Leto ^lfilr, šfev* J25 &elje, torek 9. novembra 1926. Poštnina plažana u gotoolni. Izhaja v torek, čctrtek Bn sobofco. Stane mesečno Din 1' — za inozemstvo Din 20* / I bin. / Račun poštno-čekovnega zavoda $tev. 10.606. ^^^^^A ^H ^^^H ^^^| ^^^H ^H ^^^^H 0 ^^^H ^^^H ^^^H ^^^H ^^^B ^^^B - ^^^^B n'^, /^^ ^ H ^V aB H n H H nilfe M^> ./ /y* /) .* ^^^^^H ^^^^^^^^V ^^^^^^^^^^^^B . ^RflHH ^^^^^H '^^^^^^B HHHfli ^^Hh ^^^^^H '^^^^^^^^^^^^B * ' l(*•' ^^^^v ^^^H^^^^^B ' ^^^^^^^^^^^^^^H 'B^^^^^H ^^^^^Hfl ^^^^^^^fl IH^^^^^fl ^D^^^I^I ^B^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^1 Uredni&tvo in uproyei«tvoi Celje Strossmayerjeva uüca 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogi^fti po tarifwa Šfedimo in reduciramo. (K poglavju o državnih nameščencih.) 0 štednji naše vlade se je zgovorilo že mnogo lepih besed, še več jih je bil'o napksanih. Sprva se je tudi nmogo ra- bila označba, da je to vlada »rada« in seveda tudi »reda«. Smo dobri držav- : Ijani in dobri patrioti, ali ker imamo ' oči, da vidiimo in glavo, da mi.sli.mo, i nani manjika vere v vse te rzgovorjene in napiisane besede. Vsa mod rost štednje >se začne in neha pri državnem namescenstvu. Tes- mu treba odtrgati bori zaskižek, ljsudi sposobne za delo itn delavol'jne treba reduoirati al'i upokojiti, da se bo legija zdravili in. za delo sposobniih državnih peiizijonivstov še povlšala. Pri. tein pa. čitaino dmevjro v »Uradnem liistu« raz- pi-se novidi službenih most v viseh pano- gah državn-e nprav-e, iistočasno ko se že ogabno ponavlja stereoti/pna fraza, da je državnega čiaiioviiištva veliko pre- več in da so izdatki zanj previsoki. Ali se naj tiato postopanje jemOije še resmo. ko je vendar že in. pokvarjene golaiz- ni, začnite enkrat pri viisokih gdavali j na nia:jivišji!ih mesti-h — }xi bo prav kmalu iavodena redukcija in iz držaiv- nega budzeta bodo cut ane viisoke ste- vilike in viisoka imena, cenejši aparat pa bo brezhiibno funkcijoni.ral. To ni več vprašanje sianu ali par- tijiske demago^ije, to je vprašaaije dr- žavie, ki bi mo*al'o posteno zaminiati tindi gg. kral'jevvske miniLstre kot naj- viišje in najbolj odgovonie državne f unkcitjianarje. [Nova Itusija, | | Ta dobe pravlj'Lcnega žLvljomja sto- ! j pa Kiisija s poča(.sn-imii koraki v svot. i i Doba grozodej'stev im nais'ülstva je že ' ' daieč za nami. in na njeno masto stop a j j novo žiiviti-enje, polno gospodanskegii' \ j snovan'ja. OgLojiino si n-jena poita. Z | | Nepom (nacijonalna ekonomska poli- i I tiifka.) je leta 1921. Lenin s svojo parolo zastaviil pot skrajini komuinistK'ni staru- jii, ki je hatela z v^o sMo zabai-ikadiirati i pot svobotdncniu raizvoj.u gospodarstva j v kap Haltet tönern smiislu. »Mi moraino še prouciiti kapitaLitsticnd fitstem gospo- , da,i\st!\a in k njo.mii hoditi v šoio, da i bomo sposobnri prevzeti njcga clodšči- | no.« Taiko je rekel" Lenin, oče ruske re- j volujci'je, in tako se g-odi danes v Ruisiiji. Z jamstvoin tinjemu kapirtalu, da se laliko svoibodno razvija, je Rusiija pri-- i vabi'la ogTomn«o tujega denarja v deže- j lo, ki inu nudi vse pogoje sijajne.ga za- I služka. Danes se države in posamezna i velepodjetija podiijo za komioije. A Riisi so pri tern jako izbhxni. ])opuiste le ona, od kateriih ian>ajio res nekaj in ka- ! tera so sposobna nekaj ustvariiti; Koncesij© na poljn indu&trije in | trigovine se množe dan na dan. Pred- j njacijo jiiin po narodnosti Nomci m I Angležj, ozk'oma Amerikancii. IS!a dru- | gi strani vidiano pri poljedelstvu vedno vecjii napredek, zemii'ja se obdeluje ra- citjionalneje in kmet sine svobodno raa- polagaiti'S svojtiimi. pridelki. S tem, da je odpravljena rekvliziiciga oizifraina pri- siJijena oddaja, je kmet zadobiil voljo do dela in ne producira samo toliko. kaT rabi zase in za družino, amp.iik I tudi za trg. RviKski kmet, ki že po svoji nairavl ni bil nikdar naklonjen boljse- vi'zmu, ampak so ga l'e obljiube zvabie j v mreže in vrvež revol.iiiciije, si dar :-s iiistvai'ja sam svojo srečo, svoboden, brez bica pomije&čiika (vlastelina). Raz- lascena je velepcwsest razen maliih i!z- jem; to so oni, katerih svoj-ci imajo po-' sebne zas-luge za nairod i)n revoluciijo; RiKsija iana tudi svoje borze, ki so žk.ahnej«e od naših in kjer se dnevno ; zakljucuj/ejo kupeiije, ki gredo v miilijo- ne zlatrh rubljev. Russia gre počasi po poti konsoM- dacije, njone razdrapane razmere se eiisitij.o in ceilijo. Preiireja nolranjoet. Počasi, ampak gotovo, se utrjujje notv driižabn.i red in država, nekdaij tako sovražena, pridobka na ugledu. Rusi- ja, nekdaj kolos na lončenili nogah, doJji'va novo podkiigo. Položaj je pq vseh znakifa. sedaj taikšen, da bi bil po- iizkirs Vizposta.vitrve carstva zaniaji. Kljiu-b vseinu iina Rusija še veliiko rano. Njena produkcija kmalu doiseže predvojno visino in po mnenju stro- kovnjiakov jo bo v lotu 1927. prekašala vsaij v neka.terin priid'obi/lveniili panio- gali. Produkcija materJjal'niih dobrim uwpeva, a na^adiije morala in znanost. V moralmem iin nraivstveneni oziiru je paliniil Ruisiyjio v prepad novl zakon »ottok kot državna laistn/ilna«. Koliiko otrok brez oöeta in mattere teka po uLi- caJi in koli'ko jiih je'po zavetiščiih! Iz te pouilLčne maise ml ad ine se rokrutira kader zlocincev in pustolovcev. Država skrbi siicer za nje, ali to kda malo. Skuša vplivati na starse, a to malo za- leže. Kadex se dan za dnem polni z liovimi zaivržeoici. Je bil pač korak zgrešen in mitso razumeli zakona myra- ve, ki pravi in iiikai/Aije, da jto z^ikon »vet in neraadriuzljöiv im da je druaiaia pogoj obslanka človoka. Druiga rana, ki zhja, je rdeča in- teliigenca. Ta je rekruitirana po veoinii iiz delatveev, ki' nimajo praive ali spfoh nobene ])odbnge raizen priirojene imte- li^ence.. Študiij in znanstvena raziisko- vanja nanu dokazuäejo, da sanio oni u^pevia tra-jno in more znamstveno de- ¦lai'i, ki inua pravo podiagro. Siicer pa sami oiiganbzatorji rdeče inteligence U'v.inloviaio, da so zgresili pol. Ta n.ova inteliigenca jkn ne more nadoffnesiiiti staro v notbenem pogledu. Je nekaj na^ piil'jenega brez globime, nesposobno — razen par i'zjeim — za sage za smotreni študij. Rußjj'i primamjku;je ^trokotvno-iz- obražene inteligence, predvsem v teh- niiki. poljedeLstvu, trgovini, indu«tri(ji ter v zdraviiiistvii. Ti poklici iai dekwci specijailiisti imajo v Rusiji bodoičnost. Dajies se rekrutirajo v Nennčiijd, a prii- šla bo vrsta na vse. Za pridne roke bo \- kratkem Rusija nova Amerika, Sicer siavi Ruisiija za pogoj znanje jezika ali visaj zmožnost priučiti se temu v enera letu. NieprecaiJjiivi zakladd niske du- sx? im ruiske zemljie jajnčijo, da je zmož- na uistvairiiti mnogo v prid clovestva. Politika, p STROSSMAYERJEV SPOME- N1K. V nedeljo so odkriM v Zagrebu spomenik vladiiki Jos.iipu Strossma,yer- ju. Spoinaiii'k se je dolgo priprctvljal, riadd njega se je razliilo veliiko črnila in grdi öpor, ki se je pojavii'l zadnje dni, niikakor ni prvi Spomenik je le ncziuit- no odpfačilo dolga, ki leži na genera- cijah, ki vso prevzele Strossmayerjevo delo. Najsi ga je sklesal tak kakor umetnik Meštroviič, je Strossmayerjev spornenik koncem koncev vendarle ne- znaiten oboLus, ki ga laliko pokloni ena generacija za mnoge rodove zaslužne- mu velikanu'. Prav radi tega je tako zoprno, če so uganja s spönnenikom strankaTkska igra m ako si izvesten krog ljudi svoji Strassmayer je. vo oseb- nost, dei'o im zapuščino. Raizuiniljivo je, da Strossniayer je in ostane Hrvat. ce se govoiri o Hrvatih in Srbiih. Kadar pa se govoii'i o obeli, je Strossniayer oboje v enem. Že v letili, ko je bil jugo- sloveiusiki program daleko manj jasen. in izd'elan, v letih. ko so še živo zve- nele besodo Palackega o AvsU'iji. je djakovski škof na nedvoumen nacni proglasil svoje staiišče v s-rbsko-hrvat- skem sporn. Kot dalekovidon ei'ovek in ißikren rodoljub, ni moigel d'ruigega, ka- kor da je pi'ii'znal nairodno edhu-tvo lir- vaitov in Srbov. Pogled mu je rad lüia- jal v bodooiiöst in je videl, da se bo ^o mveljavljenjai enotnega knjiiižo\Tiieiga je- zika iivelja.vljala ci'sito avitoinatičiio tu- di težnja po duiswnem zbl'iKanju. Po- čatsi bödo nawtopale poliiititne potrebe in naposled se bp morala nuijno izkre- sati skupna poläticna akcija. V traj- noist Avistriije Slrossmayer ni veroval, ker je spoznal, da vpražanje Avistriije mi vec zgolj srednjeovropski, temveč tudi balkanski problem. Strossniayer je bil velik Juigosfoven in cek) pansla- vist; zato je sedaj snieÄno, ce si ga svor- jiljio mali ljiudje. p FAŠISTI DIVJAJO. Sedanja italiijanska fasisitoiviska vlada je zaüte. na pota, da smelo trdim, da ne bo mogla več naprej. Te dni so izšle iia- redbe, ki jih je Mussoliini napovedai. Me je se z&pro, noben Itali'jan ne sme čez, če mu ne doivoli vlada. Na znotraj pa se zacne inkviziciija. Mussolini pre- vizanie tudi notramje miniistrstvo. Vsa, proiti fažiistom njj.perjena dojauja se son- | diijio po vojaskem kazenßkein zakonu. Voditeljii opoziciijionalniih liistov so od- stavljeni. Ofkijelno je upeljaua špiija- naža nad oniinii, ki niso fašisti. Smrtna kaJzen velja za vse atentatorje preku- cmhe iai državi nevarne elemente; za ti&kovne preßtopke sp uvedene drakon- ske kazni. Raizpiuščena so vsa družtva, ki niso fasitstoviska, vse polLticne stran- ke. Prepovedana je steherna protifa- sißtovska propaganda. Diivji bes se je lotii fašiistov, diivje sovraštvo do driige- Aleksander Dumas st. — B. R. Učiteij boren ja. Nekega dne sem najel drosko in se odpeljal v Strelho, kjer je stanoval veliki knez Konistantin, kadar se je mudil na dvoru v Petrogradu. Imel sem piismo za geneirala liodno, carje- viioevesga pobočnika, in prosnjio, nasliov- ljeno na carja Aleksandra. Ko seni vistopil v dvoree, me je straža hatela ußtaviitii; toda, ko sem pokazal pksmo za generata Rodno, mi je dovolila \*stop. Sei sem po nodnikiJa ter se v predsoibi predstavil im proßil za avdi- jenco. General Rodno se je mudil pri" carjcviic-iL. Cakati sem moral v salonu z razglcdom na krasne vrtove, castnik, ki je biil ravno v sluibi, pa je odnesei moje pismo; trenutek pozneje se je isti častnik vrnil in mi rekel, naj vstopim. Carjevic je stal pri peci, kajti po- stajalo je že mr>zlo3 dasi je biilo šele proti koncu septembra. Ravno je ne- hal narekovati generaln, ki je sedel pri mi'zi, nujno pisino. Nißem vedel, da bor» tako hitro sprejet; presenečen sem se ustavil na pragu, čudeč se, da se na- hajam tako hittro v carjevičevi priisot- nosti. Komaj so se vrata zaprla, je obrnil glavo, ne da bi se gandl z osta- lim telesom im mi rekel, upiiraje vaaie svoje oci: »Tvoja domoviiia?c »Francija, Vaša Visokost.» »Tvoja starost?« »Dajset sest let.« »Tvoje nne?« »G.......« »Ti hočeš dobiti diplomo ucitelja borjenja v enem izaned polkov Njego- vega Velidanstva Vladarja, mojega brata?« »To je predmet vsega mojega hxe- penenja.« >Ti praiviš, da si zelo niočan?« »Vaša Visokost naj oprosti; jaz ne praivim tega, ker .... tega ne morem ja^; reci . . .« »Ne, toda ti to misMš?« »Yasa Vieokost ve, da je oholost in ošabnost greh, ki vtada ubcngo člo- veško plerne; siicer sem se pa že enkrat spopadel im Vaša Visoko&t se lahko o tem iinfoxinira.« »Vem, kaj se je agodilo; toda ti si imel posla le z boräci druge vrste.< »Zato sem jiin prizanesel.« »Tako, ti si jiim priizanesel; in če jian ne bi bil prizanesel, kaj bi büo patem?« »Deset sunkov proti dvema bi jiiin zadal.« »A! a! . . . Kaj pa, na primer, air bi me zadel de&etkrat, ko bi jaz tefoe dvakrait?« »Veste, to je pa tako . . .< »Kaj, to j« pa tako.« -Tako-le je! Kakor želite, da z Va- mi postorpaan. Ge zahtevaie, da posto- pani z Va:mi, kakor z vsakoinui- dru- giim, je zelo verjetno, da born jaz pre- jel dva siunka, Vi pa deset — ce pa bočete, da pcnstopam z Vami kot prin- cem, mii boste Vi zadali desöt sunkov, a jaz Vam le dva!« »LmbenökL«, je zaktiical carjevič in si niel roke, »Lubenski, moje meee! A, gospod baliac, bomo videli!« »Kako? Vaša Visokost želi?« »Moja Vißokost ne želi, Moja Vii- sokost hoče, da ji zadaš deset sunkav. Bi, se mi rad umakniiL? Vzemi ta meč im ... videli bonio!« »Vaša Visoktst me torej silii?« »Da, stokrat da, ti)sočk.rat da, tisoč miiljonkrat dal« -vNa razpoliago senil« »Hočeni deÄCt sunkov«, je rokel carjevic in me začel napadati, >svojih diciset sunkov, ali cuijes? Niiti eneektu! Bij, bij! . . .* »Poßluizü üc mse taltoj dovoljenja in se ga triikrat ilotaknil z mecevo ko- niico. »Prav, prav!« je zaklical, >sedaj je vrsta na meni1. Na, tu imaš . . . Ha, ha! zadel . . . zadel . . .« »Res je!« »Vidian, da mi Vaša Visokost ne prdizanasa in, da je treba z njo obra- cunati!« »Le o&bračunaj, le . . . lia . . . ha ...!¦« Zadel seni ga se stirükrait in tudi on se me je s proti/uidaTcem dotaknil. »Zaidel, zadel!«, je zaldical vosel, »Rodno, al'i si videl, kako sem ga za- del? Dvakrat proti sedmkn . . .!« »Dvakxat proti dosetkn«, sem od- govori'f in ga srdito napadel, »osem ..., devet . . ., deset! No, sedaj sva gotova!« »Dobro, dobro!«, je zaklical cax- jevič, >. . . dobro; toda to ni dovolj, da ueiš rabiti konico uieko pogadho nnostne občine z okdliško občino. Pogodba ve- Jja za 1 leto. Okoliška občima bo dobi- vala tok za 2.20 Din za kilovatno uro ;n trpi vse strošk^ elektriifikacije. Vodovod (porocevalec obč. odb. Leskovsek). Dvema strankama v oko- li.sk i obcimii. in kinu Gaberje se je dovo- lita nap el Java vodovoda. Prošnjii dveh stran'k za odpiis oziroma za znižanje vodarine sta bill odklion.jemi. • Solsko-kulturni odsek (poroceva- lec obc odb. Prekorspk). Mestna obči- na prißtopi kot u'stamovni clan k novi tiiiJBko-projmetni zvezi za niariborsko oblast. Za zastopmika v -tcj zvezi je bil ißvoljen obč. odb. Prekoršek. Pokopaliski odsek (porocevalec obč. odb. Bizjak). Obc. svet je odobrft vsa popravila na mestnem pokopališču in prekoračenje zadevne proračunske posta^ike za 30.000 Din. Ohrtni in tržni odsek (porocevalec podižupan Gobec). Obč. svet se je iizre- kel proti dovolitvi*novüi sejmnov na Fraiiikolovem, Svetkii in v Jmrkliostru. : Lokalna potreba se je izrokla za zobo- | tehniično ohrt g. Hitnka Zagoričnika im dvema afvtotaksama. Obč. svet se je iz- rekel proti priiznanju lokalne potrebe podjetjia za raizmnoževanje tJJskovin s ti.skarskiim aparatom, za kaiero je pro>- siifa ga. Adela Novak ova. Zupan je oh 21.45 zakljfucil sejo. ; — rp — Mestno gledališče. V torek, dne 9. t. m. gostuje ljaib- ljianska drama z AnzerLgrinberjevo »Slaba vest« (»Der Gewissenswumi«) v našem mestnem gledaiLisču v rcžiji g. M. Puglja. Ta kmet'iiska komedija gre med najboljše in naj'bal'j priljaiibliene igne s^ovnega repertoarja. Avtor je bill do- ber poznavalec občinstva, je napiisal iz- vrstne vloge in ustvaril pogedene situ- acije, ki jii-m ne manj,ka napetosti in dosledine kmetiisko zaniiirnivc prepro- stosti-. Sicer je iniel avtor v misli'h sa- mo alipsko tipe, toda režLser je prestavil dejanje na domača tla in ga opremiit z dolenjiskim narecjem. Z narodno pesmijo opremljena iigra nudi gledaJcem tolivko komičnidi siituaciljs da gre po pra.rici med na.jholj uspela dela ietošnje sezone. Komur je j do .smeha, traigike in komike, bo gledal »Sfabo vest« z največjiim zadovolj'- stvom. Celjska kronilca* c VREME V NOYEMBRU. Ernest Huggetl, zvan. »meteoroloski vedež iz BeacoiKsfieLdai«, prorokuije, da obišče m'eel 10. in 18. novemibrom vnovič or- kam atlanlsko obal'o Gentralne in Se- verne Anieriike. Verjietno je, da se ka- taistrofa zgodi 12. ali 13. movetmhra. Najibolj pr.i'zadete bodo pokrajime, le- žeče oh obalali 'Jamajke, Kufoe im Ba- haanskega otočja. Utegne se pripetiti, da se bodo v ¦spreimistvu orkana pojaivili veli(ki potresi.. Huggettova prorokova- nja tejiwilje na opazova,njiu lune itn nijo- niili sprememb. Ni izklju.čeno, da banio tudi mi zopet deležmi teh dobrot. c NOVE POŠTNE PRISTOJBI- NE. Postna uipra,va dela to dni praiv tepe profide. Večima občLnstva še vedno ne ve, da veljajo za november zviišane j poštnie priifttojbine in da je za nje u.po- ! raibljiati samo pt-etusikame znamke. Sta- re znamke ne veljajo lui'c! Posledk:a te- ga je, da plaičaš za navadno pismo 2.50 diinarjev kaznd, pri tern ti pa imiicijo še znamko, ki jo je biJ pošiljatelj v do- bri veri priltiisniil na pibmo. To ni pra- vilno. Znamk, ki.jiih poštnia uprava ne priO>ozna za veljatvno za november, po- štni uradi nimajio pravice žigosati. In to je titsto, za kar so prMozujemo. Pri tej priliiki) opozarjamo na prelißkane zna.mike. Namasto, da bi se bi.i'o to delo i iizvršiiLo taiko, da ni zloraba naravmost vahljiLva, se je izvršiilo tako površno, da bojno v kratkem culi o nedovoljenili manipvilacijali.. To zi:vahno sponnimja na «viojiočasno žiigosanje avstriij.skili novcaniic. c MESTNO GLEDALIŠČE. V.to- 1 rek 9. t. in. gostuje v Celju ljubljaruska ilrania z igro »Slaba vest«, kniet«ka komediija v treih dejamjiili. c NAKUPI MESTNE OBGINE. Na sojii due 5. t. m. je celjski ohcinski sivet sklepal o nakupu posesti okoli- škega ki'ajiriiegä šolskega svet a oh kapü- ciinskem möstu i'n o nakupu pos-Ps'ti »pri Kronii«. Ker se nara.vno med pre- bivalstvom o torn razpravlja in ,sku- šaj:o nekateri zadevo zavi/ti za svoje svrhe, ram je na^piisal znani gospod'ar- ski strokovmjak obšLren članek, s kate- rian uitie-mel'jiuije vsklep obciiiiskega sveta._ Radi teluiiiškiii razJio.gov objavimo ny^- pravo v priihadnji stevilki. SC*W- c PREDAVANJE 0 PANEVRO- PI. V nedeljio, dne 7. t. m. ob 11. irri dopoldne je priiredi.to Ljiid.sko vseujci- li&ee v fiiziikal'ivem kahiinetu deske me- sčaiiuske sole predavanje o »Panevro- itp«. Predaval jie g. Frid'eriik Goliob, iiredniik »Marbuirger. Zei.tung«. Preda- vanje je biilo izčrpno, zani'iniwo in glo- bako zasn.ov.amo. G. preda^atelj je'ö,^- tal kii'Mia-na, gospodarska in sociijalns streinJ'jenja v evropski zgadovini, podal vsplosen pregiled «\reitovne poLHilke in raizložiil ozadje in cilje pamevropskega gibanja, ki ga je zapocel grof Coudon- hjove-Galergi. Predavanje je bilo sred- njie dohro obiiskano. G. predavaiteLj jie žel za svoja temeljdita iizvajanja ži^ah- no odohravanje. c NOGOMETNA TEKMA ZA PR- VENSTVO V GELJSKEM 0KR0ŽJU. V nedeJ'jio, dne 7. t. m. ob 15. mri se je vršiJa na glaizrji fimalna tekma za pr- vemstvo v celijiskem okrožjiu med mo- slvo'ina S. K. Celje in AtLetiiksportkl'u- ba. ZmaigaJi so Atletiki v razmerjiu 6 : 3 (3 : 0). Atletiki so bidi ves ca.s v pre- moci in so pokguzali dobro kombima-ciij- sko i'gro. S. K. Gefje je nastopiil v ne- popolni form.i. Med iigro je priislo do pretepa med dvema iigralcema. Eden iizmed igralcev Atleti'kov je bil hiuido poškodoivan, clan S. K. Celje pa izklju- čon od igre. Občimstvo, ki, je v znatnem steviiliu priisostvovalo tekmi, ni poka- zalo obiičajne diisciiprime. Tekmo je sodii g. Ochs povoljno. S to tekmo je bila na nelep načm zaklü'uicena letošn ja noigo- metna sevzona. .;. c IZ VOJAŠK.E SLUŽBE. Od na- rednika je bil povišan za podporočni- ka pri. peiioti cel'jski rojak g. Loop. Vo- deh, ki sJ'uzbuijie pri divi'zi.jskem povelj- sitvu v Nišu. Cestitaino! c GELJSKO PEVSKO DRUŠTVO. Prve pevoke vaje se je udeležilo okrog 50 pevcev, kar da.je zagotovilo za lep razvoj zbora. Vendar pa se mara št-e- vilo se poTOcati, da ho lahko pevovod- ja uresnicii svoje nacrte. Pogrešali smo še marsikatero peviko in pevca iz prejiš- njiidi let ter jiiJi tern potom poziivanio, da ne odlaigaijio s prkstopom. Zkusti po- trehviijü društvo še altov im tenorov. — Prihodnja pewka vaja bo v sredo toe- no ob 8. uTi v mafi dvorani' Narodne- ga doma. — Pevovodja. c OBRTNA NADALJEVALNA SOLA V GELJU. Šolsko leto, ki traja sedem mesecev, se je zaeelio s prvo ne- deljo v okttobru t. I. Do dames je vpisa- nim in tudi ohiiskuje solo skupno 407 vajencev in vajenk, ki so razdeljeni na 8 moških raizredov (3 prirprarvnrce, 3 prvL razredi im 2 driuga razredja) ter 3 ženisko raizrede (pipravnica, 1 prvi ter 1 druigi razred). Po narodnosti je od 407 ohiisku'jioc'iili: 395 Slovoircev, 6 Hrvatov, 1 Srh ter 5 Nemicev. Po vero- iizpovedii pa 405 kadolikov, 1 pran-ask ter 1 evangeliican,. Razdeliftev po obftiih je si'edoca: od sta.vbn.iJi ohrtov jo 98 vajencev, od mehanieko-telmi«kirtom samiim. — Vodstvo sole. c OBČNI ZBOR P0D0DB0RA PROFESORSKEGA DUŠTVA V GE- LJU se je vršii v četrtek v posvetm-al- ni dvorani državne re.alnie gimnazijie. ; Pri profesorskem drustvu so vclanjeni ysi.clajii celjskega profesorskega zbo- ! rä^im tudi..voöjfl3,» upokojenWi eel'jskiili profesorjev. Pri slučajmotstidi se je raz- motriJvalö o gmotnem vprasainju. Glav- na uprava se naprosi po sekcrji v Ljiinb- Ijami, da kiitervenLra pri mimistrstvu prosvete zaraidi nerednega naikazida po- kojmin. Nekateiri profesorjd, ki gredo v pokoj, moraj'O čakati po več mesecev brez Visakim doliodkov, da dobi jo naka- zano svojo pokojinimo. Nezakonito je tudi, da se se v naprej odtegujtejo od diragiwjskilh doklajd ziieski za poplav- ljence, dasi je bilo iizrecno obljuibljeno. da bodo trajiali ti odtegi'jiaji samo tri mesece. Vdovam pa s.e ne iizplačuje za- konito doloceina posmrtnina, da.si spre- jemia/j/o iisito vdove v drugih resorih. c OBCNI ZBOR ZVEZE TRGOV- SKIH GREMIJEV IN ZADRUG ZA SLOVENIJO. V četrtek 18. t. m. ob 1. popoldine bo v Gelju. i.zredni oheni zJjor Zveae trgovskiih gremijev in zadrug z naisled'njiini dnevnwn red6m: 1. VoJ.iitev Ziveznieiga odbora iin pregledovalcev ra- čumov. 2. Sklepanje o iizpremembi zve.z- ni'h pravil. 3. Slučajmosti. Teiga dne ob 10. dJO'poI'dne bo v Ceijiskeni d,om:u kon- ferenca. trgovskih gremijiev in zadrug, na kateri se bo razpravljalo o predlo- gidi za i'zpremembo zvezniih pra.vii,r:da se })o moznoist'i doseže še ]>red občniati zborom sporazum v tern vprašaa^ju. c ZADNJI MESEČNI ŽIVITCSKI SEJEM je bil jafco slabo obiwkan. Tudi žiivime je bilo prai\r maio. Mestna ofrctna se trudi v imteresiu prodajaleev in kuip- cev, da bi povzdilgni'la z razniuni ugod- nostmi te meisečne živiinske sejime, a je imiela doslej Te majihen uspeh, Veliko so krive temii splošno slahe govspodair- ske razmere in nakupovain.je pod roko. c VLOM V OKROŽNO SODL^GE. V noci na soboto je vlomila neiznana dru;žba v pisarno višjega pisarnizkega predstojniika Ivamška v poslopjn okrož- niega sodišča. Pred oknom pi same je postarv-ljeno feseno ogrodje, ker sedaj poprarvljajio poslopje. Taitovi niso našli željen-ega plena, kaj-ti v blaigajmi je bilo samo 50 diinarjev, ker je bil g. Ivanšek spraviil denar doma, Tatove bo najbrže mogoče izslediti, ker je eden pozahil pri defri svoje rokavice. c PRIKROJEVALNI TEČAJ za moška in. da.m^ka oblačila ter perilo in otroake oblekice ter tecaj za umetüo sftrojino'vezaiiije s stv'üo v barvah, azuxi- ranje, tamhiiria-acije, riselje, monogra- mi ter aplikacije, mašenje pe.rila in no- gaivic i.td.. Poucevafo se bode tudi si- van je povsem prakticno. Pricetek" v pond/eljek, dne 15. noveinbra 1926. Vpi- s'ovanje se vrši vsak dan v Golju v aite- Ijiejiu Ivan Bizjak, Prešernova ulica, aJii pri goispodičnii Paušer, Gosposka uliica 25. Pouk je po zelo niizki ceni; vsa podroban pojasnila se zvedo ob \T]ii.sovanjai. Za obiilno udeležbo «e pri- poroca. 1286/1 c RAZPIS TOBAČNIH TRAFIK. Krajevnii odbor Udruženja vojinih in- valid ov Gelje opozarja svoje cTane na sledoce raizpisane traf ike, katere se ustanoviijo v celjiskem, odnosno v la- škem okraju im siscer: Trafika v Geljiu, Gozdni del h. St. 6 s predvidenim me- sečnim donosom 50 Din. Trafika v Ge- Ijiu, Klavna uliica, s prcdviden.iim me- sečiiimi donosom 200 Din. in trafika pri Sv. Rupertu nad Laškiim, s predvide- nim mesečniim donoisom 150 Din. Da- Ije je ra,zpisana tohačiia trafika v Sv. LoATencu hi«, štev. 1, s celoretnimi do- nosom 427 Di'n 50 p. Vojni inva.lidi in vojine vdove, ki so po imvalidskemi za- konm zaščiteni in da hi se za pridobiitev ra.zpiiisan iih tobačnih trafik zanimali, se vabpjo, da se zglarsiijo do 15, t. m, pri svojih obč. uradiili ali pa v piisa.rmi kraji. odhora U. V. I. Celje, kjer dobiijo nadaJijine in forma.cije. c OBČESLOVENSKO 0BRTN0 DRUŠTV0 V GELJU priredi v petek, dme 19. t. m. oh o.smih zvečer v restav- raciiji Naroid^iega doma izreden obeni zbor s sledecilm dnevmimi redom': 1. Sprememha pravil; 2. izvolMov ca-.stme- ga člama in 3. raznoterasti. c MARTINOV VEČER S PLE- SOM pr.ia?ed,t v vsoli r'estatvracijsk'ilii prosforih Narodnega doma v soboto, dne 13. rwwemhra Občeslovensko ohrt- no društvo v Celju. Vstop bo popolm.o- ma prost, zahava neprisiiljiena. Vsak- do se bo lahko stehtal im ugotovif za koliko ga je zdehelHa Martin ova gos. Maio posestvo pri Pri»tnviv 8 oralov njive, travniki, sadje, vinograd, his«, gospodarsko poslopje, se proda za 34.000 Din. Naslov da 2-1 BREZNIK, CELJE, DOLGO POLJE 1. Štev. 125. >NOVA DOBAc ___Stran 3. Kino. KINO GABER JE. Samo danes v pomdeljek 8. now se predivaja se itzje^- moma fiikn »Zibelika Boga«, ki je vz- budil pri vičerajšnjiih predstavah naj- vecjo sen>zaci\jio. — V torek 9., sredo 10. in četrtek 11. pa se igra krasen film »Tri/j'e lopovi«. Arneriska piusto- lovska atrakci'ja v 6. dej. MESTNI KINO CELJE. Rozpro- dama dvoraaia pri vceraj&nj'illi pred- staivah je dokaz, kako se občilnstvo za- niima za ysaJc Harry Pielov fiihn. Najt- ! bolgši pa je gotovo »Crni pierot«-, kate- ' rega 1. del si laitoko ogledamo saimo še ' danes v pondeljek 8. ob 8.15 minut zv. — 11. del se predvaja v torek 9. nov. ob 8.15, v siredo 10. nov. ob 5. uri pop. in 8.15 zvečer in v četrtek 11. nov. ob pol 7. itn 8.15 zvečer. UNION ČOKOLADA KAKAO BONBONI Širom domovine. Š ZVEZA ZA TUJSKI PROMET V MARIBORSKI OBLASTI je biila te dni Oisnovana v Mariboru. Na to se je vršila pri veAi'kem županu ustamoivna sikupscina, katere so se uideležili števil- >ni zaisitopniiki tmjiskopromotniih iintere- " senitov. V svrho fiinaneiie ukrepiitve bo Z«veza uredila infomnacrj'ski urad po vizorcu »Putni'ika« ter prevz-ela menjal- nico na glaivnem kolodvoru. Skušala bo doseči tudi razne davščine od občin, tako da bi prvi proračun dosegel zne- sek četrt liiiLijiona diinarjev, s čemur bi blö, omogocena že prav uspešma re- klaina. Š NOVA PRESENECE,NJA ZA DRŽAVNE URADNIKE. Novi držaiv- | ni budzet za proračutriisko leto 1927.- 28. in pripaidaj-oci fina.nčn.i zakon so \ tiiska v sarajievski držaivni üskarnik j Kakor snio daznali. vsebuje fiinaneni zakon nekoliko presenetljivih odredb, ki se tičejo držaivinih uradnitnkov. Do- sedanjiiih 30 let profesorske in uičiitelj- ske službe se zvisa na 35, a za vse oste- le držaivne uradniike, iavzemsi deloma prometno osobj>e, otd dosed an j ill 35 na 40 leit. Uradniška osebna draginjska doklada bi se ianefci zniižati za 25 do 35, a v nekateriih sliucajiih celo za 50 odstottkov. Pravica do osebne pokojini.^ ne bi se dosegla šele z 20 leti .slu/zbe. Š NOVE PRISTOJBINE ZA MED- MESTNE TELEFONSKE RAZGOVO- RE. Mitninstrsh'O pošte in brzojava je določilo nove priistojibine za moclmes-t- ne teleson.ske ray.govore. Za medmcst- ne raizgoyore v raadaliji 6 km se ne pla- cu.je posebna prißtojbina. Za razgovo- re v prvi conL (do 25 km.) se pl'aca 5 di- narjev za oclmiico, za drugo cono (25 do 30 km) ,10 Dim, za tret jo cono (50 do 100 km.)-15 Dim, za četrto cono (100 do 200 km) 20 Din, za peto cono (200 do 400 km) 25 Din, a nad 400 km 30 Dim. Š JUG0SLOVENSKI KLUB V BUENOS AIRES. V Buenos AiTes, gla.vnem mesfu jiužiioameriiške repuibli.- ke Argenitinija, je bil nedaivno iisitanov- ljen »Jii'goslovciDski klab«, kalerenvn je že v prviili dneh prkstopilo 76 čki- liiov — Hrva;tov, Srbov ixi Slovenoev. š SZAPARY V PREKMURJU. Bi'vsi madžanski veleposianiik v Londo- nn grof Szajpary je prises koncem okto- i bra v Mun'sko Soboto pogledat, ka.ko j mapreduje razprodaja njegovega tam- kaijsnjega veleposestva. V svoji ognski domovhii vodi dela pri grad it ji kanala med IOonai'O in T.i'so, poleg tega »e bavi z gradnjo a.vtomobilo-v po nekem no- vem modeln. To kaže za njegovo sta- rost tlovolj ])odjeit;nega in prožnega du- ha. V diptanaitsko sliižbo noče več sto- piti. Š NEZDRAVE RAZMERE V MA- RIBORSKIH DRŽAVNI1I DELAV- NIGAH IN "KURTLNICI. Osem let imaan'o svoj»o naroduo državo, a se da- nes se šopiirijio v iimenovamiJi drža.vnidi podjetjih na vodiilniih mestib Nemci, ki ceto naši. državlijami niiso. In ti g-o- spodje se še do da.nos niso priucili slo- veniščine aM srbohrvaSčine. V obceva- nju z zavodniiinii slovenskimi uslužben- | ci se poslnižujojo toLmaca. Mariborske diržavne delarvmice so izmed vseh takili podjetiij najivečje v naši državi Kaj bi i rekJä rasi strategi, če bi vedeli, da prc- j jiemaijio njiih reze.rva.tna pisma v rake avistfi'jiski državljanii?! š ŽELEZNIŠKE NOVINARSKE KARTE." Miinkstrskemu svetu bo vnaj- krajšem mmi predsozen v odobrenje p-ra.vilniiik o želfczniških kartah za no- vinarje. Po ncfem pravidiniku dobe v j bodoče stalno letno karto za novinarje za vožnjio na našiih železnicah samo redrii clani Jugoslovenfikega novinar- skega ndruzenija in sicer oni, ki doka- žejio, da so prosesiijonalni novinarji. Za karte bo treba plačati majihuio ad- kuipniin.o. Š ENOTEN ZAKON O MESTNIH HRANILNIGAH. V trgavkskem itll^- niistrs-tvu se iizdeluje enoten zaikon o ' mestniih hrairikiicah, ki naj bi veJjal tudi za Srbijo in Grnogoro, kjer doslej ni bi.lo takega zakona. krau se razniiiš- lja tudi. o ust,anoviitvii zveize vseh mast- niih hfranilniic v Jugoslavijiii. š MEST0 OKRAJNEGA ZDRAV- NIKA za zdravstveno okrožje Črna s sedežem v Crni, okra'j Dravogmd je. razpteaino z letno plačo 2000 Din in priipadajočimii dra'giiin.jisk'ifcni doklada- m-k Prosnje naij se vilože do 20. n.ovom- bra pr,i. vielikem ziiipainn lnairilboivskc1 oblaBti. Š PET ČLOVEŠKTH OKOSTIJ IZKOPANIH V ZAGREBŠKI O.KO- LIGI. Na Tratimski cesiti vzdoK želez- niškega nasipa kopljejo sedaj kanal, da se oboka potok Kralje^-ac. Pri izko- pavanju kanala so delavci. naleteli na pet človeških okostiij. Šti/ri so ležala drugo poleig druigega, a peto par me- trov oddaljeno od prvih. Kosti so že moc.no strohnefe in so bile v zemlji že 30 ali pa se v>ec let. s VIHAR PORUŠIL TURŠK0 DŽAMIJ0. V Gostivaru v Južni Srbiji je divjal te dnii ponoči silen vihar, ki je porušil tamkajsiijo dzamiijo. Visoki- mi'naret se je zrušil na sosedne hiše ter pokopal pod" ruševiinami štiTi prod a- jalne. Škoda zaiaša nad 800.000 Din. g ZAŠČITA ZA VLAGATELJE. V fi'nainonr zakon za novo proracun- sko leto bo s stra.ni min.istrstva za tr- govino in i,ndustTiijio vnesena odiredba, po kateri bo'd'o morali vsi naši deiiairni zaivodi. ki sprejemajo vloge, svoje fon- de vlagati v staLn,o obrestljive vredno- te, o oeiner se bo vodila najstrožja kon- trola,. Namen milnistrstva za trgovino in industiriijo jie, da se vsaj na ta mvci.n najde nekaka zašičiita za vla'gatelije za vsak eventual'ni polom kakšnega za- vioda. Razun tega bo ta odredba ugod- no vplwala tudi na tečaje državnili papiirjev, predvsem Vojine skode, ki so najp rimer nej'sii za gori' omenjieno svrho. g MOŽNOST TIHE LIKVIDA- GIJE »SLAVENSKE BANKE«. Ka- kor porooa »Neuies Wiener Tagblatt« iiZ Ljii'bljia.ne je Trboveljska premogo- kopna družba na sejii npravnega five- ta izjavila, da ona (ravnio tako kakor Länderbanka) pravno ni odgovorna za stanje Sla'vensike banke; vendar pa je pripravljena v imteresu gospodarstva Slovenije in Hrvatske in z ozirom na vkvgatelje sodelovati pri tihi fikvidaciji te banke. Dalje se je zvedolo, da so vla- gatelj'i v Sloveniji pripra.vllieni, da de- loma popiiste od svojiih terjiatev. Radi tega je npati, da ne bo prišl-o do kon- kurza, ker obst oje možnosti za tiiho 11- kvidacijo. Bifcmca banke jo zakljiuče- na. Ker jie deliiißki kapital popolnoma zgubljen, bodo moirali upniki iz svojih Tisoče Intlsočesem zavrgel, ker nisem vedno kupoval suk- na v vele- trgovini R. F te-inecki, Celjc katera pio^ajaimoč- no suknoDin 72s—, krasen ševjot 77"—, fini kam- garn 90"—. Ravno tako poceni se pro- daja volnena roba za fine dannske obleke in moderne plašče. Oglejte si irložbe ! Primeren popust za povrnitey vožnje. Ilustrovani cenik zastonj. Trgovci engros cene. Vzor vseh vrst mila je SCHICHTOVO-MILO znamke JELEN." Že desetletja se Irudio vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo. Kadar hoče proizvajalcc mila svoje rnilo kar naj- bolj pohvdiii, tedaj povderi: ^Tako je dobro, ka- kor Schichtovo", Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: „tako dobro, kakor", temveč Vi uporabijae naj- boljše, nsmreč Schichlovo milo, ki je edino pravo z znamko JELEN". terjatev deloma dopriinesti k likvida- ciijdi banke.. g VPRAŠANJE ZGRADBE FOR- DOYE TVORNIGE ZA AVTOMOBTLE V JUGOSLAVIJI. Kakor se je ncdav- no poroičalo, se je Ford odločil za zgradbo aivtomiobiilske tvonnice v bližini SpLi.ta. Na to vest je neki občjna, da bi omogoci'la zaposlonje svojega prebwal- stvüj poimclila Fordu za niegovo tvor- niiico obsežno zeml'jiisce brezplačno. š »ITO« pasta za zobe — najbolja. Sokolstvo. AKADEMIJA GELJSKEGA SO- KOLA v prosla,vo praxnika Ujiedkije- nja se bo vnsila v torek, 30. nov. t. 1. ob 20. uri v mestnem gledalisču v Ge- l'j'iu. Na vzporedu je nagovor brata sta- | roste in 9 telovadnili točk vseh oddel- kov Sokol. (Iruštva v Celju, Pri tei'o- vadniih točkah sodeluije Godbeno dru- štvo v Gelju. Vstopnina je precej manj- ša kot pri gledališkiili predstavali im se lM&, \MM\ ill IZ pseb ämaib rndnikov dobavija in tatsvija eq in i? mesfo ______________________in qUgIIcI Franjo lost, CELJE, Msandrova ul. 4 Velika dvonadstropna hiša s tr^ovino, na dobrem prostoru, se poceni proda. Naslov: Breznik, Celje, 2 Dolgo polje 1. 2 Zračno sobo meblovano, po možnosti s posebnim vhodom, išče za 16. november soliden gospod. Ponudbe na nprave lista pod 3 Sifro »Soba 16. november«. 3 Ker scm. službeno premeščen, zame- njam svoje dobro urejeno posestvo v zgornjl Savinjski dolini v vasi Trnovlje št. 8 in 128. Eventuelno tudi prodam. Natančnejša po- jasnila pri Francu Cerar, cestni mojster, 3-3 Gornji grad. Oglasujte v ,Novi dobi6! dolx! vstopnice v predprodaji pri br. blagajniku Ivanai Staiiiču, da^čnem jiaduipraviiteljiu. SOKOT,SKO DRUŠTV0 V GE- LJU priii'edi veliko javno toniboüio spo- mLadi priihod'njega leta, na kar opozax- janio ze s-edaj druge organi^acije v na- šem mestu, da se ozLrajo na to naso prireditev. Mnogo zel'o vrednostnih ki pra,v praktifcni'h dobilkov je že zaisiigu- raaiih, med njiiimi! koumpletna lievestitna bala, 1 krava, 1 sod vina 350 1 iz leta 1917., 1 prajšič etc. V SP0MIN 6. OBLETNIGE RA- PALSK1H DNI se bo vivsilo v telav^d- nici Celjiskega Sokola v nedeJ'jo 14. no^- veanbra t. 1, ob 10. uri predavanje br. prosvetarja Franja Rosa, rrcdavanje je za vse čla.nstvo in n.a.raščaj GeLjiske- | ga Sokasa obvezno, vabiano pa še po- sebej vse članstvo naših nacijonalnivh oTgaiii'iizaciij v Gelijiii k teinu predava- njiu, da tako skupno proslavljanio ža- lastni naš dan-, Pozi'vamo odbore teh sorodnii'h nam onganizacij, da pošljejo Poziv! Ker sem našla v zapiskih svojega rajnega brata Be no Serajnika nekaj dolžnikov, prosim, naj se do- tičniki sarni zglasijo, da ne bodo imeli nepotrebnih stroSkov. V Konjicah, dne 3. nov. 1926. Sabina Serajnik, učitcljica. Nov» hi6a (vila) 6 sob, gostilna in trg. lokal, gospodarsko poslopje, vrt in dva orala zemlje, na progi Po'jcane-Konjice se proda z invcntarjcm za Din 75.000 —, potrebno samo Din 40-0001—. Naslov da BREZNIK, Celje, Dolgo polje 1. Proda se psica prave volčjf» pasme, stara eno leto, po zelo nizki ceni. Naslov v upr. lista. 2000 pin nagrade tistemu, ki mi preskrbi stanovanje, obstoječe iz najmanj 3 sob in pritiklin. Vzamem tudi v najem vilo ali kaj sličnega. Ponudbe na poštni predal 29, Celje. 1-3 Strap 4. »NOVA DOBA« Štev. 125. Dober in krepak okus dobire sele,ako upoYreblfe PraviFranclLoi? &&mm psMafefe i P'Ooco 5 Pravjrn Franckom Vas zamore sfalno zaclovolJQvari. ^>>~ ^ zrnah kavi na vsak.način spada Pravi Franck. , celakupno svoje clans* vo k naseiiiu predavanjiu. VEŽBE V SMUČANJU se bodo vršide letošnjo zkno pri Sokolskem drustvu v Gelju. Sktepom zadnje Sa- vezne skiipseine morairao priceti. gojii'ti tudi ziimskc špoirte in zalo vabnno vse brate in sestre, ki cutijo veselje za ta sport, da se ob svojem času pri-gla.se vaditelju tega športa, br. Kramjicu. MARTINOV VECER prkedi v so- boto, 13. nov. t. 1. ob 20. uri liotelio? br. Drago Beiinardi v svojiem hotelu »Bal- kan« v Gosposki ulici. Na vsporechi je blagoslovljenje vina, lkitaeija »Marti- növe gosii«, prasiič na ražnjiu, šafjiiva :>Ma.rtkio;va posta«, nastop nasega Tv- neta in plas v Martinovih iskomjih, pa še rnaTsiikaj druzoga, Jka.r se daiies se ne sme povedaitr. Ker nakl'oni br. Ber- nard i cistr dobicek SokolskeniiU dru- štvu v Celjiu, vabilmo vse liistne braftö iai sestre, da v bratskeniu krogu pro- slaivljajo v saboto pri »Balkanu« letoš- njega Maritiiiekai. Zdravo in na »vMe- nje tocno ob 20. uri pri Bernardiiyru. Pretf soilniks. Hvaljen Isus! gospodje, ja sain Hrvat i pošten covj'ek iz seljacke repu- blike. Zoviii me tarn Rmdolf Bracum, molim, da mi. kažeie šta sain učinio. — Dobro. BMi ste v Drofenikovi gostilnii pri Sv. Križu in ste iKzivali fa.nte z ;>Auf biiks Štajerci, danes bo tekla kriit. An ton a M'iksa ste nanili z nožein na vratu, pa so zunaj gostilne, kamor ste za njinn tekli1. A samo maJo opraakalii ste ga,? Zdravniki prarvijio drmgaoe. To ni lepo, da se stepete. Saj vani je ven- dar eden fanitm- se dejal: »Kaj vendar tako vresčiš, ko ti niiihoe ničesar noče«. Pa kar tri nože ste imefi v zepn; vste se dobro priipravilii. No. le pridite za dva meseca k na.m na. košto in kvartir. Po Gostilno manjšo z vrtom iščem v mestu Celju ali okolici za tskoj na račun ali tudi v najem. Vzamem v naiem tudi manjSe posestvo. Jožeja Woisk pri Žagerju, Škofja vas. praznikih pa pridite, najibolje na ne- , dolžnih otročičkov dan, ko že radi te- pežkate. Pa treh pipcev vain ni> treba prinesti; jih puötiite kar doma. * Eleonoira Krajinc in KaTel Zupanc sedita v emi in isti zadevi že tret jiič ]>red sodniiki. Eleonora, ki je navihana de- kliina, je hotek na vsak na^iin propri- čat-i sodnike, da je prav nedblžna de- kli'Ca in da ni ideticna z Elieonoro Kra.jnc, nezaikonsko hčerko UrsvuTe Krajinc, rojeno leta 1892. v .Aflencu. Na to iime posediujo namwc državno pravdnažlvio kaaeniski liist, ki je precej obremenjen. S to prakso jii je v Zagre- bu dobro iispelo, da je bila svoj coa radi ndeiez.be na tatvijui pri Tu,rkov.iic>u oproščena. Po dolgeni dopisovanju ji je bila identiiteta popolnonia dokazana. Obtozba je bila sledeča: Karel Zupanc je ¦okradeJ do nezavesti piijanega A. Marčiča na potü od gostilne pri Kro- n.i na Dolgo poljie. Pobral imi je veöji znesek denarja in zlato uro. Soude- ležbe je biila osumljena tudi Eleonora, ki je bila takrait v družbi Marčiiča in Kra.jin.ca. — Eleonora je vzela iz fist- niice ŽuTiirovoinu šoferju ob neki tajni priliki 500 ditnarjev. Krajiiüeva je bii- vaJa dalje časa v hotelu »Zvezda« iin so prežiiviljala — kakor sama trdi — z ročnilini delii. Ker je bila večkrat ka.z- novana je bila radi hudodelstva tatvine O'Ksiojena na osein mesecev težke jcče, Kairef Zupanc pa le na tri mesece. Zu- panc je prav udano sprejel zasluženo kazen, dočiim je bilo Eleonori osem nie- secev »zuiviiel«. Že verjameino» da ji je ! preveč, ker bo morala tako dolgo čic- kati. Njen ženin ji je pa dal slovo, če- mur se seveda ne čudkno. ! * Ja, Viktor, kaj pa vendar misuse? Mi smio vas zato zaprli, da smo vain ornejiJi asebno svobodo. Ce greste wn na kmete defat. morale paznika ubo- gati in paslušaii. Vi ste pa še grob in tako grdo prokliinjiate, vam bomo že da- li »poTka......«. Za emkrat vam po- daljšamo vaše neprostovoljno bivanje pri nas za dva meseca, drugic bo pa hii'jise. Ce ne odnebaite, ste laliko oelo življenje pri nas. />" Razgled po $veiu» r REKORD V PLESU. Znani ple- salec Nicolas je v Toulosi plesal 146 ur brez prestanka. Zdaj je pobil ta re- kord on sam te dni, ko je plesal osem SJol pepjietpgoma in preplesal 192 ur. Kontrola je J)Ll'a jako stroga. r LJUDJ-E IZ KAMENITE DOBE. Neka av^tralska ekspedijcida se je dalje ča&a mudila na Novii Gviineji. Vodja. ekspedicije proses or zologi;je Briggs z univerze v Sid'neyu, poroca o domaci- niih na Novi Gviilnejii. Pleine Vapi zi.vil se dames popalnoma v kameniti dobi, ker se trgovcem ni posrecilo razširitii med nj'iiani z menjalno trgovino ^elezno orodje. Noži, sekiire iin konioe pušcic, ki jih raibiijo ti ljiudje, so iz skrbiio bru- šenega kaimna.; kadar orodja ne rabijio, vtaknejio astriine v posebne tule, da se me pokvariij.o, ker je brušenje iizredno za mi id i i.o. naročninct ^g» Hgvo Dobo 7 8 Müdna trgovina Ceije, Glavni trg 9. Penlo, trikoiaža, kravate, žepni robci, svi!a, dežniki, voina in DMC prejca v vseh barvah, rnodni nakiti, Sivfilne potrebščine, čipke in vezenina, toletno milo i. t. d. — Piiznano najboljše nogavice. Samoprodaja „Bstt'a" čevljev. JEr* Ä*^Ä'i3Ji.{Silc:cfcx»iJ «a- Mm TO5IÜ — Cene Mmml — PriMO pwstiio 'A0. — PoMstü! ; Delaj, nabiraj [ in hrani, varčevati se ne brani. PopaSnoma wapito t*&ia&iti<:$ cSeyjai:-.^^ ^fS^^^nke pri zraüriacji Varčtij v miadoti, da stradal nc boš v starosti ! M?.7?jivost, trezrrošt, varčnost, so predpogoj mraynosti 1 8tavbena in kreditna zamiga z omejeno zavczo v Gaberju pri Ctfju Iz malega ra.-te veliko! Obrestuje hranilne g»o» Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. vloge po ** |OB Jamstvo za vloge nad 1,500.000 Diu. I speri gM^ž^fc^wd5L SPlsarna v Celju, Preiernova ttl> 6. NaGlavnem trgu pri Zumepju se dobi ob vsaki uri prvovrstno volovsko meso po , v Pin <5a—? svinjsko meso po Din 20 — do 24"—, telečje meso po Din 85— do 17'—. Se priporoča za obilen obisk fflatija Holz. Zu lesen in zimo ma -gosp-sde s Pristno češko in anglešKo sukno za površnike, raglane in obleke, srajce, kravate, ovratnike, razno voineno in trikotno perilo, rokavice, noga- vice, poluverji itd. PIiše, otomane, [ vel ourj e za plašče, ! velika izbira najmoder- j nejšega volncncga blaga j za obleke in kostume, ! volnene nogavice, rokavice itd. > za dame! Pupilarnovaren in javnokor»isten denarni zavod peljskega mesta Mestna hranilnica celiska UstanovJ/ena leta 1864. — Pod trajnim driavnim nadzorstvom. V lastni palaei jpx*\ kolodvoru, VsItirantlntCnlposllselzvršulelo nafknlantneje, tittro Intoč- no. Ugoduo obreaiovanje. Pofasnlla In nasveti brezplačno, Vrednost rezervnih xakladov nad firon 25.OOO.OOO~. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Tiska In Izdaja Zvezna tlskarna. — Odgovorna sta: za Izdajatelja in tlskarno Milan Öetina | za°redakcljo Vlnko V. Gabero. — Oba v Celju.