Štev. 41.	V Ljubljani, v četrteh, 19. februarja t042-XX	Leto	VII.
lfkl|o£aa pooblttfeaki n	tt«lllan»kega	to	tojegt | UredotHva ia aprata &optt«r|ev* fc Ljubljana | Concesslonsrte Hcliitva pe» la pnbbltcltt ® pfOTen»ea*a Itallao«
Izvora: Uniona Hubbiiatt italiane S. A. Milana	|	ttedazione	Aaimioistrazione	Kopitarjeve h. Lnbiana. =	ed	eatera.	Union«	PubbhciU	Itallana	tl	A.	Milana
SpedMone In abbonament« postal« PoStnina plačana v gotovini
Vojno poročilo štev. 627:
Ogledniško in letalsko delovanje v Severni Afriki
Uradno poročilo št. 627. pravi:
V	odsekn južno od M e k i I i J a spopadi med izvidniškimi oddelki; kakih deset angleških oklepnih vozil je bilo uničenih. Italijanska in nemška letala so bombardirala Tobruk, neko letališče blizu Marsa Matruha ter s strojnicami obstreljevala in razpršila avtomobilske prevoze čet in okrepitev; sovražnik je imel občutne izgube v ljudeh in orožju. Štiri naša lovska letala se s teh poletov niso vrnila.
Pr? nekem včerajšnjem nenadnem letalskem napadu no Ben gazi so bil.'* nekatere stavbe manj poškodovane.
Nemška letala so ponovno in izdatno bombardirala letališča na Malti; v letalskem dvoboju je bilo sestreljeno eno letalo znamke »WelIington«.
Angleška križarka razreda »C a i r o« (.fJOO ton), o kateri je vojno poročilo št. 624 poročalo, da jo je poškodovalo naše torpedno letalo pri napadu na angleški konvoj, se je bila pozneje potopila.
Japonsko prodiranje v Birmi in Holandski Indiji
Pozdravne brzojavke Vladarja in Duceja japonskim vodiieljem
Bangkok, 19. febr. e Uradno poročilo iz Rangoona priznava, da so se angleške sile v Biirmi morale umakniti na nove postojanke vzhodno od reke Biiinga.
Šanghaj, 19. februarja, s. Po še nepotrjenili poročilih 60 se Japonci uspeno izkrcali na neki točki na otoku Javi.
Šanghaj, 18. februarju, s. Poročilo iz Bata-vije objavlja, da so izvedla japonska strmoglav-ska letala napad na Sundsko ožino med Javo in Sumatro.
Rim, 19. febr. s. Ob zasedbi Singapooreja ie Vel. Kralj in Cesar poslal japonskemu cesarju naslednjo brzojavko'
»V trenutku, ko zavezniški japonski narod ob zasedbi Singapooreja poveličuje svoja stoletna^junaška izročila, Vam želim, veličanstvo, poslati žive čestitke in goreče želje za bodočnost Vašega slavnega cesarstva.«
Japonski cesar je odgovoril takole:
»Živo ganjen po prijazni čestitki, ki jo je Vaše veličanstvo izvolilo poslati mi ob zavzetju Singa-pooreia, se podvizam s svojo zelo toplo zahvalo.«
Ob zavzetju Singapooreja je Duce poslal, japonskemu ministrskemu predsedniku tfe^^alu To-ju naslednjo brzojavko'
Hvaležnost Albancev da Italije:
škipstarski narod poklanja Duceju častni meč
Rim, 19. febr. s. Duce je snoči v navzočnosti zunanjega ministra grofa Ciana 6prejel senatorja Merlika Kruja. predsednika albanske vlade ter je imel z njim dolg in prisrčen pogovor. Med pogovorom sta obravnavala vprašanja, ki se tičejo političnega, gospodarskega in socialnega življenja albanskega ljudstva. Pogovor je potekal v duhu zveze med obema državama.
Na koncu pogovora je senator Kruja v imenu
škipetarskega naroda izročil Duceju častni meč v znamenje globoke hvaležnosti vseh Albancev, da so«e z ustanovitvijo velike Albanije uresničile njihove stoletne narodne težnje.
Duce se ie zahvalil za darilo ter izrekel živo pohvalo za delovni program albanske vlade, katerega mu je razložil senator Kruja. Naročil je senatorju, naj nese albanskemu ljudstvu njegov prisrčen pozdrav.
Nemško uradno vojno poročilo;
isšen spipad na srednjem delu ruske fronte
Hitlerjev glavnf stan, 19. rebruarja. Nem ško vrho\no poveljstvo objavlja naslednje urudno vojno poročilo:
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je bila nova sovjetska skupina odrezana od zaledja in uničena. V naše roke je padlo mnogo ujetnikov, 11 topov, mnogo strojnic in velike množine drugega vojnega blaga. Na bojišču so našteli nad 1000 mrtvih sovražnikov.
Letalstvo je varovalo vojsko, zlasti na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišču 7 bojnimi, strmoglavskimi in lovskimi letali. Razpršilo je več sovražnih vrst in uničilo veliko vozil.
V	včerajšnjih bojih j-_ bito nničenih 28 sovjetskih tankov in sestreljenih 51 nasprotnikovih letal.
Pred angleško vzhodno obalo so bojna letala podnevi uničila manjšo trgovsko ladjo. Nadaljni letalski napadi, so bili izvedeni na preskrbovalne zaloge v pristanišču Great-Varmouth.
V Severni Afriki ogledniško delovanj- jugovzhodno od M e k i 11 j a. Uničenih je bilo 10 angleških ogledniSkih tankov. Skupine nemškega in italijanskega letalstva so bombardirale Tobruk kakor tudi neko angleško letališče ter napadle angleške kolone z bombami in strojnicami.
V vodah okoli Krete je bila najbrž potopljena neka angleška podmornica.
Posamezni angleški bombniki so Jzvedli ▼ pretekli noči nekaj motilnih napadov brez učinka na nemško severozahodno ozemlje.
"""ibs za nov sovjetski splošni napad na Krimu
zmagovito preprečen
Vzhodno bojišče, 18. febr. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča, da so boljše-viki v poslednjih dneh spet poskušali s siploš-nim napadom na polotoku Krimu. Ob prvi zori prav mrzlega dne je cel sovjetski polk začel prodirati proti okraju, ki so ga imele v oblasti romunske čete. Računali so, da bodo romunske čete z nenadnim napadom presenetili Nemara so Rusi tudi mislili, da bodo romunske sile na tem kraju prav šibke, ker so sprva začeli napadati le s skupinami po sto mo/ Toda Sovjeti so se hudo zmotili: Romunov je bilo znatno število ki so bili dobro pripravljeni, tako da so boljeviške zaporedne naskoke drugega za drugim zavrnili, še ko so Sovjeti pritisnili s krepkejšimi silami proti romunskim postojankam in se je razvila zagrizena ter vroča bitka niso prišli niti4 za korak naprej,
Kakor pri vseh takih poskusih, so tudi tokrat Sovjeti utrpeli hude izgube, tako da so zvečer prenehali z napadi. Romuni niso izgubili niti pedi zemlje. Ko so ipa Romuni po izjavah boljševiških ujetnikov izvedeli za številčno silo Rusov, so se še v isti noči odločili za protinapad in pri tem dosegli popoln u6peh.
Obkolili so cel boljševiški bataljon, ostale ruske sile pa so se umaknile proti prejšnjim postojankam in mir je znova legel po obširni ledeni ploskvi.
Naslednjega dne pa so na istem kraju na Krimu Sovjeti doživeli presenečenje. Skupina romunskih smučarjev, ki se je že prej večkrat izkazala kot hrabra naskakovalna četa, je zelo Smelo vdrla v kraj, zaseden po sovjetskih silah, ter jih čisto zmedla. Pri tem se je smučarjem posrečilo zapleniti več oklepnih vozov
Kljub temu pa niso odnehali od svoje namere | in težk:h topov, razne protitankovske topiče, in ^iloviti boji 60 trajali ves dan.	ainogo strojnic in vozove s strelivom.
Viteški čut narodov, ki se bore proti boljševizmu
Budimpešta. 19. febr. s. Poročajo o dogodku, ki kaže, kako se duhovi v ogromni vojni,^ katero bijejo na vzhodnem bojišču narodi, ogroženi po sovjetskem vdoru, prilagodujejo novim oblikam evropske vzajemnosti Madžarska zakonodaja dovoljuje sodnijsko zahtevati odškodnino za premičnine, ki so jih med romunsko zasedbo sedanjih jugovzhodnih madžarskih pokrajin vzeli madžarskim državljanom. Zena nekega madžarskega generala je vložila tožbo zoper ženo nekega romunskega podpolkovnika in zahtevala v tem smislu od nje odškodnino v znesku 1000 pengov. Pri razglasitvi sodbe je zastopnik obtoženke sporočil madžarski gospe, da je romunski Častnik padel v bojih na vzhodnem bojišču. Zena madžarskega generala je tedaj sklenila, da ustavi 60dni postopek in je dala zastopniku romunske gospe sporočiti naslednje besede: »Romunski višji častnik je padel v boju zoper baljSevizem, ki je tudi naš skupni boj. Zato ne morem dopustiti, da bi se nadaljevala pravda zoper njegovo ženo In zoper njegove dediče. Viteški 5ut madžarskih častnikov tahteva. da bodi taka tožba z vsemi svojimi učinki Hrtua.
Novo ameriško posojilo za Sovjetsko Rusijo
Lizbona, 19. febr. s. Iz Washingtona poročajo, da je predsednik Združenih držav Roosevelt dovolil Sovjetski zvezi novo posojilo. Zavrnil je pa vse zahteve časnikarjev po tem. da bi povedal, koliko je to posojilo in kakšni so pogoji zanj.
Posledice odhoda nemških vojnih ladij iz Bresta v Baltiško morje
Rim, 19. febr. s. V zvezi z nemotenim prehodom nemškega brodovja skozi Rokavski preliv piše »Manchester Guardian«, da je bilo angleško poveljstvo očividno iznenadeno. Pripominja, ■ da je bilo nemško ladjevje v Rokavsketn prelivu v težavnejšem položaju, kot pa so bili Angleži na Kreti in na Malajskem polotoku, da pa se mu je vendar posrečilo prepluti Rokavski preliv, ne da bi bilo kaj poškodovano. Poudarja, da bi takšne ladje lahko prizadejale veliko škodo zavezniškemu bro-dovju, če bi ostal« na Atlantiku, da pa bo na Baltiškem morju njihov nastop le učinkovitejši, ker se bodo združile z nemškimi pomorskimi silami. Končuje pa takole: Ta združitev, ki ae je odigrala
»Osvojitev Singapooreja po junaških japonskih četah sprejema vse italijansko ljudstvo z navdušeno radostjo. Na ta dan slave, ki pomeni začetek uvedbe novega reda v Aziji, pošiljam Vam in japonskim oboroženim silam tovariški pozdrav ter pozdrav vsega italijanskega ljudstva .pod orožjem.«
Japonski ministrski predsednik je odgovoril takole:
»Živo se Vam zahvaljujem za prisrčno brzojavko, s katero ste mi izvolili sporočiti čestitke ob zavzetju singapoorskega otoka. To zavzetje s sijajnimi uspehi Vaše države in Nemčije v Evropi ter severni Atriki pomeni začetek nvedbe novega reda na svetu. Države trojne zveze bodo še korakale v vedno tesnejšem sodelovanju prav do dneva končne zmage. Izvolite sprejeti, Ekscelenca, moje najprlsrčnejše pozdrave.«
Tokio, 19. febr. «. Ko so včeraj japonske čete zmagovito vkorakale v Singapur, je v To-kiju bil veličasten ljudski zbor na katerem je sodelovalo 150.000 ljudi, ki so praznovali bleščečo zmago Ogromna množica je drla po vseh, izredno okrašenih cestah v park Hibija, kjer je slovesnost bila. Bilo je veliko sprevodov, v katerih so korakala domoljubna društva, pred njimi pa 60 hodile vojaške godbe. Manifesianti so nosili japonske zastavice in napise »Singapur je padel«. V parku Hibija so se vsi razpostavili po določenem redu. Na skrajnem koncu parka je bil oder za predsednika vlade, zastopnike Oboroženih Sil in poslanike držav Osi. Zbor se je začel z igranjem svetih pesmi, neki šintoistični duhovnik je pa molil v zahvalo za doseženo zmago. Potem so zaigrali cesarsko pesem, prebrali cesarjev odlok o napovedi vojne, nato pa je govoril ministrski predsednik Tojo.
Omenjal, je slavne uspehe japonske vojske, zaradi katerih plaipola zastava z vzhajajočim soncem nad Ilong-Kongom, nad Manilo in nad Singapurjem Z zmago nad Singapurjem je padel v japonske roke ključ angleško-ameriškega gospodstva nad vzhodno Aziio in s tem je bil dan temelj za ureditev velike vzhodne Azije.
Tiho delovanje italijasnke vojne mornarice v Sredozemskem morju
Carigrad. 19. februarja, s. List »Bejoclu« prinaša sestavek, v katerem poveličuje delovanje italijanske vojne mornarice,' ki molče in brez besedi dela prave čudeže v vojni na Sredozemskem morju. Anglija je sicer vedno trdila, da ima popolno oblast na Sredozemskem morju. toda italijanska vojna mornarica je take trditve ponosno postavila na laž. List popisuje najdrznejše naloge te mornarice, ki se ne omejuje samo na to, da bi spremljala ladijske sprevode, ki vozijo čete in vojno blago v Libijo, ki ne preskrbuje samo čet, temveč tudi prebivalstvo z vsem potrebnim, temveč rešuje tudi nalogo glede spremljanja konvojev, ki vozijo mehanične potrebščine in drugo blago v Grčijo ter na Dodekaneške otoke. -.Tako sodelovanje z vojsko na kopnem je odločilnega pomena za uspehe Osi v Severni Afriki.
Oklic i bskemu prebivalstvu na Madžarskem
Budimpešta, 19. febr. s. Poslanec Popovič, ki v madžarski zbornici zastopa srbsko narodno manjšino, je poslal srbskemu prebivalstvu na področju, priključenem Madžarski, oklic, v katerem ga vabi k tesnemu sodelovanju z madžarskim narodom pri delu za okrepitev države. Srbski poslanec je ostro obsodil delovanje nekaterih skupin, ki s svojo burno agitacijo spravljajo V slabo luč srbsko narodno manjšino na Madžarskem, ki si želi prisrčnega sodelovanja z madžarskim narodom, ter je povabil svoje sorojake, naj se ne vdajajo komunističnemu in demokratičnemu vplivu, ki prebivalstvu samo škoduje. Poslanec Popovič končuje svoj oklic s tem, da madžarske Srbe vabi, naj slovesno izpričajo svojo voljo, da hočejo popolnoma lolajno sodelovati z madžarskimi oblastmi.
Težave nove egiptovske vlade
Cariqrad, 19. februarja, s. Iz Kaira poročajo, da dobivajo protiangleški nastopi v Egiptu vedno večji obseg. Tudi pocestne demonstracije se boli in bolj množe. Novi predsednik vlade Nahas paša je bil prisiljen izdati kar naj-strožje ukrepe za ohranitev miru in reda. Imel je po radiu govor, v katerem vabi prebivalstvo naj neha z demonstracijami zoper Angleže. Da se pa ne bi zvedelo zunaj, kakšen je pravi položaj v Egiptu in da so neredi vedno hujši, je novi ministrski predsednik sklenil uvesti nad listi zelo strogo cenzuro.
Preiskava zaradi pobega nemških vojnih ladij iz Bresta
Rim. 19. februarja, s. Angleški ministrski predsednik Churchill je navzlic svojemu nesmiselnemu zadnjemu govoru moral privoliti v_ zahtevo, da'ie treba začeti preiskavo, zakaj ni prišlo do uspešnega nastopa zoper nemške bojne ladje »Scharnhorst«, >Gneisenau< in pa »Prinz Eugen«. Churchill je sporočil, da bo preiskavo vodil sodnik BukshvI. letalsko in mornariško poveljstvo pa bosta zastopala maršal Ludlow Whvt ter podadmiral Binnev.
pred našimi očmi, bo pomagala Japonski, ker nas bo prisilila držati v naših obrežnih vodah veliko število bojnih ladij, da bomo kos nemškemu bro-dovju, ki se bo z nami borilo za gospodarstvo na Severnem morju. Učinek udarca je enak tistemu pri Pearl Harbourju. Tako huda je škoda, ki so nam jo povzročili naši .zavezniki Rusi ob priliki tega dogodka, da ljudstvo pričakuje natančne preiskave, da ugotovi, kdo je kriv tega poraza.
Zavzetje Singapurja pomeni rojstvo nove Azije, pomeni zlom go*p»darskih sklopov, ki so najpriljubnejše orožje Angležev in Amerikan-cev in pomeni tudi preobrat v zgodovini sveta. Potfck vojne na Tihem morju je pokazal hude napake angleške in ameriške vlade, ki sta podcenjevala pravo japonsko moč in skušali Japonsko gospodarsko ter vojaško obkolili.
Japonska bo v sodelovanju z vzhodnoazijskimi narodi ter z Italijo in Nemčijo nadaljevala boj dokler ne bo sovražnik docela potolčen.
Za predsednikom vlade je spregovoril še zastopnik vojske in mornarice, ki je pojasnjeval vojni položaj. Nazadnje sta med burnim odobravanjem spregovorila še italijanski in nemški poslanik, ki sta množici izrazila živo zadovoljstvo nad sijajnimi zmagami japonskih čet. Prireditev 6e je končala med navdušenimi manifestacijami za cesarja in za Oborožene Sile.
Uradni obisk načelnika madžarskega generalnega štaba v Bolgariji
Sofija. 19. februarja, s. Prihodnji ponedeljek bo dopotoval v Sofijo na uradni obisk načelnik madžarskega generalnega štaba.
%
Volitev podregenta na Madžarskem
Budimpešta, 19. febr. s. Danes dopoldne ob enajstih bosta obe zbornici slovesno izvolili novega madžarskega podregenta. Ker se je regent odpovedal pravici, ki mu jo daje ustava, da sme imenovati podregenta, bo parlament 6am poskrbel za kandidata. Ce bi bil regent zadržan, bo opravljal podregent njegove posle, toda vedno v imenu regenta. Zakon, ki 6e nanaša na podregenta, ne vsebuje nobene določbe glede nasledstva.
Vesti 19. februarja
Italijanski poslanik v Sofiji je imel dolg posvet z bolgarskim zunanjim ministrom Popovom. Nemki listi še vedno obširno razpravljajo o zločinskem holandskem in francoskem načrtu, kako spraviti s poti Hitlerja in zunanjega ministra von Ribbentropa. S tem načrtom je dokazano, čemu je služila holandska nevtralnost in kakšne nevarnosti se je rešila Nemčija, ko je 10. maja 1940 udarila po tej hinavščini. Zaradi take politike je Holandija zdaj izgubila še svoja kolonialna posestva. Njeni voditelji s kraljico Vilhelrnino vred, ki zdaj žive od angleških podpor, so obsojeni pred lastnim ljudstvom in pred zgodovino.
Vrhovni poveljnik vseh hrvaških vojnih sil maršal Kvaternik, je včeraj po kratkem postanku v Firenzi odpotoval v domovino.
Zveza madžarskih vseučilišfnikov je poslala predsedniku vlade Bardossyju sklep, v katerem pravi, da se vsi madžarski študentje dajejo na razpolago vladi, da bi z njimi še bolj ojačila notranjo fronto z ozirom na naloge, ki čakajo Madžarsko v nadaljnji vojni zoper boljševizem.
Dosedanjo ameriško pomorsko* poveljstvo za Atlantsko morje je spremenilo ime. Novi naslov te ustanove je »Poveljstvo meja ob vzhodnem morju«.
Uradno poročajo iz Tokia, da 6e je japonska vlada odločila prepustiti kitajski vladi v Nankingu upravo bivših angleških posestev v Tiencinu in Kantonu, katere so japonske čete po izbruhu .vojne na Tihem morju vzele pod svojo oblast. Iz Kaira poročajo, da je postal angleški general Auchinleck poveljnik treh vojska in sicer: 8. armade v zahodni puščavi, 9. armade v Siriji in 10. armade v Iraiku in Perziji.
Med Atenami in južnimi grškimi pokrajinami je bil obnovljen železniški promet 6 pomočjo italijanske vojske in je s tem znatno olajšan prevoz hrane in drugih potrebščin. Vlaki vozijo iz Ate« na jug dvakrat tedensko. »Nuernberger Zeitungc piše, da se pričenja v nemški industriji novo razdobje dela in da bo treba vso izdelavo združiti v večjih industrijskih podjetjih, ki so tudi bolje oskrbljena. Glede delovnih sil pa pravi, da ima Evropa brez Rusije na razpolago 131 milijonov delavcev, medtem ko jih imata Anglija in Združene države samo 70 milijonov.
Predsednik nove. norveške vlade Quisling, ki je
nekaj dni bil na uradnem obisku v Nemčiji, r. !e .včeraj odpotoval iz Berlina, blasovi, da so ameriške pomorske izgube po japonskem napadu na Pearl Harbour bile večje, kakor pa jih je sporočil mornariški minister ruiox, so neumestni in ne služijo edinosti ameriškega ljudstva v sedanjem trenutku, je dejal včeraj predsednik Roosevelt.
Propagandni minister Čangkajškove kitajske vlade je imel govor, v katerem je zahteval od Ame-nkancev, naj branijo zadnjo črto operacijskih oporišč v Birmi in v holandski Indiji z odločno akcijo, z večjim pošiljanjem pomoči in z uspešnejšimi protiukrepi.
Španska vlada se pogaja * vlado republike ChOe za to, da bi sedanje pomorske zveze med Španijo in Argentino raztegnili do chilenskih pristanišč.
Japonski padalci, ki so se spustili na petrolejsko središče Palenbeng na otoku Sumatri, so uporabljali padala iz papirja in • takimi padali spuščali tudi orožje. Ta novica je v Londonu naravnost porazno učinkovala, poročajo švedski listi
Naš obrtni naraščaj
/rjencev in vajenk je rajši premalo kakor pa preveč
Ljubljana, februarja.
Čeprav primerjava prejšnjih let z 1. 1911. ni mogoča, vendar se- da sklepati iz danih podatkov za lansko leto, da ima naša mladina še vedno dovolj veselja in poklica za obrtniške panoge. Kes je sicer, da včasih za kakšno obrt prav manjka vajencev, na drugi strani pa jih je za marsikatero preveč, tako da se mojstri komaj otepajo vajencev, vendar velja za Ljubljansko pokrajino pravilo, da je mladih delavcev in vajencev rajši premalo, kakor preveč. Napačna so bila ugibanja izpred kakšnih štirideset let, češ da bo industrija popolnoma izpodrinila in uničila obrt — prav nasprotno je res. razvoj industrije je le še pospešil razvoj obrti in tako doživljamo razmere, ko je v največjem razmahu ravno tista obrt. ki bi jo mogla industrija najbolj ogražati, namreč kovinarska. Prav v kovinarsko obrt pa naša mladina, ki čuti veselje do obrtniškega stanu, tudi najbolj sili.
Skupno je v letu 1941. imela Ljubljanska pokrajina v kovinarski obrti 479 vajencev, od teh pa je bila samo ena vajenka. Kovinarske obrti, ki se jih uči mladina, so naslednic: livarne železa in kovin, izdelovalnice blaga iz brona in bakra, izdelovalnice in popravi jalnice finih armatur, kovači, kotlarji, kovačnice bakra, izdelovalci pil, podjetja za instalacije centralnih kurjav, predelovalci pločevine, kleparji, izdelovalci blaga iz svinca in podobnih kovin, galvanoplastični zavodi, zlatarji in srebrarji (brez trgovin), izdelovalci strojev, izdelovalci telovadnih priprav, puškarji, izdelovalci fizikalnih instrumentov, izdelovalci električnih strojev, koncesionirani inštalaterji, precizni mehaniki, izdelovalci in popravljalci klavirjev in podobni poklici. Največ vajencev pa imajo nedvomno ključavničarji in izdelovalci ključav-ničarskega blaga, namreč skupno 169. Da je dotok vajencev v ključavničarski poklic tako visok, se da razlagati na ta način, da vsak ključavničarski vajenec že vnaprej računa, da bo slej ali prej sprejet v kakšno prometno službo, kjer imajo izučeni ključavničarji pač prednost.
Zelo malo je prijavljenih vajencev v poljedelski skupini, namreč sami vrtnarski vajenci, ki jih je deset in ena vajenka.
V skupini »gradnja prevoznih .sredstev« je prijavljenih 73 vajencev, v skupini »javni promet« pa štirje vajenci montiranja in vzdrževanja brzojavnega in telefonskega prometa.
V kemični industriji ni prijavljen noben vajenec, pač pa eden kot učenec medičarske in voščarske obrti.
Centrale za pridobivanje sile so prijavile tri vajence. Tekstilna industrija, to so razne tkalnice, predilnice, vrvarji, tapetniki. pletilje, kleklarji, razne izdelovalnice vezenin in čipk so prijavile 11 vajencev in 38 vajenk, skupno 49. Papirnice imajo sedaj v naši pokrajini 5 vajencev, industrije kože in gumija 22. predelovalnice kože skupno 243 vajencev in 11 vajenk. od tega samo čevljarji 175 vajencev in
10	vajenk, (lina vajenka se uči za jermenarsko in sedlarsko obrt.)
V gozdnoi-žagarski obrti imajo tesarji 9 vajencev. Predelovalci lesa na skupno 299 va-
*•**vencev (nobene vajenke). Od tega imaio samo •^“nizarii 267 vajencev.
V raznih gostilnah, restavracijah, hotelih, bufetih. kavarnah in npdobnih obratih je bilo
*Tonec lanskega leta* zaposlenih skupno 46 vajencev, od tega 14 vajenk
Oblačilna industrija v naši pokrajini zaposluje skupno 698 vajencev, od tega ic 412 vajenk. Največ jih imajo krojači, šivilje in slične obrti, namreč 618 (274 vajencev in 344 vajenki, izdelovalke in izdelovalci klobukov pa jih imajo 75 (11 vajencev in 64 vajenk).
Razna stavbna podjetja imajo 112 vajencev.
Grafična industrija šteje sedaj 47 vajencev, od tega je 7 vajenk (4 fotografke in 3 lilo-grafke).
Zobotehniki inuijo 17 vajencev in 2 vajenki, brivci in frizerke pa skupno 235 vajencev (80 vajencev in 174 vajenk).
Dimnikarji, so imeli lani skupno 13 vajencev.
Vse trgovine v Ljubljanski pokrajini pa so imele skupno 231 vajenk in 201 vajenca.
To bi bil splošen pregled o številu vajencev v naši pokrajini. Razvidno je iz teh podatkov predvsem to, da mladina nikakor ni obupala nad obrtjo, temveč se je še vedno oklepijo, morda še v večjem številu, kot kdaj prej. Skupno število vajencev v pokrajini, namreč 3009 (2119 vajencev in 890 vajenk) pa daje tudi misliti in skrbeli za njihovo izobrazbo, predvsem za strokovno šolstvo. So dolžnosti, ki v tem pogledu še čakajo javnost
Podvojeni napori za povečanje pridelka žitaric
Rim, 19. lebr. 6. Ker 6e približuje čas spomladanske setve po zim6kem odmoru, je naslovil kmetijski minister na kmetijske nadzornike ter na predstavnike kmetijskih združenj posebno okrožnico, v kateri podčrtuje potrebo, da je treba kmetovalcem dati vso možno pomoč, da bodo zmogli izvršiti vse naloge, ki jim jih visoki interesi domovine v tem času nalagajo. Navodila tehničnega značaja, ki naj jih primerna propaganda posploši, podkreplja dejstvo, da se da s pametjo, delom in trdno voljo učinkovito premagati vse težave, ki nastajajo 6pričo pomanjkanja nekaterih tehničnih prijKJmočkov. Kmetovalci bodo 6voje dolžnosti, v tem primeru gre za sejanje z dobrim semenom žitaric, dobro izvršili in bodo v skladu z Ducejevim navodilom »Sejati veliko in dobro*, pametno in obilno sejali. Pa tudi druga dela, tako zlasti izboljševanje zemljišč in gojitev drugih industrijskih in hranilnih rastlin, naj bodo predmet propagande tehnikov in skrbi kmetovalcev. Potrebno pa je, da bodo kmetovalci povsod in vselej zvesto sledili navodilom, ki jih bodo dajali organi narodnega kmetijstva. V60 propagando in podpiranje pa naj preveva občutek pravega tovarištva, da bo uspeh čim večji in da bo V6a domovina jx>kaza!a znova svojo trdno voljo, da hoče na vsak način zmagati.
Novice iz Države
Valutni minister o potrebi povečanja izvoza poljskih in vrtnih pridelkov. Nedavno je minister za valute in trgovinsko izmenjavo Riccardi govoril pred predstavniki tistih tvrdk, ki so poverjene z izvozom povrtnine in kmetijskih pridelkov. Povedal je, da je treba izvoz obdržati na vsak način najmanj na isti višini kakor je bil dosedaj, če se že ne da povečati. Vendar bo storila vlada prav vse, da se bo izvoz povrtnine in kmetijskih pridelkov dvignil, ker bo tako država lahko v večji meri nakupovala v tujini blago, ki ga sama nima in je na njegov uvoz nevezana. Obenem stremi vladna politika za tem, da se izravna vrednost uvoza z izvozom.
42.000 ton tobaka pridela Italija. V Evropi je ponekod nastopila tako imenovana »tobačna kriza«, ker je zaradi vojne izostal precejšen dovoz tobaka iz jugovzhodnih evropskih in iz čezmorskih držav. Tako se je pomanjkanje začelo čutiti tudi v Nemčiji, da so morali uvesti tobačne nakaznice. Glavni evropski pridelovalci tobaka so Turčija, Grčija in Bolgarija, ki so letos pridelale povprečno vse skupaj 130.000 do 140.000 ton izvrstngea tobaka. Italija sama pridela povprečno po 42.000 ton tobaka, kar popolnoma zadostuje za pokritje domačih potreb. Nemčija ga pridela 60.000 ton, Francija 38.000 ton, druge južnoevropske države pa š?
40.000	ton. Povsod se države trudijo, da bi dvignile pridelek tobaka, kajti ravno v vojnem času se konzum tobaka najbolj dvigne.
4000 steklenic konjaka za italijanske vojake v Rusiji. Med zbirkami, ki so bile prirejene v korist italijanskih vojakov, borečih 6e v Rusiji, je bila tudi čedna zbirka konjaka, katerega so darovale italijanske tvrdke, izdelovake te alkoholne pijače. Vojaško poveljstvo je dobilo nad 4000 bu-tiljk konjaka, katere je takoj odpremilo tistim, katerim so bile namenjene. Toda faSistična zveza trgovcev in industrijcev še naprej zbira darila za italijanske vojake in jih organizira po posameznih stroka '
Stanje zavarovancev pri socialnih zavarovalnih zavodih v januarja
Ljubljana, 19. lebr.
Za minuli mesec je Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine izdal posebno statistično tabelo, iz katere je razvidno, koliko je bilo pri zavodu zavarovanih članov v preteklem mesecu, koliko je bilo od teh bolnih, kako visoke so zavarovane dnevne mezde itd.
Tabela upošteva ne le zavarovance Zavoda, ampak tudi tiste zavarovance, ki so člani ostal'*1 zavarovalnih uradov. Semkaj sta prišteti še 11>PD in Merkur.
V	preteklem mesecu je bilo pri zavodu zavarovanih 14.258 moških in 8093 žensk, pri TBPD je bilo zavarovnfch 2584 moških in 1948 žensk, pri Merkurju pa je bilo isti čas zavoarovanih 66 moških in 23 žensk. Skupaj je bilo torej pri zavodu zavarovanih 23.251 članov, pri TBPD 4530 in pri. Merkurju 89, Vseh zavarovancev skupaj pa je bilo 27.870. V primeri z mesecem decembrom je število zavarovancev padlo za 2035. — Bolnikov je bilo pri zavodu v januarju 774, pri TBPD 72 in pri Merkurju 2. Skupaj torej 848 ali 91 več, kakor pa jih je bilo v mesecu decembru. V odstotkih povedano pa je imel bolnikov največ Zavod za
socialno zavarovanje, in sicer 3.33%; sledi TBPD z 1.59% in Merkur 2.24%. Skupaj se je stanje bolnikov povečalo pri vseh zavarovalnih zavodih v primeri z mesecem decembrom za 0.51%. Povprečna zavarovana mezda je bila pri Zavodu 18.32, pri TBPD 29.98 in -pri Merkurju 38.73 lire. Na splošno se jc zavarovalna mezda povišala v preteklem mesecu za 1.14 lire. Celotna zavarovalna dnevna mezda je znašala pri Zavodu 425.911.60 L, pri TBPD 135.798.70 lire in pri Merkurju 344G.00 lire. Vsi zavodi so imeli skupnih zavarovanih denarnih mezd v iznosu 565.156.90 lire. kar pomeni, da se je celotna zavarovana mezda znižala za 7224.90 lire v primeri z decembrom.
Pri vseh zavodih je največ zavarovanih članov, ki spadajo v skupino hišne služinčadi. Teh je bilo zavarovanih 3602. Slede jim člani, ki so za-f>osleni v trgovinah. Teh je bilo zavarovanih 3090. Na tretjem mestu so delavci in uslužbenci, ki so zaposleni pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb. Teh je bilo 1754. Tudi zavarovancev v kovinski industriji je bilo precej. Zavarovanih je bilo 1702. Sele potem slede delavci in uslužbenci, ki so uslužbeni pri denarnih in zavarovalnih zavodih, uslužbenci gostiln, kavarn in ostalih strok.
Huda kazen za tatove in razpečevalce ukradenih živilskih nakaznic. V noči na 21. oktober, ko je sovražnik z letali napadel Neapelj, je bil izvršen vlom v prehranjevalni urad neapeljske občine in ukradenih 4000 živilskih nakaznic. Vlom je pripravil medicinec Bernardo Antonio, ki je bil začasno uslužben pri mestnem prehranjevalnem uradu, skupaj z Laureutijem Mendorom, Capuo Pavlom in Rispolijem Osvaldom. Takoj po tatvini je Laurenti prodal del ukradenih nakaznic za 6000 lir nekemu Bisogni Jožefu, trgovcu z oljem. Vse ostale nakaznice pa je oblast pozneje našla skrite pri- Bisognijevi sestri, odnosno pri Genna Ivani. Vsi soudeleženci pri tatvini odnosno prodajalci ukradenih nakaznic so prišli pred izredno sodišče v Neaplju. Sodišče je sprejelo mnenje državnega tožilca, da jc treba tatove in razpečevalce eksemplarično kaznovati, ker so svojo nakano izvršili prav takrat, ko je sovražnik napadel mesto in ni bilo mogoče imeti nadzorstva nad vsako hišo. Tako je dobil Laurenti Mendore 13 let zapora in 9000 lir denarne kazni, Bernardo Anton 10 let in 6000 lir denarne kazni, Rispoli Osvald in Capua Pavel bosta sedela po 7 let in plačala po 4000 lir kazni, Genna Giovanni je dobila dve leti in mora plačati 2000 lir, Bisogni Josip pa bo sedel 4 leta in plačal 6000 lir. Ostra in težka kazen, ki so jo dobili, je naletela med mestnim prebivalstvom na splošno odobravanje.
Kmečka hiša sc podrla. V Moiranu zraven Acquija se je nenadoma podrla kmečka hiša, last kmeta Cesara Gamba. V hiši so bili tedaj oče, mati in dva sinova. Nad njimi se je nenadoma združilo ostrešje, nakar je zidovje in tramovje jKikojialo pod seboj vse štiri. Sosedje so priskočili na pomoč in jih vse precej potolčene potegnili ven. Najtežje je bil ipoškodovan Gamba sam, ki bo ranam bržkone podlegel. Srečo pa je imela hčerka s svojim otrokom, ki je malo prej odšla iz hiše po drva.
Za pobijanje sadnih Škodljivcev. Tc dni se je
zaključilo v Italiji oddajanje bakrenih predmetov kakor tudi bakrenih gospodinjskih potrebščin, ki so bile pravočasno prijavljene oblastem. Agencija »Agit« pravi, da je bil takšen ukrep potreben zavoljo pomanjkanja bakra za vojno izdelavo, kakev tudi za druge namene, ki so nujni, posebno za kmetijstvo in sadjarstvo. Tako je baker potreben za izdelavo modre galice in raznih pokončevalnih sredstev za uničevanje sodnih in drugih poljskih škodljivcev. Fašistična kemična korporacija je določila količino 8250 ton bakra za predelavo v oo-končevalna sredstva
Italijanski poslanik v Tokiu se je predvčerajšnjim odpravil v svetišče Jnsukuni, kjer
častijo duhove padlih, da bi se poklonil ‘unaškiin borcem, ki so padli v bojih za alajo in Singapoore.
Ameriški poslanec Young je zahteval v zbornici, da je treba bivšega poveljnika ameriške vojske na Havajih, generala Shorta ter bivšega poveljnika tamošnje vojne mornarice admirala Kimmela j^ostaviti pred vojno sodišče ter jima takoj ustaviti prejemke.
Z začetkom tega tedna bodo pariški dnevniki
izhajali trikrat tedensko na dveh straneh, ker morajo štediti s papirjem, poročajo iz Pariza.
Bolgarsko župansko odposlanstvo na obisku pri ministru za korporacije
Rim, 18. februarja, s. Minister za Korporacije je sprejel včeraj v goste bolgarsko župansko odposlanstvo. Minister Ricci jc pozdravil vodjo odposlanstva in vse člane, ki jih je spremljal bolgarski poslanik pri Kvirinalu. Dejal je, da je vesel, da more bolgarskim tovarišem strokovnih združeni pokazati uspešno delo, ki ga ie fašizem opravil v socialni skrbi in v gospodarstvu. Poudaril je zlasti, kako fašizem s svojo korporacijsko ustanovo po izvirni zamisli rešuje gospodarska in socialna vprašanja, ki posebno v sedanjem času delajo znatne težave v gospodarskem oziru, tako da je treba premagati precej ovir.
Nato je minister dejal, da so italijanske izkušnje vsem narodom in prijateljskim državam na voljo, če bi se hoteli z njimi pomagati pri reševanju večjih socialnih in gospodarskih nalog.
Vodja odposlanstva prof. Šumelov se ie hvalil ministru Ricciju in italijanskim tovarišem strokovnih združeni za prisrčno gostoljubje. Izrazil je zadovoljstvo vseh tovarišev, ki predstavljajo najvažnejša bolgarska županska združenja zaradi lepe prilike, da si bodo mogli pobliže ogledati in preučevati italijansko organizacijo.
Dodal je. da sc je Italija pod Ducejevim vodstvom lotila ogromnega dela, ki bo gotovo uspešno dokončano. Pri tem ie posebej tudi podčrtal, da je Bolgarija v Mussoliniju našla moža. ki ii je prvi ponudil roko v pomoč, da je mogla stopiti na sedanjo pot politične, socialne in gospodarske obnove.
Pri nagovoru so bili tudi državna podtajnika Cianetti in Amicucci, predsedniki vseh sindikalnih združenj, predstavniki fašističnih korporacij in vsi ravnatelji ter službeni načelniki ministrstva.
Nato je Iiksc. Cianetti spremljal odposlanstvo in mu razkazal nekatere prostore v ministrstvu. Gostje so si lahko ogledali delo med-korporaci jskih odborov, ki jih vodi Eksc. Ami-
cucci.
V treh vrstah...
Obleka se je vnela na životu 20 letni Ljudmili Pasarievi iz Ljubljane, ko je stala preblizu štedilnika. Dobila je hude opekline po vsem telesu.
Precej nevarno poškodbo je dobil na očesu železniški kovač Mandelj, ko mu jc kos žarečega železa odletel v uho.
Velik ogenj bi bil kmalu izbruhnil v Novem mestu, k sreči pa so ga ljudje kmalu zapazili. Goreti je namreč začela drvarnica, v kateri je nej)azljivi krmilec zajcev pustil gorečo trsko. Če bi ogenj izbruhnil, bi zgorela lahko velika stanovanjska hiša.
V Mariboru so zdaj odprli veliko železničarsko kuhinjo. Istočasno so podobno odprli tudi v Gradcu. Železničarji bodo v njej dobivali hrano za zmerno ceno.
S	tem letom je bila v Ptuju odprta državna gospodarska šola. Vpisovanje v solo bo zaključeno s 24. t. m. Sjirejeti Ijodo gojenci, ki niso starejši od 17 let. Šola bo trajala^d-Ve leti in bo podobna našim trgovskim Solanu*llt>
V Mozirju so imeli gorn jesavinjski (rgovet zborovanje, na katerem je bilo več prečfavanj
o	gospodarstvu z .življenjskimi potrebščinami. Sestanka se je udeležilo nad 50 trgovcev.
Zadnji poveljnik koroškega polka je te dni umrl v Solnogradu. Bil je to polkovnik Kersch-ner. Bil je to zadnji poveljnik koroškega polka štev. 7. Leta 1918. je pokojni polkovnik pripeljal iz fronte še 300 vojakov in tedaj se ie polk razšel po 227 letih svojega obstanka. V koroškem jx>lku so služili tudi številni Slovenci.
Kmetijska strokovna tečaja v Šmartnem ob Dreti, ki ju je priredil prehranjevalni urad v Celju, sta bila kar dobro obiskana. Kmetov je nanju prišlo okrog 400.
Na železniškem prelazu iz Laškega v Marijo Gradec je vlak do smrti povozil Katarino Šipek.
Po gorenjskih toTarnali so pričele oblasti pri-rejevali med odmori glasbene koncerte. Na koncertih igrajo oddelki vojaške godbe.
V karavanškem predoru je vlak hudo poškodoval delavca Franca Zenija. Ko so ga pripeljali na Jesenice, je ponesrečenec podlegel.
Socialni upravitelji in obratovodje krajevnih skupin Litija, Šmartno pri Litiji, Kresnice in Tre-beljevo so imeli te dni poseben pouk o nalogah nemške delovne fronte.
Kolesarska in motociklistična razstava v Torinu. Navzlic vojni bodo v Torinu vseeno pripravili običajno vsakoletno razstavo najnovejših delov koles in motociklov. Razstava bo odprta od 14. do 22. marca. Razstavljena bodo številna kolesa, motocikli, mala motorna vozila in razni športni oblačilni predmeti. V nedeljo 15. marca bodo priredili tudi veliko kolesarsko dirko v Torinu.
^>Earl Derr Biggers
MMJk
A M
)
6' uslužbenca, ki je pogledal na 6tensko desko s ključi in rekel: »Njegov ključ ne*visi tu. Po tem takem bo gor.«
»Hvala!« je rekel Chan. »Potem mi, prosim, storite majhno uslugo! Pokličite mr. Tarneverra in mu jjovejte, da se je tukaj mimo peljal komisar Chan, da pa ni imel toliko časa, da bi se z njim razgovarjal. Ker pa mu je veliko na tem, pa prosi mr. Tarneverra, da bi prišel čimprej v vežo hotela Young spodaj v
»Nikakor ne < je urno odgovoril Martino. »Nikar me nap-K | Tarneverra, da bi prišel čimprej v vezo hotela Young spodaj ; ne razumite! Ilotel sem Ie reč., da ga morate vi, ko Kete svo- mestu. Povejte mu. da je izredno vazno m da ga nemudoma pri
■ <	•.	•	,	•	l	—    1: L    t t- n Ir ii i mn m
jega prebrisanega nasprotnika, pritegniti v krog svojih rarniš Ijanj. Kajti ni jih dosti ljudi, ki bi bili tako pretkani kakor ta \edeževalec. Več si ne bi upal trditi. Nimam niti najmanjše slutnje, ali bi on mogel biti morilec ali ne.«
»Za kritični čas od osmih pa do poldcvetih,« je sporočil Chan, »ima Tarncverro nepobitni alibi.«
Martino je vstal. »Pojx>lnoma ja6no, kdor ga pozna! Kakor rečeno, je pretkan in zvit kot kača. Torej, na svidenje! Mnogo sreče — mislim čisto resno in od vsega 6rca.«
Potem jc odšel proti bleščečemu morju in prepustil Chuna
Potem je odšel proti Diescecemu morju in prepusui v^uuu«	r, V ."TV . T ...	. v
/nova njegovim mislim. Detektiv je nekaj ,časa premišljeval,' Četrt ure. Človek bi tukaj najrajši prespal ves cae.
«	1	11	i	a	 *	I	_	—	i	/t	f	fr	Ir	rt	_	\	t	..	1	L	■	a	i	I,- rt	1% n ** tvrn ■ rt	4 11 H JI T	tl A U An/kC IO f1P	/.
z.rivfT«	    •»	*»	*	,	i	r	i
potem pa jc vstal po nenadnem eklepu, ter otopil v teietonsko celico v hotelski veži. Poklical je svojega šefa.
»Imate sedajle veliko dela?« je vprašal.
»Nič posebnega, Charlie. Domenjen sem sicer z mr. in mrs. Ballou za polšestih, toda do tedaj imam še dobro uro časa. Kaj (Kisebnega?«
»Lahko,« je odgovoril Chan. »Nc morem reči še nič določnega. Po možnosti pa bi rad imel vašo avtoriteto zn kritje pri majhni preiskavi v Grand hotelu. Sijajno bi bilo, če bi se usedli v avtomobil in se pripeljali sem.«
>Takoj bom tam,« je obljubil šef.
'Charlie je sedaj po hišnem telefonu poklical Alana Javnesa, ki je odgovarjal zelo zaspano. Detektiv mu je sporočil, da bo prišel k njemu, potem pa je stopil v hotelsko pisarno.
»Ali bi mi mogli, ne da bi poprej telefonsko povprašali, z go-
čakujem.«
Uslužbenec je zazijal. »V mestu spodaj?« je ponovil.
Chan je prikimal. »Gre za to, da ga za kratek čas odstranimo iz hotela,« je pojasnil.
»A, tako,« se je nasmehnil mladi mož. »Razumem. Torej dobro, bom že poskrbel za to.«	.	v
Charlie je tedaj odšel gor v Alanu Jayncsu, ki ga je zehajoč na vsa usta sprejel. Nosil je spalni plašč in copate, njegova postelja pa je bila razmetana.
»Kar naprej, gospod komisar! Pravkar sem počival svoje
»ah m uu iiiugii, n« uo ui	—> - o- --- -----	-	-	-	.
tovostjo povedati, če je mr. Tameverro v svoji 6obi?« je oprasaldoletela bhelah ranef
»Malahini — tako nazivajo tukaj novodošleče — že lahko,« se je smejal Chan. »Mi. stari naseljenci, pa se že znamo izmuzniti tej vabi. Sicer bi sploh nikoli ne prišli naprej.«
»Torej vam gre že od rok, ne?« jo živahno vprašal Jaynes.
»Tega sicer ne bi rad trdil, kajti še zmerom je vse pred nami,« je odvrnil Chan. »Mr. Jaynes, prišel 6em k vam z namenom, da bom popolnoma odkrit. Pripravljen sem zaigrati z odkritimi kartami.«
»Dobro,« je srčno odgovoril Jaynes.
»Danes zjutraj ste mi pripovedovali, da nikoli niste bili v uti in da nikoli niste prišli niti v bližino prostora okrog nje.«
»Tako je.«
Charlie je vzel kuverto iz žepa in i>z nje stresel na mizo ostanek male cigare. »Kako bi mi potem razložili dejstvo, da sem tole našel natanko pod oknom sobe. v kateri je nenadoma smrt
Jaynes je nekaj časa negibno strmel na svojevrstni dokazilni predmet. Potem se je obrnil k Charlieju jeznih oči: »Usedite se! Prav lahko — in to bom napravil — vam tudi pojasnim vse to.«
»Ko sem danes zjutraj okrog osmih sedel v kopalni kadi, je nekaj potrkalo na moja vrata. Mislil sem, da je hotelski deček in sem mirno odgovoril: noter! Vrata so se odprla in po sobi so se slišali koraki. Zaklical sem, kdo je zunaj. Le zakaj mu vragu včeraj nisem zlomil tilnika?!«	*
»To se najbrž nanaša na tilnik Tarneverra,« jc z zanimanjem vprašal Chan.
»Na vsak način! Pojavil se je v sobi in rekel, da bi rad z menoj govoril. Vzravnal sem se v kadi in sem 6e hotel urno otreti z brisačo. Ali bi šli z menoj v kopalnico, mr. Chan?«
Presenečen se je Chan'dvignil in mu sledil.
»Tu vidite to dolgo zrcalo, ki je vdelano v vrata kopalnice, gosj>od komisar, če so vrata le za majhno špranjo odprta — recimo takole — se vidi, če stojite, del sobe, tiste, zraven, namreč . tisti del, kjer stoji pisalna miza. Ko sem se ravno umival, sem nenadoma zapazil nekaj, kar je vzbudilo mojo pozornost. Pustil sem svojo tobačnico z nekaj cigarami na mizi. V zrcalu sem lehko videl, da jih je mr. Tarneverro nekaj previdno vzel in jih vtaknil v žep.«
»Sijajno,« jc pripomnil CSian. »Tole zrcalo je koristna naprava.«
»Sprva sem mislil, da ne gre az nič drugega kakor za malenkostno obogatitev. Navzlic temu pa sem se strašansko jezil in sem že sklenil, da ga bom takoj pognal iz 6obe. Ko sem se obrisal in oblekel svoj spalni plašč, mi je nenadoma padla v glavo misel, da najbrž za tem grmom tiči kak zajec. Odločil sem se, da bom molče počakal in poskušal, če bi morebiti mogel izvleči iz njega, kaj prav za prav misli. Na noben način pa si nisem mogel misliti, ker imam za take reči preveč okorne možgane, da bi ta mož utegnil vreči name sum. Vedel sem, da ne goji ravno prevročega prijateljstva do mene, toda vse to je bilo pa le malce preveč.«
Strta S.
Ljubljana, 19. febr.
Snoči je imel v okrilju Sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljana 1 prav zanimivo predavanje inž. Sergej Gorjup o saditvi sadnega drevja in njega gnojenju. Predavanje je bilo lepo obiskano, zanimivo snov pa so pojasnjevale še številne skioplične slike.
0 spomladanski saditvi sadnih drevesc in njih gnojenju
lih dvoriščih. Če drevescu primanjkuje zraka, potem ima malo beljakovin in ostalih rodilnih snovi. Sadjarji še niso prišli tako daleč kot vrtnarji, ki nekatere zelenjadne kulture umetno gnoje z ogljikovim dvokisom, kar se je imenitno obneslo. Zaradi dovoljnega zraka moramo saditi drevesca ne pregosto in tudi same veje morajo biti dovolj razredčene. Tudi v zemlji je zrak sila važen; tudi koreninice morajo dihati. Zato je najbolj prikladna grudičasta zemlja, ki pripušča vase zrak.
Svetloba. Tudi s svetlobo mora človek do neke mere pomagali rastlini. Drevesca posadimo na kraj, kamor pride dovolj svetlobe.
Toplota. Za toploto so drevesca zelo občutljiva, kakor smo že v začetku omenili. Nekatere rastline, kakor tudi drevesca, zaradi pomanjkanja toploto pri nas sploh ne uspevajo.
Voda. Tudi voda ni nič manjše važnosti kakor zrak. V vodi so raztopljene razne rudninske snovi, Katere drevesce neobhodno potrebuje. Te Vaztopine pa ne smejo biti gostejšo kakor v razmerju 1 do 3 tisočinke. Prevelika natrpanost raztopin in raznih soli rastlinam in drevesom gotovo škoduje. Zemlja mora biti vedno dovolj vlažna, zato moramo gredice vedno okopavati, kar prepreči preveliko izhlapevanje. Vsako odraslo drevo porabi na dan po 300 do 400 1 vode. Ze ta številka pove, da drevo brez vode ne bi moglo obstajati.
Razen navedenih nujnih snovi pa drevesce potrebuje še neobhodno štiri snovi in sicer: kisik, ogljik, vodik in dušik. Kot dodatno hrano, ki pa ni bistvene važnosti, pa dobiva drevesce iz zemlje še kalij, kalcij, mangan, železo, žveplo, baker, brom, jod in silicij. Prve štiri navedene činitelje drevesce nujno potrebuje in brez enega izmed
Zdaj je skrajni čas za spomladansko saditev
Zdaj potekajo zadnji dnevi za sadjarje, ki še niso zasadili mladega sadnega drevja v jesenskem času. Razlika med jesensko in spomladansko s 'vijo je sarno v tem, da moramo biti pri spomla ..„nski saditvi mnogo bolj pazljivi kakor pa pri jesenski, kajti vedeti moramo, da so mlada drevesca silno občutljiva za mraz. Že če je živo srebro samo za dve stopinji pod ničlo, pa občuti mlado drevesce poškodbe, ki znajo biti včasih zelo velike. Pri takem mrazu koreninice počrnijo in potem moramo pozeble koreninice v zemlji l>orezati. kar je za drevesce velika škoda. Tudi lanskoletna številka pozeblega drevja pri nas, ki znaša 50.000, dovolj jasno pove, da so drevesca proti mrazu sila občutljiva in da moramo biti pri mladem drevju zelo previdni.
Kakšna mlada drevesca naj sadimo
Za naše podnebne prilike in naše talne razmere moramo izbrati le take vrste, ki so proti obema navedenima činiteljima odporna. Zato nikakor ne gre, da bi na naše vrtove sadili drevesne mladike iz južnih krajev. Ta drevesca so sicer odlična po svoji kakovosti in donosnosti, vendar pa niso za naše tulne in podnebne prilike. Na naše vrtove moramo posaditi le drevesca, ki so dovolj odporna in ki so navajena naših tal. Najbolj je priporočati take mladike, ki so tudi letošnjo hudo zimo dobro prestale. Saditi moramo torej le take sorte, ki bodo zdržale mraz. Pri nakupovanju pa naj sadjar nikar ne gleda na ceno drevesc. Da naj rajši nekaj lir več, kakor pa da bi kupil le povprečno sorto. Pri tem Slediti bi bilo napak. Dobro drevo bo dalo obilen sad. Izdatek bo poplačan z veliko donosnostjo.
Pri saditvi drevesc izbirajmo vedno le najboljše vrste, saj ne gre tukaj za enoletne sadeže, ampak za drevesca, ki bodo trajala po 40 let in še več.
Za spomladansko saditev moramo imeti jame za mlada drevesca že pripravljene. Zdaj jih moramo samo še odkriti tako, da se bo zemlja napojila kisika. Drevesce naj bo posajeno do vratu. Napačno je mnenje ljudi, ki mislijo, da bo drevesce tem bolj rodno, čim globlje je posajeno. Drevesce naj bo posajeno tako globoko, kakor to zahteva narava. Pri saditvi moramo računati tud; na to, da se bo zemlja kasneje nekoliko polegla. Če bodo zamudniki šele zdaj kopali la™°’	,	P.
morajo kopati boli plitvo, kakor pa so to naredili njihovi tovariši v jeseni.
Prehrana rastlin
Da bo drevesce, kakor tudi vsaka druga rastlina, dobro uspevalo, mora imeti dovolj zraka, svetlobe, toplote, vode in hranilnih snovi. Vse te ,j3j dobrine pa morajo biti v zemlji porazdeljene v strogem razmerju.
lErak. Že zrak sam je važen činilec za rast. (tu, V njem je ogljikov dvokis, ki ga rastlina tako •— zelo potrebuje. Drevesca na čistem zraku bodo mnogo bolje uspevala kakor tista, ki so na zatoh-
njih rastlina le slabo uspeva. Kisik in ogljik sta v vodi. Vodik je v zraku. Tudi dušik je zelo važna snov, saj je sestavni del vseh stanic. Dušik služi za rast in razvoj. Seveda pa bi bilo enostransko gnojenje z dušikom tudi čisto napačno. Z dušikom bomo gnojili, če je rastlina zastala v rasti. Tudi brez fosforju rastlina ne more uspevati. Potrebujeta ga piod in cvetje za razplod. Za razmnoževanje je neobhodno potreben. Kalij je tudi. potreben pri asimilaciji. Tudi barva sadja je odvisna od množine kalija, ki je v zemlji. Apno je tudi važno pri sadjarstvu. Zemlja pa ne sme biti kisla. Apno je sila potrebno za tvorbo koščic pri koščičastem sadju. Apno je regulator talne reakcije in rahlja zemljo in jo predeluje v grudičasto. Tja, kjer je neugodna talna reakcija, moramo dati dovolj apna in imeli bomo velik uspeh.
Naravna in umetna gnojila. Najboljše gnojilo je hlevski gnoj in zanj ni nobenega umetnega nadomestila. Hlevski gnoj omogoča, da je zemlja rodovitna in je hranitelj milijonskih bakterij, ki so za rast neobhodno potrebne. Hlevski gnoj dela humus. Če gnojimo s kompostom, moramo uporabljati tudi apneni dušik.
Apnenega dušika pa letos na trgu ne h© dovolj. Dovolj pa bo amonijevega sulfata, ki pa za naše kisle zemlje ni prikladen. Med fosfornimi gnojili bomo imeli zdaj na razpolago dovolj su-perfosfata, ki je žal tudi prekisel za naše zemlje. Za umetno gnojenje bo prišla v poštev tudi kalijeva sol in pa kalijev fosfat. Posebno za krompir in sadno drevje je slednji zelo priporočljiv. Izmed apnenih gnojil se bomo še največ poslužili navadnega gašenega apna, ki je zelo prikladno, posebno za težke zemlje. Nekatera važna umetna gnojila, katerih smo se posluževali druga leta, letos na trgu umetnih gnojil ne l>o, pa se IkkIo morali vrtnarji in sadjarji posluževati le tistih, katera 1» lahko dobiti.
Tudi nepremožni se lahko brezplačna zdravijo
Ljubljana, 18. febr. Res je, da si ne more vsak privoščiti zdravniške pomoči, kajti to stane, posebno pa še tedaj, če je bolezen težjega značaja in mora človek večkrat k zdravniku. Prav imajo ljudje, ki pravijo, da bolezen stane. Kdor je imel bolnika v hiši, pa nikjer nobenega bolniškega zavarovanja, ta že ve, koliko bolezen stane.
Na svetu pa je že tudi tako, da so taki ljudje, ki imajo denarja dovolj, seveda tudi za zdravnika, če je treba, dalje taki, ki ga imajo za silo, pa tudi takšnih je precej, ki imajo nekaj božjakov v žepu le okrog prvega ali pa tudi tedaj ne. Denar imajo le za najpotrebnejše stvari; za hrano predvsem. Če pa pride bolezen v hišo, tedaj je stiska tu. Za takšne reveže pa morajo skrbeti javne ustanove. Tudi mestna občina stori v tem pogledu mnogo, saj ima v Mestnem domu poseben ambulatorij za zdravljenje nepremožnih ljubljanskih meščanov.
Število prebivalcev, ki iščejo zaradi slabih socialnih razmer brezplačno zdravniško pomoč v mestnem ambulatoriju, je precej visoko kljub temu, da poslujejo tako v javni bolnišnici kakor tudi v ženski bolnišnici posebni ambulatoriji, ki zdravijo ljudi, ne da bi jim bilo treba kaj plačati. V
preteklem letu je iskalo zdravniško pomoč pri mestnem ambulatoriju kar 1815 oseb, od katerih je bilo 762 moških in pa 1053 žensk. Vseh ordinacij je mestni ambulatorij izvršil 7206. Mestni zdravniki so prihiteli tudi 1247 krat na dom, ko je bilo to res potrebno.
Ljudje, ki bolehajo, se radi poslužujejo tudi porabe višinskega sonca, ki ga imajo v mestnem ambulatoriju na razpolago. Takih obsevanj je bilo v preteklem letu 548, zdravljenj s Soluxom je bilo 243, galvanizacij in tonizacij pa 45. Zdravniki so nakazali med drugim ljudem, ki 60 prihajali k njim, 1930 kopeli. Dajati denar za kopeli pa nepremožni tudi ne morejo.
Zaradi določitve delazmožnosti za pridobitev rednih in izrednih podpor je bilo pregledanih tudi 746 oseb.
Največ ljudi je prišlo na mestni ambulatorij zaradi notranjih bolezni. Teh je bilo 2390. Zaradi ostalih bolezni se je zateklo na ambulatorij 1818 oseb, zaradi kirurgičnih bolezni pa jih je prišlo 1136. 716 oseb se je zateklo po brezplačno pomoč zaradi jetike. Manjše pa so številke tistih, ki so oboleli na kožnih boleznih, na očeh, ušesih in drugih organih.
lo lampada dl qualitd prodotta nello stobilimento di Milano 'della TUNGSRAM ELEnRICA ITAUANA S. A. Kakovostna žarnica proizvodna v Milana v tvornicl tvrdke TUNGSRAM ELEnRICA ITAUANA S. A.
©
TUNGSRAM
Opozorilol
Podaljšan rok za prijavo terjatev zoper nemške izselnikt
Za prij'avo terjatev zoper nemške izGelnike je veljal doslej 14 dnevni rok od dneva objave imena iz6elnika-dolžnika v »Službenem listu«. Ta rok je sedaj v toliko podaljšan da se morejo terjatve zoper dolžnike-izselnike, ki so bili objavljeni že pred več nego štirinajstimi dnevi, prijaviti še do 1. marca, in sicer kakor doslej, u6tno ali pismeno pri Pohotnem uradu v Ljubljani, Stari trg 34-11.
Rok za dovolilnice za potovanje iz Ljubljane podaljšan
V	zvezi z uredbo št. 17 od G. t. m., objavljeno v št. 11 »Uradnega lista za Ljubljansko pokrajino« od 7. t. m., ki je določila, da nobena oseba, starejša od 14 let, ne sme vstopiti na ozemlje ljubljanske občine, niti zapustiti ga brez posebnega potnega dovoljenja:
na podlagi člena 3 K. Z. U. od 3. maja 1941-XIX štev. 291
odrejal
Začetek veljavnosti členov 1 in 5 uredbe št. 17 od 6. t. m. se odloži od 20. februarja do dne
1.	marca 1942-XX.
Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI
Natečaj za občinske tajnike
Daje se v vednost, da bo Visoki Komisariat razpisal natečaj za imenovanje občinskih tajnikov v občinah Ljubljanske pokrajine.
Za pripustitev k omenjenemu tečaju je potrebno obiskovati dva tečaja in položiti zadev-ne izpite: usposobiienostni tečaj (5 dni) za vo-denje registra prebivalstva ter usposobi jenosim
tečaj (15 dni) za vodenje drugih poslov občinskih uradov.
Prvi tečaj se bo prišel 23. t. m. točno ob 10 pri Visokem Komisariatu (Sokolski dom — Trnovo, Mundeljccva ulica).
Ii	tečaju so pripuščene tako moške kakor ženske osebe pod pogojem, da imajo maturitetno spričevalo gimnazije ali drugo enakovredno spričevalo. Prošnje za prepustitev se morajo predložiti takse prosto do 21. I. m. pri gori omenjenem naslovu.
V	prošnji za pripustitev se morajo navesti osebni podatki (priimek, ime, ime očeta, starost v izpolnjenih lelih, stan), šolska izobrazba, sedanja zaposlitev ali v pomanjkanju te, prejšnje službovanje, kakor tudi točen naslov.
REUMATIZZATI REVMATIČNI
Fafe regolarmente la vostra e ura di zdravite se redno z
URODONAI
Evilerete:
Dolori, Sciatico Emicrania, Obesita
Un cucchlalno da cef[4 matlino o sera in un po' di acqua
PR0DUZ10N E ITAUANA
in boste preprečili: Bolečine, Ishias (bolečine v kolku), Gla vobol, Debelušnost. Zjutraj in zvečer ena žličica Urodonala v malo vodi
ITALIJANSKA PROIZVODNJA
l U n P IpO. D O T T ’0 D l - F A mA m O '« ,0 MIJ oROiUONAl jT;.PROjztoD; Sv[TOvrt[GA'
Avt. Praf. Milano. f938 dal 31-1-38
Ljubljana
Koledar
Danes, četrtek, 19. februarja: Julijan, muč. Petek, 20. februarja: Elevterij
Obvestila
Nočno služilo imajo lekarne: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 73.
20.000	lir za mestne reveže sta v počašče-nje spomina svojega soproga in očeta, gospoda dvornega svetnika Franca Dukiča podarila ga Josipi n a in g. inž. Adolf Dukič. Mestna vrtnarija pa je v znamenje zglednega pietetnegn dejanja položila na grob preprost venec. Mestne poglavarstvo izreka dobrotnikoma najtoplejšo za hvalo tudi v imenu podpiranih. Počaslite rajne z dobrimi delil
Redni letni ohčni zbor Filharmonične dru žbc v Ljubljani je preložen od 23. t. m. m-
2.	marca. Vršil se bo ob 17.15 v Hubadovi pev ski dvorani.
Glasbena Matica ljubljanska bo imela svo redni letni občni zbor v ponedeljek. 2. marce ob 18 v Hubadovi nevski dvorani v poslopji Glasbene Matice v Vegovi ulici in ne, kakor j< bilo prvotno določeno 23. t. m.
Kupujte slike presvetega Srca Jezusovega v spomin na pobožnost deveterih prvih petkov!
Pevski zbor Glasbene Matice ima svo je redno pevsko vajo v četrtek ob 18. Nadaljni-vaje so vsak torek in četrtek, vselej točno oh 6 zvečer.
Koncert Ljubljanskega komornega orkestra. ki je bil prvotno določen na 9. februarja, bo definitivno v ponedeljek, 23. t. m. ob 18.15 ' veliki filharmonični dvorani. Umetniško vod sivo koncerta ic v rokah violinista Karla Ru pla. Kot solista bosta sodelovala sopranistka Valerija Hevbalova in pianist Bojan Adamič. Vstopnice, ki so bile kupljene za nameravano izvedbo 9. t. m., ostanejo v veljavi. Nadaljna predprodaja je v knjigarni Glasbene. Matice.
Po dokončni razmejitvi teritorija Ljubljanske pokrajine odpade iz dostavnega področja pošte Stična kraj Osredek, od kraja Obolno pa vse hiše razen h. št. 1 in 11. Od vasi Planina, ki spada v okoliš pošte Šmartno pri Litiji, pripada sedaj pošti Stična hiša št. 4. — Pokraj. ravnatelj pošte, brzojava in telefona.
Opekarniško delavstvo vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 22. februarja 1942, ob 10 dopoldne v prostorih Pokrajinske delavske zveze (Delavske zbornice) I. nadstropje soba 5.
Krasne slike in
oisana vsebina
Letna naročnina samo 40'— lir
EDINI SLOVENSKI ILUSTRIRANI DRU-fcINSKI MESEČNIK
Naroča se pri upravi,, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6
Zaradi osebnih izkaznic opozarjamo, da
mestno poglavarstvo pred 10. marcem, ki je zadnji dan za izdajo osebnih izkaznio onim, ki izkaznico morajo imeti, ne bo moglo sprejemati prošenj za osebne izkaznice od tistih, ki izkaznice niso dolžni imeti, a jo vendar žele ali potrebujejo. Izkaznice za one, ki jih morajo imeti, pa mestuo poglavarstvo že pripravlja in izdeluje ter bodo razdeljene na vseh poslovalnicah, kjer so posamezniki vložili prošnjo. Razdeljevanje izkaznic bo med 5. in 10. marcem po razporedu, ki bo še objavljen. Prebivalce Sp. Šiške obveščamo, da se je poslovalnica za ta okraj preselila iz ljudske šole v Sp. šiški v Stepičevo hišo v Tržni ulici 6. Že sedaj opozarjamo, da bo moral vsakdo sam priti po legitimacijo, ker mora izkaznico in dva kartotečna lista lastnoročno podpisati pred poslujočim uradnikom.
L j ulil Janško gledališke
Drama
Četrtek, 19. febr. ob 17.30: »Človek. ki le videl smrt*. Red Četrtek.
Petek, 20. febr. ob 15: »Lepa pustolovSčinat.
Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 21. febr. ob 17.30: >Zaljubljena žena*. Premiera. Rfed Premierski.
Oper?
Četrtek. 19. febr. ob 17: »Evgenij Onieaim Red Premierski.
Petek, 20. februarja: zaprto Sobota, 21. februarja ob 17: »Sveti Anton, vseli zaljubljenih patrom. Izven.
Rjavo palico s srebrno glavo sem zgubila na
Ma6arykovi cesti v četrtek, dne 14. t. m. Pošteni najditelj naj jo odda v upravi »Slovenca«.
Vinko Lavrič:
Jakobovi sinovi v Egiptu
Je bila stranka njegove krušne matere v premoči, se je na dvoru Mojzesu dobro godilo, je prišla do veljave Iut-mosiova stranka, 6e mu je godilo etapo.
Pa nam 6V. pismo tole pripoveduje:
V	tem času, ko je Mojzes dorasel, je sel k svojim bratom in videl njih težka deta. Tedaj je videl, da je Egipčan tepel Hebrejca, enega izmed njih bratov. Ko se je ozrl sem m tja in videl, da ni nikogar, je Egipčana ubil in ga zakopal v pesek. Ko je šel drugi dan zopet ven, glej, 6ta se prepirala dva Hebrejca. Rekel je tistemu, ki je delal krivico: «Zakaj tepe; svojega bližnjega?« Odgovoril je: »Kdo te je jiostavii za poglavarja in sodnika nad tema? Ali me misliš ubiti, kakor si ubil Egipčana?« Mojzes se je prestrašil in dejal: »Resnično, stvar se je zvedela.« Faraon je to zvedel in hotel Mojzesa usmrtiti. Mojzes, je pa zbežal izpred faraonovega obličja in 6e je ustavil v ma-dijanski deželi.
Nek učenjak pripominja k temu dogodku, da uboj Egipčana ni bil edini
vzrok, da je Mojzes bežal v Madian, rnpak da so 6e na kraljevskem dvoru ;odile take reči, ki Mojzesu niso obetale ne odpuščanja ne varnosti; na dvoru da je prišla na krmilo stranka, ki mu je bila sovražna in ki je poleg drugih tudi njega postavila ha pro6Kripcijsko listo, pri čemer je bil uboj egiptskega rabotnega pri ganjača le dobrodošla pretveza.
Naj bo temu tako ali tako, eno je
gotovo: Hatšepsovet je bila miroljubna kraljica, ki ni hotela prav nič slišati o vojskah in pridobitvah z orožjem in je znala tudi preprečiti, da bi njen mož Tutmosis III. kaj sovražnega počel zoper tujce v deželi in sosede ob meji — dokler je imela državne vajeti trdno v rokah.
V	tej luči nam bo popolnoma jasno, kako je mogel Mojze6, Izraelec, nemoteno živeti na kraljevem dvoru. Vreme se je za Mojzesa kajpak pooblačilo, ko se je prerinil do državnega krmila Tutmosis III., utelešen skrajni nacionalisti in osvojeva-lec zemlje. Takrat se je moralo umakniti vse, kar je cvetelo in živelo pod Hatšep-sovetinim blagodejnim vplivom, torej tudi Mojzes. Prav gotovo je moral biti hebrejski rejenec egiptske princesinie po; nosnemu zastopniku misli o egipčanski velesili vedno trn v peti; ne 6amo zato, ker je bil Mojzes pri stranki, ki mu je nasprotovala, temveč je smatral sploh za sramoto, da uživa na kraljevem dvoru
prinčevske čast! potomec barbarov in »peščenjakov«, kakor 60 Egipčani imenovali beduine. Po Hatšep&ovetim 6mrti je dal Tumosis izklesati in izbrisati vse napise, ki so 6jx>minjali na miroljubno in blagodejno delo njegove žene, da bt tako zabrisal vsak spomin nanjo. V njegovih očeh 60 bili Hatšepsovet in njeni privrženci izdajalci egiptske časti, veličine in velesile.
Po tem takem nam tudi svetna zgodovina pove, jasno in razumljivo, zakaj
je moral Mojzes 1486. zapustiti kraljevski dvor in bežati v Madian, kjer je bil do leta 1446.: je to ča6, ko je imel vso oblast v Egiptu njegov 6mrtni sovražnik Tutmosis III.
»Med tem dolgim časom je umrl egip-eki kralj«, beremo v 2. Mojzesovi knjigi in koj zatem poroča sv. pismo, kako se je Bog prikazal Mojzesu v gorečem grmu. Takrat ie govoril Gospod: »Pojdi, vrni 6e v Egipt! Kajti pomrli so vsi možje, ki 60 ti 6tregli po življenju«. To vse se pa ujema s Tutmosisom III., ki je vladal V6ega 6kupaj 54 let (1501—1447). Prej pa 6mo že izračunali po sv pismu in asirskih virih, da so šli Izraelci iz Egipta v letu 1446. Torei ravno leto potem, ko je zatisnil oči Mojzesov smrtni sovražnik Tutmosis III., m pričel vladati Amenhoteg IL P« »««a aorta* reči:
svetopisemsko poročilo je popolnoma zanesljivo zgodovinsko in se brez«.le uvršča v istodobno 6vetno zgdovino.
Da dopolnimo svetnozgodovinski okvir, kjer se odigrava zgodovina Hebrejcev v Mojzesovem času, naj omenimo še nekaj o delovanju kraljevskih vrstnikov včlikega voditelja Izraelcev.
Ko ee je Mojzes rodil, je vladal Tutmosis I., ki je prav za prav začel Egiptu širiti meje, ki je premagal Nubijo in porinil mejo do Napata nad 4. brzico. V Aziji je dospel do zahodnega Evlratove-ga brega, do tam, kjer je Evfrat najbliže Sredozemskemu morju. Tam je tudi postavil spomenik svoji zmagi.
Hatšejasovet je prva včlika kraljica, ki je krmarila usodo kake države. Dovršila je tempelj na terasah v Der el Bahri, postavila dva ogromna obeliska, visoka skoraj 30 metrov, izklesana iz enega samega kamna — dela, ki so ji lahko v ponos
I	— prav tako je poslala tudi veliko ekspedicijo v deželo kadila in dišav, Punt, ki je prinesla domov znane zaklade te božje dežele«: mire, ebenovine, paviane, opice itd. Z zanosom si je dala vklesati napis, ki ga je Tutmosis slej ko prej spre gledal, ko je brisal spomine nanjo: »Nikdar prej ni noben kralj kaj takega na dom orioelial*
'	Dalja
NAŠ NOVI ROMAN
Sost ljudi, ki jih milijonarjeva oporoka veže na dolga leta skupnega bivanja...
Sovraštvo zaradi prisilnega sožitja in zaradi deleža iz milijonske dediščine ...
Vrsta umorov, strahotnih in nerazumljivih ...
Brž ko pokažejo sledovi in sum na storilca, pade ta kot žrtev neznano morilske roke...
Trikrat, štirikrat se zdi. da ste našli rešitev za grozotno izginevanje Grccnejev...
Trikrat, štirikrat, petkrat se izkažejo vse domneve in dokazi za napačne...
A rešitev skrivnosti o koncu Grcenejev je še strašnejša in osupljivejša kakor dogodki sami...
Kakšna — o tem vam ho govoril naš novi kriminalni roman
KONEC GREENEJEV
ki ga bo naš list začel prinašati v soboto, dne 21. februarja t. 1-Naročite si ga!
Andrejčkov
Žalost in veselje
Risal Jože Beranek mr Besedilo priredil Mirko Javornik
Roman v slikah
m
J&.
412.
Na dvorišču so se spet zbrali in radža jim je bojevito vpil ier mahal z rokami; najbrž jim je dopovedoval, da morajo svojo trdnjavo branili do zadnjega diha. A vojaki se niso dosti menili zanj. Tomaž in kapitan sta to priliko izkoristila, pobegnila skozi okno na nasprotno stran in se v goščavi za vasjo skrila.
pZ
i
413.
Odondot sla dobro videla v vas, ki so jo nasprotniki obsuli z vseh strani. Puške so pokale, vpitje se je razlegalo do neba. Začel se je divji boj. Radževim vojakom se je nazadnje posrečilo pognati nasprotnike iz vasi. Zunaj so jih potolkli do kraja, potem pa se je zmagovila truma napotila nazaj v vas.
414.
Beguncema se ni zdelo več varno čakati in krenila sta naprej. Sonce je ravno lezlo na obzorje, ko sta prišla do peščenega obrežja, kjer je ob morju raslo nizko grmičevje in nekaj kokosovih palm Morje je bilo tukaj plitvo, da bi večja ladja sploh ne mogla do brega. Sem so mogli samo plitvi malajski čolni
Birmanija - na robu zemeljskega raja...
Dežela, ki jo je začel motiti hrup z vojaškimi potrebščinami naloženih
avtomobilov
Kogar je kdaj pot zanesla v Birmanijo, govori o tej deželi z velikim navdušenjem, rekli bi, kar z nekim domotožjem. Birmanija je res romantična dežela in ni čudno, če 6e tujčeva duša v njej mailo bolj zgane ...
O	Birmaniji je nastala v Angliji kar lepa zbirka naravnost sentimentalno pisanih književnih del. Zelo znana je med Britanci na primer tudi 6lovi1a pesem o Birmaniji »On the way to Mandalay*, kar bi 6e po naše reklo nekako toliko kot »Na pot v Mandalay«. (Mandalay je mesto v Birmaniji). Res je takoimeiiovana »mandalajska pot« ena tistih, ki je tujcu najbolj všeč. Tujec, ki ga pot zanese tja, ima priliko občudovati krasno pokrajino in priti v tesnejši stik s tamkajšnjimi domačini, ki jih odlikuje izredna vljudnost in posl režij ivost. Ca6 krajšajo zabavni svečeniki, ki so sila zgovorni in vedo povedati toliko zanimivega tujcu, ki je prvič zašel v*TO;‘izredno zanimivo deželo. Ce 6e pelješ z avtomobilom po •mandalajski cesti«, se ti zazdi, da bi
6	svojim vozilom nemalo presenetil birmanskega fl<ma, ki v znak nezadovoljstva nad tvojo radovednostjo, ki jo paseš po njegovi domovini, viha svoj rilec, kakor bi te klical na boj samo zato, ker si začel preveč zanemarjati vprežno živino in 6e rajši vsedel v avtomobil, da mu tako delaš konkurenco. Vidiš tudi, kako te pogleduje po strani bivol, ki ga je birmanski domačin vpregel v plug, da z njegovo pomočjo orje svojo ljubljeno zemljo. Zaspano ie j>ogleduje ta birmanska žival, ir. ko med oranjem hlasta po bližnji travi, ki 6e ji ponuja, se ti zazdi, da se niti prav preveč ne zmeni, če ga kot tujec motiš pri njegovem vsakdanjem jx>slu. Vse to so prizori, ki na tujca tako vplivajo, da jih menda res nikdar več v 6vojem življenju ne bo pozabil. To je Birmanija, j>rava resnična Birmanija v vsej svoji nepokvarjenosti.- >
Toda, po idilični poti, ki vodi v Mandalay, po poti, ki je danes bolj znana pod imenom »birmanska cesta«, vozijo dolge vrete avtomobilov, na katerih prevažajo razne vojaške potrebščine na Kitajsko, za vojsko tako nespravljivega in nepoboljšljivega maršala Čangkajšku, ki zgodovina vprav zaradi tega njegovega greha ne bo mogla mimo njega. Ozračje, ki ga navdaja domotožje tiste »Na pot v Mandalay«, so v zadnjem času zmotile in ga vedno bolj motijo bojne fanfare. Vendar tujec tudi v Birmaniji lahko naleti na kraje, ki s«, zde naravnost zapuščeni, svet zase, kraji, ki jih ne moti hrup 6 strelivom natovorjenih avtomobilov, namenjenih na Kitajsko, niti krik angleško-indijskih vojaških oddelkov, ki jim daiejo slikovitost njihove kolonialne uniforme s kratkimi hlačami.,
Birmanija — dve Italiji
Zadosti je, če pomislimo — piše poročevalec agencije Centraileuropa — »da je Birmanija približno tako velika, kot dve Italiji skupaj, prebivalstva pa ima kakih 15 milijonov, torei trikrat man; kor Italija. Ljudje so torej približno šestkrat redkeje naseljeni kot v Italiji. Za javni red skrbe angleški uslužbenci in častniki, ki so bili kazensko premeščeni na ta »rob zemljskega raja«...
S samokresom za pasom se ne boš Birmancu prikupil
Motil pa bi se, kdor bi mislil, da 60 v Birmaniji ugledni in vplivni 6amo Evropejci. Indijci na primer opravljajo tam zelo važne naloge in ne malokdaj 6e zgodi, da je načelnik policije v Ran-
f;unu pravi, čistokrvni Indijec. Svojo službo oprav-ja pravično in zelo strogo, gotovo ne 6labše kot jsolicist kakšnega drugega konca sveta. Med birmanskim prebivalstvom pa Indijec vprav zato ni nič kaj preveč priljubljen, ker hodi okrog 6 samokresom za pasom in ker ima tudi oblast, da vtakne v luknjo birmanskega domačina pri prvi priliki, če 6e dobro ne vede.
Tudi indijskih »bankirjev« Birmanci nič kaj radi ne vidijo, kajti ti dajejo posojilo proti 50-od-stotnim obrestim. Dobi pa jih le tisti, ki mu upnik lahko tudi kaj vzame, če bi 6e zgodilo, da mu po-sojenega denarja ne bi vrnil tako kakor je bilo domenjeno. Na splošno prevladuje mnenje — pri-I»minja na koncu svojega zanimivega poročila omenjena agencija — da si je v Birmaniji bolje izposodili denar pri parsih, pri Zaratustrov ih vernikih in pri oboževalcih ognja, ki niso takšne pijavke ...
V Rimu je letos že tretjič zapadel sneg
Po nekaj izrpdno mrzlih dneh je na pustni torek v Riiriu že tretjič v letošnji zimi zapadel sneg. Seveda tudi tokrat najbrž ne bo imel dosti obstanka, vendar pa je že dejstvo, da se je letos zima, prava snežena zima razpasla tudi tako daleč proti jugu, kaj nenavaden pojav. Rimljani bodo gotovo še več let govorili, kako je bilo pozimi 1941-42, kakor na primer pri nas še vedno omenjamo zimo 1929-30.
! Velikanska, snežno bela žirafa
Ravnatelj prirodoslovnega muzeja v Stockholmu, prof. Holmgren, je na 6vojein zadnjem znan-j stvenem potovanju jx) Afriki naletel v bližini Uban-ghija, ki teče v Kongo, na novo vreto žirafe, ka-
I	kršne doslej še noben raziskovalec ni nikjer videl. Žirafa, ki jo je videl prof. Holmgren, se razlikuje od dosedaj znanih vrst žiraf jx> barvi in velikosti. Žirafa je snežno bele barve in je po velikosti naravnost ogromna. Ker so njene oči popolnoma črne, je izključena vsaka domneva, da bi bili morda tamkajšnji domačini tisto žirafo 6ami pobelili. Na žalost pa prol. Holmgren ni imel časa, da bi tisto žirafo ujel živo, ali vsaj ustrelil, kajti ta čudna žival je izredno plašljiva in tudi nenavadno hitra. Raziskovalec pravi, da je pred njim zbežala najmanj 6 hitrostjo 70 do 80 km na uro. Čudno pa je le, kako da je ni vsaj ustrelil, če ji je bil že tako blizu, da je lahko ugotovil, kako črne oči ima. Sicer pa 60 mu to lahko povedali tudi domačini.
Sedem bratov pod orožjem
Zadnjič smo na tem mestu pisali o neki italijanski družini, ki je poslala na vojsko kar šest bratov in jih postavila v službo domovine. Vendar pa to še ni bil rekord, kakor beremo zdaj v nekem poročilu iz Brescije. Tam živi namreč družina, ki je dala celo sedem vojakov. To so sinovi kmeta Matteo, ki je doma nekje v bližini Brescije. Angelo služi pri 211. bataljonu T. M., Stefano je vojni ujetnik, Santo služi pri nekem topničarskem oddelku, Giac.O-mo pri artilerijskem batalionu, Mario pri motorizirani diviziji »Piave«, Battista pri 125. peš. polku, Gaetano pa je tudi topničar. Lepo bo, ko bodo nekoč spet zbrani okrog svojega ponosnega očeta.
i Haročajte Slovenski dom!
Philo Vanče, današnji Sherlock Holmes, junak našega novega romana »Konec Greenejev«
Že zadnjič smo v kratkem [Dokazali zanimivo literarno pot in razvoj S. S. Van Dineja, pisca našega novega kriminalnega romana »Konec Greenejev«, ki ga bo naš liet začel priobčevati v soboto, dne 21. t. m. Kakor vsak slovit pisatelj te vrste del, je tudi Van Dine oziroma Wh. Wright vrsto zgodb in romanov napletel okoli sebe genialnega, izmišljenega detektiva. Ta Van Dinejev detektiv je Philo Vanče.
Oče tega naddetektiva je bil, kakor smo videli, nadvse izobražen človek, zato tudi detektiv ne more biti drugačen: prefinjen, lepočuten, za umetnost, književnost, glasbo vnet človek. Ima skratka same take lastnosti, ki so policijskemu zanimanju in delu na videz čieto nasprotne, v resnici pa mu pomagajo odgonetiti najnerazumljivejše in najstrahotnejše zločinske skrivnosti Izvirnost v delu tega detektiva, sodobnega Sherlocka Holmesa, je v tem, da ga tvarne podrobnosti in na videz prijemljive, preproste sledi prav nič ali pa le malo zanimajo, 6amo v toliko, v kolikor potrjujejo njegovo misel o iskanju in izsleditvi zločinca.
Philo Vanče opazuje zločin kakor umetnino, kakor sliko, iz katere skušaš po različnih posebnostih uganiti, kdo io je naredil. Philo Vanče 6kuša dognati značaj in posebnosti zločina ter iz tega značaja in posebnosti 6klepa, vsemu zunanjemu videzu v brk, kdo je storilec. Zato so Vancejeva sklepanja, raziskavania in ugotavljanja jx>navadi čisto nasprotna običajnim detektivskim načinom v knjigah Prav zaradi feea na so ti romani po za-
•	pletljajih in jx> rešitvah tako izvirni, da jih vneto
qo
prebira celo človek, ki je podobnih knjig že do grla sit.
Najrazličnejši primer za izvirnost in presenetljivost Van Dineovih romanov je prav delo »Konec Greenejev«, ki ga boste v slovenskem prevodu v kratkem brali v našem listu. Po naravnost pošastnih zapletljajih in neverjetni rešitvi strašne skrivnosti o vrsti umorov v rodbini Greenejev prekaša ta roman vsa dozdaj objavljena dela na tem področju. Trikrat, štirikrat, petkrat zaporedoma kažejo navidez neizpodbitni dokazi na pravega morilca. Prav tolikokrat je človek prepričan, da je dognal grozotno skrivnost v hiši Greenejev, toda ravno ko bi bil morilec razkrinkan, pade 6am kot žrtev in V6a zgodba se obrne čisto drugam.
_ Ko je Van Dine priobčil svoj prvi roman, ki kaže že vse nove posebnosti njegovega sloga in načina, je dosegel velik uspeh. To je bil roman «Cudna 6mrt gospoda Bensona«. Drugi roman,
•	Umorjeni kanarček«, je imel še večji uspeh, tretji, »Konec Greenejev«, je pa potolkel vse rekorde v te vrete književnosti celo v Ameriki. V nekaj mesecih je bilo ime S. S. Van Dineja slavno f>o vsem 6vetu. Mož, ki ga je nosil, je 6 tremi romani zabo-gatel in ves 6vet je mislil, da je ime zapisano na naslovih niegovih romanov pravo in resnično. Nihče ni vedel, kdo 6e skriva j>od njim.
In prav njegov najslovitejši roman »Konec Oreeneiev« boste brali od 6obote dalje v našem listu. Ce hočete pripraviti svoiim prijateljem in znancem za nekaj mesecev napetega berila ojx>zo-rite jih, naj naroče naš list.	’
»Za Franca sc nič ne bojim,« je rekla Luiza. »Sicer pn, slišite, gospod profesor, (o se pravi, da bomo postavili v račun avstrijskemu eesarju tudi tega doktorja iz Pellia, ki je zelo obilen in tehta precej funtov. Toda ne mislimo na tak dan žalostnih stvari. Danes je dan vašega poljuba.«
»Oh da, oh da!« je i^kel profesor ves rdeč in brez sape. »Ali mislite resno, gospa Luiza? Mislite resno?«
Da, mislila je resno. Pojasnila mu je: Če bo prišla Ester ob dveh, kakor je r^kla, ju bo ona čez pol ure pustila sama. Na verandi je stric, pa ga ni treba nadlegovati. Lahko ostaneta v dvorani.
»Zdaj pa le dostojno napravite,« je rekla. »Toda prej mi •nornte nekaj obljubiti.«
»Kaj naj obljubim?«
»Potrebujem tiste listine.«
»Kadar želite.«
»Zapomnite si, da jiih zahtevam jaz, ne Franco!«
»Da, da, kar vi storite, je vedno dobro. Jutri vam bom prinesel listine.«
»Dobro.«
Luiza je govorila s pletenjem v roki navidez veselo in mirno, s čimer pa ni mogla čisto zadušiti notranjega razburjenja, kil «e je oglasilo že prejšnji dan, s.-' zaradi prečute noči še povečalo ter vedno bolj raslo, čim bolj se je bližal trenutek za odhod. Celo v šaljivem zvoku njenega glasu je trepetala nenavadna struna. V laseh, ki so bili vedno skrbno počesani, j ■ bila senca nereda, ko da bi bil Sel skozi nje rahel veterček, ki je
legel na čelo. Profesor ni nič zapazil ter šel na verando. IlotcI je govoriti z inženirjem. Hotel je tudi njega vprašati za svet glede pristana, ki ga misli narediti pr-d vrtom, da bi lahko imel čoln. Tudi Marija je bila na verandi ter je kazala veliko zanimanje za bodoči čoln gospoda Ladronija. Povedala mu je, da ima tudi ona barčico. Hitela je ponjo ter mu jo pokazala. Profesor se je šalil in jo prosil, naj ga pelje s svojo barčico v Lngano. »Prevelik si!« j'- rekla. »Toda svojo punčko bom peljala na sprehod v svoji barčfci!« »Oh kaj še! Tu čoln gre samo na dno!«
»Ne!«
»Da!«
Ombretta se je njezila ter tekla v sobo, da bi poskusila barčico v umivalniku. V umivalniku pa ni bilo nič vode. Deklica se je vrnila prav počasi v dvorano, z barčico v roki, ter ni šla več k stricu.
Ester je prišla ob tri četrt na dv<\ Rekla je, da je slišala grmenje in je zato prišla prej. Grmenje? Luiza je šla takoj na teraso in ogledala nebo. Ni bilo prav grozeče. Nad vrhom Cres-sogna in nad Galbigo je bilo čisto jasno prav do pogorja ob jezeru Como. Na drugi strani nad Comom, tam je bilo temno, pa n- zelo! če grofica iz strahu pred vremenom ne bi prišla?
Vzela je majhen daljnogled, ki je bil vedno na verandi. Nič ni videla. Seveda, bilo je še prezgodaj. Da pride do Calcinere ob treh, mora odriniti grofica s težkim čolnom okoli pol treh. Luiza se je vrnila v dvorano, kj-^r so bili Ester, profesor in Marija. Hotela je, da bi1 ostala Marija pri stricu na verandi. Toda kadar je kdo prišel, se je gospodična vedno držala matere, ter so jo bile same oči in sama ušesa. Luiza jo je mislila ob odhodu poslati proč, zato jo je obdržala zdaj pri sebi. Zaročenca sta stala ob strani in se skoraj polglasno pogovarjala.
Ob dv^h je šla Lniza spet na ploščad ter pogledala skozi daljnogled, če bi se morda pokazal čoln tam pri Tentionu. Mogoče se bo grofica zaradi slabega vremena požurila z odhodom. Niči Pogledala je proti zahodu. Nebo ni bilo nič bolj temno ko
prej. Samo tam nad sedlom med Bisgnago in Caprino, ki se imenu je Zocca d’i Ment, s.” je pripodil iz ValPIntelira ogromen, modrikast oblak ter visel nepremično, mrk, podoben namršenim obrvim nad lepim očesom. Zdelo se je, ko da je zagledal skupino srditih tovarišev, ki so se nakopičili ob jezeru nad Corono ter se je liot l tudi on združiti z njimi.
Luiza je postajala nemirna, bala se je, da grofice ne bo. šla je na vrt, da bi pogledala Boglio. Nad Boglio so bili samo majhni, beli oblački. Vrnila se je v dvorano. Tu je dobila Marijo, ki je stala pred profesorjem in Estero. Oba sta bila zelo rdeča v obraz In S" smejala.
»Ali si bolna?« je vpraševal otrok Estero. — »Ne, zakaj?« — »Ker vidim, da ti tipa žilo.« Stvar se je dobro iztekla, kakor je bilo videti. Luiza je nesla deklico proč ter ji pripovedovala, da se ne sme temu gospodu in gospodični več približati. Kmalu pot> m je prišel stric. Rekel je, da gre gor, da bo spisal nekaj pisem. Opomnil je Luizo, naj pazi na okna na verandi, ker se bliža nevihta. »Zbogom, gospodična Ombretta!« je rekel. »Zbogom, gospod Pipi,« je drzno odgovorila deklica. Smehljajoč se je odšel.
Luiza, ki se je zdaj zelo trudila, da bi ostala mirna, je šla tretjič na ploščad. Pogledala je skozi daljnogled. Srce ji je poskočilo. Pri Tentionu se je prikazal čoln.
Nekdo, ki je prihajal iz Albogasia, se je ustavil pred cerkvijo ter govoril z nekom, ki je šel po potj ob Riberovi hiši. Rekel je: »Prav zdaj je &rl mimo gospod Pasotti z nosilnico. Roj otrok je tekel za njim.«
Zdaj se je zagrnilo nebo tudi nad vrhom Cressogna in nad Galbigo. Samo še na pogorju okoli jezera Como je bilo nekoliko sonca. Nevarnost za divjo nevihto, k* so ji v Valsoldj rekli »ca-ronasca«, je bila vedno v~čja. Oblaki nad Corono so bili prav tako temni kakor gore. Oblnk nad Zocca d'i Ment je postal temno moder in tudi Boglin je začela mršiti obrvi. Jezero je bilo nepremično, svinčeno.
la I.Jorfftko tiskarno * Ljnbljani) Jote Rramsrif — Izdajatelj Ini Sodja — Urednik Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Izhaja rtu k delavnik ob IS Me*e£aa aarotaiaa Je t Ur, se iameautv« M Ur — Uiedaiitvoi Kopitarjeva alka t/U) - Uprava) Kopitarjeva ulica t, LJoblJaaa — lelaloa ito. imi do «005 —
Eodtalalcaj Nova bimIo