Stev. 55.
O Ljubljani, g četrtek, dnč 1 marca 1907.
Leto UR
Velja po poŠti: ta celo leto naprej K 26"— ta pol leta „ „ 13' — .ta četrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
13 celo leto naprej K 201 — 10-5 — 170
ra pol leta
Pc
ia ictrt leta „ <t» en mesec „
'a poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati i Enostop. petitvrsta (72 mm);
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . . za več ko trikrat
13 h
8
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri Večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob po! 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah SI. 2 (vhod čez
--dvoriSče nad tiskarno). •— Rokopisi se
me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (J p r a v n i S k c g a telefona Stev. 188.
Kočevsko gimnazija.
Dve srčni žeiji sta sc izpolnili pred kratkim našim Kočevarjem: v državno zbornico pošljejo lastnega poslanca, a nižja gimnazija se jim izpopolni z 1. 1907—8 razred za razredom v višjo.
Kdor pozna socialne razmere na trgovino in obrt navezane kočevske vojvodine, bi sicer mislil, da bi sc prilegla Kočevarjem bolj trgovska šola. V resnici so tudi bili zanjo nekateri trezni kupčijski duhovi, toda s predlogom so propadli. Kočevski potrebi je zadostila nižja gimnazija popolnoma. Ljudske učitelje so pošil ali in jih še pošiljajo cclo na Štajersko, Koroško, Tirolsko, v Trst in Pulj itd., imajo svoje domače duhovnike, a drugega uradništva ne morejo rabiti.
Toda kočevska vojvodinja je sredi Slovencev. Treba je nemških uradnikov, ki bi bili rojeni na slov. zemlji. Slovenski narod zahteva namreč na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, v Istri in na Kranjskem domačih uradnikov. Brani sc tujcev. Vlada mu .ic »naklonjena«, pognala bo tujce in mu dala domačine, Kranjce po krvi, dala mu bo pa Koče-varje. Vsenemec pa upa od njih, da zgrade veliki most do sinjih adrijanskih obal . . .
Toda to mimogrede!
Ha bode prospevala kočevska gimnazija, o tem ni dvoma. Kočevje ima gmotno izborno podprto dijaško kuhinjo. Poleg tega odpro v najkrajšem času vsem modernim zahtevam odgovarjajoč »Studentenheim«. Ta sam bi lahko vzdržal gimnazijo. Zavod, ki hira zdaj, doseže vsled razumnosti Kočevarjev v 5—10 letih število dijakov, ki bo raslo in padalo med 200- 250.
Pristnih Kočevarjev ne bo nad polovico. Drugi bodo deloma »fahrende Studenten« najrazličnejših kronovin, deloma Slovenci iz ribniške doline, v prvi vrsti pa Belokranjci in učenci iz krajev okrog Banjelokc. Ribničanov bo razmeroma malo. Zato nc bo občutila nobena ljubljanskih gimnazij kočevske sestre. Veliko pa bo BelokTanjcev, zlasti iz črnomaljskega okraja, ki pohajajo že zdaj precej kočevske šole.
Belokranjci imajo precej stika s Kočevjem. Vodi iih tja bližnja železniška postaja, Kočevarie pa v Belokrajino kupčija z živino, /lasti pa vinogradi od Semiča do Dobliškc nore, ki so do polovice last kočevskih bogatašev. Belokranjski kmet jim skrbi za delavce m jim čuva trtja pred zlikavci. Pogovor nanese tudi na družino, na sinčka Kočevar obljubi kosilo ali večerjo zastonj, in srečna Belokranjica pripoveduje nevoščljivim sosedam, da pojde njen ljubljenec študirat ....
Belokranjec daje namreč rad svojo deco v šolo, a siromak jo more šolati le s tujo podporo. Dozdaj so pohajali Belokranjci skoro izključno novomeško gimnazijo. Tvorijo na ti skoro tretjino prej več kot manj učen-
LIK6K.
Pripovedke o Habsburžanih.
Akoravno nimajo pripovedke vrednosti zgodovinsko dokazanih listin, vendar so nam dragoceni pripomočki, da lažje spoznamo značaj onih oseb, iz katerih življenja nam kak dogodek pripovedujejo. Ce tudi ni vselej vse resnično, naj je lc deloma ali celo popolnoma izmišljeno, kar nam poročajo pripovedke o odličnih in zgodovinskih osebah, vendar se \ edno vjema z značajem dotične osebe in podaja ljudem natančno sliko njenega vedenja. Zato spoznavamo iz anekdot dostikrat bolje karakteristične lastnosti zgodovinskih oseb, kot iz zgodovinsko dokazanih činov, ki so lahko nastali vsled neizogibne sile. Zato takih pripovedek ne smemo zaničevati, dostikrat pa nam služijo cclo kot zgodovinski pri-l»omočki.
Stuttgartska bukvama Robert Lutz je izdala knjižnico anekdot, kjer so v posameznih zvezkih popisani dogodki iz življenja knezov in velikih mož. Tretja izdaja petega snopiča te knjižice nosi naslov »Habsburger Anck-doten«.
Te pripovedke o Habsburžanih se prično z Rudolfom Habsburškim in sc končajo s ce-sarjevičem Rudolfom; pripovedujejo vse, kar .ic znano iz življenja 2.3. udov habsburške rodovinc in kar ie vredno, da se je napisalo, da bolie spoznamo značaj teh oseb. »Ta velika. mogočna rodovina,« pravi izdaritelj v
cev. Kar je pa največje važnosti, ti učenci so najboljši. Skoro vsi, gotovo pa najboljši odličnjaki novomeške srednje šole so Belokranjci.
S popolnitvijo kočevske gimnazije se razmere gotovo izpremene. Belokranjec poide tja, kjer sc mu bode nudilo več podpor. In če ne varajo znamenja, bo to Kočevje, ki bo sprejemalo z veseljem nadarjene in marljive belokranjske dijake. S temi bi izgubila novomeška gimnazija najboljše učence, katerim bodo sledili gotovo oni di aki, ki iščejo po zavodih mile sodbe. Dasi slednjih ni škoda, se le zmanjša ž njimi število. Novo mesto šteje l>o navadi 200—230 srednješolcev, rned temi do 80 Belokranjcev. Pri razmerah, ki vladajo zdaj v Nov, mestu, lahko rečem, da se iih preseli izmed slednjih do 50 v Kočevje. Ce pri-štejem k temu še kakih 20 dvomljivih elementov novomeškega zavoda, bo štela v kakih petih letih 140 180 dijakov. Sicer vzdržuje vlada tudi take popolne zavode, a ne na Slovenskem.
Da se bode postopalo v Kočevju milejše kot v Noveni mestu, o tem ni govora. Nemci umeio namreč širiti svoje zavode, zlasti čc to vladi godi. In kot nalašč so začeli postopati letos v Novem mestu strožje. Vzrok ve Bog sam. Rod prejšnjim ravnateljem dr. Detelo zavod gotovo ni bil slab, prej vse drugo kot to. Sicer mi je znan pregovor o novi metli, a v Novem mestu so začele pometati z novo tudi stare. Vrhutega jc znano, da sc ic komaj upal zapisati dvojko g. Brežnik v nemških oddelkih c. kr. drž. gimnazije v Ljubljani.
S popolnitvijo kočevske gimnazije stopi torej na dan vprašanje novomeškega srednješolskega zavoda. Novomcščani lahko seštejejo leta, ko se bo reklo: imeli smo prej tudi gimnazijo, ako sc ne bodo potrudili pravočasno za naraščaj. Kai bi pomenila izguba gimnazije za Novo mesto, to ve vsakdo. Dolenjska metropola bi dobila smrtni udarec. Da sc nc zgodi to, naj poskrbe za dobra, cenena stanovanja dijakov. Razširijo in izboljšajo naj dijaško kuhinjo. Zdaj sloni vsa na ramah dr. Marinka, kateremu jc dolžno mesto vsled tega gotovo vso hvalo. A en sam mož ni in ne more biti kos taki nalogi, če bi bil šc tako delaven in imel še tako požrtvovalno sestro. Od podpor posameznikov se ne more vzdržati dobra »Dijaška kuhinja«, za katero bi moralo skrbeti v prvi vrsti mesto z večjimi denarnimi podporami. Isto bi moralo pomagati tudi profesorjem pri nadziranju dijakov. Tem in zavodu gotovo nc koristi, ako se prikriva po možnosti popivanje in pohajkovanje dijaštva.
Izguba novomeške gimnazije bi pomenila velik udarec za dolenjsko stran. Daleč od vsake višje šole bi študirali Dolenjci šc manj. Posredno bi trpel torej tudi ves narod in to tembolj, ker sc mu bi izgubilo v narod-| nem oziru precej sinov v Kočevju, kamor bo
predgovoru, »katera ie skoro pol tisočletja odločevala dogodke v |x>lovici sveta, rodovina, v katere deželi solnce ni nikdar zašlo,« popisuje se nam z vsemi svojimi udi: ti so pobožni in mogočni, siloviti in nežni, rahločutni in brez srca, možje trdega značaja kot jeklo, pa tudi priproste odpustljive narave, kakor-šne so jih napravili čas, zmožnosti in okrožje. Tu dobimo marsikaj vsakomur znanega, toda mnogo tudi tacega, kar jc tudi izobraženim krogom neznano.
O Rudolfu Habsburškem pripovedujejo liudjc to-le dogodbico, ki nas spominja na originalno razsodbo kalifa Hartin al Rašida. Neki kupec ie tožil cesarju, da je izročil svojemu gospodarju mošnjo polno denarja, da mu je pa ta sedaj noče vrniti. Rudolf ie zahteval od trgovca, naj mu natančno popiše mošnjo, in mu rekel, naj čaka v stranski sobi konca. Nato jc poslal po gospodarja. Začel sc jc ž njim razgovarjati in slednjič izrazil željo, da se mu njegov klobuk tako dopada, da bi ga rad imel. Z veseljem ic podaril gospodar svoj klobuk cesarju, ki je naročil slugi, naj ga nese pokazat ženi gospodarjevi in io v imenu njenega moža prosi, naj mu da zato ono denarno mošnjo. Zena je spoznala klobuk kot lastnino svojega moža. ni mislila na kako zvijačo ter je dala mošnjo služabniku, ki jo je izročil svojemu cesarju. Sedaj pa je Rudolf kar naravnost rekel gospodarju, da je trgovca okradel. Ker je ta vse skušal utajiti, pomolil mu je cesar pod nos ukradeno mošnjo. Tat ie prebledel in priznal cesarju svojo krivdo, za kar mu ie ta odmeril pravično kazen.
pošiljal slovenski deželni šolski svet kranjski po svoji navadi najzagrizenejše Nemce. Ne stoji namreč nikjer zapisano, da nc bi smela tujcem rezati kruha blažena Kranjska.
Mogoče se zbudi novomeško uradništvo, mogoče opazi ono najprej pretečo nevarnost če bi se uresničila, bi občutili to najprej žepi uradnikov, ki morajo šolati svoje otroke in začne akcijo, kako bi se okrepila njihove gimnazije privlačna sila. Ako pa mislijo merodajni novomeški krogi, da vidimo prečrno, Bog jim blagoslovi spanje! Zaspali so dekliško šolo, zaspe naj še gimnazijo!
DEŽELNI ZBORI.
Brno, fi. marca. Socialni demokrati so
v deželnem zboru vložili predlog na izpremembo občinskih volivnih redov na podlagi splošne in enake volivne pravice. Nemški poslanci so vložili predlog, kjer zahtevajo nemško vseučilišče v Brnu.
NAGODBENO VPRAŠANJE.
Du naj, 0. marca. »N. W. Tagblatt« objavlja članek vplivnega politika, kier izvaja, da je nesporazumljenja med Avstrijo in Ogrsko najbolj krivo to, da vodilne osebe na Ogrskem ne spoštujejo duha in besedila obstoječih zakonov. (To gre na predsednika gospodarskega odseka ogrske zbornice, grofa Batthyanyja, ki ie v »Magyarorsagu« izvajal, da kvotno razmerje ni stvar vlade, ampak parlamentov in da vprašanje o banki ne spada med nagodbenc zadeve.)
B u d i m p c š t a, 6. marca. Baron Banfty piše v »Pesti Naplo«, naj Ogri takoj ustanove samostojno ogrsko nacionalno banko.
B u d i m p c š t a, 6. marca. VVekcrlc se poda v petek na Dunaj, da vnovič konferira z Bcckom in finančnim ministrom Koryto\v-skim. S tem se začno zopet nagodbena pogajanja. Ogri imajo očividno namen pricigamti si za dolgotrajno pogodbo, kakoršno želi Avstrija, kupnih koncesij. Zato toliko vpitja proti dolgotrajni nagodbi po ogrskem časopisju. Vse ic lc komedija. Seveda čisto mogoče je, da Ogri zmagajo pri tej igri. »Piceolu« poročajo namreč z Dunaja, da cesar hoče Ogrom ugoditi tako, da se bo sklenila kratka, l(i let trajajoča pogodba. Cesar baje želi, da sc nagodba s pomočjo § 14 sklene, predno sc zbere novi avstrijski državni zbor.
AVSTRIJA.
Dunaj, 6. marca. Cesar se poda med 5. in 9. aprilom v Prago. Cesar vzame seboj veliko spremstvo in ostane v Pragi 10 dni.
Dunaj, O. marca. Baje gre avstrijski poslanik na madridskem dvoru, grof Rudolf Welscrsheinib kmalu v pokoj in mu bo sledil dosedanji sekciiski šef ministrstva za zunanje zadeve, grof Merey. (Orof Welsersheimb je 65 let star. 1899 je zastopal Avstrijo na haški mirovni konferenci, 1904 je postal poslanik
O cesarju Maksimilijanu I., zadnieni vitezu, se pripoveduje naslednic:
Maksimilijan je dal vselej, kadar se ie umival, svoje prstane enemu izmed okoli stoječih dvornikov, da mu jih ic držal. Nekoč mu neki strežaj, kateremu je že večkrat prstane izročil, ni dal vseh prstanov nazaj. Ko si jc drugič umival roke, pri rinil se ie tat zopet do njega, da bi mu nekaj nakitia odnesel; toda ta mu je odgovoril: »Ti mi še od zadnjič nisi vrnil prstanov, zato te ne morem sedaj rabiti. Toda Ic potolaži se; v kratkem pride dosti zlata in dragih kamnov iz nove Indije, kjer so zelo po ceni. Potem si dam zopet nove prstane napraviti, da mi boš mo^el zopet katerega ukrasti.«
Da so znali ljudje knežjim osebam tudi v prejšnjih časih v gostilnah po »knežje« računati, dokazuje nam sledeča dogodbica iz življenja cesarja Karola V. Na nekem t*ito-vanjti skozi Piiemont obedoval je cesar Karol z veliko slastjo mastnega kapuna; po kosilu vprašal je cesar, koliko da jc kapun stal. Ko so mu odgovorili: »Šest funtov«, ic ta rekel: »Ko bi bil to vedel, ne bi ga bil s tako slastjo povžil.«
O cesarju Ferdinandu I., ki se jc zlasti s svojo zvestobo odlikoval, pripoveduje zgodovinska anekdota naslednje: Drugi sin cesarja Ferdinanda I., nadvojvoda Fcrdinad Tirolski, poročil se jc zoper voljo na tihem s prelepo hčerjo nekega augsburškega patriciia Filipino Welscr. Ko je bil cesar vsled tega zakona na svojega sina dvanajst let jezen, pripomogla le Filipina sama do sporazumlje-nja. Leta 1561 prišla ie nepoznana v Prago na
v Madridu. Zadnji čas je imel obilo posla pri maroški konferenci v Algecirasu, kjer jc po naročilu Golucho\vskega podpiral Nemčijo nasproti Francoski.
D u n a j, 6. marca. K mednarodni mornariški reviji v severnoameriških vodah odpošlje Avstrija ladji »Sankt Oeorg« in »Aspern«.
Dunaj, 6. marca. Na haško konferenco odpošlje Avstrija kot prvega delegata vpoko-jenega admirala barona Spauna.
ZA ANEKSIIO BOSNE.
Zagreb, 6. marca. V saboru je pri proračunski obravnavi vpokojeni feldmaršallajt-nant Tomičič najprej grajal pomažarjenje orožništva, potem pa povdarjal, da Bosna pripada Hrvatom. Bosno moramo anektirati. Hrvaška generala Filipovič in Jovanovič sta io osvojila, hrvaški general Mollinary jc izvršil vse priprave za okupacijo.
HRVAŠKA IN DALMACIJA.
Budimpešta, 6. marca. Ban Pejače-vič se poda 7. t. m. na Dunaj, da poroča cesarju o novem hrvaškem tiskovnem zakonu. Vest, da se prepoveduje v novem zakonu kol-portaža ni resnična, pač sc ie pa lokalnim oblastim ix) ogrskem vzorcu podelila pravica podeljevanja ali omejevanja kolportaže pod gotovimi pogoji.
Z a d e r, 6. marca. O investicijskem programu, ki ga namerava avstrijska vlada v Dalmaciji izvesti, poročajo sledeče podrobnosti :
,Zgradijo se sledeče železnice: Dugopo-lje-Aržano in Aržano-Bugojno; Dugopolje-Madunič-Metkovič z vejo v Imoski; Zadar-Knin; Split-Trogir. Cest se bo zgradilo nebroj. Nadaljevala se bo akcija proti malariji. Več.ia pristaniška dela se izvršijo v Šibeniku, Splitu, Oružu, Zadru in Kotoru in sicer žc letos; inaniša pristaniška dela pa se izvršijo tekom desetih let v 83 krajih. Ribarski načrt se bo izvedel v 4 do 5 letih. Zato se bo za nabavo ribarskega orodja ustanovila posojilnica; vlada ic zanjo določila 100.000 K. Ribiških ladij sc bo nabavilo za 50.000 K. 200.000 kron pa za male parnikc, ki bodo ribarstvo nadzirali. Obrtni program se bo izvršil do leta 1909. Pospeševala se bo domača obrt, nakupilo orodje iu vzorci, ustanovili potovalni tečaji ter vzorne delavnice. V šolskem oziru sc izvrši sledeče: Znatno se povišajo podpore vsem dosedanjim srednjim in trgovskim šolam, pomnože ustanove za pomorske študije, ustanovi nova trgovska šola in vsako leto nakaže za podporo ljudskemu šolstvu 300.000 K. Saline se podržavijo, ustanovijo kletarske zadruge, gospodarski poizkuševalni zavod v Splitu itd.
POMENLJIVA IZJAVA ZA GLAGOLICO.
Zagreb, 6. marca. Saborski klub star-čevičanske stranke je izdal razglas, k er pov-
cesarjcv dvor, vrgla se Ferdinandu k nogam in mu tožila bol, katero ii strogi oče njenega soproga pripravlja. Ginjeni cesar jo jc vzdignil in ji obljubil, da hoče pri tem očetu posredovati, da ne bo tako ljubke svakinje zaničeval. Sedaj pa sc ie dala Filipina spoznati in prevaran cesar je spoznal zakon za tnor-ganatičen.
Cesar Leopold I. ni samo rad poslušal godbe, temveč gojil jo je tudi sam. Igral je na flavto in komponiral. Njegov kapelnik se ie izrazil nekoč zelo priliznjeno o njegovem muzikaličncm talentu: »Kako škoda, da ni Vaša Visokost (Kistala kak muzikus!« Cesar pa ie odgovoril zadovoljno: »Nič ne škodi, počutimo se tako bolje.«
Slično dogodbico pripovedujejo o cesarju Karolu VI. Karol ie nekoč mojstrsko ustrelil nekega jelena. Njegov spremljevalec, grof Trautson, vsled zbadaiočih šal in surovosti v celem kraljestvu znani ljubljenec Karolov, jc rekel nato: »To jc strel! Bilo bi pametneje, da bi bili Vaša Visokost postali lovec.« Karol mu jc pa odvrnil, smeje se: »No, saj moremo tudi tako živeti!«
Mnogo je pripovedek iz življenja cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II. Po smrti svojega soproga dolgo ni Marija Terezija obiskovala gledališča. Ko pa se jc 12. februarja 1768 narodil uicncmu sinu. poznejšemu cesarju Leopoldu II., prvi sin, obvestili so cesarico o tem dogodku na večer, ravno ko je imela opraviti v kabinetu. Takoj je tekla kar \ nočni obleki skozi prednje sobe in hodnike v dvorno gledališče, sc daleč pripomnila čez doprsnjak lože in <ut\ ;>i!;: Joli v parter: >Pol-
darja potrebo in upravičenost boja za najlepšo svetinjo hrvaškega naroda, glagolico, obenem pa svari ljudstvo, naj ne posluša onih, ki pri tej priliki vpijejo »Proč od Kitna!« Ta parola je nemška, protestanska in tisti, ki seje poslužujejo, tega uc delajo iz ljubezni do glagolice, ampak iz sovraštva do vere in organizacie katoliške cerkve. Hrvaški narod sc bo boril za glagolico, toda nc bo sledil tistim, ki bi ga pri tem radi zapeljali na kriva pota. Pod razglasom so podpisani dr. Frank, dr. Mile Starčevič in dr. Karlo Bošnjak.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
(Dopis.)
Montagninljeve listine. R i m , -i. marca. Socialci in radikalci poživljajo Cleinenceauja, naj objavi vse listine, ki jih ie francoska vlada zaplenila pri papeževem nunciju Montagniniju v Parizu. Žal, da tega skoro nič več ni treba, kajti »Messidor« in »Matin« sta že vse objavila, kar se jc dalo. »Osservatore Romano« je žc povdarjal, da sta »Messidor« in »Matin« listine potvorila; šc bolj pa je zanimivo sledeče dejstvo, ki sc je pri tem izkazalo: francoska vlada jc smatrala Montaguinija v Parizu tudi potem, ko ie bil odpoklican prejšnji nuncij Lorenzelli, za pravega, oficialnega zastopnika papeževega in se je z njim pogajala zaradi separacijskc postave. Ko je pa vlada zaplenila njegov arhiv, se je izgovarjala s tem da Montagnini ni zastopnik papežev, ampak čisto navadna privatna oseba, pri kateri je dovoljena preiskava. lega francoska vlada ne more utajiti. Šc boli pa se jc francoska vlada pred celim svetom osramotila, s tem, da je pri Montagniniju zaplenila tudi tiste dipplomat-ske listine, ki pohajajo iz tistega časa, ko še ni bilo spora med vlado in Vatikanom. Francoski minister za zunanje zadeve Pichon se jc moral zaraditega pred avstrijskim poslanikom Khevenhiillerjem opravičiti ter jih vrniti Vatikanu. Cclo protestantsko glasilo «Der Deutsche« imenuje to postopanje »nasilno prekršitev mednarodnega prava« in sramotno blamažo za francosko vlado.
Vatikan opozarja na to, da vlada, ko je' zaplenila diplomatiški arhiv Montagninijev, ni napravila inventarja, kakor to zahtevata zakon in navada. Zato sedaj francoska vlada listine lahko potvori, ustavi druge ali pa uniči tiste, ki ii niso po volji. In res - Vatikan kon-statuje sedaj, da ie francoska vlada utajila vse listine, ki so sc nanašale na ministre in jih utegnejo hudo kompromitirati.
XXX
Pariz, 6. marca. Škof.ic dijcccz Botir-ges, Tours in Lens so se zbrali v »Institut Catholique«, da stavijo papežu glede na imenovanje novega škofa predloge. Vrhtcga so se posvetovali tudi o pogodbah za uporabo cerkva. Baje so se o položaju precej pesimistično izrazili.
UPOR FRANCOSKIH VOJAKOV.
Pariz, 6. marca. V Toulu so sc v vojašnici S. Leon uprli vojaki ter s samokresi streljali na podčastnike, ne da bi jih ranili. Pač so pa s sabljami ranili nekega topmčar-skega častnika.
RUSIJA.
Duma. »Ljudsko zastopstvo nikoli nc bo preminulo«, tako .ic včeraj novoizvoljeni predsednik dunic, Golovin, pozdravil ljudske poslance. Namigaval je na znani vzklik sedanjega premierininistra na Angleškem, Cam-beli-Bannermanna: Duma ie preminula, živela druga duma! Ni dosti upanja, da bi druga duma mogla uspešno delati, kajti vlada jo bo najbrž razgnala, kakor hitro bo rešen in odobren proračun. Monarhisti bodo raznetili razpor med levičarji, socialnimi revolucionarci in kadeti, kadeti pa bodo obviseli med dvema stoloma. Sedaj so kadeti sicer pripravljeni v dumi delati, toda niso tako močni, da bi sc mogli vzdržati nasproti socialistom, ki nočejo, da bi duma uspešno delovala, ampak komaj čakajo, da vlada poslance požene domov. Položaj ie teman, toda misel ljudskega zastopstva ne bo zamrla. Prej ali slej se uveljavi.
Peterburg, marca. Glasilo kadetov, »Rječ«, izjavlja v uvodnem članku, da
dc ima fanta in ravno za vezilo na dan moje poroke ta je galanten«. Cel parter in vse lože so bile vsled teh besed presunjcnc. Ko sc jc Marija Terezija prvič po smrti svojega ljubljenega soproga pokazala svojemu dvoru, videla je knjeginjo Aucrspcrg, zadnjo ljubljenko Franca I., vso objokano in zavito v črn pajčolan. Vsi, ki so se ji doslej klanjali, so jo zapustili in osamljena je stala na strani. Marija Terezija sc jc obrnila proti nesrečnici, .ii podala roko in rekla glasno: »Medvc sve v resnici veliko izgubili, draga moja!« Potem šele je ogovorila tudi druge dame in gospode, ki so zopet preje zapuščeni marljivo dvorili.
Cesar Jožef II. je slišal nekoč pri vež-banju nekega dragonskega polka, kako jc nek častnik zmerjal nekega vojaka. »Gospod, nc zabite,« jc rekel strogo cesar, »ta vojak je ravno tako človek, kakor vi. Jaz ne trpim, da bi sc z onimi, ki so sc posvetili domovini, slabo ravnalo!« Dve ženski sta prišli cc-sarja Jožefa II. nekaj prosit. Ena teli jc imela na glavi po turški šegi napravljen nakit. Prošnjo prve je cesar odobril, drugi pa jc rekel: »Vi morate pa prositi vašega vladarja, turškega sultana; saj poznam iz vašega na-kitja, da spadate med podanike turškega sultana.« — Na poti v Pariz dospel ic Jožef preje v Rheims, kot njegovo spremstvo ter se nastanil v že preje odločeni gostilni. Radovedni gostilničar ga jc opazoval, ko sc je
kadeti uc bodo sta.vljali v dumi neizpolnjivih zahtev. Liberalni levičarski »Rus« povdarja, da se levica žc sedaj pripravlja na neizprosen boj / reakcijo, oticialna »Rosija« pa pozdravlja izvolitev Golovinovo ter upa, da bo duma topot delovala uspešno.
P eter b u r g , 6. marca. Cesar je sprejel predsednika dume v avdijenci. Prihodnja seja se vrši S. t. ni.
Revolucija. Lodz, 6. marca. Neznanci so na ccsti ustrelili nekega častnika. Vojaki so nato streljali na mimoidoče ljudi ter dve osebi ranili.
Riga, 6. marca. Pri skupnem grobu 17 nedavno ustreljenih revolucionarcev zbrali so se znanci, da položijo na grob vence. Ko jc to policija izvedela, je prihitela na lice mesta ter razgnala množico s slepimi streli.
P eter b u r g. 6. marca. Stolypin je vpr-vič, kar sestoii njegovo ministrstvo, dosegel, da so odstavili reakcionarca, generalnega gubernatorja Davidova. Davidov jc podpiral klanja reakcionarne »Zveze pravih ruskih ljudi«. (Davidov je bil gubernator v Jekateri-noslavu.)
Peterburg, 6. marca. V nekem malem mestecu v gubenii.ii Novgorodski jc sodišče oprostilo dva rcalca eden star 15, drugi 17 let ki iu je državno pravdništvo tožilo, ker sta baje umorila nekega policijskega častnika. Pri obravnavi sc jc izkazala njihova nedolžnost. Nato so člani »Zveze pravih ruskih ljudi« sklenili umoriti obadva realčana, njihovega zagovornika in sodnike. Napadli so brata zagovornikovega ter ga težko ranili, in sodnika, ki je pa le lahko ranjen.
R a d o m , 6. marca. Tu so zločinci napadli blagajnika gubernijske blagajne ter ga oropali 4(K)(> rubljev.
ZADOŠČENJE ZA UMORJENEGA MISIO-NARJA.
London, 6. marca. Nemška vlada zahteva od perzijske vlade za umor nekega mi-sionarja v provinciji Aserbeičan 5000 funtov šterlingov in zahteva, da morilce obesijo. Ako Perzija nc da zadoščenja, bo Nemčija zasedla nekaj preniogokopov v bližini Bagdada. (Ti premogokopi bi Nemčiji zaradi bagdadske že-icznice mnogo koristili.)
ANGLEŽI IN BURI.
Kakor znano, ic Angleška podelila burski zemlji, ki si jo jc s tako težavo osvojila, ustavo. Buri so si izvolili svoj ministrski kabinet, za ministrskega predsednika pa generala Motha, ki se je svojčas hrabro boril proti Angležem. Botha je sedaj na angleško prebivalstvo izdal oklic, kjer pravi:
»Angleška nikoli ne bo imela povoda, ke-sati se zaradi zaupanja, ki ga jc iskazala bur-skernu narodu s tem, da mu je dala avtonomno ustavo . . . Mnogo težkoč sc nam bo stavilo nasproti, toda vse bomo lahko premagali. ker sedaj delata obadva naroda, burski in angleški, skupno v korist Transvala.«
Nekateri nemški listi pri tej priliki opozarjajo Prusijo na Poljake.
Voliuni boi.
(Izjava.) »Slovenski Narod« me včeraj psuje z »duševno ničlo«, napravlja me za »absolutno nesposobnega«. Z ozirom na to izjavljam: Somišljeniki so me lahko doslej spoznali po delu in po mojih dosedanjih nastopih lahko sodijo, ako sem za kaj ali ne. Pripravljen sem prihodnji teden sklicati iavni shod, na katerega bom predvsem povabil »Narodove« urednike z dr. Tavčarjem vred. Ako se na tem shodu pokaže, da so »Narodovi« uredniki bolje poučeni o delavskem in tudi o kmečkem vprašanju nego jaz, pripravljen sem odstopiti od kandidature. — V Ljubljani, 7. marca 1907. Jožef Gostinčar.
(Kandidati »Narodne stranke«.) V Celju se jc dolgo mislilo, da bo kandidiral prvak »Narodne stranke«, g. dr. Kukovec. Pa jc grozdje še prckislo. Zato so nameravali nekateri prvaka okrajnega celjskega odbora, g. dr. Božiča, pa tudi to ni šlo. Nekdo jc rekel: »Kmet naj bo.« In izvolili so si kandidatom kmeta g. Fridriha. Ta ie tudi v časnikih že en teden kandidat. Zdaj pa ugaša i ta zvezda.
česal in bril in ga vprašal, kakšno službo ima on pri avstrijskem cesarju. Jožef pa je odgovoril: »Jaz ga včasih brijcin.« Resnica je, da sc je cesar Jožef cclo življenje sam bril. Šele v zadnji bolezni jc rekel, naj ga pride obrit brivec. Ko ga jc obril, dal mu je cesar tri cekine in rekel: »Ta človek je prvi, ki je imel z mojim obrazom opraviti.« Ko so vprašali cesarja Jožefa, kako da sodi on o novih američanskih nemirih, ic rekel: »Ti ljudje ravnajo iz njihovega stališča popolnoma prav, toda moj stan zahteva, da sem kraljevskega mišljenja.«
Cesar Franc I. izbral si jc za geslo: »Ju-stitia regnorum fundamentum« (pravičnost jc temelj kraljestev). Zato se je podvrgel vsaki postavi, tudi najmanjšemu policijskemu predpisu. Kadar sc jc peljal v Prater na izprehod, vselej sc je peljal v isti vrsti kot so vozili drugi; tožbe proti svojim podanikom pa jc večkrat celo izgubil. Seveda so ga zato vsi državljani imenovali pravičnega. V političnih vprašanjih pa jc bil ta cesar strogo absolutističnega naziranja. Znane so njegove besede: »Kaj naj pomeni to, ljudstva, narodi? Jaz ne poznam narodov, jaz poznam samo podložnike!« O negovan absolutističnem naziranju priča naslednji dogodek:. Mcscca februarja 1822 rekel mu jc njegov telesni zdravnik, baron Stifft: »Akoravno Vašo Visokost zelo muči kašelj, vendar sc nc plašim, ker Vašo Visokost dobro poznam. Nič ni
Govori sc že zopet o novem liberalnem kandidatu. — Za Brežice-I rbovlje-Laško se tudi ne morejo odločiti. Tu bi rad bil g. Kuncj poslanec, nekateri Spindlerjevci pa bi ra ši postavil takoj g. Cobala za kandidata.
(Shodi v goriški okolici.) V nedeljo popoldne sc jc vršilo v goriški okolici več shodov. V Mirnu sc jc vršil shod kršč. socialnega delavstva ob precejšnji udeležbi. Govoril ie urednik Fran Kremžar iz Gorice o bodočih državnozborskih volitvah iu o volivni reformi za deželni zbor goriški. Ožigosal je |X)Stopanje laške večine dež. odbora, ozir. glavarja Pajeria, ki hoče s svojim postopanjem le doseči, da se volivni reformi izogne, ker mu jc nel uba. K besedi sc je oglasil socialni demokrat Cotič, ki pa sc jc s svojim govorom temeljito osmešil. Debate so se udeležili Kremžar, tov. Jožef Cotič, Vuk, Špacapan in šc par drugih kršč. socialnih delavcev. En socialni demokrat jc ves osramočen zbežal iz dvorane. Ob istem času sc jc vršil v Biljah pri Mirnu shod »Gor. kmet. društva«, ki zadnje čase stopa na politično polje s svojim od države plačanim potovalnim učiteljem Štrekljem. — V Podgori se je mirno izvršil dokaj dobro obiskan shod, na katerem je govoril dr. Der-mastia o državnozborskih volitvah in o volivni reformi za deželni zbor goriški ter gosp. kurat Golob. — Ob istem času so imeli shod napovedan podgorski socialni demokrate, a so ga zadnji trenutek odpovedali, ker sc jc vršil naš shod in ni bilo ljudi in tudi laškega govornika niso imeli, kakor sc čuje. Zato so sc zbrali k zaupnemu sestanku ter se menili o volitvah. Sklenili so prirediti kmalu javen shod ter dobiti za to tudi laškega govornika.
(Volivno gibanje na Goriškem.) Cilje sc, da bo kandidat liberalne stranke na Krasu Alojzij Štrckeli, protikandidat mu bo La-harnar.
(Slovenskih volivcev v Gorici) za državni zbor je okoli 1800. Ako bi vsi nastopili združeni, bi bili gotovo odločujoč faktor pri volitvah, kaiti vseh volivcev ie menda okoli 6000.
Dnevne novice.
+ Dr. Luegerjevo zdravstveno stanje.
Na Luegerjevo zdravje jc jako dobro vplivalo, da sc jc peljal na izprehod. Spal jc ponoči izvrstno. Dne 6. t. m. sc je zopet peljal na izprehod.
Protislovanske demonstracije na Dunaju. V torek, dne 5. t. m. jc priredilo »Slovansko pevsko društvo« koncert v hotelu »Savoy« na Marialulferci. Zc pred začetkom koncerta sc ie navalila pred omenjeni hotel velikanska množica, največ nemško-nacional-nih buršev. Izprva položaj ni bil posebno resen, razven malo kričanja, sc je vedla fa-kinaža šc precej »dostojno«, tako, da je bil večini gostov nemoten vstop h koncertu, seveda pod varstvom policije. A naval je bil čimdalje hujši. Zapozneli gosti so smeli lc proti izkazom vabila v hotel. Morala jc intervenirati policija na konjih, ki je kmalu napravila red. Par najhujših razgrajačev jc bilo aretiranih. Vsa čast naglemu in točnemu delu dunajske policije! — Koncert je imenitno uspel. Navdušenje je bilo velikansko, zlasti proti koncu, ko sc jc zaigrala pesem »Kie dom je moj?«. Po končanem koncertu jc spremljala goste na tramvaju policija domov. — Zopet lep znak nemške kulture.
— Preuredba juridičnega študija. Ze zadnjič je »Slovenec« poročal o shodih dunajskih pravnikov in o resoluciji, ki jc bila sklenjena, za reformo juridičnega študija. Dunajska pravna fakulteta je imela včeraj sejo, v kateri se je sklenilo predložiti naučneniu ministrstvu votum za reformo pravnega študija. Ta preuredba ima predvsem pred očmi, da sc oni pedantni in malenkostni značaj predpisov za pravnike nekoliko omili in se v prvi vrsti stvarnost upošteva. Tega sc tiče zahteva, da sc vsako predavanje všteje, čc tudi ni tisti predmet predpisan za ono študijsko dobo. Iz tega sledi mnogo večja izbera predavanj, ki jih lahko dijak posluša, ne da bi sc mu bilo treba bati, da se mu vpisane ure nc bodo štele. Druga zelo važna preuredba sc tiče pravnega in političnega rigoroza. Rigoroz
boljšega, kot dobra konstitucija.« »Ka.i govorite?« rekel jc cesar, »mi smo siccr dobri prijatelji, toda, Stifft. te besede nc smem nikdar več slišati! Recitc trdna narava, ali tudi dobra kompleksija, toda konstitucije sploh ni. .laz nimam konstitucije in je ne bom nikdar imel!« Milosrčnost Franca I. nam kaže sledeča dogodba: Dvorni tajnik dal je cesarju prošnjo, v kateri ie neki uradnik, ki je postal po dolgem službovanju bolan in onemogel, prosil podpore. Cesar jc prijel za pero in prašal: »Koliko jc navada dati v enakih slučajih?« »Za enkrat bo dosti pet sto goldinarjev,« ic menil tajnik. Cesar je prikimal in pisal. Ko pa je hotel tajnik pisavo posušiti, zapazil je. da jc cesar namesto pet sto — napisal pet tisoč in ga opozoril na to. »O, res je!« smejal sc jc ccsar, »eno ničlo sem preveč zapisal! No, pa ne škoduje nič; kar jc napisano, naj ostane. Mož ima pet otrok rad rt i ii podarim šc to ničlo!«
Znano jc, da sc tudi o cesarju Francu Jožefu I. pripoveduje mnogo pripovedek. Predmet teli pripovedk je zlasti ljubeznjivost in milosrčnost cesarjeva. Naš vladar jc zlasti velik prijatelj otrok in iz srca rad opazuje mladino. Sledeča epizoda naj dokazuje to prijaznost cesarjevo. Nekega dne prišel jc cesar nenadoma v vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu in jc hitro vstopil v neki razred. Ko je učence prijazno nagovoril, rekel jc profesorju, stotniku Ebcrsbcrgu: »Le
imenujemo skušnjo, ki jo mora narediti kandidat pred fakulteto, med tem, ko se druga dva izpita delata pred državnimi eksaminatorji. Predmeti za rigoroz in skušnjo so vsakikrat enaki, včasih celo profesorji isti, da, pripetilo se jc tudi žc, da jc dobil kandidat i>opol-noma enaka vprašanja. In vendar se dostikrat prigodi, da pade kandidat pri rigorozu, odgovori pa pri izpitu. To je če se milo reče - vendar malo čudno; lahko bi sc imenovalo brezniiselno, kajti zakaj bi sc dvakrat izpra-šcvala ista stvar. Da se odpravi ta nedosta-tek, jc torej zahteval profesorski kolegij v svojem votu, da sc odpravijo rigorozi in da naj zadostujejo državni izpiti. Cc ministrstvo odobri ta votum iu postava učni red je namreč postava srečno pride pred parlament, dobimo kmalu nov in moderni učni red, ki odgovarja času in njegovinizahtevam.
Nov doktorat se nam obljubuje. Novi »doktor državnoznanstva« bi ne bil praktičnega pomena ter bi n. pr. ne usposobil za vstop v državno službo, ampak bi bil samo tako zaradi lepšega. Ta naredba je ustrojena po načinu nemških univerz, ki podeljujejo svojim slušateljem doktorski naslov na podlagi zaokroženih študij in kakšne učene razprave, takozvane disertacije. Tako delajo univerze v Tubingu, Monakovem in drugod na Nemškem. Dosedaj jc pretežko in jc študij dolg in težaven, čc hoče kdo postati »doktor«. Na ta način bo okrajšana doba učenja in bo doktorski klobuk mnogo lažje doseči; seveda bo naslov postal sčasoma brez pomena in tako prazen, ko ga bo tako lahko skoro vsak dobil.Z tnodroslovnim »doktorjem« je žc sedaj tako. Zato so nekateri zato, da sc pravni doktorat sploh odpravi, tako n. pr. pravne fakultete dr. Bernatzik. No, to se ne bo tako kmalu zgodilo, saj je pravni doktorat najtežji in zato najbolj v časti.
Sodni svetnik g. Jožef Starič umrl. Včeraj zvečer, ob tri četrt na 7 je umrl v Kandiji pri usmiljenih bratih gospod c. kr. sodni svetnik in vodja c. kr. okrajnega sodišča na Brdu, g. Jožef Starič.
Pošta in volivno gibanje. Trgovsko ministrstvo .ie izdalo odlok, naj se vse pošiljatve, ki sc tičejo volitev, ekspedirajo kakor le mogoče hitro. Take pošiljatve naj se takoj ekspedirajo kot nujne.
—	Petdesetletnico svojega gledališkega delovanja praznuje danes v Zagrebu gospod Adam Mandrovič, intendant hrvaškega deželnega gledališča.
—	Vodni napravi v Bujah in Volčah v košanski občini na Notranjskem sta zagotovljeni. Poljedelsko ministrstvo je z odlokom z dne 24. prosinca dovolilo za obe napravi, ki sta proračunjeni na 15.700 kron, 40 odstotkov, to je 6280 kron. Ker pa jc deželni odbor žc lansko leto zagotovil 25 odstotkov, to je .1925 kron deželne podpore in hočejo udclc-ženci sami pokriti ostale stroške, bode delo v kratkem razpisano in šc letos izvršeno.
—	Kazen Strassuoffu znižana. Iz Zagreba poročajo, da je najvišje sodišče kazen znanemu sleparju Strassuoffu znižalo od pet na tri leta.
Umrl .ic dne 6. marca v Smokuču pri Breznici občepriljubljeni in spoštovani gosp Janez Bulovec, trgovec in posestnik. Bil je pokojnik dober in skrben gospodar, prešinjen katoliškega prepričanja, ter je to svoje mišljenje vedno neustrašeno očitno kazal. Pogreb bo v petek zjutrai ob 7. uri.
—	Obletmca po pokojnem gospodu kapelami Antonu Copu bo v sredo, dne 13. marca, ob 7. uri zjutraj na Rodinah pri Breznici.
Nov učiteljski list? Učiteljstvo z Goriškega in Gradiščanskcga ima danes v Gorici shod. Med drugim sc bodo goriški učitelji posvetovali o tem, ali bi slovensko učiteljstvo na Goriškem in Gradiščanskem moglo vzdržati tednik za svoj stan in njega prijatelje.
Zasedanje hrvaškega deželnega zbora b<
23. t. m. odgodeno in se bo meseca maja zopet sešel, da reši zakon o delavskem zavarovanju, ki naj bi stopil v veljavo dnč 1. julija.
Velikonočne počitnice se prično po drž. srednjih šolah 26. t. m., ne 27., kakor je predpisano.
predavajte naprej, gospod stotnik!« Potem ie položil svoj generalski klobuk na prvo klop in je, sloneč na klopi, poslušal predavanje učiteljevo. Učenec B., pred katerim jc ležal cesarjev klobuk, si jc hotel dobiti nekaj za spomin na to uro. Skrbno je stegnil roko iu odtrgal iz šopka na cesarjevem klobuku eno zeleno percsce. Ko so to zapazili njegovi tovariši, naznanili so mu z znamenji željo, nai da tudi njim kak spomin iz cesarjevega klobuka. H. jih je ubogal in predrzno ruval iz šopka perje. Naenkrat pa mu jc klobuk od-letcl in zadel vladarja v roko. Ta se je obrnil in zapazil grešnika, ki jc bil ves bled iu s strahom pričakoval kazni. »Kaj ste nameravali s tem peresom, ljubi moj?« vprašal ga je vladar. Tolika prijaznost je ojunačila učenca in jecljal jc: »Za spomin, Visokost!«
»Pa Vam ni dosti eno percsce?« — »Ne, Visokost,« odgovoril je hrabro mladenič, »tudi vsak mojih tovarišev je hotel imeti eno.« »No. potem pa mi nc preostaja druzega. kot da Vam prepustim cel šopek«, rekel ic smeje sc ccsar in podaril .šopek učencu B. Potem pa se je obrni! k profesorju in mu rekel: »Gospod stotnik, nc kaže mi drugega, kot da mi za sedaj posodite Svojo čepico!« Z veseljem so zavpila mlada grla cesarju trikrat »Zivio!«
Žalihog nc moremo navesti tu več do-godbic iz živi cilja Habsburžanov, toda to bo zadostovalo, da spoznamo glavne poteze iz njihovega življenja.
Štajerske nouice.
š Maribor. Odbor »Slovenskega društva« v Mariboru je objavil v »Narodu« od srede »oficijalno« naznanilo, da se je centralni volivni odbor zadnjo nedeljo razšel brezuspešno, ker baje »Kmečka zveza« odklanja vsako skupno sodelovanje pri bodočih državnozborskih volitvah. To poročilo »Slovenskega društva« pa jc popolnoma neresnično. »Kmečka zveza« jc ponudila opetovano, tako tudi dne 7. februarja, svojo roko prvakom, da ž njimi sodeluje pri bodočih državnozborskih volitvah. Toda prvaki niso hoteli prijeti za to roko ,ker sc ne bi radi zamerili pri liberalni stranki. Vsled tega je morala nastopiti »Kmečka zveza« svoja pota. Da odbor »Slovenskega društva« sedaj razširja neresnična poročila, je zelo značilno za taktiko nasprotnikov. Zakaj pa sc »Slovensko društvo« ni ojunačilo in obsodilo liberalnega strankarstva, ki je dalo povod sedanjemu položaju na Spod. Štajerskem? Za to stranko gospodje pri »Slovenskemu društvu« šc niso našli grajalnili besed, proti »Kmečki zvezi« pa delujejo celo z neresnico. Naj jih bo sram!
š Deželni zbor. Pri debati o predlogu Hagenhoferja glede na izpremembo deželnega volivnega reda se vname med Hagen-hoferjem in socialnim demokratom Reslom ti 11 d prepir. Rcsel je očital konzervativen lia-genhoferju laž, podlost, sleparstvo itd. na znani način. Hagenhoferjcv predlog se je iz-ročil političnemu odseku.
Ljubljanske nouice.
li V nedeljo na Gregorčičev slavnostni večer v »Union«! Opozarjamo občinstvo še enkrat na velezanimivi spored nedeljskega »Gregorčičevega večera«, katerega smo priobčili včeraj. Novi zbori in nastop dveh vele-uglednih naših književnikov, gg. dr. Mihaela Opeka in F.S.Finžgarja so gotovo izredno privlačne točke poleg nastopa veleodlične pevke gdčne. Frne Povšetove in izbornih deklamar torjev gg. Vek. Ravniharja in Frana Orch-ka ter vojaške godbe. Pripravljalnemu odboru se jc posrečilo izposoditi si ta večer doslej najboljšo sliko Simona Gregorčiča, krasno delo domačega umetnika g. Srečka Magoliča. Slika bo krasila oder ter bo tako občinstvu dana prilika, ogledati si to res najboljše slikarsko delo o Simonu Gregorčiču. Začetek koncerta bo točno ob 7. uri zvečer. Po koncertu nai občinstvo, ki želi okrepčila, nekoliko v stranskih prostorih potrpi, ker sc po koncertu postavijo v dvorano mize ter se raz-\ ije v dvorani domača zabava. Vstopnice se še prodajajo v Šoukalovi trafiki in v »Unio-tiovi« trafiki. Prosimo svoje čitatelje, naj opozarjajo svoje znance na to priredbo, katere dobiček je namenjen Gregorčičevemu spomeniku. V nedeljo v veliko dvorano »Uniona«!
li Umrl je danes zjutraj po dolgi bolezni splošno spoštovani zdravnik gosp. dr. .Jožef Derč. Rodbini naše iskreno sožalje! Pogreb bo jutri ob četrt na 5. uro popoldne. — Umrla ie zasebnica gdčna Marija Guri, stara 74 let.
Ij Odhod 56. infanterijske brigade iz Ljubljane bo 8. aprila.
li «Ljubljansko učiteljsko društvo» se jc včeraj sešlo ob 8. zvečer v restavraciji hotela »Južni kolodvor«, kjer sc je razvil sila pri'c-ten večer, poučen obenem in zabaven. Nenavadno velika udeležba, zlasti kar se tiče dam, je pričala, da ljubljansko učiteljstvo dobro zna ceniti vedno lepši razvoj pedagogi-ško-metodiških disciplin, ki so dandanes učitelju neobhodno potrebne, da ne zakrkne v zastarani!) metodah. Zato je bilo včerajšnje predavanje profesorja Machcrja o biološki metodi zelo na mestu. Predavanje Macher-evo ic bilo skozinskoz praktično, historiški postanek biološke metode in njegovo zvezo z napredovanjem razvojne misli v prirodo-znanstvu je g. profesor ie nakratko in povrh označil, obširno pa jc razvijal didaktično stran tega problema. Kakšna je biološka metoda? Biološka metoda v nasprotju z deskriptivno, opisovalno, polaga pri poučevanju glavni moment na vzročno zvezo med organskim ustrojem bitij in njigovo okolico, načinom hranjenja in klimatičnimi razmerami; opisuic niihovo razmerje s sobitji, medsebojni boj za obstanek, prilagodevanje iu razvoj, skratka, se opira skozinskoz na biološke zakone v organizmih. Seveda biološka metoda ne more in ne sme zanemarjati sistematike, da ne postane enostranska, toda izvaja zunanje vrstne znake iz notranjih in zunanjih či-niteljcv razvoja. Tako n. pr. v botaniki razloži obliko korenin, listja in plodov iz lielio-tropizma, iz kakovosti rodne zemlje in organizmov, ki obdajajo rastlino ter jo silijo, da iz-preminja svojo obliko in rast. Zato ta metoda polaga v somatologiji največjo važnost na fiziološke zakone organizma, krvni obtok, oksidacijo, proces hranjenja, respiracije itd. Biološka metoda s tem, da obrazloži finalnost živih bitij, obenem lepše razloži modrost vstvarjajočega vseuma. Biološka metoda pa tudi pospešuje samostojnost in samotvornost mišljenja učenčevega, kjer vse razloži kavzalno, in nc obtežuje tako zelo spomina, kakor opisovalna metoda. Brez dvoma sc biološka metoda povsod uveljavi, seveda ne da bi zašli v ekstreme. Da upiranje nekaterih bor-niranih šolnikov ničesar nc bo izdalo, ker sc biološka metoda naslanja na zdrava pedagoška načela in na moderno smer prirodoznan-skih ved, jc samoobsebi umevno. Predavanje jc bilo vsprejeto z vsestranskim odobravanjem, predavatelju sc je pa gospod predsednik, nadučitelj Dimnik, toplo zahvalil. S takim izobraževalnim delom si bo ljubljansko učiteljsko društvo gotovo pridobilo vedno več prijateljev.
lj Pogreša se od dnč 25. februarja t. I. na Jesenicah stanujoči 35lctni vpokoicni orož-
niški postajevodja Karol Snoj. rodom iz Ve-lenj na Šta erskem. Snoj je bil inkasist pri zavarovalnici »Allianz«, kateri je poneveril 300 K. Pred kratkim je pisal zavarovalnici, da je povod njegovemu pobegu nesrečna ljubezen. Sumi se, da se mu je zmešalo in si jc končal življenje ali je pa odšel v Ameriko.
Razne stoarl.
Politika — vzrok ločitve zakona. V deželi Kanzas, v Zicdinjenih državah Severne Amerike, so določili nov vzrok za ločitev zakona, namreč ncsporazmnljenje zakonskih v političnih stvareh. Obenem sc poroča, da je bilo v St. Louisu pred kratkim v enem dnevu nič manj kot 60 parov ločenih.
Pred podpisom oporoke umrl. Kavarnar Foller v Badnu je hotel napraviti oporoko. Vse je bilo že narejeno, tudi ime je že podpisal, predno pa je mogel pristaviti še priimek. se ie zgrudil mrtev.
Strašen prizor v mrtvašnici. V grški blaznici v carigraiskem predmestju Jedikulc, je umrl neki blaznik in so ga položili v krsto, da ga prihodnji dan pokopljejo. Drug blaznik pa se je splazil v odprto mrtvašnico, vzel truplo iz krste, ga položil v neko omaro, m legel v krsto. Ko jc duhovnik naslednji dan hotel blagosloviti truplo, se jc isto dvignilo iz krste, nakar se je duhovnik nezavesten zgrudil in kmalu potem umrl. Tudi drugi žalujoči so zbežali proč. Ko so se pomirili, so stopili zopet v mrtvašnico m konstatirali, da od smrti vstali niti umrl ni. Ko so vprašali, kaj se je zgodilo s truplom, pokazal ie blaznik na omaro. Ko so jo odprli, jc padlo iz nje truplo, da so mislili navzoči, da je tudi pravi mrtvec vstal od smrti. Končno so ga vendar pokopali.
Telefonska in brzojavna poročila.
KANDIDAT,|E »SLOV. KMEČKE ZVEZE« NA ŠTAJERSKEM.
Št. Lenart, 7. marca. Na zaupnem shodu prj Sv. Lenartu navzočih zaupnikov nad 200. Roškar enoglasno proglašen za kandidata.
Prage rs k o, 7. marca. Zaupniki iz celega vol vnega okraja Maribor levi breg v Slov. Bistrici so soglasno sklenili, postaviti za kandidata kmeta Pišeka.
NAGODBA Z OGRSKO.
Budimpešta, 7. marca. Glasilo neodvisne stranke izjavlja, da sc v ogrskem državnem zboru nikakor ne hi dobila večina za nagodbo z Avstrijo preko I. 1017.
"" PREOSNOVA TOPNIŠTVA.
D u n a j, 7. marca. Pri preosnovi topništva nameravajo vsakemu armadnemu zboru prideliti dva nova topniška polka. Na ta način bi se ustanovila pri vsakem zboru nova topniška brigada.
NAGLA SMRT LAŠKEGA JUSTICNEGA A1INISTRA.
R i in, 7. marca. Danes zjutraj so našli laškega justičnega ministra Gallo mrtvega v njegovi postelji. Zadela ga je kap.
FRANCOSKI KULTURNI BOJ.
Pariz, 5. marca. Več pariških duhovnikov je prosilo za umirovljenje, češ, da jim zdravje ne pripušča v sedanjih težavnih čas h Izvrševati duhovske službe. Cuje se. da bo demisijoniralo več pariških župnikov, ker se boje, da ne dobe sredstev za nadaljevanje bogoslužja. V Nantesu so bile uršulinke obsojene na globo 16 do 25 frankov, ker so se kljub kongregacijski postavi branle zapustiti svoj samostan. Pri odhodu uršulink je velika množica manifestirala za uršulinke.
AMNESTIJA NA RUSKEM.
Peterburg, 7. marca. Desnica je sklenila, da ho za amnestijo izvzemši one tero-ristiške zločince, ki so pogubili kaj človeških življenj in izvzemši rope.
DRŽAVNI PREOBRAT NA RUSKEM?
F r a n k o b r o d, 7. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča, da odlične osebe pripravljajo na Ruskem državni preobrat. Državnike, ki se ne strinjajo z reakcionarci, bi se aretiralo, nakar bi bila uvedena diktatura.
ITALIJANSKA BANKA V CARIGRADU.
Carigrad, 7. marca. Ravnatelj črnogorske tahačne režije Volpich se poteguje za ustanovitev italijanske banke v Carigradu. Banka bi pričela delovanje s kapitalom treh milijonov.
DUMA.
Peterburg, 7. marca. Car je Golo-vinu, predsedniku dume, dejal, da upa. da se bo duma resno lotila velikanskega zakono-davnega dela, ki jo čaka.
Peterburg, 7* marca. Opozicionalna levica je v dumi predložila 34 predlog. Ena izmed teh zahteva odpravo apanaž velik m knezom, druga pa. naj se velikanska posestva carjeva razdelijo med kmete.
Moskva, 7. marca. Pet oboroženih revolucionarjev je napadlo tajnika poljedelske šole Roescha, ki je imel seboj 27.000 rubljev ter ga oropalo. Dva napadalca je vojno sodišče takoj obsodilo na smrt.
S e b a s t o p o I, 7. marca. Revolucio-narci so vrgli botnho pod voz trdnjavskega poveljnika Nepljujeva. Voz je razbit, poveljnik in knčijaž pa hudo ranjena.
NOVI KURZ V NEMČIJI.
S t r a s s b u r g, 7. marca. Vojno sodišče 3. divizije je obsodilo vojaka Korhe na 5 mesecev ječe, ker se ni hotel udeležit! slavlja oh priliki imeudana cesarjevega.
B e r o I i n, 7. marca. V pruskem deželnem zboru je Poljak Grabski obsojal vlado, ki nc pusti na kolodvoru prodajati poljsk li časopisov ter cclo železniškim uslužbencem prepoveduje medseboj govoriti poljsko.
Zahvala.
Povodom težke ifgube, ki me jc zadela s smrtjo mojega iskreno ljubljenega nepozabnega soproga, gospoda
Andreja Rovška
podobarja
sem prejela toliko dokazov odkritosrčnega sočutja, da se mi je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti.
Zato se zahvaljujem tem potom vsem, ki so me tolažili med b deznijo in ob smrti dragega pokojnika, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so v tako mnogo-brojnem številu spremili rajnega na zadnjem potu. Osobito se zahvaljujem pieč. gospodu kanoniku Kajdižu, preč. g. V. Steski, preblagorodnemu gosp. vodji in dež. odborniku Fran PovSetu, g. Vurniku in gosp. profesorju M i s s u.
Posebej se še zahvaljujem slav. moški in mladeniški Marij ni družbi v Križankih ter slav. društvu katol. rokodelskih pomočnikov za tako številno udeležbo pri pogrebu ter poslednjemu še za ganljivi žalostinki. Vsem skupaj: Poplačaj Bog!
Žalujoča soproga
487(1-1) Marija Rovšek.

496
i
Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj ljubljeni soprog, gospod
Jožef Starič
c kr. sodni svetnik in vodja okrajnega sodišča v Brdu
danes, dne 6. marca t. 1. ob 3/47 zvečer po dolgi in mučni bolezni previden s sv zakramenti za umirajoče v 54 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb ranjkega se vrši v petek popoldne ob 4. iz bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji na novomeško pokopališče.
Dragi pokojnik bodi priporočen v blag spomin in molitev.
Kandija, dne 6 marca 1907.
Matilda Starič, soproga.
Mesto vsakega posebnega naznanila.
Vabilo
na
XV. redni občni zbor
Vzajemno podpornega društvo,
registrovana zadruga z omejenim Jamstvom,
kateri bode
v petek, dne 22. marca 1907, ob 5. upi popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika XIV. rednega obč-
nega zbora.
2.	Volitev dveh overovateljev zapisnika
XV. občnega zbora.
3.	Poročilo o računskem zaključku za leto
1906.
4.	Dopolnilna volitev 3 članov ravnateljstva.
5.	Volitev namestnikov članov ravnateljstva.
6.	Dopolnilna volitev člana nadzorstva.
7.	Evenlualni predlogi.
V Ljubljani, dne 6. marca 1907. 481 i-i	Ravnateljstvo.
Opomba. Občni zbor jc le tedaj sklepčen, ako se ga udeleži deseti del članov. Ako bi se jih ne udeležilo zadostno število, se vrši drugi občni zbor na podlagi § 27. društvenih pravil dne 6. aprila t. 1. z istim v.sporedom, ob isti uri in na istem kraju.
Zahvala.
Povodom smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta
Janeza lica
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom najtoplejšo zahvalo za izkazano uam sočutje.
Goriča vas pri Ribnici 6. marca 1907.
Za mnogobrojne tako prisrčne dokaze iskrenega sočutja tekom j dolge bolezni kakor tudi ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne tete in svakinje, gospodične
Leopoldine Jean
izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Iskreno zahvalo izrekamo dalje vsem dragim prijateljem in znancem za tako številno udeležbo pri pogrebu, za prekrasne darovane vence in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabni rajnici.
Ljubljara, 6. marca 1907.
489 Globoko žalujoči ostali.
Društvo tiskarjev na Kranjskem naznanja žalostno vest, da je velikoletni častni član, preblagorodni gospod
med- uniu.dr. Josip Deri!
danes zjutraj ob 4. uri po dolgi in mučni bolezni preminul.
Pogreb dragega rajneega bo jutri ob '/4uri popoldne iz hiše žalosti na na Marije Terezije cesti štev. 5 na pokopališče k Sv. Krištofu.	495
Blag mu spomin!
494
Zahvala.
Za vse številne in prisrčne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in prerane smrti naše nepozabne, iskreno ljubljene sestre, gospodične
HELENE LEVC
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini, slavn. učiteljstvu, gg. Tirolcem iz slamnikar. tovarn, cenjenim tržanoni iz Velikega in Malega Mengša ter sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabni pokojnici.
Mengeš, 7. marca 1907.
Janez Levo,
brat.
Tužnega srca javljamo, da je preminul danes ob 4. uri zjutraj po po dolgi in mučni bolezni naš preljubi papa
med. unio. dr. Josip Dere
mestni zdravnik v. p.
Pogreb drazega rajneega bo v petek, 8. t. m., ob 4. '/4 i""' popoldne iz hiše žalosti Marije Terezije cesta št. 5 na pokopališču k sv. Krištofu.
Ljubljana 7. marca 1907.
Ana roj. Žužkova, soproga. — Bogdan, Silvija in Vladi, otroci. Anton Nagode, zet. — Črtomir, vnuk.
488	Mesto posebnega obvestila.


■ ■
	
	
	
Meščanski hotel
„Lloyd"
Ljubljanska društvena godba priredi danes, 7. marca 1907
KONCERT
za člane. Začetek ob polu 8. uri. Nečlani plačajo 40 vin.
K mnogobrojnem-obisku vabi
Dragotin Tauses, 2
restavrater.	"

sli
Panorama Kosmorama
v Ljubljani ! Dvorni trg štev. 3,
: pod „Narodno kaTarnc
Električna razsvetljava.
Od 3. marca dovštevši 9. marca 1907:
Monnfcooo.
Iz proste roke se proda v Radovljici
hiša št. 35.
izve se pri lastniku. 479 3-2
Proda se cena, lepa, nova
enonntfstrop. zidana oila
pod zelo ugodnimi pogoji, s prostorom za vrt ali brez njega, zida se tudi lahko še gospodarsko poslopje itd. 446 2 Vpraša naj se v Streliških ulicah štev. 29.
Ns
Vendar enkrat!
Dosegli s 111 o, kar je gotovo
najnižja stopnja.
Ta prodaja "bo
kmalu

% 5 P" kraji.
Caro vito blesteči



1
TUDOR-
= demanty =
-A\li/
najlepši posnetek na svetu so tako po ceni, da jih treba smatrati kot




prej za

danes pa le
111 Ifcj
krono
en kos (z opremo vred).

Edina prodaja in razstava TUDOR DIAMANTOV
je pri firmi
Krisper v Ljubljani, Mestni frg št 21
1685
Ugodna prilika!
Zaradi pomanjkanja prostora se dobro ohranjen
If Imiin prou ceno proda.
Priporoča se posebno gg. organistom. Na-daljna pojasnila daje Jakob Flis, orga-nist v Domžalah.	493 3—1
Si

Prostovoljna dražba.
U japuščino rajnkega
g. ^anoni^a Andreja Zamejic
spadajoče in doslej še neprodane premičnine, plasti knjige, večinoma teolo$ke vsebine, se bodo prodajale dne 8. marca 1907 od J. do 6. ure popoldne tudi posamezno. Pred škofijo hišna štev. 5, J. nadstropje.
Dr. Jran Dok.
492	c. kr. notar, kot sodni komisar.
Gostilniški
prostori
sposobni tudi za drug obrt, skladišča, pisarne etc. na Sv. Petra nasipu št. 67 so za oddati za I. majnik t. I.
Več se izve v upravništvu tega lista ali pa v hiši sami.	433 3-1
Najboljše in najmodernejše
KLOBUKE
v vseh oblikah
io najbogatejši izberi
po 120 gl. in višje
v Ljubljani pri
Klobuki se sprejemajo v popravo. t
Učenec
za tapetniško obrt se takoj sprejme. Dunajska cesta št. 18. — Ivan Černe, tapetnik, zastopnik i. kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. 483 3—1
Pravkar /35/0: tfočna
Knjiga trgov s Ke korespondence
v italijanščini, sestavil G. /j. JVua, ieh. kemik in učitelj na trgovski Šoli v Ljubljani. 2 okoli 1*00 pismi, vjorci, najpotrebnejšimi formulari in blankati. U jatojbi pri	-)4s 3 2
)g. pl. tfleinmayer $ Jcrd, jambor g v Ljubljani
Razglas.
Radi oddaje zgradbe nove župne cerkve v Prečni (pri Rudolfovem) vršila se bode ofertna obravnava
dne 21. marca 1907
v župnišču v Prečni in sicer s pričetkom ob 9. uri dopoldne; do tiste ure se bodo sprejemale pismene, z 1 K kolekovane in po spodaj navedenem vzorcu sestavljene ponudbe.
Dotične načrte, troškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v dnevih razpisa v župnijski pisarni.
Preračunjeno je:
1.	Dninarsko in zidarsko delo (brez materijah v zmislu troškovnika) na .... 24527 K 41 h
2.	Dela iz betona . . (z materijalom vred) 9057 „ 50 „
3.	Kamnoseško delo .	„	6626 „ 60 „
4.	Tesarsko delo . .	„	5882 „ 35 I
5.	Krovsko in kleparsko delo	„	11414 „ 92 „
6.	Mizarsko, ključavničarsko
in kleparsko delo .	B	7791 „ 60 „
7.	Steklarsko delo . .'	„	9769 „ 70 „
8.	Kiparsko delo . .	„	3175 „ — „
Skupaj
78245 K 08 h
Ponudbe se lahko stavijo za skupno delo ali pa za posamezna dela ter se pošiljajo ali po pošti ali se oddajo osebno v župnišču.
Podpisani župni urad si pridržuje pravico, izbrati med ponudbami po prosti volji brez ozira na visokost cen.
Župni upad V Prečni
dne 5. marca 1907.
490 1
Anton Šmidovnik,
župnik.
Vzorec ponudbe:
Jaz spodaj podpisani, stanujoč v	izjavljam, da sem vpogleda! in dobro
razumel načrte, troškovnik in stavbene pogoje za zgradbo	nove župne cerkve v Prečni ter se zavezujem
na njih podstavi prevzeti omenjeno zgradbo (oziroma	delo) za svoto K
h (ali s popustom o/o) rečem	in .Izjavljam da sc omenjenim pogojem podvržem brez pridržka.
5°/o varščina v znesku	K (v denarjih ali v vrednostnih papirjih> je priložena.
Kraj in datum.
Ime in značaj.
Adresa zunaj:
Prejmi župni urad
v
Prečni.
Priloga 55. fttev. »Slovenca" dne 7. marca 1907.
Znanstvo in umetnost.
VVasmann S. J.
Nastop zoologa, jezuita Ericha Was-manna v Berolinu je našo meščansko inteligenco okolu »Slovenskega Naroda« spravil popolnoma iz ravnotežja. Po naravi lena in indolentna, brez najmanjšega zanimanja za višje probleme, ie v svojem glasilu najprej izkušala zmanjšati veljavo učenjaka Was-uianna, češ, to je zgolj zoolog, ne pa biolog. Na biologijo sc razume edinole Haeckel.
Proti temu stoji seveda dejstvo, da je Haeckel sam v svoji brošuri »Der Kampf um den Entvvickluiigsgedanken« (Berlin 1905) priznal, da pater VVasiiiann razpolaga s temeljitim biološkim znanjem. Na strani 1U7. pravi namreč Haeckel sledeče: »Das icli da-bei die Schriften des gelelirtcn Jcsuitenpaters liricli VVasmann in crster Linie beriicksicli-ligtc, \var dadurcli gcreclitfertigt, dass die-sei riihrige Schriitsteller nicht mir jenes Ver-hiiltnis umfassender und geschickter behan-dclt als scinc mcistcn Ordensbriider, sondern dass cr auch durch scinc griindlichen biolo-gisehen Kcnntnisse . . . zu ciner naturvvis-senschaftlichen Begriindung seiner Ansichten besonders befiihigt erseheint.« Podobno so pisali kritiki VVasmannove »Biologije« dr. Fmcry, (Biol. Ccntralblatt, 15. febr. 1905), dr. Hanstcin (Natur\viss. Rundschau, 2. febr. 1905), .). VVcisc (Deutsche Entom. Zeitschr. 1905, I.), prof. H. Kolbe (Natunv. VVochcn-sehrift, 2. jul. 1905), in cclo odločni nasprotniki VVasmannovi dr. Eschcrisch (Allg. Ztg. 10. febr. 1905), dr. Buttel - Rcepen (Archiv iiir Rasscn- und Gesellschaftsbiologic (marec, april 1905), Avg. Forel (Biol. Ccntralblatt 1905, 14. m 15.), Lotsy (Vorlesungen iiber Dcscendenztheorie an der Universitat Lei-dcn. Jena, .328- 229).
Menda je pa tudi že »Slovenski Narod«, ki je sicer, kar sc tiče znanstva, vedno za poldrugo stoletje za dejanjskim razvojem znanosti, sam tividel. da se gre tukaj za slučaj, kjer ni na mestu sumničenjc in smešenje jezuita. »Slovenski Narod« je v soboto, dne 2. marca, objavil bogvcodkod prepisan članek o »Patra VVasmanna mostu med vero in vedo«, ki nai bi bil ccl program, a jc le ponovna mazari.ia neutrudnega »Narodovega« naravoslovnega pisača. Tu sc ne govori o jezuitu, ki jc zgolj zoolog, ampak gre za resne stvari, ki bi bile vredne boljšega pe-tesa, kot je »Narodovo«. Poglejmo!
Tako-le piše »Narod«:
»Zaključni VVasmauuov izrek sc glasi doslovno: »Zato sem trdno prepričan, da med krščanskim svetovnim naziranjem in naravoslovno vedo načeloma ne more obstajati nobeno nasprotje.«
Ta stavek nas je osupnil.«
Revež! Osupnjen je. Tako nova se mu zdi VVasmannova trditev. Toda že I. 1869 je isto, kar jc dejal VVasmann, izrekel vatikanski koncil in sicer v členu četrtem III. zasedanja. Tam sc jc slovesno proglasilo načelo, da sta veda in vera dva različna načina, kako priti do absolutne resnice, prva v naravnem, druga v nadsvetovnem redu, obe pa sta enega in istega izvora: iz vsciima božjega. Torej ni treba »Narodu« prav nobene osup-njenosti, ker jc ta trditev žc stara.
Toda »Narod« pravi še drugače. Vera sc ne strinja z vedo zato, ker VVasmann nasprotuje Haecklu! S tem ie dokazano, da je vera vedi nasprotna. Le čujmo:
• »VVasmann sam nastopa zoper moderno vedo o priredi. Njeni mnogoštevilni zastopniki pa. in med vsemi neustrašeni prvoboritelj Haeckel v svojih izvajanjih določno in jasno poudarjajo, da so marsikatere temeljne trditve starodavne teologije pred znanstveno kritiko nevzdržljive. Po svojem založniku oznanja VVasmann, da .ie njegova »biologija« »ein VVerk, gegen \velchcs Haeckel person-lich sich \venden zu mtissen glaubte,« a njegova jezuitska narav mu spričo lastnega delovanja ne brani hinavsko trditi, da med vero in vedo načeloma nc more biti nasprotja.«
Torej VVasnumnu, ki je po izjavah njegovih' najhujših nasprotnikov odličen naravoslovce »ciner der bestcu Zoologen der Jctztzeit« ga imenuje znani Lotsv v žc navedeni knjigi nastopa zoper moderno vedo o prirodi zato, ker nasprotuje Haecklu! Ce bi v »Narodu« ne bilo. bi ne verjeli. VVasmann ne nastopa zoper vedo o prirodi, ker ie sam naravoslovec svetovnega imena, ampak zoper Haeklove monistiške nazore, ki jih ienski apostol po krivici imenuje znanstvene. VVasmann pobija tistega Haeckla, o katerega knjigi je dejal filozof Paulsen, da ga je polila rdečica sramote, ko ic bral in videl, kako daleč jc s svojim Haeklom padel narod mislecev.
Toda »Narod« jame razlagati nasprotja med moderno vedo in vero, Zato pojasni, kaj uči prva in kaj druga. Sledimo mu po tem križpotn iu sramotišču zdrave logike! Moderna «veda» uči po »Narodu« sledeče:
»Naziranje modernega znanstva pa docela nasprotno pravi, da je človek člen pri -rode.«
Da ie človek živalskega pokoljenja, je le hipoteza, da ie po telesu lahko tudi v dcsccn-denčnem oziru člen prirodc, tega vera ne taji, da pa po duhu stoji nad naravo iu .ie njegov um odsvit božanskega tega moderna psihologi a nc more ovreči. Nadalje pravi »Narod«:
»Ker onstran tega sveta ni nadomestila, zatorej nai sc v ti stranskem življenju išče sreča.«
Katera moderna veda pa uči to? Nauke vere pa »Narod« slika tako-le:
»Z grehom pride človek na svet, uživati življenje in hrepeneti po gmotnem in tudi po
duševnem bogastvu ie pregrešno ali vsaj nevarno za večno duševno blaginjo.«
Ali pa:
»To (socialno delovanje) delajo (teologi), če ne iz sebičnih namenov, vsaj brez dvojbe zoper svoje temeljne nauke, zatajivšj tiste svoje vzore, ki so opisani v »življenju svetnikov iu svetnic« in so z zadovoljnim trpljenjem, postom in molitvijo dosegli cilj človeškega življenja.«
Naj stoji ta neumnost brez komentarja.
Napi sled uči moderna veda po »Narodu« še sledeče:
»Človek je vstvaril bogove v plahi domišljiji svoje otroške dobe.«
Nič ne pomaga, da je znani Maks Miiller, največ i indolog in religijski filozof, to podmeno docela ovrgel in da jo dandanes ne uči noben znanstvenik, razun Haeckla in berolm-skega »Vorvviirtsa«. V »Narodu« stoji tako in Jiicgovi kulturni bojevniki bodo to z veseljem verjeli.
Ves »Narodov« trud, spraviti z vero v nasprotje vedo, je zastonj. Odlični naravoslovci so bili globoko verni in so šc dandanes. Vera ni v nasprotju ne s Kopernikovim naziranjem, ne z descendcnčno teorijo. VVasmann ni prvi, ki descendenco priznava za nekatere vrste, davno pred njim je lepo število katoliških m protestantskih apologetov priznalo, da je ta teorija notranje mogoča. Cerkev sc bori zgolj proti neznanstvenemu pan-teizinu in luonizniu, ki bi ga nekateri radi zgradili na deseendenčni podmeni. Ce »Narod« misli, da bo ua tei črti zmaga na strani moderne svetovne misli, se zelo moti. Haeck-lov neznanstveni panteizem je učil žc Bruno, davno pred njim David Dinanto, v bistvu pa že novoplatonci. Boj med dualizmom in mo-uizmom je tako načelen, da bo duhove vedno ločil in bo šc tako kmalu pnvedel eno misel do zmage na škodo drugi. Izravnalo se bo to nasprotje drugod. Pač pa lahko rečemo, da .ic padel sirovi inaterialistiški monizem na celi črti in so zastonj prizadevanja tistih, ki se zadnji čas trudijo, duha naše mladine po-plitviti z izkrivljanjem prirodoslovnih ved Haeckelstvu na ljubo. Tu jim bo izpodletelo.
Slovensko gledališče.
Po daljšem, menda petletnem odmoru se je pela 5. t. m. ua častni večer naše izvrstne primadone gospe Skalove, Verdijeva »Tra-viata«, opera v štirih dejanjih in treh jezikih. Opera nam ni nova; pa tudi ne moremo reči, da bi bila naredila včeraj poseben vtis. Velikanske ovaciie so veljale vrli prirnadoni v dokaz, da ie nri občinstvu zelo priljubljena, četudi se zanjo ne dela kričeča reklama. Tem večja čast zanjo, posebno ker ic ona priznanje v polni meri zaslužila. Ona je prva moč in vžitek, ki smo ga imeli od njene umetnosti, je bil v vseh letih, kar biva med nami, velikanski. Živela! V znak priznanja jc dobila štiri razne cvetlične darove, pa tudi take, ki imajo niateriialno vrednost. Vse je v polni meri zaslužila in koncem prvega dejanja ni hotel pojenjati viharen aplavz. Svojo partijo je pela z navdušenjem in najfinejšim nuansi-raujcm, eksaktno in precizno, vseskozi dovršeno. Seveda ie imela v pl. Rczunovu dobrega partnerja. Zlasti lepi duet v zadniem dejanju sta pela s čutom, ki kaže pevca, katerima ie stvarnik podaril vsa svojstva umetniških darov.
'I cma dvema sc ie pridružil baritonist g. Ourednik s hvalevrednim predavanjem. Odkrito pa moramo vkljub slovanski vzajemnosti konstatirati, da nam ni ljubo, če čujemo kar tri razne jezike na en večer.
Vobče moramo reči, da ic manjkalo prave živahnosti tako s strani ensembla kot orkestra. Zlasti vijolinisti v ou vertu ri so bili očividno slabe volje.
Gledališki ravnateli Faller i/. Zagreba si pride danes v Ljubljano ogledat opero »Tra-viata«. Upamo, da bo danes popravljena za-nikarnc.st, s katero sc ie opera predvčerajšnjim vrgla na oder. Predvčerajšnjim jc bila režija grozna! Zbor sploh ni vedel, kaj naj dela. To ni bila elegantna pariška družba. Garderoba ic bila prav siromašna! Iu pohištvo! Črne mize z .ravnimi nogami med fotelji bele iu zlate barve s krivimi nogami. Pri pojedini je manjkalo stolov, svečnikov in namiznega orodja. Posebno ga je »pihnila« vegasta toaletna mizica s slepim zrcalom. Videli smo na odru boudoir Francke iz »Revčka Andreička«. Violeta je umrla v stolu mlinarja Crnota. Zc pred desetimi leti je bila »Traviata« boljše in lepše režisirana in kosti-mirana, kot predsinočnjim. Gospod »inten-dant« sc menda za uprizoritve nič ne briga.
(i raje vredna je tudi Ourcdnikova lenoba, da se ni svoie male vloge naučil slovenski. Od »Evangeljnika«, t. i. od 15. februarja do 5. marca ie imel dovolj časa. Ce se ie naučila gospa Skalova svojo ogromno vlogo slovenski, se ic mogel g. Ourednik tudi naučiti in in- bagatelizirati publike!
* »Bogu. kar je božjega«. Spisal Fr. S. Finžgar. (LJubljana 1900. Založila »Katoliška Bukvama«.) Tako ie naslov novemu krasnemu molitvenikii. ki nam ie iasen dokaz, da se da tudi doma napraviti nekaj, kar presega nc samo po vsebini, temveč tudi po zunanji obliki ui.ie izvode tc vrste. Naš priljubljeni beletristik gospod župnik Franc Finžgar jc spoznal, kako potreben bi bil slovenski tnolit-venik. ki bi no vsebini in praktični obliki zadoščal modernim zahtevam ter bi sc smel dati v roke tako preprostim, kakor tudi naj-izobražcnejšiin krogom. V estno je šel na delo in sestavil krasen molitvcnik, ki ni le popoln iu vseskozi korekten ter ustreza cerkvenim
predpisom, temveč je tudi glede jezika na višku popolnosti. Oficijelne molitve se držijo skoro cerkvenega molivenika. Molitvcnik obsega vse potrebno, a nima tudi ne vrste odveč. Kar se tiče zunanje oblike, je tiskan na tako fin papir, da je kljub svojim 160 stranem samo 5 mm. debel iu ima tako obliko, da ga spraviš v vsak žep, ne da bi te količkaj oviral, niti ne veš, da ga nosiš seboj. Kdor vidi molitvcnik, vsakemu ugaja; ima tudi nizko ceno. Seda.i ne potrebujemo več dvomljivih molitvenikov tujih založnikov-špekulantov, katerim so slovenski trgovci dosedaj polnili žepe. Fiužgarjev molitvcnik daleč presega to blago ne samo po vsebini iu jeziku, temveč tudi po obliki, trpežnosti in ceni. Slovensko občinstvo naj torej zahteva od domačih trgovcev v svojo korist solidno domače delo: Fiužgarjev molitvcnik, iu naj obrne hrbet navideznemu blagu. Molitvcnik je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in mu je oskrbela jako fine vezave, katere ločimo v dva dela.
1.	Vezava z upogljivimi platnicami za gospode: fino umetno usnje z rdečo obrezo I K; šagreno usnje z zlato obrezo 2 K 20; najfinejša teletina z zlato obrezo .3 K.
2.	Vezava s fino vatiranimi platnicami za dame: fina umetna teletina z zlato obrezo 1 K 90 h; šagreno usnje z zlato obrezo 2 K 20 h; najfinejša teletina z zlato obrezo ,3 K.
Molitvcnik toplo priporočamo.
*	Novi državnozborski volivni red z zemljcvidomjn imenikom volivnih okrajev na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem se naroča v »Katoliški B u k v a r -n i« v Ljubljani. Cena 60 h, s poštnino 70 h.
*	»Matica Hrvatska«. Poverjenik za Notranjsko jc g. sodni pristav A. Mladič.
*	Domača umetnost. Ni jc kmalu dežele, katera bi na tako malem prostoru, kakor je naša Kranjska, mogla nuditi toliko naravnih krasot ln vendar ni bila naša Kranjska dosedaj še kai posebno zastopana v svetovnih panoramah. Zato je mnogo naših naravnih krasot bilo po svetu neznanih. Da bi sc v tem oziru tudi pri nas kaj storilo, stopili sta rodoljubni domači tvrdki fotograf Jos. Rožun v Litiji iu »Panorama-Kosmorama« v Ljubljani v dogovor, da prvi naredi stereograme, a druga .iili razpostavlja po različnih mestih tujih dežel, kar bo za deželo jako velika reklama. Do sedaj je izdelanih okrog sto slik, torej dve seriji. Ena obsega Ljubljano in Dolenjsko, druga našo prekrasno Gorenjsko. To leto izgotovi fotograf g. Rožun še tri serije in siccr kopališče Kamnik s planinami in kamniško okolico, Notranjsko in Belo krajino, ter novo bohiusko železnico. O slikah, katere smo že videli v našem uredništvu in ki so jako krasno in umetniško izdelane, bomo še izpregovorili, ko se razpostavijo. Za danes si dovoljujemo najtopleje priporočati fotografa g. Rožtina, kateri prireja tudi projekcijske predstave, ki so nad vse krasne iu zanimive, kakor tudi »Panoramo - Kosmoramo«, ki je prevzela težavno nalogo, da naša prekrasna Kranjska zaslovi po širnem svetu.
*	Dom iu Svet. Vsebina tretje številke: Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. Spisal Fr. S. Finžgar. Druga knjiga. (Dalje.) Bila je pesemca tista... Zložil Jož. Vandot. Publikum. Spisal Ivan Cankar. Božji prameni. Zložil Zvonimir. L, 2.
Kamjenjec in Hotin. Potopisna črtica. Spisal L. Lenard. (Dalje iu konec.) Tre-notkom žalostnim ... Zložil Zvonimir. Krvave rože. Zložil Zvonimir. Pod oljko in lavorom. Zapiski iz solnčue Italije. Spisal dr. Evgen Lanipe. Ni varno tukaj . . . Zložil Ant. Medved. Popotnik. Zložil Marijan. Zaklad. Narodni igrokaz v štirih dejanjih. Spisal Ksaverij Andrejev. (Konec.) Maloruskc narodne pesmi in kolomejke. Študija. Spisal Bajda Kazak. (Dalje in konec.) Književnost. To in ono. Sali. Prireja A. Uršič. Slike: Oranje. O. Ivekovič. — Vas na turškem Hrvaškem. 13. Šenoa. Trdnjava v Kamienjeu od severne strani. Fotografiral L. Lenard. Pogled na Kamjenjec. Fotografiral L. Lenard. Turški minaret v Kamienjeu. Fotografiral L. Lenard. Pogled na Napolj iz S. Martina. Fot. Brogi; Firenze.
Napolj: Predmestje Del Pallonetto v Sv. Lticiii. Fot. Brogi; Firenze. Napolj: Kapu-anska vrata. Fot. Brogi; Firenze. Dcnion-strantke za žensko volivno pravico pred angleškim parlamentom. »Dom in Svet« izhaja prvega dne vsakega meseca. Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Evgen Lanipe za znanstvo in ilustracije. Založnik iu lastnik: Mariianišče. Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani. Naročnina: 9 K. za dijake 7 K, za Ameriko 2 dolarja, za Italijo 12 lir, za Nemčiio in M. Sprejema lastništvo iu upravništvo v Marijanišču.
*	Naša zvezda, op. 87. Besede spisal Simon Gregorčič, za samospev s klavirjem zložil Anton Foerster. V Ljubljani, 1()07. Založila »Katoliška bukvam a«, tiskala »Katoliška tiskarna«. Cena 80 vinarjev. Cisti dohodek ie namenjen Gregorčičevemu spomeniku. Zopet nova skladba dičnega skladatelja. Pisana je za visoki glas s spremljanjem gla-sovira. Gotovo jo bodo z veseljem pozdravili naši pevski krogi, sai ic komponirana s fine-so, da bi se tudi v koncertni dvorani |)oslu-šala z zanosom. Sploh pa o skladbi ne moremo izreči lepše pohvale, kakor če rečemo, da ie skladba globoko zamišljena ilustracija besedila, in to ne le po napev u, ampak tudi po spremljavi. Kakor če gledaš jasno zimsko noč mirno migljanie žarečega Sirija, tako se ti zdi, če poslušaš rahlo gibanje klavirja; vmes pa sc v nciitešnem koprnenju po sreči vpleta hrepeneča melodija. Višek doseže hre-
penenje v zadnjem odstavku, ko pesnik in skladatelj burno kličeta zvezdo sreče milemu domu; nazadnje pa izdoni napev v sekst-nem skoku nakvišku s karakteristično toni-čno terco v eterične sfere silnih, neugnanih želja. (Kakor bi hotel naznaniti, da s pesmijo še ni konec ljubezni, še ni konec prošnja in hrepenenja.) Besede »skrije«, »vrne«, »nemo« in v zadnjem odstavku »zlata« naj pevec lepo akcentuira, da ue izgube svoje veljave.
Skladbo zelo priporočamo! Naroča sc v »Katoliški Bukvami«.	Fr. Kimovec.
* Ljudska knjižnica. Ravnokar razpošilja »Katoliška Bukvama« vezano izdajo »Ljudske knjižnice«. Prva knjiga te izdaje obsega prvi in drugi zvezek »Ljudske knjižnice«, torej dve popolni povesti: »Znamenje štirih« m »Darovana«. Knjiga obsega čez 300 strani, ter ima silno nizko ceno; velia namreč lepo vezana v cclo platno samo I K SO vinarjev. Kdor še ni naročnik »Ljudske knjižnice« naj si nabavi vezano izdajo. Kdor kupi in naroči prvo knjigo, ni obvezan naročiti oziroma sprejeti tudi prihodnjega zvezka. Knjiga obsega dve popolni povesti in ie torci zase celota ter se tudi zase dobi. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Upamo, da bodo naši naročniki radi podpirali to novo prepotrebno podjetje, ki ima postati za kulturni razvoj slovenskega ljudstva velikanskega pomena. V sešitkih jc razven zgoraj navednih povesti izšla tudi povest »Jcr-nač Zmagovač« znanega poljskega pisatelja Henrika Sienkievvicza m pa Achleitnerjeva povest »Med plazovi«. Znano nam je, da je že prva povest bistroumnega Angleža pridobila mnogo prijateljev »Ljudski knjižnici«; kdor ima pa manj slasti do spisov, ki nam pripovedujejo kriminalne tajnosti, zanimive premetenosti in policijske tenkoumnosti, bo našel v naslednjih povestih, katerih snov bo vzeta iz domačega življenja, dovolj zanimivega beliva. Uredništvo in založništvo »Ljudske knjižnice« se bo potrudilo, da bomo dobili pripovednih spisov, ki bodo »bistrili glavo, blažili srcc in krepili voljo«. V tisku je povest »Gozdarjev sin«, spisal župnik Franc Finžgar itd. Vse te povesti bodo pozneje tudi vezane na razpolago. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Gospodarstvo.
__0 povzdfgi žlvinoreje._
V	poljedelskem svetu imel je dnč 25. svečana t. I. poljedelski minister grof Auerspcrg v eleznamenit govor, iz katerega hočemo podati oni del, ki se tiče živinoreje. Poljedelski minister opozarja najprvo na odreditve, katere ic izvršil pred kratkim časom v dosego enotnega izboljšanja naše živinoreje in v po-množitev števila naše domače živine. V zadnjih mesecih se ie mnogo pisalo in govorilo, da nimamo v Avstriji za vsakdanje potrebe zadostnega števila klavne živine. Skrbljive poizvedbe pa so dognale, da se nikakor ne more govoriti o kakem resničnem pomanjkanju živine in da se vsled tega tudi cene ne morejo imenovati kot neprimerno visoke. V resnici so cene šle v zadnjih letih kviško, vendar so padale iste prav mnogokrat in prav znatno. Ravno v sedanjem času gredo cene živini nazaj, dočim obče meso ni' nič ceneje. Avstrijsko poljedelstvo trpelo je desetletja in desetletja pod hudimi stiskami; čc so se zboljšale razmere vsaj deloma, je to pripisovati skoro izključno zapričetemu izboljšanju naše živinoreje. Cene vseh drugih kmetijskih pridelkov so dandanes še zelo nizke, deloma cclo tako nizke, da se ne izplača njihovo pridelovanje. Zvišanje cene živini je združeno z naravnim razvojem naših gospodarskih razmer, kar se pa opaža tudi povsod drugod in kar je povzročilo, da jc prišel denar ob veljavo. Število prebivalstva raste, rastejo pa tudi življenske potrebščine. Treba bo pravočasno skrbeti, da bode za večje potrebe tudi več.ie število živali na razpolaganje. To je mogoče le tedaj, ako se živinoreja mirno razvija brez nevarnosti in motenja. Predpogoj za dosego tega cilja jc splošno povišanje pridobivanja krme ali po-klaje.
V	ta namen se je žc ukazala državnim domenskim posestvom uporaba pašnikov -kakor smo uže pred kratkim poročali. Dalje se bo pospeševalo pridobivanje krme na zemljiščih, ki spadajo v področje agrarne operacije. Delile se bodo tudi podpore z državnim denarjem v namene, da se zviša pridelovanje krme. V tržaški okolici in na Krasu so se že delile premije za kraške senožeti in sicer s prav izvrstnim uspehom. Tudi za Kranjsko se nameravajo deliti premije, kakor na Krasu.
Tudi se bodo zasebne planine primerno uredile in se v ta namen snidejo posebni odseki v posvetovanje. Konečno se namerava pripraviti dvorce, v katerih se bodo vzreiala mlada živinčeta ter se hoče pomagati revnejšim živinorejcem s podporami v nakii|> živine, ako jim jc ista poginila ali se jim ponesrečila. Na ta način* upa poljedelski minister, da se bode pomnožilo število v reji domače živine in bo ista zadostovala stavljenim zahtevam domače porabe in izvoza.
Tudi pridelitev veterinarstva poljedelskemu ministrstvu bo dobro vplivalo na živinorejske razmere, ker se hoče porabiti ži-vinozdravnike pri izvršitvi naredb v povzdigo živinoreje. Slednjič se hode vodno pravo predrugačilo, da bo tudi v korist kmetijstvu.	H. T.
g Čudeži zadružništva. V neki nemški pokrajini v Slczvig-Holštanju obstoji mala občina, ki sestoji iz petero sel, ki štejejo skupno 1422 prebivalcev. Občinarji so se zdru-
nn UI&Vl nDII^D A zdruIeiiihPIVOVARENZHLEC in LUtal KJILk_NI9l%Jl Urlll^LDA TRG w LJubljani, teleL Jt 163. = ph*^*.
-= izborno pivo v sodcih In steklenicah.	z
■	Zaloga « 6 p o 4 a J i 6i*ki, tolafona it«
187.
žili ter ustanovili najpoprej bralno društvo za izobraževanje svojih članov. Potem so ustanovili posojilnico, ki ima sedaj 1,200.000 kron prometa na leto. Pozneje so ustanovili šc naj-raznovrstnejše druge zadruge, tako da imajo sedaj: gozdarsko zadrugo, za pospeševanje gozdarstva in boljšo prodajo gozdnih proizvodov, potrošilo zadrugo, po kateri so lansko leto nakupili za 47.000 kron poljskih in delavskih strojev in orodja; nadalje imaio zadrugo za umno rejo prašičev. K temu imajo potem šc tri zadružne mline, tri zadružne mlekarne, zadrugo za pospeševanje konjerej-stva, čebelarsko zadrugo in zadrugo za gojenje kozi. Slednjič so si ustanovili šc zadrugo za umno perutninarstvo ter si nabavili skupni telefon. Glejte, kai napravi zadružni duh! In pri nas Slovencih? Nc bi li bilo mogoče ravno isto? Haid torej na noge in pogumno v zadruženje!
Iz slovanskega sveta.
sl Skupina rusinskih akademikov, ki so
bili izpuščeni iz zapora, je sklenila s pomočjo rusinskih časnikarjev izdati štiri brošure. V prvi brošuri sc bode popisalo bivanje akademikov v zaporu, druga brošura bode popisala zgodovino boja za rusinsko vseučilišče; tretja bode objavila glasove tujih časnikov v tej zadevi; četrta bode naslikala »boi s terorjem galicijske vlade«. Zadnja brošura sc bode izdala v jeziku rusinskem, ruskem, nemškem, laškem, francoskem in angleškem.
sl Volitve v drugo dumo so izpadle za žide zelo slabo, slabše nego poprej. 2e v prvi dumi ni bilo toliko židovskih poslancev, kolikor bi jih moglo biti po številu židov na Ruskem. 2idov na Ruskem je kakih pet odstotkov vsega prebivalstva; potemtakem bi imelo biti 25 židovskih poslancev v dumi. Imajo pa sedaj samo tri poslance. Nekateri ruski listi pravijo, da jc vzrok temu ruska vlada, ki je vplivala na volivce, ali vzrok bode gotovo globlji.
sl Kako se otroci učijo varčevati. Mestna hranilnica v Hronovu pri Nahodu na Češkem ic lani darovala učencem mestnih šol 144 hranilnih knjižic z vlogo po 1 K, da bi jih vzpodbudila k varčevanju. Uspeh jc bil takoj v prvem letu zelo lep. Ustanovna glavnica 144 K — ie narastla po otroških vlogah v enem letu na 2.117 K 50 vin., s priračunje-nimi obrestmi 2. 24.3 K 43 vin. Razun tega jc hranilnica napravila kovinske blagajnicc z vlogo 3 K. Lc teh jc tekom leta razdelila šolski mladini 217 in v teh je mladina naštedila 10.086 K 24 vin. — Posnemanja vredno!
sl Ceh poslanec v dumi. Med poslanci za volinjsko guberniio je tudi Ceh g. Drbohlav na Rovenskem, ki spada k desnim strankam. V prvi dumi so imeli Cehi tri poslance, letos pa iz raznih vzrokov, zlasti radi nemarnosti bolj premožnih posestnikov imajo samo enega poslanca.
sl Politično mišljenje ruskih kmetov. Ruski list »Zemlja« piše, da so ruski kmetje monarhističnega mišljenja navzlic vsem naporom revolucijonarjev in raznih agitatorjev, ki hočejo v ruskih mužikih vzbuditi željo in hrepenenje po republiki. Ko so govorniki na nekem shodu kmetom pojasnili bistvo republike, odgovorili so jim kmetje: »Net, bez carja my nc sogIasny. Puščaj budet respu-blika, toliko s carjem.« Ako bi vlada bila prisiljena zopet razpustiti drugo dumo vsled brezuspešnega dela, najbolj ogorčeni in nezadovoljni bi bili — kakor piše isti list — kmetje, ker so prepričani, da »car zovet so-vetnikov delo delat, a ne boby razvodit« —-(prazno slamo mlatit).
sl »Slavjanska Beseda« v Sofiji. Malo-katero bolgarsko društvo tako tiho ali intenzivno deluje, kakor »Slavjanska Besčda« v Sofiji. To društvo .ic bilo ustanovljeno še v dobi, ko jc sedanja bolgarska prestolnica bila podobna šc navadni vasi. Sedaj pa je društvo postalo važen kulturni činitelj med prebivalci Sofije in s tem je tudi povzdignilo ugled bolgarske prestolnice. »Slavjanska Besčda« ima 429 udov; mogla bi jih imeti še več, ako se upošteva število prebivalcev v Sofiji (60—70 tisoč). Vzrok tako razmerno malega števila udov jc bržkone ta, da društvo premalo agi-
tira v svojo korist. Odbor, ki vodi društvo, ima sedaj dva odseka: zabaven in literaren; v kratkem si ustanovi še muzikalni odsek. Dve leti sem prireja društvo poljudno poučna predavanja, s katerimi svoje člane iu nečlane poučuje o preteklosti m sedanjosti slovanskih narodov. Le-ta predavanja društvo izdaja v samostojnih knjižicah pod naslovom »Biblioteka na Slav. Besčda«. Letos v ti knjižnici izidejo lanska predavanja: »Za Slo-vincitč (A. Bezenšek) — Padaneto na blgar-sko carstvo (N. Načov) — Lužiškitč Srbi (VI. Sak) — Borbitč za konstitucija v Rusija (P. Cenov) Minoloto u segašnoto na avstro-imgarskitč Malorusi (dr. St. Cankov. — Za Bogomilite (dr. Ml. Pančev). Knjižnica »Sl. Bes.« jc sedaj še majhna in skromna, toda sčasoma sc bode gotovo izpremenila v »Bolgarsko Matico«, ki io Bolgari že tako dolgo zastonj pričakujejo.
sl Finančne razmere v Makedoniji. Po
raznih poročilih znaša deficit za Makedonijo 2011.000 funtov šterlingov.
si Nov srbski list. V Novem Sadu je začel izhaiati nov list »Novosadske Novine«.
si Železnice v Srbiji, ki jih bodo gradili, bodo dolge nad 400km. Dotični zakon je bil podpisan žc 14. decembra m. 1. Dve progi in proga do Kruševca bodo gotove žc do jeseni. Tudi drinjski okraj je razpisal ofertno razpravo za progo od Sabca do Drinskc obale v dolžini 64 km., a kraguievski okraj poziva inženirje, nai narede načrte za progo Dubra-vica-Gorniačka Klisura, dolgo 64 km.
RoroSRe novice.
k Priča se išče. Na celovškem tovornem kolodvoru jc po noči 31. oktobra 1905 laški delavec Pictro Pascola z roparskim namenom s sekiro napadel spečega sodelavca Fr. Repnjeka, katerega jc tudi težko poškodoval. Storilec jc šc v tisti noči pobegnil na Laško, kjer so ga pa prijeli. Ta mesec je prišel v Vidmu pred porotnike. Glavna priča Franc Repnjck tudi Rcpnik imenovan, 23 let star, v St. Gothardskem okraju na Ogrskem rojen, jc bil po dališi bolezni izpuščen iz celovške bolnišnice. Delal ie en čas potem v Celovcu v Moschnerjtvi tovarni strojev in pa pri peku Haberhauerju, odkoder sc .ic pa nato neznano kam podal. Ker .ie oblastim zelo na tem ležeče, da zvedo kje da se zdaj ta priča nahaja, sc vsak pozivlje, kateremu je imenovani Rep-ii i K znan ali pa ve, kje zdaj biva, da naj to ustmeno ali pismeno naznani državnemu pravdništvu v Celovcu.
k Razsvetljava na celovškem glavnem kolodvoru. Celovški glavni kolodvor jc deloma električno razsvetljen. Ker bodo pa letos dozidana poslopja gotova in se bode torej veliko več luči rabilo, pogajala se jc železnica najprvo z elektrarno radi razsvetljave. Pa z elektrarno ni bilo nič, ker nima toliko toka na razpolago. Nato ic pa železnica sklenila pogodbo s plinovo tovarno, katera bode napravila na prenovljenem kolodvoru Auerjeve svetilke. Elektrarna bi ponudbi rada ustregla, pa so njene naprave premajhne, da bi mogla ugoditi vsem potrebam. Sčasom pridejo mor-
da tudi v mestu zopet Auerjeve svetilke v veljavo.
k V trimesečni zapor ic bil obsojen posestnik Schneider iz Rappersdorfa, kateri jc lansko leto julija prodal dragocen stranski oltar podružnice v Rappersdorfu starinarju Rohrachcrju v Liencu. Kakor je bilo žc lansko leto poročano, je omenjeni prodal oltar za 1000 kron, ne da bi bil k temu upravičen, namestil prodanega oltarja je pa starinar postavil druzega manj vrednega.
k Mrtvega so našli dne 3. t. m. zjutraj na ledu Vrbskcga jezera med Maierniggom iu vojaško plavalno šolo hlapca Sabotnika iz Ribnice. Domneva se, da ga je med potio, ko ic šel po ledu čez jezero, kap zadela in da jc nato šc zmrznil. Služil jc žc deset let pri posestniku Walcherju v Ribnici. Tu jc bil znan kot delaven in trezen človek.
k Ustrelil jc pretečeni teden v Volšpcrku neki huzar vsled neprevidnosti svojega tovariša.
k Prestavljeni so v področju ravnateljstva državnih železnic v Beljaku: asistent Josip Brus iz Glinj kot tovorni blaga ničar na Trbiž, pristav Hugon Dettcla s Trbiža v St. Vid na Glini, postajni mojster Jan. Buschandl iz Fricdberga kot postajni voditelj v Ukvo, Josip Kenda iz Ukve v Soštanj-Topolšca.
k Učiteljstvo. Na javnih ljudskih šolah na Koroškem jc bilo 1. prosinca 776 stalno in 165 začasno nastavljenih učnih moči. K tem jc šc prišteti dva veroučitelja s stalno plačo, sedem pomožnih učiteljev in 123 učiteljic za ročna dela. Na 383 javnih liudskih šolah ic toraj podučevalo 1073 oseb.
k Prva porotna obravnava v tem letu v Cclovcu bode trajala od 4. do 9. marca. Med drugimi pride tudi pred porotnike urednik znanega nemško-nacionalnega lista, Ernest Mayer-Hoffern radi žaljenja časti.
k Nagloma je umrl I. t. ni. na ostrov-škem gradu koroških grofov Khevenhiiller grof Andrej Szccheny vsled srčne kapi. Grof Szccheny ic prišel z Ogrskega obiskat grofa Khevcnliiilicrja, nazaj v domovino so pa mrtvega peljali.
Poslano.
O pogrebni bratovščini sv. Jožefa trosijo zlobni jeziki razne neresnične govorice na škodo bratovščini, češ, da odbor slabo gospodari itd. Prejšnji odbor .ic od 14. septembra 1899 do 15. januarja 1906 vzel iz hranilnice 2393 kron 80 vin. Sedanji odbor pa ima za pogrebe na bolj oddaljeno pokopališče mnogo več stroškov, ker ;e vožnja razmerno dražja. In vendar .ie novi odbor skrbel, da sc mu z računi ni treba bati stopiti pred občinstvo. Po letnem zaključku je denar še ostal v blagajni in tudi obresti od vsega naloženega kapitala so nedotaknjene. Knjige in računi so vsak dan dopoldne vsem udom na vpogled pri podpisanem. L i u b I j a n a, 5. sušca 1907.
FRANC ZORFC podpredsednik bratovščine sv. Jožefa.
P
Prun ljubljanska velika žjalnlta kave
Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta,
Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava ; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa.
Najnižje oene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi.	2674 52 n;
Prodaja iz higijeni&kih posod za kavo.
Največji vspeh nove dobe!
jc sloviti
>ov
Vpisana varstvena znamka.
I)a snežno belo in popolno brez duhu
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila, •<ode ali drugh pridatkov s« rabi prav po navod ili. Pristen samo v izvirnih zavojih z eorenjo varstveno znamko.	',218 10—l'.i
250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 I kg
n "" ii
56
»I
»I	II Ju II
Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-kva i perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonialnim blagom, lektrnah in trgovinah z milom.
No debelo pri L. Hinlosu na Dunaju, I.
3.
enonad-stropni
■ ■ W ■
nisi
se proda sta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani.	2x4 i
♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o*
♦	Najvišje od ikovanje na mednarodni raz- «
♦	stavi v Milanu 1906 (avstr. razsodišče). ♦
Atma baron. Yeczay
v Gradcu pravi:
izredno uspešen in ubornega okusa je
: železnato vino
lekarja FICCOLI-ja v Ljubljani.
Polliterska steklenica K 2- ,4 polliterske steklenice za Ljubljano K 7 20, po po-ti z 2745	zavojnino vred K 7 80. II b
Zunanja naroČila izvršuje najtočneie lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta.
♦ ♦ ♦ ♦
4 ♦
♦
♦
O ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
O «
♦ ♦
Z stanovanji
z dvema sobama in pritiklinami,
eno v pritličju, drugo v prvem nadstropju se oddasta takoj ali pa za majski termin v Šiški na Celovški cesti št, 229, zraven hotela „Vega". V hiši je tudi vodotok.	439 3 3
III! Kašelj
m
■ ■ m
Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem!
Kaiser-jeve
karamele za prsa
s 3 jelkami. Zdra niško preizkušene in priporočene pr. ti kašlju, hripavosti, kataru, slezi ,n kaiaru \ grlu.
Min not. poir. izpričeval dokazuie, da je JJfcU res, kar se obljubuje. 2483 24- is Zavoj 20 in 40 vin. Dosa 80 vin. pri: lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, 10 Leustck, Ubald pl Trnkoc/.y. Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani.
Podružnica s v
Delniška glavnica i i i K 2.000. OOO. i i
Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzo proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje prednjeme na srečke in druge vredoostne papirje.
Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno devize v laikih lirah.
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdlga po
4'
2 0
Rentni davek plača banka sama.
Podružnica s v Celovcu, s
i Rezervni fond s i i t i K 200.000. : i i
I
I
Podružnice:
Praga > m«n|i
n|alnlc.mt Or.btn 35, Mala tiran, Moat ulica 17, Žltko«. Brno, Bade*, Wki Up., Cdka Kamalra, Aorar.kl Zumbfrjt, ■SdU>(, Nori JIM«, ria«a, SrlUra lo Llbcre«.
Menjalnic« na Dunaja:
I. V.llnllt 10, II. Taburilratai «, III Un(argaiii 09 (vogal R<no*t(a), in. L0-ircngaasa 37, IV Wltlo«r H» ililrant 13, V SchAnbrDnnarilraaat M a, VII Marlahllcralraait 7«. VIII :.arcbtnlfld«ritraia» 133, IX. Alarralraaat IJ, X. PavorllcDitraaic Sli, XVIII. «fibrln|iritraii. 83, XIX. DObllnger HaupUlr 33, XXI. Huplilraaai ti.
Menjalnična delniška družba « ibo-24
Najknlantnejai
IT nakup in prodaja n
vseh vrst rent, dr lavnih papirjev, akcij, prioritet, *astavnlc, srečk, devu, valut in denarja.
Dunaj, L, woiizeiie io.	Zamenjava in eskomptirai\je
Ako kapital K 18,000.000. Boter zaklad K 7,000.000	lilrebanlh aastavnic in obligacij, sreCk in kuponov.

MERCUR