I^Nffnfid llli^B® ^ fttovfd^ Leto XVm., št. 225 Ljubljana, nedelja 26. septembra 193? Cena 2 Din upi.wiusi.vot ujuog&oa, cLnafijeva a lica 6 — Telefon tt 8122, 8123, 8124, 3125, 8126. tnseratnt oddelek: Ljubljana, Selen* Ourgova ul 8 — Tet 3392, 8492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Ceije. tlocenova oL St. i Telefon 6t 190. BaCun} pri poet. tek. zavodih: Ljub. IJana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wif»n «t 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor, Grajski trg 7, telefon štev. 24-55. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon St 65. Rokopis] se ne vračajo. Manevri Veliki manevri na Gorjancih in pod njimi so končani. Večji del čet se bo zbral danes še pri Metliki, da v mogočni reviji predoči predvsem množicam prebivalstva, kakšna je naša vojska in kako je opremljena. Veliko je zanimanje za to revijo, še večje je bilo zanimanje za ves potek manevrov. Razumljivo je to, saj so bili letošnji manevri največja in najtežja mirnodobna preizkušnja, kar jih je doslej imela naša obrambna sila. Bili so največji po številu sodelujočih čet in izredno važni po zastavljenih nalogah. Ker so se odigravali na slovenskih tleh, je pač naravno, da se je zlasti naša javnost tako živo zanimala za nje in njihov potek, kakor doslej še nikdar. V dobrem tednu je naša vojska izvršila vajo na terenu, za katero je bilo treba obsežnih in dolgotrajnih priprav, bistroumnih načrtov in izredno mnogo organizacijskega dela. Za širšo javnost ni toliko važno, kako je v podrobnostih potekla strateška in taktična naloga. Težko je tudi laiku razbrati, zakaj je ravno tam in tam zmagal ta in ta, zakaj je ta ali ona bitka potekla tako in ne drugače. A to za širšo javnost tudi ni važno. Važno za njo je, kako se je naša vojska v celoti obnesla in kako so se obnesle posamezne njene panoge. In v tem pogledu je prebivalstvo lahko mirno in zadovoljno. Vojni minister, ki je prisostvoval vsem manevrskim operacijam, je včeraj po zaključku manevrov izjavil novinarjem, da je preizkušnja prestana nad pričakovanje dobro in v polno zadovoljstvo vodstva naše vojske. Odnos širše javnosti, do vojaških vaj vplikega ob«pga, je kaj svojevrsten in očituje včasih prav zanimiva nasprot-stva. Kot davkoplačevalec povprečni državljan v prvem hipu včasih zamr-mra nad stroški, ki so seveda neizogibni. Toda to je le prvi bežni, nekako refleksni in nehoteni občutek.. V svoji notranjosti pa je tudi ta godrnjajoči državljan ponosen na našo vo^ko in verno sledi njenim pohodom, čuti se eno z onimi množicami, ki hodijo ponoči in po temi. po gostih gozdovih in prostranih poljih, ob solnčni pripeki in ob hladnih jesenskih nalivih, vestno izvršujoč ukaze svoipga poveljstva. S ponosom se druži občutek varnosti: to je naša oborožena sila. trdna in močna, nepremagljiva v obrambi jugoslovenski domovinp. Ob takih prilikah se vsak zave, kolike važnosti in kolikega pomena so od časa do časa tako obsežne vaje, ki v marsičem šele omogočijo odgovor na mnoga vprašanja, izviraioča Iz onega glavnega: ali smo pripravljeni in sposobni, če bi udarila resna ura? _ Manevri zato niso nikaka igra in ni-kaka parada. Oni so prav resna in važna stvar, v interesu države in njenega prebivalstva nujno potrebna. Od poveljnikov in od čet zahtevajo izrednih telesnih in moralnih naporov. Saj drugače tudi ni mogoče, ako pomislimo, za kakšno nalogo se pripravlja in vežba vojak. V resnem primeru bi moral pokazati, da je kos še mnoeo večjim naporom in to ob neprestani smr+ni nevarnosti. Sola. ki pripravlja vojaka — in vojak je danes prav za prav vsak prebivale^ — zato nikakor za take naloge in dolžnosti ne mor« biti nežna. Letošnje vreme celo ni bilo po tem. da bi se bili vpliki manevri razvili v nekak vesel izletniški pohod. Če so manevri v tako velikem obsegu že sami po sebi združpni z mnogimi težavami za posameznike, kakor tudi za večje edinice in celotno organizacijo, so neugodne vremenske prilike med letošnjimi vaiami te težave še podvojile in potrojile. Tem večjega pomena so dokazi vztrajnosti, utrjenosti in neuklonljive volje, ki so jih doprinesli vsi sodelujoči oddelki. Letos je naša vojska tudi prvič v večjem obsegu preizkusila moderna tehnična sredstva vojskovanja. Rezultati spadajo predvsem v oceno vojaških strokovnjakov, javnost pa z zadoščenjem beleži, da se je tudi tehnična oprema naših čet dvignila na nivo najmodernejših armad. Vsa poročila z manevrov so si edina v tem, da je naš vojak pokazal v najvišji meri one vrline, ki dičijo pravega bojevnika in neustrašenega branitelja domovine. To razveseljivo dejstvo tudi zunanjemu svetu ne bo ostalo skrito, saj so se velike vojaške vaje vršile ob navzočnosti izbranih strokovnjakov, katerih naloga je. da svojim nadrejenim poročajo o stanju naše vojske, o kakovosti naše oborožitve in sposobnosti našega vojaka, kolikor so pač vse to lahko opazili o priliki velikih vaj. Neprecenljiv moralni kapital za našo državo in naš narod so taka poročila, ki običajno ne pridejo v javnost, ki pa se v delovnih kabinetih zavezniških in sosednih generalnih štabov skrbno proučuipjo in tvorijo važne postavke v raznih računih prriateljskega in manj priia+pliskega značaja. S ponosom in 7adoščpniem lahko ugotovimo, da je naša vojska s svojim letošnjim nastopom zopet dokazala, da se zavezniki lahko mirno zanesejo na njo. To dejstvo nam vliva tudi prijetno za- HITLERJEVSKA NEMČIJA POZDRAVLJA MUSSOLINIJA Predsednik italijanske vlade je prispel včeraj v Monakovo, kjer so ga sprejeli z velikanskimi ovacijami Monakovo, 25. sept. AA. Davi ob 5.50 je vlak z Mussolinijem prispel na postajo Brenner, kjer so sprejeli predsednika italijanske vlade avstrijski minister Blas, poveljnik tirolskega orožništva in policije ;n več višjih uradnikov avstrijskih železnic. Ob 6.15 ie vlak prestopil avstrijsko mejo in prispel ob 9.25 v Kieferfelden na avstrjsko-nemški me;i, kjer so Mussolinija pričakovali Hitlerjev namestnik Rudolf Hess, minister dr. Franck pehotni general Liszt, pro-tokolni predstojnik poslanik Buelovv-Schwandte, nemšk; poslanik v Rimu Hassel, ki bo spremljal Mussolinija po Nemčiji, italijanski poslanik v Berlinu Attolico, italijanski generalni konzul v Monakovu Pi-talis ;n namestnik prokolnega predstojnika Citadini, ki je že pred dnevi prispel iz Rima v Berlin. Obmejno mestece je bilo okrašeno z zastavami in zelenjem. Na postaji je bila postavljena častna četa, mladina z ital;janski-mi in nemškimi zastavicami pa je tvorila špalir. Ko je prispel posebni vlak predsednika italijanske vlade, je godba zaigrala kraljevsko himno :n giovinezzo. Mussolini je bil v fašističnem kroju in je odzdravljal skozi okno svojega vagona množici. Nemški poslanik Hassel in ostali dostojanstveniki so nato vstopili v Mussolin;jev salonski voz, nakar je vlak po kratkem postanku med zvoki nemške himne nadaljeval vožnjo proti Monakovu. Mussolinijev prihod in sprejem v Monakovu . Ob 9.45 so bila na glavni monakovski postaji zbrana vsa odposlanstva, k: so prišla pozdravit predsednika italijanske vlade, med -njimi častna odposlanstva črnih srajc in ballile, za častnim špalirjem Hitlerjeve mladine pa gosta množica Nekaj minut pred 10 je prispel kancelar H;tler s svo;imi spremljevalci in se je po pregledu voditeljev narodne socialistične stranke postavil pred njihovo vrsto. Mussolinijev vlak je prispel točno ob 10. v Monakovo. Predsednik italijanske vlade se je z grofom Cianom Staracejem in Alf;-erijem ter ostalimi spremljevalci pojavil pri vratih svojega vagona in veselo odzdravljal navzočim. Ko je izstopil, se je prisrčno pozdravil s Hitlerjem, nato pa po pregledu častne čete odšel sikoz:- slavolok, ki je bil zgrajen v rimskem slogu, v častno dvorano železniškega poslop:a, kjer so ga sprejeli zastopniki mladinskih društev z italijansko ln nemško himno. Tu je sprejel zastopnike nemških oblasti, nakar je odšel na trg pred poslopjem, kjer ga je množica navdušeno pozdravljala. Tedaj so topov;. oddali častne strele. Po pregledu napadalnih oddelkov narodne socialistične stranke in vojaških oddelkov, je Mussolini vstopil v avtomobil. Na njegovo levo stran se je vsedel kancelar Hitler. V avtomobilskem sprevodu, ki je krenil s postaje, sta bila v vozu za Mussol:-nijem in Hitlerjem minister Rudolf Hess in generalni tajnik fašistične stranke Starace. V tretjem avtomobUu sta sedela zunanji minister Neurath in grof C:ano, nato pa je sledil avtomobil s propagandnim ministrom dr. Gobbelsom in italijanskim prosvetnim ministrom Alfierijem. V bližani Schiitzenstrasse je avto z Mussolinijem in Hitlerjem zavozii pod slavolok, kjer je navdušenje ljudi prikipelo do vrhunca. Na trgu pred občinskim domom je množica malone prebila policijski kordon. Pred hramom časti so stal: oddelki črnih in rjavih srajc. Tu je Mussolini položil venec na grob 16 narodnih socialistov, ki so £adli 1. 1923, ko so skušali zavzeti Mona-ovo. Odtod je odšed sprevod na Odeonski trg in v ulico Von der Tann, kjer se je ustavil pred palačo princa Karla, v kateri bo Mussolini prebival. Tu se je Hitler poslovil od Mussolinija in se odpeljal s svojimi spremljevalci. Pred poslopjem se je zbrala ogromna množica, ki je zahtevala, naj pride Mussolini na balkon. Mussol:ni se je res pojavil pri oknu in z dvignjeno roko pozdravil množico. Prvi razgovor s Hitlerjem Ob 11.25 je minister Hess na Mussolini-jevo povabilo prispel v palačo princa Karla, da bi ga spremil do Hitlerja. Množice so Mussolinija in grofa Ciana na vsej poti do Hitlerjevega stanovanja pozdravljale z ogromnim navdušenjem. Ob 11.30 je Mussolini je prispel v Hitlerjevo vilo in ostal pri njem do 12.12. Ves ta eas so bile množice na trgu in v bližnjih ulicah mirne. Ko je Mussolini zapusti] Hitlerjevo vilo, da se vrne v svojo palačo, ga je množica vnovič navdušeno pozdravila. Po kratkem odmoru v 6vojem stanovanju, je Mussolini z ministrom Hessom odšel na Kraljev trg, ker sta dva hrama, v katerih počivajo posmrtni ostanki 16 članov rjave garde, ki jih je Hitler proglasil za večno stražo revolucije. vest, da v sklepu prijateljev miru naša kraljevina ni breme, marveč vsaj enakovreden član, čegar vojska bi se v resnem primeru izkazala kot nositeljica slavnih tradicij. To je tem več vredno, ker obvladuje mednarodno politiko še vedno miselnost, ki upošteva le močnega, s slabičem pa postopa, kakor ravno nanese. Tako so velike vaje med Kolpo in Krko vnovič pokazale nam in svetu, da nad Jugoslavijo živi mogočna sila. vedno pripravljena, da z zanosom in uspehom brani našo domovino pred .nore-bitnim sovražnim napadom od katerekoli strani. Na tem trgu, kjer stojita Rjava hiša in nova palača Hitlerjevega vodstva, je bila nato pomembna svečanost. Navzoče so bile najugodnejše osebnosti Mussolinijevega sprem stva in vrhovni voditelji narodne socialistične s>tranke. Častno četo so tvorili miličniki lakozvane mrtvaške garde in dva oddelka H'tlerjeve osebne straže. Ob 12.55 je prispel na trg Hitler. Fašistična društva so ga pozdravila s klici »Heilk, čez par minut pa je prispel Mussolini. Voditelja sta se pozdravila z dvigom desne roke, nakar sta brez spremstva stopila po stopnicah v hram na desni strani. Tu je Mussolini položil venec 6 trakom, ki ima napis »Benito Mussolini v letu XV.< Tišino je prekinjal samo ropot bobnov. Enak obred se je ponovil v hramu na levi strani trga. Odtod sta se oba voditelja napotila v Rjavo hišo, ki si jo je Mussolini ogledal z največjim zanimanjem. Nato je obiskal hišo, v kateri so upravne pisarne narodne socialistične stranke, naposled pa je odšel sedež strankinega vodstva, kjer se se je udeležil intimnega obeda, ki mu ga je priredil Hitler. Kosila so se udeležili tudi grof Ciano, italij:mski poslanik Attolico, ministri Starace, Alfieri in Rocco, Hitlerjev namestnik Hess, ministri Neurath, Darre Dietrichi Frick, Gobbels in Himler, Ley, Lutz, Rosenberg, Baldour v. Schirach, Ribbentrop, Hassel in druge ugledne osebnosti. Po kosilu je bil sprejem. Mussolini in Hitlsir sta ostala dalje časa v razgovoru s povabljenci, med katerimi so bile tudi mnoge ugledne osebnosti narodno-sociali-stičnega gibsaija. Nato sta Hitler in Mussolini stopila na balkon. Spodaj na trgu je b:io zbranih nad 10.000 ljudi, ki so oba navdušeno pozdravljali. Po intimnem obedu, ki se ga je udeležilo okoli 60 oseb iz najožje okolice obeh šefov vlad, je bil defile strankinih formacij z motoriziranimi policijskimi oddelki, motoriziranimi odedlki hitlerjevske mladine in nisirodno-sociaiističnega avtomobilskega zbora na čelu. Sestanek Neurath—Ciano Nato je Mussolini od*el v palačo- princa Karla, kjer mu je kancelar Hitler vrnil obtek. Za tem sta oba državnika odšla peš v palačo namške umetnosti. Istočasno je zunanji minister grof Ciano posetil zunanjega ministra Neuratha, s katerim je imel daljši razgovor. O vsebini današnjega. dopoldanskega prvega Tazgtnvoiia Hitlerja. in Mussolinija, ki je trajal pet četrt ure, ni bilo objavljeno nobeno poročilo. Odhod v manevrsko ozemlje Ob 19.15 sta predsednik italijanske vlade Mussolini in kancelar Hitler odpotovala s svojim spremstvom med velikanskimi ovacijami prebivalstva na manevrsko ozemlje v severni Nemčiji. Kakor prihod, je bil tudi odhod Mussolinija iz Mlinchena povod za velikanske manifestacije. Po ulicah, po katerih se je vozil Mussolini s Hitlerjem, je bil postavljen močan kordon zaščitnih oddelkov, za katerim se je zbrala stotisočglava množica. Mesto je bilo svečano iluminirano. Iz predsedniške palače sta se peljala Mussolini in Hitler v istem avtomobilu ter sta bila predmet velikanskih ovacij. Na kolodvor so jih spremljali italijanski in nemški vojni minister, italijanski in nemški propagandni minister ter tajnik fašistične stranke in Hitlerjev namestnik Hess. V kolodvorski dvorani je bila hitlerjevska mladina, ki je prirejala Hitlerju in Musso-liniju navdušene ovacije vse do odhoda vlaka. Hitler častni kaplar fašistične milice Mussolini je imenoval kanceiiarja Hitlerja za častnegia. kapi ar ja fašistične milice. S tem mu je izkazal največjo čast, ki jo more podeliti fašistično gibanje. 27 žrtev avtomobilske nesreče Dva tovorna avtomobila, ki sta prevažala člane posebnih oddelkov za stražo kancelar ja .Hitlerja in ki sta bila na poti proti Monakovu, sta trčila drug v drugega. Deset miličnikov se je ubilo, 17 pa jih je bilo hudo ranjenih. Nemški pozdravi Mussoliniju Monakovo. 25 sept. AA. Nemški listi pri-občujejo o Mussoliniju navdušene članke. Mus.5o.lini. pravijo »Miinchner Neueste Nach-richten«, je po svojem prihodu v Nemčijo stopil na nemško zemljo v Monakovem. kjer je nastalo gibanje nacionalno socialistične stranke. Monakovo. narodna socialistična stranka, nemška država, ves nem po svetovni ^ojni ga miru. Želeti je treba, da se ta obisk smatra za simbol dejstva, da imata velesili Nemčija in Italija brezkompromisno mnenje o ustvaritvi trajnega miru. ki bo poštenemu delu človeštva omogočil, da bo mogel v miru delati iu ustvarjati, ne da bi se bal. da ne bodo neodgovorni elementi preko noči uničili ne samo uspeh tega dela, temveč tudi temelje vsakega obstoja. Moj obisk v Nemčiji je stvai srca in viden znak za prisrčno prijateljstvo dveh narodov. 6ayda: Nobenih novih protokolov Rim, 25. septembra, b. Znani zunanjepolitični sotrudnik ministrskega predsednika Mussolinija, Virginio Gayda, glavni urednik lista »Giornale d' Italia«, piše o sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem med drugim: Italijanske in nemške vojaške sile razvijajo svoje delo pri dnevni svetlobi. Njih sodelovanje ne potrebuje torej nikakega formalnega protokola. Medsebojne simpatije so splošno znane in gotovo je, da bi se njih sodelovanje avtomatično uveljavilo. čim bi bila oba režima — fašistični v Italiji in nacistični v Nemčiji — ogrožena v njunih skupnih interesih. Sedanji razgovori se ne bodo zaključili z nobenim novim protokolom. Verjetno je celo, da o razgovorih v Nemčiji ne bo izdan niti noben uradni komunike. Duha italijansko-nemških razgovorov bodo razodevali samo nagovori na banketih in morda par javnih govorov, ki jih bosta spregovorila velikim množicam šefa obeh režimov. Madžarski listi o sestanku Budimpešta, 25. septembra, o. Madžarski listi posvečajo veliko pozornost Musso-linijevemu potovanju v Nemčijo. Vladni »Budapestl Hiriap«, piše. da bosta Mussolini in Hitler razpravljala v glavnem o skupni borbi proti svetovni boljševiški nevarnosti, varnosti na zapadu, odnošaHh Nemčije in Italije do Društva narodov, problemu srednje Evrope ter o gospodarskem sodelovanju med Nemčijo ln Italijo. Polslužbeni »Pester Lloyd« piše, da je Mussolinijevo potovanje v Nemčijo izrazito manifestacijskega- značaja. Francoski komentarji Pariz, 25. septembra. AA. 0 Mussolinije-vem obisku v Nemčiji piše »Echo de Pariš* meii drugim: Nedvomno ne bo Mufso-lini v Nemčiji zahteval zaključi t ve vojaške zveze, kar potrjujejo diplomatska poTcčila iz Rima in Berlina, verjetno pa je, da se bo Mussolini vrnil i z Nemčije brez onega rezultata. zaradi katerega potuje v Nemčijo. »Epocjue« pravi; Za sedaj se nore reči sa-mo to. da 60 zveze med Rimom in Berlinom prisrčne, da pa bo politična ekspanzivno6t Nemčije v srednji Evropi stalno grdila julijanskim življenskim interesom. »Ouvre« je mnenja, da bodo govori in manifestacije ob Mit>6olinijevem obisku v Nemčiji pacif:sti-čnega značaja. V ženevskih diplomatskih krogih po obenem mnenja, da se Nemčija ne bo spustila predaleč v svoji zvezi. z Italijo, zlasti ne v španski zn-devi, pač pa bo Mussolini razpravljal s Hitlerjem tuli o ko-lonijskem vprašanju. Japonci bombardirali 65 kitajskih mest Ponoven letalski napad na Nanking in druga kitajska mesta — 6000 človeških žrtev London, 25. septembra, o. Japonsko letalstvo nadaljuje kljub vsem protestom napade na kitajska mesta. 36 japonskih letal je danes znova bombardiralo Nanking. Sto ljudi je bilo ubitih, nad 300 pa ranjenih. Kitajsko letalstvo se je spustilo v borbo z Japonci. Po polurni bitki so se morali Japonci umaknti, izgubili pa so štiri velike bombnike. Istočasno so japonski letalci zopet bombardirali šanghaj in Hankov ter vsa mesta ob reki Jangce. Japonsko vrhovno poveljstvo je Izdalo poročilo, da so japonski letalci danes z uspehom bombardirali 65 kitajskih mest in da je bombardiranje po japonski cenitvi zahtevalo najmanj 6.000 žrtev. Japonske oblasti tudi priznavajo, da japonsko letalstvo ne misli bombardirati samo vojaških objektov, marveč tudi nezavarovana mesta, da bi tako demoraliziralo prebivalstvo in izzvalo zmedo, ki naj bi prisilila kitajsko vlado h kapitulaciji. Prva skuprna japonskih letal, ki je priletela z juga, je bombardirala siromašne okraje južnega Nankinga, nakar so se izgubili v oblakih. Nato je prišla druga skupina, ki je štela 15 letal. Pri prvem napadu so sestrelili eno letalo, pri dragem pa dve. Cim je bilo sporočeno, da prihajajo japonska letala, se je takoj dvignilo 10 kitajskih lovskih letal, ki so se spustila v boj z japonskimi, dočim je kitajsko proti- letalsko topništvo otvorilo ogenj proti njim. Navzlic veliki nevarnosti je vendar na tisoče oseb spremljalo zanimivo borbo v zraku. Ko so ljudje opazili, da so tri japonska letala setreljena, so navdušeno vzklikali. Japonski poraz pri Pingjungkvanu Nanking, 25. septembra, o. Kitajsko vrhovno poveljstvo poroča, d>a so kitajske čete pri Pingjungkvamu dosegle veliko zmago. To mesto, ki je velike strateške važnosti, so imeli Japonci tri dni v svoji oblasti ,danes pa so ga ponovno zasedle kitajske čete. Japonci so imeli ogromne izgube in so kitajske čete zajele tudd velik vojni plen. Več tisoč japonskih vojakov je bilo ujetih. Angleži za gospodarski bojkot Japonske London, 25. sept. g. V angleških političnih krogih se zavzemajo za to, da bi se proti Japonski začel izvajati gospodarski bojkot in tako brez Društva narodov uvedle za Japonsko dokaj občutne sankcije. Prepričani so, da bi se taki bojkota! akciji pridružil ves kulturni svet, čim bi Anglija prevzela pobudo. Nocoj so zatrjevali, da bo vlada imela v sredo sejo, na kateri bo razpravljala o tem vprašanju. Vojaški posvet! v Moskvi Maršal Bliicher za takojšnjo oboroženo intervencijo na Daljnem vzhodu Moskva, 25. septembra, o. Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov se vrše zadnje dni na K remiju usodepolna posvetovanja. Razpravljajo o možnosti ruske intervencije v kitajsko-japonskem sporu. Stroja, ki je za takojšnjo vojaško intervencijo, je zelo močna. Na čelu te stroje je maršal Bliicher, vrhovni poveljnik sovjetske vpjske na Daljnem vzhodu. Bliicher je prispel v četrtek v Moskvo ter je imel dolgo konferenco s Stalinom. Pozneje so posvetovanjem prisostvovali tudi namestnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin, maršal Vorpšilov, ter komisar za vojno industrijo Rukslmovlč. Sklepe te konference drže v najstrožji tajnosti. Kolikor se je moglo zvedeti, smatra maršal Bliicher, da bi bil sedaj najprimernejši čas za obračun z Japonci, ker je vojska na Daljnem vzhodu popolnoma pripravljena in že zbrana vzdolž kitajske in mandžur-ske meje. Vorošilov za sedaj še nasprotuje oboroženi intervenciji, ker smatra, da inozemstvo psihološko še ni dovolj pripravljeno zanjo. Kar se tiče tehnične strani, je tudi Vorošilov mnenja, da bi bil sedanji trenutek ugoden za spopad z Japonsko, vendar pa meni, da politično stvar še ni zrela. Stalin si je pridržal krajši rok, da stvar premisli, in se bo šele nato odločil. Maršal Bliicher se je takoj po konferenci zopet vrnil na Daljni vzhod. V diplomatskih krogih pričakujejo sedaj z pogodbo je nankinška vlada, kateri je Rusija zagotovila razen tega še 100 milijonov rudijev posojila, že naročila v neki evropski državi 45 milijonov dum-dum nabojev. razumela pritožbe nemškega naroda. Razen tega je bil italijanski narod pod Mussolini- I veliko napetostjo Stalinovo odločitev jevim vodstvom prvi, ki je rastDuil proti • komunizmu. Ta boj je postal politično načelo tudi sedanje Nemčije. Demonstracija politike močnega miru Berlin, 25 sePf. w svojim odhodom iz Rima je imel Mussolini razgovor z nemškimi novinarji, v katprem ie poudarjal, da je njegov obisk v Nemčiji poudarjena demonstracija za celokupno politiko močne- Vo jaška pogodba med Rusijo in Kitajsko Rim, 25 septembra, o. Ital janskj listi poročajo iz Tokija. da obstoja po zanesljivih japonskih informacijah stalna vojaška po-godha meri Rusijo in Kitajsko, ki im.-i za cilj olstraniti iz Kitajske veR tuji vpliv. Rusija bo dobila posebne koncesije v Mongoliji in v pokrajini Sikjang. V ivezi a to Za razčiščenje španskega problema Rim, 25. septembra, o. Snoči sta angleški in francoski odpravnik poslov izročila namestniku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki je odpotoval z Mussolinijem v Nemčijo, posebno spomenico, v kateri francoska in angleška vlada na temelju razgovorov, ki so jih imeli italijanski delegat Bovascoppa in Delbos v 2enevi ter Eden in Grandi v Londonu, izjavljata, da sta pripravljeni pričeti pogajanja o vseh vprašanjih, ki jih je sprožil grof Ciano v diplomatskih razgovorih. Zlasti želita Francija in Ang'ija, da bi se pogajanja nanašala na naslednja vprašanja. 1. Vzpostavitev varnosti na Sredozemskem morju. 2. Vzpostavitev statusa qno na Balearih, v španskem Maroka in v sami Španiji. 3. Umik tujih prostovoljcev iz Španije. Anglija in Francija izražata upanje, da se bo na ta način do kraja razčistil ves španski problem. Odhod italijanskih delegatov v Pariz Rim. 25. sept. AA. Italijanski strokovnjaki, ki se udeleže pariške konference sredozemskih držav, so danes odpotovali v Pariz. Odposlanstvo vodi admiral Pini. Pride-ljeni so mu med drugimi admiral Rainieri, dva fregatna kapetana, en korvet'ii kapitan itd. Vojna je končana Pri včerajšnjem odločilnem spopadu ]e Južna vojska potisnila severno nazaj čez Gorjance — Borbam je tudi včeraj prisostvoval Nj. Vis. knez namertnik — Priznanje ministra vojske in mornarice Novonaesto, 25. septembra. Bilo je vedro jesensko jiutro, ko smo se davi kmalu po 5. odpeljali preko Gorjancev, to pot z vojaškim kamionom. Naglo srno brzeH z novim težkim Renaultom po serpentinah proti vrini Gorjancev, ki so bili danes prvič pred naimi jasni in brez megle. Brzkmo mimo utrjenih oporišč in ttrrij rdeče severne vojske, ki je v noči v naglici popravila škodo na svojih objektih, kar je je povzročil včerajšnji artiljerijski ogenj južne armada Vojakom se pozna, da bde že od zgodnjih jutranjih ur. Vsi napeto pričakujejo damešnjega odločilnega naskoka južnih. so se na napad modrih Poleg topov so naložene cele skladovnice municije, častniki zadnjič pregledujejo elemente, potrebne za čimbolj uspešen zaporni ogenj v primeru juriša južne pehote. Sanitetna obvezovališča ima jo vse pripravljeno, za namestitev m obvezova-nje »ranjencev«. Ob cestah in kolosekih, kjer pričakujejo napadov južnih tankov, so postavljeni skrbno maskirani topovi za borbo proti tankom. V prvi vrsti severne pehote so v noči popravili in utrdili poškodovane pozicije. Popravili in izpopolnili so tokS žične ovire ter jih zavarovali s »španskimi jezdiexrk, ki so jih postavili na ozemlje pred strelske jarke. Vse straže so bile ojačene, tako da je bila nadzorovana skoro sleherna ped terena pred strelskimi jarki. Poleg strojnic leže veliki zaboji, polni nabojev. Ne manjka niti rezervne vode za cevi v strojnicah, ki bodo gotovo tako razgrete pri odbijanju napadov južnih bataljonov, da bo treba zamenjati zavrelo vodo v njihovih ceveh. Vojaki čakajo v zbsklonih, ki naj jih vsaj delno varujejo pred razoinim ognjem topov in metalcev min. Rdeči so na ta način storili vse mož. no, da obranijo za vsako ceno svoje postojanke in preidejo v primeru prilike celo v protinapad. Modri pred alarmom Prišli smo na ozemilje modre južne vojske, kjer je tudi že vse pripravljeno za odločilni napad. Pehota leži v ponoči izkopanih plitkih jarkih, odkoder lahko odgovarja na ogenj severnih polkov. Jarkom se pozna, da so namenjene le za prvo oporišče. Modre čete so zelo gosto masirane, pač dokaz, da hoče njihovo poveljstvo udariti na glavne postojanke severne vojske z vsemi razpoložljivimi silami in jih za vsaiko ceno prebiti. Pešci imajo že nasajene bajonete, nabite puške, tesno privezane šleme in pritrjene nahrbtnike. Napadalni oddelki, ki imajo zavzeti utrjena gnezda severnih in važna križišča v sklopu strelskih jarkov in oporišč severne obrambne črte, so oboroženi tudi s težkimi ročnimi granatami. Pripravljeni so še tudi metalci miin, ki bodo s svojim težkim tovorom predvsem obdelovali zaklone in ksverne severnih. Topničarski opazovalci južnih so prasv v pnvrh črtah pehote, da bodo od tod dirigirali svoje baterije med prodiranjem proti severnim postojankam. Bitka pri Gaju Bitko je danes pričela severna vojska, ki ja hotela s protinapadom razbiti priprave južnih za odločilen nastop. Bilo je ravno 7., ko je na sektorju pri Gaju začela grmeti rdeča artiljerija. Modri so se tam ravno pripravljali, da bi udarili na severno divizijo ter razbili njeno fronto. V hipu je bil vrag z verige. Grmeli in bobneli so težki topovi, regljale strojnice, lajali pehotni topovi, udarjali metalci mim Bilo je, kakor da bljuje planina nad Gajem točo svinca, jekla in ognja. Ogenj severne artiljerije je bil izredno močan, enako močno pa mu je odgovarjala južna, ki je poskušala zasuti s svojim ognjem zlasti artilerijske postojanke severnih. Nadaljnji potek borbe pri Gaju nam je zakrivala gosta megla, ki se je nepričakovano dvignila iz doline Kolpe in zastrla sleherni razgled z glavnega opazovališča v Radatovičih. Tu so se zbrali in motrili nastop južne vojske ter uporno obrambo severnih Nj. Vis. knez namestnik Pavle, predsednik vlade dr. Stojadinovič, predsednika senata in narodne skupščine ter drugi najvišji predstavniki. Navzoče so bile tudi vse tuje vojaške misije, katerih člani so z največjo pozornostjo zasledovali razvoj operacij obeh vojsk. Položaj pred glavnim spopadom Ob 9.30 je bil položaj obeh vojsk naslednji: Južna armada je s tem, da je včeraj zasedla Gaj, načela glavno obrambno linijo severne vojske in si je ustvarila tudi po-voljen položaj za nadaljnje rušenje celega obrambnega sistema severne vojske. Njena namera je bila z odločnim sunkom vreči rdečo severno vojsko nazaj in jo odrezati od njenih glavnih sil, ki se — po manevrski zamisli — udejstvujejo v dolini reke Save, tam nekje pri Brežicah. Ker je imela južna vojska nalogo poseči v boj z vsemi močmi, je njen poveljnik odredil, naj z vsem naporom razbije levo krilo severne vojske in na ta način odloči bitko v svojo korist. To naj se zgodi čimprej, da se severni vojski prepreči dotok ojačenj. Istočasno naj bi se s tem omogočilo zopetno prodiranje levega krila juž-r ne vojske, kjer je ofenziva južnih zaradi odločnega odpora planinske brigade zastala. Da bi ta načrt izvedel, je izdal poveljnik modrih v pretekli noči povelje vsem podrejenim edinicam, naj danes nadaljujejo z napadom na vsej fronti. Poleg tega je svoje desno krilo, kjer je operirala savska divizija, ojačil z armijsko rezervo, da bi Ml odločilni napad na severno obrambno ?-onto pod Gajem in Oklinkom čim bolj ,n;p/-sSn. Med 7. in 8. uro je savska divi- zija zavrnila protinapad severnih čet, osvo-, jila koto 765 in prešla okrog 9.30 v nov napad. V kratkem času je obvladala položaje glavne obrambne linije severne vojske v svoji operacijski bazi. Položaj severne, rdeče vojske je bil ob 9.30 naslednji: Stremljenje severne vojske je bilo, za vsako ceno obdržati položaj na razvodju Krke in Kolpe od Gaja do Starega Loga. Ker je njen včerajšnji poizkus, da bi s protinapadom na desnem krilu zmanjšala pritisk proti sredini levega krila, ostal brez uspeha in ker je v teku včerajšnjih borb izgubila tudi Gaj, to nadvse občutljivo točko v sestavu svoje obrambne linije, se je komandant severne vojske odločil, da okrepi svojo dravsko divizijo z armadno rezervo in s protinapadom danes zjutraj ponovno osvobodi položaje pri Gaju. Ta protinapad je bil odbit, kmalu nato pa je navalila ojačena savska divizija ter je iztrgala severni vojski Oklinek in koto 877. Na ta način je bilo levo krilo severne vojske primorano se umakniti na nove položaje. S tem pa so bile ogrožene severne čete na Sv. Gori ln sam center severne vojske, tako da severnim ni pre-ostajalo drugega, kakor da so se umaknili tudi s Peščenika in Škrebca, kjer so do takrat še uspešno odbijali frontalne napade južnih. Odločilna bitka Ob 9.30 se je pričel odločilni napad južne vojske na glavne položaje severnih. Izvedlo ga je 14 bataljonov pehote, masirane na razmeroma majhnem prostoru. Po kratlkem bobna jočem ognju južnega topništva vseh vrst in kalibrov so se pričeli pomikati južni bataljoni v napadalnih vrstah proti vrhom Škrebca, Mišinega brda in Oklinka. Sprejel jih je topniški ogenj sevenvh, ki pa so bUi zaradi izredno koncentriranega ognja južnega topništva že močno decimirani. V usodno borbo je poseglo tudi letalstvo južne armade ter je poslalo nad utrjene položaje severnih svoje orjaške trimotorne bombnike, ki so s težkimi bombam.5, obdelovali nasprotnikove položaje. Odpor protiletalskih severnih topov je bil tako moč^n, da so se morali bombniki umakniti. Ko so se kmalu zopet pojavili nad položaji severnih, so se spust;li z njimi v borbo lovci severne vojske, ki se jkn je res posrečilo preprečiti nov letalski napad južnih. V zraku se je razvila cek vrsta večjih in manjših bitk z menjajoči) se vojno srečo, v Kljub vedno sihiejšemu ognju severnega topništva, ki je poizkušalo z zapornim ognjem razbiti napadalne valove južnih, so ti počasi a sigurno napredovali. Njihove izgube so bile sicer velike, toda znatne rezerve, ki so jim bile dodeljene, so omogočile, da so se izgube takoj izpopolnjevale z novimi bataljon'"-. Na najbolj izpostavljenih in nevarnih mestih, kjer so bile severne postojanke skoraj nezavzetne, so posegli v borbo tudi tanki, ki so med ognjem protitankovskih topov in pokanjem bomb, s katerimi so jih obdelovali severni letalci, gazili pred južno pehoto ter ji utirali pot. V bitki je bilo več tankov onesposobljenih za nadaljnjo borbo, vendar pa se je težkim tankom posrečilo na več krajih razbiti linijo severnih, tako da so se morali ti umakniti. Severni so branili vsako ped zemlje z največjo odločnostjo, vendar pa so se zaradi prevelike premoči južnih morali postopoma umikati in zapuščati postojanko za postojanko. Ko je vrbaska divizija, ki je napadla del glavnega položaja severne vojske od Škrebca do Pribišja in izkoristila uspehe savske divizije, v jakem zaletu osvojila Škrebec in Pešoenik, je tudi planinski odred južne vojske, ki je bil včeraj od severne planinske brigade potisnjen nazaj, zopet prešel v napad in je zavzel položaje severnih pred-straž. Umik severne vojske, konec vojne Po zavzetju glavnih poiožaj'ev severne vojske je komandant južne vojske odredil takoj vsem podrejenim edinicaim, naj čimbolj izkoristijo bitko za zavzetje tudi postojank v zaledju, ki bi mogle severnjakom kasneje služiti za odpor. Pri tem položaju ni povelj6tvu severne vojske, ker je b*la prebita glavna obrambna linija, preostajalo drugega, kakor da je pritegnilo v borbo svoj brzi odred, sestavljen iz konjeniške brigade in kolesarskega bataljona. Brzi odred je imel nadogo kriti umik severnih, da so se mogli v redu umi-kati na svoje druge položaje, utrjene na črti od Snežnika proti Medeniku, Ugarju, Jazbecu, Srebotnici in Velikemu Vrhu. Po zavzetju kote 877, Oklinka, PešiČentka in Mirne gore po četah južne vojske, je vodja manevrov armijskč general Milovano-vič ob 11. dopoldne izdal povelje, da se manevri končajo ter čete povrnejo na določena mesta in taborišča. Minister vojske o uspehu manevrov Med manevri smo se razgovarjali z ministrom vojske armijskim generalom Ma-ričem, ki nam je dejal, da so manevri nad vse pričakovanje uspeli. Vse operacije so potekle po predvidenem programu, moralno stanje čet je bilo odlično, rezervisti so se zadržali tako dobro, da ni bilo skoraj mogoče ugotoviti razlike med njimi in aktivno vojsko. Funkcioniranje preskrbe s hrano in vodo je bilo brezhibno, enako tudi poslovanje železnice. Zdravstveno stanje trup je prav ugodno kljub temu, da so čete zelo trpele zaradi stalnih nalivov in deževnega vremena. Dalje je g. minister v nevezanem razgovoru sporočil, da zaradi velikih nalivov, ki so poplavili teren, kjer naj bi se vršila revija pri Metliki, revija ne bo Izvršena v prvotno zamišljeni obliki, v velikih kolonah, temveč bodo defilirali odredi južne vojske, pehota, konjenica, artiljerija, motorizirani odred, tanki ter njim prideljene pomožne formacije v pohodni formaciji. Defile bo trajal predvidoma tri ure. Pri njem bodo sodelovali tudi planinci, ki so v sestavu dravske divizije. čestitke kneza namestnika Po zaključku manevrov so se zbrali vsi na opazovalnici navzoči gostje, generali ln tuje misije v posebni lopi, kjer je voditelj manevrov armijski general Milovanovič obrazložil cilje manevrov in podal vojaško kritiko celokupnih operacij. Po njegovem govoru je knez-namestnik Pavle čestital njemu in ministru vojske k izvrstno uspelim manevrom. Beležke Glasilo dr. Mačka zavrača ugovore proti sporazumu Glajvno glasilo dT. Mačka »Hrvatski dnevnik« razpravlja v uvodniku včerajšnje številke o vesteh, ki so jih o sporazumu med beograjsko in zagrebško opozicijo objavila nekateri inozemski listi. Pravi, da izhajajo te vesti iz istega vira in da skušajo dokazati, da dr. Maček ni prav storil, ko se je sporazumel s srbijansko združeno opozicijo. Njihov cilj je odvrniti dr. Mačka od definitivne odobritve sporazuma. Z enakim namenom se vodSjo po zatrjevanju »Hrv. čkne\oiika« tudi živahne zakulisne akcije. Na dr. Mačka hočejo vplivati zlasti s tem, da opozarjajo, kmlko nekateri srbijanski opozicijski voditelji po svoje razlagajo bistvo sporazuma. »Nam nd treba«, pravi k temu »Hrvatski dnevnik«, »šele pripovedovati, da se še ne strinjamo v vseh vprašanjih, zlasti ne o vprašanjih o ureditvi države. Kajti če bi se že strinjali ,bi bila nepotrebna vsa pogajanja in sporazumevanja. Da se doseže soglasnost v vseh .'vprašanjih, ravno zato delamo sporazum. Predvsem gre momen-tano za to, da se na vse straneh pokaže dobra volja pri iskanju izhoda iz sedanje situacije in poti h končnemu popolnemu sporazumu.« Nta koncu svojega uvodnika pravi dr. Mačkovo glasilo: »Sfkorajšnji prihod predstavnikov zdiružene opozicije v Zagreb bo pokazal, da je misel poštenega in pravičnega sporazuma močnejša od vseh spletk, a čvrsta volja organiziranega hrvatskega naroda močnejša od mahinacij onih ki ga žele imeti v podrejenem položaju.« Sporočilo dr. L. Markoviča Sarajevski »Jugoslovenski list« poroča: »Dr. Laza Mailkovič je poslal svojim sarajevskim prijateljem pristašem radikalnega glavnega odfooira, pismo s poročilom, da je sporazum izvršeno dejstvo, in Z zagotovilom, da s sporazumom niso oškodovani interesi srbskega naroda in državne integritete.« Minister dr. Behmen o sporazumu Na nekem političnem sestanku v Foči v Bosni je govoril minister brez portfelja dir. šefkija Behmen. Razpravljal je seveda tudi o sporazumu med združeno opozicijo in dir. Mačkom in je med drugim rekel: »Naše stališče do sporazuma je znano. Izraženo je bilo že v prvi deklaraciji sedanj e vlade pred dvema letoma. Ako gre pri sporazumu za tak sistem državne uprave, ki bo enako zadovoljil vse Jugo-slovene brez razlike na vero in pleme in ki bo zadovoljil vse naše pokrajine, ga bomo mi od srca pozdravili. Gotovo ni nobenega patriota, ki tega ne bi storil. Toda polno razlogov imamo, da vse te vesti sprejemamo z rezervo.« Minister je dalje kritiziral srbske opozicijske stranke in njihovo politiko ter zaključil sp/oja izvajanja z besedami: »Meni se po vsem tem zdi, da gre v prvi vrsti za sporazum, teko naj bi se vrgla seda/-nja vlada. Toda pri tem se bodo gospodje prevarili.« „Veliko tuje mesto" V »Slovencu« čitamo poziv »Katoliškega akademskega društva Danice« V Zagrebu. Poziv je naslovljen na abituriente in pravi na koncu: »Kot zaveden katoliški Slovenec, ki se svojemu narodu nočeš odtujiti, baš tako vedno sredi slovenskega življenja ln čeprav v velikem tujem mestu se boš v prijetni tovariški družbi počutil kot doma.« Ena sama beseda pove včasih več od cele knjige... Pa še to: če se mladi gospodje že v Zagrebu bojijo, da se bi mogli »odtujiti svojemu narodu«, potem morajo biti njihove korenine res prav rahlo zasajene v domači grudi. Shod HSS pri Ormoin Pod tem naslovom poroča »Hrvatski dnevnik«, da bo w nedeljo, 26. t. m. javno zborovanje HSS pri Ormožu, ki bodo nanj prišli tudi Slovenci. Govoril bo nar. posl. Ljudervit Tamašič.c zoletnica Supilove smrti Včeraj je preteklo 20 let, kar je med svetovno vojno v Londonu umrl znani hrvatski in jugoslovenski poli'tuk Fran Supilo. Bil je star šele 47 let, ko ga je zatekla smrt. Tudi on je spadal med one odločne politike, ki so takoj v začetku vojne prelomili s habsburško monarhijo in vse svoje sile vrgli v borbo za osvotoditev in zedinjenje južnih Slovanov. Na žalost mu ni bilo dano, da bi dočakal uresničenje tega cilja. V naši politični zgodovini pa mu bo trajno ohranjeno častno mesto. Incident prt Brodu V bližini Bosanskega Broda je prišlo v torek, na pravoslavni Mali šmaren, do inci. denta, o katerem je banska uprava v Banja Luki izdala naslednji komunike: >0 priliki proščenja v Vinski, »rez Der. v en ta, je v torek popoldne skupina 40 do 50 ?Ii uspešne nege lepote brez dobrega mila ELI DA MILA ELIDA CVETIC MILO posebno blago ht učinkovito čudovitega vonja Tudi generala Denikina so hoteli ugrabiti Nova razkritja o sumljivi vlogi pobeglega generala Skoblina Pariz, 25. septembra, o. Preiskava v zvezi z ugrabitvijo bivšega ruskega generala Milerja še vedno ni dovedla do nikakega uspeha, vendar pa prihajajo na dan razne nove podrobnosti, ki vedno bolj kažejo na to, da je bil general Skoblin v službi neke tuje sile. Sedaj sumijo, da je hotel Skoblin ugrabiti ne samo generala Milerja, marveč tudii generala Denikina. Istega dne popoldne, ko je izginil general Miler, je prišel namreč Skoblin k generalu Denikjnu in ga nagovarjal, naj gre z njim na neko proslavo v Bruselj. Poudarjal je še, da general Miler pri tem ne bo sodeloval. Denikin in general Miler namreč nista bila v posebno prijateljskih odnošajih. Sedaj sumijo, da je skušal Skoblin zvabiti tudi Denikina iz Pariza, da bi ga izročil onim, ki so odvedli generala Milerja. Milerjev naslednik general Abramov Beograd, 25. septembra, p. Tajin&tvena ugrabitev šefa Zveze ruskih bojevnikov generala Milerja je izzvala tudi v beograjskih ruskih krogih veliko pozornost in mnogo komentarjev. Predsednik beograjskega odseka te zveze, general Ivan Gavrilovič-Bar-bovič, je novinarjem izjavil, da izmed naših Rusov nihče ne dvomi, da po generala Milerja ugrabili boljševiki. Oči vidno po imeli namen povzročiti zmedo in spore v vrstah nekdanjih ruskih častnikov, prav v tem pa so se zelo zmotili. Ko je bil ugrabljen Kutjepov, je res nastalo neko nezadovoljstvo med ostalimi Rusi. Sedaj se to ne V Madrid« odkrita velika zarota Madrid. 25. septembra, o. Poveljstvo republikanske vojske v Madridu je izdalo komunike o izsleditvi velike vohunske organizacije v Madridu. Središče organizacije je bilo v čilskem poslaništvu. Organizacija je štela okrog 5G0 članov. Razdeljena je bila na več oddelkov. Enega izmed njih je vodil neki Kubanec, drugega pa neki čilski državljan. Vohuni so stalno obveščali generala Franca o položaju v mestu. Njihova naloga je bila izzivati tudi nemire v Madridu. Vojaške oblasti so aretirale poleg drugih tudi Šefa brzojavnega urada v Madri-u, o katerem so ugotovile, da je bil v zvezi s to afero. Nadalje so dognali, da je bilo zapleteno v to afero tudi osebje argentinskega poslaništva. Kakor znano, simpatizi-rajo nekatere južno-ameriiške države s španskimi nacionalisti. Do6lej so aretirali 160 ljudi. Premestitev Beograd, 25. septembra, p. Premeščena sta tajnik učiteljišča Humbert Marjanovič iz Ljubljane v Moetar in meščantkošolska učiteljica Rada Lukanc iz St. Vida pri Ljubljani na I. moško meščanško šolo v Ljubljani. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po Številu molih oglasov. — Današnje »Jutro« trna 461 malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno Število interesentov. ljudi iz vasi VLšnjika začela pod vodstvom Pere Oreča brez naloga napadati posameznike, ki so se s proščenja vračali na svoje domove. Prevračala jim je vozove, pretepala konje in slično. Ko je intervenirala orož-niika patrulja, se je ta skupina^ najprej umaknila, nato pa navalila na orožnike. Ti so v silobranu uporabili orožje, pri čemer je bil Pero Oreč ubit Ostali so se razbeža-li. Pero Oreč je bil znan kot opasen pretepač in hujskač. V svoji objestnosti je nekoč streljal celo v cerkvi.« O demokraciji O demokraciji se je razpisala zadnja številka krščansko socialne »Delavske pravice« na uvodnem mestu. Pravi, da je demokracija tudi pri nas v hudi krizi. Zadnja resnična demokrata med Slovenci sta bila di. Janez Ev. Krek in dr. Ivan Tavčar. Tudi v zadnjem času se demokraciji kljub tolikim napovedim nismo približali temveč le mencamo na enem in istem mastu. Zdravo jedro pa se je ohranilo med delovnim ljudstvom In iz tega jedra poganjajo sedaj nove sile, ki obnavljajo stari, nam prirojeni demokratični duh. List končno pravi, da je krSčamki socializem glavna trdnjava demokracije in da je »prav zato bil in je še trn v peti vsem sa-mozvaneem, na pol nasilnikom in pravim diktatorjem«. Koga vse e tem misli, ne pove, pač pa pravi, da vsi vedo, kdo 6o ti ljudje. »Dobro si jih zapomnimo za tiste ča6e, ko bodo spet imeli, a nekateri že imajo, polna usta demokracij** bo zgodilo, ker je general Miler domner-al možnost, da doleti tudi njega enaka usoda kakor Kutjepova in je zato sam določil za svojega naslednika generala Abramova, ki živi in deluje v Sofiji. Načelnik štaba generala Milerja, general Kusonski. je takoj obvestil vse odseke ive-ze v posameznih državah o dogodku, kakor tudi, da je za Milerjevega naslednika določen general Abramov. General Abramov je imenovanje sprejel na znanje, sklenil pa je, da se iz Sofije ne Ho preselil v Pariz, nego bo v Bolgariji vodil zvezo. Novi atentati v Franciji Pariz, 25. septembra, b. V ulici Halevy f bližini opere so se čule tri močne eksplozt« je, ki sicer niso povzročil s nikake Škode, pač pa eo razvile gost dim, po čemer sodijo, da gre za atentate g kadečimi se bombami. Iz Le Havra poročajo, da eo neznane ose« te dostavile nekemu mesarju peklenski stroj. Oprezni mesar je zavoj izročil policiji, ki je uvedla preiskavo. V Bordeauxu so našli policijski orgaoj večje število granat in bomb, med njimi tu» di dve letalski bombi v neki ljudski šoli v mestu. Policija domneva, da so te bomba odložili anarhisti, da bi se jih iznebili, čim eo zvedeli, da je policija prišla mnogim izmed njih na sled. Nove aretacije na Koroškem Dunaj, 25. septembra, b. Državna poMcija je razpustila >Zvezo nemških deklet« na Koroškem in pri tem aretirala 16 odbornio, med njimi tudi 'predsednico zveze, neko graško dijakinjo. Kmetskega prebivalstva se je ▼ zadnjem času polastilo veliko vznemirjenje zaradi narodno socialističnih rovarjenj v poljedelski zbornici. Vodja nacističnih elementov na Koroškem je znani Schumv, bivši minister in podkancelar. Koroški poljedelski svet je skleni] se Janjo poljedelsko zbornico razpustiti in sklicati novo. Sprejem v beograjsko in zagrebško pedagoško šolo Beograd. 25. septembra. AA. Z odlokom prosvetnega ministra od 24 septembra so sprejeti za slušatelje višje pedagoške šole v Beogradu za šolsko leto 1937-38 v odsek za pripravo učiteljev meščanskih šol Goršek Rudolf v Gornji Ponikvi, Horvat Antonija v Gornjem gradu, Juvanc Rada ▼ Koprivniku, Janičič Zora na Sv. Planin?, za sdušatelje višje pedagoške šole v Zagrebu pa v odsek za pripravo učiteljev meščanskih šol žižec Albin iz 5t Ilja v Slov. goricah, Zemlja Gabriel v Ste panju, Golar Emanuel v Križevcih, Gorjup Justina v Šmartnem, Grilc Ljudmila v Kopanju, H©, ric Teja v Zitečki vasi, Puhler Herbert v Lokovici, Bolta Alojzij v Sp. Lendavi, Hra-balek Janko v Dramijah, Turk Ida v Za-vodnji, Havliček Josip ▼ Velik? Dolini, Košir Frančiška pri Sv. Lenartu nad Laškim, Kosorek Josip v Globokem, Kramer Ema v Vurbergu, Trdan Anton v Veliki dolini. Petek Andrej v Dolenji vasi. Razvitje novega sokolskega prapora v Beogradu Beograd, 25. septembra, p. Jutri dopoldne bodo slovesno razvili novi prapor sokolskega društva Beograd VII. Prapor je društvu daroval narodni poslanec JNS Sekula Zečevič. Napredovanje Beograd, 25. 'sept. p. V 8. položajno eko-pino je napredovala sestra Marija Cešarik v šoli za sestre pomočnice. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Depresija nad Skandinavijo povzroča oblačno in ponekod deževno vreme v severni in za-padni Evropi, v ostalih evropskih delih, kjer se je pritok dvignil, je po večini jasno vreme z jutranjo meglo. Delno oblačno vreme je v goratih krajih. — V Jugoslaviji prevladuje v večji južni polovici in na Pirimorju delno oblačno vreme, sredi diržaive pa je jasno. V severozapad-nem delu je oblačno in je tudi nekoliko deževalo. Zaradi nočnega mraza so v dolinah jutranje megle. Najnižja toplota Plevlje 5, najvišja Mostar 27 C. Zemunska vremenska napoved: Jasno in toplo vreme z nekaj oblaki bo po vsej državi. Tudi v serverozapadnih krajih se bo razjasnilo. Zaradi dnevne toplote niso izključene slabejše krajevne nevihte proti večeru, v dolinah in kotlinah bodo jutranje megle. Zagrebška: Bolj stalno, vedro, podnevi zmerno toplo, noči hladne. Dunajska: Dopoldne v prvih urah ponekod nizka megla ali nizki oblaki, v ostalem milo, večini jasno vrem«, Sigurnost kdaj pa kdaj visi na lasu. PERMA TEX je kot pajčevina tenek, vendar pa pomeni sigurnost za Vaše zdravje. Zato ne smete njkoll pozabiti na PERMA TEX. HIGIENSKA SUMA Na bojnih poljanah Bele Krajine Novo mesto, v manevrskih dneh. Gazimo blato po razmočenih njivah. Kraj nas nenadoma začujemo glas: »Halo, zovem veze radi.« Stopimo bliže. V grmovju je skrito opazovališče brdske arti-ljerije, ki podpira s svojim ognjem prodirajoče pehoto, ki se vzpenja proti obronkom Mišlinovega hriba. Pozdravimo komandanta baterije kapetana Zeca, ki s svojim daljnogledom pravkar opazuje premikanje rdečih na njihovih postojankah. Ko pogledam skozi opazovalni daljnogled, vidim, kako severni ravno prenašajo preko neke zelene jase svoje strojnice. 2e se čuje pri naših artiljerijcih telefonsko povelje za baterijo, ki se skriva 2500 m zadaj: »Desno 60, desni ugao 35, šrapnelom s desnim topom. TemplraJ 48, dužina 3800. Prvi, pali!« Trenutek nato že čujemo zamolkli grom izza našega hrbta: strel iz prvega topa. »Drugi, pali!« In že zagrmi drugi top, pa tretji, četrti. Baterija se je s tem »nastrelila«. Zopet ponavlja telefonist za svojim komandantom: »Levo 15. pluton z desna, daljina 4000, elementi isti, pali!« Zagrmela je cela salva. ★ Na desnem krilu severne vojske so operirali oddelki planinske brigade, v kateri služi zlasti mnogo Slovencev. Žal pa nam je bil naš novinarski avtobus odrekel, ko smo bili namenjeni k planincem. Na klancu nad Semičem se mu je sredi poti zlo- Pohod planincev vedno enak: nagel ln odločen Bele rojakinje krepČajo za majhen denar »največje mučenike« na manevrih: poročevalce listov Še nekaj trenutkov »f&m W po Ljubljana, 25. septembra. V soglasju * glavnim odborom Udruženja četnilkov v Beogradu se je ljubljan-slki pododbor združenja četnfkov odločil razviti 3. oktobra v Ljubljani svoj prvi prapor v dravski banovini. Svečanost se bo izvršila pred spomenikom kralja Petra I. Osvoboditelja na Mestnem trgu ob 10V* uri. Slavnosrim bo poleg drugih, znanih borcev prisostvoval junaški vojvoda Kosta Pe-čanac in se bo ob tej priliki izvršila tudi svečana zaprisega celokupnega Članstva na novi prapor. V želji, da bi bila ta pomembna narodna manifestaoija črm sijajnejša, se pododbor ni strašil napornega dela in za njegove razmere težkih izdatkov. Druge viteške organizacije, kakor Sokol, Narodria odbrana, imajo že celo vrsto praporov, d očrni se Četniško udruženje v naši banovini doslej ni obračajo na javnost. Že značaj udruženja ni takšen, da bi nastopali hrupno, temveč polaga udruženje vso važnost na tiho požrtvovalno delo. Ljubljanski pododbor udruženja je prva četni-ška organizacija v naši banovini in straža velike organizacije na zapadu države. Zato je biJa tudi splošna želja nacionalnega živ-Ija v naši banovini, da dobi ta edinica v novem praporu viden simbol. Pododbor se je obrnil ne razne tovariške viteške organizacije in tudi na razne pobornike četni-ske ideje za pokritje stroškov v obliki darovanja žebljev za novi prapor. Odziv je doslej prav povoljen in se odbor nadeja, da bodo tudi ostali po svojih močeh prispevali za novi prapor, ki je razstavljen v izložbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Pododbor je naprosil Nj. VeL kralja Petra II. za kuma. Slavnost razvitja prvega četniške-ga prapora obeta biti lepa manifestacija nacionalnih gostov, I Vi ste edini, ki ne verjame, da so -evi blagovi dobri zaradi tega ker so poceni! Poskusite, pa boste videff, cla ste v zmoti. >»efe« od f70 do 2*0 0 dTnar* I«5Jl prddaMn« JA"**/"« Žsgreb Beograd ralaCtn Gradišče *—"" -— * " — - Cenre naših t>lagte gibljejo med 700 do 1000 Kč za 50 ksr. Cene za izbrano blago v višini 950 do 1000 Kč bolj redke, ker ie že malo tecra blaga. — Hmeljarsko združen ie za rudniški okoliš poroča prav tako o živahnem nakupovanju. V tem okolišu je prodano le 85% pridelka. Cene so nespremenjene in se gibljejo med 500 do 650 Kč. = Konkur* je razglašen o imovini zapuščine po pok. dr. Ernestu Kobetu, sodniku v Ljubljani (upravnik mase dr. Anton Urbane, odv. v Ljubljani; prijavni rok do 23. oktobra, ugotovitveni narok 29. oktobra). = Gradbena dela. Banska uprava je razpisala licitacijo za prevzem zidarskih del pri gradnji centralne kuhinje državnega zdravilišča v TopoLščici (proračun znala 319.400 Din). — Mestno poglavarstvo v Ljubljani je razpisalo drugo licitacrijo za oddajo gradbenih del za gradnjo municijskih skladišč v Gorici ori Celju (proračun znaša I,582.000 Din). Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 10.02 milijona din nasproti 10.08, 4.24, 6.48 in 10.07 milijona din v zadnjih štirih tednih. V privatnem kliringu eo tečaji v teku tedna ostali v glavnem nespremenjeni. Na svobodnem deviznem trgu pa stanejo angleški funti 238. ameriški dolarji 48.15. švicarski franki II.05 in francoski franki 1.70. Blagovna tržišča ŽITO '+ Chfcago, 25. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 10^.25, za dec. 105.875. za. maj 107 125; koruza; za dec. 63.75, za maj 64.50. + VVinnfpeg, 25. septembra. Začetni tečaji: pšenica- za okt. 128, xa dec. 123, za maj 124.125. ' BOMBA« 4- Liverpool, 24. septembra. Tendenca, skalna. Zaključni tečaji; za sept. 4.8S (prejšnji dan 4.96), za dec. 4 9l (5.01), za, maj 5.06 (5.17). + Newyork, 24. septembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji, za okt. 8.33 (8.54), za dec. 8.21 (8.44), za marc 8-35 (8.56). ŽIVINA 4-Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 24. t. m. je bilo pripeljanih 283 svinj. Povprečne cen« so bile naslednje; prasci 5 — 6 tednov etari 75 — 100 din, 7 — 9 tednov stari 85 — 110. 3 — 4 mesece etari 130 — 170, 5 — 7 mesecev stari 210 — 340, 8 — 10 mesecev stari 350 — 440. 1 leto stari 630 — 780 din. Prodanih jc i*ilo 100 komadov. S%-inje eo ee prodajale po 6 — 7.50 din kg žive teže in po 9 — 11 din za kg mrtve teže. Nesreče tujcev na naših cestah V Konjicah se je nemški avtobus skoro prevrnil Ježici je doživel nezgodo neki Francoz — Na Konjice, 25. septembra Minilo je komaj nekaj dni od prometne nesreče, ki je v Konj:cah zahtevala za svoje žrtve smrt mladega fanta, že se je danes na zloglasnem ovinku pred Zottlovo trgovino primerila nova nesreča. Nemški avtobus. ki redno vozi v Italijo, je danes na povratku v smeri proti Mariboru peljal polno potnikov. Zaradi slabe ceste je na omenjenem ovinku zadel z vso silo v obcestni kamen :n se precej poškodoval, človeških žrtev pa k sreči ni bilo.' Šoferjeva zasluga je, da je z naglim zaviranjem preprečil hujše posledice. Ponovna nesreča potrjuje že tolikokrat poudarjeno nujno potrebo, da se oblast zgane in uredi cesto na ovinku tako, kakor je bilo stavljenih že nešteto predlogov. Lani so trije avtomobili padl: v jarek, letos se venomer ponavljajo nesreče — to je pač dovoljen opomin, da se stanje popravi. * Jezica, 25. septembra Včeraj ob 15. se je dogodil na izredno nevarni ožini Tyrševe ceste na »Florjan-čkovem klancu« na Ježici zopet hud ka-rambol, ki je zahteval veliko gmotno ško- do, ljudskih žrtev pa k sreči ne. Na tem mostku je namreč državna cesita, po kateri vozi dnevno na stotine luksuznih avtomobilov in težkih tovornih avtov ter ogromnih domačih in :nozemskih avtobusov in na tisoče biciklistov, široka le 4 metre ter ograjena, poleg tega pa je v novejšem času za tiste, ki bi se pri nesreči prevalili preko mostka, napravljena še globoka betonska jama, da bo učinek nesreč čim popolnejši. Pri og;banju nekemu kmečkemu vozu je inozemski avtomobilist naletel na ograjo mostka. Le prisebnosti vozača, ki je močno zavrl, ter dejstvu, da sta prišli obe kolesi ravno med zid, se je zahvaliti, da ni bilo smrtnega iz:da. Potnik je bil visok uradnik francoskega ministrstva! Lepo smo mu postregli v Jugoslaviji! Na tem smrtnonevar-nem mestu je bilo že mnogo hudih nesreč, vendar nihče menda ne čuti potrebe po dejanski ureditvi tega nemogočega »tunela«. Za borih 10.000 din bi se to kaj hitro ;n dobro lahko uredilo, a menda je za tujski promet in javen blagor potrebneje, da se na javne stroške skrbi za odtok deževnice z Rogovilčevih streh, kakor pa da se odstrani ta javna prometna sramota. Sestanek učiteljstva ljutomerskega sreza Radenci, 22. septembra. V soboto je bil na naši šoli sestanek učiteljskega društva za ljutomerski srez. Udeležba je bila izredno številnas ker je hotelo učiteljstvo pokazati svoje simpatije dolgoletnemu društvenemu predsedniku Karlu Mavriču. Predsednik ima že 38 službenih let in čaka na upokojitev. Nedavno je bil razrešen poslov šolskega upravitelja, tako da je za zadnjo dobo službovanja dobil za. predpostavljenega prav mladega tovariša. Ko se je sedaj vnovič prepričal, kako priljubljen je pri ogromni večini učiteljstva, bo ta udarec gotovo še lažije pnanašal. Z veliikimi ovacijami so zborovalci sprejeli njegovo zagotovilo, da osrta/ne njegova pot tudi v bodoče nespremenjena in da bo tudi poslej posvečal vse svoje sile ikonstim učiteljstva.. Predsednik se je pred prehodom na dnevni red spominjal prezidenta Masary-ka, katerega spomin so vsi zborovalci pietebno počastili Pozdravil je navzoče nove člane, sporočil pa pozdrave tudi vsem tistim, ki so bili po zadnjem učiteljskem zborovanju premeščeni v druge sre-ze. Nato je poročal o učiteljskih stanovskih organizacijskih zadevah ter pozival k iskren ema tovarištvu in k poštenosti v borbi in delu. Omenjal je akcijo za zvišanje prejemkov zaradi podražitve življenjskih potrebščin in končno poročal še o poteku banovinske učiteljske skupščine. Poročilo o držarvni skupščini v SBtoplju je podal g. Horvatih od Sv. Duha. Sledile so nato še običajne točke dnevnega reda, pri čemer so se vedno na novo ponar/ijale ovacije predsedniku Mavidču. S toplo zahvalo ai izražene simpatije je predsednik zborovanje zaključil. Deset zapovedi higiene Ljubljana, 24. septembra. Ali poznaš 10 zapovedi higiene? Ne? Poslušaj: Vdihavaj podnevi in ponoči le svež zrak. Vsak dan se gibaj na prostem, če hodiš ali delaš. Jej in pij zmerno in preprosto, vživaj vodo, mleko ln sadje in ne pij preveč alkoholnih pijač. Krepi se dnevno z mrzlim umivanjem in enkrat na teden se kopiji v mrzli kopeli. Tvoja obleka naj ne bo pretesna in ne prelahka. Imej določeno redno delo. Stanuj v suhi prostorni hiši. Po delu se od poči j. a ne išči razburjajočih zabav; ure počitka so namenjene družini. Noč ni za to, da se zabavaš, ampak da spiš. Oplemeniti svoje življenje s tem, da delaš dobra dela. — Teh 10 zapovedi je natiskanih pa prvi strani 8. številke »Zdravja«, ki j« pravkar izdla, »Zdravje« prinaša mnogo poučnih člankov, tako v tej številki o vplivu podnebja na naše zdravje, o nekdanjem zdravstvu, o poslanstvu zaščitne setre, o higijeni prehrane, o koristi sladkorja, o zdravilnosti morske vode, feljton in izredno obilno zalogo zanimivega drobiža. Lep sestanek JNS v Mariboru V četrtek zvečer je bil v gornji dvorani Narodnega doma sestanek delegatov mariborski organizacij JNS. Zbralo se je nad l.^O delegatov, ki so zastopali vse strankine organizacije v mestu. Predsednik mestne sreske organizacije dr. Lipold jc otvoril zborovanje in spregovoril toplo občutene besede ljubezni, spoštovanja in občudovanja do nedavno umrlega prezidenta Masaryka. Zborovalci so stoje poslušali njegove sponrneke besede in zaklicali velikemu pokojniku trikratni »Slava«! Nato je predsednik pozdravil nar posfl. Avgusta Lukačiča, ki so ga zborovalci burno aklamirali. Zlasti iskreno je pozdravil predsednik tudi odposlance mariborske mladinske organizacije JNS ter izrazil veliko veselje starejše generacije, da se je tudi mariborska nacionalna mladina začela tako samozavestno in krepko gibati. Posl. Lukačič, ponovno od zborovalcev prisrčno aklamiran, je v p ol dr u g ourn e m govoru orisal politične dogodke v Sloveniji in državi izza obiska predsednika JNS Petra Živikoviča v naših krajih. Zlasti se je po-mudil pri borbi okrog kcmkordata, orisal razne pojave v zvezi' z znanimi »tabori« po Sloveniji in se končno obširneje dotaknil tudi vprašanja sedaj toli aktualnega sporazuma. Poudaril je, da bo JNS pozdravila vsak sporazum s Hrvati, ki ne bo samo kravja politična kupčija za oblast in ki ne bo rzpodikopal temeljev države. Burno pritrjevanje, ki je sledilo posJančevemu poročilu, je pokazalo, kako pravilno so razumeli poslušalci njegova na dejstvih zasnovana pojasnila, podana stvarno in brez vse demagogije. Po nekaterih pojasnilih, ki so jih želeli posamezni zborovalci, je predsednik ob 22.30 zaključil lepo zborovanje. Odlikovanje Beograd, 25. septembra. AA. Načelnik splošnega oddelka ministrstva za telesno vzgojo ljudstva inž. Vuk-Aračič je odlikovan z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje. — Prostovoljno gasilsko društvo ih zasebni uradnik Ivan Kvač pri Sv. Lovrencu na Pohorju sta odlikovana z redom sv, Sa-y 5. a težnje, / Glavni dobitek tombole v Kranju i. oktobra OpebKadet avto za Din 36.000.— DVE MOTORNI KOLESI — SPALNICA — MODERNA KOPALNICA — ZLOŽLJIV »BELA« KAJAK (čoln) L T. D. Kupite tablice v predprodaji po Din 4»—; na dan tombole stane tablica Din 5.— Polovična voznina na železnici z nedeljskimi povratnimi listki. Domače Testi » Zasluženo priznanje. V Subotici bodo fta svečan način izročili šefu tehniškega oddelka mestne uprave inž. Kosti Petroviču 5.000 din nagrade, katera mu je bila podeljena iz fonda Viteškega kralja. Inž. Petroviča posebno poznajo naši Sokoli, saj mu pritiče največ zaslug za veiiki subo- JCAITOFAiKTORA i. n. SOUVAN ALESmi TB/3 &t tiški stadion, kjer je bil lani vsesokolski zlet. On je tudi zgradil impozantni subo-tiški Narodni (sokolski) dom Kralja Aleksandra in skrbi za modernizacijo Subo-tioe. Kot edini Jugosloven se je lani udeležil duhovne olimpiade v Berlinu in je njegov načrt modernega stadiona vzbudil vso pozornost strokovnjakov. Eamoprodaja: za Ljubljano: FRANC GOLOB, za Maribor: PINTER in LENARD. * Zagrebška opera bo gostovala v Italiji, italijanski pevci pa v Zagrenu. Po lanskem zgledu ljubljanske opere bo letos zagrebška opera gostovala v Trstu in nekaterih drugih mestih Italije. Te dni se je italijanski lmpresario g. Valeruini dogo\oril z rektorjem zagrebške opere g. Kre^imirom Barano-vičem. da bo gostovanje v Italiji v decembru. Pred tem pa bodo v Zagrebu gostovali ' Spomenike — grobnice — kapele — stavbna dela — j obleke v marmorjih — po zelo nizki ceni izberete pri katnnoseško-kiparskem podjetju FRANJO KUNO V AR pokoppli^e pri St Križu. LJUBLJANA nekateri odlični italijanski pevci v operah »Boheme«, »Traviata« in »Seviljski brivec«. Nastopili bodo: operne pevke Roset? Pam-pani in Sauteri, tenor Simone in bariton Tagliabue ali Valentino in basist Baracchi. Govori ee tudi o morebitnem gostovanju dirigenta Mascagnija, ki naj bi v Zagrebu dirigiral svojo »Cavallerio rusticano« in koncert Filharmonije; potem nekoč v majr pa naj bi prišel v Zagreb tudi slavni tenoT Gigli. Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke nai se uporablja že oddavna poznana naravna Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz- Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru tzčistl s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. (>g1 r*» 9 t» 16 * Spored priljubljenih izletov »Putnika«, Maribor: 3. oktobra: v Slovenske gorice z vštetim kosilom na Kapeli 75 Din; 7. oktobra: v Gradec z vštetim vizumom 100 Din; 9. do 10. oktobra: v Mariazell z vštetim vizumom 200 Din. Izleti z luksuznimi avtokari. Informacije, prospekti in prijave; »Putnik«, Maribor, * Razstava bana Jelačiča je že nekaj časa odprta v palači Jugoslovenske akademije na Zrinjeivcu v Zagrebu. Slike in številni zgodovinski predmeti, ki so doslej bili na Jelačičevem veleposestvu v Novih dvorih pri Zaprešiču, so zbrani v lepo zgodovinsko zbirko. Razstava zbuja veliko pozornost Zagrebčanov in je priporočljiva vsakomur, ki pride v Zagreb. Razstavljene so številne velike slike in portreti, b3>-norve originalne uniforme, številni proglasi in letaki iz burnih časov 1845 ter predmeti, ki poleg banove maske spominjajo na njegovo smrt. B □ U VI FR VINO v STEKLENICAH •-1, GORNJA RADGONA - t * Prvj kongres sladkovodnega ribarstva bo 3. oktobra v Novem Sadu-Petrovaradinu. Udeleženci bodo ziborovali v Sokolskem domu. Kongres bo vodil predsednik zveze inž. Žakič, sledila bodo važna predavanja o ribolovu v naših vodah, o športnem ribištvu, o novem ribarekem zakonu, o konzerviranju sla/ikovodnih rib, o lovu na rake in o ribiškem zadružništvu. Udeleženci imajo polovično voznino. Negovana žena pije vedno Rogaška slatino, ker ji s čiščenjem notranjih organov varuje mladostno svežost. * Zakaj ni letos rib na Jadranu. Pravkar se je na Jadranu pričel jesenski ribolov. Ob dosedanjih mlajih ali pomračinah je bil ribolov tako slab, da enakega ribiči že dolgo ne pomnijo. Močne morske gtruje in številni delfini so zavirali prihod velikih ribjih jat v naše zaklone. Oceanografski zavod v Splitu bo po letošnjih 6labih izkušnjah posvetil modernizaciji našega ribolova na Jadranu večjo pozornost. Kuhanje na električnih ploščah SE VRŠI vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/L Gospodinje vabljene! * Nepismenost hočejo odpraviti v petih letih na vsem ohmočju bivše Bo6ne in Hercegovine. V ta namen je znano prosvetno društvo »Napredak« v Sarajevu sestavilo velikopotezen načrt. Načelnik prosvetnega odseka dr. Milan Martinovih je na nedavni seji »Napredka« poročal, da je v Bosni in Hercegovini 376.000 nepismenih hrvatskih katolikov. Za pobijanje nepismenosti je zatorej »Napredak« zbral samo za letos 155 tisoč din. Kakor moremo sklepati po poročilu hrvatskih listov, bodo izpreobračali samo hrvatske katolike k pnsmenosti, kajti nepismenih hrvatskih muslimanov v poročila ne omenjajo. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 6IŠKI. Telefon 33-87 WILLY FORSTOVA komedija ALL0TRIA v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri v ponedeljek ob pol 9. uri Renate Miiller, Jenny Jugo, Adolf VVohlbriick, Heinz Rtihmann Prihodnji spored: Zmagovalec dneva * Ženo je vrge! v Savo. Pred beograjskim sodiščem je stal zemunski ladjar G jura Ci-glaria. Star je 43 let. Ze dolgo plove z vlačilci cd Črnega morja do Srednje Evrope. Navadil se je pijače in se je naposled naveličal žene. Letos v noči na 22. aprila je svojo ženo vrgel v Sava V zagovoru je sicer trdil, da je pri prevozu k vlačilcu sama padla v vodo in utonila, toda vse izpovedi prič potrjujejo, da je Ciglarič v pijanosti pahnil ženo v vodo prav po zgledu Stenke Razina. Pred sodniki se je bridko razjokal. Obsodili so ga na 12 let robije. * Polovična voznina je dovoljena zobo-tehmikom, ki se udeleže kongresa zveze nesamostojnih zobotehnikov dne 3. oktobra v Zagrebu. Popust velja od 2. do 4. oktobra. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vze-mita zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * Obledele obleke barva v različnih barvah Jn plisira tovarna. .LOS, REICH, h 1 'No,Ti st se zopet enkrat, pešteno zamazal.moj^, Stn! To se ne C, bo dalo oprati, z nobenim milom !,> Od zdaj ne boš nosil nobene bele obleke več za šport!! 0 joj, to se mi bodo smejala dekleta lj Kaj pa pravi modra teta k. temu?: Znebiš se skrbi, Če prinesešp svoji materi dobro milo toda., pazi da dobiš pristno^ SCHICHTO MILO 3ELEN * Očetu pijancu odseka] glavo. V vasi Mašiču pri Slavonski Požegi je Nikola Gajič strahovito ravnal s svojo družino. Kadarkoli je prišel do denarja, se je napil in potem pretepal ženo in otroke. Zapravil je že vse posestvo. V četrtek je prodal poslednjo vrečo žita, nato se je napil, doma pretepel družino, se vlegel pod slivo in zaspal. Tedaj je njegov 171etni sin Ostoja vzel sekiro, mu gladko odsekal glavo in se nato prijavil orožnikom. Skoro 65 milijonov dinarjev znašajo dobitki predstoječega 35. kola državne razredne loterije, čije prvo žrebanje se vrši dne 20. in 21. oktobra 1937. GLAVNI DOBITEK: t milijona dinarjev že za eno četrtlnko srečke lahko dobite 500.000 dinarjev! Opozarjamo naše cenjene čitalce na prilogo znane glavne kolekture drž. raz. loterije A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in Ilica 15, ki je priložena vsej naši današnji nakladi. Dolgoletno vzorno in nadvse korektno ter solidno poslovanje te kolekture je že toliko znano vsej naši javnosti, da jo moremo tudi mi s svoje strani priporočati našim čitalcem. * Pozor pred lahnim kontrolorjem! V nekaterih krajih škofjeloškega in kranjskega sreza se je pojavil neznanec, ki hodi po gostilnah in kot uradna oseba pregleduje, ali imajo četrtliterske steklenice žig s krono. Steklenice, ki po njegovem mnenju niso pravilno žigosane, žigosa kar sam, nakar zahteva nekakšno takso v znesku od 40 do 120 din. Od nekaterih gostilničarjev zahteva plačilo takoj na roko, nekaterim pa pušča položnice Hranilnice dravske banovine. Predstavlja se za banovinskega ura trnka pri oddelku za kontrolo mer v Ljubljani in ima s seboj tudi ponarejeno uradno legitimacijo. Zveza združenj gostilniških podjetij opozarja gostilničarje, naj ne nasedajo sleparju, naj mu ne dajejo steklenic žigosati in naj mu ne izročajo denarja, ker so nepravilno žigo«3ne steklenice neveljavne. Gostilničarji se naprošajo, naj neznanca, če se še kje pojavi, takoj izroče najblažnjenuu obla-stvu. * Največja tombola v Savin»ki dolini. Danes 26. t. m. bo v Braslovčah sokolska tombola, za katero je vliko zanimanje, saj bodo srečniki dobili ksur sedem koles. Razen tega bo oddanih še nad 500 večjih in manjših dobitkov. Tombola bo na ac- ZAHVALA štiri leta sem trpel na hudi neuralgiji, iskal sem pomoči na več krajih. Letos pa me je privedlo službovanje v belo Ljubljano. Ko me je tu napadla bolezen prvikrat, serr stopil do g. drja Otona BAJCA.. Njegova izredno vešča kirurška intervencija je napravila mojim bolečinam konec. Danes, ko sem zopet zdrav in čil, ne morem napraviti drugega, kakor da se svojemu velikemu dobrotniku po tej poti javno zahvalim. HALIL IMAMOVH5, muslimanski vojni svečenik v ljubljanski garniziji. Obisk v Opelovih tvomicah avtomobilov V zvezi z izletom nemških avtomobdli-stov v Jugoslavijo bo gotovo marsikoga zanimalo nekaj podatkov o nemški avtomobilski industriji, ki jo tako po velikosti kakor tudi po kakovosti proizvodnje nedvomno najbolje reprezentirajo Opelove tovarne v Riisselsheimu na Maini, ki so hkrati tudi največje avtomobilske tovarne v Evropi. mobilska tovarna Evrope. Ta silni razmah je dosegel Opel na ta način, da je že takoj spočetka, ko so se razen v Ameriki ie povsod gradili avtomobili na obrtniški način, uvedel proizvodnjo v velikih serijah, kar edino lahko izdelek poceni pri nezmanjšani kakovosti. Ko je pred nekaj leti prešla Opelova tovarna v koncem »General Motors«, se je ves obrat z ogromnimi lnve- Jugoslavija, ki se zadnja leta dokaj naglo motorizira, uvaža večino potniških in tovornih avtomobilov iz Nemčije in znamka Opel je med njimi najštevilnejše zastopana, kar kaže, da so ti avtomobili za naše prilike najprimernejše zgrajeni. V Ope-lovih tovarnah, ki jih smatrajo strokovnjaki za najmodernejše na svetu, se res grade vozovi po najmodernejših delovnih postopkih, ki se zmerom sproti izpopolnjujejo po najnovejših izkušnjah, pridobljenih v največjih ameriških avtomobilskih tovarnah. Ob gigantskih strojih in kilometre dolgih tekočih montažnih trakovih v Riisselsheimu je zdaj zaposlenih 22.000 delavcev specialistov. Lani je ta delavska armada Vsak Opelov avtomobil pride, čim zapusti transportni trak, na zelo vijugasto cesto, kjer se preskusijo njega vozne sposobnosti. — V ozadja vidimo na sliki del velikanskih montažnih poslopij Opelove tovarne T. Riisselsheimu, ki Je največja v Evropi. stlcijaml popolnoma preuredil na ameriški način avtomobilske fabrikacije ia poslej se je podjetja naglo povzpelo aa vodilno mesto. Zdaj zavzemajo tovarne potniških vem v Riisselsheimu 883.000 kv. m površine ia skoro prav toliko tudi tovarne tovornih avtomobilov v Brandenburgu. V vsem obratu teče nad 12.000 orodnih strojev ln samo v zadnjih petih letih je bilo za izpopolnitev strojne opreme Investiranih ca. 780 milijonov Din. V Opelovih tovarnah delajo največji stiskalni in prebijalni stroji ter največja naprava za varen je. 96 transportnih trakov v skupni dolžini 12 km se vije mimo delavcev, noseč stotine ia sbotitoe sestavnih delov, is katerih se po nifi maaj Mož s trakom na rokava je eden izmed 700 inšpektorjev Opelovih tovarn. 30.000 delovnih postopkov je potrebno za sestavo vsakega voza In vsak teh postopkov je zmerom pod kontrolo Inšpektorjev. Na sliki vidimo, kako se še poslednjiČ pregleduje motor, preden bo voz, ki se že spušča s transportnega traku, z lastno močjo speljal lz tovarne. zgradila 120.000 novih avtomobilov. Tolikšne produkcije niti od daleč ni dosegla nobena druga evropska avtomobilska tovarna 15.000 novih voz se je lani izvozilo, dočim za letos cenijo izvoz na ca. 35.000 avtomobilov. Laiku se na prvi mah čudno zdi, zakaj so se ravno Opelove tovarne tako silno razvile. Skrivnost je v najsmotrnejši organizaciji dela v samih tovarnah ter v dobri pomožni službi zunaj na terenu, ki je zmerom in povsod vozaču na razpolago, v največji meri pa tudi v tesnih zvezah, ki jih imajo Opelove tovarne z največjim avtomobilskim koncernom na svetu — — »General Motors«. Nedavno so v RtlsselsJieimu slavili 75 letnico obstoja Opelovih tovarn. Iz majhne ključavničarske delavnice v napol razpadlem hlevu, kjer se je Opel poskušal naj prvo v izdelovanju koles in šivalnih strojev, je v 75 letih zrasla največja avto- ko 30.000 delovnih postopkih rodi vsak posamezni avtomobil. 450 novih voz zdrkne zdaj dnevno e končnega transportnega, traku in sestava vsakega posameznega n« traja delj ko 90 minut. 280.000 ton raznega gradbenega materijala, 133.000 ton jekla 47.000 ton jeklene pločevine, 162.000 kv. m stekla, 1500 km. po 2 m širokih tkanin, 20.000 m* lesa, 80.000 ton premoga, olja in pogonskih snovi, 2000 ton barve ia lakov, 2800 ton raznih pogonskih snovi in 87.000 m visok stolp, ki bi ga dobili, ako bi vso pnevmatiko zložili drugo vrh druge, to so letne številke, ki nam najbolj nazorno ilustrirajo ogromno množino sirovin, ki jih porabijo Opelove tovarne. In vendar tudi te številke lahko samo približno ilustrirajo ogromne dimenzije tega podjetja, ki se edino v Evropi že bliža ameriškim izmeram. In ves ta velikanski aparat služi izključno samo temu, da ustvarja danes tudi finančno šibkejšemu človeku lastni avtomobil, Kakor mogočen veletoh bral skozi montažne dvorane na stotine karoserij. — Opelove tovarne v Riisselsheimu niso samo največje avtomobilske delavnice ampak hkrati tudi največje tovarne karoserij v Evropi. koWkem tetovadišču prri Sokolskem domu, v primeru slabega vremena pa v sokolski dvorani. Kolesa so razstavljena v izložbi Leganta v Bnaslovčah. Po tomboli bo v sokolski dvorani ob zvokih zabukovške rudniške godbe zabava. Savicjčani in Celjani, pridite! Iz Ljubljane n— Recitacija ln vodstvo na razstavi neodvisnih. Danes ob 11 -bo režiser Narodnega gledališča Ciril Debevec čital v Jakopičevem paviljonu izbrane odlomke o umetnosti iz del slovenskih pisateljev, ob 11.30 pa bo imel akad. slikar prof. Stane Kregar ▼0(Jstvo po razstavi. Občinstvo je vabšjeoo k čim številnejšemu obisku. u— Otvoritev plesne šole na Tabora bo v soboto 2. oktobra ob 20. Plesne vaje pa bodo ob nedeljah ob 20. v veliki dvorani So-koiskaga doma. Vodil bo plesni mojster br. Trošt. Vabila 60 razposlana. Reklamacije v društveni pisarni (južna stran) od 1& do 20. ure vsak delavnik. Vstop 6trogo proti vabilu. n— Telovadni tefaji sa mladino (vodi J. Kozak) so se pričeli in se vrše vsak ponedeljek in četrtek popoldne v telovadnici gimnazije v Vegovi ulici. Prijave in pojasnila ob navedenih dneh od 14. do 16. ure v telovadnici. Osvetlite svoj nasmeh s KOLYNOS-om! KOLYNOS naredi zobe lepe m bele. On j s antiseptičen. Njegova pena se vleze tudi v najmanjše otline in najbolj skrite dele ugonabljajoč opasne klice, povzročitelje madežev in pokvarjenih zob Poskusite KOLVNOS, navdušeni boste! OS ČEVLJEV Velika izbira novih jesenskih modriov vseh vrst po zelo nizldh cenah. Prodajalna čevljev preje Dunajska cesta 23 „PH Pollaku" seda] Kolodvorska ulica 11 ^Trflimf44 Štiridesetmilijonflko posojilo in mestni krediti na »eji mestnega sveta. Prihodnja seja mestnega sveta bo v torek ob 17. Na dnevnera redu je med drugim odprodaja občinskega sveta Leonu Bahovou, nakup sveta od Adolfa MergenthaLerja, odobritev kredita za ureditev na Marijinem trgu, dalje kredita za ureditev grobov zaslužnih mož na pokopališču pri Sv. Krištofu, kredita za plačilo cerkvenega davka, kredita za napravo policijskih garaž Všenpetrski vojašnici, kredita za ureditev Mestnega muzeja, kredita za napravo strehe na Vodnikovem trgu z manu-faJctuamimi lopami; potem pridejo še na vrsto kredit za gasilsko telefonsko centralo, kredit za beljenje prostorov v poslopju Mladike, kredit za regulacijo Tivolija in kredit za preureditev prostorov v mestni hiši na Celovški cesti. Razpravljalo se bo naposled o najetju 40-milijonske-ga posojila za tramvajsko družbo. Vloženih je več prošenj za gostilne in bifeje; med drugim prosi Bata za predhodno dovolilo za kavarno in dancing na vogalu Šelenburgove ulice Sin Aleksandrove ceste. V tajni seji se bodo oddale nekatere službe in se bo rešilo napredovanje uslužbencev Mestne hranilnice. n— Ustanovitev domače zadruge za izposojanje filmov. Ker so zagrebške filmske izposojevalnice za svoje filme zahtevale pre tirane cene in se poleg taga posluževale nemoralnega načina kupčevanja na ta način, da so že enkrat sklenjeno kupčijo stornira-le, če jim je konkurenca nudila večji zne-ssk, so naša večja kinematografska podjetja v Ljubljani sklenila, da poslej nastopajo sporazumno pri izposojevanju filmov in sklepanju kupčij. To seveda zagrebškim gospodom ni bilo po godu in zaradi tega so sklenili bojkotirati naše kinemotografe. Pravijo, da ne bodo več posojali filmov, če naša podjetja ne pristanejo na njihova pogoje. V odgovor na to so imeli včeraj naši lastniki kinematografov iz vse dravske banovine sejo v kinu Unionu, na kateri so sklenili, da bodo ustanovili domačo zadrugo za izposo-jevanje filmov, da se na ta način zavarujejo proti odiranju s strani nekatarih zagrebških filmskih izposojevalnic. Med našimi podjetniki in onimi iz savske banovine pa tudi nekaterimi drugimi iz vse države je tdl dosežen načelen sporazum in tako bo v najkrajšem času res ustanovi j ana zadruga, za katero je bil odbor pooblaščen, da stori vse ■primerne ukrepe. Bogme, težki tisočaki so že šli iz Slovenije za filme v židovske roka! Treba je temu odločno napraviti konec. '.ammmmmmammmmmmmmmmmmmmm^ jfc^s^gMMTOnaMMroigm^i^gnOTBapaOTBgaiCT^i i m imi»«iiiniiii—jiwmi i—■—anan——i Jesenski čas je najbolj primeren, da si napolnite album s fotografijami, ki ite jih napravili v poletnih mesecih. Iz mnogih Vaših negativov bi se dale napraviti lepe poveča e, ki bi krasile zbirko fotografij iz Vašega življenja Ako želite res dovršene povečave za kompletiranje albuma, Vam bo po znatno znižanih cenah izdelal vse povečave Foto Tourist — Lojze Šw.uc, Ljubljana, Aleksandrova cesta šf. 8. ^IIMiiiiillifilililliiiilll^ u— Dela.ci in kuhinja Delavskega doma. Na notico, ki smo jo priobčili pod tem naslovom \ svoji četrtkovi številki, nas naproša uprava Delavskega doma za objavo liaslednjaga pojasnila: Stalnih atonentov iz vrst delavstva kuhinja Delavskega doma sploh nima. Kako pa so gosti s hrano nezadovoljni, kakor pravi notica, najzgovorneje dokazuje število gostov, ki je prav v zadnjih mesecih tako naraslo, kakor šp nikoli doslej. Ograda v jedilnici je bila postavljena da omogoča vzdrževanje potrebnega reda v jedilnici lz istega razloga imajo take ograde posiavijene tudi po jedilnicah drugih delavskih kuhinj, pa se nad njimi nihča ne spotika. Pri hrani se ne dela med gosti nobena razlika in se denar vseh enako vpo-števa; dTugačno postopanje je sploh nemogoče, saj so gosti kuhinje skoraj izključno sami dalavci. Hrana je vedno sveža, okusno pripravljena ter tudi po količini povsem zadostna. Kdor s hrano ni zadovoljen, se more pritožiti na pristojnem mestu, in ne zaman, če je pritožba upravičena. Seveda pa kakih specialitet kuhinja za 2, 3. ali 4. I)in ne more nuditi, saj je kuhinja Delavskega doma najcenejša javna kuhinja v Ljubljani. Pripomniti je še treba, da je kuhinja pod stalnim nadzorstvom krajevnih zdravstvenih oblasti in da jo posredno in neposredno nadzirajo ljudje, katerim je prospeh ta važne socialne ustanove najmanj toliko pri srcu, kakor piscu zadevne notice. Zato se sme upravičeno domnevati, da izvira nerazpoloženje do uspevajoče kuhinje Delavskega doma od povsem drugod, kakor to navaja notica. u— Večerni trgovski tečaj se začne v asačetku oktobra na trgovskem učilišču Cristofovem učnem zavodu v Ljubljani, Domobranska 15. Poučevali se bodo trgovski predmeti; pisarniška dela, stenografija, strojepisje .nemščina itd. šolnina zmerna. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo ustno in pismeno in brezplačne nove prospekte. Z letošnjim lotom je ta tečaj potrjen od ministrstva za trgovino in industrijo. u— Stavka mesarskih pomočnikov traja dalje. Nasprotja so se oelo nekoliko poostrila. Stavkovni odbor je zasedal v gostilni pri Predoviču, zato so nekateri mesarski mojstri zagrozili, da se bodo te gostilne teogibali. Stavkovni odbor izjavlja, da nima nikakih zvez z omenjenim gostilničarjem in svari pred razširjenjem neresničnih govoric, katerih namen je ne samo oškodovati položaj mesarskih pomočnikov, marveč tudi onih, s katerimi pride odbor v stike. Oglejte si v novi konfekcijski trgovini moiko Šelenburgova ulica 6 damske plašče, kostume in obleke ill!!!l!llll!ll!l!l!!l>!lllllllll!lillll!illllll!ll!llll!lll!ll!l!lllllllllllllllll» u— Pojasnilo Scagnettijevih. V članku pod naslovom; »Okoli spomenika viteškega kralja« je bilo objavljeno; Venec hiš v tem bloku je v posesti naslednjih lastnikov; Kaminskega društva, zavarovalnice Croatie, lekarnarja Bahovca, ki je kupil hišo in zemljišče od Scagnettijevih dedičev itd. K temu smo prijeli naslednje pojasnilo; Ni res, da je kupil Leon Bahovec od Scagnettijevih dedičev hišo in zemljišče, res pa je, da je kupil od Valerije Kralj roj. Scagnetti samo tretinko hiše in zemljišča-, kar je vezano v korist bratov Valentina in Romana Scagnetti z fidejkomisarično substitucijo, če umrje Valerija Kralj roj. Scagnetti brez otrok, torej od te za sedaj le užitek tretjine hiše in zemljišča pod navedenim pogojem. Foto amaterji! Za izdelavo Vaših posnetkov Foto Janko Pogačnik edina specialna fototrgovina LJUBLJANA, Tyrševa cesta št. 20 Naša izdelava pomeni kvaliteto ! u— šola Glasbene Matice ljubljanske. Ravnateljstvo šole Glasibene Matice opozarja starše na sledeče: Glasbeni otroški vrtec začne s svojim deloim dne 1- oktobra, prijave sprejema pisarna Glasbene Matice vsak dan. Ravnateljstvo vabi vse one, ki obvladajo kak godalni ali kak drugi orkestrski instrument, da se prijavijo za tečaj za orkestralno igranje, ki ga vodi na šoli Glasbene Matice prof. Karel Jeraj. Obenem vljudno obvešča, da se sprejemajo gojenci na šolo Glasbene Matice z& klavir, violino, petje, splošno glasbeno teorijo, mladinsko petje, orkester itd. še vedno v uradnih urah dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. KINO IDEAL Premiera najlepšega francoskega velefilma Na morski gladini Viktor Francen, Marcelle Chantal Jean-Pierre Aumont Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 u— Operna pevka, profesor Jarmila Lily Gerbičeva, bivša profesorica na Minarvi in plemskem 6irotišču v Pragi, prične s privatnim poukom dne 1. oktobra. Poučujejo se sledeči predmeti po izbiri: klavir, solo-petje, teorija in deklamaeija, od prvih za-čatkov do popolne izobrazbe. Zadevna pojasnila in vpisovanje bo v torek 28., sredo 29. in četrtek 30. septembra od 11. do 12. ure dopoldne in od 4. do 5. ure popoldne v Čevljarski ulici štv. 1, nadstropje II. Šolnina je nižja kakor v vseh drugih glasbenih zavodih. Dr. JOSIP TAVČAR ZOBOZDRAVNIK zopet redno ordinira u— Zaradi preprečenja pijančevanja in izgredov po rekrutih ob času vpoklica je uprava policije izdala naradbo: V času, ko prihajajo v Ljubljano vpoklicani rekruti, je imetnikom gostilničarskih, kavarniških in sličnih obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom in njihovim spremljevalcem. VsakomuT je prepovedano pod kakršnimkoli imanom prodajati rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati ali nositi. Rekrutom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki se bodo kaznovali z globo od 10 do 500 din ali z zaporom 1 do 10 dni. Nared-ba bo veljala od 1. do 3. oktobra u— Železniškim upokojencem v Ljubljani in okolici v vednost. Železniški upokojan-ci in vdove, ki so v avgustu in pozneje naročili in plačali režijski premog, se pozivajo, da se oglasijo s svojimi dobavnimi knjižicami v računski pisarni v Ljubljani in doplačajo za eno tono še 1 Din in 54 par, in to čimpraj. Žrebanje Državne razredne loterije v novem 35. kolu bo v Ljubljani Vsakdo bo lahko prisostvoval igri petega razreda, v kateri se žrebajo MILIJONSKI DOBITKI Kdor se želi udeležiti igre v tem kolu, naj kupi srečko pri ZADRUŽNI HRANILNICI V LJUBLJANI Dalmatinova uHca 6 I «— Kino Union obvešča svoje obfekovai- oe, da film »Top Hat« ni pravočasno dospel, zaradi česar je bi] kino prisiljen spremeniti program in predvaja velika film L. Trenkerja »Condottieri«. u— Francoske tečaje spat otvarja za odrasle s 1. oktobrom 1937 »Francoski institute Pouk bo v Ljubljani na drž. učiteljski šoli, moški oddelek na Reeljevi cesti. Ukovina znaša mesečno 20 din. Vpis od 27. IX. naprej. Razpored učnih ur in drugi podatki so razvidni is razglasa na uradni deski v važi zgoraj omenjenega učiteljišča. Vabimo na pravočasni vpis. Zajtrk, kosilo, večerja v MENZI, Kolodvorska 8 -.r, u— Zveza strojnikov Jugoslavije, sekcija i Ljubljana, priredi s podporo banske uprave L višji strojniški tečaj iz stroje — in elektro znanstva. Tečaj bo vodil g. inšpektor par-nrih kotlov inž. Gulič. Pričetek tečaja se bo pričel predvidoma sredi meseca novembra t L Pozivamo strojnike in interasente za ta tečaj, da ee priglasijo Zvezi strojnikov, sekcija Ljubljana, Miklošičeva c. 22/Ia. levo ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure. §&DA DELAM0VA SOIA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO IN UMETNIŠKI PiCS. Na zagreb6kem Mlrogojn 00 ▼ pon©- 1 DUKIČEV IUOK-CAJEVA 8. ,VPI$ DNEVNO OD 10-14 u— Večerni kuharski tečaj Zveze gospodinj se bo pričel 1. oktobra. Vse podrobnosti in prijave najkasneje do 30. t. m. dnevno od 16. do 17. ure v društvenih prostorih, Gradišče 14./I. u— Plesni zavod »Jenko« v Kazini — edina šola za družaibni ples v Ljubljani — otvori svoje tečaje v začetku oktobra, ko se vrne mojster Jenko z inozemskega Studijsl»ega potovanja. Dr. Ernest Hammerschmidt specialist za kožne in spolne bolezni Ljubljana — Tyrševa cesta l/a ZOPET REDNO ORDINIRA. Ne zamudite ogledati nove modne barve in najnovejše vzorce za obleke, plašče itd. v trgovini in izložbah tvrdke No-vafc na Kongresnem trgu pri Nunski cerkvi. Prilično 6000 komadov različnih damskih, moških in otroških jopic najnovejših vzorcev še na zalogi po tovarniških cenah pri ALOJZIJ POTRATO preje JOSEP KUNC & Co., Ljubljana, Miklošičeva cesta 32, Palača Pokojninskega zavoda, na vogalu. 7142 u— Mladinski pevski zbor Sokola Ljub-ljana-šiška. Jutri (ponedeljek) bo v SokoJ-skem domu prva pevska vaja in to ob 16. uri za mlajši in ob 17. uri za starejši mladinski pevski zbor. Vabimo šišensko deco, da se še prijavi k sodelovanju v zboru, ki ga bo vodii br. Albin La-jovic. u— Tablice za iombolo v Kranju ima v Erodaji tv. A. Goreč, Tyrševa ces-ta. V jubljani kupljena tablica bo imela še posebno ugotlnost, o kateri se prepričajte v izložbenem oknu pri A. Gorcu. OSKRBNHCA(-lco) za Dom na Krvavcu išče SPD. — Pismene ponudbe do 28. septembra na Slovensko planinsko društvo — Ljubljana, Aleksandrova 41. u— Mojstrski izpit. Gosp. Bazelj Ivan, dolgoletni urar tvrdke F. čuden, je napravil mojstrski izpit za urarsko stroko s prav dobrim uspehom pred komisijo Zbornice za TOI. čestitamo. u— Uprava stega planink »Kraljice Alen-eice« javlja, da bo redna letna stegova skup ščina v nedeljo, 3. oktobra ob 10. v beli dvorani hotela Uniion. Udeležba za članice strogo obvezna. Starši in prijatelji skavtizma vljudno vabljeni. IliiiHIII ZOBNA ORDINACIJA BEVC JOŠKO, dentist — redno ordinira LJUBLJANA — Gosposvetska 4. (v hiši apoteke »Kuralt«) u— Plesni tečaji TKD Atene za odrasle rin otroke se bodo začeli 13. oktobra v telovadnici ženske gimnazije na Blaiweisovi cesti. Vpisovanje istotam 11. in 12. od 17. do 19. ure. u— Pod šifro »Sodelavka je bilo dvignjeno več ponudb s prilogami. Prejemnika ponudb prosimo, da vrne ponudnicam slike in druge priloge. u— Registr. blagajne tn knjigovodstvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Slmandl, Ljubljana, Dvofakova ul. S. telefon 24—07. Iz Celja e— Novi mojstri. Pred mojstrsko izpitno komisijo v Celju co opravili v avgustu in eeptembru mojstrski izpit sledeči kandidati: čevljarji: Jakob Gril, Zenobij Klasnič z Rečice ob Savinji, Anton Koželj z Ljubečne pri Celju, Franc Lubej iz St. Pavla pri Preboldu, Anton Mihalič iz Savne peči in Alojz Motore iz Sevnice, precizijski mehanik Ignac Javoršek z Gomilskega. pek Anton Rel-cer iz Celja, mizarji: Ivan in Leon Cestnik, oba iz TVbovelj. Maksimilijan Poličnik z Ljubnega, Mihael Praprotnik iz Družmirja, Med. univ. Dr. Emil Wafzkč NE ORDINIRA DO 7. OKTOBRA Josip Vrtačnik z Dobrne in Franc Zaje s Planine pri Sevnici, mesarja: Rudolf Grač-n©r iz Celja (pri tv. Rebeuschegg) in Franc Gorisek iz Velenja, krojači; Frano Čander iz Celja, Ivan Kmecl iz Celja, Ivan Krempuš iz Dobriše vasi in Franc Pakiž iz Celja, kro-jačici ženskih oblek: Katica Končeva iz Celja in Silva Oberaunerjeva iz Hrastnika, bri-veo Štefan Herman iz Tribovelj, tapetar Josip Jug iz Žalca, strojni ključavničar Janez Bombek it Trbovelj, karton ažer Fran jo Orač od Sv. Petra na Medvedovem selu in riežni-karka Marija Kmeclova z Zg. Hudinje pri Celju. Čestitamo' la v zagrebški porodniSiioi. Pokojna je bila zgledna žena in nad vse skrbna mati. Zapustila je moža in sedem otrok, izmed katarih so štirje nepreskrbljeni. Bodi ji ohranjen blag spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!_ mmmmmmmmmmmammtmmmmmmmmammmm Senzacija za Jesenice bo 1. oktobra NOVA MANUFAKTURNA TRGOVINA pri „Jerneju" Gosposvetska o. 12. ■»fflllilltiliiilltiFillllIHIffi^^ e— Nabavite si srečke za novo kolo drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju. e— Tečaje za nemški, francoski, angleški, italijanski, event. tudi zaa srbohrvaški, češki in ruski jezik (začetni, nadaljevalni , konverzacijski), nadalje za nemško stenografijo, kartotečno knjigovodstvo, socijalno ekonomijo in reklamo, priredi kakor vsako leto, tudi letos e 1. oktobrom Društvo absolventov drž. dvorsz-red. šole v Olju za člane in nečlane. Interesenti, tudi brezposelni, naij se javijo V podružnica »Jutra« v Celju. e— Ljudsko vseufilišfe ▼ Celju. Redni občni zbor bo v ponedeljak 27. t. m. ob 20. v risalnici deške meščanske šole po običajnem dnevnem redu. Prosimo obilne udeležbe! e— Nanovo je ustanovljeno Zagrebško skladišče sukna, Celje, Gla/vni trg 10., kjer se bo prodajalo strogo po tovarniških cenah. KI Nt J * MATICA J KINO METROPOL, prinaša danes ob 10.15 in 14. uri matineji »ŽIVLJENJE PO SMRTI«. — Ob 16.15, 18.15 in 20.30 skrajno napet film, Možuhin). — Jutri ob 16.15, 18.15 in prekrasnih prizorov »NICEVO« (Ivan 20.30 »SRCE PODZEMLJA« (Gleis-dreieck). — V glavni vlogi Gustav FrShlich in Heli Finkenzeller). Iz Maribora a— Kulturne novice. Ljudska univerza otvori letošnjo sezono dne 1. oktobra v prenovljenih prostorih. Ob tej priliki bodo predvajali kulturni film: Po Donavi od Pasava do črnega morja. Nadaljnji program obsega vrsto zanimivih predavanj o slikarju meščanske vojne Goyu, o češkem liriku Petru Bezruču, o Maksimu Gorkem itd. Sledil bo prirodoslovni film. a— Iskala je škorce, našla je smrt. Pri Žerdinovih v Lendavi so našli mrtvo 18 letno Marijo žerdinovo. Bila je v krvi in je imela na glavi široko odprto rano. Poleg nje je bil samokres. Na prvi pogled se je zdelo, da je izvršila samomor. Pri natančnejši preiskavi pa se je ugotovijo, da je njena smri posledica nesrečnega naključja. Žerdinova je namreč rada hodila streljat škorce v domači vinograd. Na podlagi sledov »o dognali, da je 2erdir">-vi, ko je stopala po strm<- m bregu vinograda, najbrže spodrsnilo. Pri tem je tako nesrečno padla, da se je med padcem sprožil samokres in jo je zadel smrtno-nosni strel v levo sence. Smrt. nesrečnega dekleta pomilujejo vsi, ki so jo poznali. a— žrtev trika. Trgovčeva hčerka Marica Koren iz šmartna na Pohorju je dopoldne sedela v neki tukajšnji kavarni. Nenadoma se je pojavil pred njo neznanec in ji dejal, naj gre k telefonu. Ko s,e je vrnila, je ugotovila, da t' je med tem izginila ročna torbica, v kateri je bila 3000 dinarjev gocovine. sreče Vas vabi! Nove srečke državne razredne loterije si nabavite pri glavni kolekturi, bančni poslovalnici BEZJAK, MARIBOR — Gosposka 25. a— Tezenskl strahovaJec obsojen. Poročali smo o raznih tatvinah v juliju in avgustu na Teznem. Tezenski orožniki so končno izsledili tatu v osebi 25 letnega ključavničarskega pomočnika Jurija Gosaka. Včeraj dopoldne je sedel na zatožni klopi pred mariborskim malim kazenskim senatom, ki je Gosaka obsodil na 1 leto in 4 mesece robije, ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. a— Na bikovih rogovih. Posestnik Fe-renc iz Cerknice pri št. Ilju je hotel pomiriti zbesnelega bika. Podivjana žival je navalila nanj, ga nabodla na rogove ter potisnila ob steno. Ferenc je dobii nevarne notranje poškodbe, tako. da so ga morali prepeljati v tukajšnjo srplošno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. a— Pri glasni rok za gledališki abonma Je podaljšan do 1. oktobra. Ne zamudite te zadnje prilike in si zasigurajte cenen obisk gledališča v vsej bodoči sezoni! a— Cerele francais. Francoski krožek v Mariboru bo otvoril s 1. oktobrom spait francoski otroški vrtec, tečaje za osnovno — meščansko — in srednješolsko mladino ter za odrasle in svoje konverzacijske sestanka. Dnevi in ure so razvidni na lepaku r Gregorčičevi ul. 4. Prijave se sprejemajo ob sredah ob 17. do 19- v društveni čitalnici, Gregorčičeva ul. 4/L, 1. oktobra in naslednji teden pa v kurzih samih. Pouk se bo začel v ponedeljek 4. oktobra. Iz Trbovelj t— S 1. oktobrom ee zatenja pouk na ru-dargki nadaljevalni šoli. Rudarji in delavci, ki žele stopiti v šok), se lahko vpišejo v četrtek in v petek in 9oboto od 14. do 17. na deški šoli v Trbovljah. Pouk je brezplačen, istotako so brezplačna tudi vsa učila, kar omogoča obisk šole tudi braziposelnim. Iz Zagorja z— Sporazum o zboljšanju akordnih postavk je bil dosežen na razpravi v četrtek v rudniški pisarni v Zagorju. S prihodnjim mesecem dobijo rudaTji povišana zaslužke pri akordnih delih. Tudi delavska stanovanja se pričnejo popravljati. Težave delavcev na separaciji. ki gredo dnevno dvakrat po tri do štiri ure na delo, za enkrat niso ugod no rasene. Splošno pa se je opazilo, da so Filmski šlager najlepših Španskih roman* KITARE (Melodije ljubezni) Tino Rossi LOGA Warner Olannd in Boris Karloff T velenapetem filmu MEFISTO V OPERI Divne operne arije. Najnovejši žurnal; pogreb T. G. Masaryka, predsednika Č.SJL V nedeljo ob 10.30 url ljudska predstava po znižanih cenah od Din 4.50 do Din 10.—. Ker film »TOP HAT« nI pravočasno prispel predvajamo reprizo velikega filma Luis Trenkerja CONDOTTIERI Predstave danes ob 15., 17., 19. ta 21. nrL zastopniki TPD pokazali dobro voljo in so zadovoljivo rešili zahteve po zboljšanju zaslužka. z— Nenadna smrt priljubljene mladenke. V petek dopoldne so ob veliki udeležbi po-gTebcev pokopali 28-letno Papco Drolčevo, hčerko posestnika in mesarja Jurija Drolca iz Izlak. Odkar je mati umrla, je Pepoa bila gospodinja pri hiši. Ravno je pripravljala očetu kosilu, ko se je naenkrat zgrudila in izdihnila. Prebivalstvo je splošno obžalovalo nenadno smrt značajnaga narod-no-zavednega dekleta. Silno je prizadet njen oče, ki je iz svoje hiše spremil že 18 svojcev na njivo miru. Razna nacionalna društva pa so izgubila marljivo podpornrioo. Lep ji bodo spomin, žalujočim iskreno sožalja! Iz življenja na deželi RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. uri vaseli fihn današnjih dni »Inkognito«. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik. TRŽIČ. Kino bo predvajal danes v nedeljo malo Shirlev Temp4e v filmu >M»i: polkovnik«, risano Smešnico in tednik. JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. uri pop. in pol 9. zvečer vela-film »Intermezzo« s Tre?i Rudolpih in Al-breehtom Schbnhalsom v gL vlogi. Med dodatki domač kulturna film in Paramountov zvočni tednik. Sledi velefifcn: »Pri treh mladenkah«. NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 15., 18. in 90.15 filmsko vesaloigro »Njegova hčerkica je Petere V glavnih vlogah: Traudl Stark. Kari Ludvvig Dnehl, Paul Horbiger. Maria Ander-gasit, Olga Čehova. Predigra: Paramountov zvočni tednik. HRASTNIK. Zvočni kino SokoI bo predvajal danes film: Mladost zmaguje. Žalostna jesen gorenjskega kmeta Radovljica, 25. septembra Letošnje Vato, ki se je prvotno posmejalo našim kmetom, je spremenilo obraz. Pozno cvetenje jablan je obetalo obilen šari. In ras, poleti je balo na jablanah toliko sadja, da so se marsikje veje 6koro lomile. V Je-po razvijajoče se sadje pa je položil mrčes škodljivo zalego. Menda mu je ugajala vlaga. Zato je mnogo sadja popadalo z d? jvja. V krajih, kjer ja sadje ostalo, se ga ob neprestanem deževju prijema gniloba. Prav tako kakor mrčes in gniloba so se letos v radovljškem erezu razpasle tatvine sadja. Menda še nikoli ljudj? niso pokradli toliko sadja kakor letos. Pod predtvezo, da je pobiranje z drevja odpadlega sadja dovoljeno, hodi mladina po sadovnjakih in kjer ne najde saja na tleh, ga kar z drevja str ase. Podnevi mladina ponoči pa stari! In tega ne počnejo ljudje, ki b4 bili tako siromašni, da bi ne imeli česa jesti. To so člani družin, ki sicer nimajo sadovnjakov, imajo pa denar, naložen celo v hranilnicah. Sadja si naberejo toliko, da eo preskrbljeni za vse lato. Mnogi iz nakradenega sadja oelo kuhajo žganje za sebe in za prodajo. Vsi ti ljtidje so prepričani, da kraja sadja ni nič, saj ee večkrav čuje na deželi: Kmet od eadja ne plačuje davka in Bog je sadje ustvaril za vse. V mnogtih krajih so kmetje sadje Sa obrali Pomanjkanje denarja sili kmeta, da proda, kar more, in za vsako ceno. Tujih kupcev ni, kmet pa ne more čakati za denar, in tako se tudi zgodi, da kmetje prodajajo jaboi-ka kar na drevju po 50 par za kilogram. Taki žalostni primeri le pomagajo niža zadnje luknje, pa novinarjev, da je bilo med najširšimi sloji toliko protiavstrijskega duha, in ti novinarji so vzgajali svoje čitatelje tako, da slovanski vojak — vkljub vsemu hujskanju — tudi med vojno v Rusu in Srbu ni videl svojega sovražnika, marveč je bežal — na drugo stran. Avstrija je torej dobro vedela, zakaj je ravno novinarje internirala. »Kako pa je bilo pri nas?« »Internacije so se začele najprej na Goriškem in na Štajerskem. Zal, da o teh dogodkih v začetku voine nimamo kakega skupnega dela. Imamo le raztresene spomine. Ker so bile ječe prenapolnjene, so za internirance porabili razne stare gradove in davno zapuščene zgradbe, kjer so si pomagali, kakor so si vedeli in znali. Kajti v »internat« so prišli ljudje, ki so zagrešili malo ali nič. Včasih je zadostoval sum ali prazna denunciacija. Včasih pa se je zgodila tudi pomota in so zašli osumljenci v ječe, tatje in razbojniki pa v internate. Na Goriškem bi o tem vedela največ povedati goriški grad in Ri-hemberk, na Štajerskem Maribor in Gradec. V Ljubljani naš Grad.« »Ali ste bili vi tudi med temi?« »Ne. Mislil sem, da nas bodo prijeli takoj, saj so vedeli, kdo in kaj smo, pa so čakali. Morda zaradi lepšega. Ljubljanski grad se je napolnil šele na velikega Šmarna dan 15. avgusta, ko je dospel velik 1 transport iz Gorice. Potem so vodili ljudi, . ki so bili večinoma brez vsake krivde, pred vojaško sodišče na Poljansko cesto, odnosno v Marijanišče. Tam so jih izpu-ščali, ali pa pošiljali nazaj. Neverjetno, koliko nepotrebnega dela je imela država s temi ljudmi: Toda vse to je bilo potrebno zaradi varnosti države. Ali pa še zaradi česa drugega. Nazadnje se je pokazalo, da je v Avstriji toliko nezanesljivih, sumljivih, državi nevarnih in veleizdajal-skih elementov, da ne zadostujejo več niti ječe in vsi stari gradovi — in graditi je bilo treba posebna lesena taborišča. Poleg tega so iz obmejnih pokrajin, kjer je divjala vojna, pritisnili begunci. Kam z njimi? Ker so bili Slovani, so bili seveda sumljivi. Kaj so ti ljudje pretrpeli, je težko popisati. Največji tabor v naši bližini je bil grozni Thalerhof pri Gradcu. Tam mu kar zdrsne od kraja iz roke. Največ jih zdrsne v prve tri. Tako dobimo v naš prvi parlament v glavnem tri stranke. Zaradi praktičnosti imenujem vse po številkah. Prva bodi: rimsko eno, druga: rimsko dve in tretja: rimsko tri. Ako dodamo tem številkam času primeren političen izgled, zapišemo še kratice. Prva bodi: RE, druga RD in tretja RT. Še Rimu se tako ne moremo mnogo z-ameriti. Drug; dan po volitvah imajo vse tri tako jasno označene stranke svoje poslance, ki čvrsto stoje na svojih načelih in programih in gredo skoro z istim vlakom v Beli-grad, Bel g rad in Beograd. Tu ni mnogo razlike; skoro kakor RE, RD ;n RT. Seveda, pri dijetah se še manj razlikujejo. Zavihnejo rokave, pljunejo v dlan, pa hajd! Dela ogromno! To in to po načelih, drugo po programih. Kar še ostane, gre po taktiki, pa zaradi propagande in agitac;je. To za klub in stranko, ono skozi okno in za najširše množice. Saj gre! Le naprej I Volivci pa niso samo zato tu, da oddajajo glasove, da čitajo programe in poročila. O, ne! To naj si dobro zap;še za ušesa vsak strankar, vsak politik in jako debelo bodoči kandidati. Volivci imajo tudi svoje posebne interese, pravzaprav jako zasebne interese. Ti so vselej v ospredju vse politike; njen začetek in konec. Kaj program?! Ta lahko malo počaka. In kaj bi bilo potem s stranko in poslanci, če bi takoj ustvarili ves so izbruhnile epidemije in ljudje so tru-moma umirali. To je bilo v oni strašni zimi 1914-15. Kaj se je godilo v Aradu in južnoogrskih krajih, kjer se je madžarska azijatska besnost znašala nad odpeljanim srbskim prebivalstvom in političnimi osumljenci i zSrema in Vojvodine — o tem bi se dalo pisati cele knjige.« »Kako je bilo s konfinlranci pri nas?« »Vkljub našemu predvojnemu srbofil-skemu navdušenju, so »zgoraj« vedeli, da Slovenci niso nevarni. Poznali so svoje zveste stare Kranjce, zato politična oblast še ni preveč divjala. Znana okrožnica SLS ki je pozivala na denuncijacije, je seveda imela mnogo uspeha, tako da so se gospodje na policiji pritoževali, koliko dela imajo zaradi samih ovaduštev. To je pač neizbrisen madež na bivši SLS. Nekaj teh žrtev je končalo na Suhem bajerju. Ko bi bila vlada hotela zapreti vse »srbofile«, kakor je velela tista okrožnica, bi ne bila imela dovolj prostorov. Zato je previdno čakala, da se izpreobmejo, ko bodo videli avstrijske zmage.« »Katere internate ste spoznali vi?« Po nas so posegli šele, ko je Italija vojno napovedala Ob binkoštih 1915. Prišli smo najprej na Ljubljanski grad. ki se je bil med tem že malo izpraznil. Od tod so nas prepeljali v Wa&no pri Lipnici, kjer je bilo ogromno taborišče. Od tod so nas prepeljali v Hainburg ob Donavi. Iz Hamburga so nas pozneje transportirali mimo Grollersdorfa, kjer je bilo največ slovanske inteligence, v Sitzendorf. Iz Sitzen-dorfa, kjer smo sedeli le nekaj tednov, smo prišli v Mittergrabern, kjer so nekateri ostali do konca, ko so leta 1918. začeli internate prazniti; kajti od majniške deklaracije 1917 so se čuli po vsej državi vzkliki, zaradi kateri so bili prej ljudje zapiram, internirani ali celo streljani. Internati so bili torej le seme za veliko žetev let 1917—1918. Ko je leta 1918. prišla v .tabore tako imenovana »perlustracijska komisija«, katere naloga je bila, pregledati, kdo vse prebiva v taborih, je strmela, koliko nedolžnih ljudi je cela leta tu. po nepotrebnem živelo na državne stroške. Kajti vohuni, izdajalci in taki so bili vse drugod ko v internatih. Res je pa, da so bili tabori sijajna vzgojevališča za proti-državno mišljenje: če je prišel kdo sem kot avstrijski patrijot, se je gotovo spreobrnil.« »Kako se vam je godilo v taborih?« »O tem bi se dalo cbširno pisati. Inter-niranci so bili ljudje, ki so bili izzven zakona. Zakrivili prav za prav niso ničesar — in vendar niso bili svobodni. Leta in leta so preživeli v zaporih in barakah, ne da bi jih kdo zaslišal. Na Dunaju je bil nov urad: »Kriegsiiberwachungsamt«, (že ime je grozno!), ki je odločal o usodi intemirancev. Stroški za tabore, prehrano, barake, opravo in drugo so šli v milijone. Tako smo veleizda.jalci vendar-le delali škodo državi... Kajti skrbeti so morali za nas ln nas vsaj za skrajno silo hraniti. Kdor je imel svoj denar, si je mogel kako pomagati, — seveda, če je bilo kaj na prodaj. Spočetka so bile kantine dobro založene, pozneje so bile prazne. Dokler je bilo kaj dobiti, so nas hranili z navadno hrano, dvakrat na teden je bilo celo meso — potem so zaloge pošle in po taborih je smrdelo samo še kozje meso iz Srbije in slaniki s krompirjem. Nastal je glad. Kruha ni bilo, — saj takrat že armada nI dobila več dovolj hrane. Drugače so bili internirane! v taboru svobodni: mogli so čitati, igrati šah. Tuintam so imeli še razne druge ugodnosti. Zato se je upravnikom, nadzornikom in vojakom-stražarjem dobro godilo, ker so imeli z nami toliko posla in so z nami vred bili — na varnem.« »Ali so internirane! prejeli kako odškodnino za dobo internacije?« »Pri nas ne. Na Češkem da. Tam so vsaj onim, ki so zaradi svojega nacionalnega predvojnega delovanja kot novinarji in javni kulturni delavci trpeli po ječah in internatih, dali odškodnino v znesku 10.000 do 15.000 Kč in primerna mesta v državni službi. Če prideš danes v Prago, najdeš v ministrstvih mnogo naših tedanjih tovarišev iz taborišč. Oni so se organizirali takoj po vojni in dosegli, kar so hoteli. Pri nas ni bilo nič.« Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja\ program. Zato — mislim — volivci opravičeno postavljajo svoje osebne in zasebne zahteve. Daleč naprej 1 Nestrpno! In jako iznajdljivo: to je inteligenca! Povsod se bahamo z našo p:smenostjo. Kadar pa se oboje združi, nastajajo hudi časi. Največ užitka imajo od obojega narodni očetje. Vsi: brez razlike na stranko! Pismenost in iznajdljivost! Bojim se, da bodo v kratkem uvrstili ti dve besedi v »Kaj se ni nihče pritožil?« »Mogoče. Meni ni znano. Kmalu po vojni smo dobili z magistrata nekake pole, naj napišemo svoje izdatke in zahtevke, češ, da bo vse to morala plačati Avstrija. Njej bi človek rad tako stvar visoko zaračunal. Ne vem, ali sem kdaj polo oddal (eno imam še) in kam so te pole izginile. Dobil — mislim — ni nihče nič. Takrat smo imeli tudi sestanek pri Mraku, in smo ustanovili svojo organizacijo, ki naj bi se brigala za te zadeve. Govornikov je bilo mnogo na sestanku. Zahtev tudi (nekateri so zahtevali kar po 100.000 kron) — uspeha pa nič. Tako se je vse razbilo in napol pozabilo. Čas vse zravna... Le poglejte danes, ko se peljete mimo Lipnice proti Wagni! Komaj se še pozna, da je tam bilo taborišče. Ali pa Strnišče pri Ptuju! Kako je izginilo! Od Thalerhofa je samo še nekaj ostankov — in pokopališče. Od Mittergraberna, kjer smo preživeli več ko dve leti, baje ni sledu. Ko bi danes stopil v Raschallo ali Steinklamm, vse drugače! Mnoga taborišča so ostala samo ogromna grobišča, kjer postavljamo zdaj grobnice. Nečloveško je bilo trpljenje posebno ruskih in srbskih vojnih ujetnikov. »Koliko vas je bilo slovenskih intemirancev?« »Bilo nas je precej. Natančnega števila ne bomo nikoli ugotovili. In vendar se mi zdi, dn bi bilo vredno spraviti po možnosti skupaj vsaj približni seznam. Tudi knjiga spominov, kakor so jo izdali naši dobrovoljci, bi bila primerna in zanimiva, da ohrani te. medvojne spomine zanamcem.« »;!*•»; Kako gl obok je vodnjak? Nekdo si je dal izkopati vodnjak. Dogovoril se je z mojstrom, da mu bo plačal za prvi izkopani meter globine 100 dinarjev, za drugi meter 150 dinarjev, za tretji meter 200 dinarjev in tako dalje, torej za vsak nadaljnji meter v globino po 50 dinarjev več. Ko je začel delati, je dobil tretjino končne vsote kot predujem. Koliko metrov je bil vodnjak globok, če je dobil po opravljenem delu še 1800 dinarjev? Preračunajte to in pošljite rešitev vsaj do petka na uredništvo »Jutra«. Rešitev naj bo napisana na dopisnici, v kotu pa pripišite »Uganka kluba Metle«. Med pridne reševalce bo stric Matic spet razdelil nekaj lepih nagrad. Koliko je tehtala opeka ? Uganka je bila lahka, pa je vendar prišlo precej nepravilnih rešitev. Ce je ena tisto molitvico: »Toče, povodnji, potresa... Teši nas, o Gospod!« Prejemajo pisma, prošnje, pritožbe, spomenice, resolucije, peticije, proteste, predloge in nasvete. Vse pa takoj in brž in uspešno! Tam nekje leži akt že tol:ko let; poglejte! Avanzma ne teče v redu; stopite tja! Koncesije ne dajo; podrezajte! Pokojnin ne izplačujejo; hm, ali tudi vi ne dobivate dnevnic? Zakaj me »preparirajo«. »Kaj sodite o sedanjem beograjskem kongresu?« »Vprašanje je, kakšen namen Ima ta kongres. Za odškodnino je zdaj po 20 letih menda prepozno. Res je, da bi bila morala država takoj iz početka vpoštevati žrtve, ki so jih interniranci prinesli na altar svobode pred vojno in med vojno— Toda pri nas! Saj še zdaj velja pravilo, da je najboljši Jugoslovan tisti, ki je bil tudi zvest Avstrijec. Tako so poskrbeli zase oni, ki so znali; za internirance in taka pa se ni nihče brigal. Sicer pri nas to ni nič novega. Saj je isto z invalidi. Zato ne vem, kaj naj bi dosegel kongres. Nameravali smo že tak kongres na Ljubljanskem gradu ob odkritju spomenika Kralju Petru Osvoboditelju 7. septembra 1931. vzidati smo hoteli ploščo pred Gradom P spomin onim, ki so tu med vojno čakali osvobojenja, — pa je bil kongres prepo* vedan...« »Torej je sestanek v Beogradu brea pomena?« »To se bo videlo. Med vojno so s« onL ki so se zunaj borili za Jugoslavijo, radi sklicevali na nas, češ: glejte, koliko tiso-čev nezadovoljnih ljudi je morala zapreti Avstrija, glejte, kako preganja in zatira male slovanske narode, večina narodne inteligence je po ječah. Ko pa je ta inteligenca izvršila svojo dolžnost... Ne govorim o sebi... Poznal sem mnogo teh ljudi, ki v Jugoslaviji niso dobili kruha. Ce bo sedanji kongres dosegel, da se to popravi, bo prav. Ce ne, so tudi spomini na tiste časa vredni, da se oživljajo.« Popravite krivice prejšnjih! AH boste sta-rovpokojence, pa tobačno tovarno, pa smodnišn:co kar tako pozabili? Vojna škoda, vloge na Dunaju, terjatve zunaj? Mhm? In zveza Slovenije z morjem, knjižnica, bolnišnica, poglobitev ljubljanskega kolodvora, avtomobilske ceste, navadne ceste, mostovi, vodovodi, pasivni kraji, vremenske nesreče, invalidi, podpore, vsaj brezplačna koruza, povišanje plač ?n znižanje davkov, cene kmečkim proizvodom, napačna prekomasacija, šole, vodnjaki, vmes pa: službe, službe, službe ... Ta »službe, službe« daje vsej stvari takt in temipo. Odgovor pa, — kakopak zadovoljiv —■ % obratno pošto! Poslanec JoŠko od politične grupacije RT prebira kup pisem in sortira: — To bo za danes popoldne, to za jutri, dopoldne, pa za popoldne, pa za pojutrišnjem. Zlaga na kupe po ministrskih in drugih upravnih edinicah. Med tem prihaja nova pošta trikrat dnevno in če le malo zamudi, že plava. Med drugim čita: — Visoko spoštovani in zelo priljubljeni gospod poslanec! Ne bi se drznil stopiti pred vas, če bi mi vest ne govorila, da imam to pravico. Kdor izpolni dolžnost, ta dobi tudi pravico. Tako je bilo z menoj pri zadnjih volitvah. Z menoj in vso mojo žlahto skoro doli do zelene Kolpe. Odkar takorekoč zapenjamo hlače, samo vsi pri vaši stranki. KakoT en mož! Pri volitvah smo se borli za vas in našo stranko kakor levi. Kaj pa more prinesti srečo slovenskemu kmetu, če ne stranka s tako kmečko miselnostjo. To že leta dopovedujem bratom, bratrancem, nečakom, znancem in prijateljem. Pa tudi vi ste mož na mestu! Zato mislim, da sem upravičen prositi za to, kar pišem. Moja usoda ja X vaših rokah, Taborišče v Sitzendorf u opeka tehtala en kilogram In Aa ped opeke, je torej tehtala dva kilograma. Nova opeka Je za četrt kilograma lažja, torej tehta vsaka en kilogram in tri četrt. Tri sto dvajset opek bo torej tehtalo 560 kilogramov. Zaradi velikega števila rešitev je razdelil stric Matic to pot kar osem nagrad. Po žrebu jih dobe naslednji reševalci: Štefka Pavličeva, Ljubljana Vit, Verov-škova 53, dobi knjigo »Onkraj pragozda«. Janko Renčelj, Orle, Sesana, Trieste, dobi roman »Lucifer«. Josip Kostanjevec, Vipacco 142, Gorl-zia, dobi roman »Tigrovi zobje«. Slavko Zupan, Trbovlje L Loke 181, dobi roman »Pater Kajetan«. Angel Vidic, Capodistria — Ancarano, Trieste, dobi roman »Blagajna velikega vojvode«. Ciril Vrančič, Ljubljana, Gerbičeva 44, Lado Vrtačnik, Loški potok in I. Širnier, Ljubljana, Groharjeva 2/n pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«. ¥ renče Feržou: Politične _ _ n m wm bbezkonkttrenčne modele jesenskih in zimskih plaket, kostumov 711 U AlvIrL in paletojev, proti dežju in snegu evipregnirane tople športne tft uf,iwi- plašče nudi PAULIN - Ljubljana - Kongresni trg 5 Rafael Sabatmii 74 MORSKI KRAGULJ Gnsafski roman Z dora- bo mojega spoštovanja do svefte postave preroko-ve sd se uprt mojim želljiam ,da bi odtegnil to žensko moji oMasiti.« Obrnil se je k VigJteilu, ki je stal tik za Saikr el Bakrom. »Daj ga ukloniti, izdajalca!« »Nebo tS je vdihnilo mode" sklep, o oče!« je za-vriskal Marzak. Toda bil je edini, ki se je razveselil. »Ta sklep vaju utegne oba prehitro spraviti v nebo,« je neustrašno odvrnil Sakr el Bahr. Mahoma je zagledal svojo pot. »Ostani!« je velel Vigi-tefllu, ki se tudi brez tega povelja ni pripravljal, da bi ustregel paši. Nato je stopil tik pred A sada; in kar je rekel, ni seglo dalj kakor dto tistih, ki so stali neposredno okoli paše in Rozamunde: »Nikar ne misli o Asad, da se bom potrpežljivo kakor ve1-fcflod uklonil bremenu. Dobro pretehtaj svoj sklep. Ako zdajle povzdigtnem glas in pokličem svoje morske kragulje k sebi, more samo Alilaih vedeti, fcoSiko jih še ostars s teboj. Ali (daj poizkusiva?« Asadti so oči nemirno vzplapolale, in barva lic mu je pobledela v mrliško sivino. »Ti podli izdaja- _ lec —« je siknil. [ »Ne,« mu je segel SaJkr el Baihr v besedo, »če bi Ml izda^a^ec, bd bil tt*> zdavnaj storil, zakaj po ločitvi najinih bojnih sil bi bila večina na moji stra-ni. Zato naj ti bo moj moOlk dokaz neoffnajane zvestobe. Nikar se ne dlaj zapelijalti Marzaku, ki mu je samo dlo tega, da bi nasitil svojo malekostno mržn jo.« »Ne poslušaj ga, o oče!« je zakričali Marzak. »To je —« »Mir!« je zarohnel Asad v nenadnem strahu. In mir je nastal Paša si je mračno Z3imišljien gladil belo brado. Plapolajoče oči so mu nenehoma begale od Oiiiiverja do Rožrnnunsde in nazaj; tehtal je besede, ki jih je bili izrekel Saikr el Bahr. Čuv-Btvo, ki se Je oglašalo v njem, je bilo več o|d! golega strahu. Ce bi izzival v tem trenutku upor, bi bilo vse na kooki, in kocka bi utegnila odlločiti zoper njega, če bi zmagal Sakr el Baihr, tedaj se ta zmaga ne bi omejila samo na, galejo, ampak bi zajela ves Alžir. To bd pomenilo tvegati preveč; on, ki se md bil še nikoli ničesar zbal, se je bal te igre. Zato skoraj ni bilo potreba, da je BSskain šepnil paši svoj svet, naj odlneha. Z mrkim očesom je vnovič pogledal Sakr el Bah-ra. »Premislil bom tvoje besede,« je oznanil z negotovim glasom. »Nočem biti krivičen. Allah me obvaruj tega.« OSEMNAJSTO POGLAVJE Šah — mat Med tem ko so jtu navzočni strme opazovali, sta Rozamunda in Salkir el Bahr molče gledala drug drugega, še galejski sužnji so se bili zdiramili iz običajnega nurtvila; iztezali so žilave watmw in s topo radovednostjo spremljali nenavadne dogodke. Čudna ratddvojenoet se je oglašala v Sakr el Bah-ru. Skrb za posledice se je borila z nekakšnim olajšam jem. Dolgo časa se njegova skrivnost v nobenem primeru ne bd bila dala ohraniti Pet nemdpao mučnih ur je bila Rozamusuda ie prebila v tesni, zatohli palmovi košari. In z vsako uro Je rasel njegov nemir, ne da bd bil mogel odkriti način, kako naj jo reši, vse dokler nI MaraaJkova hudobija prinesla razpletke. To je bilo vsssq ena mi-sel. Nuja ga je bila ne učila, da je maH poaJravUti tuidi najmanjšo ugodnost in Wjufbowati vseM nevarnosti. Trdno je bil namenjen, da do skrajnosti iznabi paševo obotavljanje. Skrivaj ga .ie tnadfi veselilo, da sta bila zdaj z Rozamumldo tovariša v nesreči in sta marala deliti skupino nevarnost Ta misel mu je bala sladka. Rahel smehljaj mu je lepšal obraz. Ta smehljaj je sprožil pri nji vprašanje, ki jo je težilo že vse od razkritja. »Kaj bo zdaj? Kaj bo zdaj?« Proseče mu je iztegnila roke naproti. »Zahvaliva Boga, da si rešena iz položaja, ki se ni ujemal ne s tvojo udobnostjo ne s tvojim dostojanstvom. Dovoli mi, da te spremim v prostor, ki je prSprsivlljen zate.« Pokazal je po srednjem hodniku preiti kocini palubi. Zdrznila se je, kajti na palubi so sedeli Asad, Marzak, Biskain in- ostali pasevi častniki pod solnonim platnom. »Le pojidSIva,« jo je pomiril, »bati se nimaš za tatf. Kali pogumen obnaa, Ta malh velja: šah mat, to je, šaih tarafoju.« »(Nimam se za kaj bati?« je nejeverno ponovila. »Ta malh ne, c je tetino c^dvrnil, »zoper to, kar £a utegne prffiti, se morava pa pripraviti Strah bi samo poslabšal najin položaj.« »Mene nI stnalh,« je zatrdila, in čeprav ie ostala bleda r ototraa, njen pogled je bil veandiar mi^en, ia v glasu ji je zvemedta odločnost. Pod osuplimi in jeznimi pogled družbice ra koč-nl peiMbi sfca vštric krenila po srednjem hodniku ln po dtopnooaih navzgor. Asadove žareče oči so vi-sede satmio na dekletu in spremljale vse njene gibe, oe da bi le enkrat poletele k spremljevalcu. Nlavzven je kazala Rozamunda ponosno dosto-janstvenost in neomajen mir, a sama pri sebi se je ob tem hotlljivem ogledovanju kar zvijala od sramu. Oliver je čutil enako kakor ona, le da se je njegovemu čuvstvu pridruževal še srd. Stopil je prednjo, da bi jo aaskxnii pred paševimi pogledi, kakor bd jo bil zasloni! pred nevarnim orožjem. Ko sta prišla na kočo, se je priklonil Asaldu: »Dovoli, vzvišeni gospodar, da se moja žena nastani v ka juti, ki je bila zanjo pripravljena, preden sem vedel, da misliš počastiti to odpravo s svojo navzočnostjo.« Ne da bi mu privoščil odgovor, je Asad pritrdilno mahnil z roko. Saikr el Bahr se je iznova priklonil, stopil k vhodu v kajifto in potegnil težki rdeči zastor, na katerem je žarel zeleni polmesec, v stran. Jugoslovenski telefonski kabel Uresničenje is let starega načrta — Konec mlzerlje v medkrajevnem telefonskem prometu — Telefonski tranzit preko Jugoslavije Ministrski svet je končno predpisal 'Uredbo o nabavi in položitvi telefonskega kabla, ki bo potekal po transverzali naše državi od Maribora do Beograda. Kasneje se bo ta kabel podaljšal na eni strani od Beograda do Niša, kjer se bo priključil na bodoče bolgarsko kabelsko omrežje, na drugi strani pa preko Rume, Novega Sada in Subotice do madžarske meje, kjer že čaka pri Hodošu na spoj madžarski telefonski kabel. S položitvijo novega telefonskega kabla bo naša država zadostila svojim obveznostim do načrta, po katerem je bilo že pred desetletji po mednarodnem sporazumu začrtano enotno kabelsko omrežje po vsej Evropi. V tem načrtu je naši državi pripadla važna naloga, da po kablu omogoči preko našega ozemlja telefonske zveze zapadnih evropskih držav s Carigradom in bližnjim Orientom. Medkrajevni telefonski promet je skoraj prav toliko star kakor sam telefon. Sprva se je telefon sicer res uporabljal samo lokalno, za pogovore v hiši in potlej v najbližji okolici, toda kmalu se je pokazala potreba, da se posamezne neor-ganično speljane telefonske zveze povežejo med seboj. Tako so sprva nastala krajevna omrežja v posameznih mestih, pozneje pa so se tudi mesta zvezala med seboj s primernim številom telefonskih vodov. Tako se je začel razvijati medkrajevni telefonski promet, s katerim je tudi telefon šele prišel do prave veljave. Izmed krajevnega telefonskega prometa v okviru posameznih držav so potlej nujno zrasle tudi mednarodne zveze in tako se je telefonsko omrežje vse bolj razpletalo po celini. Po vojni smo dobili tudi medkontinen-talne telefonske zveze in danes bi lahko vsak telefonski abonent na svetu govoril 6 katerimkoli drugim na nasprotnem koncu sveta. Medkontinentalne zveze so večinoma brezžične, ker se po žicah in kablih danes še ne more telefonirati poljubno daleč. Zlasti podmorski telefonski kabli še niso tako razviti, da bi bil po njih omogočen rentabilni promet v tolikšni meri, kakor n. pr. telegrafija po podmorskih kablih. V medkrajevnem telefonskem prometu na celini so se sprva uporabljali samo prosti vodi do 5 mm debelih bakrenih žic. Po 4 mm debeli bakreni žici se brez ojačevanja sliši 1000 km daleč. Razumljivost pa je žal zelo odvisna od raznih motenj, ki utegnejo včasi glasove tako preglušiti, da postane govor nerazumljiv. Cim bolj so rastle razdalje, ki jih je bilo treba premostiti v medkrajevnem telefonskem prometu, tem nadležnejše so postajale te motnje in slednjič se je pokazalo, da s prostimi vodi ne bo mogoče premostiti poljubnih razdalj, ampak da bo treba telefoniranje preložiti v kable, ki leže dobro zaščiteni v zemlji, kjer jim atmosferske motnje ne morejo do živega. Nerodno je samo, da se po kablih direktno ne da govoriti tako daleč, kakor po telefonskih vodih. Po enožilnem telegrafskem kablu ne pride govorica več kakor 40 km daleč, po dvožilnem kablu s pol milimetra debelimi žicami pa kveč- jemu 30 km. Preko te ovire, ki je spočetka onemogočala telefoniranje na večje daljave, nam je pomagal naš genialni rojak Mihajlo Pupln, ki je izumil posebne, po njem imenovane žične tuljave, katere se v primernih razdaljah vklopijo v telefonske žice in se na ta način zlahka premoste poljubno velike oddaljenosti, ako se razen tega govor v primernih razstojih električno ojači na sličen način, kakor pri radiu. Uvedba ojačevalcev je prav za prav šele omogočila telefonijo po kablih na velike razdalje, ki se danes že bližajo meji 10.000 km. Tudi naš bodoči telefonski kabel bo imel celo serijo ojačevalcev in sicer v Slovenski Bistrici, Sevnici, Zagrebu, Popovičih, Okučanih, Slavonskem Brodu in Sremski Mitrovici. Telefonski kabli so danes že popolnoma standardizirani. Sestavljeni so iz 0.9 ali pa 1.3—1.4 mm debelih bakrenih žic, ki so s papirjem Izolirane druga od druge in zvite pod nepro-dušnim svinčenim plaščem. Po 4 in 4 žice se spletajo v takozvane četvorke, ki so po nekem določnem redu, v eni ali več legah porazdeljene okoli srednje, s svincem posebej zaščitene četvorke, ki se uporablja za radijske prenose. Srednja četvor-ka je prav posebno dobro pupinizirana, tako da se glasba in govor prenašata brez najmanjšega popačenja.. Kabli se polagajo v zemljo, v 60—80 cm globoke jarke, v katerih se zasujejo s peskom in po-prijejo z opeko ali pa se spravljajo v posebne betonske cevi. V primernih razdaljah so jarki prekinjeni s kabelskimi vodnjaki, v katerih se v kable vklopijo Pupi-nove tuljave. Postaje z električnimi ojačevalci se grade na vsakih 75 do .150 km. Na manjše daljave se vrše razgovori samo po dveh žicah, dočim se na večje oddaljenosti zmerom telefonira po štirih žicah in sicer tako, da se vzame dvojica žic ene četvorke za razgovor v eno smer, dvojica žic nasprotne četvorke pa za razgovor v nasprotni smeri. S tem načinom se doseže zelo stabilno delovanje ojačevalcev, tako da odpade nadležno piskanje, ki ga ču-jemo včasi pri telefoniranju na veliko daljavo. Tudi v našem bodočem kablu s,e bodo uporabljali na manjše daljave dvo-vodi, v mednarodnem prometu pa četvorke. Z dvovodi in četvorkami pa kabel še ni izčrpan, ampak se v njem lahko izkoriščajo še umetni telefonski vodi ali takozvani fantomi. Na dveh parih žic, po katerih že teče pogovor, se namreč lahko napravi še tretja telefonska zveza, ne da bi količkaj motila prvi dve. Fantomi se danes splošno uporabljajo, ker je prav od njih v večini primerov odvisna rentabilnost kabla in ker so razen tega fantomi ža razgovore na največje daljave boljši od navadnih dvovodov in četvork. Seveda se četvorke in fantomi prav tako, kakor za telefonijo, uporabljajo tudi za telegrafijo in tudi v našem bodočem telefonskem kablu bodo našle mesta mnoge domače in mednarodne telegrafske proge. Pogoj, da se po istih ži- cah, po katerih se že telefonira, lahko tudi še telegrafira, so precizni, mehanični telegrafski oddajniki, ki s svojimi električnimi impulzi ne motijo šibkih glasovnih vibracij telefona. Načrt za telefonski kabel po naši državi je bil, kakor rečeno, narejen v skladu s splošnim načrtom evropskega omrežja telefonskih kablov, čegar izgradnjo je sprožil Anglež Gill že leta 1922. Od takrat so si že skoraj vse evropske države uredile svoje kabelsko omrežje, tako da se telefonski promet med posameznimi državami že dolgo ne vrši več po prostih vodih, ampak samo še po podzemeljskih kablih. Tako je tudi Avstrija že pred desetimi leti položila telefonski kabel do Vildona na naši meji in Madžarska do Hodoša, kjer bi se moral telefonski promet iz zapadne Evrope stekati v naš kabel. Od vsega početka je bil naš kabel projektiran v tolikšni izdatnosti, da bi za dolgo dobo lahko zmagoval ne samo medkrajevni promet v naši državi, ampak v glavnem tudi tranzitni promet zapadne Evrope z vzhodom. Zlasti aktualno je bilo vprašanje položitve jugoslovenskega kabla v letih 1929 in 1930. Najprvo so nameravali položiti kabel s 50 četvorkami. Ker se je pa izkazalo, da bi bil tak kabel projektiran z dosti preveliko rezervo, so kasneje reducirali število četvork na 29, in le od Rume, kjer bi se mariborski in madžarski kabel strnila, bi vodil do Beograda kabel z 52 četvorkami. Zaradi gospodarske krize, ki je v naslednjih letih prinesla veliko mrtvilo v vse gospodarsko življenje, se je seveda zelo zmanjšal tudi telefonski promet in tako smo brez telefonskega kabla nekako za silo izvozili do lanskega leta ko je zaradi poživljenja gospodarskega življenja tudi telefonski promet iznova silno narasel in je postala položitev kabla že kar življenjska potreba za našo državo, ker bi se sicer ves telefonski promet zapadne Evrope z Vzhodom v bodoče za zmerom ognil naši državi, kar bi pomenilo za nas letno nekaj milijonov izgube. Naš bodoči telefonski kabel, ki bo v dveh letih najbrže v celoti položen, bo imel 28 četvork za notranji promet, vštevši četvorko za radijske prenose, 8 četvork pa izključno samo za mednarodni in tranzitni promet. S fantomskimi vodi vred bo prenesel ta kabel hkrati 92 telefonskih pogovorov, s čemer je ustvarjena zadostna rezerva za več desetletij. Ker se sprva kabel s tolikšno izdatnostjo ne bo mogel ves izkoristiti, ga spočetka tudi ne bodo v vseh vodih opremili s Pu-pinovimi tuljavami in ojačevalci, ampak se bo uredilo to postopoma, kakor bo naraščal promet. RADIO Podroben program ljubljanske In vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »N a š V a I«. — Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se jri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Nedelja, 26. septembra Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (Kmečki trio in plošče). — 9: Cas, poročila. — 9.15: Nekaj okroglih (plošča). — 9.45: Verski govor (dr. C. Potočnik). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Otroška ura: Jurček im Jerica. — 11.30: Prenos promenadnega koncerta godbe ; Sloge s. — 12: Cas, vrime, poročila/ spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 17: Kmet. ura: Priprava ensilažne krme. (inž. Matija Avsec). — 17.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujejo radijski orkester in brata Golob (duet harmonik). — 10: Cas, vrem>, poro-čila, spored, obvestila, — 19.30: Nac. ura: Sodobna hrvatska pripovedka. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jaza. Ponedeljek 1. septembra Ljubljana 12: V sodobnem ritmu (plošče), — 13.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Operni odlomki (plošče). — 14: Vreme, borza, — 18: Koncert Radio orkestra. — 18.40: Poglec v bodočno sezono (vodja uprave prof. Fi. Koblar). — 19: čas. vreme, poročila, spored, obvestMa. — 19.30: Nac. ura — Skaa-dinavci ki Jugoslovani (Luka Smodlaka). — 20: Mozartova ura . Sodelujejo g. Ve-koslav Janko, Svetozar Banovec ln Radio orkester. — 21: Koncert lahke glasbe (Radio orkester). — 22: čas, vreme poročila, spored. — 22.15: Prelovčove samospeve poje gdč. Poldka Zupanova. Beograd 17.20: Koncert Radio orkestra. — 18.20: Violinske skladbe. — 18.50: Koncert Mozartove glasbe. — 20: Prenos iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Pevska ura. — 20: Pevska ,ura. — 20.30: Operetna mua-ka. — 21.30: Lahka godba orkestra. — 22.30: Ples. — Praga 19.15: Prizori iz čeških oper. — 20.05: Zvočna igra. — 21.15: Koncert godbe na pihala. — 22.15: Pecter glasbeni program s plošč. — Varšava 12.20: Lahka glasba s plošč. — 16.05: Odlomki iz zvočnih filmov in plesni komadi. — 15.40: Pevski in klavirski koncert. — 17.55: Komorni koncert — 19.25: Koncert slovansike glasbe. — 20.40: Spevoigra. — 21.40: Madžarske pesmi. — 22.30: Plesna muzika. — 23: Nadaljevanje plesa .— Berlin 19.15: Komorna glasba. — 20.10: Prenos iz Mtlnchena. — 21: Koncert Mozartove glasbe. — 22.30: Za zabavo in ples. — Miinchen 19: Ritem veselja. — 21: Pester koncertni program. — 21.40: čudovite zgodbe. 22.30: Nočni koncert in ples. — Stuttgaart 19: Vedra glasba za delopust. — 20: Prenos Verdijeve opere »Rigoletto«. — 22.30: Lahka godba tn ples. — 24: Nočni koncert. Torek 28. septembra Ljubljana 12: Sprehod po Balkanu (p4o-šče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Dvorakove skladbe (plošče). — 18.40: Glas beni spored v prihodnjem letu (dr. Anton Dolinar). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Smisel za socialno higieno pri našem ljudstvu (dr. Ante Vuletič). — 19.50: 10 minut zabava. — 20: Violinski koncert g. Karla Rupla, pri klavirju prof. Marjan Llpovšek). — 20.40: Orgelski koncert (plošče). — 21: Koncert Radio orkestra. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Pevski kvar tet »Fantje na vasi«. Beograd 17: Pesmi. — 17.30: Koncert orkestra. — 18.15: Narodna glasba. — 20: Koncert Wagnerjeve glasbe (plošče). — 21: Narodne pesmi. — 21.30: Violinske ln klavirske skladbe. — 22.45: Plesni komadi s plošč. — Zagreb 15: Orkestralen koncert. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.35: češke pesmi. 19.50: Koncert godbe na pihala. — 20.25: Operni prenos. — 22.20: Sramli. — Varšava 19.15: Skladbe za čelo in klavir. — 20: Orkestralen in zborovski koncert. — 22: Komorne skladbe. — Dunaj 12: Lahka glasba. — 16.05: Popoldanski koncert orkestra. -— 17.30: Plesi, ki se po jo. — 19.40: O van-drovcih in ljubezni. — 20.15: Harmonika s spremljevanjem kitare. 21.05: Dunajski sprehodi. — 22.20: Umetniške plošče. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.15: Kvintet igra za razvedrilo. — 20.10: Koncert malega orkestra. — 21.15: Melodije iz zvočnih filmov. — 22.35: Lahka ln plesna muzika iz Hamburga. — Mttnchen 19: Drobne skladbe (plošče). — 20.10: Spevoigra. — 21.40: Skladbe za čelo in klavir. — 22.30: Kakor Berlin. — Stuttgart 19: Tekmovanje godbenlh instrumentov. — 20: Plošče po željah. — 21.15: Brevir za samotarje. 22.40: Stare komorne skladbe. — 23: Kakor Bejfe — 24j terasi Kako vzgojimo polnjene vijolice V severni Italiji zavzema gojitev polnjenih vijolic čedalje večji razmah. Razpošiljajo jih že v vse evropske države in celo v Afriko. Lansko zimo jim je bila cena, zaradi velikega popraševanja, tako visoika, da si mnoge cvetličarne v naši državi niso mogle nabaviti potrebne množine. V nadomestilo so oskrbovale svoje odjemalce s cenenimi navadnimi enojnimi. Ne gojijo pa tam vijolic samo poklicni vrtnarji, temveč tudi kmetje kot postransko opravilo, kar jim donaša lepe dohodke. Pri nas imamo vse pogoje za gojitev vijolic, zlasti pa v vinorodnih sončnih krajih. Saj še v Ljubljani, ki je pozimi tako revna na soncu, uspevajo dobro. Neopravičljivo je, da se zalagamo z njimi iz inozemstva, ko bi jih lahko pridelovali čez mero za domači trg in pa tudi za izvoz, dokler je še čas, da nas drugi ne prehite in izpodrinejo, kakor so nas vsled naše počasnosti pri nekaterih drugih pridelkih. Polnjenih vijolic je več sort, a najbolj priljubljene so modre z malo. rdeče-belo sredino. Seda.jle v začetku oktobra bo najprimernejši čas za saditev vijolic. Sadimo jih pa v mrzle grede, brez polaganja gnoja na dno. Ako je greda globoka, namečemo na dno navadno zemljo, vrhu te pa 20 do 25 cm debelo plast prav dobre humozne zemlje, ki naj sega do blizu gornjega roba gredinega oboda. Sadike, ki so doslej rasti e na prostem v vrtu ali na polju, izkopi jemo, korenine nekoliko skrajšamo, stranske odganjke in tudi cvetne popke potrgamo, liste pa omočimo v 1% bordoško brozgo, da jih obvarujemo bolezni (Cercospira vio-lae), ki povzroča odmiranje listov. Na to posadimo sadike v gredo v razdalji 15 cm in zalijemo. Odslej pa zalivamo po potrebi le toliko, da je zemlja vlažna, zakaj prevelika moča pospešuje rast listja, ovira pa če le z mazincem pomigate, pa n:sem prosil zastonj. Jaz sicer nisem kmet, toda sem — hvala bogu — iz trdne kmečke hiše in po srcu trdna kmečka korenina. Zvest grudi. Sem pa uradnik te in te stroke s to-lrkimi službenimi leti. S smrtjo inšpektorja je v Ljubljani izpraznjeno mesto šefa moje stroke. Mene ta poklic izredno veseli in tudi stranki bi lahko mnogo koristil. Zavistni ljudje sicer pripovedujejo, da nimam dovolj predštudija, da mi celo manjka neki izpit in seveda v stari Avstriji. Ali Jugoslavijo to kaj briga? Ali sem zastonj takoj obesil kokardo, ko so lekli, da je Jugoslavija pršla v našo deželo ... Toda pojd:te tja, recite krepko besedo, kakor samo vi znate, pa bo! Zvestoba za zvestobo! Pozdravljeni! Vaš do groba zvesti in neomahljivi somišljenik. Poslanca Joška je to pismo izredno globoko ganilo. Saj imajo poFtiki tudi srce, čeprav jim tega ni videti. Vrhutega je ja-ko aikrbno napisano. Čez vse štiri strani kanclijske pole. Vsaka važnejša misel pa je še z modrim in rdečim svinčnikom večkrat debelo podčrtana. Take stvar dajo važnost in potrebni poudarek. V ostalem je tako pismo daleč vidno. Takoj mu da prvenstvo. Položi ga na prvi kup za danes popoldne. Kdo bi takih pristašev ne protežiral in se za nje ne raztrgal?! torbo vstopi v tisto dolgočasno zgradbo. Po hodirku dim cigaret in vonj po črni kavi. Stopa naglo in energično, kajti takemu človeku se mora pomoči! Mora! Vrh stopnjic doide svojega stanovskega tovariša, gospoda Jožeta od RD. Tudi ta prebira na hodniku različna pisana in nekaj išče. — Zdravo! — — Bog! — Ker trenutno ni vera v neposredn- nevarnosti, prijazno kramljata med seboj. — Tudi ti tukaj? — — Tudi, h generalnemu grem v osebnih zadevah. — Pred vrati stoječi sluga prekine razgovor, češ, da je »generalr5« trenutno »za-uzet«. Ko pa nadaljnji i Jovor razkrije, da je notri samo poslance Josip od RE, stopita oba narodna očeta v sobo. Istočasno stoje sredi sobe vse tri stranke: RE, RD, in RT. Vsi trije godovnjaki pa-trona Kranjske, sv. Jožefa. Po programu in volivni agitaciji jako različni, toda v rokah drže vsi trije enake liste, modro in rdeče podčrtane. Generaln: je pravkar razložil poslancu Josipu od RE, da iz te moke ne bo kruha, ker gospod, ki to mesto želi, nima kvalifikacije. Paragrafi so tu in ni leka zoper to. To isto ponovi ob navedbi imena tudi poslancu Jošku in Jožetu. Vsem trem strankam: RE, RD :n RT istočasno. . iSi.tefM MTflflJflBil J&JEttflflfcft iiLJte" - pijo na hodnik. Še le na zraku pridejo do sape. — To je že po hudiču — se prvi oglasi Joško od RT. Pri tej stranki je namreč dovoljeno kaj malega zakleti. — Pokažita, kaj stoji v vajinih p;smih! Zamenjajo modro in rdeče podčrtane papirje, čitajo in primerjajo. V glavnem ista vsebina, le male variante pri strankah. Na primer: v pismu gospodu josipu od RE: »Kaj nam je danes bolj potrebno, kakor demokrac;ja, enakost in svoboda. Pravičnost in krepka nacionalna zavest! Zato smo jaz in vsa moja žlahta takorekoč od začetka sveta vaši pristaši. Borili smo se za vas in zdaj pomagajte . ..« V pismu na Jožeta od RD pa: »Kaj pa je človek brez vere? Kaj pomagajo fraze o demokraciji, o stanovski kmečki zavesti, če človek na dušo pozabi. Nekateri mislijo, da ne bo treba nikoli umreti. Zato zaničujejo mašnike. Jaz in moja žlahta doli do hrvašfce meje pa smo od pamtiveka v vašem taboru. Pri volitvah smo mnogo prestali za vas. Zato je red, če zdaj stranka stori meni to, kar je njena dolžnost. Bog živi! I. t. d. Ko se malo zavedo, gospod poslanec Josip od RE vpraša: — No, kaj mislila v;dva sedaj o naših pristaših spričo tegale konkretnega primera? — Jasno je, da nas imajo vse skupaj za £Bn61aaL*L' ------------- razvoj cvetja. Gredo takoj po nasadu pokrijemo s šipami. Ob toplih dneh — kadar ne zmrzuje, zračimo s podkladanjem oken, ponoči pa zapiramo. Kadar je hud mraz, odenemo gredo tudi s štorjami ln z deskami, zunanje stene pa obložimo z gnojem ali vsaj z listjem. V južnih krajih naše države zadoščajo zaradi mile zime samo šipe. Mesec dni po dovršenem nasadu se že pokažejo prvi cveti, kasneje pozimi pa vedno v večjem številu v veselje gojitelja in v dobro njegovi blagajni. Ko odeveto proti koncu marca, jih iz-kopljemo in posadimo na prosto na navadno gredo, kakih 5 do 8 cm globlje, kakor so rastle pod oknom, da se stranski odganj-ki vkoreničijo, kar se zgodi do začetka junija Tedaj jih zopet izkopljemo, odtrgamo posamezno vkoreničene odganjke ter jih posadimo zopet na prosto v razdalji 15 cm. Za ta dvakratna nasada pognojimo gredo, kaikor običajno za drugo povrtnino, lego pa od beremo po možnosti polsončno — jutranjo. Razen zalivanja prve tiri do štiri dni nasad v juniju zasenčimo, ako je vročina, dokler ne začno rasti. Kadarkoli se napravi ob njih zemeljska skorja, jo porah!jamo in jih čistimo pleveJa. Vsakih 14 dni pa odstranjujemo odmrlo listje ter tudi potrgamo stranske odganjke in cvetne popke, da se rastline okrepe. V začetku oktobra od beremo najkrep-kejše in jih posadimo, kakor prejšnje leto v mrzlo gredo pod okno. Zimska solata Za zimske mesece si gospodinje preskrbujejo različno zelenjavo za solato, zlasti zimsko solato, motovileč, endivijo. zeleno, peso, redkev, siljeni radič in siljeno listnato zeleno, celo manjvredno repino perje. Izmed vseh je zelo pošteta glavnata zimska salata. Pri nas pa, zaradi premrzlega podnebja, ne doraste pozimi na prostem, temveč še-le v naslednji pomladi v maju. Zaradi tega jo pozimi uvažamo. Zimske solate so podobne navadnim poletnim riehkim solatam, ki pa so proti mrazu odpornejše. Vrtnarji hvalijo kot najbolj odporno solato pod imenom »Nansen«. Zimsko solato sejemo med 15. avgustom ln 15. septembrom na prosto. Pregosto setev razredčimo, sicer oslabi ki pomrje. Ko odraste na 4 do 5 listov jo tudi lahko presadimo v razdalji 20 cm v zavetne le-gg. Da pa pospešimo rast za porabo pozimi, jo posadimo v začetku oktobra v mrzle grede pod okna. Po večini so mrzie grede naših vrtov pozimi praiaie, brez donosa. Zato jih prav uspešno izkoristimo s pridelovanjem zimske solate. Sadimo jo pa prav blizu šip, t j. v grede namečemo toliko zemlje, da je čim manj prostora med nasadom in šipami, da se pa vendar solata ne dotika šip. Ob sončnih dneh in ob južnem vremenu, kadar ne zmrzuje, privzdignjemo v opoldanskih urah okna in podkladamo zaradi zračenja. Zvečer pa pred sončnim zahodom zapiramo. Ako nastopi izredno oeter mraz, odenemo okna tudi s štorjami in z deskami. Pri vsaki hiši se najde kako nerabno okno, ki ga za napravo take grede koristno prevredimo in uporabimo. Zbijemo še zraven iz štirih desk velikosti okna primeren okvir, na katerega položimo okno v viseči legi, najboljše ob sončni južni strani stav- ErallestTO mode Prvi topli plašči Zaenkrat je sicer še čas za kostume, toda kdo ve: prvi hladni veter bo morda že prinesel mraz v deželo in kar hitro si bo treba omisliti nov, topel plašč ali vsaj dati popraviti starega. Veliki modni saloni so seveda s tem že računali in njihove letošnje zbirke so že sedaj dobro založene s plašči nove linije 37—38. In ker veliki inozemski saloni prav za prav ustvarjajo modo, lahko rečemo, da je moda letošnjih zimskih plaščev že določena in da sedaj že vemo, kak- Drapirane bluze Vse bolj se nove bluze približujejo vzoru jesenskih oblek. Iz težjega tvoriva so, njihovi rokavi so daljši, barve temnejše. Zaenkrat so najbolj priljubljene bluze iz žameta, potem pa pride šele na drugem mestu v poštev lahko, volneno blago. Najbolj upoštevane barve za nove bluze so temno rdeča, olivna, medlo zelena in slivnato modra. Večina novih bluz ima drapirano obliko, ki daje životu letos tolikanj moderno žensko mehkost. Kako si nova moda zamišlja te prepenjave, ki večinoma izhajajo iz nabranih šivov, razvidite z naše skice. šen bo kroj, izdelava in okrasje novih modelov. Marsikatera dama bo ob pogledu na raznolikost novih zimskih plaščev vzkliknila: NOVOSTI ZA JESENSKE PLAŠČE S MANUFAKTURA j vusrcL*^ prav zaprav je vse moderno! Da, vse je moderno, toda z nekaterimi omejitvami. Tako je še vedno v veljavi oblika redin-gote, le da je kroj manj zvončast. Rokavi so ožji, ramena bolj normalna. Tudi široki raglani so zopet v modi, vendar pa so dosti manj ohlapni kakor prejšnja leta. In seve- ELITNA KONFEKCIJA TJlaAtŽ&S MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! da so tukaj še ravni, ozki plašči, ob pasu lahno tajlirani ali prepasani s preprostim pasom iz blaga, krzna ali usnja. Splošno torej opažamo nekakšno poenostavitev linije, ki vsekakor simpatično in mladostno učinkuje. Priljubljenost malih in velikih žepov še vedno traje in nič posebnega ni, če vidimo na plašču kar štiri žepe. Številni žepi, lepi, posebni gumbi in lepo krzno dajejo elegantnemu zimskemu plašču poslednjo dovršenost. Posebno brez krzna si elegantnega zimskega plašča kar misliti ne moremo. Krzneno okrasje je pri plaščih prav za prav edina podrobnost, kjer se modna domišljija lahko neovirano izživlja. Krznene proge počez, krznene proge podolgem, obrobki, rokavi, vstavki. pasovi, žepi iz krzna ... zares, moda si prizadeva, da bi na drugi strani kolikor mogoče »omilila« tisto enostavnost letošnjih krojev. Idealna oblika za športni plašč, ki ga lahko oblečemo preko vsakega kostuma, je slej ko prej oblika ohlapnega raglana. Ce ga izdelamo iz nevtralno barvnega, angleškega blaga in opremimo z malim, krznenim ovratnikom, nam pride prav ob slabem vremenu, na potovanjih, na vožnjah z avtomobilom. Plašč na naši skici ima mo-i demo, ne preveč široko, raglansko obliko avek na šminkanje ustnic To vprašanje je pokopano — pravijo — v Ameriki. Ideja je originalna, toda kakšni so praktični rezultati? Kako naj se izvaja kontrola? Na čem naj bazira delovanje kontrolorjev. Ali naj poljubljajo žene, da se prepričajo? To bi bil poklic, za katerega ne bi manjkalo kandidatov. Vsekakor bodo oni presenečeni, ko bodo »kontrolirali« elegantno damo, ki uporablja rdečilo »GUITAREc, poljubčki brez sledov, ker je neizbrisno. Kakor je znano, rdečilo »GUITARE« ustnic ne Šminka, temveč daje ustnicam mladostno in naravno svežost, se čvrsto drži ter se ne razmaže niti pri polju-bovanju. Uspeh je zajamčen. Rdečilo »Guitare« se dobi v osem prozornih in bleščečih nijansah. Je naprodaj v vseh trgovinah te stroke. Cena: poskusni komad, zadosten za enomesečno uporabo din 9.—, večji luksuzni din 28.— in 45.—. Laboratorij Valdor, Pariš, France, generalni zastopnik Ljudevit Schon (oddelek G/3), Zagreb, Jelačičev trg 1. — Uspeh zajamčen, sicer se vam vrne denar. — Čuvajte se potvorb! to Itiri vrezane žep«L Originalno učinkuj«, če levi zgornji del okrasimo z živobarvnim robčkom, po močnosti v barvi o vratne rute (1. skica). 41 Naslednji plašč je iz črtkastega tweeda z večbarvnimi vtkanimi pičicami. Ima prav tako štiri peterokotne žepe, ki jih družita dva pokončna šiva. Plašč se tesno oprime pasu in je ravno krojen. Ovratnik z velikimi, moškimi revelji je obložen s krznom (2.. skica). Mladostno učinkuje plašč z dečjim ovratnikom iz astrahani. Iz astrahana sta tudi mate, štirikotna žepka, ki ju obdaja prešit rob in pa kratki manšetki na ozkih rokavih. Ta plašč zapnemo s srednje velikimi, usnjenimi gumbi in s pasom iz blaga. Spodaj je krojen nekoliko širše (3. skica). Lisice so zopet velika moda. Razkošni pariški modeli plaščev so po vsej dolžini po-šiti s srebrnimi, sivimi, modrimi ali sivimi lisicami, včasih celo v dvakratnih ali trikratnih progah, ki dajejo takšnemu plašču širino krinoline. Tudi spodnji rob mnogih elegantnih plaščev je obrobljen z enako lisico, kakor jo vidimo na ovratniku. Nu, za naše skromne razmere menda zadostuje popoldanski plašč z velikim ovratnikom iz lisice, ki tako laska vsakemu obrp.zu. Plašč zapnemo namesto z gumbom s pentljo iz blaga. Zanimivi so prešiti robovi na desni strani pasu (4. skica). Temno zelen plašč iz finega sukna opremimo z ozkimi progami iz sivega astrahana. Te proge se na enem ko: u zožujejo v konico. Prišijemo jih tako, da se konice srečajo ob pasu, kar navidezno zoži obliko života. Tudi postrani vrezani žepi so obšit! s krznenim obrobkom (zadnja skica). Nov zimski plašč novo krzno pri L.ROT Ljubljana, Mestni trg 5 Zdravniška posvetovalnica V. B. M. S.: Zdravnik, ki je postavil sporočeno diasrnozo verjetno misli, da gre za kronično vnetje grla vslsd kakega trajnega dražljaja, ki je mogoče v zvezi s poklicom, ali pa je temu vzrok prekomerno kajenje. Zdravljenje je odvisno v prvi vrsti od tega, da li je mogoče odstraniti vzrok vnMja. Samo toliko vam morem odgovoriti na vaše vprašanje. Isti. Opisana nastrojenja ne povzročajo vidnih poškodb. Pač pa so pogosto posredno vzrok kapi. Struna: Proti opisani nadlogi uporabljajte 2odstotni salicilov špirit. BOletni: Mislim, da bi bilo za vas najboljše, da za nekaj časa odidete na oddelek za ušesa, nos in grlo kak s večje bolnice, ali pa klinike. Proti tej bolezni uporabljamo med drugim tudi posebne injekcije. Končno pride v poštev tudi operacija. Pojdite kot rečeno v bolnico, kjsr bodo, potem ko vas pregledajo, določili program vašega zdravljenja. Opozarjam vas, da traja zdravljenje običajno zelo dolgo in da tudi uspehi niso povsem zadovoljivi. L. M. E. B. Vsaka domneva, bodisi, da ste noseča, odnosno, da niste noseča, bi bila v tem času preuranjena. Verjetnejše se mi zdi sicer, da ste imeli normalno perilo, da-si je le malo časa trajalo, vendar ne morem tega s sigurnostjo trditi. In tako ne preostane drugega kot, da počakate do drugega termina. Tudi osibna preiskava ne bi Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda Vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srci. Imela pomena, ker ne bi mogla docela pojasniti situacije. S. P. Prvi anaki sifilisa se pojavijo približno 3 ledne po občevanju v obliki male rane. Nekoliko kasneje ee pojavijo 6»le drugi znaki, ki so tipični za to bolezen. Tudi v tem Stadiju, ko se je pojavila samo šele ranica, je mogoče z gotovostjo spoznati ,odnosno diagnosticrrati sifilis. To je velikega pomana, predvsem glede zdravljenja, ki je tem uspešnejše in tem krajše, čimprej se začne. Zato vam svetujem, da greste takoj k specialistu za kožne in spolne bolezni, da ničnisar ne zamudite. A H Šahovska reprezentanca Maribora je odigrala v nedeljo v Gradcu revanžno tekmo z reprezentanco Gradca na 20 + 1 (damski) deski. Lani je doživel Maribor hud poraz, tokrat je s kompletnejšim moštvom dosegel zelo časten neodločen rezultat 10 V* : lOVa. To je za Maribor tem večji uspeh, ker ima Gradec ob mnogo večjem številu prebivalstva seveda tudi neprimerno več šahovskih klubov in organiziranih šahistov nego Maribor, razen tega pa graška reprezentanca predstavlja obenem najboljše ša-histe cele avstrijske Štajerske. Dne 11. t. m. je med šahovskim kongresom v Worcestru v Angliji nenadoma umrl šahovski urednik londonskih »Times«, Ed. Tinsley, star 68 let. Urejeval je šahovsko rubriko v »Times« več desetletij in je kot posebni poročevalec svojega lista prisostvoval skoro vsem večjim mednarodnim turnirjem, m. dr. tudi blejskemu 1. 1931. V turnirju Semmering-Baden je bilo po 9. kolu stanje: Keres 7, Fine 5%, Reshev-sky 5 (1), Capablanca 5, Flohr 4%, Ragozin 3%, Eliskases 2Vz, Petrov 2 (1). Po 5. kolu je nastal v turnirju zanimiv obrat: žrtve so začele padati tudi v vodilni skupini. Junak turnirja je postal najmlajši udeleženec Keres, ki je zaporedoma porazil Reshevske-ga, Flohra in Ragozina, med tem ko se mu je Capablanca s kmetom manj manj le s težavo rešil v remis. Po vsej priliki bo Keres sedaj že vodstvo obdržal tudi do konca. Na drugem mestu se krepko drži Fine, čeravno je vse štiri partije 6. do 9 kola samo remiziral (z Eliskasesom, Reshevskim. Flohrom in Capablanco). Reshevskega še nadalje spremlja sreča, s Fineom je stal že izgubljeno. Porazil je še Eliskasesa, s Pe-trovom stoji v prekinjeni partiji slabše. Capablanca je svojo edino dosedanjo zmago dosegel proti — Flohru, sicer je remiziral še s Petrovom. Flohr je z dvema porazoma padel na 50% in bo svoj položaj v zadnjih kolih pač že težko bistveno popravil. Ragozin, Eliskases in Petrov so še vedno zelo zaostali, čeravno so dobili vsak po eno partijo med seboj. Ragozin je porazil Petrova, Petrov Eliskasesa, Eliskases Ragozina. Tako je ostala njihova razvrstitev neizpreme-njena. Vas j a Pire. Točno plačuj »Jutra« naročnino Varui svojcem zavarovalnino SCHERK EAUS • N EW YORK S0IA TA NEGOVANJE LEPOTE ^Prvo, kar moro | le storiti vselej kadar začnete negovati obraz, je: očistite obraz dobro i {Scherkovo vodo]Potem pa čifajte,kaj pravi knjižica o ScheHcovi vodi za obraz, lepo lahko deluje samo kožet ki je do znojnic očiščena. Tudi Vi boste podali lepi, če boste negovali obraz s Scherkovo voda Sirota miss Amerika Vsa Amerika govori o žalostni usodi 17-letne miss Cooper,jeve. ki po jo v Atlantic Citvju proglasili za mifs Ameriko. Čeprav je mlado dekle nezaslišano lepo, ima krasne plave lase ter najlepše zo>be in noge na svetu, kakor trdijo izvedenci, pa so ji vse hollywool mrzlo, obleci-te plašč, ki visi na mestu vašega površnika.. Nasmehnil sem se. da je dobil moj oibraz novsem drugačen izraz. In čutil sem. kako je bilo v fstem trenutku nerodno Sabrieuxu in Louisetti polejr mene. Opazil sem bil namreč, da je tat pustil na kljuki rumenkast plašč, s katerim je zamenjal moj kožuh. Barva tega plašča je vzbudila v meni neki daljen spomin... Ravnatelj je snel plašč 8 kljuke in ga driaL dtes. mm m je začelo srce burno utripati... AH je mogoče? Ali ni to tisti plašč, ki sem ga bil pustil pri Jordeaneu po umoru? Ali pa mu je na las podoben? Model je eden in isti...« Ravnatelj je dejal; »Vidite, ta plašč ni ne lep ne topel«. Jaz pa sem se zdrznil. Moral sem se popolnoma obvladati, da sem zakril zraeHo. ki se me je polotila. In sem smuknil z rokami v rokave. Louisetta je nenadoma spregovorila: »Glejte nu. kako dobro vam ta plašč pri-stoja!« Jean je pripomnil; »Stoji vam kakor ulit!« Bil sem izven sebe. Vse se je zjrrnilo okolu mene. Čemu? Vtaknil sem bil namreč roke v žepe. v katerih je bilo še vse vlomilsko orodje Zdajci sem mislil, je treba vse prevariti! To je nastavljena past! Le čvrsto in pozor! Rekel sem: »Kaj pa je pri vragu v teh žepih, Čuden plašč!« Jean ?abrieux in ravnatelj sta me pozorno motrila. Ravnate1] je zdaj pa zdaj z očesom ošinil SabrVnxa. temu pa se je na licih risal n->s.meh. ki ga dotlej še nisem bil opazil pri njem. »Gusken*!« me je pozval. »Bodite kavalir! Saj vidite, ''a se ne obvladate dovolj dobro v kočljivem položiju! Ta trik mi je uspel. Opazili smo takoj, kako ste v žepih otipali vlomilske priprave. To je vas površnik. Kaj niste vi tisti, ki .je umoril Jordeansa, menjalca iz Amsterdama? Vi lite, jaz Sem kriminalni nadzornik Sabrieux.« »JUTRO«. Šl 225 --i Stroj diha namesto človeka Bolnik z železnimi pljuči — Pet in dvajset zdravnikov, inženirjev, mehanikov in elektrikov za enega pacienta — Ameriška medicina pred hudo preizkušnjo San Franciscu Je ladjo pričakovala že velika ?red kakšnim poldrugim letom je mladi Frederick B. Snite, sin chicaškega milijonarja, s svojim očetom odpotoval po svetu. y Pekingu je hotela usoda, da je obolel za otroško paralizo Posledica te nevarne bolezni je bila, da se mu je telo počasi omrtvičilo, takisto tudi pljuča. Ostal je prava človeška razvalina, ki hi ne mogla sama od sebe niti dihati. Obupani oče je poskusil vse, da bi si ohranil sina živega. Zvedel je med drugim za čudežno medicinsko iznajdbo, tako zvana ^železna pljuča«. S težavo mu je uspelo, da je v Pekingu našel takšno napravo, gotovo edino na Kitajskem. Pljuča, o katerih govorimo, so velik železen valj B pravo centralo pip, cevi in merilnih instrumentov. V ta valj so bednega bolnika položili tako, da mu je samo glava molela ven. Z električno silo poganja stroj pacientu zrak v pljuča in mu ga v pravem ritmu spet iztiskava. Stroj diha namesto človeka. V tem stroju se bolnik ne more niti ganiti. Živi tako rekoč samo še z glavo. Štirinajst mesecev je mladi Snite prebil na ta način v Pekingu, ko gaje premagalo domotožje. Prosil je svojega očeta, da bi se vrnila v Chicago. Očetovi ljubezni in denarju je uspela na zadnje rešitev težavnega vprašanja, kako spraviti Fredericka z njegovo 300 kg težko pripravo, iz katere ne bi mogel niti za sekundo, naj-prvo do Šanghaja in potem preko Tihega oceana in ameriške celine v Chicago. Najprej so zgradili poseben tovorni avto, ki proizvaja električni tok. Na ta avto so naložili čudežen aparat, ki so ga priključili Tako so bolnika odpeljali na pekinško postajo. Vlaku so morali priključiti poseben voz, ki je proizvajal tok. Tako je šlo do šanghajskega pristanišča, kjer so štirje krepki možje prenesli Fre-derica z njegovim aparatom na krov ladje. Z bolnikom je potovala majhna četa 25 oseb, zdravnikov, inženjerjev, mehanikov in elektrikov, ki imajo samo to nalogo, da čuvajo nad življenjem mladega Snitea in nad delovanjem njegovih železnih pljuč. Prevoz preko Tihega oceana je uspel. V radovedna množica. Aparat in bolnika 60 prenesli to na električni tovorni avto, ki so ga bili prepeljali z ladjo čez ocean. Na postaji je že čakal poseben voz. Prihod v Chicago je zbudil nemara še večjo pozornost nego v San Frančišku. Ponovno je prišlo tu do nevarnega trenutka, ko je bilo treba aparat z bliskovito naglico odklopiti od železniškega voza in ga priključiti električnemu toku tovornega avta. Samo majhna zamuda bi pomenila bolnikovo smrt. A tudi tokrat je šlo vse po sreči. Bolnika so spravili takoj v bolnico v poseben prostor, ki 6o ga pripravili nalašč zanj. Mislili bi si, da se mora mladi Snite v svojem bednem položaju čutiti pač kot najbolj nesrečnega človeka pod soncem. To pa ni res. Srečen je, da J3 spet v domovini in se neprestano smehlja. Njegov oče pa upa, da g a bo drzna umetnost ameriških zdravnikov vendarle ohranila pri življenju in ga ozdravila. Ločite? zakoncev44 Letanje Je letanje, ljubezen pa ljubezen — Medsebojna nestrpnost med JIsieosis Moillsonom in Amy Johnso-novo — Kaj se je zgodilo med njima ? »Leteča zakonca«. Jim in Amy Mollisono-va, sta se dala, kakor vsi vemo, ločiti. O vzrokih te ločitve so krožile najrazličnejše vesti. Te dni je izšla knjiga Jima Moliiso-na, »Playbov of the Air«, ki zelo odkrito poroča o pravem vzroku. Amv je sicer dejala, da je Jim iz pogače odstranil najprvo vse rozine in da opisuje samr> senčne strani njunega zakona, toda bralec si utegne tudi sam napraviti dobro sliko o tem svo-jevmt.nem letalskem zakonu. »Za spremljevalko na svojih poletih bi si ne izbral nobene drajre nego Amv « priznava Jim. »Samo da bi bila tudi v zasebnem življenju tako pogumna in zanesljiva kakor je v letalu! Po nesreči pa ista žeraska ni vedno primerna tako za nevarna podjetja, kakor za prijetnosti življenja.« Samega seb6 opisuje Jim kot ponočnjaka, k! zaživi šele tedaj, ko se stori noč in se zasvetijo svetlobne reklame. Tembolj čudna je zato njegova pritožba, da njegova žena nima posebnega smisla za domačnost. Dva tedna po poroki je letel Jim sam iz Anglije v Ameriko in kmalu po njegovem povratku je letela Amv iz Londona proti Kapskemu mestu. Ko je Amv prispela iz S in ga pura. je imela za svojega moža samo nedeljski oddih časa. potem se je spet eama vkrcala, da bi prekosila rekord na progi London—Kapsko mesto. »Ali sd lahko predstavljate mirno zakonsko življenje pod temi pogoji?« vprašuje Mollison. »Že v prvih me-seoih najinega zakona sva morala trpeti zavoljo najine medsebojne nestrpnosti. Tudi to ni dobro, če prideta bolj ali tnanj znana človeka, kakor midva, po ženini krivdi poved prepozno in zibujata s tem neprijetno pozornost.« Na večer svojega poleta čez Atlantik je b"l Jim v New Yorku. Istočasno so listi priobčili vest, da je Amv v Londonu izjavila, da se bo dala od moža ločiti. Jim je Le dobro milo Zasluži Vaše zaupanje. Tako milo je naše domače HUBERTUS jnilo. — Preizkusite ga tudi Vi in ostali y>ste pri njem! nato pregledal vremenska poročila in se je o lpeljal, ker se je čutil popolnoma svežega, v bar Harrvja Richmana na Broadwayu, kjer se je seznanil z mično rjavolasko. Šest ur pozneje je bil v Harbour Graceu na Novi Fundiandiiji in potem je poletel proti Angliji. Priznava, da je imel s seboj preveč bran-dvja, žganja. Kdor je navajen, da se vozi s cestno železnico, bi ga ozmerjal za pijanca, pravi Mollison, toda on je tvegal svoje življenje in je žganje potreboval skoro še bolj nego bencin. Zjutraj je pristal v Croy-donu in velika množica ga je sprejela. Amy ni bilo zraven. Šele čez teden dni jo je poklical po telefonu, toda javil se je samo neki hladni Butler. Vendar sta se — zelo foimaino —srečala in sklenila, da 66 ločita. Jim priznava izredne sposobnosti za pi-lotiranje, s katerim razpolaga Amy, to je pa tudi vse, kar more dobrega povedati o njej. Amy sama pa je potem, ko je knjigo prečitala. dejala: »Večina tega, kar pove o meni, je neresnično Čudim se, da me je tako malo poznal. Preden je odšel v Ameriko, je v najinem zakonu nastala nad vse težka kriza in ločitev je bila neizogibna. Jim ve prav dobro, kaj se je zgodilo!« Dobro bi bilo torej vedeti, kaj se je prav za prav zgodilo ... če še ne veš, zdaj izveš: da so na dan Masarykovega pogreba v Pragi porabili štirikrat več živil kakor v dnevih normalnega prometa; da Masaryk dolgo ni videl češkoslovaškega denarja in je zato ob neki priložnosti naprosil svoje goste, naj mu pokažejo, kakšni so prav za prav bankovci in novci njegove države. Tisočakov in pettisočakov pa menda sploh nikoli ni dobil pred oči; da je bil d' Annunzio, imenovan za predsednika Italijanske akademije, maršal Ba-doglio pa za prvomestnika njenega raziskovalnega sveta. Morilca svoje sestre so ustrelili V Shelbvvilleu v državi Kentuckv je porota pred nedavnimi oprostila brigadnega generala Denhardita, ki se je moral zagovarjati zavoljo umora svoje zaročenke. Sedaj so ga trije bratje umorjenke dobili na cesti in g.a ustrelili. Bratje so «e nato sami javili otblastem. Izjavili so, da so svoje dejanje storili iz krvne osvete. Proti Denhardttu, ki je bil prej viceguverner države Kentuckv, bi se moral naslednji dan vršiti druga razprava. Zopet železniška nesreča v Franciji Pri Varsu se je iztiril brzovlak, ki vozi iz Pariza v Bordeaux. Sedem oseb je izgubilo življenje, mnogo je bilo ranjenih, toda ne hudo. Dunajska Hotunda v pfflitif?*^ Pred tednom dn| je pogorela slovita dunajska Rotunda, kjer so se vršile vsako leto velesejmske prireditve. Slika kaže gasilce pri gašenju požara, ki je uničil nad 601etno zgodovinsko stavbo do temeljev Petnajst usodnih „yesovM in „ouijev" Vesele mornarske poroke v francoskem pristanišču Ameriški parnik »Raleigh« se je ustavil za nekoliko dni v pristanišču francoskega mesta Villefranchea in ta obisk je imal presenetljivo posledico, ki je postala očitna komaj dve uri pred njegovim odhodom. Petnajst dvojic se Je namreč tedaj poročilo, in sicer petnajst ameriških mornarjev s petnajstimi mladimi Francozinjami. Da so teh petnajst zakonov sklenili v zadnji minuti, je imelo svoje posebne vzroke. 15 plus 15 je namreč 30 tn 3 je srečna številka, v katero trdno verjamejo tako ameriški mornarji, kakor njih francoske neveste. Toda župan, ki bi moral poroke izvršiti, je ugotovil, da eden izmed mladih mornarjev še ni bil dosegel starosti, ki je na Francoskem potrebna, da se lahko poročiš. Dekletovi starši so bili sicer za to, da se njih bči poroči z mladim mornarjem, toda župan se je branil izvršiti poročni obred, dokler bi ne imel privoljenja ženinovih staršev v rokah. Torej je moral mladi mož brzojaviti v Ameriko. Odgovor se je malo zakasnil, njegovi starši namreč prebivajo v oddaljeni farmi v notranjosti Zedinjenih dTžav. šele dve url, preden je ladja odpLula, je prispela brzojavka sledeče vsebine: »Mnogo sreče. Gotovo ji ne bo slabše nego je prvi.« župan je kaj zijal: najmlajši izmed mornarjev je bil torej že prej nekoč poročen, pa čeprav ni bil dosegel oficielne starosti za zakonski stan! Vendar pa se ni več obotavljal in taiko je petnajst parov pred nijim izreklo petnajst usodnih »yesov« in petnajst usodnih »ouijev«. Doslej namreč ne govore niti Američani francoščine, niti ne njih francoske neveste angleščine. Razumejo se med seboj snmo z znaki in je torej dana vsa podlaga, da se bodo tudi nadalje kar najbolje razumeli. Oboji so prepričani, da za srečen zakon nikakor ni potrebno, da bi mož razumel mateiinščino svoje žene in žena materinščino svojega moža. Najmlajši izmed mornarjev je imel celo govor, v katerem je dejal: »če se ne razumemo z besedami, tem bolje! Tako bo nevarnost manjša, da bi se napačno razumeli in do besednih prepirov sploh ne pride.« Osemnajst let je spal v krsti čudaštvo 90 letnega ameriškega starca Kitajski denar za mrliče Bankovci in novci, prevlečeni s srebrno in zlato peno Ker si Kitajci predstavljajo, da človek v onostranstvu ne živi nič drugače nego na zemlji, imajo navado, da dajejo mrtvecem poleg drugih stvari v grob tudi denarja. Ta denar pa je nekaj posebnega. Tiskajo ga v podobi bankovcev na navaden papir in ga opremljajo z vsemi žigi in napisi, ki vele, da je takšne bankovce izdala banka v mitičnem mestu Fengtučengu, kjer ima vladar dežele mrtvih svojo rezidenco, za rabo v podzemlju ali v nebesih. Denar za mrtvece pa izdeluje^ razne tvornice tudi v podobi zlatnikov in srebrnih dolarjev _ a ti kovanci so seveda iz trdega papirja, ki ga prevlečejo z zlato ali srebrno peno. Prodajajo jih kakor mrtvaške bankovce v posebnih trgovinah. Denar, ki je namenjen za življenje v ono- stranstvu. sežgejo poleg po-kojnikovega groba kakor modele vsakdanjih potrebščin, ki so namenjeni rabi v onostranstvu. Ce umre bogataš, mu darujejo pole? kupov papirnatega denarja papirne posnetke stvari, ki so mu bile na razpolago v tem življenju: hiše, opravo, avtomobile, u>re, čajno posodje, služabnice in celo gramofone. Frederik Jesse, 90-letni možakar iz Akro-na v državi Koloradu, je te dni umrl in so ga pokopali. To bi ne bilo samo na sebii nič posebnega. Zanimivo je le to. da so ga pokopali v krsti, ki si jo je izdelal sam in ki je zadnjih 18 let v njej spal. Požar v pariški veleblagovnici V pariškem predmestju Aubervilliersu je nastal v neki veleblagovnici požar, ki so ga le z veliko težavo ukrotili. Škodo cenijo na poldrug milijon frankov. Najlepši atlet Evrope v 1.1937 ga najlepšega atleta Francije ia Evioge Je bil letos spoznan Jacgues de Moullns Nezaželjeni gostje na svatbi Odganjali so jih s steklenicami in stoli ter z noži Na neki poročni slavnosti v vasi Krzyz-kowicah v vzhodni Zgornji Šleziji je prišlo do pretepa, ki so se vanj vmešali skoraj vsi vaščani. Svatje, ki jih je bilo 21, so iz slavnostne dvorane napodili nekatere neza-željene gosrte in 60 vrata zabarikadirali. Od-gnanci so vdrli v dvorano skozi druga vrata, nakar so s; s svati spoprijeli. Steklenice, stoli in noži so imeli pri tem pretepu odločilno vlogo. Končno so svatje nasilneže spet napodili na cesto, tam pa je že čakalo kakšnih 150 oseb, ki so se pridružile takoj pretepenim. Svatje so se morali umakniti in so iz zaprte dvorane metali na oblegovalce vse, kar jim je prišlo pod roke. oblegovalci pa so jih obmetavali s kamenjem. Šele ko je prišla močna četa orožnikov se je pretep končal. V dvorani je bilo vse razbito, okvirji vrat in oken so bili deloma iztrgani, celo zidovi so bili poškodovani. Nad 80 šip je razbitih. Orožniki so aretirali mnogo ljudi. Pravda za $0 milijonov funtov Abdul Hamidova zapuščina pred sodniki Pred sodnim dvorom v Curihu se bo v kratkem začela razprava zavoljo zapuščine 1. 1918. umrlega turškega sultana Ab-dula Hamida. Gre za kakšnih 50 milijonov funtov šterlingov. Ljudje, ki se potegujejo za ta denar, so raztreseni po vsem svetu in se pravdajo med seboj, da je veselje. Za stvar se zanimajo Sirija, Mezopotamija, Irak, Palestina, Tripolitanska, Cire-naika, Albanska in Transjordanija, skratka vse staro otmansko cesarstvo. Za te-ani državami, ki se potegujejo za dedščl-no, stoje Anglija, Francija, Italija, Grška, današnja Turčija in tudi Amerika. Ko je Abdul Hamid umrl, je zapustil svojlim 22 dedičem veliko imetje, ki je bilo razdeljeno po vsem otomanSkem carstvu. To carstvo je šlo s koncem svetovne vojne v kose, dediči so zahtevali svoje deleže od držav naslednic stare Turčije. Te države so bile do razpadle države v različnih - odnošajih, nekatere so bile njene upnice, druge njene dolinice, pa so si staro carstvo pri zeleni mizi med seboj razdelile. Umljivo je, da je že to težko prizadelo Hamidove dediče. Tedaj je nastopila še neka zanimiva osebnost. Bil je to ameriški državljan in pacifist John de Kay, ki je imel v mnogih finančnih poslih ulogo svetovalca. Dediči Abdula Hamida so mu zaupali svojo stvar. Toda John de Kay je nekega dne izginil. Eden njegovih zaupnikov je imel v rokah vse listine, ki so vsebovale zahteve do dedščine. Med tem je 2e 17 dedičev v AmerLti ustanovilo dve družba,, ki sta dobili pravico potegovati se za dedščino. V razpravi se bodo imenovala sloveča imena pripadnikov vseh mogočih držav ta morda bo stopil na dan tudi skrivnostni John de Kay. O njem pravijo, da ima ključ vse zadeve v svojih rokah. Povsod manevri.. • Za današnji položaj v svetu je značilno, da se vrše v tolikih evropskih državah letos jesenski manevri. Francoske vojaške vežbe v Normandiji se bližajo koncu. Začeli pa so se že nemški manevri, ki jih bo ob-isal Mussolini z italijanskim . generalnim štabom. Tudi Rusi prirejajo manevre v velikem obsegu in bodo na njih preizkusili nov tip tankov. In tudi Bolgarija l.o imela v kratkem svoje manevre, prve izza balkanske vojne 1. 1012. Teh vojaških vaj se bosta udeležili dve diviziji pehote, vodil pa jih bo vojni minister general Lukov. Na 19 obletnico zasedbe bolgarskega prestola po kralju Borisu dne 3. oktobra bo velika parada čet, katere se bo udeležil kralj s svojim spremstvom. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Jesseova prva žena, s katero je 1884. prišel iz Evrope, je umrla pred tremi desetletji. Dal je njeno truplo položiti v poi-zemeljsko grobnic-o v led. dokler ji sam ni izdelal krste. Potem jo je v tej krsti pokopal v samotnem okraju svojega posestva. Kmalu po ženini smrti se je začel pripravljati za lastno smrt in je med drugim sestavil naarobni govor, ki naj bi g-a prečitali ob njegovem pokopu. Bilo mu je 77 let, ko se je poročil v drugič in kmalu potem je začel izdelovati svojo krsto. Sestavil jo je iz redkih vrst lesa. V tem neudobnem ležišču je potem spal. Ce so ga vprašali, zakaj to dela. je odgovarjal: »Saj vendar ne morem vedeti, ali se bom jutri še zbudil. Za vse primere ležim torej prav.« Hladna jesen že prihaja • • • varujte se prehlada! Nudimo Vam odgovarjajoče jesensko blago za obleke in površnike v raznih kvalitetah. Na željo Vam izgotovimo obleko ali površnik prvovrstno in po meri tudi pri nas v lastnem ateljeju. Izgotovljene obleke, površniki, hubertusi, dežni plašči itd. vedno v zalogi pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 7 ANEKDOTA Po svečani otvoritvi mirovne konference v Parizu, sta šla angleški ministrski predsednik Balfour in predsednik konference Clemenceau skupaj po stopnicah navzdol. Anglež je nosil cilinder, dočim se je bdi Clemenceau zadovoljil z »melono«. Bal-fouru se je zdelo, da gleda Francoz začudeno na njegovo pokrivalo, tako da se je ustrašil, da-li je pravilno »oblečen«. »Dejali so mi, da je cilinder predpisan,« se je skušal Francozu oprostiti. »Meni tudi,« je odvrnil Clemenceau. VSAK DAN ENA »Vi imate res lepo restavracijo! S svinjsko pečenko mi ne morete več postreči, telečje kotlete so pospravili že drugi gostje — torej mi prinesite moj plašč!« >Oprostite — tudi tega nimamo več.« UPolitikencJ četrto kolo v ligi Danes bo oddanih zopet 10 točk Štirinajst dni ni bilo razburjenja zaradi točk v ligi. Danes pa se začne znova, in sicer IV. kolo tega tekmovanja, v katerem nastopi spet vseh 10 klubov. Glavna pozornost našega nogometnega občinstva bo to nedeljo obrnjena v Beograd, kjer bosta igrala J edinstvo—Ljubljana Naša enajstorica se doslej ne more ponašata s posebno velikimi uspehi v tej konkurenci. Dvakrat je bila v Zagrebu in dvakrat se je vrnila s porazom, doma pa je proti sarajevski Slaviji srečno izvlekla obe točki in ostala na VIII. ali — kakor hočete — IX. mestu prvenstvene tabele. Današnji njegov nasprotnik Jedinstvo je novinec v teh tekmah, in je tako tudi začel igrati v njej. Toda pred 14 dnevi je proti Basku dobil prvi dve točki in zavzema z dvema točkama in samo zaradi slabše razlike golov zadnje mesto v tabeli. Na boljšem je že zaradi tega, ker igra doma, naši pa so zunaj še mnogo slabši, kakor so drugi, kadar so zunaj. Točke bi bile pa zelo, zelo potrebne! Druga tekma bo tudi v Beogradu, in sicer med * BSK—Hašk Hašk gostuje že drugič v Beogradu v tej sezoni. Zagrebški akademiki dosedaj še niso izgubili nobene tekme in vse kaže, da bodo v letošnjem prvenstvu igrali še važno vlogo. Seveda tudi BSK ni nasprotnik, ki bi bil kar tako, da bodo imeli Haškov-ci težak posel, če bodo hoteli ohraniti dosedanjo vrsto uspehov. V lanski ligi sta bila rezultata 1:2 in 4:0. Tretje srečanje današnje nedelje je v Zagrebu, in sicer Concordia—Jugoslavija Zanimivo je, da Jugoslavija dozdaj še nikoli ni porazila Concordije v Zagrebu. Po vsem tem bi bil res že zadnji čas, da bi beograjska enajstorica vendar enkrat pretrgala vrsto teh neuspehov na zagrebških tleh. Toda »rdeči« zdaj baš niso v veliki formi in je zelo veliko vprašanje, če bodo mladi Concordiji kos. Lani je bilo 0:7 in 4:2. V Splitu bosta igrala Hajduk—Gradjanski Zagrebčani imajo to nedeljo med vsemi klubi gotovo najtežjo nalogo. Ce zmagajo v tej tekmi, se bodo njihovi izgledi za prvo mesto znatno izboljšali. Presenečenja pa v športu niso nikoli izključena, posebno tedaj, kadar igrata dve moštvi, kakor sta Hajduk in Gradjanski. Saj je še v spominu, da je Hajduk nedavno prav temeljito obračunal z BSKom. V lanski tabeli se blestita pičla rezultata 0:1 in 1:1. Naslednje prizorišče današnjih tekem za ligo pa je Sarajevo, kjer se bosta srečala Slavija—Bask Bask odhaja to nedeljo na prvo gostovanje iz Beograda. Tudi njegova naloga ni posebno lahka, ker je znana stvar, da v Sarajevu točke niso poceni. Lansko leto sta se ta dva nasprotnika razšla z rezultatoma 2:2 in 4:2. Zanimiv in napet spored, ki mora pognati kri v slehernem nogometnem prijatelju. Ne nazadnje tudi ljubljanskim, ki se dobro zavedajo, da bi se Ljubljana že morala povzpeti iz vrste onih, ki nihajo okoli konca tabele. četrto kolo v LNP Kje bodo danes igrali za točke ? Današnji prvenstveni spored za podsavezne točke obsega naslednje tekme: v Ljubljani: na igrišču Hermesa ob 15.30 Hermes—Jadran s predtekmo Hermes— Ljubl jana jun., ob 14.40. na igrišču Jadrana: ob 9.S0 Slavija—Zalog, ob 11. Jadran—Korotan jun. na igrišču Mladike: ob 9. Mars—Mladika jun., ob 10. Mladika—Korotan. na igrišču Most: ob 15.80 Moste—Grafika. v Mariboru: na Igrišču železničarja ob 10. železničar—Maribor jun, na Igrišču IRapida ob 15. Maribor—ČSK, v Celju: na igrišču Celja ob 14. Jugoslavija—Laško, ob 15.80 Celje—Trbovlje, v Trbovljah: na občinskem Igrišču ob 10. Retje—Dask, na igrišču Amaterja ob 15.30 Amater—Atletiki in v Kranju: ob 15.30 Kranj—Reka. Razen tega so še važna srečanja v Cakovcu med Gradjanski m in Rapidom, v Murski Soboti med Muro in železničarjem, v Lendavi med Lendavo in Slavijo, v Ptuju med Dravo in Ptujem ter v Stražišču med Savico in Kovinarjem. Mladi maratonec iz Zasavja Stane Jančar, član SK Litije, živi skromno kakor mnogo naših znanih športnikov Na letošnji balkaniadi v Bukarešti je sodeloval tudi Stane Jančar, član SK Litije. Kot edini Ju-gosloven je vzdržal do konca 42 km dolgo progo. O razmerah in težavah v katerih dorašča naša podeželska športna mladina, govori pričujoči članek: Na letošnji balkaniadi je bila zastopana tudi zasavska metropola. Tja je odrinil član SK Litije, naš Stane Jančar, ki se je do konca imenitno držal in je pritekel na cilj kot edini izmed Jugosiovenov. To pot se je udeležil prvič večje športne prireditve, upamo, da bo še napredoval in se kmalu povzpel na vodilno mesto. Saj je še mlad, korajžen, vztrajen. Prav za prav se vzgaja za športnika prav sam. Kadar se mu nudi prilika, marljivo trenira, s svojim vzgledom je odtegnil že nekaj svojih mladih prijateljev gostilni in nikotinu, le-ti gredo za njegovim vzgledom in se opri-jemljejo rajši športa. Stane Jančar je izšel iz sokolskih vrst. Bil je marljiv telovadec. no, zdaj, ko se specializira za dolgo progo je popustil v sokolski telovadnici. Prvič se je udeležil športnega boja leta 1935. Tekel je na progi Šmartno—Grbin— Litija za vidovdanski pokal. Takrat je zasedel drugo mesto in je bil nagrajen s knjigami Mladinske Matice. Pri maratonskem teku ljubljanskega podsaveza letos dne 17. julija pa je dobil tudi spominsko kolajno. Stane je predilničar, zaposlen je v »špin-aolu«. Tudi vsa ostala družina je predil-ničarska. Stane je po 8 ur na dan na delu. Dva tedna ima jutranji »šiht«, tedaj začne z delom ob 6. uri, vrne se ob 14. Delo ga zbije, truden prihaja domov, pa kljub temu gre še na trening. Največkrat jo udari na Savo, po levem bregu doli, po desnem nazaj, kar znese skupaj 14 kilometrov. Na Savi mora tek ublažiti. Tam ima slabe skušnje, sicer se pode za njim psi, ki so mu ob prvih treningih pošteno pomerili hlače in bedra . . . Kadar je bolj spočit, zlasti ob nedeljah in praznikih, pa jo ucvre iz Litije po zavrstniški dolini do Trebelje-vega. Na koncu doline se v potočku zmije, pa se brž okrene. Ko prime za domačo kljuko, ima za seboj 28 kilometrov vztrajnega teka.. Večkrat ga sreča sredi samotne doline kak kmetski očanec. Stane švigne seveda mimo njega, dobro pa čuje kmetovo začudenje in opazko: »Da se mu le ljubi teči, ko se še meni komaj hoditi da!. . Na štirinajst dni zamenja Stane posad in tedaj gre na delo ob 14. uri, vrne pa se šele ob 10. ponoči. Teh štirinajst dni je skoraj za trening izgubljenih, sicer bi se vrnil z dopoldanskega treninga ubit in nezmožen za naporno os*-ti urno delo. »Srčno si želim, da bi dobil lažjo, primernejšo službo, da bi se še lažje posvetil treningu. Vem, da bi bili potem moji uspehi še večji«, pripoveduje mladi mož. O bivanju na bukareški balkaniadi ve naš fant povedati mnogo zanimivega, saj je videl veliko sveta in si je nabral mnogo nepozabnih spominov. Domači klub mu bo priredil v kratkem pozdravni večer, naš »Romun« pa bo povedal takrat nekaj svojih vtisov. Za maraton so se javili v Bukarešti 4 Jugosloveni: Vidovič, Belaatin Zemljak, vsi tečiam ^aoardiie, ki jmufl s posebnim zanimanjem maratonski tek. Svojim članom gre Concordija v vseh pogledih na roko, oskrbi jim primerne službe in jim da tudi vsa druga sredstva za uspešen trening na razpolago. Stane Jančar pa je bil četrti in edini iz naše banovine. StartaH so v rumunski prestolnici. Prvotno je bil določen začetek teka na 18. uro, pa so jih pognali na progo že ob 15. v najhujši vročini, ko je kazal toplomer 35 stopinj C. Oblečene v težke državne drese je vse kuhala huda vročina in pot jih je oblival. Cesta je bila spočetka asfaltirana, zadnji del pa je bil pokrit s kockami in ves v špranjah. Med potjo so bile vmesne okrepčevalnice. Ob progi so stali rumunski športniki, ki so tekače oblivali z vodo. Domači so lahko odklonili hladilne prhe, ki so jih ovirali pri teku, naš Stane pa se ni mogel ubraniti močnih oblivkov. Pre-cejkrat so mu stresli na raznih krajih polne golide vode. Ravno to ga je oviralo pri teku, saj je mrzla voda oprijemala obleko k telesu in v čevljih mu je voda kar čo-fotala, da ni mogel pospešiti teka. Ko je spoznal Stane preveliko »vodno« prijaznost je odklanjal polivke, a kaj, ko njegove kranjščine niso razumeli... In Stane je bil moker kot miš. Prav bi bilo, ko bi take fante dobili v roke spretni športni pedagogi, pod skrbnim vodstvom bi se vse drugače razvijali za branilci državnih barv. Trst—Ljubljana v tenisu Trst vodi 2:1 — Italijanska ekipa je zelo močna. — Danes zanimivejši del. Včeraj popoldne se je pričel prvi mednarodni dvoboj med reprezentancama Ljubljane in Trsta v tenisu. Prireditev je na igriščih SK Ilirije pod Cekinovim gradom. Tržačanč nastopajo v postavi: Ba-nfield, Sa-dar, Cataneo, dr. Ara, moštvo Ljubljane pa sestavljajo tekmovalci Ilirije Smerdu, Banko, Šivic, Gogala in dr. Bleiweis. Dvoboj se odigrava po istem sistemu kakor tekme za srednjeevropski pokal, in sicer so na sporedu štirje singli in dva doubla. Po današnjih igrah je prišel Trst v vodstvo, ki ga bo najbrže obdržal do konca. V prvi partiji je Sadar (Trst) premaga! Banka z rezultatom 6:4, 6:0. Oba igralca sta bila postavljena na drugo mesto v ekipah. Bamko se je spočetka močno upiral svojemu nasprotniku, kasneje so ga pa moči vidno zapustile, tako da je v drugem setu gladko izgubil. Sadar je levičar, na kar je Banko premalo pazil in se je često dal begati po vsem igrišču. Tudi je bil zelo ne-siguren pri mreži, tako da je s to zmago prišel Trst zasluženo v vodstvo z 1:0. Že v naslednji igri sta se srečala najboljša igralca: za Ljubljano Smerdu, za Trst pa Banfield. Smerdu je proti pričakovanju zmagal že v dveh setih z rezultatom 7:5, 6:3 in priboril Ljubljani zelo dragoceno točko, hkrati pa izenačil stanje dvoboja. Banfieldovo orožje je foreaand, backhand pa mu je zelo nesiguren in mehak. Servis ima srednji ;n močno porezan. Smerdu je spočetka mnogo grešil posebno pri servisih, jedotao (oscmUafa črts* ma. Smerdu jeva premoč je priik do terma iele proti koncu igre, ko je popolnoma za-fiospodaril na igrišču. Mladi, komaj 17-ietni Smerdu je z zmago nad priznanim ftalijtn-Skim igračem ponovno dokazal, da je naš največji talent. Tretja partija današnjega dneva je bil double, in sicer sta nastopila za Ljubljano Banko in dr. Bleiveis, za Trst pa Cattaneo in dr. Ara. Ljubljančana sta v tej igri precej razočarala ter sta nudila v^granima nasprotnikoma le malo odpora. Brez mnogo truda sta dr. Ara in Cattaneo v pičlih 20 minutah zmagala z rezultatom 6:1, 6:3 in taiko osvojila drugo točko za Trst, ki vodi po prvem dnevu z 2:1 nad Ljubljano. Danes ob 9. dopoldne se bo ta dvoboj na igriičih pod Cekinovim gradom nadaljeval z najbolj zanimivimi in obenem zaključnimi partijami. Franc Podpečan bo nastopil danes v okviru lahkoatletskega mitinga, ki ga priredi SK Železničar na svojem stadionu na Tržaški cesti, na stoti prireditvi za barve svojega kluba. Funkcionarji SK Zelezarčarja bodo na tem mitingu izročili dolgoletnemu aktivnemu atletu in požrtvovalnemu funkcionarju svojega kluba lepo spominsko darilo. Želimo, da bi njegovemu današnjemu stotemu nastopu sledilo še mnogo poznejših, prav tako ali še bolj uspešnih kot so bili dosedanji! v nekaj vrstah Včeraj je odpotovala v Budimpešto lah-Icoatletska reprezentanca Zagreba, ki bo imela danes že večkrat preloženi dvoboj z reprezentanco tamkajšnjega lahkoatletskega okrožja. Med zelo oslabljenimi Zagrebčani je precej atletov odpovedalo, tako da ne gredo na pot. Sodniške novice. Današnjo tekmo med Hajdukom in Gradjanskim v Splitu bo vodil italijanski sodnik Scarpi, ker je prvotno določeni sodnik Matteo obolel. — Za izbirno tekmo za svetovno prvenstvo med Poljsko ?ri Jugoslavijo, ki bo 10. oktobra v Katovioah, je določen francoski sodnik Leclerque, tekmo s Češkoslovaško teden dni prej v Pragi pa bo sodil nemški sodnik Birlera. V Newyoiku Je bfl v četrtek zvečer boksaiki dvoboj za svetovno prvenstvo v srednji kategoriji med Francozom Marcelom in Ttillom, dosedanjim neoficielnim svetovnim prvakom v tej kategoriji in Američanom Apostolijem. Borba je bila določena na 15 kol, pa je trajala samo 10, ker Thiil po deseti rtmd; ni bil več sposoben za borbo in je tako izgub:l naslov svetovnega prvaka. Zmago so sodniki po tehničnem knockoutu prisodili Američanu, k Kolesarsko društvo »Ljubljanica« v Dobrunjah Ima danes popoldne svojo športno prireditev, združeno s pestrim kolesarskim sprevodom na okrašenih kolesih in v narodnih nošah po vseh bližnjih vaseh. Začetek sporeda je ob 14. izpred gostilne g. Marjana Korbarja (Grešanka), konec pa- okrog 16., nakar bo v tamkajšnjih prostorih vesela športna aaJbava z godbo in raznimi drugimi zabavnimi točkami. Vabijo se vsi kolesarski športniki to drugi prijatelji k čim večji udeležbi. Zveza slovenskih Iahkoatletskih klubov, (službeno). Važne in nujne seje kazenskega, tehničnega m upravnega odbora bodo v ponedeljek, 27. t. m. ob 20. v tajništvu hotel Miklič, nova stavba, IV. nadstropje, soba 424. Udeležba vseh gg. odbornikov strogo obvezna. Na sejo k. o. se pozivata Zupančič Nefli in prof. Dobovšek Mar jan. Tajmžk I. SK Mars: Danes ob 15 trening za vse igralce prvega in rezervnega, moštva. Na treningu naj se zglasi tov. Ive Zavrl. Vsi točno in sigurno! Ce bo dež, treninga ne bo! Esperanto Cez teden dni bo v Ljubljani velik kongres t sperantistov. O pomenu tega umetnega jezika je na zadnjem mednarodnem esperantskem kongresu izvaja dr. Scheret: Stotisoči potujejo po tujih deželah in celo okoli sveta z znanjem samo enega jezika. Toda vprašanje je, kaj imajo od tega. Vlada splošno mnenje, da se z angleškim jezikom lahko potuje po vseh tujih deželah. Toda moja potovanja po 47 deželah so dokazala baš nasprotno. V Evropi znajo angleški jezik (tj. samo nekaj potrebnih izrazov) služabniki v hotelih, natakarji v nekaterih boljših restavracijah in vodniki turistov. Za človeka, ki se želi nekaj naučiti, spoznavati dušo in srce tujih narodov ni lepšega in paktičnejšega jezika, kakor je esperanto. Jaz sem videl, da so esperantisti povsod- Res jo, da v nekaterih mestih živi samo 2.000 aH 500 ali mogoče samo 50 esperantistov. Toda to ne škoduje potujočemu esperantistu. Saj vendar ne more stisniti roke več kot 1000 esperantistom ko pride v Stockholm ali Sofijo. Oni, ki pridejo na kolodvor, da pozdravijo esperantista, so najbolj inteligentni ali vsaj najbolj zanimivi prebivalci, kajti z učenjem esperanta so dokazali, da imajo široko duševno obzorje, da se zanimajo tudi za druge dežele in narode. Istočasno so tudi najboljši narodnjaki, kajti oni vedo, da mir in ljubezen služita domovini. V Aziji, Afriki, Evropi in Ameriki sem srečal mnogo esperantistov, ki so mi želeli pomagati, da bi razumel njihovo domovino čimbolj in da bi čimbolj vzljubil njihov narod. Večkrat se je zgodilo, da me je na kolodvoru pričakovalo 30—50 esperantistov, ki so me sprejeli z cvetjem, in vzkliki. Prejel sem 5—10 povabil za prenočevanje v eni in isti noči. Razumljivo, da nisem mogel spati na več ko eni postelji, toda oni so me prisilili, da sem obedoval pri 4, 5, 6 esperan tis tih na isti dan. Na Japonskemu sem moral napraviti toliko obiskov, da sem spil vsak dan 25 čaš čaja. V vseh deželah so me prosili, naj se počutim kakor doma. Povabili so me, naj ee igram z njihovimi otroki. S pomočjo esperanta se mi je posrečilo napraviti več ko 35.000 foto-grafičnih posnetkov iz družinskega življenja v 47 deželah. Brez esperanta ne bi mogel napraviti tega niti če bi živel 200 let. Japonec n. pr. ne želi povabiti Evrop-ca V svoj dom, tudi če govori japonski jezik. Toda tekom enotedenskega mojega bivanja na Japonskem sem napravil 800 posnetkov o družinskem življenju v tej zanimivi deželi. Moji gostitelji niso mislili na denarne dobičke, ko so se učili esperanta, in tudi takrat ne, ko so me gostili. Esperantist sprejema svojega somišljenika kot častnega gosta. Cisto prijateljsko pripoveduje svojemu gostu o krasotah svoje dežele. Posledica je prijateljstvo do njegove domovine. Gotovo je esperantist boljši narodnjak od kateregakoli drugega lingvista, ki se uči n. pr. angleškega jezika zato, da bi bolje oddajal hotelske sobe ali prodajal spominke. Kar se je dogajalo meni v vseh delih sveta, to se dogaja vsakemu esperantistu po vseh delih Evrope. Pisalo bi se lahko debele knjige o koristih esperanta. To je res jezik, ki pomaga tujcu v vseh deželah. Esperanto olajšuje pot do srca enakomi-slečih po vseh delih sveta. Samo 16 dinarjev Vas stane učenje mednarodnega jezika esperanto. To Vam omogoča nova praktična učna knjiga, katero dobite v vseh knjigarnah aH pri KLUB ESPERANTISTOV, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 7-1. Iz Julijske Krajine Smrtna kosa. V Trstu sta preminuli 30 letna Ljudmila Zurlini iz Divače in 37-letna Ivanka Delakova. Na Opčinah pa je za,'ela kap 64-letaega trgovca Ivana Zerjala. Preostalim naše sožalje! Zaradi bega čez mejo je bil pred tolminskim sodiščem Venceslav Kobal iz Cerknega obsojen na tri mesece zapora in 2.000 lir denarno kazni. Sodišču v Gorici pa eo bili prijavljeni iz ena-kili razlogov Viktor Zovič iz Galežane pri Pulju, 21-letni Evgen Rav-bar, in 224etni Ivan Bukovec s Proseka ter 19-Ietnj Stanko Mulič iz Šmartnega v Brilih. Zovič je bil že enkrat obsojen na pet let konfinacije, ki jo je prebil na Ponzi in Tre-mitiiju; vrnil se je pred letom dni. Jugoslovenski izletniki na Doberdobu. Preteklo nedeljo se je pripeljala na Tržaški Kras večja skupina izletnikov iz Jugoslavije. Bili so na Doberdobu in ob bližnjem jezeru. kjer so si ogledali nekdanje postojanke iz svetovne vojne. Bili so tudi v Tržiču in nato v Gorici, odkoder so se zvečer vrnili nazaj preko meje. Prepovedano petje po gostilnah. Podest:it v Rihembergu je prel dnevi sklical na občino vse rihemberške krčmarje ter jih obvestil, da je prepovedal petje po gost:ln-h. Gostilničarji kakor tudi gostje, ki so nc bodo ravnali po tej odredbi, bodo strogo kaznovani. Javna dela. Te dni smo poročali o javnih delih odnosno nazadovanju izdatkov zanje. Pretekli ponedeljek pa eti objavili seznam novih javnih d jI. ki naj bi se v Julijski krajini dovršila v prihodnjem letu. Tako nameravajo v Goriri dokončno urediti okolico gradu, zboljšati ne-lai Utttti&bSbk sfifit ift sJUs jgg graditi Mr vod za deeo letalcev. V Trstu bodo uredili cesto preko Lovca in elektrificirali drugo alektrično progo od Trsta do Opčin, na Xa-brežini bodo zgradili skladišča za olje in druge lahko vnetljive tekočine, blizu Sa-cerba nad Dolino nov mosi za cesto preko Rižane, v Opatiji pri Reki novo carinarnico, v Pazinu nov dijaški konvikt, na Reki več stanovanjskih hiš za poštne nameščence in neki cestni podvoz pod železniško progo. V severni If'ri nameravajo nadaljevati z izsuševanjem doline reke Mirne, zgraditi tam tudi večji mo komisar prevzel svoje posle. Spopad med fanti in karabinjerji. Pretek li petek zvečer je nastal v Ix>meh pri Črnem vrhu hud incident. Trije fantje so se iz doslej še neznanih razlogov sprli s tamkajšnjimi karabinjerji. Prišlo je do spopada, v katerem je bil neki karabinjer ranjen. S pomočjo obmejnih miličnikov so nato fante obvladali in ih odvedli v idrijske zapore. Aretirani so bili 281etni Karel Rupnik. ter brata S41etni Tomaž in 231?tni Matej Rupnik. V Idriji pa sta bila po uličnem incidentu aretirana dva italijanska de lavca. Smrtna nesreča. V poneleljek se je na Oreti v Trstu smrtno ponesrečil 25 letni Leopold Amar od Spodnje Sv. Marije Magdalene. Tam je poskusil po bližnjici priti v Barkovlje. Moral je preko železniške projre, prav tedaj pa je privo-zil od Nabrežine br-zovlak. Stroj vlaka je pograbil nesrečneža in ga odvlekel po pTOgi skoro do predora, kjer ga je odbi! v jarek poleg proge. ^ sreio 60 zemske ostanke nesrečneža Mag-dalenčana pokopali. Smrt v kafu. V Škednj i je v sredo zvečer 16 letna Marija Remčeva padla v kal na domačem posestvu in v njem utonila. Tr-ža5ki gasilci so pregledali ve> 3 metre globoki kal in našli njeno truplo šele po daljšem iskanju. Požar. V Dolini pri Trstu je zadnji ponedeljek gorelo posestvo Josipa Cerniča. Požar je nastal v dimniku in se naglo razširil na vso hišo. Cerničevih tedaj ni bilo doma. Tržaški gasilci eo si celih 8 ur prizadevali, da bi ga omejili. Kljub njihovim naporom pa .je hiša zgorela do tal. V gospodarskem poslopju, ki je prav tako pogorelo, je požar uničil poleg vsega, še 30 stotov sena. Cernič je bil oškodovan ta 15.000 lir. Zgodba o ribah v aktovki Ljubljana, 24. septembra Šofer Adolf Trelec in čevljar Albert Vršnik z Vidovdanske ceste v Ljubljani ter mizarski mojster Jožef Vižin iz Loke pri Skofji Loki so se avgusta sprehajali v najzgodnejših jutranjih urah ob Sori pri izlivu Poljanščice in Selščice. Sam na sebi takle sprehod nikakor ne bi bil grešno dejanje, da ni Anton Mehle, ki jim je slučajno prekrižal pot, posumil, da ta sprehod ni povsem nedolžen. Zagonetni jutrnji sprehajalci so imeli namreč s seboj aktovko, v katero so spravljali iz vode pometa-ne ribe. Bilo je že okrog 20 kg. Ker zato niso imeli dovoljenja, ampak so brez njega kalili ribji mir, ki je po vseh pravicah in po postavah pripada! ribolovnemu zakupniku revirja Francu Dolencu, so morali zdaj pred sodnika poedinca g. Frana Gorečana. Izkazalo se je, da je ta družba ribjih tatov vse drugo s prav temeljito skrbnostjo pripravila, nikakor pa ji ni padlo na um, da bi jo kdo utegnil zalotiti pri prepovedanem poslu, zato tudi ni pravočasno preskrbela za to, kako bi se izgovarjala. V preiskavi so bili zagovori članov te družbice kaj različni in so kazali, da se možje hočejo izmotati iz neprilike, kakor bi pač bolje kazalo. Jasno je bilo samo to, da so ribice po enem delu struge plavale omamljene z nekim mamilom, ki so ga lovci primešali v krušne svaljke. Za nagrado uspešnega lova je sodnik odmeril Trelcu 20 dni zapora, Vršniku 480 din, pogojno za 2 leti, Vižinu pa 540 din denarne kazni, katera pa se v slučaju neizterljivosti spremeni prvemu v 8. drugemu pa v 9 dni zapora. Trelc kazni ni sprejel. Sokol Sokol Koroška Bela—Javornik priredi dane* ob 11. dopoldne v dvorani svojega doma na Koroški Beli predavanje o Masarv-ku. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Bradač Fran ml. Naše gledališče DRAMA ZfCotek ob 20. uri Nedelja 26 septembra: Matura. Izven. Znižanr 'ene oi 22 Din navzdol. Ponp^e'V- s^tetibr*' zaprto. Torek 28 sip^tibra: Viničarji. Krstna P"«mier<=ki abonma. Sre^i ?9 peDt^r^bri: zsp'*to. Četrtek. srr^rmbra: Beraška opera. PrenvVrsk' ih^nma. A'ipnent za letc^n'0 sezone se sprejemajo s/, vfdno 'o orel ! n-' znto nno?arjatj'0 vse re-f|p'.t«nte «>3 s -c t-V* • pnvifasoo. dok'er i-o še u odi> 'v oiiernc ser^ne bo v začetku oktobra s Kien^tnvo opero »Evangelmik« po' mu7lk»lr>5rn vodstvom flirieenta štri-tefi' 5r» v rrof. š® t v Pil Težavah ho sedelovat otrešk ?bo- nrof. Rančiea^a. V £'avh!h vlc^ab: Cos'i:, Janke,'Eetetto, Ribičeva in Golofcova, nadalje Peček, Gor- X CENE MALIM OGLASOM Sto SO par s» beaedB, Din S.— davka m vsak oglas te ankiatao prt-itoJUno Din S.— sa flttro aH dajanje naslovov pinUnJa ad, ki Hiejt ahiih. NajmanjSl znesek m enkratno ebjavo OfflaaaDtn 12^-sDopM In ienitve se an&maj* po Din S.— u vsako besedo, Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5*— aa Bfio aH dajanje naslovov. NajmanjSl znesek ss enkratno objav* iglsa Din Vri ostali oglasi se zaračunajo po Din L— sa besede, Din 1— davka aa vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn S.— sa itfro aH dajanj* naslovov. Najmanj« aaesek sa anlaatas sbjasa n glasa Din 11^ Ponudbam na. Aifre ne prilagajte snamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Pff| odgovor, priložit« 3s" ▼ znamkah Vss pristojbina sa mala oglasa je plačati pri predaj naroOla, oziroma jih je vposlati v pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer aa zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malTh oglasov, ]e naslavljati na: Oglasni oddelek ffJutra", Ljubljana. ZA JESEN in zimo krasne moderne vzorce za obleke, plašče, suknje itd. in MANUFAKTURO vseh vrst v ogromni izberi najceneje kupite dobro in v manuSakturni trgovini NOVAK LJUBLJANA — KONGRESNI TRG 15 pri nunski cerkvi. Kam pa,kam■? Beee-aa i l>.o, livnt 8 Oui. H oJr« ali lajanje aaalova p I>m. Najmanjši znesek 17 Do. HALO! HALO! V gostilni pri PANJU, Vegova ul. 10., se toči novi sladki mošt, izbor ni dolenjski cviček ln Jina štajerska vina. Danes, vsako soboto ln nedeljo boste postrežem s priznano izbornl-mi domačimi krvavica mi in pečenicami ter z drugimi raznimi gorkl mi ln mrzlim jedili. Danes vesela domača 2a.ba.va pridite ln preprl čaj te se. Va,s vljudno vabi ln se priporoča TONE HUC. 25019 18 gJTHa naararfa Beseda 1 Din. Iavek 8 Din U Šifro ab ja Janje aaai**» 6 Dm. Nijm*njšt sn«««k 17 Dia. Samostojne šivilje perila la strojne vezilje g prakso sprejmi? večje pod jetje. Pismene ponudbe na Ogl. oddel. Jutra pori »Vest DO delo — dobra plača«. 23158-1 Mehaničarski pomočnik po možnosti s šoferskim izpitom, miajša, dobra moč, dobi takoj mesto s takoj žnjim nastopom, z oskrbo v hiši. Brata Pepel, Laško. 254-S4 1 Damo ki govori peri. nemški, delno francoski ter poučuje klavir, sprejmem na deželo k 2 otrokoma. Ponudbe z referencami na Drago Hadl, Novo mesto. 25471-1 Strojepisko mlajšo moč, z znanjem drž. jeziia in popoinim obvladanjem nemščine, slov., nem-ike stenografije, iščemo. — Lastnoročno pisane ponudbe s navedbo zahtev pod »Kon-eern« na ogl. odd. Jutra. 35443-1 Točaja (šankburša) pridnega, mlajšega, poštenega, ki je tudi vešč klanja drobnice in ki tna manipulirati z registrirno blagajno in je vešč kletarstva, sprejmem. Zaslužek »ajanučeno dober. Prednost traajo samci s prvovrstnimi spričevali, popolnoma trezni. Nujne ponudbe na hotel Europa, Karlovac. 2&mi Pomožno kuharico do 30 let staro, ki je vešča samostojnega kuhanje, — z dolgoletnimi spričevali, — Iščem za takojšen na-stop. Nujne ponudbe na — hotel Europa, Karlovac. 25459 1 Dve natakarici višjo in pomožno, mlajše »oči simpatične pojave, — iščem. Višja natakarica ima to&ilnico. Nujne ponudbe s fotografijo na hotel Europa, Karlovac. 25458-1 Rokavica Očem strokovnjaka s kvalifikacijo ul krojenje u*nj»-nih rokavic. Ponudbe poslati aa ogl. ood. Jutra pod »Rokavica«. 25351 1 Prometnega železn. uslužbenca (zvanlčnlk) ali upokojenega preglednika finančne kontrole enake kategorije, sprejmem v službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Ponudbe naj bodo od vseh reflektantov lastnoročno pisane. 25823-1 Postrežnico mlado in pridno za dopoldanske ure sprejmem Naslov v vseh posloval. Jutra. 25824 1 Modelnega mizarja sprejme takoj Skerlj Franc, Celovška c. 50. 25864-1 Prikrojevalka ki je zmožna za večje podjetje perila dobi delo pod ugo !ti:mi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prikrojevalka«. 25835-1 Dobro kuharico samostojno, z dobrimi spričevali, ki govori tudi nemško aH Italijan sko, iščem k 3 osebam takoj za stalno. Pred staviti se 1. oktobra. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25674-1 Gospodično pridno, Inteligentno ln zelo čedno sprejme kot natakarico začetnico gostilna Brezovšek, Komen-skega ulica. 25718-1 Varuhinja k Slefcnl punčki dobita-kiOj mesto. Vajena mora biti otrok. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25705-1 Čevljarskega pomočnika za vsa Šivana in zbita dela, sprejme takoj — Jože Rant, Kranj. Zlato polje. 26722-d Služkinjo pridno, snažno in pošteno, najraje siroto brez 3tari-šev, ki lahko najde nov dom sprejmem takoj. Prsdstaviti se Kandare. interurbanska telefonska centrale., glavna pošta Ljubljana. 25754-1 Kuharico perfektno, do 35 let staro Išče trgovska hiša na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop 1. oktobra« 25507-1 Frizerja(ko) dobrega za dame ln gospode sprejmem s 1. oktobrom. Jilg, Slov. Bistrica. 25483-1 Čevljarske pomočnike za najfinejše delo ln pomočnike za Specialno delo smučarskih čevljev takoj sprejmem. Samo prvovrstni delavci naj pošljejo svoje naslove na ogl. odd. Jutra pod: »Čevljar«. 25488 1 Čevljarski pomočnik Čevljarje sprejme Pogačar, Kamnik. 25568-1 Uradnika K znanjem italijanščine in nemščine, hitre»a raeunarja — išče lesna :ndustrija na deželi. Prednost imajo v stroka -zvetbaii"., ki naj stavijo svoj« ponudbe z navedbo zahtevka n* cg\. odd. Jutra pod mačko »Stalnost«. 25687-1 Steklo brusač dobi takoj stalno službo. — Ponudbe na: Kristalija, Celje. 25515-1 Služkinja ki je vajena nekoliko tudi kuhe, dobi mesto. Gostilna Lavrič, Teharje pri Celju. 25895-1 Gospodinjsko pomočnico za v?a hišna dela pri 2-članski družini izven ■Ljubljane iščem. Nastop 1. oktobra. Klemene — Groharjeva 21. 25855-1 Stenotipistinjo in korespondentko z man Jem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. z pisarniško prakso, išoemo za takojšen nastop v inozemstvu. Prednost imajo one. s primerno šolsko izobrazbo, ln one. ki so popol noma zdrave. Lastnoroč no pisane nemške pon. pošljite na podr. Jutra v Mariboru pod »Sposobnost«, 25890-1 ki Je dobro izvežban na toks kopita za moško delo. dobi službo. Zaslužek dober in mesto stalno. Istotam dobi me sto tudi zmožen pomoč nik za mešano delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čevljar«. 25534-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem za stalno, z oskrbo. Travnik, Trebnje. 25558-1 Dva čevljarska pomočnika dobra, takoj sprejme: Ivan Rovšnik, Trbovlje. 25529 1 Fotografi! Agllnemu fotografu z dobrimi referencami se nudi dobra služba. Pon. pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Kavcije zmožen 2729«. 25523-1 Gospodično ki zna perfektno francosko in hi opravljala tudi druga hišna dela ,iščem k otrokom Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25738-d Mizarsko podjetje potrebuje takoj pleskarja za pohištvo za dalj časa, mogoče stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Takoj, pri Ljubljani«. 25754-1 Perfektno kuharico iščem k boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Zanesljiva in poštena«. 25727-1 Postrežnico mlajšo, čisto in pošteno za en dan v tednu. 1-ščem. Vprašajte: Punčuh Vilharjeva 35. 25496-1 Krznarskega pomočnika mlajšega sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo plače na Valentin Zelez-nik. krznarstvo, Maribor Kopališka ulica. 25479-1 Laborantko za foto-amatersko dela, samostojno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foto«. 23569-1 Trg. sotrudnika za delikateso z znanjem nemščine, sprejmem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten 77«. 25656 1 Žagarji samostojnega za venlci-janko in cirkularje. ki se razume na popravila sprejmem takoj na novo žago. Lahko tudi poro čen. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra pod šifro »2agar«. 25643-1 Pomočnico in vajenko za takoj išče salon »Tru da«, LJubljana, Aleksandrova c. 5. 25660-1 Raznašalca za kruh. sprejme takoj parna pekarna. Rosina Franc, Zagorje ob Savi. 25647-1 Dekle pridno in pošteno za vsa hišna dela ln pomoč v trgovini sprejmem. Promet — nasproti krlžan-ske cerkve. 25571-1 Šoferja za tovorni avto sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25618 1 Knjigovodjo bilancista sam os talen, mlajša moč, ki obvlada razen hrvatskega tudi še kakšen drug jezik (prednost italijanski) 1-šče Izvozna tvrdka. Nastop takoj. Ponudbe s curriculum vltae ln do sedanjim zaposlen Jem pod »Dubrovnik« na ogl. odd. Jutra. 25603 1 Lesnega manipulanta simpatičnega, solidnega in poštenega za nakup, prejeman je itd, iščem za Maribor. Natančne ofer-te pod »Stalno« na podružnico Jutra v Mariboru. 25623-1 Čevljarskega pomočnika za zbita ln šivana dela ter izdelovanja gojzerc. takoj sprejme — Prane Ogorevc. čevljarstvo, — Primskovo. Kranj. 25596-1 Natakarico zmožno kavcije in obenem dobrega gospodinjstva, — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra služba 777«. 2578 M Boljši natakar dobi stalno mesto. Oficirski dom, Ljubljana. 25768-1 Manufakurist boljša moč, dobi mesto za takojšen nastop. M. Kramar, Kamnik. 25641-1 Elektromonter obenem ključavničar, — dobi službo. Ponudbena Liubljana, poštni predal 153. 25639-1 Izvežban sadjar zelenjadnega vrta dobi upokojenec aH kdo dru gl za obdelavo malega lepo brezplačno sta.io-vaije pri Ljubljani. Naslov v vseh poslov. Ju tra. 251811 Trgovsko pomočnico v večjem mestu na Go renjskem sprejmem v špecerijsko ln delikatesno trgovino. Le pridne ln poštene z nekoliko znanjem nemščine naj pošljejo ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«. 25586-1 2 mlajša kolarja ali mizarja ter dva klju-čavnčarja išče Avtomon-taža Ljubljana VII. Kam niška ul. 25. 25581-1 Pošteno prodajalko iščem za trafiko, s kavcijo od 33 do 30 let staro za takoj. Zglasitr. se v trafiki Union. 25035-1 Energičnega upokojenca blcikllsta, ki stanuje - v radovljiškemu srezu. takoj sprejmemo za kontrolo krošnjarstva. Pon. na ogl. odd. Jutraud95 na Združenje trgovoev v Radovljici. 25846-1 Služkinjo prijetne zunanjosti, ki zna tudi nekaj kuhati, išče majhna družina. Pismene ponudbe z navedbo pogojerv pod »Zanesljivost« na ogl. odd. Jutra. 25839 1 Frizerski damski salon sprejme mladega bubi-stuosrja, istotam sprejmejo tudi vajenko. Salon »Ljubica« — Loyar. Ljubljana, Aleksandrova cesta 16i 25876-1 Gospodinjsko pomočnico simpatično ln prijazno, sprejme k 31etnemu otroku Brandt, Rožna dolina. Ctesta II, štev. 14. Predstaviti se samo danes v nedeljo. 25877-1 Poljskega in gozdnega čuvaja (majerja) sprejmem v službo na večje posestvo Informacije Bemkovič__ Ljubljana, Vel. Stradon 5. 25671-1 Gospodična ižSe kakršnekoli zaposlitve. Obvlada češčino in nemščino ter je sposobna vseh pisarniških del. Sla bi tudi k otrokom. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva gospodična« na ogl. odd. Jutra. 25733-2 Plačilna natakarica kavcije zmožna, želi preme-niti mesto za Maribor aH Celje. Vzame tud>i gostilno v najem ali na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna natakarica«. 25740-2 Nogavice krpam poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25811-2 16 let stara reTna, prosi &a takojšen sprejem v kakršnokoli obrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Revna«. 26816-2 Pekovski pomočnik želi službe. Naslov: Valentin Brišnlk. Ldboje št 71. p. Petrovče pri Celju. 255162 Čevljarski pomočnik z dolgoletnimi spričevali zmožen vsakovrstnega čevljarskega dela. želi stalne službe pri boljšem mojstru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25472-2 Kuharica zmožna, samostojna išče zaposlitve v boljši gostilni. Nastop 1. oktobra Ponudbe na podr. ,'i-tra v Trbovljah pod »Zmožna in poštena«. 25532 2 Pridno, pošteno dekle staro 15 let. išče službe v Ljubljani. Gregorčič Klcvtllda, Trbovlje-Loke 220. 25530-2 Pekovski mojster z obrtno pravico išče mesto poslovodje v večji obrat ali v podjetja zadrug. Ponudbe pod »Izdelovalec slaščic« na ogl. odd. Jutra. 25681-2 Starejša oseba Išče mesto k enem gospodu ali manjši obl-teljl. spoznam se v vsem gospodinjstvu ln posedu jem letna spričevala. — Ponudbe na poštno ležeče pod značko M. J. pošta Gornja Radgona. 25583-2 Pridno dekle 301etno, zmožno gospodinjstva. želi službe s 1. oktobrom. Naslov v vseh posloval. Jutra pod šifro »Marljivo dekle«. 25775 2 Natakarica s kavcijo, čedna in mlada išče službo. Vljudne ponudb? na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 807«. 25807-2 Gostilniška kuharica vešča prvovrstne kuhe, in samostojnega vodstva želi mesto v večji boljši gostilni ali menzi. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Stalno delo«. 25801-2 Dekle z malo maturo, išče mesta kot učenka v trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kjerkoli«. 2678t>i* Pomožni tkalski mojster jugoslovenski državljan, z večletno prakso — za bombažne ln lanene tka nine vešč tudi na Ja-quard strojih. Išče pri m:rnega mesta. Cenjene ponudbe pod »Pomožni« na ogl. odd. Jutra. 25772 2 Kurjač parnih kotlov, izučen ko vač, Išče mesto. Zldan-šek Franc, žaga. Loče pri Poljčanah. 25663 2 Poverjeniki upokojenci, itd. se sprejme jo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Poverjeniki«. 25746-5 Potnik z lastnim avtom, zastop nik solidne tvrdke vzame še eno zastopstvo za Slovenijo ln Hrvaško. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potnik št. 80«. 23145-5 Kemično podjetje v Slovenlli išče 2 solidna zastopnika za dravsko banovino. Ponudbe pod »Takojšen nastop 777«. na og). odd. Jutra. 25791-5 Zastopnika spretnega in marljivega, za dravsko ln savsko banovino Iščemo. Samo pri trgovcih z železnino do bro vpeljani potniki naj pošljejo svoje ponudbe-pod »Leseni izdelki« na ogl. odd. Jutra. 25635-5 Zastopnike marljive ln dobro vpeljane v usnjarski stroki, iščem za razpečavo v stroko spadajočega predmeta. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »čevljarska industrija«. 25634-5 Izučen mizar vajen tapeclranja. pleskanja in drugih hišnih del. išče službo hišnika za 1. nov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec«. 25686-2 Slaščičar star 26 let z dobrimi izpričevali želi nastopiti službo, takoj. Izvežban v vseh slaščičarskih iz delklh. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 25713-2 Mlado dekle pošteno v vseh ozlrlh, zelo urno, ki ima veselje do gostilne, gre za na-takarico ali za vse privatno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra* 25721-2 Sobarica hotelska, perfektna. Išče službo, gre v boljši hotel. Zna nemščino, srbohrvaščino, zmožna položiti kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotelska sobarica.« 25653-5 Tekstilnega mojstra iščemo za novo tkalnico kateri ima večletno pra kso. Lahko postane tudi sodružabnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa Gorenjska«. 25672-1 Vsaka beseda SO ca*, da. rek 9 Dn la ifr* «J) 4» tanj« naslov* 5 DU>; aa) manjši ineeek IS D"n. Maserka in babica Pavla OstreliJ, Stari trg 11 se priporočs cenj. dam»m in materam po času primernih cenah. 21522-2 Modna šivilja samostojna. kJ je imela 12 let lastni Tiodir salon, išče mesta v večjem kraju naše države kot družabaica ali voditeljica *alora ev. kot pomočnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pariška diplome«. 25462-2 Plačil, natakarico samostojno, takoj sprejmem. Oferta s sliko ln točnimi navodili službe in srtaroetl. Ne točne o-ferte se ne vzamejo v poštev. Pavšer, hotelir, Ptuj. 28637-1 Natakarica pridna, poštena ln Čedna. dobi službo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25689-1 Knjigovodjo sprejme v stalno službo srednje veliko podjetje, ki lahko položi kavcijo, katera se mu 6 % obrestuje, lahko tudi v knjižicah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno nameščenj e«. 25673-1 Tkalski mojster z mojstrskim Izpitom išče namestitve ali stopi kot družabnik v novo podjetje. Ponudbe na na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tkalski mojster«. 25536-2 Simpatična gospodinja mlada, ločena, išče zaposlenja pri samostojnem gospodu. Cenjene ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »čista ln zanesljiva«. 25525-2 Dekle s tri mesečno gostilniško prakso vajeno boljših gostov išče mesto natakarice ali kot pomožna moč v trgovini. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko zanesljiva« 25524-2 Mesto natakarice išče simpatična gospodična. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Mlada«. ^5731-2 Prodajalka išče kakoršnekoli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dela-voljna«. 25661-2 Dekle pošteno Iz dežele, vajeno vseh hišnih del išče službo v mestu, pri dobri. pošteni družini. — Nastopi lahko takoj. — Informacije: Marija Lov-še, Mokronog, št. 15. 25655-? Poduradnik — začetnik z ekonomsko izobrazbo, Interes za pisarno, za dovoljen z malenkostno plačo, išče nameščenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena moč pisarni«. 25645 2 Služkinja mlada, pridna, snažna, valina otrok, želi pre-msdlti mesto. Najraje b! se izučila kuhe v men zi ali pri večji druJini brezplačno, samo za hra no. Pojasnila pri sedanji delodajalki Hcdi Potočnik. Ciglarjr-va ul. 29, — Moste pri LJubljani. 25650 2 Natakarica 191etna. pridna tn poštena. želi nameščenja v kakem hotelu aH boljši prometni gostilni v Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25614-2 Pri krznarju želim mesto. Prvovrstna moč, zmožna poleg krznarskega dela tudi vseh športnih in uniform čepic. Dolgoletna praksa jamči za samostojno vod stvo. Najraje na Stajer sko. Ponudbe na oglas, odd. jutra pod »Perfekt na«. 25578-2 Starejša gospodična išče mesto gospodinje. Gre k samostojnemu gospodu — vdovci s šolo obveznimi otroci niso izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrbna in varčna 45«. 25831-2 Iščem službo v Ljubljani v pekarni aH trafiki kot prodajalka. Ponudbe pod »Stajerka« na podružnico Jutra Maribor. 25885-2 Mlada modistinja želi menjati službo. Sprejme tudi sezonsko službo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Dobra moč«. 26886-3 Učit. abiturientka z znanjem klavirja, nekaj francoščine in nemščine — želi k šoloobveznim otrokom. Pomaga tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe ne podružnico Jutra Maribor pod »Stev. 13«. 2SS99-2 Stalno službo mesečno plačo in provizijo nudimo potniku, — tudi začetniku z znanjem nemščine in srbohrvaščine. Imeti mora veselje do hitrega, — vztrajnega dela in zmožen kavcije oz. garancije Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober proda Jalec 77«. 25679 5 Kateri potnik ki potuje po dravski banovini, bi bil pripravljen proti proviziji prevrati malo ko-Iekc;jo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 258S2-5 Potnika za prodalo infc-resantne knjige Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oktualeno«. 25840-5 Krajevne zastopnike sprejme nova tvornica za kvas. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »Zastopnik 1937«. 25836-5 Francoščino, italijanščino, angleščino in nemščino podučuje diplomirana učite Ijica. Honorar skromen. Informacije dnevno od li2.—2 Pavla Kovač, Bleiweisova o 257SS-4 Nemščino s hitrim uspehom pouučuje diplomirana učiteljica. — Puchinger, Gradišče 8. 26702-4 Izkušena Nemka-Rusinja poučuj« odrasle, učence in otroke po nizki ceni. Pouk v skupinah po hitro naučljii vi metodi. Informacije od 9—11. in zvečer. K. Ljuto-va, Saleadrova 4-II, pri Pajku. 25651-4 Nemščino, angleščino, francoščino, italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11. pritličje. 15500-4 Angleščina na državni trgovski aka demlji. A. B, C. Priče tek v ponedeljek ob 7. uri. 25469-4 Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja, poučuje profesor dr. Svo boda. Tavčarjeva 1. 25692-4 Kitaro poučuje perfekten kitarist -solist. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Z. 5.« 26918-4 Nemščino, francoščino. klavir poučuje dipl. učiteljica. — Cena zmerna. Informacije v trafiki, Gosposvtska cesta 7, nasproti Slami''a. 25924-4 Zaslužek Beseda 1 Din. Iavek 8 Din za šifro aLi dajanje oa«Iova 5 Din. Najmanjši uieaek 17 Din. Tisoč dinarjev ln več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material prevzamem gotovo blago. Mal kapital potreben. Zahtevajte prospekte, priložite znamko za odgovor. Mihajlo Henig. Panče-vo, Br. Jovanoviča 20. 25505 3 Galanterijsko blago (pletenine, milo Itd.) — sprejmem v komisijsko prodajo. Obračun vsake tri dni. Iščem poštene preprodajalce v vsaki va si, Llndič, Ljubljana. Dalmatinova 5. 25883 3 Vzgojiteljica s perfektno nemščino in dobrim znanjem šivanja Išče službo. Pismene ponudbe na A. B pri Pogačniku, Gregorčičeva ul 7a. 25872 2 Kuharica in izučena šivilja stara 24 let, išče mesta samostojne gospodinje pri družini brez otrok, ali pri samostojnemu gospodu. — Nastop 15. oktobra. Dra-ea Rozman, p. Breg 49, Ptuj. 25871-2 Gospodična z znanjem slovenske ln nemške stenografije ter hitra strojepiska želi pre meniti službo najraje v trgovino, ker se žeH iz-vežbatl tudi kot proda jalka. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Zanesljiva«. 25620-2 Perfektna kuharica vešča nemščine, žel; mesta tu ali izven. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Z boljšimi spričevali«. 25785-3 Gospodična vestna prodajalka z eno letno pisarniško prakso Išče zajposlenja tudi kot blagajničarka ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna ln poštena 22«. 25808-2 Trgovska sotrudnica mešane stroke, želi mesto. Gre tudi praktioi-rat. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Zanesljiva«. 25897-2 Potnici BoseO* 1 Dta davek 8 Din u šifro ali lajanje aa*l«va 5 Dia. Najmanj« znesel 17 Dtn. Potnik - strokovnjak aB'i]en, za Jam?ke torbic« in ra.'-no usnjeuo galanterijo, dobi mesto ta Jugoslavijo. Prednost imajo oni, kii morejo položiti primeruo kavcijo. Samo pismene ponudbe z navedbo refereno do 7/10. pod šifro »Agilen 19S7« na Aloma Company, d. s o. z. Ljubljana. 25čee-5 Zastopnika za Ljubljano ln okolico, uvedenega pri špecerijskih in kolonialnih trgovinah ln po možnosti v apotekah, ln Industrijah išče zagrebško podjetje. — Po nudbe na Intereklam, Zagreb, Masarykova 28, pod štev. 121-A-81. 23179-5 Vafencf(fce) Šiviljske obrti se želi izučiti pošteno dekle. Ponudbe prosimo pod šifro »Veselje« na ogl. odd. Jutra. 25567-44 Učenka za kuhinjo se sprejme, takoj in brezplačno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25706-44 Učenca za manufakturno trgovino. 6 primerno šolsko Izobrazbo, sprejme Ogo reutz, Novo mesto. 25662-44 Vajenko za trgovino z mešanim blagom, ki ima veselje do gostilne ^akoj sprejmem. Ponudbe pod šifro »Poštenost« na ogl. odd. Jutra. 25763 44 Klavir in francoščino privatno poučuje odrasle in šolsko mladino, Aneta Potočnik. diplomirane v Parizu. Večletna uč.na praksa. Cena zmerna. Prijave dnevno od 10.—17. Tržaška cesta 1/1. 26879-4 Nemško konverz. in pouk nudi Izobražena gospa. Kongresni trg 13-11. 25120-4 Angleški začetni tečaj se prične z oktobrom. Mesečna u kovina 30 din Prijave (Informacije) od pol 2. do pol 3. Avgust Petrlšič. Jurčičev trg 2. HI. nadstr. Hrastov hlod suh, brez grč. debel 80 cm. dolg 4 m. prodam. Korbar, p. Hrušica pri Ljubljani. 25449-6 Vzpenjava (Bremsberg) kompletna naprava s 200 m dolgo jekleno vrvjo, 20 mm debelo, takoj prodam. — Ponudbe na Jugoles. les na industrija, Črnomelj. 25611-6 Portal vrata ln Izložbeno okno. ločeno, oboje z železnim rolojem 330 x 150 in 300 x 94 prodam. — Hotel Slon. Ljubljana. 25593-6 Leica III, in krom. harmonika štiri vrstna, z registrom, ter violina, poceni naprodaj. Dobovšek, Sv. Pe tra cesta 91. 25762-6 Čisto posteljo z vzmetno blazino prodam za 160 din. Naslov v vseh posl. Jutra. 25548-6 Mizarska miza (Hobelbank) manjšega formata naprodaj. Nasl. v vseh posloval. Jutra 25776-6 Površnik nov črnoslv, več rabljenih moških oblek, nova stena za predsobo, foto aparat Voigrtlander He-llar, 4.5 za plošče ln film 6V2 x 9, ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25665-6 Skobelnik rFTobelbank) nov :n kamenje lapor prod 4m. Res!jeva 23, I. nadstropje. &V229-6 Otroški voziček globoki m športni, poceni na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25845-6 Rolo in vrata s portalom 255 x 135 poceni prodam. Tavčar, Ljubi jana-Kodeljevo, Zadružna 14. 25859-6 Lovci pozor! Nemški kratkodlaki ptt-čarji, stari 2 in pol meseca. z rodovnikom Iz Ia rodu, odda Gustav Ozmec v Ormožu. Cena po dogovoru. 25444 27 Mladi lovski psi (ptlčarji) ugodno naprodaj. KurUnlca, kolodvor v Celju. 25473-27 Čistokrvne bernardince mlade, z rodovnikom, proda Strah Franjo, trg, Gor. Radgona. 25646-27 Voliera ca. 155 X 140 s 5 papagajčkl in 4 drugimi eksotami, — ti ir od no naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23778-27 Glasbila Be&em, iavek 8 Din, u Žitro aU dajanj« aaaUrva i Dm. Najmanjši tae*ek 17 Dta. Kuhano maslo kupuje vsako količino; cene Javiti na Moise Romano, Sarajevo, — Aleksandrova 23. 23068-33 Kislo zelje novo prvovrstno v sodčkih dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povšetova nI. 10. telefon 25-91. 20975-35 Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno po konkurenčni ceni vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra c. 81, Ljubljana, telefon 35-39. -><*.»* 265-33 Vinski sodi močni transportni dobro Ohranjeni od 400 do 500 literski. ln sodi za zalogo (LagrTfasser) 798.1118 1485. 2800 ln 4000 1 naprodaj. Hote-l »Orel«, Ma rlbor. »5511-6 Beseda 1 Din Iavek 3 Dm u S'fro »M dajanje osulov* 5 Din. Najmanjši intscB 17 Din. Mladiče nemške kratkodlake ptičar-je. 6 tednov -stare, najboljšega pa':olenja, z rodovnikom, prodam. — Ljubljana. Aleksandrova c. 10. priti., desno. 25540-27 Lovski pes nemškj kratkodlakec se j« izgubil. Najditelja prosimo naj ga odda Ljubljana Kar-lovška c. 16. 25758-27 Lovski pes »e je zatekel. Naslov v vseh posloval. Jutra. 35720-27 Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, —. Ljubljana. Povšetova ul j 0, Kodeljevo. Telefon 25-91. Lastniki akvarijev! Hrano za ribe (Daphinei) dostavlja Schvarz Geza, Novi Sad kot klaonice. 25589-33 W3S3SM 1 Dm. lave* 8 Dta, -a šifro al! lajanje oaal«va 5 Din. Najmanjši snsadc 17 Dta. Kolesa in dele d bit« najcenejše v trgovini Pplošne trgovske družbe v Št. Vidu nad Ljubljano. 25817-11 Kolesa ln šivalne stroje kupite najceneje na Resijevi c. 16. Stara kolesa in stroje vzamem v račun. 25738-11 Damsko kolo rabljeno, ugodno prodam. Informacije: Milena. Vodnikova c. 21-1, poleg gostilne »Dalmacija« v šlškl. 25652-11 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik »JUTRO«. SF- 525 19 Mi ix. m? Bosno* 1 Dui, ito>u 4 oiu M iilpo aii lajanje aaaiova 6 Din. Najmanjši IlUHt 17 Din. Zamenjam za vagon suhih bukovih drv, za kurjavo, Ia. moj veliki pisalni stroj. M. Greta, Zagreb, Draškovi-čeva ll.-I. nadstr. 25537 15 Kupujem smrekov rezan les, deske debeline IS, 24, 28, 38, 48 mm, I do IV.razredne. vsako množino. Ru dolf Bukovac, Novo mesto. 25711-15 Smrekov les na štoru, prodam. Naslov v vgreh poslovalnicah Jutra. 25887-15 Hrastove prage normalne dimenzije večje množine kupim za sukcesivno dobavo po dogovoru. Pri sigurnih dobavah možna primerna akontacija v gotovini. Stavite ponudb?. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12, Aelelon 38-10. 25849-15 100 m3 hlodov borovih ln smrekovih, 200 kub. m borovih drv v neposredni bližini Ljubljane naprodaj. Ponud fce na ogl. odd. Jutra, pod »Lest. 25828 15 Be»oaa x Lfiti J, Um *» iltro 4il )»J»QjS UMOrt 6 Dai. Najmanj*) saeaei 17 Um. Elektromotor 30 HP, 380 V v brezhibnem stanju proda opekarna Ormož. 23120 29 Motorno žago za rezanje drv, rabljeno prevozno, malo, kompletno, kupim. Ponudbe z aavedbo zadnje cene na Franc ZehelJ. Gornji grad. 25486 29 Šivalni stroji od 300 do 700 din. Nov trg 4 pritličje od 13. naprej. 25767 29 Pozor! Skoraj nov Singer Pffaf ln drugi ki vezejo in krpajo, po izredno nizki ceni naprodaj pri »Prometu« nasproti Križan 6ke cerkve. 25569 29 Vrtalni stroj prodamo. Vprašajte: Sa-lus, d. d. Ljubljana na Aleksandrovi cesti 10. 25580-23 2 šivalna stroia in 2 nmari. prr 95 premera. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Lokomobila«. 25878 7 ragoienošti k Be«yia 1 ]>n 18vpU 8 Din ia šifro »H lajanje naslova 5 Din. Najmanjši »n-»ek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, VVbirova ulica l. 12 38 rfoseO« 1 DUi >]««ts£ S O'D u, šliru %il Isjaujt aa.*i«v» J Dm. Najmanjši sa<-*?k 17 Din. Hranilne vloge kupite ali prudaste pott.ui ni.ije pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12, Telefon 38 10. •25403 16 Hranilne knjižice vrednostne papirje vnovčuje najboljši cen :n takoj 4njrmu zpieftilu upusluje vse oaačn* lcnarue, kre Jitnr n niaguvu«- posle aajkuiaotneje Alojzij Planinšek trg ag Danfnji poslov. Ljubljana Beethovnova 01. 14/1-. tei«for. ia id 39 16 Bančno kom. zavod in menjalnica MARIBOR, \leksandrova al. 40. vnovčuje hranilne Knjižice vseb bank tn hranilnic Kupuje vrednostne papirie. valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni 237 16 OENARNE POSLE Posredovanje Kreditov — Vnovčevanje vlog pr« denarnih zavodih. Na ložbe Kapitala. Poravnave. Uprava nepremičnin Davčne napovedi. — In formacije. — Ureditve revizije, bilance ln stalno kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko gospodarske posle izvede »Svetovalec« fconcesijonirana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačič LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rim ska cesta) štev. 7 25685-16 Usnjaina manjša dobro urejena v ugodili okolici za sirovi-ne in trgovino sprejme družabnika, podjetnega v usnjarski stroki z nekaj kapitala. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Usnjar«. 35513-16 Inkaso terjatev iavršuje uspešno ki poceni: Pisarna za inkaso, Ljubljana Kolodvorska 41. 86745-16 Vložno knjižico Prv« hrvatske štedloni c, kupim. Do 100.000 Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina takoj 100.000«. 25873-18 Posojilo 250.000 Din iščeim, vknjžba na I. mesto, trikratna vrednost, obresti po dogovoru. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 25544-16 Knjižico Kmetske hranlnice vCe lju v znesku 8.000, din, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25430-16 Posojila Din 20.000 Iščem proti primernim obresti m za dobo 1 leta, dotičnemu dam v last nI hiši brezplačno stanovanje z 2 sobama in 1 kuhinjo. Naslov v vseh pceloval. Jutra. 25644-16 Hranilno knjižico do 150.000 din rabim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5 let«. 25869-16 Renomlranl 1 fotoatelje dobro vpeljana, tudii za prodajo fotomaterijala in izd« lavo fotoamaterskiih del, v centru mesta, i no zalogo radii odpotcvanja ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inventar in zaloga 60.000 Din«. 26829-30 Umeam i Ula M>«ft a LRa. M »ilro ah lajanje turni 8 Din. NajmanjiJ lf Dia. Zobozdravniku oddam dobro vpeljan zoboodravniški atelje z vsem lnštrumentarijem — v večjem Industrijskem mestu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25542-17 Gostilno ali restavracijo vzamem v najem ali na račun, najrajši na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Kavcija 272« 25704-17 Vzamem vinotoč s koncesijo ali brez. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »Vinotoč«. 25805-17 Prvorazreden trgovski lokal (Bonbotuer*) v centru-mu mesta z dobrim prometom, se proda z vso opremo ln zalogo. R«-IiektanU naj javijo svoje naslove na ogl. odd. Jutra pod »130.000«. — Posredovalci so izključeni. 25670-18 Veliko meščansko restavracijo v najstrožjem zagrebškem centru, splošno znano renomirano z velikimi komfortnimi lokali, dvorano, teraso in ogromnim vrtom, pivnicami, tudi z decen-tnim zabaviščem, prvovrstnim inventarjem, z doseženim letnim vinskim in pivskim prometom 1.500 hI, nujno prodamo zaradi smrti lastnika : Poslovnica: Pavle-kovlč, Zagreb, Ilica 144. 25552-19 Enonadstropno hišo s gospodarskim poslopjem in zemljiščem, prodam. — Pogačar, Kamni*. 23508-» Kupim hišo pol aH nadstropje v oentrn Ljubljane. Ponudbe n« ogl. oddel. Jutra pod »Okoli m lijona«. 26758-30 Večje zemljišče irimerno za parcelacijo na fiču prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 35757-50 Lokal lep, moderen, iščemo v sredini mesta za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Lokal«. 25782-19 Lokal s stanovanjem oddflm za jiko nizko najemnino v So. Šiški Ale-ševčeva ulica -36 Istotam tudii soba s štedilnikom. 2.3010-19 Malo posestvo v dobrem stanju, kupim. Prednost v okolici Celja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Malo posestvo«. 25388 20 Stavbna parcela 568 kvdr. m. 10 minut od mesta Maribora naprodaj. Istotam prodam skoro nov Singer J ev šivalni stroj. Nasl. v vseh poslovalnicah Jutra. 25514-20 Posestvo v sredini trga Slov. Konjice z veliko hišo. velikimi vrtovi, njivo in gozdom poceni naprodaj. Naslov v vseh po-lsovalncah Jutra. 25431 20 Prodamo - TRISTANOVAHJKKO BO-voddaoo vilo, ceo* Je 240.000 din v bližini prulake tole. TRJBTANOVANJSKO tw>- voeldano vUo, enonadstropno. Cena 190.000 din, hipoteka 90.000,— Slika. DVE parceli po 280.000 din nad Stadionom.-Pisarna Adamič, Gospo-svetska ceste 8-II. nad. 25789 20 Dvodružinska vila « vtem kemfortom in lep m vrtom, parkttirana tla, plin, elektrika, 3 kopalnici, radi okoliščin zelo ugodno na^ prodaj. Polovica hipoteka. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod iilTO »Ugoden naJcup«. 25898-30 V Celju prodam 2 enonadstropnl hlži ln stavbno parcelo. Pojasnila daje Prevolnlk C:eta na Grad št. 11 v Celju. 25898-20 Vilo ali hišo v Ljubljani kupim. Prevzamem hipoteko — pla čam takoj v gotovini. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Brez posredovalca — 300.000«. 25833-20 2-sobno stanovanje parketirano, solnčno takoj oddam mlml stranki. Ogled od 10. do 16. Btrukelj, Stari trg 9. 25608-21 3-sobno stanovanje z vaetn komfortom oddam takoj v Gledališki ulici ia III. Poizve se Istotam pri hišnici. 25605 21 Dvosob. stanovanje parketirano, z vsemi pri tlklinaml, s souporabo kopalnice, oddam s 1. novembrom. Sp. Šiška, Zekenlkarjeva ul. 10. 25905 21 Stanovanje v novi hiši na Carja Du šana ulici 18, tri mlnu te od III. drž. gimnazije, 3 parketirane sobe. kopalnica, kuhinja, pri tikline, vrt ln elektrika, oddam s 1. novembrom za 800 dm mesečno. Natančna pojasnila dobite v Usnjarski ulici 1-1. 25697 21 Trisobno stanovanje z erkerjem. kabinetom, predsobo, kopalnico ln prltlkllnami, visoko pritličja, v bližini tivolskega gozda, oddam s 1. novembrom. D. č. na Večni poti št. 1. 25825-21 Zaradi opustitve trgovine RAZPRODAJA vse zaloge moških in deških oblačil globoko pod lastnimi cenami od 20. IX. do 20. XII. 1937 J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 Hranilne vloge Kmetski hran in pes. dom. Mestna Kamnik, Obrtna banka. Hran. kmečkih občin, imam prodati večje in manjše zneske. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledal, ulica 12, Telefon 38 10. 25902-16 Ljubljanske kreditne banke knjižico za 9 000.— D'n prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe z nuvdbo cene na ogl. oddel. Jutra pod »"»OOO« 25756 16 Ureditev dolga potom sodnih m izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko obrtnih po«!ih. Strokovne knjigovodske revizije. Se«tava in apr-obacija bilanc. Preskrbe kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zašč'te. Edina koncesi.ionirans ko-mercijonalna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališka 7. Telefon 38-18. S2-06 Dama državna uradnica Išče majhno posojilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1000«. 25764 16 Katera dobrosrčna oseba bi hotela posoditi 1000 din samskemu 401etne-mu brezkonkurenčnemu obrtniku z kompletnim inventarjem, da odpre delavnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Si gurno vrnem«. 25774 16 Kupim knjižice Messtne hranilnice ljubljanske do 100.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina ta ko j«. 25844-16 Trgovino, pekarijo, gostilno, mesarijo in ledenico oddam v na-j m. Prednost kdor založi 10.000 din na čista pol milijona vredna zem ijliča in obrtne hiše. P. Boštanj. Oglasiti Pavla Slak, Dolenji Boštanj, trgovina. 25521-17 Gostilno ali temu sllčno vzamem v najem na prometnem kraju, najraje v Ljubljani. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 25714-17 Trgovci z moko novo urejen mlin na turbini, melje 10 odstotkov za trgovce, brez stro škov naloženo na ladjo ali vlak. Prvovrstno ba-ftko žito. Vodni mlin, — Novi Vrbas, Bačka. 25584 17 V najem vzamem kmečki ali valjčni mlin v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. odd. Jutra pod »Mlin«. 25793 17 Kavarno v Skofji LoM, oddem v najem. 2G017-17 Družabnika(co) sprejmem za dobro vpeljano delikatesno trgovino. Strokovno znanje ni potrebno. Ponudb? na nodružnlco Jutra v Celju pod »Prekajevatai-ca«. 25894-16 Kot družabnik .ili dobavitelj konkurenčnih vin pristopim k gostilni ali trgovini, vinski pro-ducent. Informacije daje >^S.irko«, LiuSliana-Moste, Vodmatslca 14/1. 25866-16 Brivski in frizerski salon moderno urejen, dobro idoč, v industrijskem cen tru na Gorenjskem. — prodam zaradi bolezni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resni reflek tant«. 25528 19 Veliko delavnico takoj oddam. — Tržaška 12, Glinc-e. Vpraša se pri hišniku. 25732-19 itL tieseoa 1 Din 1avek 8 Du :m«. 2589319 Dve stavbni parceli prodam v Rudniku pri Ljubljani. Cena nizka. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25699 20 »Vila Sora«, Svetje pri Medvodah naprodaj ali zamc-njam za posestvo ill parcelo v LJubljani. Dopise na Navlnšek, Selenburgova ulica. 25628 20 Novo hišo prodam. 2500 kvdr. m vrta. 5 minut od postaje Laverce. Franc Pečntk 25626 20 Brivnica i brez konkurence ugodno '> naprodaj. Alojz čoh. Celje. 25896 19 Oddam lokale na zelo prometnem kra ju za trgovino z želez-nlno. brez konkurence. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25901-19 Enonadstropna trgovska hiša za gostilno ln vinsko trgovino aH mesarijo ob glavni cesti, vodovod ln elektrika, 26 prostorov lep vrt, prodam. Ljubljana, Šiška — Prevzem večje hipoteke je mogoč Naslov v V6eh posloval. Jutra. 25799 20 Brivnica na na.iprometnejšl točki v Mariboru Je zaradi dru žinskih razmer na prodaj. Dopise na Alojzija Raaba, Guštanj 30, Drav ska banovina. 25512-19 Gostilno oddam, kavciji zmožni osebi. Prednost imajo kuharice. Pismene po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet«. 25718-19 Pekarijo dobro vpeljano, odda — Pečar Anton, Vodmat, Zaloška 16. 25717-19 BestHla i Din lavek S Dtn ta lifro ali lajanja naslova 9 Din. uwd 17 Dia. Krasna vila enonadstropna, s velikim vrtom, gospodarskim poslopjem, v bližini g:mnazi je na Poganski cesti v Ljubljani, 14 sob, pripravna tudi za sanatorij. se pro da. Ponudbe na ogl. oddeL Jutra pod »St. 8«. 26091-20 Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ia »ta no vanjskib h it ta« vil ima naprodaj gradben, strokov ni izobratn posredovalec KUNAVER LUDVIK. Cesta 29 oktobra 6. Telefon 87 88. Pooblaščeni graditelj M sodni cenitelj ta nasvete brezplačno na razpolago. flMO Ugodna prilika za nakup in prodajo hiš. Za gotovino 1.800.000 ln 300.000 hipoteke nova palača v strogem centru prestolnice, 5 nadstropij. 7 lokalov ln 17 modernih stanovanj. Prltikllne v pločlcah. Po dva vhoda ln dva kloseta. Vzidane kopalnice itd. Donos 300.000, po tem 14 odstot. brutto. Za gotovino 700.000 ln 350.000 din hipoteke, nova palača v širšem centru. Donos 136.000. Za 350.000 v gotovini ln 160.000 hipoteke, nova hiša za rento. Donos 64.800 din. Stanovanje za lastnika: 4 »obe ln komfort. Naprodaj Imamo vse objekte, ki se resno pro dajajo. Forslramo prilike za katere vemo, da se la hko naglo prodajo. Prevarnamo upravi tel J-stvo ln nadaorstvo hiš. za kar Imamo organlza cljo in dvoletno prakso. »IMOBILIJA« Beograd. Knez Mlhajlova 17, tej, 26—167 la 28—260 Trisob. stanovanje e kopalnico v Dalmatinovi ul. št. 3. III. nadstropje, takoj oddam, event. s 1. novembrom. Poizvedbe gradbena pisarna, Rimska cesta 2-1. 35669 31 3-sobno stanovanje s kopalnico, na novo prepleskano oddam s 1. oktobrom v bližini beži grajske osnovne šole. Po Izve se v trafiki: Tyr-ševa cesta 53. 25549 21 V Celju Loiniei 27 oddam dvosobno stanovanje za Din $>0. Informacije isUtam. 35729-31 Enosob. stanovanje s pritlklinaml, renovira no in sobo s štedilnikom opremljeno (prazno) oddam za november, Tyr-ševa 90. 25761 21 Dvosob. stanovanje malo, oddam z novem brc m, redni maloč lanski stranki. Trg Ambro žlč, Zg. Šiška 247. 25561 21 Trisobno stanovanje svetlo, z elektriko, oddam s. i. oktobrom v Florjane ki uUci 24. 25798 21 Stanovanje Eobe in kuhinje, takoj oddam. Vprašati v ponedeljek Kamniška 20. 25779-31 Stanovanje sobe in kuhinje, oddam takoj. Jenkova ulica 20. 35612-31 3-sobno stanovanje pri hantki upravi, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«. 55818-21 2-sobno stanovanje oddam takoj. Ponudbe na opl. odd. Jutra pod šifro »Stadion«. 25819-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom oddam za december na Celovški c. št. 271, nasproti gostilne Kmi:t. 25606 21 Enosob. stanovanje kletno, veliko, zračno, suho, oddam za 280 din s 1. lebr. v Rožni dolini, Cesta V. št. 24. 25834 21 Dvosob. stanovanje oddam za november, v I. nadstropju, odraslim (članom) osebam, cena zmerna. Hotimirova 11. Sp. Šiška. 25857-21 Trisobno stanovanje za 1. november, oddam. Tvrševa c. 99. 25P67-21 Lepo stanovanje 4sobno, kopalnica, prltikllne. oddam za 1. nov. na Blelwelsovi cesti. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 25491 21 Dvosob. stanovanje lepo, s kabinetom, oz. trosobno. z vsem kom fortom (kopalnica, plin. Itd), v novi hiši, Ilirska 8. oddam s 1. novem brom. Pojasnila: g. Tav čar, Sv. Petra cesta 79. 25676-21 Štirisobno stanovanje komfortno, v strogem centru, oddam s 1. novembrom. Informacije prt hišniku v Cigaletovi 1. 25693-21 Dvosob. stanovante t vsem fcomfort^m oddam za 1. november v Igriški ul. Istotam oddam tudi lokale. Poizve se v Gregorčičevi ul. 17b (prit!.). 25763-21 Enosob. stanovanje komfortno, parketirano. « predsobo, kopalnico balkonom, elektriko in prifcikli-nami, oddam za 1. november. Gerbičeva ulica 19. 26788-21 Dvosob. stanovanje komfortno, v I. nadstr.. oddam za oktober ali november. Naslov v vseh poeloval. Jutra. 29666 21 Enosob. stanovanje s prltlkllnami oddam s 1. oktobrom v Podmil ščakovi ul. 22. ! 25594-21 I - j Stanovanje 3 sob parketirano, z balkonom solnčno ln separ.rano — ' oddam takoj. Cena je ugodna. Vodmat, Sušter šlčeva ul. 4. 25563 21 Trisobno stanovanje p s kopalnico, novo renovi-: rano, ugodno oddam v v li. Naslov v vseh {.slovalnicah Jutra. . 25792-21 Dvosob. stanovanje pri bežigrrajsk glmnazijii — oddam. Beogradska 81. 25911-31 3-sobno stanov«" ie komfortno, takoj oddam. Resljeva cesta 23. 25fi:6-21 Stanovanje obstoječe iz 3 sob in pri-t:klin, oddam 1 novembra v vili. v cr.tru mesta. — Vprašati: Knafljeva 16-11. 25919-31 Lepo stanovanje d v/sobno, t kaVn<>1om ali brez, oddam za november. Moste, šušt iršiieva 7. Stanovanja Beseda 1 Din davek S Din za šifro ali dajanje oatlnva 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Dvosob. stanovanje ali enoeobno s kabinetom v novi mirni hiši v severnem aH zapad-nem delu mesta v najbližji okolici Ljubljane Išče dvočlanska družina Ponudb« pod »1. november 1937« na oglaa. odd. Jutra. 85448 21a Dvosob. stanovanje a kopalnico, v centru mesta, event. na Mirju, Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 1313 25691 -21a Štirisobno stanovanje po mota četi z garažo v vili, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Maj«. 25715-21a Dvosob. stanovanje s kopalnico Iščem v bližini glavnega kolodvora za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna, stalna oseba«. 25649-21a Stanovanje enoeobno, event. s kabinetom, Iščem za Oktober. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Držav, uradnik«. 25631-21a Stranka brez otrok Išče 1-sobno stanovanje za Bežigradom ali v mestu za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna ln čista« 25.600 21a Komfortno stanovanje eno eli dvosobno, i?čem v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ».Mladoporočenca«. 2S794-21a Večje stanovanje išfem, najia.iši v oViici Ljubljane. Ponudbe na Rezi Korpar, Celovška 5«. 25836-91 a Dvosob. stanovanje za takoj ali pozneje i??e mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Treh odraslih oseb«. 35830-31 a Uradniška družina išče za 1. november dvosobno stanovanje, solnčno in čsto v Sp. Šiški, za Bežigradom ali na Miriu. 4 odrasle osebe. Ponudbe »500 — 550«. 25868-21a Stanovanje eno ali dvosobno za 1. november Išče samostoj na gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redna plačnica«. 25900 21a uirnwmTi rS^smla 1 Dm l*'«k 8 Dla ta šil ne *i> lajaaj* aa«iov» 8 Dia Najmanjši u>«a*fc 17 Dla. Dame ki pridejo za nekoliko dni ali za stalno v Zugn-b, lahko dobe ugod«o in serozen dom z oskrbo ali bree v Senoini ulic 32'111. desno, prva ulica desno od glav nega kolodvora, Zagreb. 2d««S4-33 Solidno gospodično sprejmem poceni na stanovanje in dobro domačo hrano. Naslov v vseh pošlo valnacah Jutra. 25744-23 Samsko stanovanje v centru, solnčno, v novi hiši z plinom takoj oddam. Dvorža-kova 8-1. 25747-33 Sobico z dobro domačo hrano oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25749-23 Oddam sobo enemu ali dvema akademikoma blizu Tabora s souporabo kopalnice in klavirja oddam. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 25750-23 Lepo stanovanje S sob in kopalnice brez kuhinje oddam. Istotam lokal primeren 7« boljšega krojača. Vprašati telefon 2546. 85751-23 Slovenska družina v Zagrebu, odda sobico z soujvorabo kopalnice. Vpra" šati: Pegan, Bulnoeva 10-IV. Zagreb. 25741-23 Sobo prazno ali opremljeno, oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25730-29 Veliko sobo lepo, z vso oskrbo in souporabo kopalnice, oddam dvem osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25735-33 Opremljeno sobo separirano. oddam eni ali dvema osebama, event. z vso oskrbo. Glince VnT'3. 35736-23 Opremljeno sobo solnčno. s powHrvm vhodom oddam 1. oktobra. Dreniko-va ul:ca 31, Pp. Sška, poleg Sokolskega doma. 25742-33 Dva eosnoda sprejmem v lepo, mimo sobo v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25810-23 GosDodično sprejmem v lepo stanovanje s hrano ali brez v bližini vseh šol. NaFlov v vseh poslovalnicah Jutra. 2CVV5-33 Sobico s posebnim vhodom, oddam za 130 Din. Tržaška cesta 33 Glince. 3o813-23 Sobo lepo opremljeno, t novim pohištvom, oddam eni ari dvema osebama po nizki ceni. Cankarjevo nabrežje 23/Ifl., levo. 35814-28 2 sobi za pisarno oddam z 1. novembrom. Wolfova 10-1. desno. 25520-23 Več opremljenih sob s posebnim vhodom, oddaaa Florjanska ulica 24. 25798-23 Opremljeno sobico v Slomškovi ul. 23, a separlranim vhodom oddam. 25495-23 Sostanovalko boljšo gospodično, sprejmem v lepo sobo na Mirju. Naslov v vseh poslo-valnicah Jutra. 25646-2» Opremljeno sobo s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice oddam blizu tehniške sred nje šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25539-23 Sobo veliko, solnčno. — lepo opremljeno z eno posteljo, oddam boljši os-tod, Moste, Poljska pot 29. 25687-23 Opremljeno sobo za 2 osebi, poseben vhod elektrika, v bližini tehniške srednje šole, takoj oddam. Gerbičeva ul. 7. 25690-23 Sobo oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25667-23 Sobo novo opremljeno, s kopaj nico. s posebnim vhodom. ugodno oddam za 1. oktober. 1 ali 2 osebama. Naslov v vseh po si oval. Jutra. 25707-23 Sobico lepo, solnčno. z dobra domačo hrano, oddam stalno nameščeni gospodični ali dijakinji. Rožna dolina Cesta X. 23. 25694 23 Opremljeno sobo lepo, oddam sostanovalcu. z vso oskrbo, meseč no 450 din. Če Je pa sam v sobi, pa mesečno 500 din. Soklič, Florjanska ulica, št. 10. 25696 23 Sobo s posebnim vhodom oddam s 1. oktobrom. Isto tam prodam kauč. Ma-sarykova 64, pritličje. 25710 23 Sobo opremljeno, s posebnim vhodom Gregorčičeva ul 29. oddam solidnemu in mirnemu akademiku ali gospodični. Poizve se v ogl. odd. Jutra. 25712-23 1 veliko lepo sobo za 2 ossbl, opremljeni ali prazni oddam. Cesta 29. oktobra, št. 10 (Rimska c), I. nadstr., desno 25724 22 Prazno sobo lepo parketirano. takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25725 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom pri Tivoliju oddam stalnemu goespodu. škrabčeva ulica 13. 25695-23 Separirano sobo v centru, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25700-23 Opremljeno sobo v Gradišču 8b. oddam. Vprašajte v pritličju, levo. 25701-23 Opremljeno sobo oddam gospodični v bližini dramskega gledališča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25703-23 Lepo sobo oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25657-23 Prazno sobo parketirano, sončno ln zračno, v pritličju, ta^ boj oddam. JelovSkova 24, Trnovo. 25659 23 Sobo strogo separirano, oprem IJeno, oddam gospodu. Mirje. Marmontova 27. 25642-23 Sobo lepo opremljeno, oddam v centru dvem osebam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25602-23 Lepo sobo opremljeno, odda,m boljši osebi, ne dijaku (inji) Resljeva 30 Novak prit. 25800-23 Poleg sodnije oddam boljši g' spodičt"' lepo opremljeno sobo 6 posebnim vbodom in s souporaob kopalnice. I. nadstropje. Ogle: dati od 9. do pol 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25790-23 Opremljeno sobo lepo oddam drema gospodoma. Rimska cesta št. 5. dvorišče. 25765-23 Lepo sobo opremi ;eno. z balkonom cd-lam v novi hiši. Medvedova ul. l-III. Sulgin. 25766-23 Opremljeno sobo šolnino In mirno, takoj oddam. Cesta 29. oktobra št. 18, prltllčte levo. 25773-23 Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom s 1. oktobrom oddam v Pod-mllščakovl ul. 22. 25577-23 Opremljeno sobo S eno aH dvema poete ljama, veliko, čisto, mirno ln svetlo, s posebnim vhodom, oddam s 1. oktobrom. Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 7-1, vrata 9. 25771-23 Lepo solnčno sobo » posebnim vhodom ln lepim razgledom oddam eni ali dvema osebama a prav dobro domačo hrano. Stari trg 28III. 25777-2J Opremljeno sobo z umivalnico, oddam so lidnemu gospodu. Vhod popolnoma ločen s stop nišča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25664 23 Sobe opremljene, oddam. Nebotičnik V. 25684 23 Mesečno sobo i strogo separiran;m vhodom, oddam stalnemu g-o-ipodu. Vprašati: Knailjeva 33-11. 25920-33 Sobo t popolno oskrbo v bližini nove gimnazije oddam. Izveste v Peričevi ulici 28. 25564-23 Sobo lepo, moderna opremljeno, s kopalnico in prostim vbodom. oddam R?fiektira se na stalno boljšo osebo. — Slomškova ul. 7-1., levo. 35015-23 Dva akademika iščeta opremljeno sobo blizu centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oba solidna«. 25535-23a Gospod ki prihaja večkrat v Ljubljano, išče sobo pri neodvisni gospodični, lo čenki ali vdovi. Ponud. na ogl. odd. pod »Kava-lir z dežele«. 25560-23a Dijak išče sobo z vso oskrbo za 1. oktober. Ponudbe na odd. Jutra pod šifro »Bežigrad in okolica«. 25726-2Sa Gospodični iščeta sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na oe:I. odd. Jutra pod >Redna plačnica« 258žl-23a Lepo sobo s souporabo kopalnice, event-. hrano v bližini tehnike, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Udobnost«. 25723-23a 1 ali 2 sobi opremljeni ali prazni, s posebnim vhodom, uporabo kopalnic? in vso o skrbo iščem v bližini glav. kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen gospod«. 25648 23f Prazno sobo veliko, s kopalnico, v centru Ljubljane, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20937-33 Opremljeno sobo ■ posebnim vhodom, oddam. Jfaslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25SS4-33 Solnčno prazno sobo lepo. oddam na Rimski cesti 7. 25848 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam boljši stalni os' bi. vorakova 3, priti, desno. 25837-23 Opremljeno sobo lepo. v bližini učiteljišča takoj oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25822-23 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu. Tabor 5-1. 25826-23 Parketirano sobo solnčno, oddam za 200 din. Poseben vhod. D. Kričej, Medvedova ulica 17. 25827-23 Prazno sobo s souporabo kopalnice, odda: Pintar, Streliška-Eumanovska ul. 21. 25831-23 V centru oddam opremlieno, čisto sobo (pozimi zelo topla) stalni osebi z vso oskrbo ali brez v Cir:l-Meto-aovi ulici (sv. Jožef), št. 19/1. nad., desno. 25816-23 Oddam sobo opremljeno, z dvema posteljama, poseben vhod, pritličje. Celcvška 66. 25858-23 Sobo s strogo separiranim vhodom (iz stopnišča) iščem Cen j pon udbe pod »št. 1940« na ogl. or?d. Jutra. 25612-23a Prazno sobo iščem za 1. november, vhod iz stopnišča Psmene ponud be s ceno na ogl. oddel. Jutra pod šifro ►čisto«. 23756-33a Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljublja m, Cesta 29. oktobra št. 34/1., razpisuje na dan S. oktobra 1937 pismeno dražbo za ca 3.300 plm bukovi ne na panju v območju Sumske uprave razlaščenih gozdov Kočevje, revir Kočevje. Grčarice A in B. — Ra.zgias, pogoji, tiskovine in pojasnila 8e dobijo pri gornjrih upravah. 22810-32 Trgovci, 2 prazni sobi iščem v bližni sodnije. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Št. -211«. 25787-2Ša Opremljeno sobo s posebnim vhodom, za 1. oktober iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost«. 25636-23a Gospod išče sobo z hrano ali brez. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Gentle-man«. 25829-23a i UUl • -K >» u 5ifr« »l* 'tajanj* 1 Din N»jm»njSt 17 Din. Dijaka ali visokošolca sprejmem v lepo toplo sobo in prvovrstno oskrbo. Miklošičeva 15-IV, desno. 25802-22 Dijaka iz boljše rodbine sprej mem v popolno oskrbo k sinu sedmošolcu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25769-22 Dijaka nižješolca sprejme uradniška družina v vso oskrbo. Cesta 29. oktobra (Rimska c.) št. 9. pritličje desno. 25875 22 Veliko prazno sobo oddam v bližini gor. kolodvora. Cena 150 din. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2< 865-23 Opremljeno sobo v vili oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra? 25861-23 Sobo oddam dvema gospodoma ali gospodičnama s 1. oktobrom. Naslov v vsi?h posloval. Jutra. 25852-23 Sobo oddam eni ali dvema gospodičnama s hrano. Naslov v vseh posloval. Jutra. 25854 23 I.eno solnčno sobo :z 2 posteljama t'.kol oddam bclišim osebam ali zakonskemu baru v Jernejev! ulici 8 II v Sp. Šiški. 25903 23 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zm-sek 17 Din. Opremljeno sobo lepo, blizu univerze, solnčno separirano, po'možnosti s central, kurjavo, išče za 1. aLi 16. oktober miad gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijetna okolica«. 35457 23a Opremljeno sobo z vso oskrbo, v bližini ne botičnika, išfte uradnik za 1. oktober. — ponudbe na ogl. odd. Jutra pod znnčko >Uradnik 777«. 25562-23a Separirano sobe 8 klavirjem ter souporabo kopalnice, iščem v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica za 15.. oktober«. 25786-23a Opremljeno sobico suho, sončno in gorko. ne previsoko po stopnicah išče stalna ln solid na gospodična pri mirni stranki za takoj ali s 1. oktobrom v centru ali v bližini mesta. Dopise na ogl. odd. Jutra pod: »Točno plačam«. 25908-23a Dijaško stanovanje v lepo, svetlo sobo, parket, klavir, sprejmem dijakinjo s hrano ali brez. Cena primerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25870-22 Izgubljeno S-C.r~.ji J l>:ii IA. • U U. u šifne tajanje HA»IOT» 1 Din Niim»njšl tn*-»efe 17 Din. Prstan z modrim kamnom se ie izgubil v petek 17. septsmbra na glavnem kolodvoru. Pošten najditelj naj ga odda proti zelo dobri nasradi v ogl odd. Jutra. 25658-28 gostilničarji! Dne 7. X. 1937 ob 10. bo pri sodišču soba št. 16 sodna dražba 1. Dveh his 31 in 43 na Rudniku z gostilno »Pri Zebalu«. trgo vitu gospodarskimi poslopji. baliniščem, gostilniškim dvoriščem in vr tom. najmanjši ponudek znaša 245.000. 2. Stavbne parcele ob Dolenjski cesti pri dol. kolodvoru v izmeri 749 kvdr m, "ajmanjši po nudek 22000 din. Pojasnila daje Globo čnik, Miklošičeva 6. 25504-32 Beseda 1 Din 9 On. is šifro »H lajanje naslova S Din Maitnanjš' sn^fk 17 Din Za fslarje obleke, perilo Hubertus plašče | itd. Dober nakup PEESKER, Sv. Petra c. 14 Prispele so nove tipe radioaparatov: Blaupunkt Ingeles* §achsesxwerk Dobite jih lahko na ugodne obroke! L BANJAl Miklošičeva c. 20 Breiptačen couk v igranju! m-) Cunje krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dla ko (aravco), — kupi vsa ko množino ARBEITER, Maribor Diavska ul 15. Novi aasiov- SV. PETRA C. 4. TELEFON 25-57 MOŠKI ki trpite za seksualno neurastenijo, impotenco oslabelo funkcijo spolnih žlez itd. poskusite OKASA 50 tablet Din 110 100 tablet Din 220 300 tablet Din 560 Dobiva se v vsaki lekarni. LEKARNA Mr. Rožman Beograd, Terazije 5 ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MONEUKEUOLD a.s.aj. za/. Tvornice glasbil BAMIHOR 5,101 JJL— Vsaka ties.3a i f-D; lavek 3 Din, u lajanje naslova e Din; najmanjši zne«ek 20 Din. Državni uradnik VT. polož skupine, prijetne zunanjosti, in:r»n. želi radii pomanjkanja poznanstvi tem potom spoznati gospodično, staro okoli 30 let v svrho poznejše Z-nitve Zelr se sa mo za to potrebno premoženje. plemenito srce in dobro gospo linj-o. Cenj. ponudbe s sliko, ki se takoj po prejemu vrne na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bo dočnost«. Diskrecija zajamčena. 25460-34 Gospodična čedne zunanjosti, premožna, želi poznanstva, z boljšim gospodom od 30 do 45 let starim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resno poznanstvo«. 25451 24 Mlada gospa materielno neodvisna, že li znanja z akademsko naobraženlm gospodom do 40 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nesebično prijateljstvo«. 25709-24 iest*'la 1 Din lavcE t Dus Sifm il> lajanje oaalova i Din Sijmanjšl uinsel 17 Din Peči - Bled Prezidave in popravila »Lutz peči« na Bledu in okolici pričnem.,. ?7 sept. Hotel Triglav, Bi.-d. Zalite vajte r ludbe takoj isto tam. Ž5610-31 Opozorilo! Nisem plačnik dolgov, ki jih dela kdorkoli na moi račun. Plačam le to. kar naročim. Carinik v pokoju Franjo Jeklcr. Maribor. 25621 31 Za razstavo v Pr»rizu i^čem sopotnika fco) ali priključitev k družbi za oktober. Ponudbe pod: »Oktober 1937« na ogl. odd. Jutra. 25591 31 PARFUMERIJSKE STROKE, mlajša, resna in zaupna oseba — dobi takoj mesto. Ponudbe pod »K-4192« na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. joa^iTEl. Kateri gospod bi posodil mladi, simpatični gospodični 8000 do 10.000 din za izboljšanje položaja. Ponud. na po družnico Jutra v Celju no-d značko »Hvaležnost 25«. 25617-24 Prijateljstvo z boljšo simpatično do 30 in staro damo prven stveno blondinko. želi višji uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijateljstvo«. 25853-24 Mlada dama išče situiranega gospoda ki bi jo podpiral. Dopise na oglasni odd. Jutra pod »Prijateljica«. 25832-24 Dvigne naj se pisma pod šiframi: načaj. Lep načaj, Št. 142, Anstan-dig. 25843 20 Vpeljano industrijsko podjetje živilske stroke IŠČE reprezentativnega KRAJEVNEGA ZASTOPNIKA za Ljubljano. Ponudbe z navedbo referenc na ogl. odd. »J u t r a« pod šifro »Agilen 888«. lir,-.--! * . L>Ui 1*' '.a šifre »C lajanje naslov* i 5 Din Nairoarijfc' ! 17 On Dražba lesa Začasna državna uprava raz laščenih srozil 'v v Ljublja ni Cesta 20. oktobra št. 31/1., razpisuje na dan 8. oktobra 1987 pismeno draž bo za ca 8.55!l plm bukove hlodovine in ca 10.I8O prm bukovih drv na panju v oh močju šumske uprave razla ščenih gozdov ? Kočevju, revir Trivnik ;n Podstenice. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornjih upravah. KR. (W0R5W DOBAVITELD' ZAGREB NIKOLIČEVA' 10 Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek 30 Din. Trgovec mlad, nifoporečein. želi znanja s simpatično gospodično. ki bi posedovala nekaj premoženja — v svrho ženitve. Od govori s sliko pod »For-tuna« na ogl. odd. Jutra. Diskrecija popolnoma zajamčena. 25551-25 Mlada gospodična izobražena zelo premožna, želi znanja z drž. i"-adnikom od 35 do 45 let starim. Neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Feš in simpatična^. 25509-25 Mlado dekle bridko prevarano, bi poročilo zna čaj nega starejšega gospoda, da hi osrefiilo in samo postalo srefirrn. Ponudbe s sliko n« ogl. odd. Jutra pod »Mir«. 25797-35 Cenitve i?? možitve rvosreduiemo najvestneje Informativne prospekt" razpošljamo proti vposla nim 10 din v znamkah. Diskretno. Velika odličnih partij. REZOR Zagreb, pošta 3. 25555 25 Avtopodietnik upokojenec želi znanja s preprosto. pošteno žensko do petintrideset 'et z nekaj pr-moženja. Dopise pod »štirideset letnik« na podruž. Jutra v Mariboru. 25622 25 Zp sestro zdravo poštam, inteligentno d^kle, vzgojeno v domačnosti .iščem značajneea gospoda, ki bi gi rad ustvaril miren, srečen dom. — Pisati na ogl. odd. Jutra pod »Spoštovana«. 25796-25 Gospodična a dežele z 25.000 din lr pohištvom poroči orožnika, financ ar j a ali železničarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šli-ro »Osemindvajseti etna«. 25268-25 Mlad gospod želi poročiti Slovenko do 25 let. Želj eno: znanje nemščine, kuhanja, nekaj gotovine za razširjenje restavracij« ob morju. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod Zvesta. 25770-25 Mlad mizarski mojster s stroji urejeno delavnico. dobro vpeljan, v večjem industrijskem me stu, želi poročiti gospo dično, razumno za gospodinjstvo in podjetnost z nekaj dote. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlata tla«. 25582-25 Gospod trgovsko Daobražen, rtar 30 let, 1 100.000 Din gotovine, želi poročiti trgovko z lastno trgovino. Ponudbe na podružnico Jutra ▼ Oelju pod šifro »Podjeten«. 8OT96« nnrmm niimi 100 uspehov na en oglas „JUTRUM onDCEzaDonnoni Naročniki »Jutra" so zavarovani za 10.000 Din NA PLITVIČKIH JEZERIH na najlepSem prostoru prodajamo nekoliko prirodno krasno ležečih manjših kompleksov zemljišč. Vprašanja in informacije pri tt. »POSREDNIKU« v Varaždinu, Kačičeva uL St. 3, tel. št. 73. ^olrošfyno6ti življenja, on je sam soi življenja. Heroj ne išče svetlobe, on sveti.« Na te beseie prote dr. Velimiroviča, napisane 1. 1913. v propoveiih »Besede pod gorom«, sem ee spomnil ob spominu na inž. Ivana Gosarja, kateremu bodo 3. oktobra njegovi tovariši vojni dobrovoljei odkrili spo minsko ploščo na rojstni hiši v Stari Loki. Če liistamo po obsežni spominski knjigi dobrovoljeev, ki je izšla v začetku junija letos in o kateri je napisal dr. Ivan Lah, da je »sveta knjiga«, naletimo na dolgo vrsto nekrologov. Napisali so jih živj udeleženci dobrovoljskih bojev svojim padlim tovarišem, ki imajo svoje samotne grobove po vseh bojiščih sveta. V teh 6|>it-ih vi 'imo razne stopnje izobraženosti in pisateljske spretnosti avtorjev, ena črta pa je v njih enotna ko rgeča nit: neka subtilna mehkoba, iskrena prisrčnost, možata ljubezen. Take more pisati le živ brat o mrtvem bratu, na katerega ga veže tisoč vezi, bi so jih stkali skupaj preživljeno trpljenje, žrtve in velik; sku-ni smoter. Čutiš, da stopajo tu ljudje, trdi in junaški, po prstih v svoje skrbno skrite katakombe srca, da polagajo cvet za cvetom na nevidna trupla. Samo v eni izmel posmrtnic padlim tovarišem v omenjeni knjisi pa ?rečamo naziv »heroj«. Ta častni naslov so dobrovoljei namenili enemu iz množice žrtvovanih drugov — inž. Ivanu Gosarju. Vojaki, ki 60 prešli skozi toliko borb in pr^romali ves svet. vedo. kaj je junaštvo, znajo razlikovati vse vrste osebne hrabrosti človeka. Oni vedo, da je vrednost tveganega trenutnega junaške ga dejanja borca v ekstazi trušča in groma bonbe, ob do eksplozije razbičanih živcih drugačna, kakor pa je dolgotrajno uporno vztrajanje v hrabrem sklepu, ki terja popolno samoodpoved. neustrašnost in ogromno energijo. Tudi' osebna evojstva človeka ima-io tn veliko vlogo: lažje je premagati strah in biti junak preprostemu človeku brez velike fantazije, ki se kaj lahko vda v svojo usodo: težavnejše je izobražencu, mislečemu človeku, ki bolestno kombinira in proučuje vsako potankost situacije in si s pomočjo žive domišljije bolestno sestavlja vse mogoče možnosti bodočega razpleta dogodkov. Junak te vrste je bil Ivan Gnt-ar. Rodil se je v lepi Škofji Loki, prav za prav Stari Loki, v prijazni Hrenovi domačiji. Kot stara ženica dremlje ta nad tristo let stara niz- ka hiša v jesenskem gorenjskem soncu. Pod širokim ostrešjem 6e iz starih oken prelivajo po steni zeleni slapovi domačih nageljnov. Mimo hiše drži prašna cefcta v Selško dolino. Tu se je rodil 1. oktobra 1. 1888. Ivan Gosar. Odtod je odšel kot študent v kranjsko gimnazijo, nato na Dunaj na tehniko. V njegovem žavljenjep:su beremo: Bil je zaveden Slo venec in Sokol. Ker ni dobil zaposlitve doma, je odšel pomladi 1. 1914. v Srbijo, kjer je našel odprte roke in nastopil službo šu-marskega inženjerja v Bajiri Bašti. Ob vojni napovedi Avbtrije Siriji je ostal pri Srbih in ee prijavil za dobrovoljca v srbsko vojsko v činu poročnika. V bojih proti Bolgarom v jeseni 1915 je bil hudo ranjen in je prišel v bolgarsko ujetništvo. Bolgari so ga pozneje na zahtevo avstrijskih oblastev izročili avstrijskemu vojaškemu soiišču v Beogradu. Tu je bil devet mesecev v garnizij-skem zaporu. V zaporu je bila tudi ga. Or-lušičeva, ki je bila priča strašnih dogodkov •in junaške smrti Gosarja. Dne 10. februarja 1. 1917. je bil Gosar ubit kot veleizdajalec Avstrije na dvorišču beograjske garnizijske ječe. V Beogradu stoji na Velikem trgu mračno poslopje, katero so tedaj imenovali »Oar-nisonsarre^t« ali »žuta kuča«, pa tudi »glav-njača«*). V temni ječi te srednjeveške zgradbe je čakal 281etni Ivan na svojo obsodbo. Sredi 6ivih zidov, za zamreženimi malimi linami je premišljeval dolge mesece svojo usodo. Poslušal je sumljive šume na hodnikih in na dvorišču in jih vpletai v fantastične slike groze in nasilja natf nemočnimi žrtvami avstrijske vojaške justice. Pravijo, da je imel na telesu nad trideset brazgotin od ran, ki jih je dobil v vojni. 0 njem beremo: »Vsi jetniki so drhteli za svoje življenje, samo Gosar se je smehljal in »koro vedno po malem prepeval. Mnogti so ga pomilovali in spraševali, kaj bo z njim. On pa je brezskrbno odgovarjal: »Kaj je treba, da mislim na to?« »Na kaj pa mislite,« Gosarju so se zasvetile oči. »Mislim vedno na svoboio svojega naroda.« Pri sprehodu po dvorišču ga je nagovarjala gospa Orlušičeva, ko je polglasno pel srbsko himno. »Gospod Gosar, vi pojete?« »Moje srce prepeva, moja duša je čila io vesela, ker veruje v naše osvobojen je.« »V naše osvobojenje?« »Da... v osvobojenje našega &lovenjske»a naroda, ki ga Nemci in Madžari tako tlačijo. Rad umrem ... « »Toda taki ljudje dio. ajo živeti za 6voj narod, da ga bude in vodijo in mu koristijo, ko pride tisti »Tečni čas.« »Tako je. prav imate. Oni morajo živeti.. Toda potrebno je, da se tudi žrtvujejo, ko pride čas za to ... in zame je ta čas že prišel.« »Ali vendar, vi bi se lahko Še rešili.« Gosar je zmajal z glavo. »Ne, samo tega ne. Vem, kaj mislite, toda jaz ne bom nikdar prosil milosti svojega sovražnika.« »Zakaj ne poskušate?« »Prepozno, gospa ... Zal mi je edino svoje matere in zaročenke, sicer pa sem nenavadno vesel... « Ali je bilo avstrijskim sodnikom žal mladega Slovenca, ali sta jih premagala, njegova upornost in dosledna vztrajnost, ali je bilo to ali ono vplivno posredovanje, da so mu ponudili, naj prizna samo to. da so gra Srbi prisilili v službo v njihovi vojski? Samo preprost podpis na protokolu bi imel to čudovito moč, da bi odprl Ivanu vrata iz te neznosne ječe v svobodo, samo poteza peresa bi odgnala tistega groznega krvnika Janoša »s štirioglato glavo«, ki naj bi mu zavezal oči za vedno. Gosar je tako priznanje odločno odkloni — saj bi tedaj ne bil več vojni dobrovoljec? »Obsodite me že vendar«, je vzkliknS ogirčeno. »To sem, kar sem, drugačen ne morem biti... Jaz se borim za svobodo te ne prosim vaše milosti!« Ta mož ni poznal kompromisov in zato )»» bil obsojen na smrt. Dne 10. februarja 1. 1917. so ga privedii ne jetniško dvorišče. Stopal je z resnim, vendar nekako vedrim obrazom, dostojanstveno, z dvignjeno plavo kot zmagovalec, s čisto zavestjo do kraja izpolnjene dolžnosti. S rr«-križanimi rokami in z nasmeškom je poslušal svojo isodbo. Nato se je zravnal in zaklical z jasnim glasom: »Živela svobodna domovina, živel kralj Peter!« Krvnika, ki mu je hotel zavezati oči, j« ostro zavrnil. Še zadnji vzklik; »Živel srbski kralj, naš kralj, živela srbska vojska!« In končano je bilo. Nihoe ne ve. kje je grob Ivana Gosarja. Njegov brat Anton ga. je zaman iskaj po vsem Beogrradu, da bi prepeljal njegove kosti v rojstno vas v Staro Loko. Njegov spomin pa ni umrl. Cez dva««* let je oživel in bo kot vidno znamenje vtate-san na hišo, kjer se je rodil junak. Ni padel v borbi, na bojnih poljanah velike vojne, a vendar so mu zvesti bojni tovariši dobrovoljei sami dali svoje najvišje oblikovanje z naslovom heroja. Rajko Pauiin *)V iste ječe sc zaprli 5. aprila 1. 1917 te-di dobrovoljca Slovenca Toneta Habeta, katerega so Nemci kot ujetnika izročili ar* strij>kemu vojaškemu sodišču. Preživel je kot 191etni mladenič iste muke kakor Gosar in je od sojetnikov slišal mnogro hval« o njegovem junaškem konou. Habe je bil obsojen najprej na smrt. nato na 10 let težke ječe za po vojni. V isti celici so bili dolge mesece zaprti tudi Slovenci Matej Mtv-sec iz Logatca, Matija Kastelic iz Bele kra^ jine. Andrej Golob in že pokojni Jakoth Ce-bokli, primorski rojak. Proda se žaga na vodni pogon z dvema polnojarmenikoma, inventarjem in žično vzpenjačo. Obvezna ponudbe staviti do 20. oktobra t. 1. na A. Pogačnik, Podnart. Istotam se dobijo potrebne informacije. Kupuj domače blago! Javljamo žalostno vest, da nam je umrla naša mama, gospa Josipina Vončina Pogreb bo v ponedeljek 27. t. m. ob 4. uri pop., izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Praga, Idrija, dne 25. septembra 1937. VILKA poročena BRETH, hčerka; SLAVKO, sin; RUDOLF BRETH, zet; družina PRELOVEC — in ostalo sorodstvo. Zahvala Za mnogoštevilne izraze globokega sočustvovanja ob pretežki izgubi, ki me je zadela s prerano smrtjo moje nadvse ljubljene soproge ANTONIJE KOPŠE izrekam tem potom mojo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujem vsem darovalcem vencev in cvetja ter prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremili k večnemu počitku. Slov. Konjice, 24. septembra 1937. KOPŠE IVAN, dimnikarski mojster. »JUTRO«, Si 225 17 Ne3effa. 28. EC. 1937: DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Slovenska banka, d. d. Ljubljana — Krekov trg 10. Naročam za L razred 35. kola državne razredne loterije sledeče srečke: __celih po 200.— Din _ polovic po 100.— Din _____četrti tik po 50— Din Denar pošljem po prejemu srečk najkasneje do 19. oktobra 1937-Točen naslov: __________________________________________________________________________________________________ foma -n cvcsti dlerosKe ©TbWe< A. & E. Skaberne, Ljubljana DANES še zdrav in močan - toda JUTRI? Ali ste za ta slučaj že preskrbeli svojce? Kot dober mož in skrben oče jih ne boste prepustili negotovi usodi! Največje ljudsko zavarovanje ITAS 1) posmrtnina, 2) starostna preskrba, 3) dota Vas reši vseh teh mučnih skrbi za bodočnost! Zavarujte se še danes! JUTRI bo mogoče ŽE PREPOZNO! Zlasti pa morajo s pristopom pohiteti tisti, ki so rojeni 1. 1923, 1918, 1913, 1908, 1903, 1898, 1893, 1888, 1883, 1878, 1873, 1868, 1863, 1858! Do 31. oktobra imajo še čas! Če se bodo prijavili pozneje, bodo p pri istem mesečnem prispevku zavarovani za manjše zneske! Pojasnila in prospekte dobite brezplačno pri: K A RIT AS, Ljubljana, palača Vzajemne zavar. K A RIT A S, Maribor, Orožnova nI. 8. |> OrH TOrlrl/" brez trotortne ^f&lho' sll I M ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega soproga, očeta itd., gospoda NANDETA MAROLTA DIREKTORJA DRŽ. UČITELJSKE ŠOLE izrekamo vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem onim, ki so mu poklonili nešteto cvetja, vencev m šopkov^ našo iskreno zahvalo. „ _ . . Posebno zahvalo smo dolžni izreči preč. gospodu župniku Košmerlu m gospodu dr. Debevcu, ki sta mu lajšala zadnje ure njegovega življenja, dalje celokupnemu profesorskemu in učiteljskemu zboru državne učiteljske šole in vadnice, ter vsem stanovskim tovarišem, dalje društvu Sokola I Ljubljana—Tabor za častno spremstvo in godbi za lepe žalostinke kakor tudi vsem ostalim sokolskim društvom za častno spremstvo gg. govornikom starešini Sokola I ing. Bevcu, prof. Grafenauerju kot predsedniku prof. zbora, prof. Kolarju in učiteljiščniku Slapšaku, zastopmku sokol-skesra društva Sodražica g. lvancu za prelepe poslovilne besede, nadalje gg. pevcem za žalostinke pod vodstvom g. prof. Repovža, oficirskemu zboru za častno spremstvo, sorojakom iz Sodražice, ki so mu prinesli zemljo iz njegovega rojstnega kraja, ki ga je nadvse ljubil, ter končno šolskemu pomladku Jadranske straže za spremstvo. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek dne 28. septembra 1937, ob 8. uri, v farni cerkvi sv. Petra. Vsem še enkrat — iskrena hvala! LJUBLJANA dne 26. septembra 1937. META MAROLTOVA s sinom MARKOM in ostalim sorodstvom. 9/ dobavlja stole, fotelje, mize in ostalo drobno opremo za kavarne, hotele, gostilne, koncertne dvorane, društvene domove, bioskope, čitalnice in zasebna stanovanja v prvovrstni kakovosti po najnižjih cenah. — Zahtevajte ponudbe in prospekte. Telefon interurban 33. TUŽNIM SRCEM NAZNANJAMO, DA JE PREMINUL NAS PREDRAGI, NEPOZABNI SIN, SOPROG, OČE, BRAT, STRIC, SVAK IN ZET, GOSPOD LUKA VALJ AK sreski načelnik v Samoboru V SREDO 22. SEPTEMBRA OB 12. V 48. LETU SVOJE DOBE. POKOPALI SO GA 24. SEPTEMBRA NA MIROGOJU V ZAGREBU. V ZAGREBU, 22. SEPTEMBRA 1937. HERMINA VALJAK roj. ŠTERK, soproga; MARIAN in BISELKA, otroci DOROTEJA VALJAK, mati; G JURO, IVAN, JOSIP in BARBARA VALJAK, bratje in sestre. rodbina STERK, Vinica; rodbina KOREN, Črnomelj, rodbina STEPIČ, Ljubljana, rodbina ŠTERK, Ljubljana in ostalo sorodstvo. VSE LETO imate lahko SLADKI MOŠT ako ga konservirate z NIPAKOMBINOM A/TL NIPAKOMBIN A/H. je enostavno, zanesljivo in neškodljivo sredstvo. Navodila daje Vam „Radiosan" — Zagreb, Dukljanova ulica br. 1 Uporaba dovoljena po ministrstvu narodnega »dravja ln socialne politike. BOTOT Peneča odgovarja ker je zelo ekonomična v potrošnji. D. PECHMAJOU & CIE, ZEMUN Poznani SALVAT-Caj zoper to line kamne ln bolezni žolčnega mehurja dobite pri glavnem zastopniku: lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb. Kaptol. št. 17 Prospekte o zdravlje-nju pošljemo zastonj. Ogl. reg. S. br. 37870 Trgovci s podeželja! Večja količina moških klobukov se proda po znatno znižanih cenah MIRKO BOGATA«, '7011 Ljubljana, Stari trg 14. mm I ZAHTEVAjTE BREZPLAČNI CENJK NAJPOPOLNEJŠE - GENERALNO ZA5TDP5TVD ~F: 5EHNEIDER ZAGREB NIKOLItEVA 10 Radio- mehanlka SPREJMEMO. Detajlne pogoje je dobiti pri Š-oddelku Vt3 — Cacak. K& 7515—90 Ženske copate lahke In tople, rdeče, modre in rjave barve. Stanejo samo JJ mmm 7025_44 Nenadoknadljive copate za gospodinje, izra-jene so iz finega in toplega volnenega filca z filcanim medpodplatom. Stanejo samo Dm 39.— 7018—42 , x , Udobne moške copate iz toplega filca z usnjatim podplatom. Stanejo samo__v Din 49-"" volnenega KomotnJ06 damski domači čevelj lz toplega filca z polvisoko peto. Delamo ih v rdecoj, rjavoj in modroi barvi. Stanejo samo Cauche — fotelje— ln vse drugo priznano solidno delo dobavi SEVER — Marijin trg 2. motorji. MotttJI pogrw!JM nizki oertl OenOd fmnkoi ISBUK^A« F. BATJKL, LJUBLJANA, KartovSka ©»sta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. ODDAJA SOB v novozgrajenem ženskem azilu Delavskega doma v Ljubljani. V novem delu Delavskega doma na Blelweisovi cesti se bodo oddajale mesečne sobe za mesec november. Prednost imajo ženske in privatne nameščenke z nizkimi prejemki. Prav tako se bodo oddajale sobe tudi v moškem oddelku. Vselitveni termin 1. november. Cene sobam so zelo nizke. — Prošnje s točno navedbo poklica je vlagati na upravo Delavskega doma, kjer se dobi tudi vse nadaljnje Informacije. Uprava Delavskega doma v Ljubljani erur- ln vectfahvtu J U G O G R AFI KA* sv. petra nasi p 23 Stavbeni materijal izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, Samot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri Ma 0 f« 1 a f M Ljubljana, ff&R Tyrševa 36 a Št. 48.755/37. RAZGLAS O LICITACIJI Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za napravo municijskih skladišč v k. o. Gorica pri Celju ponovno II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. oktobra 1937 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 23 v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra št. 2/II. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek (zneske) odobrenega uradnega proračuna, ki znaša za posamezne skupine del: I. Skladišče tipa I . . » Din 350.044.— II. Skladišče tipa n ... Din 117.631.— m. Skladišče tipa m . . » Din 108.075.— IV. Stražnica.....Din 228.479.76 V. Stanovanjska zgradba . Din 216.218.19 VI. Stranišče in drvarnica Din 16.147.01 VII. Razna manjša dela . . Din 77.500.— Vin. Ceste in nasipi . . i . Din 468.108.— Skupaj . . Din 1,582.202.96 Din 130.000 za vsa dela skupaj, Predpisana kavcija znaša za posamezne skupine pa: I. Din 36.000.— n. Din 12.000.— m. Din 11.000.— IV. Din 23.000.— V. Din 22.000.— VI. Din 2.000.— VII. Din 8.000.— Vin. Din 47.000.—. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra št. 2'H. soba št. 7. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 25. septembra 1937. Predsednik: Dr. JURO ADLESIč L r. SS »PRESTOLONASLEDNIK PET AR« JADRANSKA PLOVIDBA D. D, Oucvoa orzuparopiovna ti užba » Suiaka r Daimacito ln obratno. Odhod s Dnevna večkratna tveza s kopall&čl ln letovišči Jugooi©venske obale. Prijetna turist o vska potovanja s Sušaka v Dalmacijo ln na Grtfco po Ekspresne turtstovske proge lz Benetk v Dalmacijo. Prvovrstni parobrodl — lz borna kuhinja Prospekte ln navodila daje Direkcija na Sužafcu, vee njene agencije to ln družbe »Wagon Llts/Cook«. SUŠ AK ob M. aH J/nPRhvi čvpti! StlRT PU&RVfiStkl ^e san i- 0BUKOVJU** 10F6RMPMX. MTaonfmfM £omt/ BRUX£U£S mrmm TAKOJ%MirtUŠfij /fčt/tMM/piftfiS , po/AcRva i* ms*s Tmdj insit sreio -------- /J£&W.fiOB! S£f OfiCOVftKRjpilH TRG>OVir*fiH<- a/,r7AJiA.. . » n parterju, snuievicR -pošmm SlOPčRM KOZHCTiKfl -^i&n**, -SPLiT S. br. 17274-37 Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar,• Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, <— Val X LJubljani,