PMtnl n& ptaSana v gotovtn)
Maribor, sobota 16 novembra 1935
Stev 261 Leto IX. XVJ.\
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Ooapoaka ul. It / telefon uredništva 2440. uprava 3466 izhaja razen nadalje in praznikov vaak dan ob 14. uri • Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku > Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani r Po&tnl čekovni nčun St. 11.409
99
JUTRA
99
—
Srditi boji na vseh abesinskih bojiščih
Abesinci se drže trdovratno 4 tem severno od Goraheja - Strahovit poraz Italijanov na fugu - Krvavi boji na severovzhodu - V Tigreji se bile že od včeraj velika bitka med italilanskimi in rednimi abesinskimi četami
LONDON, 16. novembra. Poročevalci tukašnjih listov poročajo soglasno, da so bile vesti o napredovanju Italijanov na iužneni bojišču mnogo pretirane. Resnica ie, da Italijani še sedaj niso zavzeli Sa-sabaneha. Gorahej, katerega so Abesinci junaško branili, so nazadnje izpraznili, toda v prvi vrsti zaradi mrličev, katerih niso mogli pokopati in zaradi bolezni, ki , so se razširile tudi med italijanskimi četami. Italijani pa Abesincev doslej še niso mogli pregnati iz okoliških hribov, kjer «o dobro oboroženi ju utrjeni in branijo Italijanom vsak korak naprej. Abesinske Postojanke so oddaljene od Goraheja komaj 4 km in so take, da obvladajo vso okolico. Po dogovoru med Italijani in Abesinci se je uvedlo kratko premirje, da se pokopljejo mrliči. Po premirju bodo Abesinci najbrže sami prvi napadli in skušali znova zavzeti Gorahej. Med italijanskimi četami razsaja hudo zlasti malarija. Tudi vodo v ogadensklh vodnjakih So Abesinci osolili in zastrupili, da ni Pitna in jo morajo Italijani dovažati preko l(io km daleč. Abesinci imajo tu tudi lahke tanke.
LONDON, 16. novembra. Potrjujejo se vesti, ki so jih objavili že Italijani, o srditih spopadih med Italijani in Abesinci na severovzhodu od Goraneja, kjer so Abesinci prisilili Italijane, da so se umaknili. Na italijanski strani je bilo ubitih in ranjenih 1779 vojakov, večinoma domačinskih čet. Abesinci so ponoči nepričakovano napadli Lalijane s strojnicami in Jih strahotno pokosili. Abesinci so na-Nadnje prešli v napad na nož, iz katerega je razvilo grozotno klanje. Italijanski <lomačinski vojaki so se borili hrabro, a So naposled omagali in se razbežali, v kolikor niso bili pobiti in ranjeni. Abesinci so zaplenili motoriziran top, 11 težkih strojnic, 4 oklopne av.omobile, 3 tovorne avtomobile z municijo in živežem, 1700 Pušk in mnogo drugega materiala. Po uajnovejših vesteh se oijejo na somal-skem bojišču veliki boji, ki še niso odtočeni. Abesinci ne puste Italijanov niti koraka dalje proti Džidžlgi in Hararju.
LONDON, 16. novembra. Po poročilih s severnega abesinskega bojišča tamkaj v zadnjih dneh ni bilo večjih dogodkov, Dač pa so na vzhodu severne fronte naštele italijanske čete prvič na redno vojsko rasa Kase, kjer se je pri Ablju izvila srdita bitka. Italijani sami pritavajo, da je bilo v tej bitki ubitih več '^•»sanskih častnikov in vojakov, večl-n°ma askarjev. O usodi Abija so vesti ^sprotnjoče; dočlm zatrjujejo Italijani, so Abesince prisilili k umiku in so *r®i zavzeli, trdilo Abesinci, da ga drže e vedno v svojih rokah. Na drugih od-elkih severne fronte ni nobenih večjih ^Kodkov. Abesinske čete se naglo zbl-rai° in pripravljajo na odpor ali napad.
LONDON, 16 novembra. Po poročilih k Yzhodne Afrike se je razvila v po-rajini Tigre velika bitka, ki traja že cad 24 ur. Je to najbolj krvava bitka v J*1* dosedanji seriji sovražnosti. Že po osedanjih poročilih je razvidno, da ima-*ako Abesinci kakor tudi Italijani ve-
likanske izgube. Abesinci napadajo neprestano ter se pri tem poslužujejo svoje revidirane taktike: vsako razpoklino v gorskem terenu izkoriščajo v svrho kritja tako, da so njih izgube mnogo manjše kakor pri prejšnjih spopadih. Izid te bitke stoji v ospredju zanimanja v Asmari in tudi v Adis Abebi.
LONDON, 16. novembra. Med delavci, ki jih Italijani zaposlujejo pri graditvi cest v Eritreji in v okupiranem ozemlju Abesinije, je prišlo med delavci do upora. Italijani dovažajo živež v glavnem na fronto in se ne brigajo dovolj za delavstvo. Voditelje upora so postavili pred preki sod ter jih postreljali.
Nova odgoditev sankcij proti Italiji?
Baje je dosežen med Stalijo, Francijo en Anglijo sporazum, po katerem dobi Italija v Abesiniji proste roke
LONDON, 16. novembra. Tu so se iz Pariza razširile govorice, da se je posrečilo doseči med Francijo, Italijo in Veliko Britanijo sporazum, po katerem se sankcije odgajajo za mesec dni. Ta odgoditev bi se izkoristila tako, da bi se dosegel dokončni sporazum v italijansko-abeslnskem konfliktu. Sporazum naj bi bil uvod v veliki sporazum med Veliko Britanijo in Italijo po posredovanju Francije. Zatrjuje se, da je angleška vlada z ozirom na vedno večjo zapletenost italijnnsko-abeslsnkega spora, zaradi dogodkov v Egiptu in Izmikanja mnogih držav, ki se branijo izpolniti sklepe o sankcijah proti Italiji, sklenila popustiti in pokazati napram Italiji dobro voljo, kakor je tudi Italija pripravljena ugodi J mnogim angleškim zahtevam, tako glede
umika svojih čet iz Libije, kakor zagotovitve novih garancij za zaščito angleških interesov v Abesiniji, posebno v področju Tanskega Jezera. Ako se tekom današnjega dne ta vest potrdi — tako se zatrjuje v tukajšnjih političnih krogih — bi to pomenilo popolen preokret v Ita-lijansko-anglcških odnošajih. Italija bi s tem sporazumom dobila proste roke za akcijo proti Abesiniji, in to v onih pokrajinah, katere je osvojil pokojni cesar Menelik in v katerih ne žive Amharcl.
V	primeru, da bi se Italiji posrečilo doseči v Abesiniji vse svoje cilje, bi Velika Britanija s svojimi četami zasedla ozemlje Tanskega jezera in s tem zagotovila varnost namakanja Egipta. (To vest je treba sprejeti z veliko rezervo, ker je malo verjetna. Op. ur.)
Bolgarski režim in hoigarska vojska
Bolgarski častniki se kar v množicah odpuščajo, upokojujejo in premeščajo
SOFIJA, 16. novembra. T. M. Po odkritju znane »zarote« se je pojavilo v Bolgariji vprašanje reorganizacije bolgarske vojske. Govorilo se je, da so mno gi višji in nižji častniki člani »Vojaške lige« in pristaši političnega pravca »Zvena«, odnosno ideologije aretiranega polkovnika Damjana Velčeva ter njegovih tovarišev. Zaradi tega je nastal v višjem vojaškem svetu konflikt, ki se ni dal poravnati. Vojni minister general Canev je stal na stališču, da je treba izvršiti v voj ski temeljite spremembe. Ostali člani so pa menili, da ne bi bilo pametno upokojiti mlade ljudi, ki morejo biti koristni narodu in državi. Pozneje so se pa pridružili mnenju vojnega ministra še nekateri člani vojaškega sveta, zlasti Se, ker je osvojila njegovo stališče tudi vlada.
Zaradi tega je bilo ob koncu preteklega meseca upokojenih ali odpuščenih o-koli 280 častnikov, višjih in nižjih, izvedene so pa bile tudi premestitve cele vrste bataljonskih ter polkflVnih poveljnikov, četnih komandirjev in ostalih častnikov, ki so zavzemali visoke položaje v bolgarski vojski. S temi spremembami je bilo ustvarjeno med bolgarskimi častniki še večje nezadovoljstvo, ki se po zatrdilih v sofijskih političnih krogih, ne da z ničemer ublažiti ali odpraviti. V zvezi s tem je izjavil vojni minister general Canev: »S spremembami v vojski •je stvar končana. Tekom .prihodnjih
se bodo izvršile spremembe tudi v vrstah mlajših častnikov. Lahko pa izdam, da se pripravljajo tudi novi vojaški zakoni. Že v kratkem bo izdan novi zakon o vo-jaško-sodnem postopku, kakor tudi zakon o kazenskem postopku.«
Novi vojaški zakoni so dosti strožji, kakor so bili dosedanji. Z njimi se hoče onemogočiti že vnaprej vsaka eventuel-na nova akcija častnikov. Sicer je pa tre ba dodati, da je adjutant generala Ca-neva, podpolkovnik Gekov, bil premeščen nazaj v vojaško akademijo, na njegovo mesto je pa prišel major Tončev. To pa zaradi tega, ker se želi, da zavzamejo vse položaje v akademiji najbolj zaupni eksponenti sedanjega vojnega ministra.
MI IN SANKCIJE.
BEOGRAD. 16. novembra. Na svoji včerajšnji seji je vlada določila vse potrebno za izvajanje sankcij proti Italiji, ki se prične po sklepu koordinacijskega odbora Društva narodov v ponedeljek
18.	t. m. S tem dnem se ustavi ves uvoz iz Italije, izvoz v Italijo pa bo v omejenem obsegu vendarle še mogoč.
ZAHTEVE EGIPTOVSKIH NACIONALISTOV.
KAHIRA. 16. novembra. Na nekem zborovanju egiptovskih nacionalistov, ki jih vodi Nahas paša, je bila sprejeta sledeča resolucija: »I. Poziva se egiptski narod, da prekine vsako sodelovanje z Angleži, p. Vlada mora odstopiti v znak protesta proti angleškemu vmešavanju v notranje zadeve Egipta. 3. Ako vlada ne odstopi, se ji mora odpovedati vsaka pomoč. 4. Vsaka vlada, ki bo sodelovala z Angleži, se smatra za sovražnico egipt-skega naroda. — Egiptci, ki ne pripadajo nacionalistični stranki, pravijo, da pomeni ta resolucija poziv k revoluciji.
NEMIRI TUDI V PALESTINI.
JERUZALEM, 16. novembra. V Palestini se nadaljujejo nemiri Arabcev proti angleški nadoblasti in proti priseljenim Zidom. Vse arabske stranke so se sedaj združile v skupni narodni blok.
GRŠKI KRALJ SE VRAČA.
LONDON, 16. novembra. Grški kralj Jurij se je v četrtek ukrcal na ladjo, ki ga vozi v Grčijo, da zopet prevzame vladarske posle.
NOVA SLEPARIJA.
PARIZ, 16. novembra. Tu so odkrili sleparijo, pri kateri je oškodovanih več ljudi in podjetij za preko 17 milijonov frankov. Vodja goljufov je neki Grk Aleksander Salpaturis.
AMERIŠKE POMORSKE VAJE.
NEWYORK, 16. novembra. Ob obalah Kalifornije bodo te dni nove ogromne vaje ameriške vojne mornarice, pri katerih bo sodelovalo tudi 400 vodnih letal.
JAPONCI POŽRO KITAJSKO?
LONDON. 16. novembra. Poročila iz vzhodne Azije pričenjajo vznemirjati tukajšnjo javnost. Zdi se, da hočejo Japonci izkoristiti vzhodnoafriški konflikt za svoje načrte proti Kitajski.
STRAH ZARADI BENCINA.
LONDON, 16. novembra. Iz vzhodne Afrike poročajo* da se italijanska poveljstva boje pomanjkanja bencina. Sedanje zaloge bi zadostovale saino še za 6 tednov. Iz Amerike pa poročajo, da naroča tam Italija ogromne množine nafte, petroleja in bencina. Washingtonska vlada pripravlja zaradi tega prepoved izvoza blaga v Italijo.
STAVKA V ANGLIJI.
LONDON, 15. novembra. Rudarji vseh angleških rudnikov se pripravljajo na generalno stavko.
Angleške volitve
LONDON, 16. novembra. Doslej so znani o Izidu volitev v angleški parlament rezultati že Iz 597 okrožij In manjkajo tako le še Iz 18. Vladne stranke so dobile od tega 420, opozicijske pa 177 mandatov.''Konservativci sami Imajo 369 mandatov; skoraj dvetretjinsko večino. V opoziciji je najmočnejša delavska stranka, ki Ima doslej 153 mandatov. Ministrski podpredsednik In bivši predsednik Macdonald je v svojem okraju propadel In izgubil svoj mandat, pa tudi dnij njegov sin ni več izvoljen.
Ha iatStu domače paUtike
ČasniŠke gredice
Majhna šala. V glavnem radikalskem glasilu za Dravsko banovino beremo sledečo trditev, ki je pa očlvidno mišljena kot aprilska šala; »Sicer danes niti kot Slovenci niti kot katoličani nimamo svoje politične organizacije, pa smo nje ukinitev izmed vseh. najlažje prenesli, ker vere nismo nikdar mešali v politiko, kakor so drugi nevero.«
»Čuvajte Jugoslavijo"
! zanjo odplačevala v letnih 10 odstotnh anuitetah tudi onih 60.000 Din brezobrestnega posojila, ki ga je Dravska banovina dala šolski občini Gradišče, o čemur so pred kratkim poročale novine. I- R*
Pred tpreieliem programa za regulacijski načrt Maribora v mestnem svetu - Naše mesto je produkt svo ega življenjskega razvoja in verno zrcalo dob svole pretek osti - Skromne misli o komunalni in kulturni politiki - Nu no potrebni na rti za ureditev mestnega lica
Vsakdo izmed nas, ki se prišteva k občestvu mesta Maribora, uvideva, da je ena prvih kulturnih nalog mestne uprave ureditev mesta in ustvaritev regulacijskega načrta za bodočnost. V tem pogledu je sicer storjen korak bližje k namenu, saj bo r,a svojii prihodnji seji, ki bo v četrtek, razpravljal o programu za regulacijski načrt Maribora mestni svet in ga prav gotovo tudi odobril in sprejel. Pomen programa za regulacijski načrt je tako velik in važen za bodočnost našega mesta, da se nam zdi potrebno in umestno seznaniti javnost, predvsem pa naše meščane z bistvom načrta, mestni svet mariborski pa opozoriti za dolžnosti. ki slone na njegovih ramah.
Čeprav je naš Maribor zrasel na stari naselbini, je vendar danes na poti svojega modernega razvoja. Njegovega važnega gospodarskega in kulturnega pomena se pa vsi, ki kujejo njegovo usodo, vse premalo zavedajo. Kmalu po vojni, ko je
Namen programa za regulacijski načrt Maribora je usmeriti ves njegov gradbeni razvoj za dolgo vrsto let naprej in ga tako urediti, da bo zadovoljeval življenjskim potrebam prebivalstva v največji meri. Ta namen pa bo dosežen le, če bo sleherno območje mesta dodeljeno pravno po svoji legi, zgodovinskem razvoju in geografskih prilikah. Zato je bila onemu smotru, za katerega je najbolj pripravno po svoji legi, zgodovinskem razvoju in greografskih prilikah. Zato je bila pri sestavi programa potrebna preiskava vseh zgodovinskih geografskih, socioloških, gospodarskilTin tehničnih podatkov vsega regulacijskega območja mesta Maribora. Tako je torej na tej široki podlagi možen pregled dosedanjega razvoja in približen pogled v bodočnost.
V programu, za regulacijski načrt je razpredenih dvoje stremljenj, v katerih si dajata roko preteklost in bodočnost, in sicer: popravljanje in zdravljenje že
zadihal r.aš Maribor v državljanski svo- | obstoječih mestnih delov in ustvarjanje bodi, se je pričelo novo življenje za na- novih mestnih predelov za razširitev šo obrt, industrijo in trgovino, katere ' mesta. Oboje stremljenj je nerazdružlji-medsebojna konkurenca goni ves ta o- j vo zvezanih in s med seboj spopolnuje brat. Zaradi svojega geopolitičnega polo in zliva v eno celoto, v načrtu za bodoči žaja in zaradi svojih prirodnih zvez je j )novi organizem našega mesta.
naš Maribor najprimernejša točka, ki bo mm———— mi
morala vezati našo državo š srednje-1 evropsko industrijo pa tudi s prvimi tujsko-prometnimi izhodišči! Nobenega dvoma ni, da je naš Maribor gospodarski center za vso bivšo mariborsko o-blast, da je kulturno žarišče za vso našo severno mejo. Kot tak pa je tudi čuvar na severnem braniku, in bi zato po svoji vrednosti moral biti tudi tako upoštevan.
Naše mesto je produkt svojega življenjskega razvoja in verno zrcalo dob svoje preteklosti. Danes, ko nova socialna in materielna kultura nevzdržno širi nove obl.ke življenja, bi moral z duhom časa ves razvoj drevetj v naročje mo-
Z novim zakonom o mestih je za bodoči Maribor najaktualnejše priključitev okolice k mestu. Če se priključitev zavira zgolj iz strankarskih računov, je to greh, ki se bo danes ali jutri silno mašče val nad tistimi, ki so ga zagrešili in nad mestom ter njegovo okolico, ki bi se mu morale priključiti. Brez priključitve okolice pa si skoro regulacijskega načrta zamisliti ne moremo. Po proračunanem porastu mestnega in okoliškega prebivalstva, ki bi naj pripadlo mestu, bi štel bodoči Maribor lahko čez 50 let skoraj 100.000 prebivalcev. In če se bo regulacijski načrt izvedel za veliki Maribor, bo v polni meri ustrezal svojemu važnemu pomenu, če pa Maribor še ne bo kmalu dobil novih mej, je tudi regulacijski načrt izgubil večino na svojem pomenu.
V	mestu samem pa se bo pomembnost regulacijskega načrta kazala postopoma. Najprej bo vidna pri regulacijah nekaterih javnih trgov in prostorov, vidna bo pri gradnji novih ulic in cest. Ko bodo v četrtek torej mestni očetje razpravljali o programu za regulacijski načrt, bodo takorekoč odločali o usodi bodočega Maribora.
Maša notadua okmda Gradiška na pozab^ferem koziaku
Nova šolska stavba Družbe sv. Cirila in Metoda ob severni meji
Preteklo sredo je bil pravi narodni praznik vjabme.nem Gradišču. Ponosna enonadstropna šolska stavba, ki jo ob svoji 50-letnici gradi naša požrtvovalna Družba sv. Cirila in Metoda, je namreč dobila streho, in njeni vztrajni graditelji so pili običajni »likof«. Vrh zidarskega dernega urbanizma. Zato bi tisti, ki ima- ‘ odra so se na zelenju simbolične smrečice jo v svojih rokah mestno gospodarstvo, j odražale narodne barve, pod njo pa so ne smeli zamuditi nobene prilike r.ovih ! drobne vejice gorske liojke izoblikovale
ustvaritev, ne smela bi jih na njihovem pohodu ovirati celo današnja kriza. Občinska uprava in mestni sveti bi morali predvsem skrbeti za lice mesta! Regulacijski načrt mora biti odsev enotne volje našega Maribora. Vsi bi morali skrbeti, da bi bil Maribor od dne do dne lepši. Stavbarstvo ne bi smelo biti odvisno le od domislekov posameznih grad benjh gospodarjev, marveč bi moralo biti mesto tisti faktor, ki odločuje o novih stavbah ir. o ohranitvi zgodovinskih spo menikov. Predvsem pa bi bila Mariboru nu no potrebna estetska skrb za njegovo tip čnost, da ne bo kup zidovja in streh, da ne bo njegov izraz pust in mrtev. Mestni gradbeni urad bi moral imeti največjo ingerenco in večjo aktivnost in bi ne smel njegovih predlogov pobijati mestni svet. To naj bi veljalo zlasti pri sprejetju programa regulacijskega načrta, ki je temeljne važnosti za bodočnost in je v njem tudi rešen prehod med starim in novim mestom. V programu je ugotovljeno estetsko oporišče novih mestnih delov in je izvedena potrebna ločitev tvorniških in malostanovanjskih delov.
1 isti. ki bodo odločali o programu za regulacijski načrt, se mora;o tudi zavedati, da je mesto socialna tvorba, da ne
ime naše dobrodelne družbe.
Izvajan a vseh govornikov, tako polirja g. Dajnka, kakor gg. šol. upr. J. Turka, predsednika podr. CMD v Mariboru g. dr. F. Lasiča, nadz. Iv. Tomažiča, učitelja Iv. Robnika in šol. odb. Iv. Kranjca so izve-nela v priznan e in iskreno zahvalo Družbi sv. Cirila in Metoda, ki jo je zastopal njen organizator g. F. Oslanek iz Ljubljane. Prosili so ga, da sporoči prav toplo zahvalo zlasti njenemu vodstvu, gg. preds. ing. J. Mačkovšku in gl. tajniku M. Grudnu, ki sta skupno z g. nadz. Tomažičem vzela zadevo šolske gradnje krepko v svoje roke, opetovano pohitela na severno mejo in tudi na stavbišče, da osebno pomagata s svojimi nasveti.
Vztrajnost in vzorna vzajemnost vseh gradbenih činiteljev sta omogočili, da je stavba kljub številnim težkočam in nepredvidenim oviram zrasla v teku dveh mesecev, in to v pozni jeseni. Roko v roki je delalo stavbno podjetje g. Fr. Vrabla v Mariboru z vodstvom CMD, s članii marborske podružnice ter z žilavim šolskim upravitel em g. J. Turkom, ta pa zopet s člani krajevnega šolskega odbora in z gradiškimi vozniki, ki so na svojih, večinoma lesenih oseh in po slabih kolo-bačah, pretovorili krog 200 m* kamna in ’ 95.000 opek, nad 20 ton apna, ogromne
živi zase svoje gospodarsko in kulturno količine peska, vagon gradbenega železa,
življenje, marveč je v tesnih stikih s podeželjem. Kmet, ki vidi v meščanu le odjemalca svojih pridelkov, in meščan, ki zopet vidi v kmetu navijalca cen življenj skim potrebščinam — oba sta žrtev pred sodkov. Spoznala se bosta tesneje in temeljiteje, ako od časa do časa drug drugemu pokažeta svoje vrednote. Naš podeželan pa bo videl vrednote mesta najprej na zunaj, šele v drugi vrsti ga bodo zanimali njegovi kulturni, socialni in dru gi problemi. Zato pa je dolžnost naših mestnih svetov, da vsa razpoložljiva , sredstva racionalno porabijo, da je vse , delo sistematično organizirano.
ves stavbeni les in drugo. G. upravitelj Turk tudi ni pozabil hvale onim posestnikom, ki so darovali les in drugi gradbeni material.
Iz te nakopičene gmote so ypšče zidarske, tesarske in kovaške roke pod spretnim strokovnim vodstvom gg. stavbenega mojstra Fr. Vrabla in gradbenega tehnika g. Fr. Šemrla izoblikovale svetel šolski dom z dvema razredoma, stanovanji za učiteljstvo, šolsko kuhinjo in kletnimi prostori. Vsi činitelji so bili le ena sama vzorna delavska zajednica, zato se je izrekla vsem hvala ir. priznanje, prav posebno pa še gg. stavbenemu mojstru
Fr. Vrablu in gradbenemu tehniku Fr. Šemrlu.
Organizator g. Fr. Ostanek je navzočim sporočil pozdrav vodstva CMD, poudarjal narodnovzgojni pomen obmejne šole ter izjavil, da bo s posebnim zadovoljstvom tolmačil vodstvu CMD hvaležnost Gradiščanov. Gradbeni tehnik gosp. Šemrl se je v imenu stavbenega podjetja g. Fr. Vrabla zahvalil za priznanje ter obljubil, da bo podjetje izvršilo gradnjo v zadovoljstvo vodstva CMD. v ponos vsemu Kozjaku, sebi pa v dobro ime. Na likof je prihitelo tudi učiteljstvo sosednega Sv. Duha s priljubljenim g. župnikom Holcmanom, ki je istočasno tudi katehet grad ške šole.
Novo šolsko poslopje se dviga nad tiho in prijazno gorsko dolinico (505 m) ob temni Čermenici, ki zbira bistre vode Koz aka, jih usmerja na jug in pod Sv. Ožbaldom izroča v naročje peneče se Drave. Kakor drugod, so tudi tukaj še pred državnozborskimi volitvami 1. 1931. pričeli graditi okrajno cesto kot nujno potrebno prometno žilo med Dravsko dolino in obmejnimi naselbinami (Gradišče, Kapla in Sv. Duh na Ostrem vrhu), ki sta .tih poprej z dobrimi in položnimi cestami vezala nase nemška gospodarska centra: Lučane in Arvež. Takoj po končanih vo. Htvah pa se je ukinila gradnja nove ceste in meri ta načetek borih 1200 metrov, dočim je ves ostali, nad 8 km dolgi kolovoz ob Čermenjci osta] pozabljen in zapuščen do danes, dasi je položen in štrli vanj kamenje od vseh strar.i. Tako je o-stalo odrezano in gospodarsko zapostavljeno obmejno prebivalstvo Kozjaka, Id obubožano in obupano zre na slovanski jug, tja v oddaljeni gospodarski center Dravske dčline — Veliki Maribor. Še je iskrica upanja, da bo svetel vzgled Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je ponovno visoko dvignila prapor narodne prosve-tive na vrhu Kozjaka, vzdramil merodajne faktorje Dravske banovine in jugoslovanskega Beograda ter vzbudil tudi njim sočutje do krvnih bratov na obmejnih grebenih Kozjaka.
Proračun za gradnjo narodne šole v Gradišču izkazuje zaokroženo 300.000 Din. Prispevek ene dvajsetine sta doslej privolili skupno banovina in država, o-stalili 19 dvajsetin pa bo morala utrpeti družba, ker se je zaradi očitne revščine všolane občine še povrh obvezala, da bo
Piuiske .navite
Noži na dnevnem redu. Na žalost ne mine dan brez poškodb. Kljub strogim kaznim se poškodbe 'z nožem množijo. Tako je Marija Botolen, 3 J letna žena PO" sestnika v Rodnem vrhu pri Podlehniku, dobila od lastnega moža globok vbod-Ijaj z nožem v hrbet, da so jo morali nemudoma spraviti v ptujsko bolnišnico.
—	Nadalje je bil napaden 21 letni posestniški sin Franc Kopčič od neznanega moškega, ki mu je prizadjal težke poškodbe z nožem na glavi. — Istotako je dobii težke poškodbe z nožem v pleča 29Ieuii Jožef Krajnc, posestniški sin iz Gradišča pri Leskovcu. Tudi ta dva so morali s težkimi poškodbami prepeljati v ptujsko bolnišnico.
Iz poštne službe. Iz Ptuja je premeščen k pošti Slatina-aRdenci p. t. manipulant g. Franc Hudina.
Pogorela je viničarija, v kateri je stanovala v Moravcih Antonija Zadravec. Ubogi viničarki ni ostalo nič drugega kakor spalna srajca, ki jo je imela na sebi-
V	zadnjem trenutku si je rešila golo življenje*.
Kino. V soboto 16. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 17. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Prodana venera«. — V sredo 20. in v četrtek 21. t. m., obakrat ob 20. uri pa je na vrsti predvajan1''’ filma »Uživaj življenje«.
fUUHiC
Slovo Avguš itia Šteherja. Pravkar jc zapustil Tezno železniški uradnik g. Avguštin Šteher in se preselil s svojo gospo v Gornje Radvanje. Kaj smo z »Gustlom« na Teznem izgubili, se da težko povedati ip še težje to izgubo nadoknaditi. Bil je dolga leta izredno zmožen, vesten in agilen tajnik bivše obč ne Teziio ter marljivo sodelujoči član raznih humanitarnih in narodnih društev/ Kot tajnik obč.ne je izkazal marsikom" usluge, dajal koristne nasvete, imel pred očmi predvsem dobrobit svoje domače občine ter njenih prebivalcev. 2 njim so izgubili mnogo zlasti številni reveži, za katere je imel vedno odprto srce in brezplačno pomoč. Kot tajnik pripravljalnega odbora za zgradbo železniškega postajališča na Teznem se ie trudil veliko, da se je ta dolgoletna želja široke okolica vendarle uresničila. Vsi, ki ga poznamo, obžalujemo njegov odhod s TeZ-nega in Radvanjčanom le čestitamo >,i! pridobitvi tako blage duše. prijetne,"’1 družabnika in vzornega moža!
Paške navite
Razdružitev velike občine Rače. ^
sredo, dne 13. t. m. je bila seja i:ašeža občinskega odbora, na kateri se je razpravljalo o razdružitvi sedanje velike občine Rače in soglasno sklenilo, da s" odpošlje na merodajno mesto ta-Ie pred' log: Bivša občina Sv. Ma rjeva na Drav-skem polju naj postane zopet samostojni v prejšnji obliki, bivše občine Oreli°v3 vas, Skoke in Slivnica naj se združi’0 v novo skupno občino, v dosedanji °d' čini Rače pa naj ostanejo prejšnje obči’-e Rače, Podova in Gorica. Sklep ;e bil napravljen na podlagi prejšnjih zadevni'1 akcij v posameznih občinah, kjer so s® v ta namen pobirali tudi podpisi iC bila dosežena na miren način popoln3 soglasnost.	_
JIoom
Belo veverico le ustrelil te ndi v phh' ski okolici lovec Korošec. Mariborča si zanimivo žival ogledujejo pri nia“ borskem preparatorju F. Walnerju.
Novo cesto preko Alp bodo gradil’ ^ švicarskem kantonu Tessin. Nova ces1 bo vodila do italijanske meje.	.
Uspeh letalke Batten. Novozelamls ^ letalka Jean Batten je srečno prispe'3 Natal preko južnega Atlantika v 13 ur in 15 minutah.	.	0
Veliki manevri ameriške mornarice s sc pričeli ob Tihem oceanu. Sodelov3 bo tudi okoli 400 hkiroavionov.
(Jrne TT. H935.
Maričo**® xW9%*tir ri^B« Jutra.
§ShMB#
tiuttitimke in /jkoUške MwUe
General — brat odhaja
V	ponedeljek popoldne zapušča Maribor vrli in popularni general in brat-Sokol Božo Putnikovič. Kakor se on težko poslavlja od Maribora, ki ga je bil ■v teku svojega službovanja tako zelo ^zljubil, tem težje se poslavljajo od nje-2a Mariborčani, ki jim je tako prirasel k srcu. Bil je pri vseh nacionalnih prireditvah jn akcijah, neumorno delaven, vzoren patriot in častnik, ki je s svojim bobeznjivim, simpatičnim nastopom prodrl v vse kroge mariborskega prebivalstva. Nemalokrat se jo na sokolskih pr!~ reditvah pojavljal v sokolskem kroju iti s tem dal vsem najlepši vzgled ideje sokolskega bratstva in zvestobe. K njegovemu odhodu iz Maribora se bodo zbrali na kolodvoru zastopniki vseh naših nacionalnih organizacij, da mu ob slovesu sežejo toplo v roke, in izrekajoč željo, da bi tudi na svojem novem službenem ttlestu v Karlovcu mislil na Maribor in da bi se čimpreje zopet vrnil v našo sredino^.
Kaj pa Maribor?
Prejeli smo iz občinstva s prošnjo za objavo: V Mariboru imamo svojo Mestno hranilnico, ki obstoja že preko 70 let. ^adi denarne krize pa je zašla v plačilne težkoče. Vloge so sicer trdne in polnovredne, tako, da se ni treba nikomur bati, saj jamči za vse vloge mariborska •ttestna občina. Toda radi kmetske zaščite je kmetom in posestnikom izposojeni denar neizterljiv in manjka. Mesto, da bi lagali, pa zbegani vlagatelji dvigajo Svoje vloge. Mestna občina ljubljanska je &a primer sklenila sanirati svojo hranilnico z najetjem posojila 35 milijonov dinarjev. Zagrebška občina pa je to že Ravnaj storila, saj drugega izhoda pač ni bilo. V Mariboru pa ni nikakšne pobude. Ali ne bi bilo umestno, da priskoči hranilnici na pomoč s tem, da vrne del Svojega posojila? Ali niso tukaj dolžnosti, preko katerih ni mogoče? Zadnji čas Je, da se zgane občinska uprava in da prične z nujno potrebno gospodarsko iniciativo.
. Smučarska šola Mariborskega smučarskega kluba. Smučarska gimnastika za dame in gospode vsako sredo. Po zimi tečaji za:	deco,	začetnike, zaključene
družbe, splošni tečaji v Mariboru in pri pohorskem domu. Prijave, informacije |?stmene in pismene v Jurčičevi ulici 8 'trgovina Stoječ).
Iz častniške službe. Poveljstvo tufcajs-^ga 32. topniškega polka je prevzel ^lkovnik Maksin Erič, ki je doslej služboval v Ljubljani.
h poštne siužbe. Iz Guštanja je premeščena k pošti Maribor I. Frančiška ‘Vesenjak.
Bog daj srečo! V zadnjem času so se ^Mariboru poročili: Franc Cergol, že-£Zničar, Vrbar.ova ulica 28, in Angela jj^Štaj, šivilja. Franc Lovrenčič, delavec, ^ttietanova ulica 38, in Elizabeta Zula, gredica, Koroška cesta 90. Alojzij Kovač, ^ečki sin, in Marija Pelcar, kmečka hči, °^a iz Tišine. Karol Kranjc, mornanški podčastnik v Splitu, in Genovef i VVar-pr. zasebnica, Aleksandrova cesta 17. Yan Lungert, kotlarski pomočnik, Spod-g® Radvanje, in Elizabeta Kosar, delavki Nova vas.- Franc Grašič, deb.vec, pzdarska ulica 8, .in Marija Jelen, de-,avka, Spodnje Radvanje. Janez Mezgec, elavec. Zgornje Radvanje, in Julijana ^tišek, tovarniška delavka. r *5 tukajšnjega Touring kluba. Na vče-,®J^nji seji se je Jugoslovenski Touring-podružnica Maribor, konstituiral /^deče: predsednik Josip I. Loos, rav-j^telj Tujskoprometne zveze (Putnika) pribor, prvi podpredsednik prof. Mirko ^•nik, drugi podpredsednik Franjo Pe-jgT?. ^Pravnik Mariborskih mestnih pod-Prvi tajnik dr. Milko Daneu, drugi
Jfiik Aleksander Pfeifer, prvi blagajnik Kralj, drugi blagajnik Branko Bol-Načelniki sekcij: občni turizem Kasper (šefurednik), avtomobilizem Jak- ^e*er Keršič, motociklizem Franjo i- '• sreski tajnik, šport na vodi (kanu, Prof. Pero Cestnik, ostate športne
panoge Evgen Bergant, foto- in propagandna sekcija Drago Senica.
Inž. podoficirska šola se bo selila. Kakor je včerajšnje »Jutro« že poročalo, obstoja načrt, da se preseli v Maribor šola za rezervne topniške častnike, ki je bila doslej nastanjena v Sarajevu. Ker so tej šoli pričeli primanjkovati potrebni prostori, se je sprožila misel, da bi se naj omenjena šola preselila v Maribor v tukajšnjo vojašnico Kralja Petra, kjer je sedaj nastanjena nižja inženjerska podoficirska šola. Precejšnjega pomena za pouk v tej artilerijski šoli bi bil prostran in lepo zgrajen ter zaključen prostor, v ozadju pa kakor nalašč pripravljeni tereni za topniške vaje ob pohorskih obronkih. Ta načrt’ se bo izvedel že s potekom letošnjega šolskega kadrskegii roka. Nižja inž. podčastniška šola pa bi se preselila najbrže v Sarajevo.
Razorožitev zelene garde je izvršil general Rudolf Maister dne 23. novembra 1918. V spomin na to pomembno obletnico obhaja tudi letos mariborski pešpolk omenjeni dan svojo tradicionalno polkovno slavo.
Od četrtka 21. novembra poje
JOS. SCHMIDT
v kinu UNION
Velika gospodarska afera v Mariboru.
Neki član odbora Gospodarskega eks-portnega društva v Mariboru je ovadil ostale odbornike zaradi velikih nerednih manipulacij pri eksportu svežega sadja. Na ta način je oškodovanih več dobaviteljev za velike vsote. Zadevo je preiskala policija, končala pa se bo pred sodiščem.
V znamenju kihanja... Potniki, ki so se pripeljali danes zjutraj v Maribor, so kar zaporedoma kihali. Bila jc pravcata muzika kiha. Pojasnjevali so na levo in desno, da so morali potovati ponoči in zjutraj v nezakurjenih železniških '.'ozo-'>ih in da so se na vso moč. prehladili. Med kihovci je bilo tudi precej tujcev, ki so dejali, da jih ne bo tako hitro mikalo, voziti se v naših nezakurjenih vozovih... Propaganda za tujski promet to ni.
Povišanje cen kruhu za 50 para, o
čemer smo že poročali, v zvezi z zadevnim sklepom mariborskih pekov, ki opirajo ta svoj sklep na dejstyo podražitve moke, stopi v veljavo s ponedeljkom dne 18. t. m.
Spakarije, da jo strah in groza. ,prj p0_ .breškem pristanišču meljskega broda-smo nedavno razbirali sledečo brozgo: »Pozor Stanovanje se oda Mir ii Stranki Soba, kuhinja in komad Wrta.« .Tega mora biti enkrat konec!
Kolesarske razvade. Nemalokrat se dogajajo nesreče radi tjga, ker privozijo kolesarji iz- dvorišča- n a ulico skozi vežo. Nič čudnega, saj ne morejo videti, če bo kdo v danem u-enutku šel mimo vhoda. Tudi prepc - Jane -so te razvade.
V veliki kazinski dvorani se bo jutri, v nedeljo 17.'t. m. zvečer zaključila letošnja jesenska slikarska iti kiparska razstava kluba »Brazde«, ki je vzbudila povsod veliko zanimanje, saj je po pestrosti in kvaliteti del gotovo najboljša od vseh dosedanjih razstav domačega kluba. Vendar bi pa bilo treba, da bi pokazali razumevanje za našo umetnost tudi tisti, ki so doslej stali ob strani, kar ve*ja v prvi vrsti za večino naših bolje situiranih ljudi. Do$lej je pokazala v tem oziru največ zanimanja in razumevanja naša mladina in pa vrsta ljudi iz tistih poklicev, ki so jih razne redukcije najtežje udarile. Mariboru se pozna, da mecenov, kakršne imajo Ljubljana, Zagreb, Split, Beograd in druga naša mesta, še ni rodil.
Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 18. novembra ni predavanja. Vršita se pa v četrtek in petek dve predavanji univ. prof. dr. Nagya iz Zagreba. Tema prvega predavanja: »Države, kolonije in protektorati v Afriki«, tema drugega predavanja® »V zahodni Afriki in na Kanarskih otokih«. Nadalje sc opozarja, da se je še mogoče priglasiti k
ruskemu tečaju. Začetniški tečaj je ob sredah, nadaljevalni ob petkih od 18. do
19.	ure v deški meščanski šoli, H. nadstropje, soba št. 44.
Dne 1. decembra t. 1. popoldne ob pol IG. uri priredi Podporno društvo za revne učence v Unionski dvorani pod pokroviteljstvom P. R.K. mladinski koncert. Ker so dohodki namenjeni za nabavo oblačil za najrevnejše otroke, so vabljeni vsi prijatelji mladine.
SulčarjI. Ribarsko društvo v Mariboru naproša vse p. n. interesente za lov na sulce, da se takoj javijo g. F. Greinerju, Gosposka ulica 2 radi predznambe ribo-tovnih dovoljenj.
Spored mladinske akademije Sokola Maribor 1. Spominski nagovor, ženska deca, deklamacije, godbena točka, ženski naraščaj, deklamacije, moška deca (na kozi) moški naraščaj (konj), proste vuie moškega in ženskega naraščaja. Ker je čisti dobiček namenjen fondu nagrobnega spomenika bratu Tomiju Jen-šacu, prosimo cenjeno občinstvo, da se polnoštevilno udeleži. Vstopnina Din 7, 5, 3 in 2. Začetek danes ob 20. uri v inž. podof. šoli.
Akademija Sokola Maribor matica, ki bo 30. t. m. v Narodnem gledališču, bo dogodek, ki bo vzbudil največje zanimanje vsega mariborskega občinstva. Že več ko mesec dni se dan za dnem vrše priprave v vseh telovadnicah, kar nam je porok, da bo uspeh čim lepši. Med drugim najpestrejšim sporedom bomo imeli priliko videti kot prvi odsev bližajoče se olimpijade v. Berlinu poljubne sestave prostih vaj naših olimpijskih kandidatov za ta doslej največji boj za telovadni primat sveta. Akademija Sokola matice se bo na sokolski praznik 1. decembra popoldne ponovila, na kar že danes opozarjamo predvsem naše šole in okoliško Sokolstvo. Zdravo!
iimiiiiiiinnmii
Poročni prstani
14 karatno zlato,-komad . . Din , 70.—
Žepne ure................Dinf 35.—
Ankcr ure Din 50.—, ‘JO.—, 140.—, 160.— Zapestne ure	Din.,. 95.—
Srebrile ure	Din 135.—
Zlate ure .	. . » . *	*	Din 230,—
Budilke . .	4	,	.	Din 48.—
Kuhinjske ure	Din 80.—
Specijalna stroka električne ure!
M. JLGER-JEV SIN
URAR IN (UVELI R GOSPOSKA ULICA 15 Plaiilne olalšave I	Cenik brezplačno !
mm
Strelska družina na Pobrežju bo začela z zimskim streljanjem v nedeljo, dne 17. novembra 1935 pri Renči ju od 9. ure dalje. Pridite!
Martinovanje v Stiudencih, katerega priredi domača gasilska četa v nedeljo 17. novembra v gostilni Špuraj. Prijatelji in dobrotniki društva so vljudno vabljeni.
V	gostilni Krempl, Radvanje, vsako soboto in nedeljo jeterne klobase in pečenice.
Nočno lekarniško službo imata danes
v soboto- Albancževa in Vidmarjeva lekarna, jutri v nedeljo Konigova in Ma-verjeva, v ponedeljek pa Minariko-va in Sirakova lekarna.
Ceneno meso. V torek zjutraj se bo prodajalo od 8. ure naprej na stojnici za oporečno incso pri mestni klavnici 200 kg govejega mesa po 3 dinarje, na osebo do 2 kg.
K našemu poročilu o pretepu v Slov. Bistrici smo dobili sledeče pojasnilo: V
tovarni bakra v Zg. Bistrici, kjer je gospod Rajko Filipič obratovodja, ki je splošno priljubljen in ugledna oseba, je bil zaposlen Franc Tramšek iz Zgornje Bistrice, ki pa je moral biti vsled sodbe sodišča v Slov. Bistrici odpuščen. Vsled tega se je hotel Franc Tramšek maščevati nad obratovodjem Rajko Filipičem in je dr.e 1. novembra t. J. v Zgornji Bistrici Rajka Filipiča hotel z nožem napasti. Preddelavec tovarne Franc Blažič pa se je zavzel za svojega obratovodjo in Franca Tramšeka prijel, da ni mogel svojega namena izvršiti. Pri tem spopadu med Francem Tcatnšekom in <Rran-
s	w Ce tvoj nogometa*
	klut) ravno v zad-
	f nji mimrti iz.girbi
»Vn	/ igr o ... ne jezi se
	k •••
	/tfrftl bonbon
PRCHZVOD: „UN10N“, ZAGREB.
GRAJSKI KINO Telefon 22-16
Od danes dalje več milijonsko vete<Wo
..Križaril**
Veličasten film o križarskih vitezih, ko so k*ščan-ski narodi vodili krvave borbe v sveti zemlji" za Kristusov grob. — Naš prihodnji spored „Gospod brez stanovanja". Thimijj, Horbiger, Slezak, Sand-rock so imena, ki vam jamčijo za zabavo in smeh.
Matineja v soboto ob 14. in nedeljo ob 11. uri pri globoko znižanih cenah »Nevidni človek« po romanu Wellsa.
Kino Union. Izborna muzikalična veseloigra »Poročnik Bobby« z Gustav Froli-lichotn in Lido Baarovo. Sledi najboljši film s slavnim tenorjem Jos. Schmiedt-om »Moj najlepši dan«.
Uatodue crfeAaUste
REPERTOAR.
Sobota, 16. novembra ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Premiera. Poslovilna predstava in štiridesetletni jubilej Štefke Dragutinovičeve. Izven.
Nedelja, 17. novembra ob 20. uri: »-Poljska kri«. Znižane cene.
Ponedeljek, 18. novembra: Zaprto.
»Poljska kri« — nedeljska večerna predstava. Izredno melodiozno in zabavno Ncdbalovo opereto »Poljska kri« ponove v nedeljo 17. t. m. zvečer ob
20.	uri. Pri tej predstavi veljajo znižane cene.
Krstna predstava izvirne operete. V
kratkem bo v mariborskem gledališču krstna predstava nove slovenske operete »Majda«. Delo je po Knafličevi veseloigri »Kmečki teater« priredil znani režiser Ferdo Delak, ki opereto tudi režira. Temperamentno glasbo ji je napisal prof. mariborske »Glasbene Matice« Marijan Kozina, ki bo opereto tudi dirigiral.
eem Blažičem Je slednji zadobil od Tram-šeka z nožem povzročeno rano na vratu. Preddelavcu tovarne Francu Blažiču je zahvaliti, da Franc Tramšek svojega maščevalnega namena na obratovodji tovarne Rajku Filipiču ni mogel izvršiti. Franc Tramšek ter njegov ožji tovariš Franc Justinek sta pozneje po tem dogodku napadla še brata Š. Rudolfa in Jakoba in je pri tem Franc Tramšek še tema dvema prizadjal rane z nožem.
Splavarjeva nesreča. Včeraj popoldne se je v Fali ponesrečil 451etnl splavar Tomaž Sušnik. Pri napravljanju splava jc spodrsnil in malo je manjkalo, da ni padel v reko. Pri padcu po strmini si je splavar zlomil levo nogo. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
Na policiji je omedlela. Včeraj je prišla odgonskim potom iz Gradca v Maribor 361etna opekarjeva žena Marija Mu-kenauer od Sv. Jakoba v Slov. gor. Na policiji je ženi postalo nenadoma slabo, da se je pred policijskim organom nezavestna zgrudila. Morali so poklicati reševalce, ki so Mukenauerjevo prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Agresivna ciganka. V Kupetincih je dražil mlade ciganke Anton Škrget. Med njimi je bila tudi prav bojevita ciganka, ki je zgrabila za nož in napadla Škrgeto ter ga na temenu občutno ranila.
Živahno povpraševanje je bilo na današnjem, dobro založenem trgu. Svinjine je bilo 35 vozov, krompirja 41 vozov, jabolk, hrušk in grozdja 9 vozov, 3 voz: lesene in lončene robe, 4 vozi kurilnih drv. Na sobotnem trgu so prodali 7 vozov sena po 56 do 60. 1 voz otave po 55 in 1 voz slame po 36 Din.
V vsako slovensko lin
Pri Isefi OragutinovKevi
Ob njeni nocojšnji poslovilni predstavi in 40-letnici umetniškega odrskega delovanja
Štirideset let življenja in snovanja na odru ni šala. Ta posel uničuje živce, ruši zdravje, da, celo močni in še zdravi predčasno omahnejo. Toda naša Dragutinovi-Čeva je vsa čila in mladostna in težko ji je, kakor pripoveduje, le to, da se bo morala ločiti od desk, ki jih je bila že v rani mladosti tako vzljubila. Stopil sem k. njej. Našel sem jo v prvem nadstropju pri »Novem svetu«, kjer ima svojo sobico.
»Torej nas boste zapustili?«
»Žalibog. Kaj hočemo. Še bi rada delala, hvala Bogu, sem zdrava. Pa kaj. Težko mi je in še težje mi bo, ko boni daleč od odra. Že v rani mladosti me je neka tajna sila gnala v to življenje, ki mi je bilo vedno ljubo in mi ni bilo nikdar žal, da sem se vanj pognala. Že kot mala deklica v višji dekliški šoli sem ob neki priliki deklamirala, in tedaj je ravnatelj Davorin Trstenjak dejal:	»Ti ne boš nič
drugega kakor igralka.« Isto je pozneje ponovila tudi ravnateljica gospa Lopaši-čeva. Pozneje sem se skrivaj učila in pripravljala za ta poklic. Kot učiteljiščnica sem se bila vpisala v dramsko šolo slavne blagopokojne umetnice Ivane Sajovičeve. Bog varuj, če bi bil oče to vedel. Tedaj so bili drugačni časi in gledališka umetnost je veljala v očeh starejše generacije kakor nekaj nedostojnega in vrtoglavega. Končala sem učiteljišče in stopila na deske. Odtlej so mi te odrske deske postale neobhodna življenjska potreba.«
»In vaša umetniška pot?«
«Ne vem točno, s čim sem že pričela. Menda kot Jelica v »Treriku«, ali Božica v »Ciganu, ali Karolina v »Graničarjih«. Res ne vem točno, katera od teh treh je bila moja prva vloga, v kateri sem nastopila v Grubišnem polju. Potem je prišla prva stopnja: začetek v zagrebškem gledališču. Ljubimka sem bila in salonska dama ter koketa, Toda 'ni dolgo minilo, pa sem prišla v komične in karakterne vloge. Spominjam, se še točno, ko je ob neki predstavi v ljubljanskem gleda! šču napisal Malovrh v • »Slovenskem Narodu«:.»Takšen otrok, pa igra starost.« Kaj sem hotela. Veselje sem imela tudi do teh vlog in moj pokojni mož je bil pač malo »ljubosumen«, pa mi je rajši namenil te vloge. Po pričetku v zagrebškem gledališču, kjer sem se seznanila s svojim
pokojnim možem, sem sc priključila igralski skupini, ki je pod vodstvom mojega pokojnega moža gostovala v malone vseh večjih krajih Hrvatske, dokler nisem bila angažirana skupno z možem v Ljubljani, kjer sem ostala 10 let. Iz Ljubljane me je vodila pot v Trst, iz Trsta v Osijek, kjer je moj mož umrl 7. marca 1917. Takoj za tem me je angažiralo zagrebško gledališče, kjer sem bila že preje dvakrat z uspehom gostovala kot članica ljubljanskega gledališča, in sicer v »Moči teme« in, »Domišljavem Anatolu«. Tri leta sem z veseljem in ljubeznijo delovala na zagrebškem odru. Ob prevratu pa prejmem nekega dne povabilo tedanjega upravnika Narodnega gledališča v Mariboru g. Hinka Nušiča k sodelovanju na mariborskem odru. Tri sezone sem bila v Mariboru, ki mi je tako prirastel k srcu, da sem po kratkem presledku bivanja v Splitu prišla zopet nazaj semkaj. In sedaj pri haja najtežje: slovo...«
»Katere vloge so vam bile najljubše?«
»Da vam odkrito povem: vse nn je bilo ljubo, toda najljubša mi je bila vedno stara Jugovičjka v »Smrti majke Jugoviča«. Glede ostalih mojih vlog pa itak veste. Moje odrske intrepetacije so šie od »Ministrovke« preko Wolfovke v »Bobro vem kožuhu«, pa do babice v »Sc H razumemo?« Napravila sem, kar sem mogla in čutila sem vedno, da sem ustregla svoji dolžnosti.«
Ali nam boste še ostali zvesti, ko odidete v pokoj?«
»Umaknila se toni ter se posvetila gospodinjstvu. Kje zunaj na periferiji bi rada bivala čisto sama in zbrana s svojimi mislimi. Pokojnina je majhna, hvala Bogu. d a sem skromna v svojih življenjskih potrebah. Mislila sem, da bom od 'časa do časa mogla v kateri vlogi gostovati, pa mi zaradi zadevnih predpisov ne bo mogoče.«
Gospa Štefka-Dragutmovičeva je ves čas govorila s svojo znar.o živahnostjo rn humor eni. Tega svojega humorja ni tudi opustila, ko' sem-se bil poslovil in krenil proti stopnicam. »Pazite, da nft boste padli. Jaz potrebujem uro in pol, da pridem doli. Toda še veliko težje premagljive bodo stopnice v nebesa. Zlasti nam grešnikom.«	—c.
Janko Arnuš šestdesetletni
Kdo ga nc pozna našega Janka Arnuša, in kdo bi mu prisodil, da si bo naš »večni mladenič«, naš »tatica« Glasbene Matice,
—	naložil jutri na rame popolnih šest križev? Neverjetno čilega in podjetnega je zatekel njegov lepi življenjski jubilejni dan in marsikdo ga zavida prav zaradi njegove odporite narave. Šestdeset let je dolga življenjska doba, v kateri neumorni človekov duh ustvari marsikaj, zlasti še, če ga podžigata prava zavest in ljubezen do naroda in domovine. In tak neumorni ir. vztrajni duh je naš slavljenec Janko Arnuš, ki se lahko s ponosom ozira ob jubileju na svojo kleno in bogato preteklost.
Ce samo v naglici, prelistamo življenjsko knjigo Janka Arnuša, bi bil še tako kratek izvleček predolg, da bi ga mogli objaviti v našem listu. Naš »večni mladenič«, naš »tatica« je bil eden med 13 otroci, ki jim je dala življenje Arnuševa mama v Dornavi pri Ptuju. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, bogoslovje pa v Celovcu. V mladem Janku pa je žarelo narodno prepričanje, ki ga ni mogla udušiti nobena sila. Zato so ga kot mladega dušnega pastirja poslali v nemško zagriznjeni šrnohor na Koroškem »um ihn politisch abzukiihlen«. Ker so mu že ob zibelki pele rojenice, je bil že v rani mladosti goreč: ljubitelj lepe slovenske pesmi, katere vrednost je cenil nad vse vrline. Povsod, kjer je služboval, je pel in z njim je morala slovenski peti vsa fara, četudi je bilo ljudstvo zagrizeno sovražno slovenskemu življu. Tako je kot katehet odpravil v farni cerkvi na Brdem nemško petje. Značilno je, da se v tej cerkvi še danes poje slovenski. Na šoli v Borovjah, kamor je bil premeščen, .ie prav s slovenskim poukom
verouka zadrževal germanizacijo šole. Ko se je pozneje potegova} za mesto, župnika v Guštanju, tega mesta zaradi svojega narodnega udejstvovanja ni,dobil, marveč so ga poslali past ovčice v delavska faro v Podljubelj Tu je postal Arnuš delavski organizator in največji zagovornik delav-
skih pravic. Ustanovil je Krščansko delavsko društvo, ki je letos slavilo 301et-nico 6bstoja in se je častno spomnilo svojega ustanovitelja. Društvu je zgradil lep Delavski dom, ki je postal žarišče vsega prosvetnega dela v Rožu. Ustanovil js Podljubelju tudi s pomočjo »Čebelice« posojilnico, ki danes posluje. V Kotmari-vesi kamor je bil premeščen iz Podljubelja, pa se je ves posvetil gospodarstvu. Bil je dolga leta tajnik Kmetskega društva, ustanovil pa je tudi pevski zbor »Gorjanci«, ki je pred 2 letoma nastopil v Mariboru.
Največje za slovenski narod je bilo Ar-nuševo delo ob plebiscitu. Takrat so mu
nasprotniki stregli celo po življenju. Še danes se ga vse slovensko ljudstvo živo spominja, kako je neustrašno z narodnimi barvami na prših, oborožen samokresom, grmel na shodih in zborovanjih ter zaklinjal vernost slovenskega ljudstva slovenski zemlji. Pred plebiscitom je govoril na nič manj ko 70 shodih in ljudskih taborih. Njegova beseda je vžigala in bil je najboljši ljudski govornik. Po nesrečnem plebiscitu pa je moral takoj zapustiti koroško zemljo, ki jo je tako vzljubil. Prišel je v Maribor in zaprosil za upokojitev. Nekaj časa je služboval kot uradnik pri Mestni hranilnici, kjer pa je svoje mesto odstopil mlajšim in službe potrebnejšim.
Takoj po prihodu v Maribor se je Arnuš lotil s prirojeno mu vnemo in P°" žrtvovalnostjo narodnega dela. Življenje ga je izučilo, da je pesem tisto sredstvo, ki krepi in podžiga narodno zavest. Zato se je lotil dela pri Glasbeni Matici. Saifl odličen pevec, je kmalu postal načelnik pevskega zbora, ki ga vodi že 15 let. v tej dobi ga je uvrstil med prve zbore v državi. Popeljal ga je m razne turneje po domovini in v tujino in zdi se, da Arnuš ne more biti brez Matice, a Matica ne brez njega.
eVliko delo za narod Arnuša ni upogni' lo. Ob svojem lepem življenjskem jubileju je krepak in čil. Naj nam takšen ostane še dolga leta, prav tja do skrajnih meJ človeške poti!
Epilog k fežkoafletskemu nastopu v Gradcu
Ljubljanski dnevnik Slovenec« je prinesel 9. t. m. v svojem listu pod športno rubriko članek, v katerem opisuje in kritizira nastop jugoslov. težkoatletov v Gradcu. K temu poročilu dodajani sledeče: Maratoncc in poročevalca »Slovenca« prccej muči vabilo, katerega je dobila bivša Šparta od graškega Herku-lesa. Zato je napisal članek, ki pa potrebuje nekaj pripomb. Da so člani mariborske Šparte (bivše) zapustili v Gradcu slab vtis, je samo fantazija Slovenčevega poročevalca, ki po poročilu sodeč nima pojma o rokoborbi. Poročevalec piše, da so vsi po vrsti izgubljali že v prvih bojih, ne piše pa ničesar o porazih in sreči njihovih atletov. Zakaj ne omenja, da' se je Pirher, ki je tako kolosalen atlet proti Dunajčanu samo branil in niti enkrat poizkusil nasprotnika napadati, ker bi se mu lahko kaj prj-eptilo. Zakaj je • sodnik Verbošta opominjal, naj tudi napada in ne samo leži, sicer ga je primoran izključiti. Ker je žilav in bi pri najmanjšem poizkusu napada padel na pleča. V kolikor sem informiran, ni bil Verbošt baš na meji lahke in vvelter kategorije in tudi nepristransko vtaknil v .težjo skupino,..saj je imel 1.50 kg več, kakor bi jo moral imeti za lahko kategorijo. Sicer pa je itak lahko zadovoljen, da ni prišel v lažjo skupino, kjer bi še slabše mo^el odrezati kakor v vvelter kategoriji, kajti v lahki teži je bilo 7 tekmovalcev in to samo, dobri tehničarji, dočim so bili v weltfer kategoriji samo 4 in samo 2 od s*h sta bila nevarna tehnikarja, od katerih pa je itak izgubil. Torej le ni tako žilav, kakor to omenja poročevalec »Slovenca«, in naj se tudi malo nazaj spominja na državno prvenstvo, ko je Verbošt izgubil proti Koziču (Šparta Maribor), ki je še začetnik, kar jc dokaz, da atleti bivše 'Šparte niso tako slabi, kakor to poroča »Slovenec«. Poročevalec najbrže od lanskega leta še ni čital športnih poročil, sicer bi moral vedeti, da je Pirher bil državni reprezentant, a sedaj ni več, ker jc na državnem prvenstvu zasedel' le drugo, ne prvo mesto, ki je potrebno za naslov »reprezentanta«. Mogoče pa ima J. T. A. S. prvo in drugo re-
prezentanco, v tem slučaju b; Pirher spa* dal v drugo. Nadalje piše poročevalec« da je reprezentant izgubil proti DutiaJ' čanu v razmerju 2:1, kar pa ni res, saJ so vendar vsi trije sodniki soglasno V°' trdili zmago Dunajčanu, ki si jo je tud* zaslužil. Ker pa »Slovenec« piše, da s° mariborski Špartancj pokvarili ugled Ju' goslovanskega težkoatletskega športa moram še pripomniti, da je pretekli te' den atlet marib. Šparte gosp. Fišer Ka|' bil v Berlinu, kjer je tudi nastopi! in Pf*' nesel s seboj prav lepe zmage ter s tefl* pokazal, da niso samo Maratonci zmoŽ®1 zmag, ampak tudi člani bivše Šparte i*1 saj je tudi Kramberger (Šp. Maribor) do* segel v Gradcu tretje ines'o, isto kakor Verbošt, samo da tedaj »Slovenčev« P0* ročevalec ni bil navzoč.
Kar se pa tiče saveznega sodnika £• Kebriča, ki je baje sodeloval v sodnišken1 /boru, —. Opazovalec.
Prva smučarska šola v Maribor«
Kar je v drugih krajih, posebno v tUJ1' ni že davno udomačeno, tega pri nas danes nismo imeli: smučarske šole. Ma' ribor kot naš drugi zimskošportni ce»' ter v Sloveniji zasluži, da ima tako Šojo. ki naj posveča vso pažr.jo sistematični vzgoji smučarskega naraščaja in sinil' čarjev začetnikov. Mariborski smučarsK* klub, ki si je pridobil mnogo zaslug zimskošportnem področju, je vnesel svoj zimski program organizacijo te šol®* Namen šole jc potom teoretičnega K praktičnega pouka nuditi vsem mož^ priučiti se pravilnega smučanja. Pfe ,0 vanja o opremi, mažah, snegu itd. h° , obvarovala marsikaterega smučarja Pre^ neljubimi presenečenjimi, ki navadno 7'a' grenijo začetno veselje. Kod uvod v sC' zono priredi šola gimnastične tečaje 1 dame in gospode. Ob prvem snegu h°d tečaji za deco, začetnike, zaključ®11. družbe in splošni tečaji v neposred'1 okolici Maribora. Za božične prazni^ pa se pripravlja stalni tečaj pri skem domu. Vodstvo šole je v r0 ~ izkušenih športnikov, ki so že ponoyn. dokazali, da so prvovrstni inštruktor'
Sokolske vtsU
Sokolsko društvo Maribor II. na Pobrežju obvešča novo pristopivše članstvo v letu 1935. in ostalo članstvo, da se udeleži obveznega predavanja, ki bo v nedeljo 17. in 24. tm. ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma. Udeleženci se zglasijo pred odtv.oritvijo predavanja društvenemu statistikarju bratu Primcu. Zdravo!
O sokolski misli bo predaval jutri dopoldne ob 10. uri v spodnji mali dvorani Narodnega, doma br. dr. Pivko. Ker je potrebno, da se v današnjih' razrvanih časih utrdimo v sokolski ideologiji, ki je temelj vsemu sokolskemu pokretu, naj se predavanja udeleže vsi bratje in sestre. Za novo pristopile člane in članice pa je predavanje obvezno. Zdravo!
$osft6datsJto živAjekje
Občinske davščine v Jugoslaviji so relativno najvišje v Ljubljani primeroma
največ dohodkov od Mestnih podjetij.1111. Maribor, na drugem mestu je Beog*a ’ na tretjem Ljubljana, na četrtem Za£.re ‘ Od vseh mestnih dohodkov odpade _ Mariboru na fiskalna bremena s£ n. 37.8%, dočim se ta odstotek zviša v Be ^ gradu na 38%, v Zagrebu na Ljubljani na 47%, v Osijeku na 56. ,j v Subotici na 71.1%. Absolutno najv čistj dohodek od mestnih podjetij 11 ‘ Zagreb, ki dobi po proračunu od svo ^ podjetij 17.4 milijone, sledi ^ar ° i]i-7.2, Ljubljana 6.1, Beograd pa 5.8	.
jonov dinarjev. Glede izdatkov meS ^ občin za osebne izdatke je Ljubljana prvem mestu. Tako odpade od ose izdatkov v Ljubljani na glavo prebiv•
286 dinarjev, v Osijeku 247, v Beog 179, v Zagrebu 168, v Splitu 129, v jevu 122, v Skoplju 77 dinarjev. . ^ Potrjeni sta poravnavi, ki sta s . nila s svojimi upniki inštalater c j Ditrich v Murski Soboti in trgovec ško Lovrek v Gotovljah pri Žalcu. nji plača 50% kvoto v 16 mesečnih oo kih.
maru skalam
Roman
Sido SiioMU/a
»Tako naglo se to menda ne bo zgodilo. Vendar morate biti pripravljeni tudi na to.«
»In otrok?«
»Treba bi ji ga bilo vzeti.«
»To mislim tudi sam. Toda...«
»Vem. Odvzeti otroka bi katastrofo samo še pospešilo. Toda v njenih rokah ga vendarle ne moremo pustiti.«
»Mislite, da je v nevarnosti?«
»Nedvomno. Kadar se ji zamegli razum, je nerazsodna. Takrat bi ga lahko tudi ubila. Hote sicer ne, toda v blaznosti stori lahko marsikaj.«
»Potem se mi zdi mogoča le ena sama Pot: odtujevati ji otroka polagoma.«
»Pravilno. Lahko pa tudi to ne bo. Potrebna bi bila velika previdnost. In pred vsem: ne smete je nikoli pustiti z njim same.«
Po tem razgovoru je poizkusil dr. Frangež še zadnje. Hotel ;e upiivati na Sido potom njenih prijateljic, predvsem potom Danice. Obiskal jo je sam in prosil, naj bi prišla za nekaj dni v Hrušni-co.
»Težko se odtržem od doma,« je dejala. toda za Sido in za vas storim vse.«
Dr. Frangež je pričakoval, da bo Sida sprejela Danico z veseljem, v resnici je
Pa ostala tudi ob njej hladna in odsotna.« 1 To so skrivnosti.«
»čemu si prišla?« jo je vprašala skoraj neprijazno. »In čemu se držiš tako čudno? Ah, da, vem — tudi ti misliš, da sem blazna. Vsi mislite tako. Pa nisem. O, ne, ha-ha-ha... Vi ste blazni. Vi vsi-ti, Danilo, Mary, Jasna, Matilda. Helena, oče... Vsi... Jaz sem pa pametna. Edina. Ko bi le videli vse tako, kakor vidim jaz. V daljavo zrem in vse vidim. Tudi tisto, kar se dogaja v tujih hišah in krajih. Včasih je prav zabavno. Moram se smejati. Kako nori so ljudje. Vsi po vrsti. Ena sama velika norišnica.«
»Seveda je tako,« ji je pritrdila Danica. »O tebi pa nihče ne misli, da si blazna. Nasprotno...«
»To samo tako praviš. Vsi pravite tako, mislite pa vendarle. Jaz veni vse. Sinoči sem se pogovarjala z Ervinom. Tudi on misli, da se mi meša.
»S kom si govorila?« jo je začudeno vprašala prijateljica.
»Saj sem ti dejala, z Ervinom. Skoraj vsak večer prihaja k meni. S Habakukom prihaja. Posadim ju v naslanjač in potem se pogovarjamo. Včasih je prav zabavno. Ko bi vse vedela, kaj mi pripovedujeta.«
»Kaj ti pripovedujeta?«
»O, tega ti pa ne povem. Ne smem.
I IWI WW*r ■	".-..‘HJIIl—B———
»Pa veš, da je Edvin umrl?«
»Umrl? Ha-ha-ha... Kako umrl? Kaj se to pravi? Da, tudi meni so rekli, da je umrl. Položili so ga celo na oder, pa ni bilo res. Bila je le komedija, da bi me prestrašila. Dejali so mi, da sem ga jaz umorila, in ko je potem prišel, sem ga odkrito vprašala. Zasmejal se je. Ne, on ve, da ni res ...«
čez nekaj časa je pa govorila popolnoma pametno.
»Vidiš,« je dejala, »vedno si mi zatrjevala, da se nisi poročila iz ljubezni in da te na moža ne veže nobena globlja vez, pa živita kljub temu lepo in srečno. Saj nisi tako slaba, kakor govoriš.«
»Psi, ki lajajo, navadno ne grizejo,« se je zasmejala Danica. »Teorija je eno, praksa drugo. Morda je življenje tem-lepše, čimmanj o njem razmišljamo.«
»Da. da,« je pritrdila Sida, »jaz sem preveč razmišljala, preveč analizirala in secirala. Ni bilo prav.«
»Potem nehaj,« je svetovala prijateljica, vsa srečna, da govori zopet razumno. »Pozabi na vse in živi!«
»Živi, živi. če moreš. Med temi norci? Tebi ne pripovedujejo neprenehoma norosti, kakor jih meni.«
»Kdo ti jih pripoveduje?«
»Vsi. saj sem ti že dejala.«
Tako so se v vsem govorjenju in početju menjavali časi popolne vedrine Si-dinega razuma s časi zameglenosti ter popolne duhovne odsotnosti. V tistih dneh se je pričela ogibati ljudi in je včasih pozabljala tudi na otroka, kakor
da ga sploh ni. Sedela 'je v svoji sobi in se ukvarjala z najrazličnejšimi nesmiselnimi posli, ali pa je topo zrla predse in se pogovarjala sama s seboj. Potem se je napotila ven in se potikala po gozdovih. Hodila je ob bregovih Jasnice, se spuščala po strmih stezah k strugi ter bredla in brodila po vodi, kakor da nekaj išče. Najčešče je pa stala, odnosno sedela na robu skal nad jezom in nemo strmela v penečo se globino. Za ljudi, ki so jo srečali ali hodili mimo nje, se navadno ni brigala. Zgodilo pa se je tudi, da je v strahu pred srečanji pobegnila s poti v gozd. Bežala je po goščavi in strminah, da se je vsa raztrgala in razpraskala. Za svojo zunanjost se sploh ni brigala.
Doma so jo puščali, da je delala kar je hotela, samo kadar je vzela v naročaj o-troka, so jo nadzirali. Oče, ki je ime! tiste dni čez glavo posla s tovarno in lesno trgovino, se za njo ni veliko brigal. Ec včasih sc je ustavil in se nemo zastrmel za njo. Ob tem je čutil v sebi nekaj neprijetnega in nerodnega, toda v bistvo teh občutij se ni poglobil. Nj se zavedal, ali se pa ni hotel zavedati, da je usoda njegovega edinega otroka v neki neposredni zvezi z njegovo krvjo in njegovim življenjem. Bil je preveč omejen na svoja lastna ugodja in osebna zanimanja, da bi bil mogel stopiti iz sebe v tuje življenjske kroge, pa naj bi bili to tudi življenjski krogi njemu najbližjih. Kakor je hodil tuje mimo usode svoje žene. tako je hodil tudi mimo tragedije svoje hčere.
h Bdiet*m sveta
Izvor in razvoj abesinskega krščanstva
Sedanja Abesinija ali Etijopija je tudi tesno povezana z dogodki, ki jih opisuje Sveto pismo
O krščanstvu Abesincev, vsaj kolikor gre za vladajoče ljudstvo, smo že ponovno pisali, podrobno pa je o tem spregovoril te dni praški univerzitetni profesor dr. Steinnecker, ki pravi med drugim:
»Ljudem se navadno zdi zelo važna ugotovitev, da jo bila Abesinija že v prvih stoletjih spreobrnjena h krščanstvu.
Čeprav je ta trditev docela resnična, ven dar se abesinsko krščanstvo v marsičem razlikuje od nam znanih krščanskih veroizpovedi. Zato ne bo odveč, če spregovorim nekaj besedi o posebnih cerkvenih razmerah, zlasti pa o Svetem pismu v Abesiniji. Etiopija, h kateri spada tudi Abesinija, je bila že v začetku 4. kr-. ščanskega stoletja pod cesarjem Konstan tinom Velikim pridobljena za vero v Jezusa. Oba apostola etiopske dežele sta bila Frumencij in Edezij. Ta dva sta prišla v Etiopijo v spremstvu nekega trgovca. Etijopci pa so vso posadko trgovčeve ladje pobili, le dva so pustili živa, ker sta bila zelo lepe postave in so ju proda' li kralju za sužnja. Ker sta bila silno izO' bražena moža in lepega vedenja, sta si junaki pridobila kraljevo zaupanje in s časom dosegla tudi visoke službe. Preden je kralj umrl, ju je osvobodil suženjstva. Frumencij je pozneje postal celo so-vladar kraljice-vdove. Z velikim vplivom, ki sta ga imela, se jima je posrečijo, da se je krščanstvo in z njim tudi Sveto pismo naglo razširilo v deželi.
Prav tako, kakor se je krščanstvo v ^-tijopiji uspešno razširilo, je naglo tudi 2ačelo propadati. V Egiptu in v drugih s°seduih deželah se je že v 6. stoletju Načela razširjati. vera monofizitov, kate-jjjm abesinska cerkev še danes pripada, oilo je že mnogo poskusov, da bi abe-^uske kristjane zopet združili s katoli-sko cerkvijo, a doslej brez uspeha. Tudi Prizadevanja protestantskih misijonarjev Se niso bolje končala.
ferske razmere v Abesiniji so podoba Pekake posebne mešanice krščanstva, ju-P°vstva, poganstva in islama. Cerkveno-P°'itično je abesinska cerkev podrejena ?abuni«, ki je nekak abesinski papež, ki svoj sedež v Abesiniji ter ima mno-?° duhovnih predpravic. Čudno pa je, da ta abuna v marsičem podrejen kopt-
^enm patrijarhu v Kairu, ki ima pravico posvetiti in včasih tudi odstaviti. 1]oleV abune ima velik vpliv redovni ge-eral redovne duhovščine, katera je pre-
na svetna duhovščina, še manj pa dijakom. Nekak cerkveni svet so »alaki« (gospodje), bogoslovno znanost pa zastopajo »debturi«. Svetna duhovščina se sme, preden dobi mašniško posvečenje, tudi poročiti, toda vdovcem zakon ni dovoljen.
V verskem oziru je treba poudariti to posebnost, da poleg naukov, ki jih ta cerkev priznava, priznava tudi le prve tri cerkvene zbore. Poleg nedelje praznujejo abesinski kristjani tudi soboto, kakor se tudi strogo drže Mojzesovih zapovedi glede jedi. Cerkve so razdeljene, kakor je bil razdeljen jeruzalemski tempelj, v najsvetejše, v sveto in pa v prostor, ki je dostopen tudi vernikom. V najsvetejšem hranijo skrinjo zaveze, ki je seveda narejena po nekakem vzorcu, kakor mislijo, da je bila judovska skrinja zaveze. Dečke osmi dan po rojstvu obrežejo, 40. dan pa krstijo, in sicer tako, da jih potope v vodo. Deklice krstijo šele 80. dan po rojstvu. To so jasni spomini na očiščevalne predpise novorojencev iz starega testamenta.
Kako pa je s Svetim pismom v tej deželi, ki je tako bogata verskih posebnosti? Popolnih rokopisov Svetega pisma v Abesiniji je malo. To sc da razlagati na ta način, da so popolni prepisi Svetega pisma zelo obširni in nepriročni, vsed česar uporabljajo Abesinci posebej Sveto pismo stare zaveze in Sveto pismo nove zaveze. Abesinci imajo 81 knjig svetega pisma, medtem ko katoliški kanon priznava le 72 pristnih knjig Svetega pisma. Od teh 81 svetopisemskih knjig jih je 46 starega in 35 novega zakona. Med knjigami starega zakona so tri apokrifne, torej ponarejene. K nove mu zakonu štejejo poleg 27 pravih knjig še 8 knjig apostolskih ’ onstitucij, ki jih tudi imenujejo knjige Klemena Rimskega. Vendar pa svetopisemski kanon v abesinski cerkvi ni povsod tako enoten, kakor je pri nas.
Posebnost staropismeskih knjig je ta, da etijopska cerkev nima obeh makabejskih knjig. To se da razlagati tako, da so ti dve staropisemski zgodovinski knjigi v Etijopiji šele precej pozno prevedli. Zanimivo .ie tudi. da Židje (Falaši), ki prebivajo v Abesiniji, uporabljajo Sveto pismo stare zaveze v etijopskem jeziku.
Število tiskanih izdaj Svetega pisma je v Abesiniji precejšnje. Etijopski jezik je še danes liturgični jezik. Novi testa-
izdajah, ki pa so vse izšle v Evropi. Pač pa stari zakon še ni nikjer izšel v popolni izdaji. Katoliški misijonarji so pač preskrbeli prevod Svetega pisma v amhar-ski jezik, toda ta prevod tli bil nikdar tiskan.
Končno je treba omeniti še to, da je Sv. pismo precej povezano z Etijopijo, katere del je Abesinija. Etijopci so bili zavezniki Jeruzalema, ko so ga Asirci ogražali. Okrog leta 700. pr. Kr. je etijopski kralj Šabaka pod poveljstvom poveljnika Taharka poslal Izraelcem na pomoč celo vojsko. Toda prerok Izaija (pogl. 18—20) je prerokoval, da ta etijopska pomoč Izraelcem ne bo nič koristila. In res je bil Taharka od Azahado-na poražen. V poznejših letih se zdi, da
so v Etijopiji večkrat vladale kraljice, katerim je bilo ime Kandakc. Komornika take etijopske kraljcie je krstil dijakon Filip (Dej. apost. 8, 27). Seveda je treba takoj pristaviti, da ni tako lahko določiti meje nekdanje svetopisemske Eti-jopije. Splošno mislijo, da je svetopisemska Etijopija bila današnja Nubija. Njeni prebivalci so sloveli po svoji visoki rasti in prijetni zunanjosti (Ec. 29, 10; Iz. 45. 14; Jer. 46, 9). Vsekakor torej pomeni Etijopija, Abesinija, poleg Kitajske naj-starejšo neodvisno državo in najstarejši svobodni narod na svetu.
Mali o
Razno
GRAMOFONE
in šivalne -stroje popravlja strokovno in po zmernih cenah mehanična delavnica .Justin Gustinčič, Tattenbacho-va 14, Maribor.	4875
JOS T1CHY LN DRUG.
Konces. elektrotehnnično po djetje, Maribor. Slovenska ul 16. tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vit. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah
ZIMA SE PRIBLIŽUJE.
Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štedilnikov in peči pri Justinu Gustinčiču, Maribor, Tattcnbachova 14. 4610
PEKARNA RAKUŠA
preje Robaus, sprejema domači kruh v najlepšo Izvršitev.	5076
izobražena. Mnogo manj jc izobraže-ment je v etijopskem jeziku izšel v več
ODP * r' '*= / l ' F Z V kovine. litine ter vsakovist-ne stroje kupuje in prodaja po najkulantneiših dnevnih cenah vsako množino Justin Gustinčič. Maribor. Tattenba chova ul 14.	3704
DRUŽABNIKA
sprejmem v lesno trgovino s potrebnim kapitalom, na prometnem prostoru, odda se tudi v najem. Ponudbe na upravo »Večernika« v Mariboru pod »Štev. 15700«. 5087
ZIMA PRIHAJA
zato se preskrbeti z odejami, katere kupite v veliki izbiri zajamčeno najceneje pri F. Novaku, Koroška 8.	5239
GRAFOLOG IN HIROSOF N. SADLUCKI V MARIBORU.
Gita: karakter, preteklost, sedajnost in bodočnost. Spre jema: Vsak dan od 9.—12. in od 14.—19. ure. Nastov: Maribor. Hotel »Pri zamor3 cu«. soba 26.	5193
V~SOBOTO IN NEDELJO
pojedina krvavih in jetrnih klobas v gostilni Mandl, Rad-vanje.	5207
Vsakovrstno KOŽUHOVINO
dobite pri Železniku, Kopališka ulica, po solidnih cenah. Prevzem novih del, kakor tudi popravil.	5210
PREVZAMEM GOSTILNO
v Mariboru ali okolici po dogovoru. Naslov v upravi »Večernika«.	5219
HRANILNO KNJIŽICO
40.000 Din Mestne hranilnice. Narodni dom, Spodnještajerske na posestvo proti polno-vrednostni vknjižbi iščem. Družinske Itišc od 10.000; Posestva od 30.000; — Obresto-nosne hiše, vile, od 100.000 Din naprej; Gostilne, mline, trgovine, pekarije prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26.	5274
IZVANREDNA PRILOŽNOST! Novozgradba, soba, kuhinja, hlev. vrt 10.000. Dobička-nosno posestvo. 2.3 oralov, pri mestu, 4 vagone sadja letno, 145.000. — Trgovska hiša v sredini mesta, več lokalov in stanovanj, 380.000. Kakor vile, gostilne, mlini, žage, industrije. Posredovalnica »Rapid«. Gosposka 28.
5252
Prodam
JUGOSLOVANSKA HRANIL-NICA IN POSOJILNICA
Maribor, Kralja Petra trg 6, Telefon 2506, izplačuje vse stare in nove vloge takoj v celoti. Daje posojila na obroč no odplačevanje. Domači lira nilniki brezplačno na razpolago.
Krizo vsak premaga Kdor varčuje in nalaga Za težke čase oskrbljen Če rabiš prej — dobiš vse ven!	5247
VSAKO SOBOTO
krvavice in druge specljali-tete. Sprejmem tudi abonente po solidni ceni. Lojze Majcen. Kolodvorska restavracija.	5265
Posest
GOSTILNA BARIČ. TEZNO
pojedina rac ter pečenic. 5269
enodružinsko hišo
z vrtom blizu Maribora poceni prodam. Polovica kupnine v gotovini in drugo knjižice. Pišite pod »November 1935« na upravo »Večernika«, Maribor.	5225
JEDILNE IN SPALNE SOBE.
sperane, politirane, pleskaue ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48.
KOKOSOvfTEKAčii in brisače, linolej,	voščeno
platno, umetno usnje v speci-jalnih kakovostih dobavlja najceneje samo Novak. Ko-roška 8, Vetrinjska 7	4285
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenili mizarjev, Vetrinjska ulica 22. na-sproti tvrdke V. Weixl. 9-t.
VINO 1935
belo in rdeče, dobite od 5 litrov naprej pri gospe Pavli Kokoschinegg, Košaki št. 18. ____________52H____________
Kupujte svoje po« trebSilne pri naiih mserentih l
Maribor
pravila
snežk.
Majboff varna naloiba denarja, ker /amil za vloga pri tel hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem m z vso svojo davčno m ožjo — - Hranilnica I m v r i u I e vse v denarno stroko spadajoče posle I o i n o m liuiantno
Sprejema	m£S2j£$l	Podružnica:	CELJE	ž3»ŽSš«Sttižfa«Sr
Miiiigiigiiiiiiiiiiiiii!
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik; RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni
STANKO DETELA v Mariboru.
Zdrave noge zdrav narod, zato dobro
Opravilna številka IX I 3077/35-
Dražbeni oklic
Dne 30. decembra 1935 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Pekel vi. št, 4, 36, 53 Vosek vi. št. 37 Cenilna vrednost Pekel vi. št. 4 Din 91.405'—
Pekel vi. št. 36 Din 56.121 50 Pekel vi. št. 23 Din 23.649-60 Vrednost pritiklin: Zemlj. knjiga Pekel vi. št. 4 Din 7.890'— Zemlj. knjiga Pekel vi. št. 36 Din 4.515'— že prišteto k cenilni vrednosti zemljišč.
Najmanjši ponudek: Pekel vi. št. 4 Din 60.936'66, Pekel vi. št. 36 in 53 in Vosek vi. št. 37 skupaj Din 58.371'16
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sreske sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 28. oktobra 1935.
Kožuhovina
je prispela po solidnih cenah.
Novi izdelki in popravila izvršuje poceni
Šoper Julijana
krznarstvo
Maribor, Glavni trg St. 9
Izdelujem modne damske, moške in otroške čevlje vrst po nizkih cenah.
tudi vsa po-galoš in Se priporoča	5013
Leo Bal, Mor
Stolna ulica štev. 4.
Sprejema hranilne y!oge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
Posteljne edeie. nstelino nerllo. zgrnias
pernice, puh, perje kupite na vsak nač'0 najboljše samo v specijalni trgovini
A. ŠTUHEC, Maribor, Stolna 5
5240	Odeje	samo	z	belo	vato	od	Din	78	naprej-
Briliantroi nakit
kakor vsakovrstne okraske predelam iz starih v na.n10 dernejše. Vzamem tudi staro zlato, srebro in zlatnik po najvišji ceni v račun. Popravila hitro in cenen® Priporočam sc cenjenim strankam
Avgust Jahn, zlatar in juvelir, Stolna ul- 2
Opravilna številka IX I 2903Aivjf?
Dražbeni oklic
Dne 8. januarja 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem soc# v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Sv. Magdalena vi. št. 429 3	Zg.	Radvanje	vi.	št. 277
Cenilna vrednost vi. št. 429 Din 173.352'40 vi. št. 277 Din 62X47'-Najmanjši ponudek vi. št. 429 Din 86.676-20 vi. št. 277 Din 31.023-50 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri dišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražb^ sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škod zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit 1 -uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. SM«
dne 31. oktobra 1935.
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
OPREMLJENO SOBO
oddam. Tattenbachova 19-1, vrata 5.	5249
SOLNČNO SOBO
odda samostojna vdova (kam niška vilova četrt). Turner* jeva 34.	5253
ODDAM SOBO
s prostim vhodom z dvema posteljama. Barvarska ul. 3. 5256
SOBO S HRANO
oddam. Vrbanova 28, pritličje desno.	5261
OPREMLJENO SOBO
za dve osebi oddam s 1. decembrom, event. s celo oskrbo aili uporabo štedilnika. Pobrežje. Nasipna ul. 54. 5262
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam s 1. decembrom. Pobrežje, Zrkovska cesta 33. 5263
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Studenci, Slomškova ulica 9.	5264
Stanovanle
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Tudi vzamem samo na hrano. Jože Vošnjakova ul. 19. II.	5232
SOLIDNEGA GOSPODA
vzamem na stanovanje in hrano. Aleksandrova cesta 64. Lešnik.	5233
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, oddani mirni stranki. Pobrežje, Aleksandrova cesta 54.	5237
GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano po zelo nizki ceni. Židovska ulica 14, I. nadstr., vrata 8.	5238
LEPO STANOVANJE
sobo in kuhinjo, elektriko in vodovodom ter vsemi pritiklinami oddam za Din 250.— mesečno mirni stranki s 1. decembrom. Naslov v upravi »Večernika«.	5258
NA HRANO
in stanovanje sprejmem gospode. Melje. Vprašati Koroška cesta 8, na dvorišču, II. vrata.	5259
STANOVANJE
kuhinja, soba in kabinet, oddam manjši družini. Metelj-kova 54.	5270
II!
na Rotovškem trgu sprejema vsa popravila kakor tudi naročila po meri. 4188
iudi Bat’a čevlje.
Vreden
ogled pohištva
specijaliteta tapecirano pohišto
„Weka“ 49BU
stanovanjske potrebščine Maribor, Aleksandrova 15
Izložbe do 22 h razsvetljene
SOBO IN KUHINJO
oddam. Pobrežje. Zrkovska cesta 24.	5208
BOLJŠEGA DELAVCA
sprejmem kot sostanovalca. Loška ul. 5-1, vrata 7. 5260
Službo dobi
SIMPATIČNO MLADO GOSPODIČNO
sprejmem za celi dan k dvema otrokoma Hrana v hiši. Naslov v upravi »Večernika«. 5213
Kožuhovino
Veliko izbiro od najfinejše do najcenejše. Strokovno izdelano, po solidni" dnevnih cenah dobit® samo pri
P, Semico
krznarski mojster
MARIBOR	-
4898 Gosposka ulica štev- j0/
CK*** ♦♦♦
Spomnite se CMD'
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR,	El	O	M
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din
KOVČKI, DAMSKE TORBICE.
aktovke,, listnice,, denarnice, tobačnice, potovalne, šolske »n lovske, torbe, .nahrbtniki, gamaše, ovratniki, nagobčniki in biči za pse. Velika izbira, zmerne cene. Kravos, Ma-ribor, Aleksandrova 13. 4864
KUHINJSKO OPREMO
ter dve postelji poceni prodam. Državna cesta 2, II. n., vrata št. 4._____________5212
IZREDNA UGODNOST!
Vsled velike zaloge prodajamo izpod nabavne cene izborna vina: Ljutomerčan Din 10.— po litru; Belokrajinska črnina Din 10.— po litru; Dalmatinsko sladko Din 10.— po litru; Prošek, špecijal Din 24.— po litru. Cene samo čez ulico! Automatski bufet. 5231
VEČ SPALNIC TER KUHINJ
naprodaj po zelo ugodni ceni mizarstvo Kolarič, Vojašniška ul. 8.	  5051
TELEFONSKI APARAT~IN VENTILATOR
oba kompletna in le malo rabljena, po ugodni ceni napro-daj. Naslov v upravi. 4235
USNJENO SUKNO
s kožuhovinasto podlago poceni prodam. Tattenbachova ul. 18, pritličje 2._____5255
VINO
od 5 litrov naprej Din 6.50. Hofrat, Meljski hrib. 5257
~kompletno~spa1nico
novo, barvano, prodam za Din 1700.—. Mejna ulica 34. 5268
ZIMSKA SUKNJA
in več oblek, vsre dobro oh ra5 njeno, poceni naprodaj. Vprašati Gospodarska zadruga. Kopališka 2 .	5251
Kupim
NAJBOLŠE PLAČUJEM
staro zlato, srebrne krone in umetno zobovlje. A. Sfumpf, Koroška cesta 8	  4369
HRANILNE KNJIŽICE
celjskih, ptujskih in mariborskih denarnih zavodov takoj kupimo. Plačamo najbolje. Bančno kom. zavod. Maribor.
Za odgovor Din 3.— znamk. ____________5221____________
PISALNI STROJ
dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe z navedbo znamke na poštni predal 27.	5245
Sobo odda
SOBO,
mirno ob parku. Vrazova ul. 9-11, levo._____________5124
Oddam takoj
ELEGANTNO SOBO
na ulico v bližini kolodvora in prodam peč za žagovino. Naslov v upravi »Večernika«. ____________5236	_	_____
VELIKO SOBO
s štedilnikom oddam. Nasipna ulica 78 ob Tržaški cesti.   5241______________________
SOBO OPREMLJENO
oddam v Maistrovi ulici. Naslov v upravi »Večcrnika«. 5242