sestavljena in prilagojena posameznim razponom ostrešja. Nosilni zidovi so opečni oz. v kleti iz mešanega materiala, zidani pretežno s polno opeko z apneno malto iz prodnatega agregata. Ometi nosilnih in predelnih sten so precej razpokani, v prostorih, ki so bili primerno vzdrževani, pa ni videti večjih poškodb. Nad kletjo so stebri med seboj povezani z opečnimi loki, ki podpirajo obokane stropne konstrukcije. Nad pritličjem, prvim in drugim nadstropjem so lesene vse stropne konstrukcije razen na stopniščih in v sanitarijah z opečnimi oboki med jeklenimi nosilci. Ugotovitve15 na podlagi ogleda Kolizeja 17. 3. 2005 in pregleda Poročila št. P 436/04-650-1: Analitična osnova varnosti objekta Kolizej v Ljubljani na podlagi pregleda in preiskav nosilnega zidovja ter analize potresne odpornosti, nosilka naloge: mag. Marjana Lutman, univ. dipl. inž., ZAG: - Zidovi kletne etaže, ki sicer ni vkopana, so močno vlažni zaradi kapilarnega dviga in direktnega vpliva meteorne vode, saj so fasadni ometi močno poškodovani. - Tudi v višjih etažah je opaziti sledove vlage, kar pa je posledica zamakanja strehe. - Na več mestih so bili opravljeni nestrokovni posegi v nosilno konstrukcijo, kar je povzročilo pokanje in deformiranje konstrukcije. Vizualni pregled fasad kaže, da so bile minimalno vzdrževane. Obnovitveni posegi so se izvajali parcialno, stihijsko. Plasti finega ometa se sicer luščijo, vendar so ometi v nadstropjih, na manj izpostavljenih delih, v solidnem stanju. Odstopanje oz. podmehurjenost ometov je opaziti predvsem na fasadah kletne etaže. Tu so vidne tudi površinske poškodbe izpostavljene opeke. Poškodbe ometov v nadstropjih so vidne na bolj izpostavljenih delih (vogalih, ob žlebovih itd.), kjer je poškodovan tudi grobi omet, ki razpada in odstopa od podlage. Stavbno pohištvo ni bilo ustrezno vzdrževano. Vidne so razpoke, opleski so bolj ali manj propadli, kar je ponekod pripeljalo do večjih poškodb lesa. III. Konservatorske smernice za obnovo Spomenik sodi med najznačilnejše arhitekture 19. stoletja v Ljubljani z izrazitim urbanim značajem. Zgrajen je bil kot vojaška stanovanjska stavba po vzoru graškega Kolizeja. Je tipološko specifičen in enkraten primer mestne arhitekture svojega časa, ki ima zaradi svoje zasnove in lege veliko kulturnozgodovinsko vrednost, saj je vse do danes v širšem evropskem prostoru preživel le ljubljanski Kolizej. Palača Kolizej je z Odlokom o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto, Ur. l. RS (29. 10. 1993), št. NI/60, str. 2937-2944 (št. predpisa 2193), razglašena za arhitekturni spomenik.16 Varstveni režim tega odloka določa, da spomenik varujemo v celoti. Dovoljeni so tisti posegi, ki imajo namen prenoviti objekt v prvotno stanje oz. so potrebni za vzdrževanje. Palačo Kolizej varujemo za javno namembnost, prenova je dopustna v okvirih obstoječe gradbene lupine, v notranjščini se mora ohraniti osnovna razporeditev prostorov s šestimi dvoranami, sicer pa je možno notranjščino objekta prenoviti v skladu s sodobnimi arhitekturnimi principi in funkcionalnimi potrebami. Ravno tako je palača Kolizej varovana tudi kot del kvalitetnega urbanega ansambla Gosposvetske ulice,17 ene izmed najstarejših mestnih vpadnic, podedovane še iz rimske dobe. Slika 8: Tloris kleti Slika 9: Tloris pritličja Slika 11: Tloris ostrešja Slika 12: Vzdolžn i prerez s tavbe Slika 13: Prečna prereza čez severni del stavbe ob Gosposvetski cesti (A - stanovanjsko-poslovni del, B - dvorana) Slika 14: Prečna prereza čez južni del stavbe (C - dvorana, D - gotski trakt) 1. Konservatorske smernice za arheološki spomenik Vsi posegi v zemeljske plasti morajo potekati pod arheološkim nadzorom. 2. Konservatorske smernice za oblikovanje odprtega prostora Čeprav je palača Kolizej ograjena z Delavskim domom, še vedno predstavlja vez med centrom mesta in Tivolijem, zlasti ker je na vzhodni strani zamejena z odprtim prostorom ob Župančičevi ulici in Argentinskim parkom na Ajdovščini, ki sta kot parkovni površini del zelenega sistema mesta. Zeleno površino kot predprostor objekta ob Župančičevi je treba ohraniti, vendar jo je dopustno preoblikovati. Notranje območje med Kolizejem in Delavskim domom je degradirano s parkirnimi površinami in garažami, kar je treba preoblikovati v nadkritje in zelene površine. Robove dvorišča je treba oblikovati z zeleno kuliso iz višje rastoče drevesne vegetacije, ki bi prekrila pogled na dvoriščno fasado delavskega doma ter hkrati ustvarila nevtralen zelen pred-prostor, jasno pripadajoč izgubljeni poudarjeni vlogi Kolizeja ob Tivoliju. 3. Konservatorske smernice za umetnostni in arhitekturni spomenik Varstveni režim za pomembne objekte umetnostno zgodovinske dediščine predpisuje:18 - varovanje originalne namembnosti, za katero so bili zgrajeni; kadar to ni mogoče, jim je treba najti novo funkcijo, ki bo upoštevala načelo zvestobe arhitektonskemu in zgodovinskemu značaju stavbe; - varovanje in prenovo obstoječega oz. vzpostavitev originalnega stanja, v kolikor to omogoča kontinuirano rabo objekta; - dopustne spremembe zaradi prilagoditve novim predpisom, novim tehničnim, požarnim idr. standardom, dostopnosti za invalide itd. Te spremembe morajo biti izvedene tako, da čim manj prizadenejo tiste značilnosti objekta, zaradi katerih je bila enota vpisana v RKD oz. razglašena za spomenik. Pri tem je treba upoštevati posebne lastnosti vsakega posameznega objekta, ker je vsak drugače občutljiv za spremembe; - v kolikor se med prenovo pokažejo novi zanimivi detajli, ki na začetku prenove niso bili predvideni, je lastnik oz. izvajalec dolžan o tem obvestiti pristojno enoto ZVKDS. 3. 1. Konstrukcija objekta Posegi, usklajeni s konservatorskimi smernicami, z namenom ojačitve oziroma sanacije konstrukcije objekta so dopustni, dopustne so tudi spremembe konstrukcije v degradiranih in uničenih prostorih. 3. 2. Statična in protipotresna sanacija19 Glede na ugotovljeno stanje ob ogledu objekta in glede na rezultate analize nosilnosti v Poročilu št. P 436/04-650-1: Analitična osnova varnosti objekta Kolizej v Ljubljani na podlagi pregleda in preiskav nosilnega zidovja ter analize potresne odpornosti menimo, da je objekt kljub deformacijam možno ustrezno sanirati, pri čemer bi seveda morali: - povečati potresno odpornost, saj sedaj objekt ne dosega zahtevane potresne odpornosti, - ojačati stebre in segmente zidov, ki so preobremenjeni, - zamenjati obstoječe lesene stropove z novimi stropnimi konstrukcijami, togimi v svoji ravnini in povezane z zidovi, - zamenjati poškodovano strešno konstrukcijo oz. izdelati novo na segmentu, kjer je prišlo do porušitve, - po potrebi se ojačajo temelji ali pa se izboljša nosilnost temeljnih tal, - prepreči se kapilarni dvig vode v zidove. Navedeni ukrepi bi v osnovi zadoščali in zagotovili potrebno varnost in funkcionalnost objekta v sedanji obliki. II. Vedute Slika 1: Heinrich Lampel, Ljubljana s Kolizejem, 1846 ali 1847, tonska litografija, MM Slika 2: Franz Josef Sandmann, Ljubljana, 1849, tonska litografija, list iz serije Malerische Ansichten. Zum Andenken an die Eröffnung der Bahnstrecke von Zilli bis Laibach..., NMS Slika 3: Franz Josef Sandmann, Ljubljana, detajl, 1849, tonska litografija, NMS 3. 3. Požarna varnost V skladu s predpisoma NFPA 909:2001 in NFPA 914:2001 je treba izdelati oceno požarne varnosti za Kolizej v celoti ter za tveganje ob normalnem delovanju in delovanju v primeru rekonstrukcij in popravil ter investicijskih vzdrževalnih H atBSKSSSa-JIi« J&M -----■ ---- . —--'t Slika 5: Anonimni rezecpo Antonu Jurmannu, Ljubljana, 1848-1850, jeklorez, NMS Slika 6: Anonimni rezec po Antonu Jurmannu, Ljubljana, detajl, 1848-1850, jeklorez, NMS del. Pri izdelavi ocene požarne varnosti je treba upoštevati tako požarno nevarnost glede na arhitekturo in izvedbo ter vrednost in pomen objekta, glede na načrtovana dela kot tudi glede na pričakovan požar in že izvedene požarnovar-stvene ukrepe20 (npr. uporaba oz. neuporaba obstoječe hidrantne mreže v palači, požarni sektorji...). Na osnovi ocene požarne varnosti je treba izdelati koncept požarne zaščite za normalno obratovanje ter za primer rekonstrukcij in popravil za objekt v celoti (požarnovarno obnovo). 3.4. Namembnost Bodoča funkcija palače naj bo mestotvorna - to pomeni, da se palača nameni mešanim dejavnostim, ki bodo prispevale k oživitvi tega mestnega predela. Palačo je treba vsaj v delu nameniti za dejavnosti, ki bodo izkoristile njene prostorske in arhitekturne kvalitete. Arhitekturna zasnova obeh velikih dvoran je prilagodljiva in lahko, kot je razvidno že iz zgodovine palače, sprejme različne funkcije. Priporočljivo pa je, da se v njej razvijajo dejavnosti, ki lahko te njene lastnosti popolnoma izkoristijo (dvorane za različne dejavnosti, tudi maneža). 3. 5. Zunanjščina Kolizej je slogovno edini ohranjeni primer t. i. romantičnega historicizma pri nas, kjer se zelo svobodno mešajo neogotske prvine z neorenesančnimi, in kaže veliko oblikovno naprednost. Fasada je zasnovana preprosto z minimalno členitvijo, zaradi česar je močno poudarjena kubičnost stavbne mase, kar je značilnost t. i. romantičnega historicizma, ki je zelo svobodno segal po izročilih preteklih dob, ni pa izgubil po klasicizmu podedovane kubičnosti stavbnega telesa.21 Posebej varovani elementi fasade, ki dajejo značaj palači, so: - frizi na fasadi, ki povzemajo gotske oblike (vitičasti, šilastoločni in listnati friz); - fasada svetlobnega jaška; - šilasto in polkrožno zaključene okenske odprtine; - vogalne lizene z nizom rozet. Streha in odvodnjavanje Ker je obstoječe ostrešje v delu palače popolnoma uničeno in ponekod močno poškodovano, je dopustno načrtovati prilagoditve ostrešja za potrebe nove namembnosti. Pri prekrivanju strehe je treba uporabiti opečno strešno kritino, ki ustreza originalnim materialom (bobrovec). Pri izvedbi kleparskih detajlov je treba upoštevati veljavne standarde (zgibi, odkapni nos, stičenje v zid), vsi stiki morajo biti pravilno kleparsko izvedeni, vse bakrene obrobe, širše od 10 cm (kapna linija, stranski zaključek strehe, žlote, dimniške obrobe), morajo biti prekrite z opečnimi strešniki. Ker so na fasadi vidne večje poškodbe, ki so nastale zaradi direktnega vpliva meteorne vode, je treba dobro preveriti obstoječi način odvodnjavanja in ga po potrebi dopolniti oz. izboljšati. V primeru dodatnih vertikalnih žlebov na fasadi je te treba speljati na čim manj moteč način v kotih, zalomih fasade itd. Pri načrtovanju osvetlitve morebitnih novih prostorov na podstrešju je sprejemljivo namestiti svetlobnike po vzoru nekdanjih. Ometi in beleži Pred začetkom del na fasadi je treba s pretrkavanjem temeljito preveriti stanje ometov. Omete, ki se luščijo, in podvotljena mesta je dopustno odstraniti, omete, ki so trdni, je treba ohraniti. Pri rekonstrukciji ometov je treba uporabiti mivko oz. prodec (agregat), čim bolj podoben strukturi prvotnega ometa, ter doseči finalno obdelavo, enako prvotni - zaglajen finalni omet. Struktura ometa (granulacija, barva peska, razmerje polnilo : vezivo) se določi skupaj z odgovornim konservatorjem oz. restavratorjem. V primeru nejasnosti je treba vzorce ometa naravoslovno raziskati (razmerje, sestavine, barvne plasti, pucolanski dodatki). Uporabiti je treba paropropustne omete in beleže (nikakor ne akrilnih barv, akrilnih emulzij in podobno), ki imajo sorodne lastnosti kot originalni materiali. Priporočamo uporabo prvotnih materialov - klasičnih apnenih ometov in beležev, ustrezna je tudi uporaba hidravličnega apna proizvajalcev Rofix, Mapei ipd. Novi materiali nikakor ne smejo biti trši in bolj togi od originalnih. Podrobni kulturnovar-stveni pogoji za finalno obdelavo ometov in pleskanje fasade bodo podani na podlagi rezultatov sondažnih raziskav, ki jih bo izvedel konservator oz. restavrator ZVKDS. Dekoracija Dekoracijo na fasadi (lizene z nizom rozet, frize itd.) je treba v čim večji možni meri ohraniti oz. očistiti in ponovno pleskati. Pred čiščenjem se naredijo vzorci čiščenja, s katerimi se preveri ustreznost metode za vsak material posebej (čiščenje s krtačo, radirko, vodnim curkom, skalpelom ipd.). Način čiščenja za vsak material posebej potrdi odgovorni konservator oziroma restavrator ZVKDS. Manjši poškodovani deli se domodelirajo, v materialu in na način kot obstoječi, za dopolnitev večjih manjkajočih delov se lahko izdela replike. Materiali do-modelacij in popravil morajo biti združljivi z originalnimi materiali. Stavbno pohištvo Stavbno pohištvo (okna, vrata itd.) je pomemben element spomenika, zato ga je treba varovati in prenavljati po originalnih oblikah, dimenzijah, materialih. Lesena škatlasta dvokrilna oziroma dvokrilna okna s členjeno zasteklitvijo je treba obnoviti (odstranitev barve, kitanje, pleskanje). V primeru slabe ohranjenosti oz. neustreznosti posameznih delov je treba poškodovane dele nadomestiti v materialu in obliki, enaki prvotni. Okna je možno zamenjati le, če so tako poškodovana, da jih ni mogoče več obnoviti. V tem primeru mora biti novo stavbno pohištvo natančna replika originalnega, narejena venakih dimenzijah, obliki, detajlih in materialih. V primeru zamenjave oken v celoti je treba predhodno preiskati obstoječe barvne plasti opleskov, da se jih dokumentira. Pred zamenjavo oken v celoti je treba izdelati shemo oken in arhitekturni posnetek različnih tipov oken na objektu v merilu 1:10 s prečnimi in vzdolžnimi prerezi. Posnetek mora vsebovati izrise vseh detajlov v merilu 1 : 1 (npr. sredinska pri-pira, okrasne zaključne letvice, odkapni rob, profilacije, mikrolokacije nasadil in drugega okovja itd.). Dopustno je okenska krila posodobiti oz. za zasteklitev uporabiti stekla z izboljšanimi izolacijskimi lastnostmi, ki zahtevajo minimalne spremembe debeline okvirjev (npr. odkapni rob). Če bodo okna zamenjana v celoti, se izdela prototip novega okna, ki ga potrdi ZVKDS, OE Ljubljana, oz. nanj poda morebitne pripombe, preden se izvede naročilo v celoti. Vrata se v skladu z novo namembnostjo oblikujejo po vzoru ohranjenega stavbnega pohištva, ki je lahko sodobno interpretirano, v smislu celostnega oblikovanja. Leseni, odprti del fasade svetlobnega jaška se varuje v celoti in restavrira. II. Stare razglednice in fotografije: Slika 1: Diploma ob podelitvi častnega meščanstva Josephu Benediktu Withalmu, 12. 8. 1850, barvna litografija, delno ročno kolorirana, Štajerski deželni arhiv Gradec Slika 2: ?, Ljubljanske biciklistke pred Kolizejem, o. 1900, iz zbirke Zmaga Tančiča Okenske oziroma vratne odprtine Vhodi in druge vratne odprtine, predvsem v kletni etaži, so predelani. Načrt ureditve kletne oz. pritlične etaže fasade mora upoštevati osnovno vertikalno členitev fasadnega plašča, ki se kaže v odnosu med nosilnimi deli fasade, stebri oz. zidanimi slopi in med fasadnimi odprtinami. Prvotne oblike okenskih odprtin (šilaste, ločno zaključene) se varujejo. Kamnite portale na glavni fasadi in pasaži je treba ohraniti oz. restavrirati. Balkona in verandi Sanacijo balkonov je treba izvesti na način, ki bo v osnovi ohranil obstoječi videz (kovinske konzole ostanejo vidne; obnovijo in uporabijo se obstoječe balkonske ograje oz. izdela se replika). Leseni verandi se obnovita oz. ju je v skladu s celostno ureditvijo dopustno preurediti. Oglaševanje dejavnosti, ki bodo potekale v palači Za oglaševanje dejavnosti, ki bodo potekale v palači, je treba izdelati načrt, ki mora vsebovati skico fasadne kompozicije z označenimi mikrolokacijami pritrditve elementov oglaševanja, kot so izveski, napisne table itd., ter risbo oz. načrt predlaganih napisov oz. napisnih tabel oz. izveska v merilu 1:10. Napisne table, ki označujejo poslovne dejavnosti v stavbi, ne smejo biti pritrjene direktno na fasado, pač pa na za ta namen izdelane nosilce, ki omogočajo namestitev več tabel in hkrati tudi lahko menjavo brez poškodovanja fasade. Slika 3: Neznani fotograf, Upravitelj Kolizeja Franc Jenko z družino, 1905, last Mojce Crnobori Stibilj Slika 4: Ljubljana s Kolizejem v ospredju, razglednica, poslana 1916, NMS Slika 5: Pogled na Kolizej z nebotičnika, razglednica, 1935-1938, NMS Takšni nosilci so bili pri večini historičnih objektov, v katerih je imela prostor kakršnakoli poslovna ali pisarniška dejavnost, že del originalne stavbne opreme. Izveski, ki navadno označujejo trgovske ali gostinske lokale, morajo biti obešeni na konzolo na eni ali drugi strani komercialne fasade, ne smejo segati nad venec, ki ločuje pritličje od prvega nadstropja, in ne smejo ovirati pešcev pri hoji po pločniku. Izveski ne smejo presegati velikosti 70 x 70 cm. Napisi morajo biti prilagojeni členitvi in dimenzijam komercialne fasade in ne smejo segati nad venec, ki ločuje pritličje od prvega nadstropja oz. kletne etaže od pritličja. Napisi naj bodo slovenski, vsaj kar zadeva prevedljivi del naslova trgovine oz. lokala, npr. trgovina, pivnica, kavarna itd. Drugo Gradbena dela lahko izvaja izvajalec, ki ima reference na spomeniškovarstve-nih objektih in bo dokazal sposobnost uporabe zahtevanih materialov za popravila profilacij v ometu, kar spada med zahtevna zidarska dela. Vzpostavitev dvonadstropnega arkadnega hodnika po vzoru stanja pred požarom leta 1847 je s spomeniškovarstvenega stališča sprejemljiva. Pred obnovo ometov in beležev na zunanjščini in notranjščini je treba pripraviti predlog sanacije kapilarne vlage, ki ga je treba predložiti v presojo ZVKDS, OE Ljubljana, ter po potrditvi vključiti v projekt za prenovo. Morebitnih zunanjih enot klimatskih naprav ni dopustno nameščati na fasadah objekta. V projektu prenove je treba predvideti npr. centralno enoto, ki se jo namesti v volumnu palače. 3.6. Notranjščina22 Varujemo arhitekturno zasnovo palače z dvema velikima dvoranama in obodnimi funkcionalnimi prostori, ki so neposredno vezani na delovanje dvoran, kot so predprostori in stopnišča. Obstoječa lesena stopnišča v oz. ob dvoranah so izjemna v slovenskem prostoru. Posebej varovani elementi notranjščine, ki dajejo značaj palači Dvorani Pri prenovi velikih dvoran je smiselno v čim večji možni meri izkoristiti dimenzije dvoran, ki omogočajo prenovo za različne dejavnosti. Členitev sten s slepimi okni oz. loki v dvorani B je treba vsaj v delu dvorane prezentirati. Prostore, ki so nanizani vzdolž dvoran, je dopustno preurediti. Oblikovanje elementov, kot so vrata, okna itd., mora biti usklajeno s celostno ureditvijo palače po vzoru ohranjenega stavbnega pohištva, ki je lahko sodobno interpretirano. Slika 6: Pogled na Ljubljano s Kolizejem v ospredju, razglednica, poslana 1949, NMS Lesena stopnišča23 Lesene stopnice je treba temeljito obnoviti, v primeru slabe ohranjenosti oz. neustreznosti posameznih delov je treba poškodovane dele nadomestiti v materialu, obliki in barvi, enakih prvotnim. Če se izkaže, da so stopnice tako poškodovane, da jih ni mogoče več prenoviti, se izdela natančna replika originalnih, narejena v enakih dimenzijah, obliki, detajlih in materialih (les). Nosilno konstrukcijo stopnic je v skladu z navodili statika dopustno posodobiti na način, ki ne bo vplival na končni zgled stopnic. Predprostor dvorane v delu C v južnem delu palače Varujemo preddverje dvorane v delu C z enoramnima zavitima stopniščema. Preddverje dvorane s šilasto zaključenimi loki je enkratno, saj uporaba neogotskih prvin, ki izhaja iz idealov romantičnega historicizma, kaže na veliko oblikovno naprednost arhitekta. Pri obnovi je treba prezentirati obstoječe šilaste loke in kamnite tlake. Zakrivanje stropov s spuščenimi stropovi ni sprejemljivo. Oblikovanje elementov, kot so vrata itd., mora biti usklajeno s celostno ureditvijo palače po vzoru ohranjenega stavbnega pohištva, ki je lahko sodobno interpretirano. Pomožni komunikacijski prostori (hodniki, veže) Pri obnovi pomožnih komunikacijskih prostorov so s spomeniškovarstvene-ga stališča sprejemljive večje spremembe v skladu z novo namembnostjo, vendar ne na škodo posebej varovanih elementov in prostorov. Druga stopnišča Stopnišča je dopustno posodobiti v skladu z novo namembnostjo. Pri tem je treba ohraniti njihov značaj, tako da se znova uporabijo oz. rekonstruirajo deli stopnišča, npr. ograje, zaključki ograj, stopnice, tlaki itd. Notranja oprema, stavbno pohištvo, tlaki Pri projektiranju je treba preučiti možnosti ponovne uporabe in prezentira-nja kvalitetnega notranjega stavbnega pohištva vsaj v delu palače. 4. Omejitve konservatorskih smernic Podrobnejše konservatorske smernice za sanacijo ometov in beležev v notranjščini in zunanjščini ter barvnih tonov lesenih ali kovinskih delov bodo podane na podlagi sondažnih raziskav. Vsi nepredvideni posegi in dela se bodo z izvajalci reševala neposredno na objektu. 5. Izvajanje konservatorskih smernic Posegi v zemeljske plasti Investitor oziroma izvajalec je dolžan vsaj osem dni pred začetkom gradbenih del pisno obvestiti ZVKDS, OE Ljubljana, o dnevu, ko se ta dela pričnejo. Stroški nadzora bodo obračunani po opravljenih urah, vpisanih v gradbeni dnevnik. Če bodo v izkopih najdeni arheološki predmeti oz. predmeti arheološke vrednosti, bodo dela ustavljena in nato izvedene zaščitne arheološke raziskave po določilih 59. in 60. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine. Drugo Podane konservatorske smernice je treba upoštevati pri pripravi idejnega projekta za spremembo namembnosti palače Kolizej, ki ga je potrebno predložiti ZVKDS, OE Ljubljana, v presojo in pregled. Na podlagi potrjene idejne zasnove se izdela PGD/PZI. Za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja je treba PZI predložiti v potrditev ZVKDS, OE Ljubljana. Projektantska in obnovitvena dela na obravnavanem objektu lahko izvajajo projektanti, izvajalci gradbenih in obrtniških ter restavratorskih del z izkušnjami na spomeniškovarstvenih objektih. ZVKDS, OE Ljubljana, je treba predložiti njihovo referenčno listo in referenčno listo njihovih podizvajalcev. ZVKDS, OE Ljubljana, je treba zaradi sondažnih raziskav, navedenih v konser-vatorskih smernicah, obvestiti mesec dni pred začetkom sanacijskih del. ZVKDS, OE Ljubljana, ima vpogled v gradbeni dnevnik in opravlja konservatorski nadzor nad zemeljskimi deli in deli na objektu. V sklopu vzdrževanja obnovljenega objekta se izvaja konservatorski ogled s petletnim ciklom. IV. Današnje stanje - ZVKDS, OE Ljubljana Zunanjščina Slika 1: Pogled na stavbo s strehe hotela Lev Slika 6: Vzhodno pročelje - pogled z Župančičeve ulice Slika 14: Rozeta z vogalne lizene Slika 8: Vzhodno pročelje - pogled proti hotelu Lev Slika 10: Vzhodno pročelje s šilastimi okni i Slika 15: Lesena veranda na vzhodnem pročelju Slika 16: Zahodno pročelje Slika 12: Vzhodna fasada »gotskega trakta« Slika 21: Detajl strehe Notranjščina Slika 1: Pogled proti preddverju južne dvorane s šilastimi loki Slika 2: Severni del stavbe - severna rama dvoramnega stopnišča med kletnim podestom in pritličjem Slika 3: Hodnik z izhodom na vzhodnem delu stavbe Slika 4: Pogled skozi osrednjo pasažo proti vzhodu Slika 5: Skupna dostopna rama triramnega stopnišča iz kleti v pritličje Slika 6: Pogled proti vhodu v pasažo zgodovina ■ JC ab | L^AUKIM kpi-l/tj j m Slika 7: Hodnik na južni strani svetlobnika z ločnimi prehodi in vhodom v del objekta na južni steni Slika 8: Vrata v južnem delu hodnika - prehod v severno dvorano Slika 9: Dvoramno leseno stopnišče z zidanimi slopi Slika 10: Triramno stopnišče v severnem delu stavbe Slika 11: Zahodna rama triramnega stopnišča Slika 12: Hodnik na severovzhodni strani dvorane s stopniščem do prvega nadstropja Slika 13: Hodnik na severovzhodni strani dvorane s stopniščem do prvega nadstropja Slika 15: Shrambe ob južni steni hodnika na severni strani dvorane z lesenimi enokrilnimi vrati Slika 14: Vrata v shrambo Slika 16: Vrata v stanovanje in lesena omara v stenski niši na zahodni steni hodnika Mk Slika 17: Zahodna stran osrednjega hodnika s šilastoločnimi prehodi Slika 18: Šilasto okno na zahodni strani stavbe, ki osvetljuje sanitarije Slika 19: Kovinska ograja na stopnišču v severnem delu stavbe Slika 20: Leseno stopnišče s kamnitim podestom v severnem delu stavbe Slika 21: Vzhodna stena hodnika ob svetlobniku in vhod v hodnik na južni strani Slika 22: Pogled skozi okno na hodniku vsvetlobnik Slika 23: Dostop do severne dvorane po zahodni rami stopnišča Slika 24: Ovalno leseno okno na vzhodni steni dvorane Slika 25: Dostop do ovalnega okna na vzhodni steni dvorane Slika 26: Opečnata prezračevalna lina v obliki osmerokrake zvezde v vzhodni steni nad shrambami Slika 27: Nekdaj dvoetažna dvorana, pregrajena v višini stropa pritličja Slika 28: Leseni podestv južnem delu stavbe z odprtino v steni stopnišča Slika 29: Leseno stopnišče s svetlobnico v južnem delu stavbe Slika 30: Nastrešnica na vzhodni strešini Slika 41: Detajl ograje severnega stopnišča Slika 42: Detajl ograje Slika 45: Severni del stavbe - vhod v sobo Slika 46: Stopnice - pogled od zgoraj Slika 4: Zahodna stena svetlobnika Slika 2: Severni kot svetlobnika Slika 1: Severni del svetlobnika - pogled od zgoraj Slika 3: Severozahodni kot svetlobnika Svetlobnik Slika 7: Zahodna stena svetlobnika Slika 8: Južna stena svetlobnika Slika 9: Pogled po svetlobniku od spodaj navzgor Slika 10: Pogled po svetlobniku od spodaj navzgor Slika 11: Pogled po svetlobniku od spodaj navzgor Slika 12: Pogled po svetlobniku od spodaj navzgor Slika 13: Pogled po svetlobnika od spodaj navzgor Slika 14: Hodnik s steno svetlobnika Slika 15: Hodnik s steno svetlobnika Viri in literatura: Arhiv in dokumentacija ZVKDS, OE Ljubljana. Bouvier, Friedrich, »Das 'Eiserne Haus'«, Historisches Jahrbuch der Stadt Graz, 10. zv., Gradec, 1978 (povzetek na spletni strani http://fototriennale.mur.at/arthistory.shtml). Dokumentacija, Arhitekturni muzej Ljubljane. First, Blaženka, »Ljubljanski Kolizej«, Ampak, junij/julij 2005. Fotografska dokumentacija, Polona Komac, ZVKDS Gojanovic, Jana, Kolizej - poizkus vračanja mestnih funkcij in likovne zaznavnosti (kare Prešernova -Gosposvetska - Župančičeva - Puharjeva), diplomska naloga, TOZD Arhitektura, 1980. Grmek, Jadranka, Projekt: Načrt prenove Kolizeja, nosilec naloge: J. Grmek, univ. dipl. arh., Zavod za izgradnjo Ljubljane, n. sol. o., TOZD Urbanizem - LUZ, n. sub. o., Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, marec 1985. Horvat, Jana, Potovanje v onostranstvo. Zakladi tisočletij, Ljubljana, 1999. Jugoslavensko savetovanje o sanaciji zgrada, zbornik referatov, št. 3, Maribor, 1986. Kladnik, Darinka, Ljubljanske metamorfoze, Ljubljana, 1991. Korošec, Branko, Ljubljana skozi stoletja, Ljubljana, 1991. Ljubljana na starih fotografijah, Ljubljana, 1985. Lubej, Uroš, Kromar, Janez, »Za razpravo na Strokovnem svetu s SRS VNKD Kolizej«, Varstvo spomenikov, 31, 1989. Lutman, Marjana, Poročilo št. P 436/04-650-1: Analitična osnova varnosti objekta Kolizej v Ljubljani na podlagi pregleda in preiskav nosilnega zidovja ter analize potresne odpornosti, nosilka naloge mag. Marjana Lutman, univ. dipl. inž., ZAG, maj 2004. Malešič, Marjan (ur.), Krizno upravljanje in vodenje v Sloveniji, Izzivi in priložnosti, Ljubljana, 2004. Mihelič, Breda, Arhitektura in urbanizem 19. stoletja v Ljubljani, Končno poročilo o raziskovalnem projektu za leto 1993. Ovsec, Damjan, Oris družabnega življenja od začetka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne, Idrija, 1979. Plesničar Gec, Ljudmila, Severno emonsko grobišče, Katalogi in monografije, 8, Ljubljana, 1972. Plesničar-Gec, Ljudmila, Antično obdobje. Rešena arheološka dediščina Ljubljana, katalog razstave, Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana, 1992. Plesničar-Gec, Ljudmila, Emona. Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka, katalog razstave, Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana, 1996. Plesničar-Gec, Ljudmila, Urbanizem Emone, Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana, 1999. Stare, Marija in Leon, Idejni projekt prenove Kolizeja, tipkopis, arhiv ZVKDS, OE Ljubljana. Škerl, France, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860-1869, Ljubljana, 1938. Valant, Milan, Ljubljana do potresa (1895), Ljubljana, 1977. Valenčič, Vlado, »Ljubljansko stavbeništvo v prvi polovici 19. Stoletja«, Kronika, XVII/2,1969, str. 72-84. Valenčič, Vlado, »Oblikovanje Ljubljane v prvi polovici 19. Stoletja«, Kronika, 1966/3, str. 141-152. Zechner, Markus, Die Geschichte des Eisernen Hauses und seiner Restaurierung, Graz, 2001. Zgodovinski arhiv Ljubljane, fototeka. ki pripada spomeniku. Objekte, ki so razglašeni za spomenik, varujemo v celoti, tj. njihove zunanje gabarite, fasadni plašč ter notranjščino. Na objektih, ki so s tem odlokom razglašeni za arhitekturni spomenik, so dopustni samo tisti posegi, ki imajo namen prenoviti objekte v prvotnem stanju oz. so potrebni za njihovo vzdrževanje. Vplivno območje spomenika sega tudi izven parcelnih meja na celotno ulico, del ulice ali trg. Vtem območju je treba spoštovati pravila ravnanja, ki jih določata značaj in kvaliteta spomenika in jih odlok navaja za vsak spomenik posebej. Posebni varstveni režim za palačo Kolizej: Vplivno območje spomenika sega v prostor Gosposvetske ulice, stavba pa s svojo lego v prostoru obvladuje tudi celotni zazidalni otok. Objekt varujemo v celoti za javno namembnost. Prenova je dopustna v okvirih obstoječe gradbene lupine. V notranjščini je treba ohraniti osnovno razporeditev s 6 dvoranami, sicer pa je možno prenoviti objekt v skladu s sodobnimi arhitekturnimi principi in funkcionalnimi potrebami, s predhodnim soglasjem za načrte, ki ga izda Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. 17 Varstveni režim Odloka določa: Varujemo ulično traso in horizontalni gabarit severnega in južnega obrobja ter strnjeno ulično fasado. Višine stavb je možno uskladiti tako, da ne bodo presegale značilnega gabarita najvišjih stavb (P+4) v strjeno zazidalnem obrobju ulice med Ajdovščino in Dvorža-kovo ulico na eni strani ter Ajdovščino in Župančičevo na drugi strani. 18 Povzeto po: Zasnova varstva kulturne dediščine, ZVKDS, OE Ljubljana, 2001. 19 Pripravil: Miran Ježovnik, univ. dipl. ing. gradbeništva, konservatorski svetovalec, OE Maribor. 20 Mag. Bojan Grm, »Nevarnost za nastanek požara, potek požara in koncept požarne zaščite v stavbah kulturne dediščine«, Zbornik referatov posveta Požarna varnost v stavbah kulturne dediščine, Slovenska Bistrica, 2. oktober 2003. 21 Damjan Prelovšek, »Ljubljanska arhitektura v prvi polovici 19. stoletja«, Sinteza, junij 1976, št. 36, 37, str. 43. 22 Izbrane fotografije delov palače so zgolj informativne. Natančen popis elementov je v poglavju o in-ventarizaciji. 23 Leseno triramno odprto stopnišče v delu B, ki vodi v dvorano, in leseni zaviti enoramni stopnišči, ki iz preddverja na južni strani dvorane, v delu C, vodita na galerijo dvorane v 1. nadstropju. Opombe 1 Vir: dr. Breda Mihelič, Arhitektura in urbanizem 19. stoletja v Ljubljani, Končno poročilo o raziskovalnem projektu za leto 1993. 2 Zoisovi vrtovi ob Prešernovi cesti, južni del Kongresnega trga, Krekov trg, Vegova ulica itd. 3 Uroš Lubej, Janez Kromar, »Za razpravo na Strokovnem svetu s SRS VNKD Kolizej«, Varstvo spomenikov, 31, 1989, str. 370. 4 Viri: Projekt: Načrt prenove Kolizeja, nosilec naloge J. Grmek, univ. dipl. arh., Zavod za izgradnjo Ljubljane, n. sol. o., TOZD Urbanizem - LUZ, n. sub. o., Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, marec 1985; Jana Gojanovic, Kolizej - poizkus vračanja mestnih funkcij in likovne zaznavnosti (kare Prešernova -Gosposvetska - Župančičeva - Puharjeva), TOZD Arhitektura, 1980; Marija in Leon Stare, Idejni projekt prenove Kolizeja, tipkopis, arhiv ZVKDS, OE Ljubljana; Darinka Kladnik, Ljubljanske metamorfoze, Ljubljana, 1991, str. 160-161; France Škerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860-1869, Ljubljana, 1938. 5 Gradec v prvi polovici 19. stoletja ni imel primerne dvorane za večje prireditve. 6 »Kolizej naj bi bil po mojih predlogih ljubljanski bard (ljubljansko zabavišče), želim postaviti, glede na priloženi situacijski načrt, nad zapuščeno gramoznico na stanovskemzemljišču med drevoredom in oskrbovalnim skladiščem in temu dodati ljudski vrt. V samem Kolizeju bo nameščen stalni čuvaj, poleg jahalne šole, nato več velikih dvoran, ki bi v primeru nesreče v celoti služile za preselitev, izven časa pa namenjene ljudstvu v zabavo, zaradi tega bi bila dodana velika restavracija povezana z barom za kavo.« Povzeto po prevodu pisma arhitekta Withalma Mestnemu magistratu, Ljubljana, 3. avgust 1844. 7 »Kolizej sezidan za vojaška stanovanja v ta namen ni rabil nikoli, ker so v Ljubljani kmalu potem zgradili vojašnice. Prazni kolizejski prostori so se potem uporabljali za stanovanja in skladišča.« France Škerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860-1869, Ljubljana, 1938, str. 32. 8 Darinka Kladnik, Ljubljanske metamorfoze, 1991, str. 161. 9 Damjan Ovsec, Oris družabnega življenja od začetka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne, Idrija, 1979, str. 124. 10 Uroš Lubej, Janez Kromar, »Za razpravo na Strokovnem svetu s SRS VNKD Kolizej«, Varstvo spomenikov, 31,1989, str. 371. 11 Milan Valant, Ljubljana do potresa (1895), Ljubljana, 1977, str. 28. 12 Blaženka First, »Ljubljanski Kolizej«, Ampak, junij/julij 2005, str. 71. 13 Raba prostorov je v osnovi povzeta po diplomski nalogi Jane Gojanovic, Kolizej - poizkus vračanja mestnih funkcij in likovne zaznavnosti (kare Prešernova - Gosposvetska - Župančičeva - Puharje-va), TOZD Arhitektura, 1980, in ima bolj informativen pomen. 14 Vira: Poročilo št. P 436/04-650-1: Analitična osnova varnosti objekta Kolizej v Ljubljani na podlagi pregleda in preiskav nosilnega zidovja ter analize potresne odpornosti, nosilka naloge: mag. Marjana Lutman, univ. dipl. inž., ZAG, maj 2004; Projekt: Načrt prenove Kolizeja, nosilec naloge: J. Grmek, univ. dipl. arh., Zavod za izgradnjo Ljubljane, n. sol. o., TOZD Urbanizem - LUZ, n. sub. o., Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, marec 1985. 15 Miran Ježovnik, univ. dipl. ing. gradbeništva, konservatorski svetovalec, OE Maribor. Podrobnejši opis poškodb in deformacij objekta je naveden v Poročilu št. P 436/04-650-1, gl. n. d.. 16 Splošni varstveni režim, ki velja za vse z odlokom razglašene arhitekturne spomenike, določa: Varovanje arhitekturnega spomenika ne obsega samo zgrajenega objekta, ampak tudi celotno parcelo,