Št. 105. V Gorki dn<> 31. deceiabra 1900. Letnik II. J/Jiaja vsak torek in kohoto v It'dnu ol> II. mi prcdpoldne za lncsto ti'i" uh 3. iin popoldne za do/do. Slant' po posti prcjenian ali v Gorici na do in pošiljan rcloli'lnn «S K., pollctno 4 K. in (•tMil'cliKi 2 K. J'rodaja se v (iorici v tobakarnali Schwarz v Solskili ulicah in .1 <> I- lersit/. v Nunskih ulirali po K vin. (Yeeemo i/danje.) licdiiištvo in upiiiyuistvu se nahajala v «Nanxlni I i s ka.ru i», nlica Vctluriui h. St. iJ. hopisc je nasloviti na ureduiälvo, oirlasc in nann-nino |i:i na upravuištvo «(»once». Ojjlasi so ranmijo po petit- vrslali in sicc.r ako sc tiskajo 1-kraL po K) vin., 2-kral po 1-i vin., 3-krat po \2 vin. Ako sc vcckral liskajo, raču- nijo sc po j)ogo(]bi. IzdaJKtelj in od^ovorni urednik Josip IVIarušie. Tisku „Narodna tiskarna" (od^ov. J. Marušie). "VQIUXXtQX V-, ETTRXJBI Zapišit^ Da svoje glasovuico: dF. jfaxton, QpegoFexe, profesor v Gorici. S tern zadenete jedino pravo. Tuma Gregorčič. Dovolile, du tudi jaz svojo po- vein o kandidatu »narodno-napredne« strankc za V. kurijo. Dr. IJonrik Tuma, rodoin Ljubljančan, je začcl svojo karijoro kol Ijndski učilelj; ko jo moral svojo službo piistili, po- svetil se jo jurislariji; obrnivši hrbol svoji kranjski doinovini si jo po do- končanih vseučiliščnih šludijah izbral ¦Primorsko v svoj delokrog; In mod njimi je hotel razviti svoj organiza- lorični in reformatorični talent. Kot adjunkl prišel je najprej v Tolniin, potem v Gorico; a ko se je s po- morjo naših veljakov vrinil v de/elno poslanstvo in odbornistvo, cul.il se je kmalu višcga od vseli drugih in jel se je spenjati po državnem po- , slanstvu. SIiižba pri sodniji mu je i postala nadlezna, odloxil jo je, oprl. na spričevalo p <> p o I ne teI es n e ob nemogio sti. kalrra pa mu ui branila, da se ni zaklouil y odvelniško pisaiTiico onega inoža, kateremu je bil v svoji poprejšnji službi najhujši nasproLnik. Kot adjunkt je branil kniete pred advokafi, kot odvelniski koncipijent je izjavil, da nima prav- nega čula, kdor se ne pravda. Ker se mu ni lakoj posrečilo njistopiii one politiske karijere, ktero si je zelel, hotel je zopet popuslili advo- kaluro in povrnili so v drzavno sodnijsko službo. S preponižno vlogo, polno samozatajevanja in kesa je prosil, naj bi ga zopet vzeli k sod- niji, — a zdi se, da se je kornpe- tentnemu oblastvu gabila ta prcponiž- nost in spremenljivost, zato je pro- šnjo oladko odklonilo*). Primoran po tem lakem ostati na svojem me- stu, vrgel se je v morjc domače po- litike, izbravši si za svojo ladjo »Sočo«, a za veslarja gosp. Burjo in od ledaj mu velja geslo: Plavaj ali utoni! lz Leb kralkib potez vi- dite, da imamo upravili z neslano- vitnini mozem, kteri obrača svoj plašč po vetru in ne išče ined nami uič druzega, nego samega sebe. N;.'jlepse pa ga označujenjegovo vede- nje v zadevi pobiranja državne in deželne užitnine. Kakor je znano, je v zadnji seji poprejšnjega zasodanja poslanec dr. Verzegnassi po končani razpravi deželnega proračuna za I. 1900 sprožil naslednji predlog: »Spoznavši, da pobiranje deželnih doklad na užitnino in deželnib (iavsčin na pivo ¦) V svoji prošnji jc i/.javil, da sc odpovc di:2(.>liu>inii odbornišlvu, dczelnernu poslanstvu in sploh vsemu poütikuvanju. O p. u r e d 11. in na žganjino v lasliii upravi, bi utegnilo biti dezelnenm zalogn v največo korisl — in v jumion, da sc zaproči, da se deželna koi'isl ne pi'epiisti dobičkarskim nameram za- sebnili podjelnikov, naroča se de- želnornu odboru, naj pretrese in predlozi dezelnemu zburu v prihod- njem zasedanju načrl, zadcvajoc ustanovitev in vredbo dežclnega užit- ninskoga urada«. Ta sklep je bil enoglasno sprejet in kakor jc uieni osebno dobro znano, je dr. Tuma žc poprej pri raznib prilikab naglašal, da se mora sprejoti pobiranje užitnine v deželno upravo, ker bi s tem dežela zelo povekšala. svoje dohodko. In kaj se zgodi V Ko je holel deželni odbor o dani priliki prcjclo J nalogo izvrsili ler prevzeti pobiranje dezelne in državno iizitnine v svojo j upravo ler stopili potem že s po- ' polnim fail accompli (z dovršenim načrlom in uradom) prod dežolni zbor -— kdo se je lu zrepencil prol.i toj namori: dr. Tumovo glasilo, katero se je z vso strastjo zagnalo , v boj v prilog zasebnenm podjel- niku in proti deželi. Kar je bil deželni poslanec poinagal graditi, lo je dezelni odbornik po svojem gla- silu podiral in laklično tudi podrl. »Soča« v zvezi z zaupniki »narodno- napredne« stranke in z užitninskimi uradniki in opravniki zasebnega ])od- jetnika je unicila trudapolno in z znanienitimi slroski združeno pri- zadcvanje deželnega odbora in nje- govih zvestib uradnikov - - in pod- jelje pobiranja državne in dezeine užilnine je prišlo pri obnovljenju pogodbo zopol v rok(j poprejsnjim podjotnikoin v obcnlljivo skodo celi dezeli, pa ludi doličnim obrl- nikom samim, kakor se bodo le prezgodaj zavedli. V založbo dcžolnih polrcbščin, ki so se znat.no pomnožile zlasti po prispovku deželnega zaloga k stroskom okrajnib šolskili zalogov - bi bil jako ugajal večji «iohodek na deželni užitnini in dobiček na dobodkih od državne užitnine; — morda bi se bilo cclö lahko opravilo brez vsa- kega poviška deželnih doklad in davsčin — in tudi občine hi so bile izdalno okoristile po večjih dobod- kih od svojih užitninskih naklad,— dočim je nastala neobhodna po- i treba, da se je deželna doklada , na užitnino vina in mesa podvojila, to je od 40 od sto prvikral na 80 od sto in da se poviksajo tudi do- klade k izravnim davkom in sicer doklada na zeinljarino od 15 na 20 I od sto, na h šno razredarino in na- i jemnarino od 20 na 27 od sto in doklada na pridobninski in renliii i davek, pa na davek od večjih plač od 20 na 82 od sto. Tako je vsaj nasvetovano na j)odlagi deželnega | ! proraciina. Vidite, dragi volilci, na ; lej lepi uslugi zahvaliti se Yain je ! prav posebno glasilu »odlicnega« po- i slanca dr. Turne in ujegovim privr- ! žencem. j In če se ozremo okrog sebe po vsoin slovenskem dein nasc lepe, nekdaj lako miroljubnc dežele, kaj vidimo? Povsod ravs in kavs! Mod trgovi in vasmi, mod obrtniki in kmeli, mod dnliovniki in učitelji — vse razprl.o, vse prijazne vezi raz- rus(Mie, Ijiidslvu zbegaiio, da ni bilo j še nikdar lako, kar painlijo najsta- | rejsi ljudje. No, in od kod vse to? Čilajte »Sočo« list za listom od \ enega lota sem in čo imate sc kaj zdrave razsodnosli v glavi, pridete kmalu na sled, morale na sled pri Li, kdo je zakrivil to zalostiu1, neznosne, sramotne razmere v deželi — in po lej sodbi dclajte, volitc! 0 kandidatu nase «Iranke ne bom mnogo govoril: je nase gore list, vsem znan po rcdki nadarjeno- sti, po duševnih viiinab, ki ga odli- kujejo, po trdneiu značaju, po vneti, neumorni delavnosti in po visoko- dusni požrtvovalnosti povsod, kjer gre za blagor naroda in domovine. Njegovo dosedauje delovanje v de- želnem in državnem zboru je za- biljezeno v dotičnib objavljeiiib poro- čilili in ne potrebuje posebnc ocene. Njegovi nasprotniki — in kateri de- lavec na javncm poliličnem polju jih nima dandanos? — se zaganjajo nanj, češ, da je klerikalec, odvisen od nj. e. kardinala, in ga sumničijo cr\(). da je v nekaki zvezi z vlado. I Mi pravimo na to: Kot duhovnik je I to, kar mora bili, uzoren v svojem življenju in delovanjn pa vedno tak, da možje, ki so zares naprodni v blagem zmislu to besede,lahko ž iijini soglašajo in sodelujejo. Njegovo na- predno mišljcnje se najjasncje razo- deva v njegovem dolgolelnem, vstraj- nem in požrtovalnem delovanji v ])J'id slovenski Ijudski šoli v Gorici. Ko se je bilo njegovemu trudapol- nemu prizadevanju posrečilo, da je organizovalbralno in podp. drustvo v Goi'ici,zacel je vnjcgovih članih vzbu- jati in vnemaliskj'bza narodno vzgojo otrok. V ta namen je uslanovil naj- prej prvi, potem drugi m tretji slo- venski otroški vrl v Gorici in ko je iz tch vrtov vzrastel tako rekoč nov rod slovenskih otrok v meslu, usta- novil je prvo zasebno slovensko ljudsko solo, ktero je širil od leta do leta. v primeri narašajočega šte- vila za solo sposobnih olrok, skrbel za njo, kakor more le najvestnejši oče skrbeli za svojega otroka ter jo dovel do danasnjega, razvoja, ko jo vidimo lepo vrejeno v krasncm po- slopju »Solskega doma« razvilo v osemrazrednico, z ohrlnima šolama za dečke in deklice — sola, koje je po pravici pravi ponos Goriskih Slovencev. Mnogo rodoljubov ga je v tem delovanju radovoljno podpiralo in ljudska pozrlovalnost se je redno kazala in sc kaže še vedno ncus;di- Ijivo; — a glavno delo, vrhovno vodsl.vo, je slonelo vcs čas in sloni so zdaj na njegovih ramenih in po- zrlovalnost njegova za la zavod je tolika, da bi cast delala vsakemu milijonarju. Imenujte mi, prosim, kalerega druzega poslanca. ali veljaka na vsem Slovenskem, kateri bi se lahko ponašal s tako velikanskim delom in s tolikim uspehom! Jaz trdim: V » š o I s k e m Do m u « s e p o 1 a g o in a, a zancsljivo p r e r a j a G o r i s k o m e s t o — in zalo mi je la zasluga neprecen- Ijiva in ona sama vredna, da jo sla- vimo s krasnim sponienikom. A do- kler ne moremo druzega, bodimo mu vsaj hvaležni, povzdignimo nje- gov ugled s soglasno izkazanim za- upanjem. Med Ijudskimi učitelji — in to je čudno in skoro da nei'azumljivo — je precej znal.no število Gre- gorčičevih, vines prav strastnih na- sprotnikov. Od kod to? Zopet čujemo od- govor: ker jc klerikalec, ker je za odvisnost Sole od cerkve! Mogoče, mi ne vemo nič o lem. To pa vemo in lahko dokažemo, da se je dr. Gregorčič mnogo, morda mod vsemi dezelnimi poslanci največ trudil za zboljšaiije ginotnega stanja Ijudskih učiteljev, seveda z ono previdnostjo, katera je velevala učitelju pomagati, a davkoplačevalca ne prehudo obre- menili. Leta 1893. je imel naprav- ljen zraven načrta zakona v zbolj- šanje učiteljskih plač tudi tri pred- loge (varijanlc) zastran ustanovitve deželnega šolskega zaloga, oprto na temeljite vseslranske poizvedbe, ki so mu pobrale mnogo časa in pri- zadele mnogo truda. Ker ni bilo tisto leto mogoče spravili to predloge v razpravo, drezal in polikal je v naslednjih za- sedanjih tako dolgo, dokler se je vsaj deloma doseglo zboljšanje uči- teljskih plač in se jc zakonn zaslran prispevanja dezelnega zaloga k stro- skom šolskih okrajov nstvarila ne- kaka podlaga, na kalori bo mogoce še kaj stoi'ili /a zboljsanje ekotio- iničncga slanja Ijudskib nčilcljev. Sevoda so tudi v tern vpra- šanju vsi drugi naši poslanci sogla- sali in sodelovali, a inicijaliva jc bila njcgova in največji kos dela je tičal na njogovib ramenih. Koliko iso je dr. Gregorčič v dežolncm in državneni zboru polezal v vn.rsl.vo nasib narodnih pravic, koliko posebno za izvršcvanjo na- rodno onakopravnosti vjavnili nrndili. koliko jc prosil in doscgel v |)rosj)ch nasih drzavnib okrajnih rest in dni- gib občil in javno korislnib podjclij lo jc vse pi'odobro znano vsctn, ki bocojo za to vedcti tcr no za- pirajo v strastni zagrizenosti svojih uses vsemu, kar jc naš narodni vo- dilclj na Goriskom zasluznoga ukronil in dosogol v korist dcžcli, posamoz- 11iiii okrajem, občinam in ludi osc- bani. Istina jc, koja so no da utajili, on ima za seboj dolgoletno, zaslu- zono delovanje, njegov loknicc prazno pene obstoječe v jalovih ob- Ijnbali in nacrlib in —nič druzega. Volilci! zdaj je na Vas, da izgovorite po Svoji vesti zadnjo od- locilno l)csedo! V Gorici, na Silvostrovo 1900. . Rodoljub. llosen opoinin volilnim možom! Možje volilji! Dne 3. jail, sle poklicuni na voli- šče, da si izberete moža, ki naj v držav- iicm zboru zastopa vaše in vašega naroda koristi. Ponujata so vam dva kandidala: dr. Anton Gregorčie in dr. llonrik Tuina. Katerega vam bo voliti ? Poglejte si ju nekoliko pobliže ! Jeden deluje že dvajset let na po- li Menem polju in deset let je naš priznan voditelj. Vfis ta čas združuje vse stanove pod jedno zastavo, ker je prepričan, da je nam go risk im Slovencem le z zjedi- njenimi niočmi mogoče obvarovati se narodne smrti. V jedinosti, v slogi, v skupnem delovanju vseh slanov je naža rešitev! — Drugi je šesto leto deželni poslanec in odbornik. V tern kratkem easu se rnu je posrečilo, da je zanesel med nas goriške Slovence najostudnejši bratornorni razpor. Ne družiti nas, cepili nas je glavna naloga vsemu njegovemu delovanju. Stan hujskati proti stanu, v tern išče .,rešitve" našernu narodu. Jeden stan pa boče popolnoma izključiti od vsega politicnega delovanja, stan, ki ima najvecjo zaslugo, da živirno SJovenci še kot narod in da se nisrno že zdavna potopili v morju tujine — duhovni- š k i stan. Jeden si je stekel za našo narod- nost v Gorici nevenljivib zaslug. Iz skrom- nib otroskib vrtcev nam je ustvaril mo- gočne poslopje „Öolski dorcr', kjer uživa sedaj okoli 800 otrok pouk v svojem materinem jeziku in se tako ustavlja potujčevanju. (Je ne bi imel nobene druge zasluge za naš narod, rnu obrani „Solski dom" nesmrtno slavo. — Kaj je naredil pa drugi ves čas svojoga javnega delovanja ? Naj nam pokaže sadove svo- jega odborniiHva! Kje jenovi šolski zakon, kje cestni zakon, kje sanitetni zakon, in se drugo, kar nam je obelal V Načrti, sami načrti, druzega nič! Pač jedno za- slugo ima, bodirno pravični! Ustanovil je „Trgovsko-obrtno zadrugo", pri kateri plačujejo nasi ubogi ljudje za posojila do 107o obresti in čez. Jeden je skrajno nesebieen in skro- men, kar je obče znano. Pri vsem svojem delovanju ne išče ni slave ni blaga; vodi ga povsodi le ljubezen do svojega ubo- gega naroda — trpina. Kar inu preoslaja od dobodkov, daruje svojemu narodu. Poglejte le v „Zlato knjigo1' našega „Šol- skega doma!" — Drugi pa Irdi in za- govarja nacelo, „da in o r a p o s 1 a n e c n a j p r e j z a s e s k r b e t i, p o t e in š e le za svoje volilc e". Pri vsem svojem delovanju išče v prvi vrsti samega sebe, da uasiti svojo neizmerno česti- hlepnost. „1 n ker d r. G r e g or č i e n e s k r b i za se, mora past i". Jeden je ves čas svojega politicnega delovanja jednako dosleden in značajen mož. Kar spozna enkrat za pravo, to zagovarja in izvrsuje, kakor ni drugače pričakovati od — m o ž a. — Drugi je pa vedno in povsodi dosleden v —- ne- doslednosli. Kar rnu je danes erno, urn bo jutri belo, in narobe. Kot sodni urad- nik je obsojal odvetnike, češ da so po- guba našemu narodu, kot odvetniški kan- didat je pa trdil, da so odvetniki našemu kmetu velika dobrola, ker inn utrjujejo „prnvni cut"'. Mo/ menjuje svoje prepri- čanje po svojib službab. Pred leti je po- udarjal, da S 1 o v e n c i n e opravimo n i č b r e z si o ž n e g a s o d e I o v a n j a z d u b o v n i k i, d a n e s j i h p a i z- k 1 j u c u j e o d v s a k e g a p o I i t i ti- ll e g a d e 1 o v a n j a. Če vse to mirno premislite, možje volilci, boste glasovali vsi za dr. A n- t o n a G r e g o r č i č a, prof, bogoslovja v Gorici, ki se drži našega starega pro- grama : Vse za vero, dom, cesarja! Tnniovo delovanje. Neštetokrat je poni/.evala razkolna ,.Soča" naše poslance tor jib imenovala ,.lrote", ki nič ali le malo delajo. Tudi Tuniovii osabnost je lani 9. januvarija skrajno žalila vseh 9 slovenskih poslan- v.ov v znanem pismu na predscdnika ,.Sloge'1, v katerem je tedanji odvelniški kandidat dr. Tuma pisal, da ,.noce dajali svojega imena vodstvu političnega društva in delegaciji deželnega zbora, kjer ni rnoške energije, ni načrta, ni vodilnib misli". Tako sodbo se j(l di-znil izreči mladi ,. [»rivandranec" — tako se imenuje Tuma v „Soči" samega sebe — o svojih sopo- slandh, med katerimi je bil tudi skrajno energit'iii grof Coronini, o kterem je sam Tuma v 67. štev. „Soče" pisal, da je 'skusal v deželnem zboru vse dobiti „z naskokom in najkonsekvcntnejšo neod- jenljivostjo''. Med lako žaljenimi poslanci je bil tudi kakor čebela marljivi Gregor- čič, bil je med njimi tudi <;. dr. Abram, starosta slovenskih goriških poslancev, kojemu niso vredni vsi ti goriški Terziti niti jermenov njegovih črevljev odvezati. Ista razkolna „Soča", ki slovenske poslance tako nezasluženo graja in poni- žuje, povzdiguje svojega inalika č(^z mero ter hvalisa njegovo delovanje tako osludno in pretirano, da si mora misliti elovek, ki ne pozna dejanskih razmer, da bi bil g. dr. Tuma gotovo sam tudi svet ustvaril, ko bi ga ne bil slučajno s tern prehitel — Bog Oce. Ta nezaslužena graja drugib slo- venskih poslancev in pretirano hvalisanje dr. Tume dalo nam je povod, da si ogle- damo natančneje dr. Tumi» dejanje in nehanje. Zacnimo! Na političncin pol.ju ni mogel g. dr. Tuma razvijati posebnega delovanja, ker je Gabrsček sam skoraj vse opravil. To trdi Gabršcek, to potrdi tudi Tuma. In njirna moraino vendar verovati ! Prvi namrec [>ise 23. maja v „Soči": „Politiški del „Sloginega" delovanja je bil pogla- vitno v mojih rokah. Vse boje za narodno enako})iavnost pri vseh rnožnih oblast- nijah scmii vodil sam" itd. Tuma pa pravi v „Soči" od) 19. septembra pr. I.: „Danes sem preprican, da je vse politično delo zadnjih let, vsi nasi uspehi na političnem polju zasluga A. Gabrssieka". Kot odbornik drušlva „Sloga" ni Tuma mnogo deloval, kajti v 75. štev. lanske „Sočeu priznava sam, da prvo leto ni imel n. pr. v vodstvu volitev niti pojma, da se ne spominja za vso dobo svojega odborovanja, da bi imeli sploh kaj resnega v pogovorih in da so jeniali navadno le poročila dr. A. Gregoröica o solskih zadevah na znanje. V svojem clanku „Politično društvo „Sloga" po- udarja izrečno. da se je večinoma vse, kar se je sploh slorilo t političnem drustvu ,.SIoga", storilo s pomocjo A. Gabrščeka. V de/elnozborskem delovanju je bil eksodus, kterega je uprizoril Tuma ,ai 1897. najvažnej.ši politični korak tega rnoža. S tein je pričela triletna abstinenca, ,.tri izgubljena leta", kakor je letos „Soea1' pisala. Tuma j<' loraj abstinenčno politiko zasnoval, a javno zastopstvo te polilikc v „Soči" so morali prevzeti drugi inozje. Gabrscek vsaj ioži v „Soci" od 23. maja. da ni „SocV dobila od tistili gospodov, ki bi morali prvi poseči v boj za absti- nenco, niti črkice. Tudi 6. oklobra pist; Gabrscek: Kar se tice vseh clankov te- kom 2 lcl (o abstinencni poliliki), sta bila jeilina inspiratorja dr. Gregorčič in grof Coronini — nikdar pa dr. Tuma. Idimo dalje. Na solskem polju prepušča g. Tuma sam največje zasluge g. Gregorčiču, ko piše v ,.Soci:: od 7. septembra j)r. 1.: ..Kdo bi ne priznal neumorne delavnosli in zaslug dr. A. Gregorčiča na tern polju V Kdor je bil v njegovern obližju, ve, da je äolstvo ono polje, na katerem dr. A. Gregorčič dela z vso vnemo in se veseli najmanjsega uspeha s pravi in otroskim veseljem. In do danes je vsakdo le pri- poznaval, vsakdo to poudarjal, in „celo': A. Gabrscek in jaz." Enako lojalno je priznal Gregorči- čevo delovanje na šolskem polju tudi Gabrscek v 41. st. ,.Soce" lanskega leta, kjer čitamo:[,.Pi(Mlsednik „Sloge<( g. Greg., se je bavil v glavnein z raznovrgtniini solskimi in vzgojevalnimi zavodi. ki so mu dajali ve d n o in n o g o s k r b i j i n d e 1 a." Kaj naj rečemo o Tuniovem delo- vanju v deželnem šolskem svetu? Pri tej velevažni šolski oblasti je g. Tuma edini zastopnik goriških Slovencev, a tudi tu je bilo njegovo delovanje jako | oinejeno, kajti ,.naš deželni šolslci svet j(i le slopilo, vse važnejše stvari se od- pravijo v Trstu." To trdi „SocV od 17. marca t. 1. in dostavlja, da je bil ludi ukaz dež. š. sveta, naj se ucit(>lji ne niešajo v politiko, v Trstu skuhan in da v seji dež. š. sveta o njem ni bilo govora. In tu vprašamo g. Tumo: Ali ste že v dež. š. svetu kedaj protestovali proti temu. da se najvažnejše reči rešujejo v Trslu, in no. ua kompetcMitnem meslu, to jc v sejah gori^kega dež. 5. sveta? Ali ste se že oglasili kedaj proti t^mu, da se postavno določeni delokrog našega dež. š. sveta na ta način omejujeV Kot deželni odbornik opravlja dr. Tuma navadna birokratska dela; o kakih relormah, o kakein novein cestnem in sanitetnem zakonu, o kterem jc po svoji izvolitvi večkrat govoril. ni no duha ne sluha. KoL referent za kmetijsko solo jc menda enkrat pokukal na ta za kmelij stvo velevažni deželni zavod. Še en slučaj. Za užitninske stvari je dr. Tuma poro- čevalec v deželnem odboru. Neki poslanec ga je že leta 1895. opozoril na to, da bi bilo koristno, da dežela prevzame užit- nino v lastno upravo. Ko se je v letoš- njem zasedanju de/elnega zbora o tern sklcpalo, jo. dr. Tuma sicer glasoval za ta predlog linančnega odseka, ali na shodu v Vrtojbi je priznal. da se ni bavil s tern vprašanjem. Ali ni to lep referent za uzitninske stvari, ki ni našel tekoin 0 let časa, da bi se bil bavil s tern vprasanjem, ki je za naše deželne tinance tolike važ- nosti ? Oglejmo si se Tumovo delovanje :ia gospodarskem polju. Tu mu nc odrekaino zaslug, a tudi te niso kdo ve kako velike. Saj pise o svojem delovanju v posojil- uici sam Tuma, da ni prevzel I. 1895. in 1890. v ravnateljstvu posebnega posla> ker se je še le u č i 1 zadružništva. Tudi v naslednjih letih ni imel posebnih za- slug, ker je v posojilnici deloval s po- močjo dobro plačanih uradnikov, docim so jo drugi rodoljubi vzdržavali v naj- hujših časih brez uradnikov. 11 koncu se par besedij o „Trgovsko-obrtni zadrugi". To Tumovo „dete" — tako je imenovala „Soča"-,,Zadrugo" — je le kopija laške „cooperative". Končni uspeh tega denar- negu zavoda se pokaže še le po dveh letih; a danes že konslatujeino, da ima „Zadruga': tudi svojo sencnato stran, in ta je —- previsoka obrestna mera za pred- ujmc. Predujmci plačujejo čez 10-od- stotne obresti. Naslikali smo Tumovo delovanje in sicer večinoma na podlagi citatov iz nje- govega glasila Ta slika nam kaže dr. Tumovo de- lovanjr». Zdaj pa trezno in mirno razso- ditc, ljudje bo/Jo, če je tako delovanje v red no tega vecnega hvalisanja, kakor ga bobna v svet njegovo glasilo „Soča"! Davsfma na ž^anje v finančnem odseku. Deželni zbor goriški se je odpovedal do sedaj že dokladam na osebno doho- darino vladi na ljubo; sedaj naj bi se odpovedal obdačenju žganja, t. j. dav- ščini, ki je pri nas najmanj odijozna; povišanja doklad na pivo pa noce vlada potrditi vkljub opetovanemu zahtevanju deželnega zbora. Ker se množijo potrebe in stroriki de/elne uprave od leta do leta, kaj naj po tern takern dežela še ob- dači ? Zato si nakhidamo veliko odgovor- nost, ako liocemo meni nič tebi nič od- povedati se pravici do davščin na žganje za primeroma neznatno vsoto G5.000 K. Slednjič predlaga govornik,- naj se vlatlna predloga sprejme nes[)remenjena, toda vlada naj dovoli deželnemu zboru, da siTKi žganje še nadalje obdačiti s po- sebno davščino do najveO 30 h od vsa- kega lilra alkohola ali 12 h od litra na- vadnega žganja, ali pa, ako noče tega, naj da deželi 80.000 K na leLo kot pri- spevek v deželni solski zalog, in naj do- voli povišek davscinc na pivo od jedne na dvo kroni. Saj je to prava ironija, da pobira naša dežela, ki je eminentno vinska, le 1 K od vsacega hi piva, dočim pobirati Kranjska in Štajerska po 2 K, dasi se tain mnogo piva izdela; in da ima Istra celo 3"4-0 K davščine na pivo. Govorniku so drugi poslanci, člani in nečlani flnančnega odseka, na ve«i točk ugovarjali. Nekaleri so dvomili, da bi bila množina pouzitega alkohola. ka- tero je vlada navedla s 3.320 hi, zanes- ljiva; drugi so menili, da je v tern znesku sprejet tudi oni spirit, ki se rabi za obrlne namene (denaturaliziran);zopet drugi, da ni mogoče obdačiti ves alkohol, ki se užije, ker se odteguje obdačanju s liholapstvoin; da sedanji zakupnik ne dobiva onega dohodka, ki ga je govornik naračunil, in da tudi dežela ne bi ga dobivala, ker bi se ji mnogo žganja pri- kiilo, ker dežela nima urejenega užit- ninskega urada in ker hi upravni stroski vse požrli. Račune so priznali po šte- vilkah kot resnicne, a imeli so jih y več ozirih za iniaginarne, katerih podlaga ni taka, da ne bi se mogla izpodbijati, lako iv. pr. da se postavlja v račun navadno žganje povprek s 40 stopinjami, da se navaja kot povprccna scdanja davščina 24 h od litra žganja ; da se jemlje kot podlaga zahtevam, katere je govornik navedel, dobiček, kaU^rega dež«la ni so imcla in katerega jej nihee ne more jamčiti, itd. Vsi pa so bili tega prepri- čanja, da treba storiti, kar je mogoče, da se pri tej priliki zavarujejo deželne linance in deželne koristi na vse strain. Vladna zastopnika in deželni knji- govodja so dajali pojasnila na vprasanja, ki so se jim slarljala, ter so razpravljali vso zadevo s svojega strokovnega sta- lišča. Slednjič so bili po dolgi razpravi, ki je trpela nad dve uri, Berbuöevi predlogi sprejeti soglasno. Vladni zastopnik ni dal na sprejete predloge nlkakega odgovora, ker je Dal- macija med tern vladno predlogo odklonila in vsled tega ni prižla več v požtev; a izvestno je, da bi bila vlada rajše opra- vičenim zahtevam ugodila, nego pustila, da bi se njena prodloga pokopala, po- sebno ako bi so bil ves zbor odločno postavil na to stališčo, kalcor jo bilo j»i-i- čakovati. „Soča" pravi, da bi bil kdo drugi stavil lehko še ugodnejše pogoje za spre- jeni oznaeenega vladnega predloga. Mo- goče; — toda pogoji morajo bili Indi opraviooni. Kdor nalanko pogleda nave- dona izvajanja, rnora priznati, da slonijo Berbučeve zahteve na tohtnih razlogih in da so v ozki zvezi z vladno predlugo. Domače in razne novice. Izjava. Ker se raznaša po deieli vest, da sem jaz odklonil kandidaturo za V. kurijo, proglašam to kot golo agitacij- sko sredsfvo, s katerim se begajo volilci. Kandidaturi, katero sem sprejel, se nisem odpovedal, marveč jej ostanem zvest do zadnjega. Dr. Aul. (in^oi-cir. Yolilnim mo/cm in somisljc- nikom. Priporočamo Varn so enkrat tor Vas pozivljamo, da se prihodnji ootrlek vsi pravočasno zberete v .t^ostiliii pri „Zvezdi" na Irgu slaroga sv. Anlona tako. da bodete, kar Vas jo volilnib mož. že prod 9. uro vsi skupaj so podali v vo- lilno dvorano ter tarn izvoliJi volilno ko- rnisijo. Nobeden naj no pozabi prinosti soboj legilimacijo ali izkazniee in pa gla- sovnice. Glasovnico pa ni troba kazati no- benemu razun naširn zaupnirn možem. Obsipali Vas bodo od vsoli straiu, lagali Vani bodo na vse protege, izmisljevali so bodo celo takih reeij, ki nimajo mesta ne na nebu ne na zemlji, a Vi imojto za vse to gluha ušosa! S takinii ljudmi jo najbolje, da se niti ne spuiščate v razgovor, marveč da jim kar na kraLko obrnete hrbet. Po prvi volitvi zberite se zopot vsi pri „Zvezdi"; noboden naj se no pod a. iz mesta, dokler no bode volitev p o p o 1 n o in a koneana. Na glasovnico ]ia zapišite, kakor sloji na čelu našega današnjega lista, Dr. Anton Gregorčič profesor v Grorici. Volilci! Na Vas jo torej ležeče, da rešite uglod gori.škib Slovencev, tor da dokažete, da nisino goriški Slovenci Ijud- stvo, s k a t i r e m bi se srne 1 vsakd o igrati, niti da smo voljni podlagali komu hrbet, da spleza po njem do vr- hunca svoje castihlepnosti, na katorom bi potom skrbel s a m z a s e. Dokler nam Bog ohrani zdravega in živega dr. Gregorčiča, kaleroga vsi poznamo, kateri je že nebrojnokrat do- kazal, da je posvetil svoje življenje jedino le blaginji svojega naroda, dokler irnanio v svoji sredi moza. ki se jo izkazal iz- vrstnega parlai/ienlarca in si je pridobil vsled toga v najvisih kro^ili volik ugled in priznanje, p.-il.'in bi bilo skrajno iH'pri'inisljeno od nas, ako bi segali po drugein rnožu, kateri se je izkazal doslej skrajuo iH'doslednriia in nestalnega in kal.eremu je danes črno, kar inu je bilo vceraj belo. Jodnako kakor na volisču v Goriei zborejo naj se tndi drugod volilni možje in somišljeniki na inestih, kalere n^ij dolo- čijo taniošnji naži zaupni rnožjo. Tudi tain naj pazijo volilni možje, da ne po- zabi nobeden doma legilimacijo ali iz- kaznice in pa glasovnice. Sieer pa dobi glasovnico vsakdo, ki bi jo po nakljiu-ju zgubil, tudi so zadnji dan pri volilnem komisarju, ako se za njo oglasi. Vsem pa polagamo so enkrat na srce, da ničesar ne verujejo, kar bi jim trobili nasprotniki na ušesa, marveč naj smatrajo vse to kot laž in izmišljotine, bodisi kar bi pisali nasprotni lisliali pa kar b i t r o s i 1 i na drug n a Č i n med nje. Kajti na vsakem volišču naha- jali se bodo naši zaupni mozje in do njib naj se vsakdo obrne, ako hi poire- boval kakega pojasnila. Prihodnji cctrtek bodi vsem volilnini možem geslo: dr. Gregoreič bodi nas poslanec! In to bodo, kor vcčina volil- cev je za narni! K slovesu stanza in na*topu novt^a leta in — stolctja. Posebno znamiMiit je trenotek, ki ga obliajamo ziiaj. Danes na Silvestrovo ne zavrsujemo sarno starega leta 1900, marvec tudi de- vetnajsto stoletje. Nocoj opolunoci pre- stopirno prag in se podamo v novo, — dvajseto stoletje. Da je bilo ravnokar prominulo 11). stolotje jedno najzname- nitejih, kar jih pornni človeška /godovina, ne treba še posebno povdarjati, saj se je temu stoletju že dalo nasl'ov „prosvil- Jjenega veka". Kajti v njern se je razvil vsakovrstni napredek do prej neznanega sijaja. Tudi za naa Slovence je bilo to stoletje posebne važnosti, saj smo se has v tej dobi probudili iz svojejja narod- nega spanja, čeravno nain bas ste- vilka toga stoletja —19— ni hi In po- ! se])iio naklonjena, ako poniislimo na cudni §. 19. državnih osnovnih zakonov, ki govori o — narodni jednakopravnosli. No, morda {)rin(4se bodoce, 20. stoletjo vr^č sreče tako nam Slovencem kakor i Slovanom v obče. S to nado nasloju'mo novo stoletje in nadaljujmo v njem, ki \oya prod naini so kakor prazna, nepopi- sana knjiga, borho za pravo in east svo- jega n a rod a ! V to imo: srecno novo lelo, sret-no novo — slolefje! Oilpi'l grob. [Jeiteljica v sv. Kri^i na Vipavskein g. Katarina G(\j je po kratki bolozni 24. I. in. umrla. Hila je vrla ueiteljica in obelala mnogo dobrega. ii vsoda ji ni bila mila, kor v rosni dobi 2i. lotu nas jo zapustila. Njeno vspesno d(dovanjo naj bi naslo mnogo posnemo- valk. Počivaj v miru blaga Katinka! —- Due 29. t. in. mnrl je na Livku Andrej 11rast, zadnji brat pokojnih du- hovnikov Janeza in Šimtsna Mrast. Star e ))il 02 lot. Bolehal je nad 3 leta. — . m. p.! Za „Šolski Dom". Gosp. Janko Vnkasovič-Stibiel, kr. srbski podpolkov- , nik v Požarevcu, K 3'02. Kksc. b'ranc grot" Coronini v Št Pelru 10 K. Uadoilarni doncski. — Za domaei olroski vrtec v Solkanu nabrali mizar- ski mojslri pri ustanovitvi „Zadruge"' 7 K 4H vin. iSrcna hvala! Naj bode to v spodbudo prijateljom prepotrebnega za- barisča! DovoIjtMii krt'dit za na pravo cost ill most(»v. Včerajšnji uradni iist „Wiener Zeitung" priobčuje na podlagi i? 14. cesarsko naredbo, vsled katert; se dovoljuje šestmesečni proračunski provi- zorij. V proracunu torej so dovoljujejo za [iriliodnje leto ludi sledečo svoto za gra- denje cost in moslov v naši d(;želi in sicoi-: 1. Za dva železna mostova v !Jovcu na državni eesti 30.000 K; 2. za gradbo mosta c(*z ldrijo pri JVlirniku 3000 K; 3. za zgradbo cesto oh Lijaku 16.000 K; 4. za izvršilev olmi(>jnih cost na Kanalskem med ltlrijo in Sočo, 20.000 K; 5. za zgradbo okrajne ceste Sla- roselo-Hreginj-Logje, in za baško cesto 20.000 K; 6. za popravo koroške državne cest(! med Desklo in Jtodežein 9.200 K; 7. za zgradbo braniske eesle 20.000 K; 8. za preiožilev drzavne cv,sU>, mod Kobaridom in Trnov<;rn 40.000 K; 9. za zgradbo cesto oh levem bregu Sooe od Kanala do Vogrščka 60.000 K; 10. za vzdrževanjo državiK? c(^ste [to ldrijski dolini od Ušiiika do Idrije 20000 K; 11. za zgradbo baške coste čez lludojužno do kranjske meje 36.000 K; 12. za obnovilev po nevibtali po- skodovanih obcinskih ]>ol.ov pri Kočinju posebno pa za pot mod Ročinjem in Kam- breskem 10.000 K; 13. za popravo okrajne ceste med Hihemberkom in Komnoni 8.000 K in 14. za most eez propad Toininske in za napravo poti od Št. Petra do (!a- drav 8.000 K. To žtevilke torej glasuo in jasno govore, da naša državna poslanea. nista spala na Dunaju in da sta na svoj(;m mestu in o prav(»m času zagovarjala žive potrebe in koristi naše dežele. To pa kazo Ludi, kako resnicoljubno je Tuma na shodih pridigoval, da se ni za na.se ceste nicesar storilo. Yipavskii žclcznica in Tumovo ^lasilo. Mož, ki je so pred nekaterimi mesoci samozavestno v svel Irobil, da se je gradba vipavskc» zcileznitu» zav'ekla v „mracno prihodnost'', ter da ponuja vlada ,zavedniin Vipavcein", ki imajo take zastopnike, narrK^sto železnice — litfo, drzne se danes Irditi v svojem gla- «i'u, da so je vprašanje vipavske želez- nic(» rošilo tako, kakor so z a s t o p- niki „naro duo-nap r o d n eil stran- k e t r d i 1 i. Dejstvo, pred katerim stoji in ka- terega ne more več utajiti in zavijali. da je gradba vipavske železnico dognana stvar, spravilo ga je z ozirom na njegove prejšne izjave in trditve v tako zadrego, da je spisal zmeden članek, poln zavijanj in neresnic, očividno z naiiKinom, da bi pri svojih pristasih unicil utis, kateri so morali narediti nasi članki o tej zelez- nici n a v s a k e g a r a z s o d n (> g a č i- t a t e 1 j a. Niti prostor niti čas nam ne do- pusčata dar.es zavrniti clankarja, kakor zaslu/.i; le na nekaj opozaijamo /.e danes svoje čilatelje, namreč na trdiLev, da „vi- pavska železnica se bode le radi tega gradila, ker je rešeno vprašanje bohinjske železnice". Ves svet ve, da to vprašanje n i še docela rešeno, da stoji tain, kjer je stalo ob času, k o j e b i I a d o- p n t a o i j a i z v i p a v s k al. da vij)avska zcleznica bi se ii'1 smela graditi, ker ono vpi-asanje ni še popolnoma rešono,— toda oznaceni gospod Irdi. da jo to vprašanje reise no, a svel, naj to veruje in misli, da n j e- gova velja! S lakimi in jednakimi neslanoslmi pita svoje obžalovanja vred- ne čitatelje. Voč o tern o priliki. „(ioricii" raxbiirja ,.naprvezano mladino na vo- lisco ; tudi znanega n e u d a ni manj- kalo med njiui'; a ko so videli zbrano odlicno gospodo : duhovnike, uradnike, proiesorje, učitclje, penzijoniste, trgovce i. d., ugriznili so v kiselo jabolko in so glasovali za nasvetovanega predsednika in za posameziK' člane odbora, dočim so nekateri njib kandidatje dobili po 9. 12, 1.3 do 16 glasov. Nainera naše orga- nizacij«; je bila in jo, zabraniti, da se strankarski razpor ne zanese v čitalnico, v edino središce goriške inteligencije, kjer se je do sedaj so vedno ohranilo nokako sporazumljtMijo. Kaj j(^ namera- vala gospoda nasprotne stranke — to jo jasno čitati med vrstami „Sočinega"' popisa — in kaj bi postalo iz naisega najstarejsega narodnega druStva v Gorici, ako hi prišlo pod komando voditelj(!v „narodno-napredne" stranke, to lahko sodiino po brezobzirnih, porogljivih na- padih na visoko omikano darno, katora je kot samostalen clan našega drustva prišla izvrsevat svojo zakonito pravico na občni zbor. — Taki n e o t e s a n i c e p c i, ki ne poznajo, ali ne spoštujejo temeljnih predpisov dostojnega vedenja med omikanci — naj bi vodili našo či- talnico? To bi bilo potem pač lepo sre- dišče omikancev v Gorici! 0 izboru clanov novega odbora nam je dodati ie to-le: Gospod profesor S a n t e 1 je dolgoleten clan drustva, mu jo bil ze voč let predsednikje miren inož, j)reviden, takten in sploh tak, ka- korsnega potrebuje društvo v sedanjem položaju. Gospoda K o in a c a smo na- svetovali in izvolili l)lagajnikom, dasi nismo vedeli, ali vleče po svojem poli- ticiKMM misljenju bolj na to ali na ono stran. ker je požrtovalno sprejel nadle- žen in zamuden, pa z odgovornostjo združen posel, dočim je gosp. K r a š o- v e c, katerega bi bili prav radi ohranili, že v poprejšnjem odboru odločno odklo- ni 1 zopet.no izvolitov ; gosp. Mercina si jo skupil kot neumorno delujoc povo- vodja za društvo nepreconljive zasluge in moramo vec kakor zadovoljni biti, da ga ohranimo na tern mestu ; gosp. E. Klavžar je ze nad 30 let igrovodja in igralec in kot tak potreben clan odbora; gosp. S i v e c je izvrstna dolavna moc na gledališčnom odru in je vedno zado- voljno in požrtovaluo sodeloval v pro- speh druslva ; gospoda B i s a i I a sino si želeli kot plesovodja ; gosp. profesorja Seid la smo bili odmonili, kakor ga je odbor tudi resnično izvolil za podpred- sednika in gospoda Hlažona kot do- brohotnega svetovalca. 0 izbranih na- mestnikili vedo vsi, da so dolgolotni člani in da so že vsi v čitalničnem odboru sodelovali in dobro poznajo vsa drustvena opravila. Kdor vestno ocenja naš o Ibor, ta mora priznati, da nismo imeli pri njego- vein izboru nič druzega pred očmi. nego — drustveni blagor, in če bodo vsi posleni elementi v našem drnstvu to uvaževali, zanasamo so, da ostane čital- nica — vkljub zunanjim viharjem — tudi v novein letu in še naprej varno zavetje goriski inloligenciji. Oli'ot'ja oblastnost. Za časa bol- garsko-srbske vojne je prinesel dunajski list „Kikeriki" sliko tedanjega srb- skega kralja Milana. Naslikan je bil la sloviti razkralj kot piskrovezec. Na de- bolein Iruplu jo bila razobešena cola gromada kositrastega j)osodja, mrež, raž- njev, inisjih pasti, itd. Pod sliko je pa bilo zapisano: So zieht Milan in den K r i e g. T.e slike sem se nehote spomnil, ko sem pN'cital v zadnji „Soci"' vest „B»4- seda eitalniiskemu odboru v Gorici". Kaj j(^ nameraval pisec onih vrstic? — Ali je hottil komu imponirati? — Morda svojim braveem na deželi, da bi mislili: Glejte, kako mogocna je ,.Soca" ! — Ali je hotel morda gg. otlbornike oplašil.i? Ali je res tako naiven?! —¦ Ne ve Ii, da ima Gilalnica svojo pritozbeno knjigo, ki je članom vedno na razpolago, lor da se ima odbor ozirati na pritožbe v tej knjigi izraženeV In pa ta ton! („Kaj takega dalje ne bomo trpeli. To za danes!") — Takö?! Lejte no! — Ali misli pisec, da so čitalnični odborniki kaki frkolini ali od njega plačani uradnikiV — V lakem tonu pisane pritožbe bi niti v pritožbeni knjigi ne irnele uspeha, kam Ii v politi- licnem javnern listu! — Odbor bode — o tem sem dobro inlbrmiran — to „lju- beznjivo" vest, kakor tudi vsako more- bilno priložbo pisano v takem tonu — ignoriral. G. pisec torej zdaj ve, kako pot mu je v prihodnje ubrati, da bode imel kaj uspeha. — IJralno in pevsko clrustvo „Skolj" v Šmarjaii priredi letni obcni zbor due 6. januvarja ob 3. uri popoldne. Iz Svetcitfa nam pisejo to-le: Kakor je „Gorica" svoječasno po- ročala, si nastopila pri volitvi v gospo- darski svot v Svelem dve stranki, namroc naša stara poštena stranka, prijazna „Slogini" politiki, in pa takozvana „na- rodno-napredna" stranka. V volilni ko- misiji se je nahajal tudi Jožo Kovačič, prislaš te novopečene stranko. Ko je videl, da so se njegovi pristaši tako zbali ogromne večine stare pošlene stranko, da so jo kar popihali in se volitve nili udeležili niso, oddal je svoj glas možem, njeinu nasprotne stranke. To pa je njegove pristase tako raz- burilo, da so popili na njegov račun nekaj „litronov" vina. Po noči pa so mu bile porezane trie v vrednosti 58 K. Govori se celo, da je nasta.'a proti njemu nekaka zarovta in da so mu celo žugali, da mu poderejo hiiso. Zaradi teh stvari imeli so orožniki dne 28. t. rn. skoro eel dan službo v Svetem. Stvar se resno preiskuje, a med naširn ljudstvom zavla- dala jo huda ogorcenost. Ali ni to lep sad „narodno-naprednih" idej ki so v tako kratkem casu pripravile svoje pri- staše do razdivjanosti ? Listnica urednistva. Gosp. dopis- niku iz Dornberga in drugirn: Prihodnjič. Je žc stavljeno, ali zaradi druzega nuj- nega gradiva smo morali žal odložiti. Listnica uprnvnistva, — Preč. g. M. Z. pri Sv. M.: Naročnino za leto 1900 niste še poravnali. Gosp. A. P. v. K.: Prijeli smo od „Pr. L." 4 krone na Vaš račun. — Gosp. J. Z. vČ.:Na Vaš računsrno vknjižiliK 3.60. Novi» sloveiiske razglednico. — V Trslu v zalogi g. Janka Trost a izšle so nove slovonsko razglednice s sliko vasi Kicmanje pri Trstu, kjer jo bozja pot k sv. Jožesu. Kakor že znano, so Kicmanje prva slovenska občina sv. ka- toliške cerkve grskega obreda s staro- slovenskim bogoslužnim jezikom. Poleg slike romanlično nad üolinskim kotlom ležoee vasice jo na desni strani pona- tisnon rek iz poslanice prevzv. vladike križevaekoga -hilija Drohobeezkega Uie- manjcem. ki slove: ,,Vi ste ostali v pravi kaloliski yeri in no dajto se z ničem od nje odvrniti in zavesti. Držito so jedin- stva duha v zvezi miru. Kno lolo, edon dub. . . . Edon Gospod, ona vera. ono krsčenje". — Kazglednico prodaja gosp. Janko Trosl, tiskarna „Kdiuosti" v Trstu. Coua 100 komadov 4 krono. lialijanski /nacaj IstiT. Na kak nacin bi so irredeutovci radi polasiili islorsko pokrajino in joj pritisnili počat italijanstva, o tern so nain najzaloKhieja prica dogodki iz sedanjih državnozborskih volitov v to.j pokrajini. 0 tem samo jedno primoro iz volilnoga okraja bujskega. V torn okraju. ki šteje 18..r>00 prebivalcov. so zmagali Italijani z vsemi volilnimi možrni in vender v crlem okraju niti ni 3000 pravib Italijanov, vse drugo so llrvatje in Slovenci. A kaj jo pisal ..Pic- colo-' glede narodnosti onega prebival- stva ? Trdil je, da mod vsemi 18.f>00 prebivalci jo samo 501 Slovenes, 44 llr- vatov in 15 Nemcev, vse drugo pa so pristni Italijani, te številke da najbolj dokazujojo narodni značaj tega okraja itd. Rosnica in sicer žalostna rosniea pa jo lo, da tava ono Ijudstvo v najglo- b o (': j i p o 1 i t i o n i t a in i in neveduo- sli, katero nevednost ij'rodontovci utnelno vzdržujejo in si jo izkorišeajo na način, da pi-obivalco celih vasi tega okraja meni nie tobi nič upisujojo kakor — italijane. — Taki so nasledki narodne nezavesli, kalere nas Bog obvaruj! Nurodno gospodarstvo, jabilejska sadua razstava v (Horici let a 1JMM). (KoiH'C.) Na občnem zboru dne 10. novembra t. 1. J<3 naše kmetijsko društvo sklenilo, da so ima v Gorici ustanovili tak posro- dovalni urad za sadno kupčijo. Glodo na to, da jo pri nas rnalo takib sadjerejcov, kateri poznajo pomologična imena svo- jega sadja, morali bi oni, posluzuje so teg a urad a. poslati mu vsakral uzoreo onoga sadja, katero žele prodati. Taki uzorci so razstavijo v uradu ali v dru- gern prostoru, da si jili vsakdo labko ogloda. Tudi se taki uzorci pošljejo labko v!otičniin kupcem. Ta urad bi spravljal sarno produ- centa v zvezo s kupcern, a. bi se no iniel viikati pravr nič v kupcijo, katero naj bi sklepah«. prodajalec in kupec čislo po svoji volji. Meninio, da bode ustanovitev ta- kega urada v Gorici prav ugodno upli- vala na sadjelržtro in posredno tudi na sadjerejo sploh, kajli čirn lažej in J>olj(» bodo naši sadjerejci prodajali svojo pri- delke, tern raje bodo skrbeli za to, da pomnože in zboljšajo pridelovanje. ; Anton Fon, j ! klobučar n gostlničar, j 1 Semeniška ulica št. 6, j I iinn hogal.o zalogo ra/tiovrslnih | I klobukov ! I tor loci v svoji krcmi J ! pristna (loäiiaca vina ! [ in postreže tudi z jako ukusnirni J I jedili. | i I Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOKICA Via Giardino 8 priporoča pristna beta in črna vina iz wipavskih, furlanskih. briskih, rial- matinskih in isterskih v i noyradov. JJosUivljii na ilum in r.izpošilja po žclcz- liici iiä vse krajci avslro-ogi.'rske inonarhije v sodik od 56 litrov naproj. Na za!iU>vo pošilja ludi uzorci». Ccne zmerne. Postrežba poštena. 1 Riocardo Brass, Gorica, uSica Vetturini hiš. št. 11, ' priporoca svojo bogato zalogo viiia in spiriia na dcbolo. ! Kolesarji noil l'odpisani naznanja gg. kolesarjoin, da ima v zalogi dvokolesa iz najbolj- šoga mat(irijala po jako nizkib cenali, in sicor od 170 krön (8ö gld.) naproj opi-oin- ljene z vsemi potrebšeinaini (komplet). - üb enem priporoca gg. krojačein in šiviljam svojo veliko zalogo raznovrstnib šivalnib strojev najnovcjsib sistemov oil 4S kron (24 gld.) naprej. — Poroštvo 5 lot. — Daja tudi na obroke. Z odličnini spostovanj(Mii Martin ^uli^oj, near v Kanalu. I Loterijske številke. 2S). di'c.cinbra. Trst...... . 19 65 89 29 90 Line......29 11 20 87 89 Tehtnice, mere in uteže preskuša ali cenientira podpisani izdelovalec tebtnic Priporoca se za vse v to stroko spadajoča dola in poprave gg. trgovcem in obrlnikoiii po jako ziiierni ceni. Zaloga tehtnic, decimalk, bi- ciklov vseh sistemovod 50- -Hoo K. Karol Komel, Gorica, Semeniška ulica St. 8. __......_.__^ ,u ü u u ^Jt Jbv ^*-v MMM MiAA.Vi.yWiiV./AiVvi'A/V. Zahvala. Prisrčno zabvalo iz,rekamo vsem p. n. sorodnikom. |irijalelj