JUTRA
Maratonki
Leto III. (X.), štev. 233
Maribor, sobota 12. oktobra 1929
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri R*fu« prt poitntm čik. uv. v Ljubljani št. 11.409 Veljt m«««ino, pr«j«m«n t upravi ali po poiti 10 Dl«, dottavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Alekeandrova cesta it.13
Oglaai po tarife
0>la>e »prejema tudi ogUgnl eddaUk .Jutra- v L|ubl|anl, Prtl.mora ellct «t. 4
jutrišnja manifestacija
Maribora in široke okolice v Mariboru mora biti manifestacija v dvojnem pogledu: manifestacija odobravanja kraljema akta od 3. tm. in v zvezi z njim do-s'ej izvršenih nadaljnih aktov v svrho Hov državne ureditve, in na drugi strani Manifestacija odločne volje in zahteve, da se Maribora ne okrne še bolj nego sc ?a je že tekom zadnjih let s premestitvijo raznih institucij in sedaj z ukinitvijo Velikega županstva in oblastne samouprave, ter da se mu da, kar mu po zagonu pripada, okrožni Inšpektorat. To *ahtevo so zastopniki mariborskega mesta v občinskem svetu že manifestirali v Svoji seji dne 10. tm.
Ni med nami človeka, ki bi ne odobraval kraljevega akta, s katerim je dal državi edinstveno ime Jugoslavije In s katerim ie. upoštevajoč vse najvažnejše jtoomente skoro desetletne ustavne in dr-*avnopravne borbe v državi, dal držav! novo, na principu državnega in narodnega edinstva ter široke upravne deko-tnentracije slonečo ureditev. Na zunaj in na znotraj tako močno afirmirano jugo-slovensko edinstvo naravno ne pomeni negacije slovenstva, hrvatstva in srbstva v pojavih posebnih kultur, zlasti v obliki lastnih književnosti in lastnega ;e-zika, ampak pomeni obenem afirmacijo ideje enakosti, enakopravnosti in bratstva vseh južnih Sl mov, združenih v naši državi.
Tudi ni med nami človeka, ki bi ne o-•kbraval, da se je s kraljevim aktom oži-votvorila ideja upravne dekoncentracije se je napravil vsaj v pretežnem delu konec ministrskemu cantralizmu s tem, ^ je velik del ministrskih poslov izročen v delokrog b inskih uprav.
Od prvega bana dravske banovine, inž. PuŠana S e r n e c a pričakujemo, da se
Velika tragedija na državnem mostu v Mariboru
A^ca Plrnaova. Darez in Josiona Cerkovnik mrtvi, Franc Vrhunc smrtro nevarno poškodovan — Katastrofalna avtomo- liska nesreča — Preko o<ara'e mosta v Dravo
Povzpel na visoki piedestal najstrožje
j^iektlvnosti. Zlasti pa se nadejamo prebivalci dosedanje mariborske oblasti, da bo kot sin odličnega prvoboritelja šta-,erskih Slovencev iz dobe taborov in kot j^ien Mariborčan zavedal, kaj je dolžan ^ojemu rojstnemu mestu in njegovemu trokemu zaledju od prekmurskih meji 2* dol} do celjske kotline, ter da ne bo Opustil, da bi kakoršenkoli novicentrali-v Ljubljani oviral gospodarski in ji c*onalni razmah naše obmejne pokra-^ak°r sm0 t0 na žalost morali dede* ! deloma začasa raznih ljubljanskih jft?e*n‘h vlad, deloma pozneje v prvih ph razvoja oblastne-r prave. Imenovanje bivšega mariborskega ve-.KeSa župana, sedanjega generalnega ba ^torja S- dr. Otmarja Pirkmajerja tef? pomočnikom v Ljubljani nas navdati z zadoščenjem in zado-frJi‘vorn. Nihče tako kakor on, ki je iz
Maribor, 12. oktobra.
Od lanske velike, nad vse pretresljive tragedije na Felberievem otoku, pri kateri je našlo smrt v valovih tedaj močno narasle Drave pet Človeških življenj, Maribor ni doživel take katastrofe. kakršna se ie pripetila sinoči na državnem mostu. Grozna drama, ki se je odigrala tamkfcj, je nedvomno brez primere v zgodovini avtomobilizma v Sloveniji In je napravila nepopisen vtis na vse prebivalstvo. Tri žrtve leže v mrtvašnici na Pobrežju, ena pa se še bori s smrtjo v splošni bolnici. Množice ljudstva so že danes ves dopoldan ; romale na kraj nesreče, v mestu vlada silno razburjenje, vse sočustvuje z nesrečnimi žrtvami ter njihovim! svojci. Razburjenje je bilo tem večje, ker včeraj sploh* še ni bilo mogoče dognati Imen žrtev te strašne katastrofe in so celo še danes dopoldne krožile precej časa popolnoma napačne vesti, dokler se končno vendarle niso zvedela prava imena nesrečnih žrtev, ki so:
Imena žrtev:
Janez Cerkovnik, davčni nadoficija! v pokolt< in rezervni kapetan, sedal uradnik Fordove popravllnlce v Pokojninskem zavodu, ki )e mrtev.
Joslpina Cerkovnik, njegova soproga. rodom Iz Kamnika, ki le mrtva.
Anica Pirnat, roj. Lapaine, soproga gosp. Maksa Pirnata, profesorja v pokoju. rodom Iz Idrije, ki je mrtva ter
Franc Vrhunc, trgovec s špecerijskim blagom na vogalu Cankarjeve in Maistrove ulice v Mariboru, hi leži še vedno nezavesten v bolnici in se bori s smrtjo.
Vožnja na kratek izlet.
Predigra tragičnega dogodka pa ie bila sledeča: Trgovec France Vrhunc se Je z zakoncema Cerkovnik in gospo Anico Pirnat odpeljal s svojim avtomobilom številka 16.666 okrog devetih zvečer na kratek IrJet v mariborsko okolico do gostilne »Gozdni Tonček« v Razvanju, kjer se ie za neka) časa ustavil. Ze tedaj so pasanli opazili, da je vozil g. Vrhunc z veliko brzino. Nenavadno naglo je zdrsnil usodni avto preko državnega mostu in v trenutku izginil na nasprotnem bregu v noč.
N? ""vratku v mesto.
Že čez eno uro se Je družba zopet vračala proti mestu — v strašno smrt. Kmalu po deseti url ponoči je av-ao-kl ga Je vodil Vrhunc sam, pridrvel na povratku v mesto po Tržaški cesti v velikem diru proti državnemu mostu. V brzinl 60—70 km Je paslral
stražnika, ki je stal na Kralja Petra trgu pri bencinski črpalki in takoj dvignil roko v znamenje počasne vožnje. Avto, v katerem je bila cela družba, pa se ni mogel držati predpisane desne strani radi prevelike brzine, s katero je privozil izza ovinka. Zavozil je takoj na sredo trga, kjer Je Vrhunc skušal uporabiti zavore, ki pa niso bile enako pritegnjene, česar p^sle dlca Je bilo zanašanje avtomobila. Avto je tako končno zavozil na desna stran mostu, od koder pa ga Je nenadoma zopet potisnilo na levo. Docela zavrta kolesa so zarisala v tlak močno vidne proge. K,»rsln nato Je bilo slišati močan pok, avto Je preskočil rob hodnika in s polno brzino treščit v ograjo mostu, sedem metrov pred dni* gim stebrom. Sunek Je bil tako močan.
da je vrglo Josiptno Cerkovnik in
Anico Pirnat.
ki sta sedeli zadaj, iz avtomobila preko ograje mostu na dravski breg. v globino kakih 25 metrov. Avto ie nato z levo stranjo podrsal še 7 metrov ob ograji, na robu drugega stebra pa se Je zagozdil, radi česar ga je odbilo s hodnika in zadnji del zaneslo za 90 stopinj, tako da Je obtičal razbit v poševni legi na levi strani mestu.
vjjj?’i moriborsko oblastno upravo do Wih p9P°,n°sti in sicer zlasti v prvih
tr«|. v hudem boju z ljubljanskim cen-C*om, ne pozna naših ekonomskih, it) D*r.ni1} ’.n vseh mogočih drugih prilik pja , 'n n'i'če ne prej ne pozneje ni zal d0 njih večje ljubezni in realnej-tiajv.58ZUmeva»ja. Dejstvo, da sta oba Ve, [j’^a funkcijoti. nove banske upra-n in njegov pomočnik, naša najožja
Strašen prizor.
Redkim pasantom. ki so šli tedaj ore ko mostu, se Je nudila strašna, skoro nepopisna slika. V ruševinah avtomobila sta nezavestna sedela ob volanu trgovec Franc Vrhunc, poleg njega pa upokojeni davčni nadoficijal Janez Cerkovnik. Izpod sedežev se Je vlil curek krvi, kri pa Jima Je tudi zalila obraze. Oba sta bila na glavah in obranih dobesedno razmesarjena. Cerkovniku Je počila lobanja že pri prvem sunku in možgani pomešani s krvjo so brizgali visoko na steber, drobci obrambnega stekla na avtomobilu pa so jima razrezali obraz tako, da Ju ni bilo mogoče sooznati. Ko Je prihitel stražnik, ki Je bil najbližja priča katastrofe, se Je doznalo, da Je bil avto poln In da manjkata najmanj dve osebi. Globoko pod mostom sta
nezglbno ležali trupli Joslplne Cerkovnik in Anice Pirnat,
prva na kuou kamenia na kopnem, dru sra pa tik ob bregu že v vodi. Tudi njuni trupli sta bili strašno "oškodovani. Ko Ju Je vrglo iz avta, Jima Je snelo po en čevelj, raztrgalo obleko, pri padcu pa sta sl razbili glave In polomili ude. Utls nesreče Je bil tako strašen,
da so se ljudje z grozo obračali od strahotne slike, ki so Jo nudile spačene žrtve. Cerkovnikovi so izstopili možgani, desno nogo pa je Imela dvakrat zlomljeno. Prsa — bila raztrgana in pomodrela. Utls croze pa je pove-čaval m^or. ki Je še osem minut po katastrofi, zavit v gost dim. ogluševal nočno tišino in opozarjal meščane, ki so hiteli z vseh strani, na traelčnl dogodek. Ugasnil ga Je šele neki mehanik. ki Je pretn»f»I kabel.
Zadeva je bila tem zasronetnejša, ker se v prvem trenutku ni vedelo, kdo so ponesrečenci. Ljudje so najpre) spoznali avtomobil za last trgovca Vrhunca. Nato so spoznali tudi oba potnika, ki sta ostala v avtomobilu. O žrtvah, ki sta ostali mrtvt na kraju nesreče, pa se Je na podlagi prehitrih ugoto* vltev domnevalo, da gre za gostilničar ko Emeršičevo In mesarjevo soprogo Elzo Lederhasovo. Obraza obeh sta bila tako spačena, da Je bila zamenjava povsem mogoča.
Na kraj nesreče le tako) prihitel rešilni oddelek, požarna bramba z dvigali. pogrebni zavod z mrtvaškim vozom, številni varnostni organi In sodna komisija z Izvedenci. Stotine radovednežev so napolnile most na obeh straneh. Glas o katastrofi pa se Je ne« nadoma raznesel po vsem mestu, seveda tudi napačni imeni ponesrečenih žensk.
Prihod sodne komisije.
Komisija: drž. pravdnik dr. Jančič, sodni svetnik Josip Lenart, policijski nadsvetnik Keršovan in Izvedenec inž. Wolf, ki se le kmalu po katastrofi sestala na kraju nesreče, je takoj pričela z delom.
Ugotovila Je, da Je vzrok nesreče pre hitra vožnja in neprimerna uporaba zavor. Pregledala je ves teren na Kralja Petra trgu in na mostu ter ugotovila poškodbe na avtomobilu, ki ie Imel levo stran hladilnika, levo sprednje kolo. odbojni drog. prednjo os. obrambno steklo in okvir stekla popolnoma zvito In zmečkano. Prednji blatobran Je bil popolnoma zmečkan, zadnji oa te delno. Obe levi pnevmatiki, plašča in duši, sta bili presekani in izpraznjeni, torej vse vozilo razbito do nerabnostl.
Smrt tretje žrtve.
Rešilni avto Je med tem prepeljal obe žrtvi, ki sta ostali pri žlvljenlu. v mariborsko bolnico, toda davčni nad-oflcijal Cerkovnik je kmalu po pr«»o-zu v bolnico izdihnit, dočim je trgovec
rojaka in dobra poznavalca prilik bora in njegove široke okolice, nam vzbuja upanje, da ne bomo v ekonomskem in v drugih pogledih preveč težko občutili izgube, ki jo utrpimo z odpravo važnih oblasti.
Na drugi strani, smo rekli, mora biti jutrišnja manifestacija izraz naše odločne želje, da dobi Maribor v smislu zakona od 3. oktobra svoiega okrožnega
inšpektorja z vsemi pravicami, da bo za ves severni del dravske banovine vršil v okviru zakona banske posle, seveda banu podrejen in pod njeg. nadzorstvom, na podlagi Čim širše dekoncentracije poslov banske uprave, kakor to sme v smislu tl. 22. navedenega zakona odrediti minister za notran e posle na banov predlog. Upamo, da bo dramski ban tozadevne predloge, ki bodo
čim najširše upoštevali interese doseda* nje mariborske oblasti, čimprej notra* njemu ministru stavil.
V teh smernitBh želimo, da se jutrišnja manifestacija izvrši čim najimpo-zantnejše. Maribor in široka okolica pa naj s svojo udeležbo pokažeta, da pojmujeta pravilno globoko veliki zgodovinski pomen sedanjih dni.
mmemrvi: tvrwiw^w
'V MiriboTu 70ne' 12JX*1929*
Vrhunc ostal nezavesten. Njegovo sta nje Je brezupno.
Na dravskem bregu pa se le nudil gledalcem z mosta mučen prizor. V prlprosti krsti so zložili spačeni in strašno izobličeni trupli pokojnic in Ju nato z mrtvaškim vozom prepeljali v mrtvašnico, kjer bosta trupli obduci-rani.
Oddelek gasilcev je med tem pripel polomljeno vozilo k gasilskemu avtomobil uter ga prepeljal na rešilno po-mobilu ter ga prepeljal na rešilno ponoči zaključila delo.
Vtis nesreče v mestu.
Davi se je vse mesto prebudilo pod težkim in mučnim dojmom strašne nesreče. Že v Jutranjih urah pa se Je do-znalo. da žrtvi nista niti Emeršičeva, niti Lederhasova. Hčerka pokojnega Cerkovnika Je pogrešila svojo mater in odšla v mrtvašnico, kjer je ugotovila. da je katastrofa tlrjala tudi življenje njene matere. Tako je 171etna Josiplna po nesrečnem naključju izgubila stariše. V drugi žrtvi pa je spoznala soprogo nrolesorja Maksa Pirnata, Anico Pirnat.
O usodni vožnji treovca Vrhunca pa so oblasti doznale sledeče podrobno: sti: Vrhunc je imel avto v popravilu in ga je popoldne dobil popravljenega iz Fordove delavnice. Okrog devetih so ga ljudje videli, da je vozil mimo policijskega komisartiata do rotovža, kjer je obrnil k gostilni g. Verzela. Na kratko razdaljo je poganjal vozilo
z brzino do 50 km. Od Verzela Je odpeljal v Strossmayerjevo ulico, od tam na Koroško cesto in z nedovoljeno brzino čez državni most na Radvanjsko cesto. Ljudje so nato videli njegov avto pri gostilni »Gozdni Tonček« kjer se je družba ustavila za malo ča sa in se nato z divjo brzino vrnila. To je bila poslednja vožnja — vožnja smrt.
Stroge odredbe policije.
Z ozirom na včerajšnjo nesrečo in sploh z ozirom na brezobzirnost mariborskih šoferjev in divjanje motociklistov, ki stalno ogrožajo varnost, je policijski komisarijat izdal izredno stroge odredbe, ki bi naj v bodoče preprečile številne nesreče. Z današnjim dnem je upeljal zaporno kazen od 1 do 30 dni za najmanjše prestopke cestno-policijskega reda; razen tega pa se bo vsakomur odvzelo vozno dopustilo in šofersko legitimacijo, tako da bodo morali šoferji ponovno polagati izpit pri katerem bo komisija poskrbela, da ne bo lahek. Vsa sodišča moriborske oblasti bodo pozvana, da prijavijo ste' hernega prestopkarja zunaj mestnega okoliša, mestnim oblastem, ki Jih bo ponovno kaznovalo. Stražniki pa so dobili najstrožji nalog, da pazijo z vso strogostjo na brezobzirne vozače in da prijavijo sleherno malenkost. Tako se nadeja policijski komisarijat, da bo preprečil drzne vožnje in navadil vozače spoštovati predpise.
Imenovanje podbanov
Dr. OTMAR PIRKMAJER, BIVSl MARIBORSKI VELIKI ŽUPAN, SEDAJ GE-NERALNI INŠPEKTOR V NOTRANJEM MINISTRSTVU, IMENOVAN ZA PO-MOČNIKA BANA DRAVSKE BANOVINE INŽ. SERNECA.
BEOGRAD, 12. oktobra. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni: za pomočnika dravske banovine v 2-1 dr. Pirkmajer P. Otmar, generalni inšpektor notranje uprave;
za pomočnika bana savske banovine v 2-1 Stojanovič Sava, sodnik upravnega sodišča v Zagrebu;
za pomočnika bana vrbaške banovine v 2-1 Ivaniševič Mil is a v, veliki župan mostarske oblasti;
za pomočnika bana primorske banovine v 2a-I dr. Perovič M. Ivo, veliki župan splitske oblasti; za pomočnika bana dr inske bano-
vine v 2-1 dr. H a s a n b e g o v i č Avdo, veliki župan tuzlanske oblasti;
za pomočnika bana z e t s k e banovine v 2-1 dr. Zec Jovan, veliki župan vrbaske oblasti;
za pomočnika bana dunavske banovine v 2a-I M i š o vi č Vidoje, veliki župan raške oblasti;
za pomočnika bana moravske ba novine v 2a-I Todorovič Drago mir, veliki župan bitoljske oblasti; — za pomočnika bana v a r d a r s k e banovine v 2a-I Nikolič Milan, veliki župan sarajevske oblasti.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 12. oktobra ob 20. uri »Cerkvena miš« ab. A. Kuponi.
Nedelja, 13. oktobra ob 20. uri »Pohujša nje v dolini šentflorjanski«. Kuponi Pondeljek, 14. oktobra. Zaprto.
Torek, 15. oktobra ob 20. uri »Cerkvena miš" ab. B. Kuponi.
Sreda, 16. oktobra. Gostovanje v Celju.
Celjsko gledališče. Sreda, 16. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski Gostovanje Mariborčanov.
»Pohujšanje" kot nedeljska predstava v marib. gledališču. V nedeljo, 13. t. m. se vprizori Cankarjeva farsa" »Pohujšanje v dolini šentflorjanski", ki je s svojimi rodoljubi doslej izzvala že mnogo smeha, tako da bo tudi občinstvo, ki se rado nasmeje, prišlo temeljito na svoj račun.
Preskrbite sl pravočasno vstopnice za veliko presenečenje
Kozaki
Union lcino. 2451
Obletnica koroškega plebiscita In Nemci.
Pokazali smo, da se ne spominjamo več v polni meri nesrečnega Korotana. Edino v Mariboru živeči Korošci so priredili pri Kosiču interno slavlje v spomin svoje zasužnjene domovine. Nemci sov tem oziru mnogo agilnejši in nikdar ne zamude prilike za take »domovinske proslave«. Celovec je tudi letos z mnogimi prireditvami proslavljal 10. oktober in celo dunajski radio je ponesel po svetu spomin na »zmago zvestih Korošcev«, Koroške pravljice in pesnitve o krasotah koroške zemlje sta podajala Filip Zeske in Oton Loewe, dunajski »Volks-
gesangverein« pa je zapel nekaj Košato-vih in drugih pesmi. Radio Ljubljana je istočasno serviral predavanje o mravljah... Niti besedice o Koroški cel ve čer! —■
Pouk v
šivaniu perila
atelje „Valendennes“, Gosposka ul. 34
Smrtna kosa.
V Mariboru je preminula včeraj po-doldne gospa Marija Sorrč roj. Modi. Pogreb bo v nedeljo, 13. t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
Institut de danse Pečnik
otvori v pondeljek, dne 14. oktobra v novi dvorani, Gosposka ulica 56 svoje kurze. /
Razpisana služba garažnega mojstra.
Mestna občina mariborska razpisuje službeno mesto garažnega mojstra za mestno avtobusno podjetje. Predpogoj za sprejem je večletna praksa v sličnem podjetju in mora biti prosilec izučen avtomehaničar. Ponudbe je poslati na naslov mestnega avtobusnega podjetja do najpozneje 24. oktobra. Vsi ostali pogoji so razvidni v pisarni mestnega avtobusnega podjetja.
Skrbni soprog.
Gospod Muzlovič je v svojem kupeju udobno zaspal. Nenadoma ga prebudi Iz sna moški glasi; »Poglejte, velika, krepka, rdečelasa dama je ravnokar padla iz vlaka! Ali ni to vaša soproga?« — »Seveda! Za božjo voljo, potegnite zasilno zavoro. Pri sebi ima tudi mojo vozovnico.«
Mariborski in dnevni drobii
Naročna manifestacija u marlboru
V nedeljo, dne 13. oktobra, se bo vršila ob 10. dopoldne na Trgu svobode v Mariboru
narodna manifestacija za kraljevino Jugoslavijo
po sledečem sporedu:
1. Na Trg Svobode prikorakajo do 10. ure mariborske godbe: Vojaška iz Melja po Aleksandrovi cesti; »Drava« od vojašnice kralja Petra po Frankopanov) ulici, državnem mostu. Gosposki in Slovenski ulici; »Omladina« iz Krčevine po Aleksandrovi, Kolodvorski, Maistrovi in Ciril Metodovi ulici in Sokolska godba s Koroške ceste po Strossmajerjevi, Krekovi ulici preko Jugoslovanskega trga.
2. Slavnostni govor govori profesor R i b a r i č s tribune.
3. Državna hhnna.
4. Združeni pevski zbori pojo pred tribuno domorodne pesmi.
UDRUŽENA NARODNA DRUŠTVA.
Krst lugoslauije
Vihar srdit besnel je krog, ko Tebi domovina mila je rojstni dan določil Bog zadihala si krepkokrila.
Sovrag zagrnil v groba hlad miljon življenj je v vojne ječi, da v kali Ti zatre pomlad, da Tvoj, porod se ponesreči.
Že v krvi Kosovih poljan Ti kal je bila zasejana, pa v boju mučeniških ran, ran Gubca, Zrinjski-Frankopana. Prelistaj vekov zgodbe vse!
Li mater najde zgodovina, — kot Slave mater hčerke to jo kronala je bolečina? 1...
Ves strahovit pretres sveta, pa vse pekli ognjene sile —
Bog Jugoslavi roko da — pohoda niso zajezile.
V svet upanosno zr6 oči.
Je dete tukaj, v dihu zdravo.
Da sloge znači žar moči, ime še dati mu je pravo.
Učene glave — doma zbor — v posvet zberč se modrijani: Rojenčka Slave kraljev dvor za Jugoslavijo oznani.
Zaščitnik vsemogočni Bog, pa kumica je majka Slava, mu Jadran pere žile nog... in varuh mu je sveti Sava. Vsedobri Bog T* svitaj v moč — oj Jugoslavija! Procvitaj!
Ti v sreči teči vek bodoč in sveti mir v nebo odsvitaj! Hrvat in Srb, Triglava sin!, — oj bratje, v kolo se vstopimo! Bog dvigni k svitu jo višin, — za Jugoslavijo gorimo!
Če z gromom strele zagrozi oblak temin, — nad njo priplava, -v silobranu lev smo ml, nas strne v jeklo majka Slava! Kralj Aleksander, vešč brodar I Tl varno čolnič doma vodiš. Pomagaj Bog Ti vzor vladar, da k sreči z ladjo doma brodiš I
Pefelnova očala
so najboljSa!
Izvajanje invalidskega zakona.
Invalidski zakon z dne 4. julija 1925 nalaga občinam precejšnje dolžnosti. Ker je v interesu občine, da so vsi upra* vičenci, ki stanujejo v njenem okolišu, deležni ugodnosti tega zakona in ker se s tem občutno razbremeni javno skrbstvo nad takimi osebami, se priporoča mestnim načelništvom in županstvom, da pazljivo proučijo nova določila, in jih 1 največjo vestnostjo izvajajo. OsObito se opozarja na § 61, po katerem mora vsaka občina voditi seznamke in evidenc® vseh osebnih invalidov, kakor tudi rodbin in roditeljev, ki uživajo invalidsko podporo odnosno denarno pomoč. Pol M tega morajo prijavljati državnim orga* nom, kje prejema oseba invalidnino, vsa' ko izpremembo, ki povzroči izgubo in* validnine, podpore in pomoči po odred* bah III. poglavja tega zakona. Važna sta nadalje tudi § 104 in 108, ki določata rok, v katerem se morajo prijaviti osebe, B mislijo, da imajo pravico prejemati inva* lidnino in denarno podporo tudi po oktobru 1929. Priporoča se županstvo#’ da razglasijo to opozorilo na krajevno običajni način, poleg tega naj opozore^ bodisi ustmeno ali pismeno vsakega v občini stanujočega invalida na omenjena določila invalidskega zakona kakor tud' na rok za vlaganje prijav, ki poteče 30. novembra 1929. Prijave, predložen* po tem roku, ne pridejo v poštev. Zapis* niki, zaslišanja, prošnje, zdravniška
druga izpričevala, pritožbe, prijave
m
vsa ostala dokazila sO prosta kolkovani* ter se morajo izdajati brezplačno. — ^
Za Jesen In zimo KARO-čevlje. VI.
Mariborski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev 1 ratnikov
poziva svoje članstvo, da se udeleži v civilu z znakom Udruženja manifestacij-skega zborovanja v nedeljo 13. t. m. ob .30. Zbirališče na Trgu Svobode, Zaprtje Drevoredne ulice na Pobrežju.
Radi temeljite preuredbe ostane Dre-voredna ulica do nadalnjega za vozovni promet popolnoma zaprta In sicer od Ceste na Brezje do križa jb iztoku Drevoredne ulice v Zrkovško cesto. —
Pravoslavna služba božja
utri, v nedeljo, radi prisege gojencev in dijakov inž. podoficirske Sole v Mariboru odpade. •—
Zgradba cerkvice na Peci.
G. Janko Kuhar, šolski upravitelj v črni nam poroča, da je odstopil kot odbornik in blagajnik iz odbora za zgradbo cerkvice na PecL —
14.	Ppndeljak	1*
Svengalijev
ztdnji nistop te *ezone v Mariboru. Vallka kavama. Velika kavarn*
Okrožna skupina drž. nameščencev ** upokojencev v Mariboru
sklicuje za nedeljo, dne 13. t. m. ob l'1 dop. v malo dvorano Narodnega Dofl1* v Mariboru informativni sestanek, P katerem bodo poročali glavni iunkcii0’ narji Zveze državnih nameščencev v Ljubljani o glavni skupščini Saveza * Skoplju in o drugih važnih vprašanj'*1' Po sestanku občni zbor društva lipok0' jencev. —
Zahvala »Jadrana«.
Odbor društva »Jadrana« se iskre”1’ zahvaljuje vsem, ki so sodelovali in Pri’ pomogli k tako lepo uspeli proslavi setletnice v Unionu na dan 5. oktobr* Posebno zahvalo izreka odbor bratsk®' mu društvu »Drava« za blagohotno s°' delovanje. Istotako še odbor zahvaP® deputaciji »Soče« iz Ljubljane in Celi3’ podžupanu g. dr. Lipoldu, min. v pok- $ dr. Kukovcu, predsedniku Glasbene tiče g. prof. Tominšku in vsem ostali111' deputacijam raznih društev. — OdbofV
Odvetnik 3otip Zmave*
je otvoril
svojo odvetniško pisarn0
v prejšnji
dr. Cfoiiiiovi pisarni i
Obrtniki Iz Selnice ob Dravi in okolji
priredijo v nedeljo 13. oktobra v g°s‘ * Doppler v Selnici ob Dravi grozdni & jem s plesom in različno zabavo. zveza z avtobusom ugodna so Maro čani na prireditev veselice vljudno ljeni. —	2tl
Pri boleznih ledvic, seči, oiehurJ®
in danke	,jca
omili naravna »Franz Joselova« *re?,at-tudi silne težkoče pri potrebi v zelo K kem času. Spričevala iz bolnišnic P f jujejo, da je »Franz Joselova« v ’f.;Do' olajša potrebo brez bolečin, zelo Pr lrl ročljiva za redno uporabo za sta^bj v mlado. »Franz Joselova voda se o ■ vseh lekarnah, drogerijah ln spec- j vinah. —
Svilene nos**!*®
se brezhibno popravljajo v a*e- ^
Valendennts, aosposk*11 *
•V
V M a r I b' o r u, cfne 12. X. 192$.
JW »rFmlfVVrC P ff ^ I K Vrt
*Tr»n A
ODOL
©@ K)70 F &0 Sli čis ilna — osvežujoča — štedljiva
5TS5S
Kaj je treba kmetijstuu
se je glasil »Večernikov« uvodni članek bd 3. t. m. Dovolite mi, g. urednik, na to nekoliko pripomb. Prvič je docela umestno in nujno potrebno, da se tudi »Ve-černik«, ki je sicer za mestno prebivalstvo, bavi z vprašanjem, ki živo sega v narodno gospodarstvo. Saj je tudi mnogo meščanov, ki gledajo s kmečkimi očmi in tudi je vedno bolj očito dejstvo, da s kmetom rastemo in padamo, pa dasi bi
bili ostali gospodarski skupini še tako yRELCI POMNOŽITVE MESTNEGA razviti. Resnica je, da je ravno zemlje- STANOVANJSKIH HIŠ. — UGODNA PROGNOZA ZA BODOČNOST, delec osnova telesnemu in posredno tudi •
Mariborska gradbena delavnost po volni
PREBIVALSTVA. - ZASTOJ V GRAD-
duševnemu življenju. Ni prevara ali celo I Zaključek SVetovne vojne je povzročil slučaj, če slika zgodovina prvo kulturno p|-ayPato preseljevanje velikih ljudskih udejstvovanje ravno v narodih, ki so se mno2iCi kj je postalo najbolj usodno baš bavili s poljedelstvom. Klena zrna visoke y nasiecjstvenih državah. Po vsej nek-kulture starih narodov je prvi vsejal nji- j datlji Avstro-Ogrski raztreseni člani po-hov kmet. Sporedno s plugom je šla sno- edin-b narodov So se, deloma prostovolj-vna (tehnična) in duhovna kultura. n0< de;oma pa vsied razmer prisiljeni.
In vendar je ravno ta prvi delavec imel mora|j vrn5t} domov v svoje nove samotne dneve, osobito še naš slovenski stQjne države> jvjage slovensko ozemlje Kmet, Tudi danes lahko otipamo težke ^ zapustili nemški in drugi državni in razmere, ki jih kmetijstvo preživlja. privatni uradniki in nameščenci ter mno-Če je kmet v srednjem veku, osobito od g. pripadnjki drugjh poklicev, k nam so 15. stoletja dalje, zapuščal svojo zemljo pa pri§1| s]ovenski uradniki, nameščenci ‘n se naseljeval v mestih, kjer je naglo in drugi iz avstrijskih, čeških in poljskih rastlo mestno gospodarstvo, je bit to le deže,_ TenJi ki so se moraii vrniti domov °eg pred brezpravnostjo in izkorišča- jz tujjne) so se pa pridružili kmalu na to njem. Odrajtovanje bremen v blagu m tudi nagi begunci in jzSe!jenci iz onih denarju je presegalo njegove moči. Zato slovensk;b pokrajin, ki so vsled krivične se je tudi on izognil pretiranim breme- razmejjtve, odnosno izgubljenega plebi-nom in šel v smeri najmanjšega odpora. sdta pripad]e jn Avstriji.
1 u Pojav je bil, je in bo. Naraščajoča in- Velika, gotovo pa pretežna večina teh dustrija je rabila njegove mišice — kje nagjh ljudi) ki so se vrniii iz tujine in ki naj bi jih bila sicer vzela —, a pozneje, SQ pri§li iz neodrešenih slovenskih poko se je tehnika silno razmahnila, je ta krajint se je naselila po mestih: v Ljub-Potrebovala tudi delavčevih duševnih ]jan}> Ce)ju> ptuju in Mariboru. Dočim pa sposobnosti. Polagoma ga je preobrazila ,e bij pritok v Celie in Ptuj pribHžno v svojevrstnega človeka.	enak odtoku tujcev, je bil pritok v Ljub-
to je bilo prvo pustošenje zemlje. Nov banj jn v Mariboru mnogo večji nego gospodarski red je izkoriščal očeta in si- odtoki j0 je bn prvi povod. da je število ba: kmeta in tvorniškega delavca. Ustva prcbjValstva v obeh večjih slovenskih j aktivni so pa v tem oziru bili premožni f'1 ie nesoglasje med cenami svojih in mestih znatno narastlo. Drugi vzrok je posebno premožni nemški sloji in denar kmetijskih proizvodov, na kmečka ra- bila povojna tendenca podeželskega ljud-mena s0 padala visoka bremena, kmeta stva> ki je neutegoma sililo v mesta in
Lltteraria
Ivan Cankar: Der Knecht Jernel. Med
tem ko so bila Cankarjeva dela prevedena že več ali manj v češčino, ruščino, italijanščino, francoščino, angleščino in rumunščino, so v nemškem prevodu izšli le posamezni odlomki, in še to samo v podlistkih nekaterih dnevnikov, kakor »Prager Presse«, »Prager Tagblatt«, »Miinchener Zeitung« in »Arbeiter Zei-tung«. V samostojni knjigi Nemci Ivana Cankarja še vse doslej niso imeli. To nalogo, predstaviti Nemcem Cankarja, si je nadela šele nova dunajsko-lipska za-prva leta po vojni zanašalo samo na te in ; ]0žba NUhamrner, ki je te dni izdala pr-zahtevalo od njih, da odpomorejo po- jv0 knjigo prevodov: »Ivan Cankar: Der manjkanju stanovanj z gradnjo novih dr- Knecht Jernej«. Knjiga, ki obsega preko
žavnih in samoupravnih stanovanjskih h'š. Prva, ki je začela tedaj v tem smislu reševati stanovanjsko krizo v Mariboru, je bila naša mestna občina. Njena akcija se je pričela v primeri z gradbenimi akcijami drugih mest sicer pozno, bila pa je vendar neprecenljive važnosti tako z ozirom na stanovanja sama, ki jih je zgradila, kakor tudi z ozirom na ] vzpodbudo, ki jo je dala privatnikom. ‘ Privatna inicijativa se je v Mariboru pričela udejstvovati pravzaprav šele po inicijatlvi mestne občine in šteje samo tri, odnosno štiri gradbene sezone. Vendar pa moramo z veseljem ugotoviti, da so bili uspehi od leta do leta konstantno večji. Posebno mnogo so k temu pripomogli srednji in manj premožni sloji z gradnjo malih eno- dvo- ali kvečjemu tro-družinskih stanovanjskih hiš in vil na periferiji. Tako so v zadnjih št rih, odnosno treh letih nastali v magdalenskem. koroškem in meljskem okraju celi novi deli in kompleksi malih stanovanjskih hiš, ki so mimo tega tudi po ogromni večini v naših slovenskih rokah. Najmanj
ie pustil v nevednosti in njegovega sina te postavil v težko odvisnost.
0 razmerje se je stopnjevalo tako, da se mesto in dežela srečujeta z različnim •icem: na eni strani orjaška stavba z vsemi mogočimi tehničnimi izpopolnitva b11. na drugi pa majhni in osamljeni kmetijski obrati.
V enakem razmerju sta si tudi dušev-bost meščana in izobraženca ter ona kmeta.
Angleški sociolog sir Dykom Aelamand se je nedavno oglasil s tožbo na račun kmeta, češ, zakaj ni tudi on sledil enakim izpopolnjenim sredstvom, ki so dvigala industrijo in trgovino. Za nas, ki Poznamo težko zgodovino slovenskega kmeta, je. odgovor na dlani in kratek: Napredku niso poljedelci sledili zato, ker niso mogli radi gmotne in duševne zaostalosti napredka doumeti, oziroma si Ka usvojiti.
Danes stojimo pred alternativo: ali Pustiti kmeta daleč za časom — na ta način se bo nameravano razmerje še bolj poostrilo, — ali pa mu ponuditi, kar ?nr,Z1jr()sno teria zgodovina, to je: splo-a H	poklicno izobrazbo.
Mraziti je treba nele kmečko.
razlike vUr?^n°St vobče> da se zravnajo crinhnke m šfvnosN. ki povzroča tako
stsssassr1 kn,etu Em°'"°
daEta0klicaML“rteh°r'dS,aV,lal1'
\*eka\Xfrtte!,,0eCdlnCat'
» gospodarski napr^k ln
deloma še vedno sili. Naravna posledica tega pa je bila stanovanjska kriza. Nove hiše se v naših mesth niso mogle graditi sorazmerno z naraščanjem mestnega prebivalstva, posebno še zato ne, ker so bili novi priselienci po ogromni večini uradn'ki, nameščenci in delavci, torej ljudje brez premoženja in brez za gradnjo novih stanovanjskih hiš potrebnega kapitala. Nove hiše bi bili mogli in morali tedaj gradit' le premožnejši slon prvotnega mestnega prebivalstva, a ti teva niso storili, in sicer prvič zaradi-tedanfe gospodarske 'n vahitnc negotovosti drugič vs’ed političnih • razmer' in tretjič — kar velja snecijelno za Maribor — ker ni bilo v njihovem interesu, da se mesto azvije na ra*ttn Slovencev in v škodo
300 strani in je opremljena po načrtu arhitekta Haasa, obsega socijalno povest »Hlapec Jernej in njegova pravica«, »Petra Klepca«, »Polikarpa« in krajši izbor novelet in črtic, ki karakterizirajo Cankarja kot človeka in umetnika. Kakor je odlična in naravnost razkošna o-prema te prve Cankarjeve izdaje v nem ščini, tako je toplo in simpatično napisan tudi predgovor prevajalčinega soproga, v Parizu živečega nemškega pisatelja Rheinhardta, v katerem govori o kulturnem 'in nacijonalnem prebujenju Slovencev in o našem velikem Ivanu Cankarju. O Cankarjevi umetnosti pravi Rheinhardt, da je tako čudovito tiha, naravnost pobožna in primarno globoka, da zasluži občudovanje vsega kulturnega sveta. Naravnost blesteč pa je prevod sam, katerega je preskrbela ga. Jlr-ku. Že po prvih straneh »Hlapca Jerneja« se pozna, da se je prevajalka poglobila v Cankarjev jezik, duh in umetniški izraz z neverjetno ljubeznijo, zato pa so ti prevodi zares umetnine, adekvatne umetninam originala. Posebno pohvalo pa zasluži prevajalka tudi zaradi tega, ker je ohranila v prevodu vsa lastna ni zavodi, ki so razen enega vsi zasedli imena v prvotni slovenski obliki in jih za svoje urade in( druge potrebe že prej njti ortografično ni spremenila. Brez dvo sezidane in v druge svrhe namenjene : ma je tedaj, da bo ta prva Cankarjeva zgradbe.	'knjiga v nemščini dosegla popoln uspeh
Po vseh znakih sodeč, je pa gradbena jn pripravila utrto pot za nadaljnje, ka-kriza v Mariboru že tudi premagana in tere Nithammer-Verlag že zdaj napove-bodo leta, ki bodo sedaj sledila, v vsa- duje. Knjiga »Der Knecht Jernej« se do kem oziru zelo aktivna. Za prihodnje leto
je pričakovati, da se bo v Mariboru gradilo toliko, kolikor se še nobeno povojno leto doslej ni. Poleg tega, da se bodo gradila nekatera večia javna poslopja, ka kor kolodvorska pošta, carinama, palača OUZD in najbrže tudi nova meščanska šola za V. okraj, se bodo gradile tudi ne-š'ete manjše in večie stanovaniske hiše m vile. posebno na nekdaniem Joštovem nosestvu. v Tomšičevem drevoredu in na drsnem brevu Drave. Za stavbene narce'e na teh kompleksih je že zdaj
Nemcev, katerim so ti krogi po pretež- mno^o interesentov. Tako, izgleda, bo
Mar mor v prihorin'ih letih hitro, nadoknadi! to. kar je prva leta zamudil.
nem številu orinadnl'.
Preostale so samo Še javne dr-žaimp 'n samoupravne korporacije: zato se 'etudi
Iz vremeriske raosteifc* u 5'o-uensfc h gor čah
Vremenski poiav' v septembru lani in [letos:	Lani nam je narosil se; teinber
1670 točk mokrega blagos'ova v 13 dneh, dvakrat je pogrmel in enkrat (22.) udaril Is točo na severozapadu Slov. goric. Solnčno se je smehljal do vštevši 11 [ sept. pa od 26. sept. naprej. Letos nas je mokro objel samo v 6 dneh, ravno tolikokrat je pozendral s strelo, pa nam je privoščil le 470 točk mokrega svežila. Jasnovoljen je bil v prvi in tretji tretjini, a med tem, ko je bila prva tretjina viso-
v jeseni in v zimi. Ali slišite veselo odmevati »že čriček prepeva« po solnčnih Slov. goricah! Trgatev v Slovenskih goricah! Ali naj pozna jesen še kje večje veselje?! Malo ga bo nateklo, ker je pretekla zima prehudo kihnila, a letošnja kapljica bi bila najboljša dosedaj v tem sto’etju, da ni oktober včeraj in danes 19. in 10.) tako hladno zadihal. Pa na severu že vidim jasnico in še je up na me-s u. _ In ko bodo gospod urednik Vaši »Trije ribniki« zaledeneli ter bo veselo odmevalo: »Mi pa drsamo po ledu, da je kaj!« — ali je zima pusta! Ne, ne, resje: vsak letn: in življenski čas nas vedri,
Iotnega narodnega o—	>»zman
Čejo ostali gospodarsk^or^m73’ no~ |kopoletna, se je druga shladila do prve krepi in mladi, samo da se dandanes je-
nice, da s stiskanjem te» 2.?	I/?8"	slane ob j«1™ 29■ in 301 scpt- Sv0J'e bo~ sen in zima preveč prezirata pa se. ne
iočega obnavljalca človeške d"0'] lestno slovo od mehko dihajočega polet- pomisli, da se bo moral vsak z njima
da, tudi to je ravno tako. ozirnmo	„7 ia pa *e v vsej svoji nev0,ii izražal od
 -j .—-— a	ve-120. na 21. sept. z gromom in nalivom,
Čiega pomena od kručnega vpraianla sekajo vejo, na kateri sami sede, je žmk jaslepljenosti, ki Veča razpoko v socialni
Moška in ženska podružnica Ciril Me todove družbe v Ptuju
kakor da bi se obsojeni obupanci jadno poslavljali od zlate svobode življenja (274 točk padavin)... »Mnogo veselja res pomlad ima, kmalo pa nas do poletja pelja, leto brž mine, jesen tud’ zgine, zima nam roko poda«. ~ Tak bo minula tud’tvoja... Tako smo peli o srečnih
DrirPftii, ,7	1l	tud’tvoja... tako smo pen o srečnih
Uri na pi Pedeb°	dne °^obra ob 14.	časih šolske mladosti in ko vidim poslav-
iavnn L i trKUV ?^iu veliM'iati se prirode dih v vsej krasoti v je-uiena s« p *.y	s*u^aja slabega vre-	senskem hladu, mi objemajo ti večno lepi
domu d °*v ]'a	v Narodnem	mladostni spomini z vso svojo omamno
uomu P *	—	...... ,	--- “‘»Ruuoiui apuiimu o vviuiauiuu
tej toVnh Pzivam° občinstvo, da posveti gorkoto dušo in srce. Življenje je trpijc-Dažnjo	krasnih	dobitkov	svojo	nje, spomini lepi so pa roža, ki križano
^lenkcKi s*vu se nu^I prilika, da za življenje boža. Življenje brez trnja pa bi *kuge dntun. oen(!. dob* radio-aparat in nam bilo prepusto. Živijo ž'vijenie trnie-uke večje vrednosti — ‘vo, pa vendar tako cvetno in svi.no tudi
sprijazniti, ako mu Bog da srečo, dočakati lepoto svih las... in prav obrnjen čas. —
bi tudi v naših mariborskih knjigarnah in jo ljubiteljem naše književnosti toplo priporočamo.
Kaj pripravljajo naši ILeratl. Udejstvo vanje mariborskih književnikov v slovenski literaturi postaja vedno bolj intenzivno. Poleg tega, da sodelujejo pri vseh naših revijah, so letos izdali: Janko Glaser pesmi »Čas-kovač«, Danilo Gorinšek pesmi »Žalostna ljubezen«, Rudolf Maister pesmi »Kitica mojih«, Ra« divoj Rehar pravljice »Začarani krogi«, Makso Žnuderl pa izda v najkrajšem času zbirko novel »Človek iz samote«. Naši književniki pa imajo tudi več del še v rokopisih ali pa jih pripravljajo. Janko Samec ima zbirko mVinskih pesmi, katere je ilustriral akad. slikar Franjo Stin plovšek in pripravlja novo zbirko pesmf. Rudolf Golouh je napisal igro »Komedija sedanjosti«, Gustav Šilih dramo »Kaverna«, Josip Kostanjevec daljšo ljudsko povest, Danilo Gorinšek piše dramo. Ra* divoj Rehar pa ima poleg mladinskih pesmi »Mlada Vesna« in pesniške zbirka »Iskanja« tudi dve drami, povest »Ka-menar Caharija« in mladinsko povest »Vijolica Vera«. Želeti bi le še bilo, da bi se na novo oživljena »Tiskovna založba« utrdila tako, da bi mogla redno izdajati dela domačih književnikov, potem bi postal Maribor zares važno in pomembno središče slovenske književnosti, ki je kakor se zdi, že prebolela najtežjo povojno krizo.
Nova ženska revija. V Ljubljani DO pričela v kratkem izhajati nova ženska revija, ki se bo imenovala »Žena in moda« ter bo izhajala mesečno v običajnem revijalnem formatu. Revija bo prinašala slike in podatke o najnovejši modi, pa tudi nasvete za one, ki si bodo hotele obleke in druge toaletne predmete same krojiti in izdelovati. Razen tega se bol pečala z vsemi ženskimi vprašanji, gospodinjstvom, stanovanji, kuhinjo in kuho, vrtnarstvo, vzgojo otrok, higijeno telesa, lepotičnimi sredstvi, ženskim športom in vsem kar zanima žensko v vsakdanjem življenju. Revija bo poceni,
Prizna: je JČ Hg mariborski 'M.
Mariborska Jugoslovansko - češkoslovaška liga je prejela zadnji čas izredno laskave pismene zahvale češkoslovaško jugoslovanskih lig iz Olomouca, Brna in Plzna za sprejem in ostalo pozornost, ki jo je izkazala čsl. delegatom mariborska liga meseca julija ob priliki prihoda čeških delegatov na kongres lig v Sarajevu.
Glasom teh dopisov so delegati poročali na sestankih tamošnjih lig o iskrenem in , prisrčno bratskem sprejemu v Mariboru stala bo le 48. Dm letno in bo tako in je bi'o sklenjeno poslati mariborski ligi lahko postala glasnica vsega slovenske-za to posebno pismeno zahvalo. — Iga ženstva.
iTnnl
Ma'rtlfftT§kTVFC fRNTK Jutra’
V Mariboru, dne '12. X. 1920.
Iz Trsta In Gorice
Priimek Kralj je v Primorju zelo razširjen. Fašistične novine pravijo, da je ta čisto slovanski priimek izveden iz italijanskega »Carli«. Te dni je dobilo nad 30 Kraljev v tržaški občini dekrete, s katerimi se jim naznanja, da se pišejo odslej »Carli« in ne več »Kralj«. Vsi Kureti so postali Coretti. Slično se izmene uradnim potom priimki vsem onim, ki se niso za to prijavili prostovoljno.
*
Po številnih večjih podjetjih v Trstu je zaposlenih še precej tujcev. Vsi ti bodo morali po novem letu oditL Fašizem to sedaj strogo zahteva, češ, da je danes na razpolago dovolj mladih Italijanov, ki bodo lahko opravljali vse one višje službe, katere zavzemajo inozemci. »Italijanska podjetja v italijanskih krajih morajo biti italijanska sto od sto!« Tako izvaja fašistični tisk, pričakujoč, da prizadeta podjetja store nemudoma, kar jim je ukazano.
*
Strašno pomanjkanje vode so trpeli Tržačani letos vse poletje. Posebno hudo je bilo v zadnjem času, ko ni bilo dežja tako dolgo. Cele hiše in celo cele ulice so bile brez kaplje pitne vode. Sedaj je napovedana otvoritev vodovoda na dan 15. t. m.
•
Trideset let že deluje v Trstu društvo za pobijanje jetike. Lani se je javilo v dispanzerju v ulici Udine za preiskavo 1626 oseb, od teh 563 moških in 1063 žensk. Samo 59 jih je bilo brez pljučnih afekcij, vsi drugi so bolni. Društvo je izvršilo po stanovanjih 633 preiskav. Od 633 jetičnih oseb jih je imelo svojo posteljo samo 228 in 21 od teh slamnjače. Stanovanja so strašna. Pri 395 preiskanih družinah jih je 164 s 442 posteljami za 662 oseb, 107 jih je s 178 posteljami za 327 oseb. Vedno neugodnejše stanovanjske in življenske razmere pospešujejo razvoj jetike v tržaškem mestu.
*
Skupine dopolavoristov iz vseh provinc posečajo Rim, da si ogledajo glavno mesto in vidijo v njem visoke fašistične hijerarhe in slednjič vladnega načelnika Mussolinija. Prišli so v Rim tudi dopolavoristi iz Pule. Približal se jim je končno Duce. Vprašal je: »Kako je v Puli?« Fašist Karlo Valle je odgovoril? »Tako, tako!« Mussolini: »Ne prav do-
bro. To vem. Vedite pa, da je vaša pokrajina ena izmed onih, ki so mi posebno pri srcu. Povejte to vsem, ko se vrnete ...«
*
V goriški pokrajini je fašijev 36, kraj nih krožkov 16, fašistov z izkaznico štejejo 3393. Fašistični naraščajniki so uvrščeni v sedem legij; v štirih so balili in v treh avangvardisti. Vpisanih je skupno 10.000. Voditeljev je 124. Na občnem zboru soškega fašizma je menil tajnik Pino Godina, da se je slovensko kmečko prebivalstvo na Goriškem že popolnoma udalo fašizmu. Le še par »hujskačev« treba odstraniti... Nato je Godina nahrulil fašiste v goriškem mestu, rekoč da jih je mnogo, ki se potikajo po kavarnah in gostilnah, zabavljajo in obreku jejo stranko. Vse take bo izključil. Ako Godina to stori, bo zveste mestne fašiste lahko seštel na prstih ene roke.
*
V kakšnih razmerah živi slovensko ljudstvo na Goriškem, se da točno prešo diti iz nasveta, ki ga je dal fašistični tajnik Godina na občnem zboru fašijev fašističnim funkcljonarjem.. Rekel je: »Posvečajte največjo pozornost izvajanju upravne justice. Izognite se vsaki zlorabi in nikdar ne povzročajte senzacije, kakor da obstojita dve različni kategoriji državljanov in kakor da ima Italijan samo pravice, Slovenec pa samo dolžnosti...«
•
Obmejne straže so aretirale te dni na Cerkljanskem Luko Mlakarja, Jerneja Tratnika in Dominška Likarja. Obdolžu-jejo jih poskušenega pobega čez mejo in tihotapstva. Luigi Schlff iz Vidma je po prekoračenju granice padel v roke itali janskim stražnikom, ki so dobili pri njem 12 kg saharina in tobaka iz inozemstva.
' *
Na žganjekuho so naložene visoke pristojbine, ki jih kmet ne zmore. To za pelje ljudi, da kuhajo na skrivnem. Pa pride ovadba na sodišče, ker vohunov nikjer ne manjka, in sledijo težke obsodbe. Šest kmečkih ljudi z vipavske strani je bilo radi skrivne žganjekuhe obsojenih v Gorici vsak na 2 meseca in 15 dni zapora ter na globo po 834 lir, eden pa ima odkazano globo na 9630 lir, ker je baje tudi prodajal žganje.
Ce kihneš stranki v lice . . .
Amerika se je proslavila z novo slavno afero in še znamenitejšo razsodbo. Dogodek se je pripetil v Prin-cetownu, v neki prvorazredni modni trgovini sredi mesta. Neka odlična dama je ravnokar ogledovala blae-o za svoje otroke, ko ji je nepričakovano pihnil v obraz trgovski pomočnik, ki ji je stregel. Skrajno ozlovoljem je dama vrgla blago na mizo in s protestom izjavila, da nikakor več ne prestopi praga trgovine, katere lastnik dopušča svojim nameščencem, da na tak način žalijo odjemalce,
Da stranko vsaj nekoliko potolaži in ji da primerno zadoščenje, je lastnik trgovine nesrečnem trgovskega pomočnika, ki ga je nenadoma prisililo h kihanju, takoj odpustil iz službe. Toda nameščenec Josip Kovač, vsekakor naše gore list, ni bil tako neumen, da bi kar tako prevzel nase posledice Izbruhov svojega muhastega nosa. Zahteval je od svojega delodajalca, da mu izplača trimesečno odpovednlno. Ker pa lastnik trcrovine ni hotel o tem niti slišati, je Kovač izročil vso stvar sodniji. V prvi instanci je sicer propadel s tožbo, napravil pa Je vzklic na apelacljsko sodišče, ki je njegove razloge uvaževalo in ugodilo na vsej črti njegovi pritožbi. Nemala pa je V > to zasluga njegovega advokata ki je ameriškim sodnikom povedal sledečo zgodovinsko anekdoto: Frideriku Velikemu se je nekoč pripetilo, da je krepko kihnil v navzočnosti neke dame iz visoke aristokracije. Njegovo dejanje Je takoj opravičil duhovito nje-fov pvorjanik z besedami: »Milostl-va, rimski cesarji so bili polbogovi In torej nad Človeškimi slabostmi. Naši
ki xtPta -s0 navaclnl ljudje, z vsemi Človeškimi napakami, kakorSnih eno *te mogli pravkar ugotoviti.« Apela*
cijski sodniki so nato res odločili, da se od trgovskega nameščenca ne more zahtevati, da bi vedel že v naprej, kdaj bo kihnil ter so mu priznali pravico do trimesečne odpovedi in odgovarjajoče plače. Neki ameriški " l pa je k tej razsodbi napravil potem pripombo: Ali naj ta razsodba pomeni, da smejo od sedaj naprej trgovski nameščenci brez nadaljnega strankam kihati v obraz?
Profesor meč cigani
Po poročilih iz Dublina je tamkajšnji vseučiliški profesor dr. Starkia, preoblečen v cigana, prepotoval vso Madžarsko in Rumunijo ter zbiral podatke o ciganih, ker namerava izdati obširno knjigo. Profesor popolnoma obvlada ciganski je zik in so ga cigani zato povsod sprejeli z velikimi simpatijami ter bogato postregli. Dr. Starkia je ugotovil, da govore madžarski in rumunski cigani isti jezik, kakor njihovi tovariši v Angliji, na špan skem in v Italiji.
Jedilno orodje
v srebru, alpaka-srebru in alpik* v veliki izbiri
Samo prvovrstna kvaliteta!
6 žile, 6 vilic, 6 nožev, 6 Žličk za kavo, Im alpaka s pismeno garancijo, v nslmodernefšlh oblikah
Din 325'-
6 žličk za kavo z etnlem samo
Din 65"-
otročji pribor, obstoječ iz noia, vilic, žličke in žličke za kavo z etuiem samo
Din 97"-
Urar In juveilr
M. JLGER & SIN
MARIBOR, Gosposka ulica 15.
Prodal« tudi na obrok«.
teljski potrepljal po rami in mu rekel: »Vi ste torej vojak? Vidi se Vam, da se med vojno niste ravno preveč mučili!« Maršal ni odgovoril niti besede. Šele, ko je odhajal, je izročil zdravniku svojo vizitko. Zdravnik je prebledel in se skušal opravičevati, toda maršal se je zadovoljno smehljal, stisnil zdavniku v roke in se od njega poslovil.
fibiturijenti!
Bliža se čas, ko se pomlajajo akademska društva. Zato naj bodo te besede posvečene Vam, naši mladi akademiki, da po svojem prevdarku usmerite svoje nadaljnje korake na svobodnih akademskih tleh.
Jugosl. akademsko društvo »Triglav« v Zagrebu je bilo ustanovljeno l. 1875. v Gradcu kot društvo slovenskih tehnikov, pozneje vseh slovenskih visokošolcev. Namen društva je bil, da je očuval v ostri borbi z Nemci in renegati slovensko individualnost, jačal nacionalizem in seznanjal svoje članstvo z vsemi kulturnimi, socijalnimi in drugimi praktičnimi prohlemi življenja.
V jesenskih dneh 1. 1918. je »Triglav« zapustil Gradec, krenil v domovino in si zgradil dom v Zagrebu. Njegovo uspešno delo je dvignilo število njegovih članov, obenem pa njegov ugled. V preteklosti e nepobitno dokazal, da je njegova pot uspešna in bo tudi v bodočnosti posvečal vse svoje moči za vzgojo sposobnih in poštenih, bodočih voditeljev slovenskega naroda.
Da pa bomo mogli čimbolj dvigniti višino naših uspehov, rabimo novih sokov, mladih moči in bogatih misli, ki jih prinašate Vi, najmlajši tovariši. Zato Vas vabimo, da v čim največjem številu pomnožite njegovo članstvo in se v smislu njegovega programa postavite v vrsto jugoslovenske napredne omladine na zagrebški univerzi.
Za J. A. D. »Triglav« v Zagrebu (Gun-duličeva ul. št. 29): Lado Jerše, agr.
Šport
SK ŽELEZNIČAR : SK RAPID.
Tudi zaključna tekma, ki se bo vršila jutri popoldne na igrišču ni manj interesantna, kakor pa je bil nedeljski derby: »Železničarji« so izgubili proti »Mariboru« dve točki v razmerju 4:2, Čeprav so predvedli solidno in frredno odporno igro. Kljub dobri kondiciji moštva J« »Rapid« vendar favorit, predvsem z ozirom na zmago minule nedelje, ki mu je bržčas zagotovila prvenstvo v jesenski sezoni. Toda posrečen start »Železničarjev« bi utegnil tudi Rapidu občutno škodovati. Trenutno stanje prvenstva je tako, da je jutrišnje srečanje odločilnega pomena. Za prvenstvo zadostuje Rapidu le neodločen rezultat, torej 5 točk, dočini je »Železničarjem« potrebna zmaga v ugodnem razmerju. V slučaju, da zmagajo »Železničarji« s pičlo razliko, pa bo odločevala že jeseni razlika golov.
ISSK Maribor : SK Svoboda.
Jutri se igra zadnje kolo jesenskega nogometnega prvenstva v Mariboru. Dopoldne odigrata zadnjo tekmo ISSK Maribor in Svoboda na igrišču v Ljudskem vrtu. Maribor, ki je minulo nedeljo izgubil dve dragoceni točki, bo moral za« staviti vse sile, da si čim bolj Izboljša razliko goalov, kar bo spomladi prav la* hko odločevalo o izidu prvenstva.
SK Železničar.
Odbor poziva celokupno članstvo kiti* ba, da se polnoštevilno udeleži manifestacije v nedeljo dne 13. tm. ob 10. uri dopoldan na Trgu svobode. — Odbor.
KARO
ČEVLJI
6ranata raztrgala 9 oseb
V Komoryju so našli otroci na polju granato, izvirajočo iz svetovne vojne. Pokazali so jo nekemu 181etnemu hlapcu, ki jo je hotel demontirati. Ravnal pa pri tem tako neprevidno, da Je granata eksplodirala In na mestu raztrgala njega in pet otrok, dočlm so trije otroci Itasneje podlegli težkim poškodbam.
KOROŠKA CESTA 19
Službeno iz sodniške sekcije.
Ob 10. dopoldne sodi prvenstveno tek* mo Maribor:Svoboda g. Ermenc.
Ob 1330 sodi tekmo rezerv Železničar : Rapid g. Bizjak.
Ob 15.30 sodi prvenstveno tekmo Ra* pid:Železničar g. Nemec.
ISSK Maribor — nogometni odsek.
Igralci morajo biti točno ob pol 10. V oblačilnicah na igrišču. Postava: vratar mladine, Laznička, Pliberšek, Iro, KirblS. Hreščak, Lajoš, Tonček, Bertoncelj« Starc, Hreščak, rezerva Žmavc.
Hazena Maribora v Ljubljani.
Jutri gostuje v Ljubljani proti »Ateni* družina ISSK Maribora. Družini državnega prvaka, ki bo nastopila prvič bre* Verice, želimo mnogo uspeha.
Anekdote o maršalu Petainu
»Revue de France« objavlja serijo zanimivih anekdot o slavnem francoskem vojskovodji, maršalu Petainu. Sledečo }e pripovedoval maršal sam: Bilo je pred 10. leti, ko je prišel maršal Petain v Cha-les les Eaux, da se nekoliko odpočije, prvič po petih letih. Oblečen je bil v civilno obleko, ki mu ni ravno preveč pristajala. Odšel je k nekemu civilnemu zdravnlkh. Potrpežljivo je Čakal, dokler ni prišla nanj vrsta, nato pa se dal mirno preiskati. Rezultat preiskave je bil izvrsten. Zdravnik je namreč ugotovil, da je klijent popolnoma zdrav. Nato je zdravnik vprašal pacijenta, kaj je njegov poklic. »Jaz sem vojak«, je odgovoril maršal. Zdravnik ga je zatem prija-
Sokolstvo
• * Razpored telovadnih ur oddelkov Sokolskega drultva v Mariboru.
Oddelek	Telovadnica v	Telovadil dnevi	Ure	Vaditelj
Cl*nl v	Krekova ul.	Pondeljek, petek	20—JJ	Deklevi Jinko
Člani starejil	Koroščevi ul.	FmMjik, irrti, pitik	18-30—50	Hvitenc Joško
Članice	Krekovi ul.	Torek, četrtek	18-31-20	Pipan Mira
Članice stireji«	Cinku, šoli	Pondeljtk,četrtek	19-20	Nabergoj Stani
Moški naraščaj od 14.-16. lela	Krekova ul.	Sredi, sobota	18-30-20	Lipijne Stanko
Molki naraSčaj od 16.-18. leta	S	Pondeljek, petek	18*30—20	Mičus Franjo
Ženski uaraičaj od 14.—16. let«	m	Torek, četrtek	17-18-30	Deklevi Jinko
Ženski naraščal od 16.-^18 leta	•	Pondeljek, petek	17-1880	Mičus Franjo
Moška dcc« od 7.—14. leta	•	Sreda, sobota	17—18*80	Kaučič Jinko
Ženska dec* od 7 —14 leta	Cinkar. šola	Pondeljek,četrtek	17—18	Plpin Mira
j Moika in žen tka deca pod 7 let	•	• •	16-17	Kajč Mileni in Uibii Eim
V Mari b' o r u, tlne 12. X. 1923.' ■
SOB
69®
mri 5'
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Bonetk 19o
»Dogodek, ki ga imam v mislih, je ta: pravkar so našli v kanalu dve trupli, zapleteni v objemu, ki ga smrt ni mogla razvozljati. Eno truplo je bilo žensko, drugo moško. Zenski je bilo ime Juana. Ali to ime ne obuja vaši eminenci nikakih spominov?«
»Ne,« je dejal Bembo odkritosrčno, začuden nad tem vprašanjem.
»To žensko,« je nadaljeval nato Guido Džen-naro, »smo nadzorovali dolgo časa, nato pa je nenadoma izginila, dočim smo mi zadobili prepričanje, da je skrivaj služila spletkam sinu prejšnjega doža.«
»Rolanda Kandiana!« je vzkliknil kardinal zamolklo.
»Da, njegovim. Vaši eminenci ne bo neznano, da se še ni odrekel upanja, doseči nasledstvo svojega očeta. . A spoznali smo tudi moško truplo. Bilo je nekega bivšega bandita, ki je bil po jako izvanredni milosti, ki se ji je marsikdo odkrito čudil, nedavno imenovan za poročnika pri beneških 'okostrelcih.«
»Sandrigo!«
Kardinal je izustil ta vzkrik s pravcato grozo. Da bi se radoval pogina tako nevarnega tekmeca, mu niti ni prišlo na um. Vztrepetal je strahu. Kajti smrt Sandrigova, brez vsakega dvoma delo Rolandovo, ki mu je prorokovalo njegovo lastno.
Policijski načelnik se je nasmehnil.
»Znano mi je, da je storil državi par važnih uslug, nič drugega.«
Zamislil se je za nekaj hipov in dodal nato:
»Sandrigo je bil torej umorjen!«
»Tega nisem rekel vaši eminenci; toda uganili ste prav. Truplo poročnika — ker je pač bil poročnik! — je imelo v prsih globoko zadrto bodalo. Zdi se, da tisti, ki mu je zadal ta sunek, ni vajen zgrešiti svoj cilj!«
Bemba je stresel mraz.
»In kam se obrača sumnja?« je vprašal.
»Ljudje šumijo, ali bolje rečeno, jaz, ki je moj poklic, da jasno gledam v vseh skrivnostnih zadevah, sumim, da je tista Juana zvabila Sandriga v zasedo, in da ga je umoril Robmd Kandiano.«
»Toda ona sama?«
»Ona sama je poginila morda zato, ker je zagrešila kaj drugega. Toda zdi se mi, da moja poročila razburjajo domišljijo vaše eminence mnogo bolj, nego mi je povseči.«
»Ne, ne!... Nadaljujte... To pač razumete, da take grozote lahko razburijo človeka, ki je tako miroljuben kakor jaz...«
»Toda govorili ste še onekem drugem dogodku...«
»Takoj. Obedve trupli so našli v kanalu, kakor sem vaši eminenci že povdal. Nedaleč odon-dot pa so dobili tudi prevrnjeno gondolo; lepa gondola, bogme da.«
»To je nedvomno gondola, v kateri sta se nesrečnika vozila?«
»Morebiti! Jaz sem jo spoznal takoj. Bila je praznična gondola neke ženske, o kateri je vaša eminenca nemara že slišala govoriti in ki bi me bilo sram, če bi na tem kraju izustil njeno ime.
»Kdo je ta ženska?« je vprašal Bembo, ne meneč se za Džennarovo frazo in ne brigaje se za ironijo, ki je zvenela v njegovem glasu.
»Sloveča kurtizana je,« je odgovoril policijski načelnik počasi, »kurtizana Imperija«.
Bembo je planil pokoncu.
»Kaj! Torej je umorjena tudi ona!«
Kardinalovo obličje se je mahoma strašno spačilo. Zobje so mu šklepetali od prevelike groze.
Sandrigo kaznovan! Imperija kaznovana! Zdaj pride vrsta nanj!
»Ne, prevzvišeni,« je dejal policijski načelnik mirno. Ako imate kak interes do te ženske, se lahko pomirite; ona ni mrtva...«
Bembo je sedel, ali bolje, zrušil se je nazaj v svoj naslonjač.
Gvido Džennaro je nadaljeval:
»Ku'.izana Imperija je v svoji palači, kakor sem se prav diskretno informiral, in to tem bolj, čim sem mislil izprva, da je ta ženska tisti nekdo, ki je umoril Sandriga in Juano. Toda kmalu sem zadobil prepričanje, da ona nima nobenega stika s tem dvojnim umorom. Vendar pa se mora po vseh znakih tudi ona bati nečesa sličnega. Kajti znano mi je, da se pripravlja na odhod iz Benetk. Jutri najkasneje hoče kurtizana Imperija ostaviti Benetke In odriniti proti Rimu.«
Bembo je sedel sedaj v globokem premišljevanju.
Vpraševal se je, kak cilj zasleduje načelnik beneške policije s svojimi besedami.
»In i kakšno zvezo,« je vprašal, »vidite med smrtjo Sandrigovo in odhodom kurtizane ter med naskokom na mojo palačo?«
»Nobene zveze, prevzvišeni. Govoril sem samo o istočasnosti. Toda ta istočasnost se mi vidi zanimiva, in vprašujem se, ali ljudje, ki so ubili Sandriga in zaradi katerih mora Imperija pobegniti, niso isti, ki so se hoteli sinoči polastiti vaše eminence.«
»S kakšnim namenom, mislite?«
»Kaj vem jaz o tem? Morda iz osebnega maščevanja ...«
»Vi torej mislite, da ima Roland Kandiano kak oseben vzrok, maščevati se nad menoj?« je vzkliknil Bembo.
A jedva je kardinal izustil te besede, že se jih je bridko kesal. Smehljaj, ki je zaigral na Dženna-rovih ustnicah, ga je prepričal, da ve policijski načelnik marsikako skrivnost.
Kaj me briga, nazadnje! je mislil z neka* kim gnevom. »Kakor Imperija, bom jutri tudi jaz izven tega železnega obroča, ki čutim, kako se stika okrog mene. Jutri pobegnem! Jutri bom otet!
»Naj bo že kakorkoli,« je povzel Gvido Džennaro, »v malo dneh bom vedel resnico o napadu, čigar žrtev ste bili sinoči. Dotlej pa, če bi smel dati vaši eminenci dober svet...«
»Dajte ga. dajte...«
»Torej, na vašem mestu, prevzvišeni, ne bi spal tukaj ne nocoj, ne jutri, ne pred dobrim mesecem dni.«
Bembo je vstal.'
»Motite se,« je dejal svečano. »Škof mora ostati v svoji škofovski palači. Bog, ki me je obvaroval sinoči, s tem, da me je poklical k postelji nekega umirajočega v trenotku, ko se je pripravljal napad, me bo čuval tudi v prihodnje. Nocoj, jutri in prihodnje dni se ne ganem iz te hiše.«
»Občudujem pogum vaše eminence,« je odgovoril Gvido Džennaro in se naklonil tako, da Bembo ni mogel videti njegovega nasmeha. »Toda storiti hočem syojo dolžnost in vas zavarovati po svoji moči. Odbral sem dvajset lokostrelcev za stražo tej palači; ostali bodo tu, noč in dan, dokler je mogoča kaka nevarnost.«
»To sprejmem in se vam zahvaljujem,« je dejal Bembo.
narti"
Mali ogla**. ki a Hitijo« poar*. dovaln« m toefjalna namana občinstva: vaaka beaeda 30p. »•imanjSI tnaaek Din 6 —
• 2nnN**.dopteoMHjn ln©fl«. «1 trfnvokar* a* reUenmaga anafiaja: «naka baaoda 60 p, •ajmanjil mapah Din to-—
Kratek klavir
poceni prodam, 34 II.
Dijake
sprejmem na stanovanje. . Naslov v
upravi._________________ •_____________2600
Pray.no ali opremlleno sobo,
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam Radvanjska 16. 2613
Mebllrano sobo
oddam v najem eni osebi. Naslov v
upravi lista.	 2614
S.anovanje z dvema sobama
in kuhinjo na lepem zračnem prostoru z električno razsvetljavo oddam s 1. novembrom. Naslov v upravi »Večer-nika«.	2615
Nove spalne in Jedilne sobe,
najnovejši vzorci, ugodno prodam. Mizarsko podjetje, Kompara, Aleksandrova cesta 48.	2618
Velika tlakovana klet
tik glavnega kolodvora, z vodovodom, električno lučjo in ventilacijo dam takoj v najem. Aleksandrova cesta 48.
2617
Prispelo mi je novo dalmatinsko vino (mošt). Točim črno po Din 10. Opol in belo po Din 12, čez ulico 1 Din pri litru ceneje. Sprejemajo se abonenti na hrano in stanovanje po nizki ceni. — Martin Javranovič, gostilničar, Maribor, Dravska ulica 13.	2280
Vsak poznavalec vlh trdi,
da šibeniško vino ni dobro, zato jaz točim priznano dalmatinsko vino iz okolice Splita, novo, črno Din 10.—, pri prevzemu čez 5 listrov Din 8.— liter v gostilni Evropa, Aleksandrova cesta št. 45.	2267
Mlado pošteno in zanesljivo
služkinjo k dvem osebam sprejmem takoj. Naslov pove uprava »Večernika«. —	2562
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom in električno razsvetljavo oddam v Kosarjevi ulici št. 52.	2560
Sprejmemo starejšega,
povsem dobro izurjenega čevljraskega pomočnika. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »Samostojni čevljar«. 2556
Sobo s separatnim vhodom
in električno razsvetljavo oddam s 15. oktobrom. Naslov v upravi lista. 2498
Dijaka ali gospoda
sprejmem na vso oskrbo. Tattenbacho-va 26, pritličje.___________________2604
Na prodaj
novo urejena mesnica pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov pove uprava »Večernika«.	2274
Prešernova ulica št.
2601
Dijaka sprejmem v vso oskrbo.
Koroščeva ulica 7.	2602
Carinski manipulant
z večletno prakso, išče odgovarjajoče mesto. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod »Točen 22«.	2603
Rabim trgovskega pomočnika,
mladega, agilnega ter dobro izurjenega v manufakturi, špeceriji in železnini. Biti mora delaven in tudi dober poznavalec blaga. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava »Večernika«.
2272
Sobo-In črkosHkanJe
Izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Čevlje vsake vrste po meri,
kakor popravila po najnižjih cenah izvršuje, Franc Neubauer, čevljar, Maribor, Gornja Gosposka ul. 33.	2598
Gospodarska življenska posvetovalnica.
Najtežja vprašanja tudi najbolj obupanih rešuje - preskrbuje razna naročila: socijalni oddelek »Marstan«, Maribor, Koroška c. 10. (Ugodni pogoji. Priložite znamke).	2599
Zavese, mrežaste In klekljane čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilOi senčnike, vezenine, monograrae naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril-Metodova 12, desno.	483
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.____________________2319
Prodaja in popravila ur
z garancijo po nizki ceni pr! Ijakobu Mulavec, Kralja Petra trg 1 (pri drž. mostu).
Prodam nerabljen pleskan ročni voziček
z lestvicami, pripravljen za trgovca. Frankopanova 20 I, vrata 6.	2619
Stanovanje oddam takoj.
Naslov v upravi lista.
2611
t
Umrla je naša dobra
umu
profesorjeva žena
dne 11. oktobra 1929.
Pokopljemo jo v ponedeljek, dne 14. okt. ob 16. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Maribor, dne 12. oktobra 1929.
Žalujotl ostali.
Umrla sta moja dobra roditelja
Janez Cerkovnik
davčni nadof. v p.
in
Pepca Cerkovnik, ><». Grčar
dne 11. oktobra 1929.
Pokopljemo ju v ponedeljek, dne 14. okt. ob 16. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Maribor, dne 12. oktobra 1929
lis Cerkovnik, hčerka.
Brez posebnega obvestila l
t
Henrik Sorrd, bivši grajščlnskl upravnik, naznanja v svojem kakor v imenu svojih hčerk, Amalije Sorrd, učiteljice, Helene Klinar, roj. Sorrž In vnukov Vladka in Tatjane, vsem sorodnikom, znancem ln prijateljem tužno vest, da je njih ljubljena soproga ozir. mama in stara mama, gospa
Marija Sorre, roj. Modi
v petek, dne 11. oktobra 1929., ob ‘/,2. url, po dolgi muini bolezni in prevldenn t tolažili sv. vere mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrlll v nedeljo, dna 13. oktobra 1929., ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnlca se bo darovala 14. oktobra ob 6, url v župni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, L. Oibald ob Dravi, dne 12. oktobra 19*9.
2621
Zahtevajte Dovsod ..Veternik'
TRGOVINA ČEVLJEV, K. VUKf.liNOVIC NASI., maribor, alexsandrova c. 1*
priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnih čevljev po br^zkonkurenčnih cenah. Pred nakupom oglejte si izložbe Čevlji za gospod«,
Damski trpežni lev!|l,
prvovrstna izdelava, dobia kvaliteta, elegantna oblika p	Din	248-	-	£98--
Črni in rjav!, čedne oblike, pivovrstna kvali'eta Din 198*- — 258-
Damskl promenadni tevljl, dussjsko ročno deio, v nainovejših modnih ban ah, elegantna lina oblika od	Din	248‘«	-	288**
3rez konkurence. Kombinacije s pristno kačjo kožo
Din 288
Vsak teden novi modeli!
Naročila po meri se izvršu!e;o takoj, ceneno in po različnih vzorcih!
Dajte avtomobile,
motorje, In kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. A. Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169._____________________ Ul
Iščemo livarja,
samostojnega delavca, z daljšo prakso, kateri zna izdelovati tudi modelne forme. Oferte z označbo prejšnjih služb naj se pošljejo na Henrika Štole, fabri-ka metalne robe Kula, Vojvodina. 2271
Popravila
ur, zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ilger-ja sin, Maribor
Gosposka ulica 15.____________1547
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39.	2286
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Dnevno sveie
25.3
kislo zelje
v znano dobri kvaliteti priporoča
M. Berdaii, Maribor, Trg svobode
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ill I
IS
Nekdanje staro poslopje nasproti železniške postaje, ki je služilo že mojim prednikom za tujske sobe sem letos popolnoma preuredil in moderno opremil 12 sob za tujce. V sobah se nahajajo peči in električna razsvetljava. Cene sobam krajevno zmerne. — Za obilen poset se priporoča
Aloizij Majcen,
kolodvorski restavrater 2279	Pragorsko
Angleško in dolini češko
sukno itd. za moške obleke in površnike nudi tvrdka
Franjo Maler, Maribor, Gl. trg
II
Tinnauer
Novo otvorjena trgovina s premogom in lesom
Maribor =«■ Gre ?ošineva ul.9
vhod tudi skozi Slovenska ul. 8
se priporoča cenj občinstvu za blagohotna naročila.
Postrežba točna in solidna!
BRITVICE
Gillette, Mem extra,
Mem de Luxe, Mond extra, Timor in vse
brivske potiebščine nudi najugodneje galanterijska trgovina
Drago Rosina
Vetrinjska ulica St. 26.
ZAHVALA.
- 2S8-*
2489
2605
Svarilo.
Svarimo tem potom vsakogar, ki bi o nas neresnične vesti razširjal, da bomo na-pram vsakemu sod-nijsko postopali.
Rodbini Kaiser In Kovač
•M
SSSSSB
II
NOVI IZBORNI
VINSKI MOŠT
se toči v Janžekovičevem vinotoču v Peklu (Lajteršperk).
ODEAL«
Podpisani izrekam radi nedeljske avtomobilske nezgode moje smrtno ponesrečene žene Terezije Vutolen najlepšo zahvalo
Ljudski samooomoči v Mariboru
za takoj izplačano znatno podporo ki mi je bila v teh bridkih dneh najprvo tolažilo
Anton Vutolen, viničar v Framu
Pivovi stno domačo
HRANO v in izven ABONMA
nudi po izredno nizki ceni	2607
brezalkoholna Q m S	Taboiskaul.lt
restavracija f|r ■ I aVcZHl (pod mostom) Odkar ie pešpot pod drž. mostom popravljena, Je dohod mnogo udobnejši. — Za obilen obisk se priporoča Anica Ljubi.
Divji kostani
iz zasebnih nasadov in okolice Maribora
kupi in plača najviSjo ceno veletrgovina s surovinami
Ivan Sluga, Maribor, Tržaška 5 --------
Gostilna Balkan« Linhartova 13
V nedeljo, dne 13. t. m. odnjak (pro-iek), pojedina jeternih in pečenih klobas, kakor tudi pečenih puranov, gosk, pečenih in ocvrtih piščancev. Prvovrsten nov sladki vinski mošt po 12 Din. Tudi z drugimi prvovrstnimi vini ter domačimi močnatimi jedili je dobro preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča 2612
gostilničarka Balkana
Kožuhovinasti
'	1	VV.
plasci
in krzno za obiive
novo dospelo. Krzno od Din 30'— naprej.
K. GRKNITZ
krznar
Gosposka ulica it. 7
0TV0RIVENO NAZNANILO
Dovoljujem sl cen), občinstvu in lesnim trgovcem najvljudneje naznaniti, da *em preselil svojo že dolga leta obstoječo lesno trgovino iz Maistrove ul 16 v lastno hišo
PreSernova ulica Stev. 19
kjer otvorim .poleg tega tudi trgovino s piemo-gom in drvmi na drobno in debelo. Drva in prmog dobite po breikonkuienčnih cenah.
Priporočam se najtopleje	2295
30SIP GOVEDIČ, LESNA TRGOVINA
MARIBOR, PREŠERNOVA ULICA $T. 19.
Parna pralnica in kem. čistilnica
KAVARN A JADRAN1;
fm
■ inventure, zelo znižane cene S
Galanterija, igračke, drobnarija, hišne in kuhin|ske potrebščine, na hrbiniki. košaiice za na trg, ročna dela in otroški vilec. Vse vrste ščetk za glavo, obleke in čevlje, Ščetke za zobe od Din 1-50 naprej. Vse vrste čipk in vezeni«. En karton šolske pivole bele Din 21 — karton šolske pavole rjave in črne Din 25-—, 6 paiov moških nogavic Din 39’—, 6 parov damskih nogavic Din 39-—, 6 žebnlh robcev Din —18'—, 6 ovratnikov, trde ali kaučuk Din . perila! trak, beli ali barvani m Din 1‘-I. Prepričajte se sami in ostali bodete sigur-» stalen odjemalec.	Se priporoča Maribor, GlBVni trg 17
2060
mil IlUgflVlv L/HI 05	| u icuiiui iuuuvv lsih
Josip Mllnarli
V soboto, dne 5. oktobra
OTVORITEV
novoureienih delov kavarne
S 5/29
Draibeni oklic.
Igra priznano dobra godba, ki bo od sedal na* pre] koncertirala vsako sredo, soboto in nedeljo
V konkurznem postopanju o imovini tvrdke Maks Durjava & Co., Maribor, ■ se	bo vršila dne 21. oktobra	1929 in prihodnje dneve	z	začetkom	vsakokrat
ob	9. uri v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 24	prodaja:
a) različnega manufaktumega blaga, in sicer: platno, šifon, panama, cefir, klot, plavina, oksford, koton itd.
b) različnih šivalnih strojev na električni in navadni pogon, motorjev, transmisij itd.
Skupna cenilna vrednost blaga znaša Din 213.443 20
Skupna cenilna vrednost	strojev znaša „	157.265'—
Blago in stroji se lahko	prodajo en bloc	ali pa po	posameznih	postavkih,
kakor so razvidne iz cenilnega zapisnika.
Izklicna cena je cenilna viednost posameznih postavk.
Pod izklicno ceno se ne prodaja.
Zdražitelji morajo položiti izkupilo za zdraženo blago takoj v roke upravitelja konkurzne mase.
Posamezne vrste blaga in strojev ter cenilna vrednost (izklicna cena) so razvidne iz cenilnega zapisnika, ki se lahko vpogleda pri konkurznem upravitelju, ali pa pri okrajnem sodišču v Mariboru, soba št. 66.
2292 Dr. Oton Blanke, odvetnik v Mariboru kot konkurzni upravitelj.!
Naznanilo!
Podpisani Anton Bratkovič, bivši slikarski mojster v Mariboru, Meljska cesta 43 naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem radi nenadne smrti svoje soproge opustil slikarsko delavnico ter jo oddal g. Francu AmbroIKu, slikarskemu mojstru v Mariboru, Grajska ulica 2 (v gradu).
Najtopleje se zahvaljujem cenjenemu občinstvu za prijazno naklonjenost ter priporočam svojega naslednika g. Franca Ambrožiča, tudi svojim bivšim strankam.
V Mariboru, dne 10. oktobra 1929.
Anton Bratkovi«, Kiil slllirsM mojster.
V M a r i b' oTu7 cTne' 127X '19297
I. marib. barvarna In kem. pralnica
Ludvik Zinthauer
Sprejemalnica: Glavni trg 17 Delavnice: Usnjarska ulica 21-23
Ustanovljeno: 1852	2426
Gostilna Ivan Ros
Cvetlična ulica 11
sptejema abonente na dobro domačo hrano. Vsako soboto ln nedeljo pojedina domačih krvavih in mesaatih klobas.— Z dobrimi vini priskrbljeno. — Za obilen obisk se priporoča gostilničar.
Šobra svetloba deluje prylečszcy.J
Itotumje matfruuye
^audnji veliki napredek.
rSffan 7.
KBSKZ
OSRAM-OSRAM
l
strokovnjaka
\ 22Si
Tovarniška zaloga perila in volnenih pletenin
zato pri najvežjl Izbiri izredno nizke cene.
Samoveznlce	čepice	klobuki	1.1. d.
J OS. KARNIČNIK, Maribor« Glavni trg štev. 11.
SENZACIJONELNA NOVOSTI
Glavno .. zastopstvo:
los. Morane
MARIBOR Slovenska ul. 12
2608
Dixl-auto preizkusen na Liubeliu
in dne 6. oktobra, kakor je že »Večernik* poročal, na pohorskih potih in sicer:
Šmartno, Sv. Uršula, Ruška koča, Mariborska koča, Sv. Bolfenk in potem po največji strmini v Pekre.
Dokazano je s tem, da je „Dixi-auto“ poraben za vsa pota In ne samo za automobilske ceste.
Diplomirani optik z državnim izpitom
PETELN
MARIBOR, GOSPOSKA 5
Kakor napovedujejo vremenski preroki Po zima letos
ie hujša kot lanjska.
Dasiravno je vreme izvanredno toplo in ugodno je vendar neobhodno potrebno, da se že sedaj vsak zanima, kje si bo najugodnejše in naj cenejše nabavil
r kot obšivek za zimski plašč.
2512
Špecijalna izbira tega predmeta je le pri tvrdki
L. ORNIK, MARIBOR. KOROŠKA 9
kjer si vsak lahko povsem neobvezno ogleda bogato zalogo.
2293
Valojoči lasje, kodri, česalnik z dvojnim zobovjem. Ondolira brez pripomočkov kratke in dolge lase potom navadnega česanja. Neuničljiv. Neobhodno potreben za vsako damo. Cena komadu Din 35’—. Razpošilja ga po povzetju ali proti predplačilu gornjega zneska
razpošiljalnica A. ZORKO, MARIBOR, ALEKSANDROVA 14.
U
Esportna hiša ,,LUNA
Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otročjih Igrač ter pletenina domačega izdelka
otročje nogavice od damske nogavice od moške nogavice (sokni) od vezenine od čipke od
Din 5*— naprej Din 7‘— naprej Din 6*— naprej Din 1*— naprej Din 1*— naprej
2»
Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame " "	 „	—	Cevi
ln gospode, za novorojenčke opreme lastnega izdelka. — Čevlje za dom, čevlje za telovadbo, otroške čevlje in sandale. Nadalje nudim: kravate, tamoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za Šivilje in krojače po brezkonkurenčnih cenah. Torbice, nahrbtnike, Skatlje za peresnike, table itd. v veliki izbiri.
Mariborfka letna industrija
A. Domicelj š
Koroška cesta štev. 46
Telefon 2160
Parna žaga in strojno mizarstvo
Izdeluje pohištvo, oprave trg. lokalov, stopnice, okna, vrata, ladijski pod, tople grede okvirje itd. Prevzame sploh vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in popravila. — Košare za sadje.
Umetna suillnlca In parllnlca
Ima v zalogi razne vrste lesa, deske, remeljne, letve, vezane plošče Itd. — Mehka meterska drva, prostorni meter po Din 90*—, pri večjem odjemu po Din 45*— — Bukova cepana drva. Postrelba solidna!	Cana	šmarna	I
Kupuje po dnevnih cenah vse vrste okroglega lesa, predvsem smrekovega.
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
-■25»
IUMPH
PAVEL NEDOG
barva v vseh barvah In čisti vse obleke strokovnjaško kemičnim potom nailepše In nalhltrejše.	2532
MARIBOR. RAZLAGOVA UL. 22. tel. 2280 - GOSPOSKA 33. tel. 2127
Specialist za notranje bolezni
je otvoril svojo prakso
v Mariboru, Aleksandrova c. 16/1.
Ordinira od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. — Ob nedeljah in praznikih predpoldne.
Moški, ženske, stari, mladi!
Vam vsem je naša znana PLETARNA za to zimo pripravila veliko izbiro toplih pletenih 2368
V*
t-.
v.
Vse iz 2itte volne in tako poccni, kakor še dosedaj nobeno leto. Zato pa predno te reži kupite, si oglejte to
vpletam! M. VEZJA
Maribor, Vetrinjska nlica 17
VELIKO ZHLOGO
DNEVNO SVEŽE
KISLO ZELJE
V žrebanju IV. razreda Drž. razredne loterije
dne 7. oktobra 1929 je zadela glavni dobilek
Din 80.000'
št. 21.378, ki je bila ena četrtinka in od dobitka Din 60*000— na št, 107.047 in št. 107 032, Din 8.000-— pa
polovične prodane iz moje kolekture. Zanesljivi ter pošteni potniki za prodajo Državnih srečk se sprejmejo za vse večje kraje.
Anton GoleS. Maribor, Aleksandrova cesta 42
OBLEKE
za moške Din 290*—, 380’—, 450’—, 590'— itd. za fante od 12 do 17 let, Din 220 —, 250—, 330—, 380’-~ itd. za fante od 3 do 6 let, Din 80'—j 120—, 130—, 160— itd. za fante od 7 do 11 let, Din 90'—, 130*—, 190‘— itd.
Izdaja i\uu{.ui wij »juira«
LjuDjjam:	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	Pran	Br	o * o v i v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavni
Stauko Detela v Mariboru.
SOBOSUKARJA IN PLESKARJA
V SLOVENSKI BISTRICI
naznanjata, da sta se preselila v lastno hišo v Šolsko ulico v Slovenski Bistrici. Priporočata se občinstvu za vsa v njih stroko spadajoča dela, katera izvršujeta po najnižji ceni.
KAJENIE JE STRUP!
ZA JESEN in ZIMO
V zalogi velika izbira trpežnih barhentov (HBmmerle) pralnega bariuna, itofa za platte za dame In gospode 1.1. d. v manufakturo! trgovini	2431
Vsak se lahko Igraje odvadi zdiavju Škodljivem kajenja, z naSimi „EX“-tab!etami. V 14 dnevih prestane tudi nij-strastnejši kadilec kaditi, ako viame „EX*-tablete dnevno trikrat. So popolnoma neškodljive. Omot Din 30-— ia poStnlna. Cela kura pet omotov Din Ho'—, Iranko.
ANTON MACUN
v Mariboru, Gosposka ulica 10.
Ogled brez kupne obveze.
prvovrstne kakovosti na drobno in debelo priporoča trgovina	2278
F. Filavž, Maribor, Frankopanova 10
2407	Razpošilja	po	povzetju
»Aurora* Sekt 19, Novisad, Željeznička 38.
ZIMSKE SUKNJE,
kratke Din 330—,
s pliš ovratnikom, Din 450’--, 540 —, 580'—.
ZIMSKI RAGLANI.
double Din 520'—, 600*—, 700'—.
Klobuke, kape, zimsko perilo, copate, rokavice,
nogavice, CGUljC ter vsakovrstna oblačila kupite najugodneje v konfekcijski trgovini
OGLEJTE Sl IZLOŽBE!
VOLNENE PLETENINE:
Telovniki, puloverji in sveterji od Din 78—, 95*—, 110’—, 125‘—
itd.
JAKOB UH • MARIBOR
GLAVNI TRG 2
CENE BREZKONKURENČEt