Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (9/26 0C), soboto (12/25 0C) in nedeljo (13/28 0C) bo delno oblačno.
Četrtek, 8. junija 2017
številka 23 | leto 64
www.nascas.com
naročnine 03 898 17 50
cena 1,80 €
-O
■in ■in
=o :u-> ii»l ¡o
Si^-
Velenje - Meteorološko poletje nas razvaja z visokimi temperaturami, vmes pa nas seveda tudi »zalije«. A vroče in sončne dele dneva veliko ljudi že preživlja na Velenjski plaži. Najbolj pogumni vročino hladijo v vodi, tisti manj avanturistični pa v senci čakajo, da bo voda še bolj topla. To se bo zagotovo zgodilo že v naslednjih dneh, ko vreme-noslovci napovedujejo prvi vročinski val v tem poletju. Uradno pa se bo kopalna sezona na Velenjski plaži odprla šele zadnji vikend junija, ko MO Velenje tam pripravlja sklop prireditev, ki so jih poimenovali Skok v poletje. V soboto, 24. junija, bodo tam organizirali celodnevni dogodek Pljusk. Najpogumnejši se bodo v Velenjsko jezero brezplačno dričali po posebnem toboganu, tiste ne-
koliko bolj mirne duše pa bo čakal set odbojke na vodi, ustvarjanje podvodnih selfijev, hoja po vodi, preizkus simulatorja za deskanje na valovih in še marsikaj. Za popestritev dogajanja bo poskrbela tudi vse bolj svetovno priznana skupina Dunking Devils ter člani Urban Roofa. V popoldanskih urah se bodo ob jezeru zbrali domači in tuji adrenalinski odvisniki ter se s svojimi BMX kolesi, rolkami in rolerji z višine preko sedmih metrov pognali po posebni skakalnici nad gladino jezera. Posebna žirija bo na koncu razglasila najboljšega »pljuskarja«. Celotno sobotno dogajanje bodo zaključili s koncertom skupine Šank Rock.
a Foto: bz
Kulinarična tržnica
romenaaa

Velenjska promenada,
kSSŽi junij'
od 10. do 19. ure.
VABLJENI

Ukinjajo bolnišnico v Topolšici
več na strani
Dvakrat
mokre
vaje
Velenje, 3. junija - Velenjski Titov trg je po besedah gasilcev eno najboljših prizorišč za gasilska tekmovanja. Sploh, če svoje moči v prenašanju vode in »vlečenju« cevi preizkušajo mladi gasilci, ki imajo vedno veliko navijačev. Več kot 600 jih je bilo na sobotnem tekmovanju, poleg vode iz cevi pa jih je močil tudi dež.
a bš
TAKO mislim
Kaj naj si mislimo?
Tatjana Podgoršek
Vsak dan bolj državljani občutimo, da se približujejo volitve, ko bo treba polagati račune za opravljeno delo. Kako bomo koga ocenili volivci, bo znano čez dobro leto dni. Že danes pa se mnogi sprašujejo, kaj je tisto, po čemer bi rekli, da si je ta ali oni zaslužil naše zaupanje oziroma, kaj naj si sploh mislimo.
Vlada ugotavlja, da v Sloveniji beležimo gospodarsko rast, toda na marsikaterem centru za socialno delo ugotavljajo povečanje števila upravičencev do socialnih transferjev. Na velenjskem centru so tako lani napisali 1544 odločb več o upravičenosti kot leto prej. Med vlagatelji prošenj niso le brezposelni, ampak tudi upokojenci in zaposleni. Številni med temi pravijo, da so se delovni pogoji zaostrili, plače pa so nizke, ker sicer - jim pravijo nadrejeni - njihovi izdelki ne bodo konkurenčni zaradi požrešne države. Potem je tu »nategovanje« glede drugega tira - je potreben ali ne. Kako naj navadni smrtniki vemo, kaj podpreti, če si še stroka ni enotna. Zelo dobro pa vemo, da kakorkoli se bodo že dogovorili, bomo davkoplačevalci »sodelovali«, če nam je to prav ali ne. Moti me tudi razprava glede prodaje NLB-ja. Pred leti so za pokritje njenih obveznosti globoko segli v naše žepe in pokrili finančne luknje, ki so nastale, ker je nekdo sprejemal neprimerne, škodljive odločitve za dobro posameznikov, ne komitentov. Za njegove grehe je plačala »raja«, sedaj, ko se je banka - po informacijah -stabilizirala, jo država na vrat na nos prodaja. Nisem strokovnjakinja, da bi lahko ocenila, kaj je prav in kaj ne, si pa želim, da bi od tega vsaj nekaj imela. Če drugega ne, vrnitev vloženega deleža pri njeni sanaciji. In kanček več občutka, da smo v tej Evropi še vedno samostojni. Kot bumerang se nam v teh dneh vrača Mercator in še bi lahko naštevala. Je ob takšnih dilemah sploh še vprašanje, zakaj ljudje ne zaupajo nameram vlade in koncer-na Magna? In da ob tem pogosto spregledajo, da sploh ne gre za ekološka vprašanja, ampak za boj med desnimi in levimi. Potem pa od daleč oceni kaj je prav in kaj le politična igra. V našem prostoru je odprtih še veliko tem, ki pomembno vplivajo na razvoj družbe, na zadovoljstvo ljudi. Vsem nikoli ne bo mogoče ustreči, bi pa pričakovali, da bodo stvari precej bolj »pisane na kožo« množici kot eliti. Imajo pa primeri, naj jih obrnemo tako ali drugače, praviloma skupni imenovalec - odgovornost. Poudarjajo jo mnogi, v praksi je žal, tudi pri najbolj odgovornih, prepogosto precej drugače. Če se »zaštrikamo« pri domači odločitvi, se ve, kdo bo nosil posledice. Če se pri državni pa ... Zoran Klemenčič, minister za pravosodje, je pred časom za primer, ki se na sodišču vleče kot jara kača, dejal, da če bodo padli roki, bodo padale tudi glave. Ali ne bi bil, ne glede na volitve, že skrajni čas, da se v dobro države in njenih državljanov zgodi kaj takega vsaj na ključnih položajih? Kjer so napake evidentne in tudi odgovornost, ki jo sicer radi zavijemo v meglo bolj ali manj jasna. Res bi že bil čas (kot politiki pred volitvami radi obljubljajo), da bi vzeli odgovorne naloge v roke ljudje, ki imajo zanje ustrezno znanja in sposobnosti in ne ljudje, ki se do njih dokopljejo ali želijo dokopati predvsem na osnovi političnega prepričanja. Takšni »preverjeni kadri«, so nam doslej naredili gotovo več škode kot koristi.	a
13
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
»»WAS
S. junija 2017

LOKALNE novice
Kanalizacija in 120-letnica šole
Plešivec, 10. junija - Lani so v Plešivcu v središču kraja zgradili kanalizacijo. Namenu jo bodo simbolično predali to soboto ob 15.30. Pol ure zatem pa bodo na športnem igrišču pri šoli v Plešivcu začeli prireditev Šola skozi čas, s katero bodo zaznamovali 120-letnico šole, ki je danes podružnica velenjske OŠ Mihe Pintarja Toleda. Krajevna skupnost in tamkajšnje Kulturno društvo Ivana Cankarja so v sodelovanju z zaposlenimi na šoli pripravili tudi razstavo, zgodovino šole pa bodo obudili s kul-turno-zabavno prireditvijo.
■ bš
Pridobljena licenca za opravljanje turistične dejavnosti
Velenje, 31. maja - Zavod za turizem Šaleške doline je pridobil licenco za prodajo turističnih aranžmajev. Z ustanovitvijo turistične agencije želijo nadgraditi razvoj turizma in izboljšati kakovost turistične ponudbe v Šaleški dolini.
Do sedaj so bili na trgu predstavljeni le posamezni, delni turistični produkti, ki niso bili povezani v integralne produkte. Pridobitev licence za opravljanje turistične dejavnosti je za lokalno skupnost izrednega pomena, saj bodo lahko obiskovalcem ponudili kakovostnejše večdnevne turistične programe, ki bodo vključevali tudi namestitve. Glavni cilj Zavoda za turizem Šaleške doline je privabiti več turistov in povečati dolžino bivanja v Šaleški dolini. Obiskovalcem želijo omogočiti celovito doživetje, izboljšati promocijo destinacije in lokalnim turističnim ponudnikom nuditi strokovno podporo.
Sanacija plazu v Slatinah
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki je predvsem območje vaške skupnosti Slatina znano kot plazovito. Geološko struktura tal na strmih pobočjih ob vremenskih ujmah znova in znova sproža plazove. Lokalna skupnost je nekaj posledic plazenja zemlje že odpravila, sedaj pa zaključuje postopek pridobivanja dokumentacije za sanacijo še enega plazu, ki ogroža cesto in gospodarsko poslopje. Pri kmetiji Hrastnik sta pred nedavnim občina in lastnik zemljišča že odpravila plaz, ki je ogrožal stanovanjsko poslopje, na sanacijske ukrepe pa čaka še območje od hiše proti gospodarskemu poslopju. Na občinski upravi napovedujejo začetek del v mesecu dni. Država je namreč sofinanciranje potrdila, počakati pa je potrebno še na podpis pogodbe. Poleg ureditve plazu ob cesti in nižje proti vodotoku se bo popolnoma rekonstruirala tudi občinska cesta v dolžini približno 100 metrov. Celotna vrednost projekta je ocenjena na dobrih 60 tisoč evrov.
■ tp
Višja cena storitve oskrbe na domu?
Šmartno ob Paki - V ponedeljek, 12. junija, ob 18. uri se bodo sešli na sejo svetniki Občine Šmartno ob Paki. Med točkami dnevnega reda je tudi sklepanje o 9-odstotnem povišanju cene storitve pomoč na domu. Na Centru za socialno delo Velenje, ki izvaja omenjeno socialnovarstveno storitev, predlog za višje cene upravičujejo z napredovanjem izvajalk, novo plačno lestvico, s povečanim stroškom regresa za letni dopust, višjim dodatkom za minulo delo, dodatkom za popoldansko delo, višjim prispevkom na plače zaradi višje osnovne plače ter z višjo premijo za dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje. Če bodo šmarški svetniki glasovali za predlagan dvig cene socialnovarstvene storitve, bodo te veljale že za junij. Ekonomska cena storitve bo tako znašala 17,88 evra na uro za delovni dan, za nedeljsko delo 22,18 evra in na dan praznika 23,26 evra na uro. Storitev pomoč na domu prejema v občini v povprečju 12 občanov na leto, nihče med njimi pa ne plača polne ekonomske cene storitve.
■ tp
Na državno tekmovanje Šentjur
Kozje, 3. junija - V Kozjem je potekalo tekmovanje ekip prve pomoči (PP) in civilne zaščite (CZ) iz celjske regije.
Med devetimi sodelujočimi je zmagala ekipa PP Območnega združenja RK Šentjurja I, Gasilske zveze Občine Šentjur, na drugo mesto se je uvrstila ekipa PP velenjskega območnega združenja RK, tretji so bili tekmovalci PP Območnega združenja RK občine Prebold. Tekmovanja se je iz Šaleške doline udeležila še ekipa PP in CZ Mestne občine Velenje in osvojila četrto mesto. Na državno tekmovanje se je uvrstila zmagovalna ekipa, saj je bila pritožba ekipe velenjskega območnega združenja neuspešna.
■ tp
Lotili se bodo trškega jedra
V občini Rečica ob Savinji vlagali predvsem v varovanje narave in odpravljanje posledic plazenja zemlje
Tatjana Podgoršek
V občini Rečica bodo dnevi od jutri (petka) do nedelje 2. julija še posebej pestri. Zvrstil se bo namreč splet prireditev, s katerimi bodo zaznamovali občinski praznik.
Rečiški župan Vinko Jeraj pravi, da si bodo čas od zadnjega praznovanja zapomnili predvsem po nadaljevanju prizadevanj za varovanje narave. Tako so lani na območju naselij Var-polje, Nizka in Spodnja Rečica dokončali izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja in ga pred nedavnim priključili na čistilno napravo v Lokah pri Mozirju. Posodobili so tudi cesto in zgradili nov most na poti do kampa v Varpolju. Med uspehe Jeraj uvršča še pridobitev denarja za odpravljanje posledic drsenja zemlje, saj so v lokalni skupnosti uspešno udpravili vse večje plazove.
Vlaganj za blizu 1,5 milijona evrov
Na vprašanje, kaj bo najbolj zaznamovalo prihodnje leto, ki bo hkrati tudi volilno, se je Vinko Jeraj odzval: »Težko napovem. Povem pa lahko, da na volitvah ne bom kandidiral za župana, ker se bom upokojil in da ta od-
ločitev ne bo morebiti upočasnila načrtovanega razvoja okolja. Prej nasprotno, saj sta pred nami kar velika izziva.« Po več letih pogovorov in aktivnosti si želijo izgradnje krožišča na Rene-ku, predvsem pa namenjajo pozornost dvema projektoma: Savinja med prodnimi biseri je projekt, ki zajema območje Nature ob reki Savinji od Spodnje Reči-
ce do Grušovelj. Tu želijo urediti poplavno varnost, sprehajalne poti tudi za opazovanje ptic. Urejeno območje bo zanimivo za naravoslovne dneve za učence osnovne šole. Projekt je vreden blizu 600 tisoč evrov. Precej večji zalogaj bo ureditev trškega jedra z vsemi vpadnicami in obnova pripadajoče infrastrukture: od elektro vodov do kanalizacijskih in vodovodnih omrežij. Vrednost projekta so ocenili na približno 900 tisoč evrov. V tem času pridobivajo dokumentacijo za najetje ugodnega kredita pri Ribniškem skladu. Če bodo sami »prekratki«, bodo najprej uredili trško jedro in se kasneje lotili vpadnic.
Sogovornik je prepričan, da poleg vlaganj lokalne skupnosti pomembno prispeva h kako-
vostnejšemu življenju občanov Medgen borza s svojimi dejavnostmi. Čeprav nekateri še vedno ne verjamejo, da je medge-neracijski center dobra stvar za lokalno skupnost, pravi, da »sem vse bolj prepričan, da je to bila dobra odločitev. Prostori so zasedeni z različnimi dejavnostmi praktično vse dni v tednu, obisk na dogodkih pa prav tako potrjuje mojo trditev,« je še dejal Vinko Jeraj.	■
Vinko Jeraj: »Za naložbe namenjamo na leto blizu 400 tisoč evrov ali dobro petino občinskega proračuna.«
Letošnji dobitniki občinskih priznanj in nagrad
Prejemnik zlatega grba Občine Rečica ob Savinji bo Miran Cajner (za prispevek pri ustanavljanju in razvoju občine ter pomoč društvom, predvsem Športnemu društvu Gmajna Var-polje); srebrni grb bo prejelo tamkajšnje turistično društvo (za prizadevno delo pri organizaciji številnih odmevnih prireditev ter promocijo občine), bronastega pa Aleš Krančič (za uspešno nadgradnjo družinske podjetniške zgodbe ter pomoč društvom, predvsem turističnemu).
Savinjsko-šaleška naveza
V mali Sloveniji veliko velikih dogodkov
Svet, Evropa ... - Celje in Indija - Udarno od zgoraj - V Zrečah je ropotalo
Nekateri še vedno kar omalovažujoče pravijo, da je Slovenija majhna - pa vendar se v njej dogaja veliko tudi velikih stvari. Tudi zadnji dnevi so bili taki. Svetovnih razsežnosti je bil forum o zemeljskih plazovih, tovrstne težave pri nas še kako dobro poznamo. In s takimi plazovi imamo tudi v ožjem okolju veliko dela. Za stopnico »nižje« je bilo srečanje v Ljubljani - srečanje strank evropskih liberalcev in demokratov, ki so jih k nam povabili »Cerarjevi«. Predsednik države pa je s hrvaško kolegico na Brdu gostil voditelje držav nekdanje skupne države ter novega nemškega predsednika Ste-inmeierja. Državnega pomena pa je bilo tudi srečanje v celjskem Zlatorogu, kjer sta se za konec tekmovanja pomerili najboljši slovenski ekipi v rokometu. Žal so Velenjčani s prejšnjimi nepredvidenimi porazi pokvarili čar tega »finalnega« srečanja. V Celju so imeli še en mednarodni dogodek. V okviru projekta Celje International je bil tu slovensko-indijski poslovni večer, na katerem so se gospodarstvenikom iz regije pridružili še poslovneži iz Indije. To celjsko srečanje je bilo sicer del slovensko-indijskega foruma, ki se je začel na Gospodarski zbornici Slovenije. V Celju jih je sprejel poslovnež Hugo Bosio, ki na indijskem trgu že uspešno deluje. Povabil jih je tudi v (svoj) celjski konjeniški center. (Mimogrede, njegovo podjetje Bosio je te dni prejelo zlato priznanje za inovacije, enako priznanje je celjska območna gospodarska zbornica podelila še Cetisu.) Poslovneži iz projekta Celje Internacional naj bi se konec leta tudi pridružili slovenski poslovni delegaciji, ki jo načrtuje gospodarski minister Počivalšek, obiskala naj bi Indijo in Šrilanko. Knežje mesto je zadnje dni doživelo tudi dva »udara«. Konec tedna se je nad mestom znesel hud vihar s točo, tako da je »plavalo« tudi nekaj trgovskih centrov in drugih objektov, zadnje dni pa tudi na celjskem območju poteka mednarodna vojaška vaja Jadranski udar. Ta sicer poteka v več slovenskih krajih, udeležujejo se je vojaki iz več evropskih in drugih držav, na nebu je tudi večje število letal in helikopterjev. Posebna »nesreča« je bila konec tedna tudi v okolici Slivniškega jezera. Tu so izvedli skupno vajo gasilcev, policistov in reševalcev, ki so prikazali reševanje iz vode. Vaja je bila po svoje
tudi »aktualna«, saj so bili »udeleženi« tudipribežniki, ki so potovali s kombijem, potem pa so se razbežali po gozdu. Prijetnejša sta bila dogodka v Rogaški Slatini in Celju, tekaški in kolesarski. V Rogaški Slatini so pripravili prvi Afroditin tek, v Celju tradicionalni Tušev vzpon na Celjsko kočo. Predvsem s kolesi, mnogi tudi peš. V obeh primerih so sodelovali mladi in starejši, vsi se niti niso »borili« s časom, ampak je bilo pomembnejše sodelovanje. Bilo je, skratka, veselo, kot je bilo veselo tudi v Zrečah, čeprav je ropotalo. Ne zaradi počasne obnove edinega javnega stranišča ali opozoril stanovalcev, da iz nekaterih obratov Uniorjapremočno ropota. Tu so pripravili že deseto veselo Ropotanje, tokrat ob 30-letnici mesta Zreče. V treh dneh so v Starih Zrečah peli, igrali, pripravili so razne delavnice, posebno bogata je bila ponudba na Pohorski tržnici.
Ponekod se za razne rekreativno-turistične prireditve združujejo, drugje uvajajo nekakšno noviteto, koncept razpršenega hotela. Seveda tudi to pomeni svojevrstno združevanje oziroma vsaj sodelovanje več ponudnikov. K taki novosti pristopajo tudi v Obsotelju in na Kozjanskem. Podpira pa vse to ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije; na obsoteljsko-kozjanskem območju pri tem sodeluje tudi Razvojna agencija Sotla. Tu bodo za začetek v projekt vključili kakšen ducat najbolj zanimivih točk oziroma ponudnikov, ko pa bo zaživel, seveda še več. Tudi ta projekt naj bi z novimi prodajnimi in trženjskimi kanali predstavljal novo dodano vrednost, v to območje pa seveda pripeljal še več turistov.
Še to: čeprav si v občini Vransko še v prihodnje želijo hitro naprej, povsod ne bo šlo. Nekatere stvari bodo vendarle morali tudi malo upočasniti. In prisluhniti pritožbam nekaterih občanov ter boljpo-misliti tudi na tiste »najšibkejše« občane. Vsaj v središču samega Vranskega. Mislijo seveda na pešce vseh vrst, ki jih tu ogrožajo vozniki. Tem bodo stopili na prste, da ne bodo več tako pritiskali na plin. V prihodnje bodo lahko v središču kraja vozili le 30 kilometrov na uro!
• k
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CM K, stran 3
8. junija 2017
""^Jis
AKTUALNO
3
Pomoč na domu
se za uporabnike ne bo povišala
Občina je zagotovila dodatno subvencijo
Mira Zakošek
Center za socialno delo Velenje mora po besedah direktorice Valerije Kidrič predvsem zaradi vladnega povišanja plač (zaradi sprostitve ukrepov) dvigniti tudi cene za pomoč družini na domu. Ta po novem znaša za delovne dni 17,91 evra ura na uro, v nedeljskem času 22,21 evra, za praznične dni 23,28 evra. Pomoč na domu vsebuje socialno oskrbo upravičenca v primeru starosti, invalidnosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba lahko vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Upravičenci socialne oskrbe na domu so osebe, ki imajo stalno prebivališče v mestni občini Velenje, imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem domačem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Pomoč na domu izvaja 24 zaposlenih Centra za socialno delo.
Ta storitev se kljub povišanju cen za uporabnike ne bo povečala, saj je občina zagotovila dodatno subvencijo. To je še posebej pozdravila Irena Poljanšek Sivka (SD), ki je sicer dejala, da bo proračun s tem dodatno obremenjen, a je to malo v primerjavi s tem, kar naredijo starostnikom, ki jim tudi tako omogočijo, da lahko dlje ostanejo v svojem okolju in jim omogočijo lepše življenje. »Velenje ni zaman starosti prijazno mesto,« je poudarila. Soglasje k ceni in višjo občinsko subvencijo pa so svetniki potrdili soglasno.
Dovolili zadolžitev Zdravstvenemu domu
Mestna občina Velenje mora izdati v primeru zadolžitve njenih javnih zavodov k temu soglasje. Direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Šteharnik jim je na zadnji seji predstavil potrebo po nakupu dodatne opreme in vozil, kar želijo nabaviti s svojimi sredstvi in kreditom. Svetniki so jih podprli. Tako so soglašali, da se zadolžijo za dobrih 284 tisoč evrov (ultrazvočni aparat za trebuh 70 tisoč, sanitetni kombi 39 tisoč, kombi za nujne prevoze 24 tisoč, osebno vozilo 10 tisoč in oprema za parodontološko ordinacijo 40 tisoč). Svetnika Bojan Škarja (SD) in Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) sta pohvalila sedanje vodstvo, ki je ambiciozno in tudi z najemanjem kreditov zagotavlja potreben razvoj.
Občina kupila zemljišče pri Obircu
Občinski svetniki so v proračunu zagotovili 210 tisoč evrov (s spremembo sklepa o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Velenje za leto 2017), namenili pa jih bodo (to so v tem tednu že storili) nakupu zemljišča ob gostišču Obirc, tam pa bodo uredili parkirišče za tovorna vozila, pa tudi avtobuse.
Popuščanje ločevanja odpadkov zaračunajo
Med poročilom o opravljenem delu v preteklem letu so se velenjski svetniki na zadnji seji poglobljeno seznanili z vsemi področju zbiranja, odvoza, odlaganja in predelave odpadkov, ki jih izvajata koncesionarja Sim-bio Celje in PUP Saubermacher Velenje. Tina Kramer, vodja Sektorja za obdelavo in odlaganje odpadkov ter investicije podjetja Simbio, ki ima podeljeno koncesijo in tudi
opravlja storitve v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki v Celju, je poudarila, da so bili lani aktivni na različnih področjih. Iskali so tehnološke rešitve biostabilizacije, nadgradili pa so sistem požarne varnosti, kompostarno, čistilno napravo za izcedne vode in sortirnico. Za naložbe so namenili več kot dva milijona evrov.
Poročilo o izvajanju lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in koncesije gradnje področnega centra za ravnanje z odpadki v mestni občini Velenje, občini Šoštanj in občini Šmartno ob Paki za leto 2016 pa je predstavil direktor podjetja PUP-Saubermacher Janez Herodež. Glavna dejavnost gospodarske javne službe je zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, kar za uporabnike pomeni zmanjševanje količine odpadkov, ločeno zbiranje, ponovno uporabo oziroma recikliranje zbranih odpadkov, odvoz odpadkov na predelavo in odlaganje.
Oba sta poudarila, da smo v tem okolju zelo dobro ozaveščeni in pridno ločujemo odpadke, je pa v zadnjem času nekoliko padla prizadevnost v nekaterih blokovnih nasiljih, na kar so prebivalce že opozorili in jim tudi zaračunali dodatno sortiranje. Večina prebivalcev pa se vseeno zaveda, kako ekološko pomembno je ločevanje, pa tudi tega, da to vpliva na nižjo ceno gospodarjenja z odpadki. Najdražji so seveda tisti, ki jih je potrebno odložiti, in teh naj bi bilo čim manj (črna posoda).
Simbio naj bi letos prevzel iz Mestne občine Velenje kar dva tisoč ton bio razgradljivih odpadkov, 4300 ton mešanih komunalnih odpadkov, 15 ton odpadkov iz čiščenja cest in 350 ton kosovnih odpadkov.
Begunci so med nami
Velenje, 5. junija - V počastitev svetovnega dneva beguncev so Inštitut za afriške študije, javni zavod Ceneta Štuparja in Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos (vsi iz Ljubljane) v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve RS v Domu učencev v Velenju predstavili projekt Med nami in z nami.
Po zagotovilih Hane Alhadi iz inštituta je glavni namen projekta ozaveščanje in informiranje širše javnosti o položaju oseb z begunsko izkušnjo v slovenski družbi, o skupnih izzivih vključevanja in integracije v lokalnem, državnem in mednarodnem okolju ter o dobrih praksah, izzivih in predlogih pomembnih akterjev pri ustvarjanju vključujoče družbe. »Slej ko prej se bodo soočili eden z drugim in sodelovali pri reševanju vprašanj integracije prosilcev za mednarodno zaščito oziroma oseb s statusom mednarodne zaščite. Projekt je platforma za aktivno vključevanje v dialog različnih akterjev: od vladnih, nevladnih organizacij do občin, izobraževalnih, zdravstve-
nih ustanov, mladinskih centrov in podobnih institucij.«
V vodeni interaktivni razpravi so sogovorniki opozorili predvsem na velike težave pri komuniciranju zaradi neznanja jezika, tudi pripravljenost za integracijo pri beguncih ni vedno zadovoljiva. Po mnenju nekaterih razpra-vljalcev pa tudi država za to ni naredila dovolj.
Poleg Velenja so posvet oziroma predstavitev projekta pripravili še v Logatcu, v naslednjih dneh jih bodo še v Kopru, Mariboru, Postojni in Ljubljani. Po obrazložitvi Hane Alhadi so se za lokacije dogovorili skupaj z Uradom za oskrbo in integriteto migrantov pri ministrstvu za notranje zadeve. Vsem je skupno aktualno dogajanje v zvezi z begunci, ki predstavljajo za lokalne skupnosti izziv pri njihovi integraciji.
Poleg posveta bodo svetovni dan beguncev zaznamovali še z dvema večjima dogodkoma v Ljubljani: s tekom solidarnosti in osrednjo prireditvijo na sam svetovni dan beguncev 20. junija.
■ tp
MO Velenje ima 238 milijonov premoženja
Velenjski svetniki so se na zadnji seji seznanili med drugim tudi s premoženjsko bilanco, ki znaša na zadnji dan lanskega leta 238 milijonov. Tudi v lanskem letu se je premoženje podobno kot prejšnja leta povečalo, tokrat za milijon evrov, seveda zaradi naložb, ki so jih udejanjali s pomočjo nepovratnih evropskih in državnih sredstev.
a mz

Inovacije v regiji Saša ostajajo na visoki kakovostni ravni
Med 12 prispelimi predlogi polovica zlatih - Tudi zaradi inovativnosti lanski poslovni rezultati v regiji bistveno boljši - Na nacionalno tekmovanje inovacije Gorenja, Esotecha in BSH Hišni aparati
Pod 12 inovativnih predlogov iz 8 podjetij regije Saša se je podpisalo 114 inovatorjev. Kakovost njihovih
predlogov je bila na zelo visoki ravni.
Tatjana Podgoršek
Velenje, 31. maja - Savinjsko--šaleška gospodarska zbornica je tudi letošnji razpis za inovacije v Saša regiji sklenila s slavnostno podelitvijo nagrad in predstavitvijo najboljših inovativnih dosežkov za leto 2016 v gospodarstvih Šaleške in Zgornje Savinjske doline.
Od 12 predlogov kar polovica zlatih
Na razpis je prispelo 12 predlogov iz 8 podjetij. Vsi so bili s področja poklicnih inovacij. Pod nje se je podpisalo 114 inovatorjev. V primerjavi z lansko
je bila letošnja bera manjša za en inovacijski predlog, »je pa bila kakovost prispelih na izjemno visoki ravni,« je povedal predsednik komisije za ocenjevanje inovacij pri omenjeni zbornici Tomaž Krajnc in dodal, da trditev potrjujejo tudi priznanja. Na osnovi ocen po posameznih kategorijah (inventivnost - izvirnost, zaščita novosti, gospodarski rezultati, trajnostni učinki in okoljski vidik) je komisija od 12 predlogov dodelila zlato priznanje šestim, pet jih je prejelo srebrno priznanje. Kot je še dejal Krajnc, so bile inovacije iz kategorije produktnih ter procesnih inovacij, ni jih pa že nekaj
let s področja organizacije ter poslovnih načrtov.
Z inovacijami do novih produktov, storitev
Po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Boštjana Gorjupa inovacije na dolgi rok pomenijo to, »da bomo konkretno v regiji Saša sposobni s pomočjo novih produktov in storitev nadomestiti izpad delovnih mest ob zapiranju Premogovnika Velenje čez 30, 40 let. Menim, da moramo inovatorje še posebej promovirati, da bodo njihove ideje prišle v čim bolj konkretne oblike novih poslov.« Razloge za uvrstitev inovacij iz tukajšnjega go-
spodarstva v sam vrh v državi na tem področju je pripisal dolgoletni tradiciji podjetij, v katerih se lastniki in direktorji zavedajo pomena vlaganj v razvoj, zaposlenim, ki so navajeni delati v industriji in zaradi tega lažje razumejo pomen zelo kakovostnih produktov in storitev, ter okolju, ki podpira ideje. »Tudi s takšnim dogodkom, na katerem podeljujemo priznanja inovatorjem, jim sporočamo, da jih podpiramo ter smo nanje ponosni.« Zagotovil je, da bo Gospodarska zbornica še naprej podpirala inovativno dejavnost, kot predsednik zbornice pa si bo prizadeval tudi za boljše plače inženirjev, za njihov bolj prak-
tičen študij. Inženirje je pozval, naj ostanejo tako tekmovalni, kot so bili doslej, »kajti to nas bo peljalo naprej.«
Inovacije vplivajo tudi na poslovne rezultate
Dr. Cvetka Tinauer, predsednica upravnega odbora Savinjsko--šaleške gospodarske zbornice, je povedala, da so v regiji lahko prvič od začetka gospodarske krize ob pogledu na lanske poslovne rezultate gospodarstva dobre volje, saj podatki Ajpesa kažejo, da so se v gospodarstvu obeh dolin precej zmanjšali negativni rezultati, narasli pa so prihodki, dobiček, precej nižja je izguba, »povečala se je doda-
na vrednost na zaposlenega, ki pa je v primerjavi s slovenskim povprečjem (42 tisoč evrov) v regiji Saša še vedno nižja (36 tisoč evrov). Prav z inovativnos-tjo lahko pri tem dosežemo boljše rezultate, čeprav je že danes zaznati njen vpliv na vseh ravneh.«
Na nacionalno tekmovanje tri inovacije
Na nacionalnem tekmovanju inovacij bodo regijo Saša zastopale tri, in sicer mednarodna inovacija Nova generacija pomivalnih strojev SmartFlex (Gorenje, d. d. Velenje), ki je dobila največ točk, Kuhinjski aparat OptiMUM (BSH Hišni aparati Nazarje) ter Sistem obdelave odpadnih vod v termoelektrarni Nikola Tesla A Obre-novac WWTP TENT-A (Esotech Velenje).
Na razpis je prispelo 12 inovativnih predlogov, od tega štirje iz Gorenja, d. d. Velenje, dva iz BSH Hišni aparati Nazarje, po eden pa iz Esotecha Velenje, Turne Šoštanj, podjetja Amibit Velenje, Šolskega centra Velenje, Podkrižnik Ljubno, Mega M Velenje.
Prejemniki zlatega priznanja za inovacije za leto 2016:
Nova generacija pomivalnih strojev SmartFlex in Laserska varilna celica (obe Gorenje, d. d. Velenje), Kuhinjski aparat OptiMUM (BSH Hišni aparati Nazarje), Sistem obdelave odpadnih vod v termoelektrarni Nikola Tesla A Obrenovac WWTP TENT-A (Esotech Velenje), XTurn 20+ sistem mehkega odpiranja in zapiranja vrat pečice (Turna Šoštanj), Krmilnik AMIHUB (Amibit Velenje)
Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CM K, stran 4
4
OBJAVA
«»^AS
8. junija 2017
FANTASTIČEN BON ZA 300 EUR
Med 10. in 17. junijem se ustavite po nakupih v nakupovalnem parku STOP SHOP Velenje na Partizanski cesti 10a in sodelujte v vroči nagradni igri.
TCIK KO
Miiiler
►M^ PIKAPOLONICA*
MANA
HlSAfcgDARIL
Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CM K, stran 5
8. junija 2017
""^Jis
GOSPODARSTVO
5
V Premogovniku nakopali že 245 milijonov ton premoga
30. maj je bil za velenjske rudarje prav poseben dan, izkopali so 245-milijonto tono premoga, do leta 2054 pa naj bi jih izkopali še 96 milijonov ton - Količine zalog premoga redno spremljajo
Deponija premoga - letos z izkopanimi količinami ves čas sledijo potrebam TEŠ. Foto: Miran Beškovnik
Velenje, 30. maja - V 3. nočni izmeni Premogovnika Velenje so izkopali 245-milijonto tono premoga. V pridobivalnem prostoru premogovnika, ki deluje od leta 1875, bodo do konca odko-pavanja v letu 2054 odkopali še 96 milijonov ton, medtem ko je odkopnih rezerv še nekaj več kot 115,5 milijona ton (bilančnih pa še približno 147,5 milijona ton).
V letu 2017 načrtujejo proizvodnjo premoga v višini 3.300.000 ton, kar pri napovedani kalorični vrednosti 11,7 GJ/t v energiji znaša 38.607 TJ. Pri izdelavi jamskih prog letos načrtujejo 5.728 metrov novih prog, 692 metrov
pretesarb in 148 metrov sanacij stabilnih jamskih objektov.
»V prvih petih mesecih smo pridobili 1,6 milijona ton premoga. Kalorična vrednost pridobljenega premoga je znašala 11,9 GJ/tono,« je povedal vodja Proizvodnega področja in glavni tehnični vodja Premogovnika Velenje mag. Bogdan Makovšek in dodal, da so imeli januarja in februarja občasno v odkopava-nju kar tri odkope; z njimi so dosegali zelo dobro proizvodnjo (februarja celo 400.000 ton). »Od marca pa do danes sta v odkopavanju dva odkopa, ki dosegata proizvodnjo tudi preko
15.000 ton dnevno, tako da v dozdajšnjem poteku leta beležijo proizvodnjo nad letnim načrtom. Tudi preostali del leta bosta v odkopavanju dva odkopa s podobno proizvodnjo, zato ne pričakujemo večjih težav pri doseganju letošnjega načrta proizvodnje.«
V Premogovniku Velenje vodijo evidenco o količini zalog premoga od leta 1960, ko je bila ocena zalog izdelana po »začasnih navodilih« Komisije za ocenjevanje zalog mineralnih surovin in je bilo izračunanih okoli 700 milijonov ton »zalog v ležišču«, kar bi danes imenovali ge-
ološke zaloge v nahajališču. Od takrat pa do danes je omogočena sledljivost količin, ki so se zaradi raziskav nekoliko povečevale in zaradi izkoriščanja postopoma zmanjševale. Vsakih pet let se skladno z rudarsko regulativo izdela elaborat o zalogah, o količinah preostalih zalog premoga pa vsako leto poročamo pristojnemu ministrstvu.
V	vsakem elaboratu se izračun zalog izdela na osnovi vseh razpoložljivih raziskovalnih vrtin. Do danes je bilo z različno dinamiko po časovnih obdobjih in za različne namene čez premoški sloj izvrtanih že okrog 700 vrtin s površine, s skupno dolžino nad 215 km in okrog 2.450 jamskih vrtin s približno 120 km dolžine, kar predstavlja zelo dobro osnovo za izračun zalog premoga.
V	preteklosti je bila za izračun zalog uporabljena metoda vzporednih prerezov, z razvojem računalniških orodij pa smo prešli na izračun, ki temelji na digitalnih modelih in je v primerjavi s predhodnimi metodami bolj natančen.
Za odkopavanje odkopnih zalog premoga imamo v Premogovniku Velenje izdelane koncepte odkopavanja do leta 2054, iz katerih je razvidno, na kateri način bo možno odkopati vse odkopne zaloge premoga.
MOS - jubilejni in prenovljen
Prvič največji poslovni sejemski dogodek v Sloveniji z državo partnerico Hrvaško Pet vsebinskih področij - Pošta izdala jubilejno znamko
Tatjana Podgoršek
Celje, 25. maja - Od 12. do 17.
septembra bodo znova vse poti vodile v Celje na tamkajšnje sejmišče, kjer bo potekal največji poslovni sejemski dogodek v Sloveniji. Letošnji Mednarodni sejem obrti in podjetništva (MOS) bo jubilejni - 50., pričakujejo najmanj 1600 razsta-vljalcev iz vsaj 35 držav. Prijave še prihajajo. Pošta Slovenije je obletnico počastila z izdajo priložnostne znamke.
Hrvaška ni partnerica po naključju
Najpomembnejša novost letošnjega MOS-a je partnerstvo s sosednjo Hrvaško, kar bo prvič v njegovi zgodovini. »Te odločitve smo veseli, kajti poslovni odnosi so dobri, gospodarstvo pa živi od dejanj in sodelovanja, ne od praznih besed,« je na predstavitvi tri mesece pred sejmom dejal predsednik upravnega odbora družbe Celjski sejem Franc Pangerl. Po besedah članice upravnega odbora družbe Nine Ermenc Pangerl sodelovanje s Hrvaško ni naključje, ampak je posledica dobrih gospodarskih odnosov. Po medsebojni gospodarski menjavi
je namreč Slovenija tretja najpomembnejša gospodarska partnerica Hrvaške, ta pa je po istem merilu četrta najpomembnejša partnerica Slovenije. Blagovna menjava je lani znašala kar 3,6
da so partnerstvo s sejmom predlagali hrvaški obrtniki in podjetniki. Prepričana je, da se bo, tudi zaradi sejma gospodarsko sodelovanje med državama v prihodnje še okrepilo, saj je to v in-
milijarde evrov. Kot je še dejala Ermenc Pangerlova, so hrvaška podjetja in obrtniki ter njihove gospodarske in obrtne zbornice na MOS-u prisotne že zelo dolgo, saj so prepoznali sejem kot pomembno poslovno priložnost.
Vesna Terzic, hrvaška veleposlanica v Sloveniji, je povedala,
teresu obrtnikov in podjetnikov z obeh strani meje. Ana Mandac s hrvaškega gospodarskega ministrstva pa pričakuje, da se bo njena država na sejmu predstavila v najboljši luči, da dajo svojim poslovnežem priložnost za srečanja, izmenjavo izdelkov in storitev ter za sklepanje novih poslov.
Pet področij
Poleg Hrvaške je predstavitev na sejmu spet napovedala vrsta držav. Poleg slovenskih obrtnikov naj bi več podjetij prišlo iz vseh držav nekdanje Jugoslavije, podjetja iz Evrope, Južne Amerike in Bližnjega vzhoda. Že tretjič zapored se bo predstavila Kitajska, ki bo v okviru Premium Brands China gostila 80 podjetij, predvsem s področja meha-tronike.
Izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec je napovedal posodobljeno zasnovo dogodka. Bolj kot prejšnja leta bo po vsebini jasno razdeljen na pet področij: gradnja in obnova doma, oprema in material za obrt in industrijo, kamping in karava-ning, poslovne storitve in poslovne priložnosti ter ponudba izdelkov široke potrošnje.
Branko Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, pa je menil, da je zelo pomembno, da lahko naši podjetniki in obrtniki predstavijo svoje izdelke in storitve domačim ter tujim obiskovalcem, saj sodijo v sam vrh evropskega gospodarstva.
(h
GOSPODARSKE novice
KLS Ljubno med najboljšimi na svetu
Monako, 7. junija - Podjetje KLS Ljubno je na včerajšnjem svetovnem srečanju družinskega podjetništva v Monacu, ki ga organizira mednarodno podjetje EY (Global Family Business Summit), prejelo nagrado za najboljše družinske prakse in družinska podjetja na svetu. Nagrado podeljuje 25 držav sveta. Bogomir Strašek, lastnik in direktor podjetja KLS Ljubno, je ob tem poudaril, da so zelo počaščeni ob prejemu nagrade, ki je zanje priznanje za dosedanje delo in dosežke v družinskem podjetništvu v Sloveniji: »Za KLS je značilno, da stalno napredujemo. Naše družinsko podjetje danes že v veliki meri vodi druga generacija. Zato bomo tudi z bodočim delom in našimi poslovnimi rezultati zagotavljali napredek ter krepili značilnosti žlahtnega družinskega podjetništva,« je še dejal Bogomir Strašek.
Makomov dan na Velenjskem gradu
Velenje, 8. junija - Danes med 9. in 15. uro bo na Velenjskem gradu velenjsko podjetje Makom pripravilo vsakoletni Makomov dan. Dogodka se bo udeležilo več kot 130 udeležencev iz izobraževalnih in vzgojno-varstvenih ustanov, zdravstvenih domov, čistilnih servisov in drugih uspešnih slovenskih podjetij. Dogodek je namenjen predstavitvi svetovnih trendov pri čiščenju, izobraževanju udeležencev, mreženju in ne nazadnje tudi promociji Velenja in Velenjskega gradu.
Slovenija otrokom najbolj prijazna
Ta teden so nas spet razveselili nekateri podatki. Mednarodna organizacija Save the Children je objavila poročilo, v katerem je ocenila kakovost življenja otrok po svetu. Slovenija se je v kakovosti življenja otrok na uvrstila na najvišje mesto. Torej vsaj za otroke očitno znamo poskrbeti, se pa zanje bolj poredko odločamo, kar je drugačna težva.
Lojze Gluk na tronu ZGDS
Zadnjega maja je prevzel vodenje Zveze gozdarskih društev Slovenije Lojze Gluk iz Okonine, prizadevni vsestranski gozdar, okolje-varstvenik, etnolog, kulturnik, rekreacijski športnik ter velik borec za gozdove in neokrnjeno naravo. Gluk, zaposlen na Zavodu za gozdove Slovenije, OE Nazarje, kot revirni gozdar, se je izkazal tudi kot predsednik Savinjskega gozdarskega društva Nazarje. Zavezal se je, da bo tudi v novi funkciji svoje poslanstvo širil med članicami zveze ter stroko in v sodelovanju z lokalnimi društvi lastnikov gozdov, zavodi, društvi za varstvo okolja in narave, planinci ter drugimi. Politično neopredeljen bo še naprej dajal prednost stroki, ljudem in njihovim plemenitim dejanjem, ki bodo povezana z gozdovi.
Davčne blagajne prinesle milijone
Državo je razveselila tudi vest, da so davčne blagajne v prvem letu uporabe zagotovile državnemu proračunu 81 milijonov evrov več davkov in prispevkov za socialno varstvo kot leta 2015. Največji učinki se kažejo pri trgovini na drobno, dejavnosti strežbe jedi in pijač ter popravila motornih vozil, kaže poročilo Finančne uprave. Prej se je to prelilo večinoma v zasebne žepe.
BDP raste
Razveseljivo je tudi, da se je občutno povečal bruto domači proizvod (BDP). Ta je bil v letošnjem prvem četrtletju za 5,3 odstotka višji kot v enakem četrtletju lani. Kot opažajo statistiki, se je močno okrepilo domače trošenje, po nekoliko bolj umirjeni rasti v prejšnjih dveh četrtletjih pa sta se znova opazneje povečala tudi uvoz in izvoz. Gospodarska rast v Sloveniji je bila tako znova med višjimi v evr-skem območju in precej nad povprečno. Nadaljuje se tri leta dolgo obdobje hitrejše rasti in s tem zmanjševanje zaostanka za povprečno razvitostjo, ugotavlja Umar, ki podobna gibanja pričakuje tudi v nadaljevanju leta. V GZS pa so ob teh uspehih tudi zaskrbljeni ter menijo, da je nastopil čas za proticiklične ukrepe. Poudarjajo, da je javni dolg še vedno zelo visok, in sicer kar pri 80 odstotkih BDP.
Manj brezposelnih
Še vedno pada brezposelnost. Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je bila v prvem četrtletju letos 7,8-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot v prejšnjem četrtletju in 1,1 odstotne točke manj kot v istem obdobju lani. V prvem trimesečju letos je bilo delovno aktivnih 935 tisoč prebivalcev Slovenije ali 11 tisoč več kot v prejšnjem četrtletju in 41 tisoč več kot v prvem četrtletju 2016. Anketno brezposelnih je bilo 79 tisoč ljudi.
37 milijonov za obnove cest
Slovenija obnavlja ceste in hitre ceste, mi pa bomo marsikje tudi zato letos poleti še bolj tičali v kolonah. Skoraj 37 milijonov evrov naj bi letos stala obnovitvena dela na slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Darsove pozornosti je že deležnih dobrih šest kilometrov avtoceste med Uncem in Postojno. Obnova 45 let stare Ravbarkoman-de bo letos potekala do novembra, prihodnje leto pa bo za poldrugi mesec krajša. Pogodbena vrednost za nekaj manj kot 13 kilometrov avtoceste je skoraj 23 milijonov evrov brez DDV. Obnovitvena dela so se začela tudi na hitri cesti H4 skozi Vipavsko dolino na dobrih devet kilometrov dolgem odseku med Ajdovščino in Vogrskim. Na Dolenjski in Gorenjski avtocesti so tudi predvidena obnovitvena dela, vendar verjetno jeseni ali prihodnje leto. Za umirjanje prometa bo tudi tokrat Dar postavil radarska ohišja. Torej tudi zaradi njih previdno na pot.
a mz, tp, jm
■
■
Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
'"WAS
8. junija 2017
OD SREDE do torka
Sreda, 31. maj
Predstavniki opozicije so razpravljali o prodaji Nove Ljubljanske banke in pri tem posebej opozorili na nižanje cene banke.
V srbskem parlamentu je prisegel Aleksander Vučic in tako je Srbija tudi uradno dobila novega predsednika.
Novi srbski predsednik je prevzel posle.
Britanski preiskovalci so sporočili, da je Salman Abedi, ki je teden pred tem izvedel samomorilski napad v Manchestru, večino sestavnih delov bombe kupil sam.
V enem najhujših napadov v afganistanski prestolnici Kabul je v bližini nemškega veleposlaništva odjeknila silovita eksplozija, zaradi katere je umrlo okoli 90 ljudi, več kot 400 je bilo ranjenih.
Na jugovzhodu Turčije je strmoglavil helikopter, pri čemer je umrlo vseh 13 vojakov na krovu.
Četrtek, 1. junij
Pobudniki referenduma o zakonu o drugem tiru so sporočili, da so zbrali 12 tisoč podpisov.
Vlada je potrdila načrt reorganizacije centrov za socialno delo, ki so mu podporo izrazili tudi v Skupnosti CSD-jev. Po novem bodo delovali od 1. oktobra 2018.
Petek, 2. junij
Mojca Štruc
Širše območje Štajerske, Koroške in Po-murja je zvečer zajelo neurje z obilnim nalivom, ki je zalilo nekaj cest in objektov, močan veter pa je podiral drevesa.
V	Ljubljani je opoldne 50-letni moški umoril svojega 50-letnega invalidnega soseda.
Na prizorišču glasbenega festivala Rock am Ring na dirkališču Nurburgring v Nemčiji so zvečer zaradi teroristične grožnje prekinili koncert in evakuirali ljudi. Grožnja se je izkazala za neresnično.
Voditelji institucij EU in Kitajske so se na srečanju v Bruslju zavzeli za okrepitev sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam.
V	turističnem kompleksu v Manili je oborožen moški vdrl v igralnico in zažgal več miz. Zaradi zadušitve je umrlo 37 ljudi.
Žabja perspektiva
Britanska premierka je stopila pred medije in dejala, da bi moral »napad v Londonu služiti kot budnica mednarodni skupnosti, da bi se terorizma začela lotevati pošteno in odgovorno ter bi namensko izkoreninila finančne in ideološke vire nasilja.«
Ponedeljek, 5. junij
Policisti so začeli tedensko akcijo 0,0 šofer: v poostrenem nadzoru prometa bodo preverjali morebitno vožnjo pod vplivom alkohola, mamil in drugih psihoaktivnih snovi.
Dobro se je slišala novica, da je bilo konec maja na zavodu za zaposlovanje registriranih 87.655 brezposelnih, kar je 3,8 od-
Sobota, 3. junij
V	Ljubljani je potekal svet evropske stranke Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo.
V	tragični nesreči blizu letališča v Siofo-ku na Madžarskem se je smrtno ponesrečil izkušeni prekmurski padalec, 47-letni Jože Veldin.
Na Londonskem mostu je kombi povozil več pešcev, potem pa zavil proti bližnji tržnici Borough, kjer so trije napadalci z noži napadli več ljudi. Umrlo je 7 ljudi, skoraj 50 je bilo ranjenih.
V Londonu se je zgodil še en teroristični napad.
Od oktobra 2018 bodo Centri za socialno delo delovali po novem.
Deželni zbor avstrijske Koroške je sprejel novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost.
Nadzorniki SDH v postopku odločanja o potrditvi prospekta za prvo javno ponudbo delnic NLB niso dali soglasja k cenovnemu razponu za delnico največje slovenske banke.
Delovati je začel novi vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov, ki bo prevzel naloge s področja sprejema, nastanitve, zdravstvene oskrbe, izobraževanja in dela.
Predsednik ZDA Trump je sporočil, da ZDA odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma.
Iz zahodnega Mosula so poročali, da so ulice soseske Zanjili, ki je pod nadzorom skrajne skupine Islamska država, v zadnjih dneh polne trupel civilistov, ki so želeli prebegniti. Torek 6. junij
Na pogrebu dan pred tem ubitega prote-stnika so v afganistanski prestolnici Kabul zaporedoma odjeknile tri eksplozije, pri čemer je umrlo najmanj šest ljudi, okoli 90 je bilo ranjenih.
Varnostni svet Združenih narodov je soglasno sprejel resolucijo, ki najostreje obsoja jedrske in raketne dejavnosti Severne Koreje ter širi seznam posameznikov in organizacij, za katere veljajo sankcije.
Savdska Arabija, Egipt, Bahrajn in Združeni arabski emirati in Jemen so prekinili diplomatske vezi s Katarjem.
stotka manj kot aprila in 14,3 odstotka manj kot maja lani.
Britanska policija je v okviru preiskave sobotnega napada v Londonu pridržala več ljudi v vzhodnem delu prestolnice.
Savdska Arabija, Egipt, Bahrajn in Združeni arabski emirati ter Jemen so prekinili diplomatske vezi s Katarjem, ki ga obtožujejo destabilizacije regije in podpiranja terorističnih skupin.
Slovenski premier Miro Cerar je sklical koalicijski vrh, na katerem so razpravljali o prodaji NLB-ja. Ob tem sta predsednik De-SUS-a Karl Erjavec in vodja SD-jevih poslancev Matjaž Han izrazila dvom, da bo banka sploh prodana.
Nedelja, 4. junij
V vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki so pripravili dan odprtih vrat in slovesnost ob začetku mednarodne vojaške vaje Jadranski udar 2017.
Na območju Ptuja so do smrti pretepli 64-letnika, zaradi česar sta bila dva moška pridržana.
Območje Štajerske, Koroške in Pomurja je zajelo hudo neurje.
Bandič je za las ostal župan Zagreba.
Na Hrvaškem je potekal drugi krog lokalnih volitev. Najtesneje je bilo v Zagrebu in Splitu.
Prebivalci mesta Abu na zahodni obali Japonske so izvedli evakuacijsko vajo, potem ko je japonska vlada tamkajšnje oblasti pozvala, naj se pripravijo na morebiten napad Severne Koreje.
Špela Kožar
Koalicijski vrh je razpravljal o prodaji NLB.
Državni svet ni izglasoval veta na zakon o športu. Od 34 navzočih državnih svetnikov ga je namreč podprlo zgolj pet državnih svetnikov, 27 jih je glasovalo proti.
V Parizu je napadalec v bližini ene glavnih pariških znamenitosti, cerkve Notre-Dame, napadel in ranil policista. Pri tem je bilo okoli 900 obiskovalcev zaprtih v cerkvi. Drama se je končala, ko je drugi policist napadalca ustrelil.
Na Bližnjem vzhodu so se napetosti do Katarja le še stopnjevale: potem ko je Egipt zaprl zračni prostor za katarska letala, je Savd-ska Arabija odvzela licenco letalskemu prevozniku Qatar Airways.
Vsak dan kaj novega
Slogan, kije namigoval na potrošniško razkošje Narodnega magazina - Name. Danes namiguje na trumpolandijo. Odkar je svetovno velesilo začel voditi 45. predsednik, vsak dan vse do poznih ur spremljam ameriške medije; t. i. fake news in infotainment večerne oddaje. Med prve spadajo praktično vse TV-medijske informativne znamke z izjemo Fox News, vsaj tako nenehno čivka predsednik, drugim očita povprečnost in nedomiselnost voditeljev, kot je Stephen Colbert. Četudi celotno medijsko sfero prav on nenehno »bogati«. Čivk čivk in že je na ekranu nova tema, nova izredna novica, nov belohišni škandal. In s tem nova vsebina za zgodbo za tiste izven ovalne pisarne. Na enem izmed televizijskih soočenj na CNN je neki politični komentator iskreno priznal, da je bila prva morebitna predsednica slaba opcija, saj je simbolizirala vse, kar je bilo narobe z establi-šmentom, in Trump se mu, čeprav zanj ni volil, niti ni zdel tako slaba »osvežitev«. »A nisem si mislil, da je tako neumen,« je dejal. Šokirano je ugotavljal, da je od poslovneža pričakoval več in-telekta in vsaj osnovno razumevanje delovanja demokratičnega sistema. Iskreno - mar nismo vsi?
Vsakodnevno sledenje trumpolandije povzroča neprekinjeno hi-hitanje in hkratno vidno ogorčenje, zato ga odsvetujemo, bi nam--trumpolandijcem morali svetovati zdravniki. Tako pa ne odtrgamo pogleda s katere koli medijske naprave, da si privoščimo še en skok v Absurdistan. Absurdni liki, po domače popkorn zvezdniki so že pred leti začeli vladati temu svetu, resničnostni šov, ki je v slogu prve porno starlete Paris Hilton izstrelil šopek sester, znanih kot Kardashianke, je star desetletje. A predsednik vse prekaša. Je pač najbolj absurden. Kar dnevno čivka iz Bele hiše, ne potrebuje vnaprejšnjega premišljenega scenarija, da bi si z njim zagotovil gledanost. Predsednik je sam sebi »najboljši« scenarist in režiser. Ne gledamo več resničnostne oddaje, živimo v resnično-stnem svetu.
Kako iz njega? Le nekaj dni po obisku Savdske Arabije, kjer je največjim podpornicam terorizma zamaknjeno, z vase prepričano zgodovinsko držo govoril o koncu terorizma, se je zgodil Manchester, nato London, nato Pariz. Le nekaj tednov po izvolitvi je začel rožljati z jedrskim orožjem proti Severni Koreji. In naposled še odstop od Pariškega sporazuma. Neumen je pravzaprav blaga karakterizacija, v trumpolandiji se odvija prava grška tragedija; infantilnost, spletkarjenje, nekateri si drznejo reči celo besedo incest. Ki pred leti, ko še ni bil predsednik, niti ni bila drzna, saj ga je več voditeljev soočilo z vprašanji o nenavadno blizkem odnosu s hčerjo, ob čemer ni niti zardeval, ko je pojasnjeval njeno privlačnost. Čivk čivk lahko z enim čivkom preveč sproži svetovno reakcijo - puf. Neumnež ima v rokah sprožilec... Danes je/bo pred ameriškim senatom pričal razrešeni direktor ameriškega zveznega urada FBI James Comey. Pričanje, kot ga desetletja v ZDA ni bilo, poročajo mediji. V ponedeljek bo na televiziji Showtime premiera prvega dela intervjuja ameriškega režiserja Oliverja Stona z Vladimirjem Putinom. Stone je do Obame zelo kritičen - označil ga je za volka v ovčji koži. Nekateri pač niso/nismo podlegli njegovemu prešernemu nasmehu, ki se ga je videlo vse do Hollywooda. Zato je bila želja po spremembi esta-blišmenta in s tem smeri svetovne politike, ki je 21. stoletje začela z vojno proti terorizmu in z njo spodbudila ekstremistične frakcije, od Al Kaide do Islamske države, ogromna. A ko nato dobiš resničnostno zvezdo ... spomnim se začetka filma Odiseja 2001 Stanleya Kubricka, ko na Zemljo pade monolit, ki ga obkrožijo opice. In se stepejo. (2001 - zanimiva izbira števila).
Bruselj predlaga cestninjenje na podlagi prevožene razdalje
Bruselj, 31. maja - Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je danes predstavila zajeten sveženj za posodobitev cestnega prometa. Ta vključuje predlog zamenjave obstoječih sistemov cestninjenja, ki temeljijo na časovnem dejavniku, s sistemom na podlagi prevožene razdalje. To bi pomenilo konec vinjet za tovornjake do leta 2023, za avtomobile pa do leta 2027. Nov sistemi cestninjenja na podlagi prevožene razdalje naj bi namreč po predlogu komisije za težka tovorna vozila začeli veljati najpozneje leta 2023, za avtomobile in druge vrste vozil pa do leta 2027.Sveženj vključuje tudi predlog o digitalizaciji cestninjenja, kar naj bi voznikom omogočilo preprostejše potovanje po EU. V Bruslju te načrte primerjajo z ureditvijo telefoniranja v uniji. To pomeni eno samo napravo za potovanje po uniji - nič več nalepk po sprednjem avtomobilskem steklu in nič več dolgih čakalnih vrst na cestninskih postajah, je ponazorila komisarka Bulčeva.	■

Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CM K, stran 7
8. junija 2017
«»SÜAS
MED VAMI
7
Podpora in empatija v najtežjih trenutkih
Minilo je 20 let od ustanovitve velenjskega območnega odbora Slovenskega društva hospic - Z vsemi štirimi dosedanjimi predsednicami smo govorili o začetkih, pridobitvah in izzivih pri paliativni oskrbi in spremstvu žalujočih pri nas
Razvoj paliativne oskrbe na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline se je začel, ko so patronažne sestre v okviru izobraževanja spoznale dr. Metko Klevišar, pobudnico Slovenskega društva hospic. »Takrat smo s kolegicami začutile, da bi bila ta še kako potrebna na terenu. Pri ljudeh smo zaznale stiske pri hudi bolezni in umiranju,« je začela pripovedovati prva predsednica velenjskega odbora društva Sla-vica Avberšek in dodala, da se je paliativna oskrba pri nas pravzaprav začela v patronaži. »Začetki so bili težki, ker društvo še ni bilo prepoznavno. Da so nas ljudje spoznavali, smo organizirali predavanja o sprejemanju smrti, nato pa so se začela prva spremljanja umirajočih. Sprva smo imeli kakih deset prostovoljcev, naloge pa so se prepletale.«
Kasneje so se programi izoblikovali in danes prostovoljci nudijo spremljanje hudo bolnih in njihovih družin, podporo v procesu žalovanja odraslih in otrok, ukvarjajo pa se tudi z detabuiza-cijo smrti. Aktivnih je deset prostovoljcev različnih profilov in en koordinator. Trenutno spremljajo tri hudo bolne.
Varen prostor
»Poglavitni namen hospica je, da spremljamo umirajoče in njihove svojce. Da jih spodbujamo k temu, da zmorejo biti ob človeku, ki ga imajo radi. V družbi prevladuje mnenje, da samo v bolnišnici znajo poskrbeti za umirajočega, kar ne drži. Družina je zelo ranljiva, ker ne ve,
1
ali bo znala in zmogla skrbeti za hudo bolnega. Dejansko pa je potrebne samo veliko ljubezni in empatije, da slišimo želje in potrebe umirajočega,« je povedala druga predsednica Tatjana Šuha. Z raznimi predavanji in drugimi aktivnostmi si v ho-spicu prizadevajo, da bi ljudje sprejeli umiranje in smrt kot del življenja, hospic pa kot pomoč v trenutkih, ko je zelo hudo, svojcem pa tudi po smrti. »Žalujoči so velikokrat odrinjeni na stranski tir, kajti nekaj dni po smrti bližnjega se je treba soočiti z obveznostmi realnega življenja. Takrat so osamljeni, ker nimajo sogovornika in razumevanja v svojih stiskah. V hospicu jim nudimo varen prostor, v katerem spoznajo, da je vse, kar se jim v žalovanju dogaja, normalen del tega procesa.«
Pogled vase
»Največji izziv, s katerim se soočamo prostovoljci hospica, je soočenje s samim sabo, ko pridemo na spremljanje. Nikoli namreč ne vemo, kake situacije nas čakajo, ko pridemo k družini. Biti moramo odprti za marsikaj in to sprejeti, za kar moramo marsikaj sami pri sebi predelati. Pri tem nam pomaga usposabljanje za spremljanje umirajočega in drugo delo z bližnjimi,« je povedala tretja predsednica in danes prostovoljka Brigita Šinigoj. »Naše delo izzove pogled vase. Ob umirajočih se ogromno naučimo o življenju, kako je treba živeti. S tem, o čemer ljudje razmišljajo, s čimer se soočajo, ko
■
U

lita
«v
Slavica Avberšek, Tatjana Šuha, Brigita Šinigoj in Darja Fale
I
i
Rekle so ) Bri§ita Šinig°j: »Ho-
spic je veliko naredil za spodbujanje in podporo pri žalovanju. Skozi ta proces je treba v celoti, saj se potlačene stiske lahko odrazijo v psihosomatskih boleznih. Pomembno je tudi delo z žalujočimi otroki, ki s tem pogosto niso soočeni ali so v tem procesu spregledani.«
Slavica Avberšek: »Hospic je bil zame nadgradnja strokovne, institucionalne medicinske obravnave, ker so prostovoljci pripravljeni na pomoč tudi zunaj urnika običajnega delovnega časa.«
Darja Fale: »Kot prostovoljec pri hospicu na marsikaj začneš gledati drugače. Ko greš k bolniku ali svojcu, se povsem predaš temu.
Veliko ti ostane in ti spreminja življenje.«
Tatjana Šuha: »Prostovoljci smo umirajočemu in družini neskončno hvaležni, da nas kot popolnega neznanca sprejmejo medse, kajti v tistih trenutkih se ljudje tako odprejo in govorijo o tako intimnih stvareh, da te osupnejo.«
odhajajo, ti naložijo nalogo, da v podobnih situacijah pogledaš vase. Mene je hospic zelo umiril v življenju. Ni več pomembno, kak regal imam v dnevni sobi ali koliko oblek visi v omari, ampak kako živim. Da ohranjam prijateljstva, stike z družino, ker takrat, ko se je treba posloviti, najbolj šteje, koliko ljudi imamo ob sebi,« je o prostovoljnem delu povedala Šuhova.
V ljudeh je strah
Kljub dvema desetletjema uspešnega dela imajo ljudje, ki se morda soočajo z umiranjem ali izgubo, še vedno predsodek pred hospicem.
»Smrt je še vedno tabu. Ljudi, ki so zdravi, se navadno ne tiče. Ko se zgodi, pa smo popolnoma nepripravljeni,« je povedala Avberškova. »Veliko jih ne pozna našega dejanske-
ga dela, bojijo se teme, s katero se ukvarjamo. Zato je trenutno največji izziv društva, da pri ljudeh ozavestimo, da s prostovoljnim delom pomagamo v stiski ob umiranju ali žalovanju,« pa pravi današnja predsednica Darja Fale.
S tem namenom prostovoljci društva hospic med drugim vsak mesec vabijo na sprehod okoli Škalskega jezera s pogovorom o žalovanju zaradi kakršnekoli izgube.
a Tina Felicijan
S pakirajte za
brezskrben
oddih.
Pravočasno sklenite Abančne storitve, ki jih boste potrebovali na dopustu.
ABANKA
Banka prijaznih ljudi
EVROPSKA UNIJA
EVROPSKI STRUKTURNI IN INVESTICIJSKI SKLADI
KT, MOJ PROJEKT
DAtt ODPRTIH VflAT
9 .f 10 ;Utl1j2017
Vabljeni v petek, 9. junija 2017
od 9. do 13. ure na promenadi v Velenju
(med stavbo Farmina in ZD Velenje), od 10. do 12. ure pred vrtcem v Šoštanju, od 11. do 13. ure pred OŠ bratov Letonja v Šmartnem ob Paki.
Komunalno podjetje Velenje je s kohezijskim projektom Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini sodelovalo v kampanji EU projekt, moj projekt, ki jo je že tretje leto zapored organizirala Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Na podlagi glasovanja je bil projekt izbran za najboljšega v savinjski statistični regiji in bo širši javnosti predstavljen na dnevu odprtih vrat EU projektov.
Na vseh treh lokacijah bo obiskovalce pozdravil predstavnik občine in Komunalnega podjetja Velenje. Sledil bo pester program s predstavitvijo projekta in naših dejavnosti, dogajanje pa bomo popestrili s predavanji in prikazi, ki jih lahko strnemo v misel »Voda je vir življenja«. Za najmlajše obiskovalce bomo organizirali tudi otroške delavnice in nagradne igre.
Prijazno vabljeni! Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja
Kontaktna oseba: Jasmina Šalamon, svetovalka za odnose z javnostmi; tel. št.: 031/320-331
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE
"^AS
8. junija 2017
Junaki našega casa
Učenci osnovne šole Antona Aškerca so v tem šolskem letu prvič, a izjemno uspešno sodelovali v novi interesni dejavnosti na šoli -prostovoljstvu
Tina Felicijan
Z začetkom letošnjega šolskega leta je Janja Vivoda v program osnovne šole Antona Aškerca vpeljala interesno dejavnost Pro-stovoljstvo in s sedmimi mentoricami, ki so pristojna za različna področja prostovoljnega dela, začele izvajati različne aktivnosti. Tako je 12 mladih prostovoljcev sodelovalo pri pomoči dru-
gošolcem šole Antona Aškerca pri razvijanju učinkovitega branja, v Vrtcu Velenje so pomagali vzgojiteljicam ter se družili z otroki s posebnimi potrebami iz velenjskega Centra za varstvo in usposabljanje.
»Ideja, da bi vpeljali prosto-voljstvo kot novo interesno dejavnost, ki bo obogatila izbor teh dejavnosti ter prispevala k razvijanju vrednot šole, je v meni
V prostovoljstvo je vključenih 12 učencev 5. in 6. razreda, ki so v tem šolskem letu opravili282 ur dela. Izjemne prostovoljke, ki so prejele priznanja za zgledno prostovoljsko delo in naziv Junaki našega časa, pa so Ajla Mahmutovič, Neža Borovnik, Teja Pirtovšek in Mojca Miklič.
Zelena stena in zelena zavesa
Velenje, 1. junija - Sedem študentov Visoke šole za varstvo okolja Velenje, Visoke šole za poslovne vede Ljubljana ter Pravne fakultete iz Ljubljane je tri mesece izvajalo aktivnosti v okviru projekta GraciLls - Ozelenjevanje kot odgovor na klimatske spremembe. Projekt sta razpisala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad Naložba
v vašo prihodnost, s prijavo na njem pa je bila uspešna velenjska visoka šola.
Pred tednom dni so udeleženci projekta predstavili svoja »izdelka«, za katera je vodja projekta dr. Lucija Kolar dejala, da sta zelo inovativna in bi lahko krasila okna kakšne občinske stavbe.
»Glede na kratek čas, ki so ga imeli študenti na voljo, sta nastala prototipa, ki bi pripomogla k temu, da bi bila mesta bolj zelena. Zelena zavesa in zelena stena sta primerna odgovora na klimatske spremembe in povečane količine toplogrednih plinov.«
Kolarjeva je še povedala, da
bodo sedaj poskušali poiskati vlagatelje za izdelke in pripravili še kakšno novo idejo. Prepričana je, da so na dobri poti, prototipna izdelka pa dokazujeta, da se lahko prijavijo še na kakšne druge razpise.
• Tp
zorela že dve leti. Preko pogovorov sem namreč prepoznavala potrebe po prostovoljnem delu na naši šoli ter v Vrtcu Velenje in na CVIU. Ker sem sama prostovoljka pri več organizacijah že od srednje šole, vem, kaj vse lahko kot prostovoljec daš, koliko tudi pridobiš in kaj lahko na novo spoznaš o sebi. Ko drugemu darujemo košček sebe in svojega časa, se bogatimo in razvijamo,« je povedala koordinatorica prostovoljstva na šoli, ki ji med vsemi nalogami poseben izziv predstavljajo mesečna srečanja s prostovoljci, »s katerimi si delimo izkušnje, dileme, vprašanja, smo drug drugemu v oporo in se povežemo kot skupina.«
Pomembna pridobitev
»Učencem lahko izkušnja pro-stovoljstva omogoča zdrav in funkcionalen način zadovoljevanja potreb po povezanosti, avtonomiji, občutku kompetentnosti
in zabavi. Preko prostovoljnega dela učenci krepijo zaupanje vase, da zmorejo odgovorno opraviti dogovorjeno nalogo. Krepijo tudi občutek pripadnosti in koristnosti, saj se počutijo kot pomemben del življenja v šoli in zunaj nje,« je Vivoda pojasnila pomen prostovoljnega dela za učence. Vzgojiteljice velenjskega vrtca in mentorice pri drugih prostovoljskih aktivnostih pa so poročale, da so prostovoljci učinkovita pomoč pri njihovem delu in dodana vrednost aktivnosti, ki jih pomagajo izvajati, saj vnesejo veliko sveže energije, inovativno-sti in smeha.
Ponosni na nov naziv
Na Slovesnem dnevu prosto-voljstva je Slovenska filantropija podelila več nazivov in priznanj, med drugim tudi za odlično organizirano prostovoljstvo, ino-vativne prostovoljske programe v vzgoji in izobraževanju osnovnim in srednjim šolam ter letos prvič tudi dijaškim domovom. Z natečajem Junaki našega časa je povabila pedagoške delavce k vključevanju prostovoljnega dela v svoje delo z otroki in mladostniki. Sodelovala je tudi šola Antona Aškerca in naposled poleg enajstih slovenskih šol prejela naziv Junaki našega časa, prav tako pa štiri prostovoljke, ki so opravile več kot 24 ur prostovoljnega dela.
Janja Vivoda je še povedala, da se prostovoljci nameravajo vrniti k interesni dejavnosti tudi prihodnje šolsko leto, ko bodo razširili področja prostovoljnega dela glede na potrebe uporabnikov in želje prostovoljcev. Razmišljajo tudi o novih dobrodelnih akcijah.
■
Nagrada in hkrati izziv
Dijak 3. letnika velenjske gimnazije Luka Jevšenak udeleženec sredozemskega mladinskega matematičnega tekmovanja
Tatjana Podgoršek
Dijak 3. letnika velenjske gimnazije Luka Jevšenak si bo šolsko leto, ki se izteka, zapomnil po več uspehih. Med drugim tudi po zastopanju Slovenije na Sredozemskem mladinskem matematičnem tekmovanju, ki bo sredi prihodnjega meseca v Rimu.
»Vesel sem uspeha. Jemljem ga kot nagrado za vložen trud,« pravi Luka in dodaja, da se je bilo treba kar truditi na vrsti priprav, reševati zelo zahtevne domače naloge, čakalo ga je reševanje treh izbirnih testov in državno tekmovanje iz matematike. »Pri' prave so potekale v Ljubljani, bile so kar pogoste, velikokrat sem zaradi njih zamudil redni pouk, ki sem ga moral nadomestiti. A trud se je poplačal.« Se je uvrstitev na tekmovanje »poznala« pri ocenah? »Če mislite pri pouku matematike, petice ne potrebujem,« odgovarja in dodaja, da mu matematika že ves čas izobraževanja ne dela preglavic. Sogovornik meni, da zato, ker je dober tudi v logičnem povezovanju in razmišljanju.
Nova preizkušnja, ki ga čaka v Rimu, bo zanj sicer velik izziv. Nanj se bo pripravljal predvsem
Luka Jevšenak: »Bolj, ko so se aktivnosti bližale h koncu, boljši sem bil.«
sam, kakšno predavanje pa bo še obiskal v Ljubljani. Njegova pričakovanja, pravi, niso velika, saj je zanj že uvrstitev na sredozemsko mladinsko matematično tekmovanje velik uspeh. »Poskušal se bom pripraviti čim bolje, pa bomo videli, kaj bo. S kančkom sreče so presenečenja možna.«
Leto dni ima še časa za odločitev o tem, kam ga bo vodila nadaljnja izobraževalna pot. Matematika ga toliko ne »vleče«, bolj fizika in računalništvo. a
Uspešnih prvih deset let Fakultete za energetiko
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru, ki svoje študijske programe izvaja v Krškem in Velenju, v letošnjem letu praznuje deseto obletnico ustanovitve. 22. junija 2007 je namreč Državni zbor Republike Slovenije sprejel Spremembe in dopolnitve Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru, s čimer je bila formalno ustanovljena nova članica Univerze v Mariboru, Fakulteta za energetiko.
Prvo leto po ustanovitvi te fakultete, v letu 2008, je ta vpisala prvo generacijo študentov na visokošolskem strokovnem, univerzitetnem in magistrskem študijskem programu Energetika. V študijske programe v Krškem in Velenju se je tako vpisalo 182 študentov.
Fakulteta je skrbela za kakovostno izvajanje ter razvoj pedagoškega in raziskovalnega dela, k čemur so prispevali tudi primerni infrastrukturni pogoji za delovanje, ki sta jih ob ustanovitvi zagotovili Občina Krško in Mestna občina Velenje, dodatno pa je podporo fakulteti zagotavljalo tudi lokalno gospodarstvo. Še posebej pomembna za uspešen razvoj fakultete je bila izgradnja in opremljanje Inštituta za energetiko, ki se je v prvi fazi uresničil z ustanovitvijo razvojnega centra ZEL-EN leta 2014 in ob koncu leta 2015 še z izvedbo druge faze projekta, ki je zajemala izgradnjo prizidka ter dobavo vrhunske raziskovalne opreme.
Omenjena infrastruktura tako predstavlja primerne temelje za nadaljnji razvoj fakultete ter ustvarjanje primernih pogojev za izobraževanje vrhunskih strokovnjakov s področja energetike.
Eden najpomembnejših mejnikov na dosedanji razvojni poti fakultete je tudi uspešna akreditacija doktorskega študijskega programa Energetika, ki ga je Svet Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu potrdil februarju 2012 in v katerega fakulteta vpisuje študente vse od študijskega leta 2012/2013. Prvi doktorski študent Fakultete za energetiko je študij zaključil februarja 2016 in bil promoviran 23. junija 2016.
Fakulteta za energetiko je v prvem desetletju delovanja izkazala tudi izjemno uspešnost pri izvajanju raziskovalnih in razvojnih projektov. V obdobju od ustanovitve je tako uspešno izvedla 96 projektov, od tega 11 mednarodnih projektov s partnerji iz celotne Evrope, 68 projektov za naročnike iz gospodarstva ter 17 ostalih raziskovalnih in razvojnih projektov.
Od ustanovitve Fakultete za energetiko so študij na njej uspešno zaključili 303 študenti oz. študentke, od tega 127 na visoko-
šolskem študijskem programu Energetika, 78 študentov na univerzitetnem študijskem programu Energetika, 97 na magistrskem študijskem programu Energetika in, kot že omenjeno, 1 študent na doktorskem študijskem programu Energetika. Ob tem ne smemo zanemariti, da je po podatkih Alumni kluba fakultete zaposljivost diplomantov fakultete več kot 90-odstotna, kar je izjemno dober podatek.
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru bo deseto obletnico ustanovitve obeležila s slovesnostjo, ki bo potekala v četrtek, 22. junija 2017, ob 16.00 v Kulturnem domu Krško. Vljudno vabljeni!
Informativni dan za vpis na podiplomski študij v študijskem letu 2017/2018 bo potekal:
•	v sredo, 14. junija 2017, ob 16.00 v Krškem, na Inštitutu za energetiko, Vrbina 18, konferenčna dvorana;
•	v četrtek, 15. junija 2017, ob 16.00 v Velenju, na MIC-u, Koroška c. 62a, M3-105.
Predstavili bomo magistrski in doktorski študijski program Energetika.
Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CM K, stran 9
8. junija 2017
""^Jis
KULTURA
9
Manj denarja za knjige, manj izposoj
Lani so v velenjski mestni knjižnici opravili več prenov, nekaj si jih še želijo - Žal stavba Centra Nova propada, kar jim povzroča dodatne težave
Bojana Špegel
Velenje, 2. junija - Na majski seji velenjskega občinskega sveta je direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič mestnim svetnikom in svetnicam predstavil delo v javnem zavodu. Ob tem jih je seznanil z nemalo težavami, ki jih imajo v velenjski mestni knjižnici zato, ker je objekt Centra Nova slabo vzdrževan, po 12 letih pa bi morali opraviti še nekaj prenov v njej. Poleg tega imajo v zadnjih letih premalo denarja za nakup knjig, zato jih kupijo pol manj, kot so jih v začetku desetletja, to pa vpliva tudi na število izposojenih knjig. Vsaka se namreč letno »obrne« vsaj desetkrat.
Vlado Vrbič pravi, da je bilo lansko leto naložbeno dobro. »Uspelo nam je prenoviti oddelek za odrasle, ki je res veli-
ka pridobitev. Police smo razporedili po bolj logičnem sistemu in dodali table za označevanje, odzivi bralcev pa so dobri,« izvemo. Na novo so uredili mladinsko sobo, ki jo mladinci pridno uporabljajo, in domoznanski oddelek, v katerem imajo zaposleni veliko boljše pogoje za delo. Računalnike, ki so bili prej v računalniškem kotičku, kjer je sedaj domoznanski oddelek, pa so razporedili po vsej knjižnici. »Ob tem smo stekla knjižnice opremili z električnimi roloji, da si lahko vsak uporabnik svetlobo uredi tako, kot mu ustreza. S tem smo odpravili pomanjkljivost izpred 12 let. Ko so namreč obnavljali stavbo nekdanje Name v Center Nova, so sicer namestili premične zaslonke, ki pa so, ker niso namestili tudi elektromotorjev, ostale brez funkcije. Letos večjih naložb ne bo, saj nimajo denarja. Za redno investicijsko vzdrževanje imajo 7 tisoč evrov, ob tem pa so se pokvarila vhodna vrata v knjižnico. Popraviti jih ne morejo, ker takih ne delajo več, nova pa jih bodo stala vsaj 5 tisoč evrov. Ob tem si po 12 letih želijo zamenjati tudi dotrajane tapisone, a letos to ne bo šlo. Še večje težave pa imajo s stavbo, v kateri je MO Velenje odkupila prostore knjižnice in dvorane v zgornjem nadstropju. Lastnik preostalega dela stavbe je sedaj slaba banka, s katero se dogovarjajo o
odpravi največjih težav. »Vsa leta se pojavljajo težave z zamakanjem strehe; če ne teče s strehe, k nam pricurlja tekočina iz zgornjih sanitarij pri gostinskem lokalu ali pa teče iz klim. Te so centralne, zastavljene zelo neracionalno, zato nam povzročajo veliko težav. Panoramsko dvigalo se kar naprej zaustavlja, poleg tega je jašek močno zanemarjen,« našteva Vr-bič. V upanju, da se nujna dela ne bodo prestavila še za kakšno leto.
V načrtu dva velika projekta
V Knjižnici Velenje imajo v načrtu dva večja projekta; prvi je avtomatizacija izposoje, ki naj bi jo uresničili v naslednjih letih. Ne bo poceni, stala bo vsaj 100 tisoč evrov. Še več pa bi potrebovali, če bi želeli postaviti stalno zbirko prvih beril iz vsega sveta, zbirko Marjana Marinška, ki so jo lani odkupili s sredstvi iz dobrodelnega Bolera in MO Velenje. »Idejni projekt je končan, ni pa še potrjen. Zbirko, ki bi si jo po našem prepričanju hodili ogledovat iz vse Slovenije, bi radi postavili sodobno, da bi bil prostor kljub razstavi uporaben tudi za našo redno dejavnost. Zato bi jo delno postavili pod steklo na tleh knjižnice, saj prostora nimamo veliko. Idejni projekt je ocenjen od 100 do 150 tisoč evrov, denar pa bomo skušali pridobiti na razpisih za nepovratna sred-
Vlado Vrbič ob maketi idejnega projekta postavitve stalne zbirke prvih beril iz zbirke Marjana Marinška.
. i, BBAiaapli»,
m is *
stva,« pripoveduje Vrbič. Od tega, kako se bo vrtela zgodba s postavitvijo zbirke prvih beril, pa bo odvisna tudi obnova otroškega oddelka velenjske knjižnice.
Kupili le 4050 knjig
Koliko članov ima trenutno Knjižnica Velenje, nam sogovornik težko pove. Lani so namreč prešli na program Cobbis 3, ki ga uporabljajo vse večje knjižnice v državi. »Malo nam je zmedel podatke, zato ne moremo narediti primerjave s preteklimi leti. Moj občutek je, da
obisk ni upadel.« Imajo pa podatek, koliko enot knjižničnega gradiva so kupili. Od skupaj nekaj več kot 5 tisoč enot gradiva so kupili 4050 knjig, kar je pol manj kot v začetku desetletja, ko so kupili tudi po več kot 10 tisoč knjig. »Kupujemo le po en izvod knjige, le tu in tam si privoščimo več izvodov tistih, za katere je veliko zanimanje. Upamo, da se vrnejo časi, ko bomo lahko kupili več knjig.« So pa pripravili zelo veliko prireditev; samo v velenjski mestni knjižnici so jih našteli več kot 400.	a
Iz odpadkov izdelali 83 družabnih iger
Osnovnošolci so tudi letos uživali v ekološkem projektu Odpadek naj ne bo samo odpadek - Najbolj izvirne družabne igre bodo razstavljene do konca počitnic
Bojana Špegel
Velenje, 5. junija - V ponedeljek je bil svetovni dan okolja. V vili Rožle so ga zaznamovali z zaključkom projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki ga MZPM Velenje in ERICo skupaj pripravljata že 21 let. Letos je v njem sodelovalo 446 šesto- in sed-mošolcev iz Šaleške doline, ki so bili nad projektom navdušeni. Tudi naloga, ki so jo dobili po končanem teoretičnem delu projekta, jim je bila zanimiva - iz odpadkov so namreč morali izdelati družabne igre.
Prireditev se je začela z mini koncertom simpatičnega vrtče-
vskega pevskega zbora Klavir-ček. Tudi zato, ker so otroci iz Vrtca Velenje pred kratkim končali »svoj« ekološki projekt, imenovan Zeleni nahrbtnik. Kaj se je dogajalo v letošnjem projektu Odpadek naj ne bo samo odpadek, ki ga vedno končajo na svetovni dan okolja, pa nam je zaupala sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač. »Tudi letos je bil projekt, v katerem so sodelovali šesto- in sedmošolci iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, izobraževalne narave. Veseli nas, da smo dobili tako veliko družabnih iger, ki so jih izdelali iz odpadnih materialov. Kar 83 jih je, so zanimive, inovativne in dobro izdelane.
Vseh 83 iger žal nismo mogli razstaviti, v vili Rožle so na ogled le najbolj inovativne. 14 od njih smo tudi nagradili,« izvemo. Kot tudi, da bo razstava odprta do konca počitnic. Zoran Pavšek iz ERICa, ki je vodil teoretični del projekta, je k temu dodal: »Potrudimo se, da je program ekološkega projekta, ki ga pripravljamo od leta 1996, vsako leto malce drugačen. Tako smo pred leti otroke peljali na ogled Centra ponovne uporabe, pa v zbirni center, kjer ločujejo odpadke, letos pa smo v sodelovanju s podjetjem Zeus pripravili ogled zanimivega multimedij-skega tovornjaka E-transformer, ki je stal pred vilo Rožle. Tako so
V vili Rožle bodo družabne igrice, s katerimi se da tudi igrati, na ogled ves časpočitnic. Razstavili so jih
ob zaključku projekta Odpadek naj ne bo samo odpadek.
udeleženci spoznali, kaj se dogaja z elektronskimi odpadki, ko končajo v zbiralnikih odpadkov. Tudi letos so v drugem delu projekta dobili nalogo, ki so jo odlično opravili. V preteklih letih so nas že navdušili s krmilnicami, pruč-kami in še marsičim, kar so izdelali iz odpadnih materialov. Letos pa so bili zelo izvirni pri izdelavi družabnih iger; veliko je ne le uporabnih, ampak tudi zelo lepih.
Med njimi so igre, kot je Človek ne jezi se, šah, karte, biljard, avtomobili, ki zbirajo odpadke ...«.
Zelo veliko družabnih iger so izdelali učenci šoštanjske OŠ Karla Destov-nika Kajuha. Učenka te šole Sara Kotnik nam je povedala: »Projekt mi
je bil zelo všeč, družabno igro pa sem izdelala sama. Doslej nikoli nisem razmišljala, da lahko iz odpadkov izdelam kaj uporabnega, zato sem bila toliko bolj vesela, ker mi je uspelo. Tudi doma smo se ob tem projektu več pogovarjali o ločevanju odpadkov in njihovi ponovni uporabi. Za izdelavo igre sem potrebovala slaba dva dni, bi pa z veseljem še sodelovala v takšnih projektih.«	a
OŠ MPT v mednarodnem projektu
Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda je bila v tem šolskem letu sprejeta v mednarodni projekt Erasmus + KA2, ki omogoča projektno sodelovanje z osnovnimi šolami iz petih evropskih držav: Velike Britanije, Italije, Romunije, Turčije in Slovenije. Naslov projekta je »Embracing everyone«. Cilj dvoletnega projekta je, da učenci z dopisovanjem in srečevanjem z vrstniki iz drugih evropskih držav spoznajo šolske sisteme partnerskih držav, različne načine poučevanja, premagajo jezikovne zavore pri
uporabi tujih jezikov, spoznavajo druge evropske države, njihovo kulturo, jezik in zgodovino.
Marca je skupina naših učenk gostovala v italijanskem mestu Fossacesia, konec maja pa smo na naši šoli gostili skupino učencev in učiteljev iz partnerski držav. Gostom smo pripravili različne aktivnosti na šoli. Skupaj s folklorno skupino Koleda smo jih naučili slovensko polko, izvedli delavnice v atriju, posadili drevo prijateljstva - lipo in jim predstavili glasbeno prireditev »Utrinki Malega Princa«. S svo-
jimi točkami so se nam na prireditvi pridružili tudi gostujoči učenci. Popeljali smo jih po našem mestu in na ogled Postojnske jame in Ljubljane.
Teden, ki smo ga preživeli skupaj, je bil za vse posebna izkušnja. Gostujoči učenci in učitelji so bili zelo navdušeni nad našo šolo. Še posebej všeč jim je bil
naš atrij in vrtički ter prijaznost učencev in družin, ki so gostile partnerske učence. Zelo lepo in urejeno pa se jim je zdelo tudi naše mesto Velenje. Sklepanje
novih prijateljstev in številne dogodivščine iz tega tedna verjetno ne bodo nikoli pozabljene.
a Ja
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
»^AS
8. junija 2017
Je pesnik še pustolovec?
To se letos sprašujejo literarni ustvarjalci, ki sodelujejo v Lirikonfestovem dogajanju - Danes ob 19. uri na slavnostni akademiji podelitev najvišjih festivalskih nagrad
Velenje, 8. junija - Danes, na dan Primoža Trubarja, se bo v velenjski vili Bianca z Akademijo Poetična Slovenija 2017 s slavnostno podelitvijo književnih nagrad in priznanj začel letos že 16. Lirikonfest. Akademija se bo začela ob 19. uri. Velenjska knjižna fundacija, ki jo vodi književnik Ivo Stropnik, pa vas v "Lirikonfestov rezervat za poezijo" vabi že ob 17.30, ko bodo predstavili letošnje Lirikonfesto-ve lavreate. Hkrati bodo pripravili pomenek o »liričnem avan-turizmu« in predstavili letošnje knjižne izdaje Petdeset izbranih pesmi lanskega lavreata Petra Semoliča ter pesniške antologije Planeti z lastno svetlobo, ki predstavlja poezijo 100 evrop-
skih avtorjev. V vili bodo odprli tudi fotografsko razstavo Velenj-čanke Ksenije Mikor.
»Letošnji Lirikonfest ima nekaj programske različnosti od preteklih let. Nadgradili smo ga s prvo literarno nagrado Krilata želva za najboljši potopis. Tako so se od začetka spomladi vrstile nominacije, nagrado pa bomo zmagovalki Agati Tomažič podelili na Lirikonfestovi akademiji. Ostalo ostaja v podobnem konceptu kot v prejšnjih letih. Smo pa, času primerno, književna omizja, ki so bila bolj ali manj interne narave, preselili na splet. Iz razprav bo verjetno jeseni nastala tiskovina. Vse vsebine so vezane na daljše, dvoletno obdobje,« nam pove Ivo Stropnik.
Sicer pa bodo nocoj na Akademiji poetična Slovenija 2017 že štirinajstič podelili mednarodno Pretnarjevo nagrado in z njo častni naslov 'ambasador slovenske književnosti in jezika po svetu' prejme poljska književna prevajalka Joanni Pomorski. Nagrado velenjica - čaša nesmrtnosti 2017 bodo podelili slovenskemu pesniku Tonetu Škrjancu za vrhunski desetletni pesniški opus v XXI. st., ki pomembno zaznamuje novejšo slovensko umetniško literaturo.
Lirikonov zlat 2017 pa bodo letos podelili slovenskima književnima prevajalkama Katji Zakraj-šek in Urški Zupanec za vrhunske revijalne prevode iz novejše britanske poezije v slovenščino.
ALTIÏRMATOR
Ivo Stropnik:»Letos Lirikonfest teče nekoliko drugače. Osrednji dogodek pa je še vedno nocojšnja slavnostna akademija s podelitvijo nagrad.«
V umetniškem programu akademije se bo letos predstavila Klarisa Jovanovic s skupino Della Segodba, obiskovalci pa bodo videli tudi lirični ples ob drogu v izvedbi Tanje T. Pipoca.
■ bš
O človeških odnosih z umetnostjo
Velenje, 2. junija - Akademski kipar Anže Sever je letos spomladi prvič sprejel izziv, da prevzame mentorstvo pri ustvarjanju skupine keramikov in kerami-čark, ki delujejo pod okriljem Društva šaleški likovniki. Ob odprtju razstave izdelkov na temo »ravna črta«, ki je na ogled v razstavišču vile Bianca, smo ga vprašali, kakšna izkušnja je bila to zanj, zanimalo pa nas je tudi, kako se vrti njegova umetniška pot, razpeta med rodnim Velenjem in Ljubljano. »Izkušnja mentorstva je bila zanimiva, saj doslej nikoli nisem učil. Zanimiv je bil že sam proces razlaganja teme ustvarjanja, kako se lotiti dela, kako lahko pri ustvarjanju posežemo tudi v druge medije, ne le v glino. Lahko rečem, da je tudi oblikovanje gline zahtevno, sploh če hočeš delati ravne površine, ravne črte, kar je bila
letos republiško določena tema za ljubiteljske slikarje in kiparje.« Z izdelki svojih tečajnikov je bil več kot zadovoljen. Sploh ker so nastali v dokaj kratkem času. Zato bo, še izvemo, izbrati dela, kijih bodo poslali na regijsko razstavo JSKD, težko, saj so dokaj »enakomerna«, kot seje izrazil Anže.
Na vprašanje, kaj predvsem počne, pa nam Anže odgo- f.\ vori: »Še vedno veliko delam v Ljubljani, kjer sodelujem z društvom DUM. Čaka nas še eno leto sodelovanj a.
Čez letošnje l! i,; T poletje, od julija dalje, bom
¿t
^ 'M	T- T-' f
, Akademski kipar i- ^

JAnže Sever se je letos prvič preizkusil v vlogi mentorja ljubiteljskim _" kiparjem. V izkušnji ^ je ■ užival, za to bi jo z veseljem ponovil. ^ 1-" 1
imel razstavo na Portugalskem. Za leto 2018 sem že dogovorjen za dve razstavi v Ljubljani.« V preteklosti se je največ ukvarjal z minimalističnimi postavitvami, vidno realnostjo in skritimi potenciali prostora, ki ga raziskuje s tehnologijo, svetlobo in zvokom oziroma preizkuša z motnjami, trajanjem in gibanjem. Raziskuje polje nematerialnega ali virtualnega kot nečesa, kar vznikne kot posledica prepleta povsem materialnih relacij. »V zadnjem času sem res veliko delal z videom, za prihodnost pa načrtujem projekt, v katerem bom preučeval zaznave skozi kvantno mehaniko in vsakdanje zaznavanje človeka.« Poleg tega, da se pri umetnosti veliko ukvarja s preučevanjem odnosov, se ukvarja tudi z grafičnim oblikovanjem.
■ bš
Posebna pozornost pridnim bralcem
Podelili bralne značke 183 devetošolcem - Kar štiri prireditve za predšolske otroke
Šaleška dolina, 31. maja - Zadnji dan v maju so v velenjskem domu kulture na zaključni prireditvi bralne značke za osnovnošolce posebno pozornost izkazali vsem, ki so bralno značko osvajali vseh devet let osnovne šole. V velenjski dom kulture so povabili kar 183 devetošolcev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Najprej so uživali v predstavi Romeo in Julija v produkciji Zavoda Margareta Schwarzvald, potem pa med pridne bralce razdelili posebna priznanja. Bralno značko v Šaleški dolini v sodelovanju s šolami in vrtci organizira velenjska Medobčinska zveza
Število bralcev knjig v vrtcih v Šaleški dolini je iz leta v leto večje. Malčki iz Vrtca Velenje so Ostržke prejeli pred tednom dni, šoštanjski
jih bodo danes popoldne.
prijateljev mladine, vsi dobitniki zlatih bralnih značk pa so prejeli tudi knjigo Saše Dolenca Od genov do zvezd, osupljive zgodbe iz sveta znanosti, ki jih je bralcem podarila Bralna značka Slovenije. Veseli dejstvo, da število bral-
cev v osnovnih šolah ne upada.
V četrtek, 1. junija, pa so v velenjskem kulturnem domu pripravili kar dve prireditvi, na katerih so malčkom iz Vrtca Velenje podelili predšolske bralne značke. Letos je bralno značko osvo-
jilo kar 523 malih bralcev, od tega jih je 348 prejelo Ostržke, ki so namenjeni najstarejšim vrtče-vskim otrokom, ki gredo jeseni v šolo. Na prireditev so povabili le te, najprej pa so si ogledali lutkovno predstavo Rdeča kapica ljubljanskega Lutkovnega gledališča Fru-fru. Priznanja, ki jih z branjem ob pomoči odraslih osvojijo mlajši od petih let, pa je prejelo še 175 velenjskih vrtče-vskih otrok. Te so jim vzgojiteljice razdelile kar v vrtcu. V Šmar-tnem ob Paki so predšolske bralne značke podelili v petek popoldne. Ostržke je prejelo 29 otrok, priznanja pa 25. V Šoštanju pa bo prireditev danes popoldne. V tamkajšnji dom kulture so povabili 96 prejemnikov Ostržkov in 71 prejemnikov priznanj. Ponos malih bralcev, ko so okoli vratu dobili lepega lesenega Ostržka, je bil viden na daleč.
■ bš
Otroci in poletje
Ona A. Čepaityte Gams
"Ne grem nikamor. Doma bom. Ležala bom, spala, s-p-a-l-a." - je bila prva reakcija moje osemletnice ob vprašanju, če bi se rada tudi letos udeležila ene počitniške 5-dnevne aktivnosti, na katero je lani zelo rada hodila. Seveda, že naslednji dan se je premislila, ampak tisti prvi odziv 'na prvo žogo' se mi je zdel prava prispodoba počutja večine naših otrok v tem danem trenutku. Potrebujejo počitnice! V šoli zaključujejo, ob šoli opravljajo še zadnje obveznosti, z zadnjimi kapljicami energije in predvsem koncentracije, ki nujno potrebuje tipko "refresh". Čisto preveč so obremenjeni, bi dandanes rekli.
V	Sloveniji imajo otroci zajetnih dva meseca poletnih počitnic. Kje po Evropi jih imajo še več, kje pa občutno manj. Recimo v Angliji otroci žulijo šolske klopi vse tja do druge polovice julija (sreča je, daimajo za učenje bolj prijazno vreme), v nekaterih državah, kot je recimo Finska ali Danska, novo šolsko leto začnejo že na začetku ali sredi avgusta. No, recimo na Cipru pa šele sredi septembra. Od države do države se razlikuje tudi količina šolskih počitnic skozi celo šolsko leto, ampak nekako velja, da tam, kjer jih imajo več skozi celo leto, jih je manj poleti. Kakorkoli že, počitnice za otroke pomenijo tudi glavobol za starše. Kje jih bodo le preživeli? Pa smo tam, pri načrtovanju letošnjih poletnih počitnic, kar trenutno že marsikdo od nas skrbno počne. Teden za tednom. Če ne delate v šolstvu ali niste freelancerji - kar pregovorno velja za največje počitnikarje med starši (sicer 'freelancerji' na koncu delamo tudi med počitnicami), in nimate po možnosti dvojih ali vsaj enih starih staršev, ki so pripravljeni priskočiti v pomoč, smo pa tam.
Če je tabornik, gre lahko za celih deset dni v Ribno. Juhu! Lahko obiskuje počitniški Oratorij pri župniji sv. Martina, počitniške tabore Športne zveze ob Velenjskem jezeru (skoraj celo poletje), Indi kamp v organizaciji Mladinskega centra, Sončno mesto na Golteh preko Zveze prijateljev mladine, preživlja poletne dneve v družbi konjev v Štali Glinšek, ali pleše recimo z Mdance. Kje so še številne krajše delavnice in aktivnosti. Še več ponudbe bomo našli v posebni izdaji koledarja dogodkov Festivala Velenje -otrokom dolgčas v Velenju čez poletje nikakor ne bo. Ta ponudba dokazuje, da je Velenje zares družinam in otrokom prijazno mesto.
Sicer ni nič narobe, če jim je med počitnicami tudi kaj dolgčas.
V	bistvu je celo močno priporočljivo, da jim je. Danes veliko staršev vse preveč načrtuje prosti čas svojih otrok, da so le čim bolj aktivni, da ga le preživijo čim bolj "produktivno". Napačno! Vse, kar je preveč, je preveč. Na koncu se ne znajdejo več - sami. In nenehno sprašujejo - mami mami, kaj naj počnem? Pustiti jih je treba tudi same, da se sami spopadejo z določeno monotonostjo vsakdana, z dolgčasom. Da ga znajo premagati sami. Ker iz tega nastanejo najboljše ideje, kreativna energija, ki je tako pomembna v življenju. Že v prvi polovici 20. stoletja je o tem pisal angleški filozof Bertrand Russel v svoji knjigi "Na lovu za srečo". Trdil je, da to sposobnost, prenašati dolgčas, ki je tako pomembna za življenje, mora človek razviti že v otroštvu. Krepila naj bi psihološko imuniteto. »Čar otroštva je v ustvarjanju »iz ničesar«, s pomočjo truda in ustvarjalne domišljije,« je zapisal. Žal danes to ni več pravilo, vse več otrok tega osnovnega elementa ni zmožnih. Kar pa je zelo zelo žalostno. Zato naj otroci izkoristijo poletne počitnice tudi za preprosto lenarjenje in dolgočasenje, druženje, odkrivanje svojih interesov zunaj vseh začrtanih okvirov, za kar čez aktivno šolsko leto zmanjkuje časa.
Večeri v amfiteatru
Velenje, 8. junija - MO Velenje bo lepe poletne dni tudi letos izkoristila za prireditve v amfiteatru velenjske promenade. Dogajanje na stopnicah amfiteatra popestri poletne večere v mestnem središču in obenem ponuja promocijo ob predstavitvi društev, glasbenih in plesnih skupin. V juniju bodo prireditve potekale ob četrtkih. Danes ob 18. uri bo v amfiteatru koncert pripravil Pihalni orkester Premogovnika Velenje, čez teden dni pa Tamburaška skupina Klinčeci z gosti, sledili bodo plesalci Plesno rekreacijskega studia Mdance ter Plesnega studia N, zadnji četrtek v mesecu pa bodo koncert pripravila še dekleta Vokalne skupine Fortuna.
■ bš
■
Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CM K, stran 11
8. junija 2017
""^Jis
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Zvedavi četrtošolci
V našem uredništvu, tako časopisnem kot radijskem, imamo pogosto obiske, še posebej nas radi obiskujejo osnovnošolci. Tokrat pa so me četrtošolci osnovne šole Livada razredničark Tatjane Komar in Le-
onide Uranko povabili kar medse. Glede na to, da so v tem šolskem letu spoznavali Mestno občino Velenje in se tudi veliko pogovarjali o nastanku in razvoju Velenja, jih je zanimalo tudi, kako smo ta razvoj spremljali v časopisu Naš čas in na Radiu Velenje in kako sta se razvijala ta dva medija.
Moram priznati, da sem bila zelo prijetno presenečena tako nad zvedavostjo, znanjem in pozornostjo teh četrtošolcev. Pre-
senetila me je tudi njihova pripravljenost na pogovor. Postavljali so zanimiva vprašanja in pokazali dobršno mero znanja, tudi o tem, koliko je zaradi izkopavanja premoga izgubila Šaleška dolina, saj so izginila cela naselja, kar je bilo seveda povezano z mnogimi stiskami občanov, ki so se morali preseliti.
Četrtošolci osnovne šole Livada z razredničarkama Tatjano Komar in Leonido Uranko
GLASBENE novice
Ariana Grande za žrtve terorističnega napada v Manchestru
Ameriška pevka Ariana Grande je minulo nedeljo zvečer v Manchestru ob še nekaj zvenečih glasbenih imenih nastopila na dobrodelnem koncertu za žrtve terorističnega napada. Koncert z imenom One Love Manchester je bil namenjen spominu na žrtve terorističnega napada po njenem koncertu 22. maja, ko je bilo ubitih 22 ljudi. Denar od vstopnic, ki so jih razprodali v 20 minutah, bodo namenili posebnemu skladu za žrtve napada, ki ga je v manchestrski Areni po koncertu Grandejeve izvedel samomorilski napadalec. Ameriški pevki so se na stadionu za kriket Old Trafford Cricket Ground, ki sprejme več kot 50.000 ljudi, na odru pridružili Justin Bieber, Coldplay, Katy Perry, Miley Cyrus, Pharrell Williams, Usher, Robbie Williams ter skupini Take
That in Black Eyed Peas. Koncert, ki je trajal približno tri ure, je potekal ob močno poostreni varnosti, saj je le dan prej prišlo do novega terorističnega napada v središču Londona.
Fergie zapušča Black Eyed Peas
42-letna pevka Fergie je bila dolga leta lepši del zasedbe Black Eyed Peas, a kot vse kaže, se je pevka zdaj odločila za samostojno kariero. Konec avgusta 2013 je postala mamica in si takrat vzela kar dolg glasbeni premor. Pred letom dni se je na sceno vrnila z velikim pompom, ko je posnela vroč videospot za skladbo M.I.L.F.$. Čeprav je veliko oboževalcev čakalo in upalo, da bo posnela tudi kak-
Severina predstavlja tretji single s prihajajočega albuma
Severina je po skladbah Kao in Otrove objavila že tretji singel s prihajajočega novega albuma, ki nosi naslov Mrtav bez mene. Glasbo zanj je napisal Damir Handa-novic, besedilo pa Marina Tuca-
skupina tudi dobila ime, tokrat predstavlja novo skladbo s pevcem Žanom Libnikom. Njen naslov je Ples, to pa je že tretja skladba skupine s pevcem, ki je leta 2015 v šovu Slovenija ima talent osvojil drugo mesto. Po prvi pesmi Moja boginja se je Žan zelo dobro ujel s skupino, zato so se odločili, da bodo še naprej sodelovali. Najprej so predstavili pesem Potujem sam, zdaj pa je na vrsti pesem Ples, katere avtorica je Jana Sen. Za lahkotno, poletno skladbo so v sodelovanju z režiserjem Sebastjanom Oblakom posneli tudi videospot.
Rudi Bučar in Tisti
ljudje
šen nov komad z Black Eyed Peas, pa se to, kot kaže, ne bo zgodilo, kajti Willi Am, vodilni član in producent skupine, je potrdil, da je Fergie dokončno zapustila zasedbo. Pevka je bila v zasedbi Black Eyed Peas vse od leta 2002.
kovic. Prva dva singla sta v samo štirih mesecih dosegla preko 40 milijonov ogledov na portalu You-tube in nihče ne dvomi, da bo tudi tretji povzročil veliko zanimanja. Videospot zanj je režiral Severinin dolgoletni sodelavec Darko Drino-vac. Prihajajoči Severinin album bo sicer izšel v dveh delih, prvi v začetku julija, drugi pa jeseni, kar je še ena novost v diskografiji sosednje Hrvaške.
Ples s skupino Flora & Paris
Skupina Flora & Paris, ki je pred časom predstavila debitantski album Jutranja rosa, takrat še s pevko Floro Emo Lotrič, po kateri je
Rudi Bučar je predstavil nov sin-gl z naslovom Tisti ljudje. Priljubljeni primorski glasbenik se v novem singlu, ki nakazuje smer njegovega prihodnjega albuma, obrača k soncu in ljudem, ki znajo videti svetlo plat življenja. "Zadnja leta mi ni več do tega, da bi opozarjal na vse, kar ne štima. Preveč je tega. In ne verjamem, da bi lahko s tem, kar znam, karkoli zares spremenil. Vem pa, da lahko na preprost način pokažem pot do lepega. Do sonca in najboljšega v ljudeh. S to mislijo je nastala pesem Tisti ljudje", pravi Bučar o svojem novemu singlu, za katerega je napisal tako glasbo kot besedilo. Pri snemanju skladbe so poleg Rudija (vokal, akustične kitare, tolkala) sodelovali še Janez Dovč (harmonika, rhodes), Goran Kr-mac (tuba, klavir) in Robert Pi-kl (kitare). Producentsko delo je opravil Gaber Radojevič.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	DONAČKA - Stara šprikla
2.	ALICE MERTON - No roots
3.	SMALL TOKK - Mucki, srčki, risanke an sladoled
Ansambel Donačka, ki ga sicer bolj poznamo po narodno zabavnih vižah, ponovno preseneča s poskočno in navihano melodijo Stara šprikla. Skladba prinaša prepoznaven stil, igrivo violino in vedno zimzelen country, kot daje slutiti že naslov, pa govori o ... kolesarjenju.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1	ANSAMBEL JUHEJ - Plesalka
2	ANSAMBEL VIKEND - Daj povej
3	ANSAMBEL BISERI - Poletni plan
4	ANSAMBEL PETRA FINKA - Ozri se še enkrat
5	MODRIJANI - Digidi polka
6	ANSAMBEL AZALEA - Dekle s planin
7	ANSAMBEL FALANT - Trmasta deklica
8	ANSAMBEL POTEP - Na potep
9	TOPLIŠKA POMLAD - Igram se s tabo
10	VICTORY - Ljubezen niso metri
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
TINKARA IN GAL
En objem je naslov skladbe, v kateri sta moči združila priznana slovenska glasbenika Tinkara Kovač in Gal Gjurin. Gre za njun prvi duet, skladba z modernim zvokom, ki spoštuje akustično glasbeno tradicijo, pa govori o pomenu objema.
NUSHY
Mlada koroška raperka Nu-shy predstavlja nov singel z naslovom Prepusti se. Svetlolaska, ki je v svoji karieri sodelovala tudi s 6pack Čukurjem, je za skladbo posnela videospot, ki je nastal v sodelovanju z Vocal BK studiem iz Celja. Producent skladbe je Teodor Amanovic - Toš, ki se je v tej vlogi pojavil že v Nushyni skladbi Na drugi strani.
ŠANK ROCK
Med številnimi nastopi, ki skupino Šank Rock čakajo v letošnjem letu, bo tudi
nastop na Velenjski plaži v soboto, 24. junija. Sicer pa skupina, ki letos praznuje 35 let delovanja, načrtuje še en velik koncert v Velenju, in sicer ob koncu leta. Naslovili so ga 35 let.
COLONIA
Priljubljena hrvaška zasedba Colonia je na glasbeni sceni že več kot 20 let. Njen zaščitni znak je bila vsa ta leta pevka Indira Levak, ki pa je na svojem Instagram profilu presenetila oboževalce z novico, da odhaja na samostojno pot.
CITYBAND 2017
Cityband 2017 - natečaj za neuveljavljene glasbene skupine bo tudi letos dobil dva zmagovalca. Enega po izboru strokovne komisije in enega po izboru občinstva. Zmagovalca se bosta predstavila s 30-minutnima nastopoma pred koncertom skupine Mi2 v petek, 9. junija, ob 13. uri na Glavnem trgu v Celju.
■ mz
Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 12
12
«»^AS
8. junija 2017
AANa 20. obletnici velenjske-^^ga Hospica je nastopila priljubljena pevka Alya. Bila je zelo zapeljiva, zato res škoda, da so v dvorani sedele predvsem ženske. Verjetno pa jim je bilo ob njenem nastopu, sploh pogledu na izzivalno obleko, veliko lažje kot tistim trem moških, ki so bili v dvorani. Najboljši pogled iz prve vrste je imel podžupan Peter Dermol.
Danes bova razčistila, kaj imate raje, pico ali potico?« je ve-lenjskižupan Bojan Kontič vprašal hrvaško veleposlanico v Sloveniji Vesno Terzic. »Če namigujete na Melanjin pogovor s papežem, bom rekla potico. Pri nas jo poznamo kot orehovačo.« To je nasmejalo oba, tudi obrambno ministrico Andrejo Katič. »O ne, teran ste nam že vzeli, potice pa ne damo. Zanjo smo se pripravljeni boriti z vsemi svojimi silami,« je zatrdila. In se ob tem še vedno smejala.
Eden bolj zamišljen kot drug, ki lahko dejali ob pogledu na obraze aktualnega direktorja Šolskega centra Velenje Ivana Kotnika, profesorice na centru Marjetke Herodež in ravnatelja Šole za rudarstvo in varstvo okolja Albina Vrabiča. Če je Hero-deževa z mislimi pri naj dijakih, bi za ostala dva to težko rekli. Kotnikov »namig« Vra-biču bi bil lahko tudi: »Glede novega direktorja si morda bitko dobil, vojne pa še ne, saj ima tudi nasprotna stran svojega kandidata.«
frkanje
» Levo & desno «
Rožice
Vsi smo že trdno vstopili v rožnik. Mnogi so v njem že dolgo. Malo manj trdno - v rož'cah.
Škodljivo
V več krajih so proti dimnikom, vetrnicam, cestam in še čem, ker da bi bilo zanje škodljivo. Šoštanjčani so bili za Teš 6 v pričakovanju ohranjanja zaposlenosti, še naprej cenejšega ogrevanja, plačevanje odškodnin - a se je marsikaj od tega tudi zanje spremenilo v »škodljivo«.
Bi in ne bi
Marsikje pri nas je že več odprtih delovnih mest, kot je iskalcev dela. Tudi zato, ker vsi, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, pač ne iščejo dela.
Ni naprodaj
Mnogi po državi so kar za-strigli z ušesi, ko so slišali, da velenjski Premogovnik prodaja jezero. Spregledali so, da prodaja le Avtokamp Jezero.
Čuden produkt
Nekaterim še nikakor ne gre v račun, da bi lahko bil tudi socializem turistični produkt. A glede na to, kaj vse turisti po svetu občudujejo, bi gotovo tudi lahko bil. Nekateri bi ga pač morda radi podoživeli - ne pa živeli.
Enim da,
ZANIMIVOSTI
©©©©©©©©©©©©©©© diugimne
Antarktični led se res hitro tali
Že res, da opozorila poslušamo že nekaj let, toda okoljevar-stveniki tokrat opozarjajo s konkretnimi argumenti: do taljenja antarktičnega ledu prihaja precej hitreje, kot so predvidevali doslej. Pri širjenju ogromne razpoke v antarktični ledeni polici,
imenovani Larsen C, je prišlo do nenadnega preobrata - in sicer v zadnjem mesecu. »Razpoka se je podaljšala še za dodatnih 16 kilometrov, do roba police jo tako loči le še dobrih 13 kilometrov,« je povedal Adrian Luckman, profesor na Univerzi Swansea. Ko jo bo dosegla, se bo velika ledena gora razdelila na dva dela. Ločena ledena gmota bo nato predstavljala samostojno ledeno goro v velikosti približno 5000 kvadratnih kilometrov. Novona-stala ledena gora naj bi se postopoma tudi precej odmaknila od ledene police. »Odmik bo najverjetneje počasen, tudi zato, ker je tamkajšnje Weddllovo morje polno morskega ledu, še zmeraj
pa bo potekal hitreje kot sama odcepitev,« predvideva Luckman. Po njegovih besedah bo hitrost odmikanja odvisna tudi od morskih tokov in vetra. Ledena polica Larsen C bo z odcepitvijo izgubila več kot deset odstotkov zdajšnje površine, hkrati pa bo vnaprej tudi relativno nestabilna. Posledično se bo precej hitreje dvigovala tudi morska gladina; po nekaterih študijah naj bi se v naslednjih stoletjih dvignila med 1,2 in 3 metri.
Gremo na Mars?
Niso samo otroci v domišljijskih spisih tisti, ki si želijo na Mars. H kolonizaciji tega planeta je pred časom pozval slavni teoretski fizik Stepehn Hawking, generalni direktor podjetja Spa-ceX Elon Musk pa je celo zatrdil, da bo kolonizacijo Marsa za-
kjer je polovico meseca noč in polovico dan? To je Luna. Ne, živeti 14 dni v temi, to ni dobro življenje,« je dejal in poudaril, da bi bilo življenje zunaj Zemlje zelo težko in naporno. »Mars je enak. Situacija s svetlobo je sicer malce boljša, a ne bi mogli iti ven na sprehod. Vedno bi morali biti zaščiteni in pokriti, niti psa ne bi mogli peljati na sprehod do drevesa,« je še dodal. Na Hawkingovo izjavo, da bo življenje na Zemlji vzdržno le še naslednjih 100 let, pa je Worner odgovoril le »težko boste našli boljši prostor.«
Prepovedali so nošenje brade
Že pred zadnjim terorističnim napadom je gradbeno podjetje Mears iz Londona vsem zaposlenim delavcem prepovedalo nošenje brade. Le tako naj bi zaščitne maske, ki jih delavci uporabljajo pri delu, zagotavljale dovoljšno zaščito pred prašnimi delci. Izjeme bodo dovoljene le, če se posameznik ne bo mogel obriti iz zdravstvenih ali ver-
skih razlogov - pri tem bo moral predložiti zdravstveni izvid oziroma ustrezno potrdilo verske ustanove. Odločitev podjetja je seveda takoj sprožila burne odzive. Predstavniki sindikatov so sporočili, da gre za zelo kočljivo temo, ki združuje kulturne, religiozne in osebne elemente.
Restavracija brez
naročene obroke, ki jih je mogoče naročiti tudi preko aplikacije za pametne telefone. Naročena hrana in pijača se v stekleni škatli običajno pojavita čez 90 sekund do štiri minute, odvisno od časa v dnevu in gneče.

ljudi
Kalifornijska veriga restavracij Eatsa deluje po principu dela, ki ne zahteva prav nobene človeške interakcije. V restavraci-
■h
S padalom skočil z drona
čel v naslednjega pol stoletja.
Generalni direktor ESA dr. Johann Dietrich Worner je zdaj opozoril, naj se ljudje ne osredo-točajo toliko na neuresničljive fantazije. »Bi želeli živeti nekje,
jah Eatsa, ki bi bile popolnoma avtomatizirane, če obrokov v njihovih kuhinjah ne bi pripravljali kuharji, lahko obiskovalci svoje naročilo posredujejo preko računalniške tablice. To se potem, opremljeno z njihovim imenom, kmalu pojavi v eni od dvanajstih osvetljenih steklenih škatel v steni. Pri Eatsi pravijo, da s takšnim načinom dela pospešijo postopek naročanja in občutno znižajo stroške. Kuhinjsko osebje v skritem prostoru pripravlja
Latvijska družba Aerones je prva, ki je izdelala dron, s katerega lahko človek skoči s padalom. In je; Ingus Augstkalns se je z dronom v višave dvigal približno minuto. Za to narejeni dron ima 28 propelerjev, nosi pa lahko več kot 180 kilogramov. Za njegovo upravljanje so potrebne tri osebe; ena dron usmerja in govori s padalcem, druga nadzoruje višino, na katero se dron dvigne, in njegovo baterijo, tretja pa je zadolžena za padala, ki bi se odprla v sili. Izumitelji zmogljivega drona upajo, da bi ga lahko v prihodnosti uporabljali tudi v primeru požarov in podobnih situacij, v katerih je potrebno reševanje življenj.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek s sončnega Kozjanskega, si je zaradi besed o ljubljanskih močvirnikih nakopal precej ostrih kritik posameznikov iz meglene prestolnice. Kar je dovoljeno »navadnim« ljudem, menda pač naj ne bi bilo malo »vidnejšim«.
Želodci
Pravijo, da želodec veliko prenese! Izdelovalci zgor-njesavinjskega želodca pa vedo, da je z njim treba previdno. Zahteva skrbno nego, da dobro prija v drugih želodcih.
Obdelovanje
Vse več ljudi obdeluje vrtičke. Nekateri vrtičkarji pa se tudi »obdelujejo« med sabo!
Treba bo
Po tem, ko je bil rok za namestitev malih čistilnih naprav, kjer ne načrtujejo kanalizacije, pomaknjen nekaj let naprej, je zanimanje za take naprave precej pojenjalo. A je le prav, da prisluhnejo občinam, ki »ponujajo« denarno pomoč na nakup, saj čas hitro teče. Komur se zdi, da se nikamor ne mudi, lahko izvisi!
(Pre)drage
Saj so te zgodnje češnje mojim ustom zelo drage, a so moji denarnici vseeno močno predrage!
Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CM K, stran 13
ZARISCE	13
ukinja bolnišnico v Topolšici
8. junija 2017
"«WAS
Ministrstvo
V. d. direktor Jurij Šorli: »Stvari vidim drugače, kot si jih predstavljajo« - Denar za majske plače in regres naj bi zagotovilo Ministrstvo za zdravje
Tatjana Podgoršek
V ponedeljek je potekal na ministrstvu za zdravje delovni sestanek o pripojitvi Bolnišnice Topolšica k celjski bolnišnici. »Sklep o pripojitvi je dokončen, zgodila naj bi se še letos, za bolnike regije Saša in Koroške pa ne prinaša nič dobrega,« ga je na kratko označil vršilec dolžnosti Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli. Na naša vprašanja je takole odgovoril:
Kaj se obeta Bolnišnici Topolšica?
»Predvidena pripojitev pomeni njeno ukinitev. Delovala naj bi kot enota Splošne bolnišnice Celje. Ob tem ostaja odprtih ogromno vprašanj, na katere naj bi odgovarjali potem, ko bo ta proces končan. Predvideva se sicer ohranitev programa, hkrati pa bo moralo vodstvo bolnišnice v Celju poskrbeti za njeno delovanje v okviru strokovnih in finančnih ocen. Zaposleni naše bolnišnice direktno niso nikjer vključeni v kakšne odločitve tu-
di po združitvi.« Mar ukinitev pomeni tudi izbris bolnišnice iz registra? »Seveda. Ukinitev nekega subjekta pomeni izpis iz registra.« Kaj to pomeni za bolnišnico, predvsem pa za bolnike?
»Ogromno vprašanj, na katere za zdaj ni odgovora. Predvideva se, da bodo poskušali ta poiskati in jih pripraviti za podlage, ki jih bo obravnavala vlada. Sam marsikatero stvar vidim drugače, kot si jo predstavljajo. Kako bodo delovale nekatere stvari, meni ni logično in jasno. V pogovorih je bila ena od idej za racionalizacijo tudi ta, da bo urgentna ambulanta za Bolnišnico Topolšica delovala v okviru Urgentnega centra bolnišnice v Celju. Ob tem si nihče ne predstavlja, kakšna količina bolnikov z napotnico 'nujno' je vsak dan pregledana v naši ustanovi. Hkrati bodo s tem povsem izključeni akutni pulmolo-ški bolniki iz Koroške, saj dostopa v naši bolnišnici tako, kot so ga imeli doslej, po pripojitvi ne bodo več imeli. Svoje zdravstve-
Jurij Šorli
ne težave bodo najverjetneje morali reševati v okviru urgentnega centra slovenjegraške bolnišnice, ki pa na osnovi dogovora ni razvijala pulmološke oskrbe.« Bodo bolniki z napotnico morali najprej v Celje in šele nato v topolško bolnišnico? »Težko rečem, kako bo stvar delovala. Po trenutnih predvidevanjih da. Če bi bili zelo dosledni in pošteni, bi na osnovi formalne urejenosti zdravstvenega sistema morali to tako početi že danes. Zaradi praktičnosti in v dobro bolnikov smo te avtomatsko primarno obravnavali v naši bolnišnici.« Se bodo stvari za zaposlene spremenile?
»Za posameznega zaposlenega še ni povsem jasno, kaj in kako se bo dogajalo. Teh odgovorov nimamo. O tem, kaj bo s posameznimi dejavnostmi oziroma aktivnostmi, ki jih izvajamo v tem času v Topolšici, bo odločalo vodstvo celjske bolnišnice.« Ocenjujete, da je to prihranek, kajti strokovnih osnov za to ni? »Glede prihrankov in stroškov so stvari zelo relativne, ker je več nivojev. Ali gre za prihranek v zdravstveni blagajni, zagotovo.
Ali to pomeni boljše finančno poslovanje nove bolnišnice, je pa odgovor ne. Zato, ker bo ta bolnišnica ohranila stroške, ki sedaj niso plačani.« Je kaj upanja, da se to ne bi zgodilo?
»To seveda obstaja. Tudi upanje, da se bo našla bolj razumna odločitev o združitvi, pripojitvi in delovanju tega sistema. Danes je večja težava količina obravnavanih bolnikov, ki niso plačani, in ti ustvarjajo izgubo.«
Naj bi prišlo do sprememb že letos?
»Vsi procesi naj bi stekli do konca leta. Kaj pa denar za majske plače in regres - bo?
»Ministrstvo je obljubilo, da bo denar priskrbelo, da pripravlja finančne in zakonske osnove zato. Zaposleni bolnišnice naj bi omenjeno dobili v zakonsko opredeljenem terminu.«
MO Velenje podprla shod za 3. razvojno os
Sindikati v Bolnišnici Topolšica napovedali vrsto aktivnosti in tudi ustanovitev civilne iniciative za ohranitev bolnišnice
REKLI so ) Primarij Janez Poles, dolgoletni direktor bolnišnice: »Človek ob tem dogajanju podoživlja pot, ki sem jo kot mlad zdravnik v bolnišnici že prestal. Naša bolnišnica je pod okriljem celjske bolnišnice že delovala, a je iz nje izstopila, ker ji ni zagotavljala strokovnega in ne ekonomskega razvoja. Šele s takratnim zavodom Zdravstveni center Velenja nam je uspelo dvigniti strmo pot razvoja s programi, pridobili smo zaupanje bolnikov in zelo suvereno obvladovali glavna področja pulmologije, internistike in ostalih dejavnosti, ki jih izvajamo. Danes bi lahko rekli, da je to priložnost, če bi jo seveda uspelo dovolj strokovno natančno opredeliti, predvsem pa, če bi imeli sogovornike v političnih krogih. Idealna varianta bi bilo novo ime bolnišnice Topolšica - Celje in Slovenj Gradec. Namreč vsaka bolnišnica ima nekatere strokovne prednosti, ki bi jih veljalo izkoristiti. V Topolšici je tudi zdravilišče in bi lahko programsko dopolnili dejavnosti ter po zgledu zelo znanih centrov v svetu izvajali rehabilitacijo srčno pljučnega bolnika. To danes poleg lokalnega okolja izvajamo že za velik del Slovenije. Se pa bojim, da je to zgolj politična igra. Tukaj smo drobiž za poravnavo nekaterih nerešenih političnih apetitov. Če se ne bomo politično izborili, bomo v dolini znova nekaj izgubili. Največ pa bodo izgubili bolniki.«
>
Gre za politično igro, za to, da bodo politiki naredili nekaj, ni jim pa mar za posledice te neumnosti.
Tatjana Podgoršek
Topolšica, 6. junija - Sindikati v Bolnišnici Topolšica so sklicali zbor delavcev, na katerem so osrednjo pozornost namenili načrtom ministrstva za zdravje glede pripojitve bolnišnice k Splošni bolnišnici Celje. Na njem so zaposleni izrazili veliko mero nezadovoljstva in razburjenja, saj
>»Časa za predvidene aktivnosti imamo zelo malo, a smo odločeni, da bomo storili vse za ohranitev bolnišnice,« so dejali na zboru delavcev
ne poznajo odgovorov na mnoga vprašanja. Napovedali so vrsto aktivnosti in ustanovitev civilne iniciative v podporo ohranitve bolnišnice. »Če bo potrebno, bomo šli tudi na ulice,« je bila na zboru odločena predsednica sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v bolnišnici Suzana Platovšek.
Pričakujejo izvršbo, težave pri dobavi zdravil
Pred zbrane v kinodvorani v Topolšici je naprej stopil vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Jurij Šorli in jih seznanil z dogajanjem na ponedeljkovem delovnem sestanku na ministrstvu za zdravje. Ob tem je kar nekajkrat ponovil, da odgovorov na vprašanja, ki najbolj zanimajo vodstvo bolnišnice in zaposlene, nima, ker jih tudi snovalci pripojitve k celjski bolnišnici nimajo. Po njegovih besedah je združe-
vanje bolnišnic glede na način financiranja zdravstva nevzdržno, čeprav njegovi snovalci zatrjujejo, da bo šlo pri tem za sinergij-ske učinke. V tem trenutku bolnišnica še nima blokiranega računa, v dneh od 12. do 15. junija pa pričakujejo iz naslova obnove izvršbo podjetja Esotech v višini 300 tisoč evrov, kar bo povzročilo likvidnostne težave. Te imajo tudi z nabavo zdravil. »Lahko dobimo točno to, kar bolniki potrebujejo sproti, tega, kar bi si želeli, pa ne. S tem je v precejšnji meri ogrožena fleksibilnost bolnišnice, odpadejo pa tudi pogajanja za najugodnejšega dobavitelja zdravil, kar se lahko odrazi v poslovnem rezultatu,« je med drugim povedal Šorli.
Gre za politično igro
»Ne vemo, kaj nas čaka, kako bomo delali, kaj bo prinesla združitev. Ne vemo, kakšni bodo
ekonomski učinki, kakšna je ra-čunica, zakaj sploh združevanje, kaj bodo pridobili bolniki. Ti bodo potegnili kratko. Mi smo tukaj in moramo biti tukaj še naprej zaradi njih. Bolnikom je treba zagotoviti vsaj takšno kakovost in obseg storitev, kot jo imajo danes. Gre za politično igro, za to, da bodo politiki naredili nekaj, ni jim pa mar za posledice te neumnosti. V času negotovosti nismo niti enkrat rekli, da ne bomo oskrbeli bolnikov, ampak smo delali. Tudi tokrat smo samo na koncu vprašali, kaj bo s plačami. Želimo ohraniti bolnišnico, ker ima tradicijo, zgodovino, strokovni kader, zgodila se je obnova, ki je bila nujno potreb-
na in nanjo smo ponosni. Borili se bomo do konca« bi lahko povzeli razpravo.
Na zboru so se dogovorili, da bodo poleg ustanovitve civilne iniciative znova iskali podporo pri županih, svetnikih tukajšnjih lokalnih skupnostih, pri poslancih in poslanskih skupinah, pri stanovskih sindikalnih organizacijah, zbornicah, skratka pri vseh, za katere ocenjujejo, jim lahko v prizadevanjih po ohranitvi bolnišnice pomagajo, bodo iskali pomoč. »Smo optimisti in menimo, če se oglasi širša javnost z argumenti, ji vlada mora prisluhniti,« je še dejala Suzana Platovšek.
Ravne na Koroškem, 5. junija - V ponedeljek popoldne je Mladinska iniciativa za 3. razvojno os v središču Raven na Koroškem organizirala shod v podporo izgradnji hitre ceste na Koroško. Poimenovali so ga Koroška vstaja - Hoč'mo cesto! Na shodu se je zbralo približno 400 ljudi, ki so glasno izrazili podporo in od države zahtevali, da čim prej zgradi hitro cesto na Koroško. Koordinator iniciative Aljaž Verhovnik je povedal, da ima shod tri namene. Prvi je ta, da želijo Korošce zbuditi iz apa-tije in jim omogočiti, da Sloveniji pokažejo svoja pričakovanja; da povedo vladajočim elitam v regiji, da je čas, da enotno stopijo v boj za koroške interese ter da Ljubljani pošljejo jasno sporočilo - Korošci spremljajo vsak korak v zvezi s 3. razvojno osjo in bodo naredili vse, da jo tudi dobijo. Korošce odločno podpirajo tudi v savinjsko-šaleški regiji. Zbrane je nagovoril tudi podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je povedal, da je 3. razvojna os potrebna tako za Šaleško dolino, Zgornjo Savinjsko dolino in Koroško. 15 let obljub je bilo dovolj. O nujnosti hitre ceste za razvoj ter v podporo gospodarstvu in obrti pa sta na shodu spregovorila tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh in direktor Območne Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice Franci Kotnik.	a
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 14
14
SVET FINANC
«»^AS
8. junija 2017
Svet f inanc
y
?
Komu zaupati vodenje računov?
Janja Praznik, direktorica Apo Vizije Velenje, meni, da je treba izbirati na osnovi priporočil in referenc - Izziv servisov: digitalizacija procesov
Tatjana Podgoršek
V Sloveniji je blizu 4500 registriranih računovodskih servisov, po ocenah in raziskava Zbornice računovodskih servisov bi jih bilo potrebnih le 1500. Komu zaupati vodenje knjig? Kako izbrati pravega računovodja? Pred katerimi izzivi so servisi?, so vprašanja, za katere smo poiskali odgovore pri Janji Praznik, direktorici Računovodske hiše Apo Vizija iz Velenja, najstarejšega delujočega slovenskega zasebnega računovodskega servisa. Nanje je takole odgovorila: Kateremu računovodskemu servisu naj obrtniki zaupajo? »Odločajo naj se na osnovi priporočil in referenc podjetnikov, predvsem pa institucij, kot so zbornice, Ajpes, Furs in banke.« Kako naj v množici računovodij obrtniki, podjetniki izberejo pravega zase?
»Trg je zasičen s ponudniki računovodskih storitev, ki velikokrat ne premorejo kaj več od osnovnega znanja knjigovode-nja. Svetujem izbiro servisa glede na dejavnost, predvsem pa naj pri izbiri ne bo edino meri-
Janja Praznik:» Ni prav, da se dejavnost v celoti prepušča trgu.«
lo cena storitve, še posebej, če je ta v skladu s pričakovanji naročnika.« Kje na poti odličnosti je pri računovodskih servisih še prostor za izboljšave?
»Računovodstvo je zakonsko predpisano in tu ni možnosti za izboljšave. So pa te na področju pavšalistov, pri katerih je še veliko rezerve. Treba bi bilo dodelati model - na primer po zgledu avstrijskega, da bi se »splačalo«, in da podjetniki in obrtniki ne bi bili potem na slabšem. Ob tem
naj poudarim, da je računovodska dejavnost povsem dereguli-rana in tudi pri tem je na potezi država. Ni prav, da se dejavnost v celoti prepušča trgu.« Lahko dober računovodski servis vpliva na izboljšanje poslovne kulture?
»Na osnovi izkušenj menim, da lahko, če naročnik storitev sodeluje. Če pa je stranka suverena na svojem področju, potem ne.« Veljate za ambasadorsko vpeljevanja dobrih praks v dejavnosti. Katere so te?
»V tem poslu sem že 30 let, veliko delam tudi pro bono, pomagati pa želim in približati računovodstvo računovodjem in podjetnikom na svoj in posebni način. V tem kontekstu sem pred 4 leti zasnovala prvo pravo računovodsko franšizo Apo vizija.« Pred kakšnim izzivom so računovodski servisi in seveda tudi Apo vizija?
»Kot četrti računovodski servis v Sloveniji smo leta 2004 prestali presojo za evropski certifikat 9001 /2000. Istega leta smo prejeli priznanje stanovske zbornice kot naj računovodski servis v kategoriji srednje velikih servisov. Zagotovo je danes za vse
servise velik izziv digitalizacija poslovnih procesov. V naši računovodski hiši smo jo uvajali od leta 2004 dalje, z njo pa smo se soočili že leta 1999, ko je Slovenija prišla v sistem DDV-ja. Po vseh naporih smo ugotovili, da smo bili z uvajanjem brezpa-pirnega poslovanja prezgodnji, saj smo doživeli odpor pri naših strankah. Danes digitalizacijo poslovnih procesov narekuje tudi trg. Naša računovodska hiša je porodne krče že prestala, pri strankah pa zaznavamo določeno bojazen. Menim, da bi računovodski servisi morali pomagati eden drugemu, ker so v tem velike koristi za vse. Je pa treba vložiti precej napora.«	■
Ni vseeno
kako je kaj knjiženo
Do več znanja tudi z nakupom video seminarjev
Tatjana Podgoršek
V Društvu računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline, ki deluje že več kot 50 let in šteje več kot 180 članov, dajejo poleg druženju na izletih, srečanjih, kulturnih in športnih dogodkih članov še zlasti velik pomen izobraževanju, izmenjavi dobrih praks, novostim na svojem področju.
Kot pravi njegova predsednica Zdenka Firšt Presečnik, pridobivajo potrebna znanja na mnogih internih izobraževanjih. Na njih rešujejo praktične dvome v kon-
Poleg dobrega računovodstva potrebujete tudi dobro reklamo/J
»»«AS
03 89817 50 epp@nascas.si
Pomoč in podpora na vsakem J^. koraku.	Ps^»
www.racunovodstvo-mavas.si
kretnih primerih in se seznanjajo z aktualnimi spremembami zakonodaje tudi s pomočjo zakupljenih video seminarjev. Kakovost znanja povečujejo še s tvornim sodelovanjem s sekcijo računovodskih servisov pri Savinjsko--šaleški gospodarski zbornici, s katero družno pripravijo izobraževanja in si s tem zmanjšujejo organizacijske stroške.
Na vprašanje, ali se v tamkajšnjem okolju srečujejo s konkurenco v obliki »garažnih« servisov, pa je Firšt Presečnikova dejala: »Podatkov o tem, koliko »priučenih ilegalnih računovodij«, ki poznajo samo temeljne vknjižbe, izdelavo bilance pa prepustijo programu, ki tako in tako naredi vse sam, nimamo. Dejstvo je, da računalniški programi zelo olajšajo delo z osnovnimi dokumenti in ponujajo enostavne rešitve. Izdelajo celo predlog bilanc. Vprašanje pa je, če je vnašalec podatkov razumel poslovni dogodek pri opredeljevanju dokumenta oziroma ali je poznal računovodsko vsebino. Ni namreč vseeno, ali je nakup licence knjižen kot neopredme-teno sredstvo ali kot tekoči strošek. Rezultat na koncu bilance, ki pomeni osnovo za obdavčitev, je lahko zelo različen.« a
Računovodski servis NATJA d.o.o.,
zanesljiv ter izkušen partner za vaše
uspešno ter varno poslovanje, z vami
že 20 let. Specializirani smo za:
•	Celovite računovodske storitve (od A do Ž)
•	Celovite knjigovodske storitve
•	Davčno svetovanje za obstoječe stranke
•	Kadrovsko svetovanje (prijave, odjave, pogodbe, delovna dovoljenja)
•	Individualno svetovanje za vse stranke
•	Ostale visoko kvalitetne storitve s področja računovodstva, knjigovodstva ter davčnega svetovanja
•	Možnost prevzema dokumentacije na sedežu podjetja stranke
Računovodski servis NATJA d.o.o.
Uriskova ulica 16, 3320 Velenje
T: 03/891 90 86 M: 041-372-908 F: 08/205 17 98 E: natja.javornik@siol.net
• Možnost dogovora izvajanja računovodstva na sedežu podjetja stranke Pri tem smo na trgu znani kot izkušen partner, ki išče najboljše zakonite rešitve za naše stranke!
Zakaj izbrati Računovodski servis NATJA?
Zanesljivost, izkušnje, visoka kvaliteta storitev, natančnost, ažurnost, vedno na voljo strankam, prilagodljivost individualnim potrebam stranke, maksimalno zadovoljstvo in udobje strank, 100% individualna obravnava, celovita rešitev na enem mestu. Pokličite ali nam pišite! Z veseljem vam bomo pomagali!
Kontor
ŠALEK 74/A, 3320 VELENJE d.O.O.

r Svetovalna pisarna Centrih d.o.o. Stanetova cesta 2a, Velenje CT.041 679 348
Poleg vodenja poslovnih knjig za s. p., d. o. o. in zasebnike, nudimo tudi L davčno svetovanje, obračune obresti in vse vrste izračunov iz področja delovnlLrazmerij.
RAČUNOVODSKO PODJETJE
VOGLAR d.o.o.
Splitska ulica 44 3320 Velenje +386 3 8972630 voglar.doo@siol.net
, 1
Prijazen, strokoven računovodski servis s 23-letno tradicijo, vpisan v katalog računovodskih servisov ZRS.
Opravljamo računovodske storitve za pravne osebe, samostojne podjetnike, društva in javne zavode.
POSLOVNE STORITVE
•	Računovodske in knjigovodske storitve
•	Kadrovsko svetovanje
Vec kot 25 let
izkušenj
jamstvo
zanesljivosti
in kakovosti
Vanja Pušnik s.p., Cesta Borisa Kraigherja 1, Velenje 03 / 5 870 754 • vanja.pisarna@gmail.com
Računovodstvo in računalništvo - dve raci na en mah!
Natalija Rogelšek s.p. | Vinska Gora 6b, 3320 Velenje
Računovodstvo in svetovanje v povezavi z implementacijo in uporabo programa Pantheon
@
PANTHEON
Accounting
Za vas smo dosegljivi na:
E natalija@eurobit.si T 041 443 568
Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CM K, stran 11
8. junija 2017
""^Jis
SVET FINANC
15
Priloga Svet financ
Poenotenje storitev -dvig kakovosti
Zlasti za podjetnike začetnike bolj kot kakovost pomembna cena storitve računovodskih servisov - Do izzivov s predavanji, srečanji
l AJ / / iU / ; rm
Tatjana Podgoršek
Sekcija računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici si že dalj časa prizadeva, da bi obrtniki, podjetniki zaznali potrebo po izbiri takšnega servisa, ki jim bo olajšal delo. »To pomeni, da bodo imeli čim manj težav z državo in čim več pomoči pri poslovanju,« pravi namestnik predsednice omenjene sekcije Klemen Umbreht. Žal, dodaja, se kljub prizadevanjem še dogaja, da zaznajo podjetniki pomen računovodskega servisa ob spremembi ustaljene prakse poslovanja, ob uveljavljanju novosti ali morebitnem nadzoru. Takrat tako imenovani garažni servisi velikokrat ne vedo, kako in kaj. Ker želijo izvajalci računovodske dejavnosti svoje storitve poenotiti in dvigniti na še višjo kakovostno raven - tako
Umbreht, pridobivajo potrdila o opravljanju storitev v skladu s standardom izvajalcev računovodskih storitev, »ki ima zahteve, kakršnih garažni servisi ne morejo dosegati. Poleg uvedbe standarda se pričakuje tudi večji nadzor Finančne uprave RS, saj je zaradi pomanjkljivih oddanih podatkov obremenjena tudi sama. Garažni servisi seveda še obstajajo in nudijo storitve manj zahtevnim in včasih nepremišljenim podjetnikom. Med njimi so največkrat obrtniki začetniki, saj je zanje bolj kot kakovost storitev pomembna cena.«
Po zagotovilih sogovornika se člani sekcije računovodskih servisov odzivajo na izzive, ki jih ni malo, z rednimi srečanji, na katerih izmenjujejo izkušnje o aktualnih vprašanjih, novostih. Prva tako organizira predavanja na razne teme, ki zanimajo vod-
stvene delavce v podjetjih. V veliko pomoč jim je sodelovanje z velenjskim finančnim uradom, s katerim so v korist svojih strank vedno bolj povezani. »Takšno dobro prakso bomo poskusili vpeljati tudi še s katero drugo ustanovo na lokalni ravni.« Tudi letos pripravlja sekcija srečanje podjetnikov regije Saša v novembru, na njem pa bodo v ospredju najbolj aktualna vprašanja.
DCOPODI7
d,o,o, Nazarje
POSLOVNE STORITVE
ASU
RAČUNOVODSKI SERVIS
Suzana Renko s.p., Mozirje asu.mozirje@gmail.com 041 429 755
Računovodske storitve
in svetovanje rsg .
Računovodski certilikaya manjše družbe, samot!!!
podjetnike in zavode.

Marjeta Terbovšek s.p
Računovodske storitve, pomoč pri ustanavljanju podjetja, poslovno in davčno svetovanje
041 797 326
I
■
Invazivne tujerodne rastline so grožnja biotski raznovrstnosti
Vemo, kako ukrepati, ko jih najdemo?
Milena Krstič - Planine
»Tujerodne so tiste vrste rastlin, ki jih je v novo okolje, v katerem prej niso bile zastopane, nekdo namerno ali nenamerno naselil. Tiste tujerodne rastline, ki potencialno lahko ali pa že povzročajo gospodarsko škodo, pa imenujemo invazivne,« je termin pojasni-
Iris Škerbot: »Invazivke se z lahkoto širijo.«
la mag. Iris Škerbot, specialistka za varstvo rastlin iz Kmetijsko--gozdarskega zavoda Celje
Invazivne tujerodne rastline vplivajo na gozdove, podobo krajine, gospodarstvo in človekovo počutje in so ena največjih groženj biotski raznovrstnosti.
Čas, da jih omejimo
Koliko jih poznamo? Vemo, kako ukrepati, ko jih najdemo? Strokovnjaki pravijo, da so nam
nekatere že pobegnile izpod nadzora, za druge pa je še čas, da bi jih omejili.
Teh rastlin je pri nas vedno več, vse hitreje se širijo, izrivajo avtohtone rastlinske vrste in povzročajo nemalo škode v kmetijstvu. Pogosto so vzrok tudi za številne zdravstvene težave ljudi.
»Večina jih je k nam prišla kot okrasne rastline in so trenutno problematične le kot čedalje bolj razširjen nadležen in trdovraten plevel, ki izpodriva avtohtono vegetacijo predvsem na kmetijskih zemljiščih in travinju in s tem zmanjšuje biotsko raznovrstnost,« pravi Škerbotova. »Nekatere med njimi, kot na primer deljenolistna rudbekija, topinambur, japonski in sahalinski dresnik in orjaški dežen, so sicer lepe okrasne rastline, ki pa se s svojo agresivnostjo čedalje pogosteje iz nekmetijskih površin širijo na travniške in poljske površine. Po načinu širjenja so invazivke zelo raznolike, ljudje pa jim pri tem še dodatno nehote tudi pomagamo.«
Nekatere širili načrtno
Rastline se razširjajo s pomočjo vetra, vode in živali, ki številna semena raznašajo na velike razdalje. Ljudje razmnoževalne dele nehote razširjamo s prevozom zemljine, pridelkov in tudi z gojenjem.
Zaradi medonosnosti so nekatere invazivke načrtno širili čebelarji (žlezava nedotika, robi-nija, japonski dresnik ...), zaradi krmne vrednosti za divjad so jih sadili lovci (topinambur), nekatere okrasne rastline sadimo po vrtovih (metuljnik, japonsko ko-
steničje, deljenolistna rudbeki-ja ...).
»Tako invazivke hitro zasedejo nova območja. Pogosto jih najdemo ob cestah, poteh, vodotokih, vse pogosteje tudi na kmetijskih zemljiščih. Problematike njihovega zatiranja se pogosto
Med tujerodnimi invazivnimi rastlinami, ki povzročajo težave, ker so tudi vzrok številnih alergij, je mnogim že dobro znana pelinolistna ambrozija. V Sloveniji je od leta 2010 njeno zatiranje obvezno, določeno z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodlji-
zavemo šele, ko se s težavami srečamo tako rekoč na domačem pragu in je izkoreninjenje rastlin skoraj nemogoče,« pravi specialistka za varstvo rastlin.
Zatiranje ambrozije je obvezno
Navzkrižna skladnost kmetovalcem v zahtevi 'Krajina, minimalna raven vzdrževanja za minimalno raven vzdrževanja zemljišč' nalaga, da je treba inva-zivne rastline redno odstranjevati tako, da na pretežnem delu kmetijskega zemljišča ni tujerodnih vrst.
>
zgodnje prepoznavanje in zgodnje pravilno ukrepanje. »Z ukrepanjem na pamet lahko rastline še razmnožimo in še bolj otežimo njihovo zatiranje. V večini primerov je pri teh vrstah zelo pomemben ukrep odstranjevanje in uničevanje rastlin oziroma njihovih delov, preden cvetijo in semenijo. Nikakor pa jih ne odmetavajmo na kompostne kupe, na robove travnikov in pašnikov, na brežine ob vodotokih ... , saj se lahko tudi tam zelo hitro ukoreninijo.«
Nekatere je zelo težko odstraniti, denimo orjaško ali kanadsko zlato rozgo. Še več let po puljenju celih rastlin je treba nadzorovati območje, ker rade zrastejo nazaj. Nekatere je treba odstranjevati posebej previdno, denimo orjaški dežen. Ta ob stiku kože z rastlinskim sokom povzroči hudo kožno reakcijo. Odstranjevati ga moramo z rokavicami in zaščitno obleko.
Pri Velenjki raste dresnik.
vih rastlin iz rodu Ambrosia. Po njej mora imetnik zemljišča, na katerem raste, dolžan te odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se ne obraste več. Za zatiranje ambrozije je učinkovita večkratna košnja. Ker pa se po košnji še obrašča, je treba košnjo izvajati celo rastno dobo.
Bistveno zgodnje prepoznavanje in pravilno ukrepanje
Za pravočasno in uspešno ukrepanje proti invazivnim rastlinam je bistvenega pomena
»Uspešnejši bomo, če bomo ravnali kot dober gospodar in poskrbeli za preprečevanje širjenja, zgodnje odkrivanje in uničenje teh rastlin.«
Na robu za Petrolovo črpalko (nasproti Rdeče dvorane) uspeva zlata rozga. Ni pa še tako očitna, ker še ne cveti.
Kakšne težave povzročajo invazivne tujerodne vrste?
Invazivne tujerodne vrste zmanjšujejo pridelek in povečujejo stroške pridelave, spreminjajo podobo krajine, izpodrivajo domorodne rastline in živali, spreminjajo ekosisteme, nekatere povzročajo negativne vplive na zdravje, povzročajo škodo na objektih, zmanjšujejo poplavno varnost, povečujejo erozijo, preprečujejo dostop do vode, povečujejo stroške vzdrževanja površin.
■
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
»"WAS
8. junija 2017
Pivovarji' za Gorenje še vedno nepremagljivi
Od velenjskih 'os' boljši tudi na zadnji (revijalni) tekmi sezone - Oboji bodo novo sezono začeli v precej spremenjeni zasedbi
Branko Tamše, ki se je moral pred nekaj sezonami kljub odličnim igram (dva naslova državnih prvakov) posloviti z velenjske trenerske klopi, je s svojim Celjani dočakal prejšnji petek v dvorani Zlatorog nov veliki dan. Že 21. naslov državnih prvakov (četrti zaporedni v Celju), 20. pokalni naslov, tretjo lovoriko pa so si priigrali z zmago v superpo-kalu. To je bila resnično 'velika
pred koncem pa že s 26 : 21, kar je bila njihova najvišja prednost. Domači trener Branko Tamše je dal priložnost za igro tudi igralcem, ki so do tedaj manj igrali, Gorenje je hitro naredilo priključek, zato so bili zadnji trenutki tekme dokaj napeti, tudi razburljivi. Gostje so se pivovarjem približali na gol zaostanka (28 : 29). Med njihovimi navijači je zaživelo upanje, da se bodo od
šnjega trenerja (dr. Marka Šibilo - op. p.), kolikor sem pač znal; prišle so še poškodbe, slabša forma nekaterih igralcev v določenih obdobjih ... Fantom nimam česa očitati, tudi sebi ne, želeli smo najboljše, na koncu je Celje zasluženo spet prvak.«
Boste nadaljevali kot pomočnik? »Ne, pomočnik bo Mare (Marko Oštir - op. p.). Usedli se bomo in videli, kako naprej. Mo-
nekajkrat v tej sezoni nam igra ni stekla. V zadnjih desetih mesecih smo kazali igre na različnih kakovostnih ravneh. Večkrat smo pokazali dobre igre, a nismo vzdržali ritma vseh šestdeset minut. Ta slaba obdobja na tekmah so nas večkrat dotolkla in nam povzročila marsikateri poraz. Sezona je za nami. Potrebno je napraviti analizo napak, se regenerirati, za kratko
rokometna zabava in parada prvakov', kot so vabili na plakatih na zadnje dejanje letošnje tekmovalne sezone.
Čeprav so pivovarji prvenstvo odločili že pred zadnjo tekmo, ko so si proti Krki priigrali za Ve-lenjčane neulovljivo prednost, so tudi v zadnjem nastopu razveselili svoje ljubitelje z zmago nad večnim tekmecem (29 : 28) in niz brez poraza proti Gorenju podaljšali v novo sezono. Pivo-varji so sezono končali s prednostjo šestih točk pred Gorenjem in osmih pred tretjo Ribnico.
Pridih prejšnjih derbijev je ta zadnji dvoboj imel le prvih deset minut in delno na koncu. Po previdni(?) igri obojih je Alem Toskic v 3. minuti dosegel prvi gol, v 10. je s svojim drugim zadetkom popeljal Velenjčane v vodstvu s 5 : 3. Nato je moral za dve minuti na klop. S štirimi goli zaporedoma so domači povedli s 7 : 5. Toskic, ki je bil spet na parketu, je z dvema goloma izenačil na 7 : 7. Ob polčasu so gostitelji nasprotniku uhajali za štiri gole, slabih deset minut
sezone poslovili vsaj z neodločenim rezultatom, če jih že ne bodo po decembru 2013 prvič premagali. A ni šlo in začelo se je veliko slavje domačih.
»Želel sem najboljše ...«
Borut Plaskan, trener gostov: »Čeprav ta tekma ni bila odločilna, so fantje pokazati žar in borbenost, želeli so zmagati in prekiniti niz nepremagljivosti domačih. Dobršen del jim je uspelo, žal nam je na koncu malo zmanjkalo. Žal tudi nismo uresničili cilja, želje pred začetkom sezone. Želeli smo oba naslova. Osvojili nismo nobenega. Vemo, kje smo zamočili, izgubili možnost, da bi morda zadnja tekma odločala o prvaku. Razlogov, ki so se pokazali med vso sezono, za naš neuspeh je več. Prvi je v zamenjavi trenerja in poškodbah igralcev. Poskušal sem čim bolje nadomestiti prej-
goče bom v klubu ostal v kakšni drugi vlogi.
»Bilo nam je težko .«
Niko Medved, kapetan Gorenja: "Že dolgo nisem proti Celjanom igral tekme, ki ne odloča o ničemer, a si vseeno želiš zmage. Bilo nam je težko, saj smo bili načeti zaradi poškodb in tudi s psihološkega vidika. Kot že
Za Tamšeta nov izjemen uspeh
odmisliti rokomet, julija pa čistih misli priti na priprave pred novo sezono."
»Eni te ljubijo, drugi te ne marajo . »
Po tekmi so igralce in trenerja Branka Tamšeta njihovi navijači skorajda 'raztrgali'. Vsak, od najmlajših do najstarejših, se je želel fotografirati z njimi, dobiti
podpis ... Če se osredotočimo na trenerja, ki ostaja zvest klubu, je zanj to nova izjemna sezona in dolgoletna trenerska pot, v kateri žanje uspeh za uspehom, najprej v Velenju, sedaj v mestu ob Savinji. To je bil zanj, kot v takih trenutkih ugotavljamo, spet eden njegovih najsrečnejših dni v njegovi karieri.
Vse se je začelo v Velenju davnega leta 2009, ko je po dolgi igralski karieri postal najprej pomočnik takratnemu trenerju Hrvatu Ivici Obrvanu. Hrvat je bil v drugi polovici prvenstvene sezone kaznovan in Tamše je moral uradno voditi moštvo do konca in se s tedanjimi igralci veselil prvega naslova slovenskih državnih prvakov v zgodovini kluba. Z Velenjčani je nato osvojil kot samostojni trener še dva naslova (2011/12, 2012/13), nato se je preselil v Celje, kjer je začel kot trener mladincev, a je hitro presedel na trenersko člansko klop in ekipa je skupaj z njim začela nadaljevala bogatenje vitrin z novimi lovorikami.
»Sliši se enostavno, ampak bilo je zelo zelo težko. Tudi v tej sezoni. Odločilno je bilo, da smo se dobro pripravili na novo sezono in bili vseskozi zbrani. Kljub težavam, ki smo jih imeli, smo zdržali in zasluženo prečkali cilj že pred zadnjim krogom brez izgubljene tekme in s samo eno izgubljeno točko v Velenju. Zelo sem ponosen na fante, na trud vseh, ki ga v Celju vlagajo v ta šport. Hvala vsem, zlasti upravi in seveda tudi našim zvestim navijačem.
Žal bo veliko igralcev zapustilo klub. Prijaha nek nov svež veter. Nove sezone se veselim. Imam že v glavi, kako naj bi hodili po novi poti. Vem, ne bo enostavno, vsakokrat je težko braniti naslov. Upam, da nam bo čim prej uspelo vse to vkomponirati v novo kakovostno celoto.«
Za Branka so navijali ne le njegovi najožji sorodniki, ampak tudi mnogi drugi iz Velenja. 'Verjetno je bilo kar nekaj Velenjčanov v dvorani, ki navijajo zame, za Celje. Takšen je pač šport. Eni te ljubijo, drugi te ne marajo. Vesel sem zaradi vseh tistih, ki sploh navijajo za rokomet, pa naj bodo to velenjski ali celjski ljubitelji. Vemo, da je rokomet eden glavnih, paradnih kolektivnih športov v Sloveniji, moramo vztrajati, biti pametni, močni, zdržati v bližnji, srednji in daljni prihodnosti.«
■ S. Vovk
Odhajajo iz Gorenja ...
V	novi sezoni v Gorenje-vem dresu ne bo več (najbrž po prejšnjem dogovoru z novim trenerjem Željkom Babicem) Janeza Gamsa, Luka Mitrovica, Anžeta Ra-tajca (ki zaradi operacije kolena spomladi ni igral), Mitje Nosana ter tretjega vratarja Jožeta Baznika. Pisali smo že, da bodo velenjski klub okrepili slovenski re-prezentant Jan Grebenc, Črnogorec Žarko Pejovic ter Hrvat Robert Markotic. Pod vodstvom novega trenerja, ki bo v priprave vključil tudi nekaj nadarjenih mlajših rokometašev, bodo začeli v drugi polovici julija.
... iz Celja pa odhajajo
Luka Žvižej, Blaž Janc, Miha Zarabec, Vid Potek, Brazilec Atrhur Patrianove, Litovec Povilas Babarskas in Srb Ivan Gajic, ki bo končal igralsko kariero. Nadomestili jih bodo Francoz Ivan Anic, Črnogorec Branko Vu-jovic, Španec Daniel Duše-bajev ter Slovenca Urh Ka-stelic in Jan Jurečič.
Pomagali
nekdanjemu
reprezentantu
Celjski klub je del vstopnine namenil zdravljenju Ne-nada Stojakoviča (zaradi težav s hrbtenico je na invalidskem vozičku), nekdanjemu odličnemu krožnemu napadalcu (Celja, Krškega, Do-bove, trboveljskega Rudarja ...), reprezentantu (33-krat je nosil dres z državnim grbom), nato trenerju. Med drugim tudi mlajših selekcij v Velenju. Podarili pa so mu tudi celoten izkupiček od dražbe dresov pivovarjev.
Zmanjšanje števila klubov
V	prihodnji sezoni bo v prvi ligi znova nastopalo samo dvanajst ekip. V njej ne bo več Slovenj Gradca 2011, Dola TKI Hrastnik, Drave Ptuj in Istrabenza plini Izole, iz 1. B SRL pa prihajata vanjo Šmartno in Slovan.
Dva nogometna turnirja
Šmartno ob Paki - V okviru mednarodnega sodelovanja bosta v občini Šmartno ob Paki potekala dva nogometna turnirja.
Društvo za šport in rekreacijo Klub 81 bo ta konec tedna organizator tradicionalnega srečanja s prijatelji iz Beograda. Ekipo Paklenih sestavlja kar nekaj bivših vrhunskih športnikov iz Beograda: judoisti, veslači, nogometaši ., ki jih sedaj druži predvsem nogomet. Prijateljsko nogometno tekmo bodo odigrali jutri (v petek) ob 18. uri na igrišču v Šmartnem ob Paki.
Po tekmi bodo organizatorji pripravili druženje pri mladinskem centru, kjer bodo gostje tudi prenočili. V soboto jih bodo peljali na izlet na Gorenjsko, kjer si bodo ogledali Brdo (eno od rezi-
denc kralja Karadordevica), Planico z nordijskim centrom, na poti nazaj se bodo ustavili pri izviru Save Dolinke (Zelenci), seveda tudi Bled ne bo manjkal. Po nedeljskem zajtrku načrtujejo na poti domov še obisk enega od zdravilišč: Laško, Rimske terme ali Čatež.
V soboto, 17. 6., bo v športnem centru pri šmar-ški osnovni šoli potekal turnir v malem nogometu v spomin na prezgodaj preminula nogometna navdušenca ter dobra prijatelja Alojza Podgorška in Franca Brodarja. Na njem bodo nastopili: ekipa slovenskega izseljenskega društva Berlin, ekipa njihovih prijateljev, stanujočih v Sloveniji ter veteranski ekipi Solčave, in Kluba 81.
■ tp
Liga NLB, končnica za prvaka, 10. (zadnji) krog
Celje Pivovarna Laško: Gorenje Velenje 29:28 (14:10) Celje Pivovarna Laško: Lesjak in Gajic' v vratih, Malus 3, Babarskas, Janc, Razgor 1, Suholežnik, Marguč 1, Grošelj 1, Zarabec 8, Kodrin, Makuc, Mačkovšek 1, Mlakar 5, Žvižej 6 (3), Beciri 3. Trener: Branko Tamše.
Gorenje Velenje: Baznik, Zaponšek in Ferlin v vratih, Cehte, Medved 3, Haseljic, Ovniček 4, Toskic' 5, Mitrovic 5, Potočnik 1, Golčar 7 (3), Mazej, Kleč 2, Nosan, Brumen 1. Trener: Borut Plaskan Sedemmetrovke: Celje 4 (3), Gorenje 5 (3); Izključitve: Celje 6 minut, Gorenje 10.
TAKO so igrali
Drugi rezultati: Urban Ščape Loka - Krka 35 : 27 (15 : 12), Koper 2013 - Riko Ribnica 24 : 32 (15 : 16) Sokolič 4; Nosan 7, Fink 5 Končni vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 57 točk, 2. Gorenje Velenje 51, 3. Riko Ribnica 49, 4. Koper 2013 - 44, 5. Urbanscape Loka 37, 6. Krka 29.
Liga NLB, končnica za obstanek, 14., zadnji, krog
Rezultati: Trimo Trebnje - Dol TKI Hrastnik 40 : 33 (26 : 15), Maribor Branik -Drava Ptuj 28 : 28 (17 : 9), Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola 32 : 28 (15 : 13), Dobova - Slovenj Gradec 2011 23 : 26. Vrstni red: 1. Maribor Branik 48, 2. Trimo Trebnje 47, 3. Jeruzalem Ormož 45, 4. Do-
bova 34, 5. Slovenj Gradec 2011 27, 6. Dol TKI Hrastnik 26, 7. Drava Ptuj 11, 8. Istrabenz plini Izola 5.
Ženski nogomet, pokal Slovenije - finale
Teleing GMT Pomurje - Rudar -Škale Velenje 6 : 0 (4 : 0)
Strelke: Monika Conjar (6.), Tjaša Tibaut (13., 24., 32.), Nikoleta Nikolic (76.), Anja Preša (80., 11 m)
Rudar - Škale: Zilic, Golob (od 35. Ma-ksimovic), Agrež, Zagajšek (od 75. Tič), Križaj, Lukek, Pijukovic, Jelovšek (od 86. Šelih), Pleterski, Bric, Turkanovic (od 90. Pinter). Trener: Dušan Uršnik.
Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CM K, stran 17
8. junija 2017	uaS(lAS
Ni se izšlo po načrtih, a vijolice ne bodo zlepa klonile
Danes znano, kje bo članska ekipa NK Šmartno 1928 nadaljevala sezono - Z mladimi delajo dobro
ŠPORT	17
Trdo delo in prilagajanje
Deseto obletnico delovanja aikido kluba Bush In Velenje so zznamovali z gostitvijo državnega seminarja slovenske aikido zveze, ki so ga prvič izvedli na prostem
Na tatamijih pod šotorom ob Velenjskem jezeru je preteklo soboto treniralo več kot 60 aikidok iz osmih
slovenskih klubov, med njimi 21 otrok.
Tatjana Podgoršek
Za člansko ekipo NK Šmartno 1928 se spomladanski del sezone ni končal po pričakovanjih. Med 14 ekipami je kljub dobrim zimskim pripravam pristala krepko na začelju prvenstvene lestvice v tretji slovenski nogometni ligi.
Predsednik kluba Zoran Stoj-ko Krevzel razloge za zadnje mesto pripisuje predvsem slabšim rezultatom na začetku prvenstvene sezone. Mladi, tudi še dokaj neizkušeni enajsterici, je po dveh, treh porazih padla samozavest. Ekipo so poskušali obdržati do konca sezone, a so fantom pošle moči.
Obdržati jedro ekipe, razmišljajo o spremembah pri trenerjih
Na vprašanje, kako naprej, je sogovornik odgovoril: »Vijolice so v svoji dolgi zgodovini doživele vzpone in padce, a so se vedno pobrale. Tudi tokrat ne bodo kar klonile. Že dober mesec v klubu pri članski ekipi postavljamo stvari na svoje mesto.« Prav danes (v četrtek) naj bi bilo znano, ali bo prišlo do sprememb v tretji nogometni ligi ali ne. Ostaja kanček upanja za obstanek v njej, sicer pa se bodo morali sprijazniti, da bodo zgodovino kluba za naslednjo sezono pisali z nastopi v medobčinski ligi. »Če bomo nadaljeva-
li v nižji kakovostni skupini, bo zanesljivo naš cilj čimprejšnja vrnitev v tretjo ligo. Glede na preteklost si članska ekipa NK Šmartno 1928 to gotovo zasluži. Nam je pa jasno, da bo za to tre-
Zoran Stojko Krevzel: »Če bomo nadaljevali v nižji kakovostni skupini, bo zanesljivo naš cilj čimprejšnja vrnitev v tretjo ligo.«
ba napeti vse sile. Kvalifikacije mladinske in kadetske ekipe za drugo ligo pa dokazujejo, da z mladimi delamo dobro.«
Po besedah sogovornika so člansko ekipo že pred koncem prvenstvene sezone zapustili nekateri igralci, drugi niso več redno prihajali na treninge. Sedaj se trudijo, da bi za naslednjo sezono obdržali jedro ekipe, ki je
končala tekmovanje v spomladanskem delu sezone, ter jo dopolnili z mlajšimi in tudi nekaterimi novimi igralci. Prav tako razmišljajo o menjavi trenerskega kadra. »Pred nami je še veliko trdega dela, če hočemo stvari pred začetkom jesenskega dela prvenstva postaviti na svoje mesto.«
Ena od stvari, ki je vplivala na prihod novih igralcev in tudi na razpoloženje na igrišču, so - meni Stojko Krevzel - finance. V zvezi s tem tega so sezono izpeljali brez zaostankov pri plačilih ali v rdečih številkah. Jim pa, žal, klubska blagajna zaradi znanih gospodarskih razmer ne dopušča, da bi lahko po plačilu vseh obveznosti do nogometne zveze in tudi drugih lahko namenili kakšen evrov za nagrado igralcem. »To je za upravo kluba izziv, o katerem moramo razmišljati. Ob tem pa ne morem mimo dejstva, da smo v preteklih letih morali urejati stvari za nazaj. Kljub vsemu ocenjujem delo v klubu za dobro. Rezerve obstajajo, se jih zavedamo in poskušali jih bomo spremeniti v priložnosti.«
Članska ekipa bo do 10. julija na počitnicah, nato bo začela redno trenirati. Mladince in kadete pa čakajo kvalifikacije za drugo ligo.
Tina Felicijan
Med različnimi borilnimi veščinami, ki jih gojijo številni velenjski klubi, je tudi japonska samoobrambna in netekmovalna borilna veščina aikido, ki jo je v Velenju predstavil »entuziast Dejan Biščevic, ki ga je pritegnil sloves Velenja kot športnega mesta in je tu ustanovil dojo, v katerem zdaj treniramo že deset let,« je povedal današnji predsednik Športno-kulturnega društva Bush In Velenje Matej Pirmanšek. V tem času se je v Velenju z aiki-dom srečalo vsaj tisoč ljudi, kar je za manj popularno borilno veščino velika številka, a jih malo vztraja še danes. »Ljudje iščejo instant rešitve, pri aikidu pa tega ni. Pri aikidu je potrebno veliko in trdo delati, se prilagajati. Če izhajam iz tega, da aikido ni tekmovalna borilna veščina, po-
tem ne ostanejo najboljši, ampak najbolj vztrajni in tisti, ki se najdejo v aikidu.« V velenjskem klubu redno trenira osem odraslih, zadnji dve leti pa izvajajo tudi treninge za otroke različnih starostnih skupin.
Usmerili se bodo v delo z mladimi
Ob deseti obletnici se bodo v klubu še bolj osredotočili na vključevanje in vzgojo otrok, saj so ti bolj obetavni kot odrasli, ki hitreje obupajo. »Otroci pokažejo največ zanimanja za aikido. Hitro sprejmejo koncept netek-movalnosti, ker imajo tega dovolj v šoli. Poleg tega, da se učimo tehnike, se preprosto družimo tako, kot aikido poudarja: z sodelovanjem in prilagajanjem,« je povedal Pirmanšek in pojasnil, da usvajanje aikida, ki pri vsakdanjem življenju pomaga pri
obvladovanju stresnih situacij, saj krepi psihofizično kondicijo, ni usmerjeno v učenje prevladovanja enega nad drugim, ampak sodelovanja.
Sodelovanje z namenom medsebojnega izpopolnjevanja pa je močno tudi med klubi. Pod okriljem Aikikai zveze Slovenije se aikidoke iz različnih dod-jev vsaj sedemkrat letno srečujejo na državnih seminarjih, ki so priložnost za delo z različnimi učitelji in udeleženci različnih predznanj. Tako skrbijo za medsebojno povezanost in vzdrževanje nivoja veščin. Nazadnje so seminar izvedli ob Velenjskem jezeru in tako prvič v takem številu trenirali na prostem, da so marsikomu popestrili dopoldanski sprehod ob jezeru s prikazom aikida.
»Končni rezultat je res grozen ...«
S temi besedami je najizkušenejša igralka, vratarka Jadranka Zilič, opisala poraz z 0 : 6 velenjskih nogometašic na finalni tekmi z Beltinčankami na Obali
Koper je bil tudi letos gostitelj vseh treh finalov, moškega, ženskega in mladinskega. Po zmagi (1 : 0) nad Ankarančankami na polfinalni tekmi so velenjske nogometašice vso pozornost namenile finalnemu obračunu z Beltinčankami, ki so prav tako krog pred tem izločile (3 : 0) Olimpijo. Pomurke so v zadnjem krogu na tekmi sezone državnega prvenstva na svojem igrišču ostale brez sedmega naslova, saj so si prvega priigrale igralke Olimpije. Pomurke so vodile že z 2 : 0. Nato so ostale brez izključene igralke in Ljubljančankam, ki v prvi ligi nastopajo šele drugo sezono, je uspel veliki podvig, zmaga s 3 : 2. Ta poraz je braniteljice naslova zelo prizadel in morda so v velenjskem klubu upali, da se do finalne tekme v Kopru ne bodo pobrale. Pomurke pa so nasprotnice povsem nadigrale, bile od njih za razred ali dva boljše in jim nasule v mrežo pol ducata žog, svojo pa ohranile nedotaknjeno.
Tako so rudarke sezono končale slabše od pričakovanj. V pokalnem tekmovanju je drugo mesto hitro pozabljeno. V pr-
venstvu je bil njihov glavni cilj uvrstitev v končnico. S četrtim mestom je bil dosežen. Toda povečala se je kakovostna razlika med njimi, Ljubljančankami in Pomurkami, pa tudi v primerjavi s tretjimi Radomljankami. Olimpija je na prvenstvu doživela edini poraz z Beltinčanka-mi, ki so dvakrat izgubile prav z Olimpijo, Radomljanke na tretjem mestu so sezono končale z
devetimi porazi, četrte Velenj-čanke pa z desetimi. Rudarke so za prvakinjami zaostale za 31 točk, za podprvakinjami za 28, za Radomljankami pa za 7 točk.
„To je realno stanje in posledica celotne sezone. Pravih bazičnih priprav nismo imeli, pestile so nas poškodbe. Vsa čast mojim dekletom, da nam je uspelo izpeljati sezono do konca. Končni rezultat 6 : 0 pa je pre-
Skvoš
Mošnik sedmič zapored državni
prvak
Ta vikend je v Konex centru v Ljubljani potekalo 26. državno prvenstvo v skvošu. V moški konkurenci je že sedmič zapored slavil Velenjčan Martin Mošnik (Squash klub Konex, Ljubljana), ki je v finalu gladko premagal Ja-nija Makovca, tretje mesto pa je pripadlo Marku Hafnerju. Martin je vse tekme zmagal z rezultatom 3 : 0. Squash klub Velenje je zastopal Maks Bombek. Pri ženskah je slavila Nada Bambič pred Saro Rojnik ter Mojco Blažič. ■
Balinanje
visok," je dejal po visokem porazu v Kopru trener Dušan Ur-šnik. Vsekakor se v novi tekmovalci sezoni od njega pričakuje, da bo ekipo po konkurenčnosti spet približal Ljubljančankam in Beltinčankam oziroma vsaj igri Radomljank.
■ S. Vovk
Zanimive tekme
V četrtek dopoldne je bilo na igrišču DU Velenja srečanje z gosti iz Slovenskih Konjic. Vreme je ponoči naredilo svoje, tako da je bil teren več kot dobro pripravljen. V prijetnem ozračju je bilo srečanje kar nekaj časa enakovredno, nato pa so se domačini razigrali in na koncu občutno zmagali z rezultatom 8 : 0 in veliko točkovno razliko. Na drugem srečanju v prvi ligi je vodilna ekipa PDU Gorica gostovala v Šentjurju, kjer ni imela pretežkega dela z domačini, ki jih je premagala z rezultatom 2 : 6, pa tudi točkovna razlika
je bila v korist Gorice.
Istočasno je bila tudi tekma v Vinski Gori, kjer so domačini gostili zelo močno BK Polzelo. Srečanje je bilo zelo zanimivo, domačini pa enako vredni favoriziranim gostom. No koncu jim je zmanjkalo moči in sreče, tako da je bil rezultat le v korist gostov 2 : 6, točkovni seštevek pa v ravnovesju 33 : 33, kar se redko zgodi.
Vrstni red ekip: 1. PDU Gorica 10 točk, 2. BK Polzela 9, 3. DU Velenje 7, 4. BŠDU Premogovnik 7, 5. DU Slovenske Konjice 5, 6. DU Vinska Gora 2, 7. BD Šentjur 2.
Ekipa BŠDU Premogovnik je bila v tem kolu prosta.
■ T. F.
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 18
GASILCI, MODROBELA KRONIKA
«»^AS
Dvakrat mokre gasilske vaje
Nevihta ni ustavila mladih gasilcev, ki so tekmovali na velenjskem Titovem trgu Sodelovalo kar 64 gasilskih desetin - Tokrat so izvajali mokre vaje
Mlajši so nosili vedra, polna vode, mladinci pa so sestavljali cevi in poskrbeli, da je iz njih na koncu brizgnil curek vode.
Štela je hitrost, pa tudi izvedba vaje.
Boris Lambizer
Mateja Tepej
Jan Zupan
18
Velenje, 3. junija - V soboto dopoldne, od 8. ure dalje, je na velenjskem Titovem trgu potekalo tekmovanje mladine Gasilske zveze Šaleške doline. Pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke so se v razgibanem vremenu pomerili za pokal Gasilske zveze Šaleške doline, izvedli pa so tudi 1. pokalno tekmovanje mladine v savinjsko-šaleški regiji. Na tekmovanju so pričakovali 66 gasilskih enot iz savinjsko-šaleške regije, prišli sta dve manj. Ko je le uro po začetku tekmovanja začelo močno deževati, so tekme prekinili le za pol ure, saj gasilcev tudi dež ne ustavi. Mokri bi bili tudi brez dežja, saj so najmlajši nosili vedra z vodo, štel pa je zbir količine vode, mladinci pa so po tem, ko so hiteli sestavljati gasilske cevi, poskrbeli, da je iz njih visoko v zrak brizgnil curek vode.
Pogled na več kot 600 mladih gasilcev in njihove mentorje, ki so Titov trg spremenili v tekmovališče, je bil navdušujoč. In hkrati dokaz več, da v gasilskih vrstah nimajo težav s podmladkom. Vodja tekmovanja Boris Lambizer, sicer tudi poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline, nam je povedal: »Gre za vsakoletno tekmovanje, vendar z različnimi disciplinami. Letos je tekmovanje Matevža Haceta, zato izvajamo mokre vaje. Sicer pa pripravljamo tudi tekmovanja s suhimi vajami. Tovrstna tekmovanja so zelo pomembna za našo mladino; ne le zaradi druženja, ampak tudi, da preverijo svoje psihofizične sposobnosti. To so naši bodoči operativci, ki jim v vseh društvih in na zvezi posvečamo posebno skrb.» Dodal je, da so tekmovanje v središču mesta pripravili tudi zato, da mlade gasilce vidi čim več ljudi.
»Vsi smo radi gasilci«
Med tem se pomešamo med tekmovalce in mentorje. Mateja Tepej je dolgoletna mentorica
>600 mladih gasilcev je Titov trg spremenilo v tekmovališče.
mladim gasilcem v PGD Škale. Je tudi predsednica mladinske komisije pri gasilski zvezi. Po tem, ko so njeni pionirji opravili vse vaje, nam je povedala: »Super je biti mentorica mladim gasilcem. Všeč mi je, ker imam fante, ki se za gasilstvo hitro navdušijo. Veseli so, ko dobijo svojo gasilsko uniformo, se veselijo na tekmovanjih, tudi če nam ne gre. Sicer pa mlade gasilce začnemo
izobraževati tako, da jim predstavimo gasilsko orodje. Vožnja z gasilskim avtom je vedno zakon. Potem se začnemo pripravljati na tekmovanja, prenašamo vedra z vodo, govorimo o pome-
nu takih vaj. Veliko treniramo v igri; z vodnimi curki zbijamo žogo in podobno. Mentorji si zadnja leta veliko prizadevamo za enotnost; fantje tako postanejo prijatelji in se zavedajo, da
nam lahko uspe samo, če smo povezani.« Ne le da so povezani v gasilskih desetinah, povezani so tudi mentorji iz različnih gasilskih društev. »Skupno nam je, da smo vsi radi gasilci,« še doda naša sogovornica. Mladinec Jan Zupan se je na tekmovanje svoje desetine iz PGD Šoštanj - mesto še pripravljal, ko smo mu postavili nekaj vprašanj. »Za to tekmovanje smo se dobro pripravili, veliko smo vadili, tudi vprašanja za kviz. V bistvu smo se imeli zelo fajn. Gasilec sem od prvega razreda osnovne šole, sedaj končujem sedmi razred. Pri gasilcih mi je všeč, ker znajo pomagati in so zelo hitri. Ker se rad zmočim
8. junija 2017
z vodo, mi je všeč, da so letos na vrsti mokre vaje. V naši družini nihče doslej ni bil gasilec, a me starši močno podpirajo. Tudi danes so tukaj, da bodo navijali za mojo desetino.« Očitno je pomagalo, saj je Janova ekipa med mladinci v tekmovanju za pokal GZ Šaleške doline zasedla drugo mesto. Zmagala je ekipa PGD Vinska Gora, tretje mesto pa je zasedla ekipa PGD Lokovica. Med mladinkami so zmagale članice PGD Šmartno ob Paki, drugo mesto je zasedla ekipa PGD Topolšica, tretje pa PGD Šoštanj - mesto. Med pionirkami je zmagala ekipa PGD Šoštanj - mesto pred PGD Šmartno ob Paki in PGD Topolšica. Med pionirji je slavila ekipa PGD Lo-kovica pred desetino PGD Ga-berke 2 in PGD Šoštanj - mesto. Na regijskem tekmovanju je med pionirji PGD Lokovica zasedla drugo mesto. Med pionirkami je zmagala desetina PGD Šoštanj, ekipa PGD Šmartno ob Paki je bila bronasta. Med Mladinci je ekipa PGD Vinska Gora zasedla drugo mesto, med mladinkami pa je drugo mesto osvojila desetina iz PGD Šmartno ob Paki, tretje pa PGD Topolšica.
■ Bojana Špegel
Še eno tekmovanje
Člani in starejši gasilci in gasilke iz savinjsko-šaleške regije bodo tekmovali to nedeljo na nogometnem stadionu v Šmartnem ob Paki. Tudi tam pričakujejo 60 gasilskih enot.
Člani in starejši gasilci in gasilke pa bodo tekmovali v nedeljo, 11. junija, na nogometnem stadionu v Šmar-tnem ob Paki. Tudi tam pričakujejo 60 gasilskih enot.
Iz POLICISTOVE beležke
Ne puščajte znakov, da vas ni doma
Veliko ljudi že odhaja na dopuste, zato policisti opozarjajo, da pred odhodom od doma zavarujejo svoje premoženje. Varneje je, če ne puščamo vtisa, da nas ni doma, saj tudi tatovi začenjajo svoje sezonsko delo, ko bodo vlamljali v hiše in stanovanja.
Ujel tatu, ki je veliko kradel
Velenje, 31. maja - Stanovalec je na Tomšičevi cesti v Velenju skozi okno videl sumljivega moškega, ki je poskušal odpreti vrata njegovega avtomobila. Takoj je stekel ven in ga zadržal na kraju do prihoda policije. Policisti so ugotovili, da je neznanec imel pri sebi kar nekaj predmetov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, med njimi pa tudi ključe avtomobila, ki je bil ukraden na Koroškem. Avtomobil so policisti našli, osumljenca pa so dodobra izprašali in zanj napisali kazensko ovadbo.
Vlomil v delavnico
Šmartno ob Paki, 31. maja - V
Šmartnem ob Paki so policisti prejšnjo sredo obravnavali vlom v delavnico. Storilec je ukradel več različnega orodja in menjalnikov za tovorna vozila.
Izginilo otroško kolo
Velenje, 31. maja - Tudi kleti v večstanovanjskih stavbah niso varne pred nepridipravi. Prejšnjo sredo so velenjski policisti obravnavali vlom v klet stanovanjskega bloka na Goriški cesti. Lastniki pogrešajo otroško kolo, vredno 250 evrov.
Zbil motorista in pobegnil
Velenje, 1. junija - Pred tednom dni so policisti obravnavali prometno nesrečo na Efen-kovi cesti.
Neznani voznik osebnega avtomobila Citroen rjave barve je zbil voznika motornega kolesa in ga lažje telesno poškodoval. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče velenjski policisti pozivajo vse, ki bi o tem karkoli
vedeli, da pokličejo na policijsko postajo Velenje.
Ukradli šest zajcev
Velenje, 1. junija - V Škalah pa je še neznani tat vlomil v zajčnik in ukradel šest zajcev. Lastnika je oškodoval za okoli 100 evrov. Policisti so si kraj zločina dobro ogledali, na osnovi zbranih dokazov pa bodo napisali kazensko ovadbo.
Kriva je bila mačka
Velenje, 2. junija - V petek so reševalci Zdravstvenega doma Velenje obvestili policiste, da so pri Beli dvorani oskrbeli kolesarja, ki je padel, ko se je umikal mački. Kolesar se je lahko telesno poškodoval.
Izginil mestni Bicy
Velenje, 2. junija - V petek so velenjski policisti prejeli prijavo tatvine mestnega kolesa Bicy. Trudijo se, da ga najdejo in vrnejo lastnici Mestni občini Velenje. Če bodo ob iskanju našli tudi tatu, bodo še bolj zadovoljni.
Avtomobilske prigode
Velenje, 2. junija - V Plešivcu je neznanec v petek na osebnem avtomobilu prerezal tri pnevma-
tike, v Velenju pa si je državljan Irske izposodil avto, ki ga ni nikoli vrnil. O tem so policisti takoj obvestili vse naše in tuje varnostne organe. Kmalu so jih poklicali kolegi iz Madžarske, ki so avto našli in ga tudi zasegli.
Pijan želel preplavati jezero
Velenje, 3. junija - Gasilci so v soboto obvestili policiste, da so morali iz Velenjskega jezera rešiti moškega, ki se je po tem, ko je s prijatelji popival na Velenjski plaži, odločil, da bo preplaval jezero. Šlo naj bi za izziv pri fantovščini, ki bi se lahko tragično končal. Reševalci so moškega pregledali in ugotovili, da je z njim vse v redu. Vsaj fizično.
Izginila šolska torba
Velenje, 31. maja - V sredo je občanka prijavila tatvino, ker je neznanec njenemu sinu na osnovni šoli Mihe Pintarja To-leda ukradel šolsko torbo, v kateri je imel med drugim tudi dioptrijska očala. Policisti nepridiprava še iščejo.
Prosila za pogovor s sosedo
Velenje, 2. junija - V petek je na velenjsko policijsko postajo prišla občanka, ki je policistom povedala, da ima na Prešernovi cesti težave s sosedo, ki jo ves čas žali. Zaželela si je, da sosede ne bi kaznovali, ampak bi se policisti z njo le pogovorili in ji odsvetovali takšno početje. In tako so tudi storili, v upanju, da bo pogovor zalegel.
Kriva je bila trava
Šmartno ob Paki, 2. junija - Na Malem Vrhu pa sta se v petek sprla soseda, ki se nista mogla dogovoriti o pokošeni
travi, ki je padala na sosedovo stran. Policisti so ju tokrat le opozorili.
Gola po kruh
Velenje, 3. junija - Iz ene od velenjskih pekarn so policiste obvestili, da je k njim prišla gola občanka, ki se je vedla nekoliko nenavadno. Policisti so poklicali zdravnika, ki je hitro ocenil, da je najbolje, če nudistko pregleda psihiater.
Vikend zabav
Velenje, 3. junija - V soboto ponoči so se policisti ukvarjali s preglasno glasbo v Topolšici, pijancem, ki je hodil po sredi ceste, pa preglasno glasbo v lokalu na Kidričevi cesti in preglasno glasbo v Gaber-kah. V nedeljo pa so plačilni nalog napisali občanu iz kraja Gorenje. Tudi ta je bil nekoliko preglasen s svojo zabavo.
Premisli! Alkohol ubija!
Velenje, 5. junija - V ponedeljek se je začela nacionalna preventivna akcija 'alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu'. Alkohol žal še vedno ostaja eden najpogostejših dejavnikov najhujših prometnih nesreč, pogosto se povezuje s prehitro vožnjo ter vožnjo v nasprotni smeri oziroma strani. V zadnjih letih pa narašča tudi delež drog v prometu, ki enako pomembno povečujejo tveganje. Z aktivnostmi želijo jasno sporočiti vsem udeležencem v prometu, da alkohol, droge ali druge psihoaktivne snovi ne sodijo v promet. V času akcije, ki bo potekala do 11. junija, bodo policisti in občinska redarstva izvajali tudi poostren nadzor predvsem med vozniki motornih vozil. V Velenju ga izvajajo tudi policisti prometniki na kolesih.	a
Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CM K, stran 11
8. junija 2017
""^Jis
UTRIP
19
HOROSKOP
'Neki deček je srečal pomlad. Pravi, da bila je zelo zelo še mlada, da se mu je nasmehnila, kot bi njega imela najbolj rada. Neka deklica je srečala pomladni dan. Pravi, da je bil zelo zelo še mlad in da ji je še pomežiknil, kot imel bi prav njo najbolj rad. Neki deček in neka deklica bila sta pomladni dan in pomlad.'
Z nežnimi verzi Ferija Lainščka se je v torek, 23. maja, ob 18. uri v avli naše šole pričela
glasbeno-plesna prireditev Pomladni koncert. V pisan šopek smo povezali različne melodije in ritme v izvedbi pevcev otroškega in mladinskega pevskega zbora, zborčka PRVIH, vokalnih in instrumentalnih solistov, članov ansambelske igre in pevske skupine učiteljic OŠ Šalek. Za posebno doživetje posameznih pevskih točk je poskrbela šolska instrumentalna skupina The band, za plesne ritme pa naše
učenke iz plesne šole M Dance.Ob zaključku pomladnega večera smo skupaj z obiskovalci zapeli v en glas pesem Dan ljubezni skupine Pepel in kri in se tako pridružili vseslovenski pobudi, da uglasimo našo deželo v imenu ljubezni do glasbe, prijateljstva in ljubezni.
Iskrena hvala vsem, ki ste s prostovoljnimi prispevki obogatili šolski sklad.
■ Barbara Rošer
Kumrovih 90 let
Šoštanj - V Ravnah pri Šoštanju znajo krajani in tudi organizacije izkazati pozornost svojim krajanom. Obisk Ivana Kumra, ki je dopolni 90 let svojega življenja, pa je bila posebna priložnost.
Ivana Kumra imajo krajani radi iz več razlogov, njegova odlika je prijaznost in pozornost do ljudi, pa tudi veselje in skrb za kraj. Z ženo Angelo zdaj v zrelejši dobi rad naredi kakšen krog po Ravnah, njuna hiša pa je odprta za mnoge prijatelje.
Tudi zato so mu ob jubileju stisnili roko in se mu zahvalili za dosedanje delovanje in njegov prispevek skupnosti, posamezniki in predstavniki KS Ravne, manjši slovesnosti je prisostvoval tudi šoštanjski župan Darko Menih. Brez harmonike ni šlo,
instrument, ki ga tudi sam obvladuje, je zapel med zbrano druščino. Ker je pred kratkim enako obdobje življenja zaokrožil
Franc Hudomalj, je bila njegova čestitka še posebej prisrčna.
a MBK, foto Nik Jančič
Most
prijateljstva
Kot vsako leto smo učenci OŠ Gustava Ši-liha tudi letošnjega maja obiskali osnovno šolo Sestre Ilic v Valjevu, s katero že vrsto let vzdržujemo stike in s tem nadgrajujemo naš projekt Most prijateljstva.
Tako smo v četrtek, 25. maja, v zgodnjih jutranjih urah krenili na pot. Gnala nas je radovednost, kako bo v novem okolju, med ljudmi druge kulture in drugačnih navad.
Že sam prihod je bilo posebno doživetje. Pričakali so nas učenci, njihovi starši in uči-
telji šole. Povabili so nas v šolo, kjer smo spoznali svoje gostitelje, s katerimi smo odšli na njihove domove. Spoznali smo njihove družine in bili presenečeni nad njihovo gostoljubnostjo.
Naslednje dopoldne smo preživeli na njihovem šolskem igrišču. Izpeljali smo dve tekmi. Naša dekleta so se pomerila v odbojki, kjer smo naleteli na premočno ekipo odbojkaric njihove šole. Fantje pa so se izkazali v nogometu, v katerem smo zmagali.
Po tekmi in obilnem obroku pri gostiteljih smo uživali v ogledu mesta in vseh njegovih lepot. Udeležili smo se tudi slovesnosti ob dnevu šole. Ob tej priložnosti so pripravili prijeten program in pogostitev.
Zvečer pa smo začutili utrip mesta. Ljudje
se sprehajajo, pogovarjajo, veselijo. Spoznali smo pravo valjevsko zabavo, ki so jo imeli maturanti ob zaključku srednje šole.
Zadnji dan smo si pod vodstvom njihovih profesorjev ogledali še muzej in znamenitosti mesta.
V večernem času smo se dobili pri avtobusu. Slovo je bilo ganljivo. Kamorkoli si pogledal, si se srečal s solznimi očmi.
Še zadnji objemi, mahanje v slovo in ... naš avtobus je odpeljal. Zapustili smo lepo mesto, deželo prijaznih ljudi in nove prijatelje. Toda obljubili smo si, da bomo ohranili to, kar so nam dali ti dnevi.
a Urban Kuhar, Gaber Čuješ; 9. razred
Ob svetovnem dnevu hipertenzije
Krvni tlak je tlak, ki ga kri med cirkuliranjem povzroča na steno arterij. Sistolični krvni tlak (višja vrednost) je najvišji tlak v arteriji v času srčnega utripa (ko se srce skrči). Di-astolični krvni tlak (nižja vrednost) je najnižji krvni tlak v času med dvema srčnima utripoma (ko srce počiva in se polni s krvjo). Krvni tlak ni ves čas enak. Normalno je, da čez dan večkrat prehodno naraste (lahko tudi do visokih vrednosti) in nato spontano upade.
Visok krvni tlak ali z drugim imenom arterijska hipertenzi-ja je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost srčno-žilnega sistema. Imenujemo ga tudi »tihi ubijalec«, ker se njegovih posledic dalj časa ne zavedamo, večkrat ga odkrijemo takrat, ko je že prišlo do okvare tarčnih organov. Zato je pomembno, da vsak posameznik že od mladosti dalje pozna svoj krvni
Zadovoljne po napornem dnevu
tlak in ga redno, vsaj enkrat letno, tudi kontrolira. Vsako leto 17. maja zaznamujemo svetovni dan hipertenzije in namen je ozave-ščanje ljudi o normalnih vrednostih krvnega tlaka ter pomenu zdravega načina življenja in zdravljenju že odkrite hipertenzije. Letos
se je pridružilo tudi Mednarodno združenje za hipertenzijo ob svoji 50-letnici obstoja, s spoznanjem, da je povečano zavedanje o hi-pertenziji poglavitno za boj proti zvišanemu krvnemu tlaku. Tako je bil letos svetovni dan hipertenzije podaljšan v celomesečno globalno aktivnost 'Mesec Meritev Maj 2017'. Tudi v našem Zdravstvenem domu smo sodelovali v projektu, ki so ga pripravili Združenje zdravnikov družinske medicine, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Lekarniška zbornica Slovenije in Univerzitetni klinični center Ljubljana. 17. maja smo sestre referenčnih ambulant, skupaj z zdravstvenovzgoj-nim centrom (odrasla preventiva), izvajale meritve krvnega tlaka za vse obiskovalce in zaposlene Zdravstvenega doma. Izvedle smo okoli 100 meritev krvnega tlaka, zabeležile in posredovale anonimne podatke, pomembne za izvedbo raziskave, in zdravstvenovzgoj-no svetovale. Odziv na projekt in izvajanje meritev je bil zelo dober. Upamo, da smo in bomo tudi v prihodnje s takšnimi akcijami pripomogli k večjemu ozaveščanju ljudi, kajti z izboljšanjem življenjskega sloga lahko bistveno izboljšajo svoje zdravje in kakovost življenja.
a Barbara Vavkan, dipl. m. s.
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Pred vami je čas velikih, a dobrih sprememb. Te bodo dnevno na vašem urniku. Ne bo vas motilo, ker boste morali močno spremeniti bioritem in številne navade. Ob tem pa se boste zavedali, da se boste končno lahko finančno osamosvojili in zaživeli veliko bolj po svoje. Precej težav bo tudi v ljubezni. Tisti, ki vam je vsak dan bolj všeč, je zasedene. Čeprav trdi, da v njegovi zvezi ni več ljubezni, bodite previdni. Ne dopustite, da vas simpatija izrabi za ščit pred lastnimi napakami.
Bik od 22.4. do 20.5.
Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Sploh, če si želite zamenjati delovno mesto. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, so včasih te nujno potrebne. Pritiski v službi vas namreč že nekaj časa žalostijo, predvsem pa močno utrujajo. Ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz tega, še ne boste našli. A je veliko že, da ste se začeli ukvarjati z njo. Pogrešali boste predvsem dolge pogovore s partnerjem, ki so vas vedno pomirili.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Vaš bančni račun bo pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Vzemite se v roke, preden se boste preveč zadolžili. Iz seznama želja jih črtajte vsaj pol. Kar pa se ljubezni tiče, bo še naprej najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta, pa čeprav boste vsak dan bolj čutili, da je pomlad prinesla tudi željo po bližini in drobnih nežnostih. Tisti, ki partnerja že imate, jih boste deležni vsaj nekaj. Tisti, ki ga nimate, pa si boste spet postavljali previsoke standarde, da bi se v resničnem življenju kaj zgodilo že v bližnji prihodnosti.
Rak od 22.6. do 22.7.
Prva polovica junija vam bo manj naklonjena, kot vam je bil mesec maj. A bodo daljši dnevi in pravo poletje, ki vas bo spet razvajalo, vseeno pomagali, da boste zbrali vso potrebno voljo in energijo, da premagate stopnice, ki jih morate tokrat na poti do cilja preskakovati, ne le prehoditi. Žal se boste v naslednjih dneh morali ukvarjati tudi z drugimi in njihovimi težavami. Ker veste, da gre pri njih posredno tudi za vas in vašo prihodnost, boste stisnili zobe in pomagali. Po svojih močeh, seveda. Ponudba, ki jo boste dobili v ponedeljek, bo poslovna. Ne recite takoj, da, prej vse dobro preverite.
4
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Pred vami je odličen teden. Vse, kar boste začeli, boste tudi uspešno dokončali. Največ težav boste imeli s tem, da se dnevno umirite in si končno priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. A tudi, če vam kdo reče, da si vzamete urico časa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na poletnem soncu ali v prijetni senci, si tega ne boste privoščili. Ker ne znate več. Nenehno hitenje je trenutno največja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti. Bolečina je vedno znak, da se nekaj dogaja z vami. Zato je ne »preslišite«.
Devica od 24.8. do 23.9.
Naslednji dnevi res ne bodo enolični. A sedaj že veste, da so takšni z razlogom. Vaš trud se bo vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Na trenutke vas bo celo imelo, da bi na glas kričali in vsem povedali, kaj vasjezi in kaj mori. Sprostitev boste našli v naravi. Najbolj zadovoljni boste tisti, ki boste delali z zemljo, saj vas ta vedno pomiri. Če boste pazili še na prehrano in iz jedilnika črtali sladkarije, se boste v svoji koži počutili vsak dan boljše.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
V	teh dneh boste naredili plan, kako boste preživeli poletje. Ali pa ga boste vsaj skušali izdelati, kajti naenkrat bo vmes poseglo toliko ljudi, vsak s svojimi željami, da ne veste več, ali vam bo uspelo. Načrtovanje se vam bo vseeno zdelo zabavno, saj se boste ob njem morali veliko pogovarjati s sorodniki,
ki bodo naravnost zabavni. Zmanjkovalo pa vam bo ustvarjalne energije. To bo znak več, da se morate čim prej »odklopiti«, vsaj za nekaj dni. Finančne zmožnosti so zadnje čase dobre, zato si privoščite vse, kar si resnično želite. Sploh, ker bo počutje odlično.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Če boste upoštevali navdih in intuicijo, lahko do konca šolskega leta, ko bo tudi za vas nastopil čas poletnega odklopa, naredite vse, kar ste si zastavili. Prava sreča je, da ste v teh dneh še vedno tako zaposleni, da vam dnevi, kar polzijo skozi prste. Tako ne boste imeli časa, da se posvečate partnerju in njegovim težavam. Te so tokrat prenapihnjene, zato se boste umikali in ne boste želeli sodelovati pri iskanju rešitev. Če ne bi bilo tako, bi se verjetno večkrat ustrašili, kaj vama bo prinesla prihodnost. Ugotavljate namreč, da partner v vas ne budi več pravih čustev. Prej vam gre na živce.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Do konca prihodnjega tedna bodo vse naravne sile na vaši strani. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas in da boste užili prav vsak dan posebej. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s samim sabo, s svojimi zahtevami, željami in idejami. DrugI bodo v tem času predvsem vaši spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne časa ne volje ukvarjati. Naenkrat boste vedeli tudi, kako izboljšati svoj materialni položaj. Če ne boste naredili ničesar konkretnega, se pač nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej, ki vam rojijo po glavi, je namreč izvedljivih. In dobičkonosnih tudi.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Projekt, ki ste se ga lotili že v začetku leta, se še ne bo premaknil iz mrtve točke. To vas bo jezilo, hkrati pa se boste zavedali, da boste privarčevali le, če boste trikrat pretehtali vsako potezo in dobro preučili vse ponudbe. Zato se boste sproti tolažili, da vedno ne gre tako hitro, kot bi želeli. Sploh, ker boste tokrat res imeli srečno roko tudi pri izbiri poslovnih partnerjev. Pri delu vam bo največ težav povzročala utrujenost. Preveč stvari imate trenutno v delu, zato ne morete biti mirni. Žal pa tudi nestrpni ne smete biti. Če boste, se bo še bolj zalomilo.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
V	naslednjih dneh vas čaka ne le veliko dela, ampak tudi veliko razburljivih dogodkov, ki vam bodo vračali energijo. Planeti vam napovedujejo velike premike na področju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste začeli novo razmerje ali pa se bovobstoječemdogajalo,kajzelodramatičnega, vendarpovašihželjahln
pričakovanjih. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno pogosta, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odločitvah, povezanih z delom. Uspelo vam bo. V naslednjih dneh boste doživeli veliko sprememb. Večina bo dobrih in lepih. Na trenutke bo slabo le počutje, kar boste pripisovali utrujenosti.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Glavnina dogajanja se bo žal spet vrtela okoli denarja, ki ga ne bo dovolj za vse vaše želje in potrebe. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti, ki jih ne bo več mogoče prelagati. Vse bo šlo kot po maslu, zato bodo napori hitro pozabljeni. Prihodnji teden se boste pomirili in začeli skrbeti še za druga področja v življenju. Na ljubezenskem bo manj nemira, partner vam bo odpustil, ker ste mu nekaj zamolčali. Pri zdravju se bo malce zalomilo. Izvedeli boste, zakaj imate težave. Sedaj se boste morali potruditi, da jih tudi odpravite. Držite se navodil zdravnikov.
r
Četrtek, 8. junija
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»^AS
8. junija 2017
Petek, 9. junija
Sobota, 10. junija
Nedelja, 11. junija
Ponedeljek, 12. junija
Torek, 13. junija
Sreda, 14. junija
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.20 Turbulenca, izob. odd., pon. 12.20 Nagelj, jap. na. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Od kapitala do kapitala: Države v času NSK, dokumentarni f., pon. 14.25 Slovenski utrinki, odd.
madžarske TV 15.00 Brez meja, odd. TV Lendava 15.30 Svetovni popotnik: Mjanmar, pon.
16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost: Neizprosna
bolezen ALS, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek
18.05 Zu: Zujeve mravljice, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.35 Ugriznimo znanost: Neizprosna bolezen ALS, odd. o znanosti, pon.
01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Po Sloveniji, odd. TV Maribor, pon.
01.50 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon. 02.45 Info-kanal
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
11.15	Slovenski magazin
11.50	Ugriznimo znanost: Neizprosna
bolezen ALS, odd. o znanosti
12.20	Nagelj, jap. nad.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.20	Šport
13.25	Vreme
13.30	Tarča, Globus, Točka preloma, pon.
15.20	Mostovi, odd. TV Lendava
16.05	Duhovni utrip: Reka življenja
16.25	Profil
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.15	Šport
17.20	Vreme
17.30	Alpe-Donava-Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom, poletje 2017
18.10	Pujsa Pepa: Letimo na počitnice,
ris., pon.
18.20	Vem!, kviz, pon.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme
20.00	Slovenski pozdrav, zab. odd.
21.25	Na lepše
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05	Krvavi prestol, jap. f., pon.
01.05	Profil, pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon.
02.50	Info-kanal
02.45 Into-Kanal
TV SLO T TVSLOT
06 30 Otroški Kanal
06.30 Otroški kanal
07.00 Minka, ris.
07.05 Penelopa, ris.
07.10 Kravica Katka, ris.
07.15 Biba se giba, ris.
07.40 Pujsek Bibi, ris.
07.50 Čarli in Mimo, ris., pon.
07.55 Zlatko Zakladko: Čaj v Julijani
08.10 Preigravanje in kuhinja, kratki dok. f., pon.
08.25 Žogarija
09.10 Na lepše
09.50 Kino Fokus
10.15 Neverjetna živalska čutila, dok.
11.00 Posebna ponudba, izob. odd.
11.50 Dobro jutro
15.00 Tenis - odprto prvenstvo
Francije: polfinale (Ž), prenos iz Pariza
19.00 Male sive celice: Zaključek sezone, kviz, pon.
20.00 Mustang - ko motiko zamenja čopič, dokumentarna odd.
20.55 Ambienti, pon.
21.30 Biti oče, jap. f., pon.
23.35 Slovenskajazzscena:19.Jazz Cerkno: Žan Tetičkovič in Big band RTV Slovenija zgosti (Vlatko Stefanovski, Theodosii Spassov, Filip Novosel, Marko Črnčec, Milan Nikolič), pon.
00.30 Glasbeni spoti, pon.
01.35 Tenis - odprto prvenstvo
Francije: polfinale (Ž), posnetek iz Pariza
05.20 Glasbeni spoti, pon.
06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Vetrnica, pon. 08.00 Bine: Dinozaver, pon. 08.20 Firbcologi, odd. za otroke, pon. 08.45 Daleč od doma, kratki dok. f., pon.
09.00 To bo moj poklic:
Elektroinštalater, 1. del 09.25 Bleščica, odd. o modi 10.10 Na obisku: Slovenska društva na
Hrvaškem 11.00 Dobro jutro 13.00 Tenis - odprto prvenstvo
Francije: polfinale (M), prenos iz Pariza
20.00 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd.
o nogometu, pon. 20.35 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Švedska : Francija, prenos iz Stockholma 22.40 Ukane po kanadsko, razvedrilna odd.
23.10 Polnočni klub: Nad mestom se dani
00.30 Svetovni popotnik, pon. 01.30 Derren Brown, pon. 02.15 Glasbeni spoti 03.15 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Švedska : Francija, posnetek iz Stockholma 05.25 Glasbeni spoti
05.55 Kultura 06.05 Odmevi
07.00 Ali me poznaš: Jaz sem lipa 07.05 Biba se giba, ris., pon. 07.30 Tabaluga, ris. 07.50 Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.
08.10 Čudogozd, domišljijske zgodbe 08.20 Srečo kuha Cmok, kulinarika za
otroke, pon. 08.35 Mulčki, ris.
08.45 Firbcologi, odd. za otroke, pon.
09.10 Mulčki, ris.
09.15 Male sive celice, kviz, pon.
10.05 Infodrom, pon.
10.15 Osvežilna fronta, odd. za
mladostnike, pon. 10.45 Dosje: Operacija Mercator -
najcenejši sosed 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. 13.50 Na vrtu, izob. odd. 14.15 Ambienti
15.00 Komarji - najnevarnejša živalska
vrsta, francoska dok. odd., 16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek: dr. Renata Salecl 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Neverjetna živalska čutila, dok. 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd.
18.30 Ozare
18.40 Kalimero, ris., pon.
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Otroci za otroke, dobrodelni
koncert ZPMS 21.35 Revolucionarne zabave naših
mladosti, do. f., 2016 22.25 Poročila, šport, vreme 22.55 Michael Kohlhaas, fr.-nem. f., pon.
01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.
02.20 Info-kanal
TV SLO T
06.30 10 domačih, pon. 07.00 Najboljše jutro 09.15 Dober dan 10.20 Nagelj, jap. nad. 11.30 Na lepše 12.10 Presenečenja, 1. del 13.15 Gora Fudži, čuješ serenado?, dok. portret
14.20 Ukane po kanadsko, raz. odd. 14.55 Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (Ž), prenos iz Pariza
17.00 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: vrhunci petkovih tekem 17.30 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Slovenija : Malta, prenos iz Ljubljane
20.35 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Litva : Slovaška, prenos iz Vilne
22.40 Vse je mogoče, pon. 00.15 Aritmični koncert - Izštekanih 10: Sounds of Slovenia, 1. del 01.25 Bleščica, odd. o modi, pon. 01.50 Glasbeni spoti 02.50 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Slovenija : Malta, posnetek iz Ljubljane 04.35 Zabavni kanal, glasbeni spoti
07.00	Živ žav
07.00	Telebajski, lutk. nan.
07.25	Čarli in Mimo, ris., pon.
07.30	Minka, ris., pon.
07.35	Penelopa, ris., pon.
07.40	Liki, ris., pon.
07.45	Pujsek Bibi, ris., pon.
07.55	Dinko pod krinko, ris.
08.05	Vipo, ris.
08.15	Niko, ris. 08.25 Pri Slonovih, ris.
08.35	Čarli in Lola, ris., pon.
08.45	Dinotačke, ris.
08.55	Kalimero, ris.
09.10	Vila Mila, ris., pon.
09.15	Knjiga o džungli, ris., pon.
09.30	Kljukec s strehe, ris.
09.50	Bacek Jon, ris., pon.
10.05	Nabriti detektivi, nem. nan., pon.
10.40	Prisluhnimo tišini, izob. odd.
11.20	Ozare, pon.
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, izob. odd.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, zab. odd.
14.55	Nediskretna, am. f.
16.45	Kino Fokus
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.
18.40	Dinotačke, ris., pon.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00 Modna hiša Velvet, šp. nad.
21.30	Intervju
22.15	Poročila, šport, vreme
22.45	Ciril Cesar; pot k svetlobi, dok. portret
23.35	Festival Sredi zvezd, posnetek koncerta ob Otvoritvi Tedna ljubiteljske kulture, 1/2, pon. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji
00.55	Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme, pon.
01.50	Info-kanal
TV SLO T
07.00 Duhovni utrip: Reka življenja 07.15 Posebna ponudba, izob. odd. 08.05 Neverjetna živalska čutila, dok. ser.
08.50 14. revija pevskih zborov Društev invalidov, posnetek iz športne dvorane Slovenj Gradec, pon. 09.55 Mladinski pevski zbor RTVS Trboveljski slavček in Avgust Šuligoj, pon. 11.00 Žogarija
11.30 Otroci za otroke, dobrodelni
koncert ZPMS 13.00 Nagelj, jap. nad. 14.55 Tenis - odprto prvenstvo Francije: finale (M), prenos iz Pariza
19.00 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: vrhunci sobotnih tekem 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nogometna odd.: kvalifikacije za SP 2018
20.35 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Islandija : Hrvaška, prenos iz Reykjavika 22.40 Časnik, hrvaška nad. 23.40 Scott in Bailey, ang. nad. 00.30 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. 01.40 Glasbeni spoti 02.40 Tenis - odprto prvenstvo
Francije: finale (M), posnetek iz Pariza
6.00
7.00
7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30
mj.lj vjigjucin j^um ^^^	iz LjuDljane	rariza
04.35 Zabavni kanal, glasbeni spoti 05.25 Glasbeni spoti ^^
OTOčiračara	24UR,po_n.	pop pop
24UR, pon OTO čira čara Zelena luč Maša in medved Viking Viki Winx Klub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.00 TV prodaja 11.15 Utripajoča srca 12.20 TV prodaja 12.35 Mentalist 13.35 Naša mala klinika 14.35 Jaz sem Luna 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 MasterChefSlovenija 22.20 24UR zvečer 22.55 Nepremagljivi dvojec 23.55 Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
0.50 1.40 2.15
©
6.00
7.00
7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.15 22.50 22.55 0.55 1.45 2.20
24UR, pon OTO čira čara Zelena luč Maša in medved Viking Viki Winx1dub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR
Usodno vino Ljubezen po domače 24UR zvečer Eurojackpot Izdani, am. film Lov na morilca 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
24UR, pon. OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. RobocarPoli, ris. Smrkci, ris. Turbo, ris.
Kepice Njam njam, ris. Mašine pripovedke, ris. Heidi, ris.
Lego prijateljice, ris. Lego mesto, ris. Odabods, ris. Divja brata Kratt, ris. Ninja želve, ris. Transformers, ris. TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja Trdoglavci
MasterChef Slovenija, pon. Avto karaoke, pon. Na žaru, pon.
Ljubezen po domače, pon.
24UR vreme
24UR
Očka, ne ga srat! (RV), ameriški film
Pijevo življenje, am. film Zločini srca, am. film Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Aktualno
11.05	Pop Corn, (DMP, Mark
Bogdanovič)
12.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2487. VTV magazin, regionalni
informativni program
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Jaz sem najmočnejši, gledališka
predstava Vrtca Velenje
18.25	Regionalne novice
18.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
18.55	Videospot dneva
19.00	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža, Ans. Vikend, Ans. Potep
21.15	Regionalne novice
21.20	Dokumentarna oddaja
21.50	Videospot dneva
21.55	Iz oddaje Dobro jutro
22.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.20	Videostrani, obvestila
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža, Ans. Vikend, Ans. Potep
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.45	Videospot dneva
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2486. VTV magazin, regionalni
informativni program
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice,
Tadžikistan
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz glasbenega arhiva: Parni valjak,
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
6.00
7.00
7.01 7.15 7.30 7.55 8.10 8.15 8.20 8.45 9.10 9.15 9.20 9.45 10.10 10.35 10.50 11.45 12.45 13.00 13.50 15.00 15.15 17.40 18.55 18.58 20.00
21.50
0.25
2.40
08.25 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (206)
Podstavki za kozarce 10.00 Napovedujemo 10.05 Videospot dneva 10.10 Popotniške razglednice,
Tadžikistan 11.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Ans. Vikend, Ans. Potep 17.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 17.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Jaz sem najmočnejši, gledališka
predstava Vrtca Velenje 18.25 Žogarija 4 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2488. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Še pomnite, prijatelji, 3. del 21.35 Jutranji pogovori 23.05 Migaj raje z nami 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.05 Videostrani, obvestila
24UR, pon. OTO čira čara Zelena luč, ris. Zebra Zigbi, ris. RobocarPoli, ris. Smrkci, ris. Turbo, ris. Oddbods, ris. Kepice Njam njam, ris. Mašine pripovedke, ris. Heidi, ris.
Lego prijateljice, ris. Lego mesto, ris. Odabods, ris. Divja brata Kratt, ris. Ninja želve, ris. Transformers, ris. TV prodaja Jaz sem Luna Jaz sem Luna Jaz sem Luna TV prodaja
MasterChef Slovenija, pon. Princeska rodea, ameriški film Doktor Dolittle 2, ameriški film Na sončni strani strehe 24UR vreme 24UR
Na žaru - Jože Potrebuješ Avto karaoke
Pozor, Eva prihaja!, ameriški film Prikazen, ameriški film Zvoki noči
05.55 Utrip, zrcalo tedna
07.00 Dobro jutro, poročila
10.15 Pregreha brez greha, kuharska
odd., pon. 11.00 10 domačih 11.40 NaGlas!, pon. 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi, odd. za otroke, pon. 15.55 Z glasbo in s plesom: Koroška
poje, 4. del 16.25 Profil: Rosana Hribar 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta, odd. za
mladostnike, pon. 17.55 Novice 18.00 Mulčki, ris., pon. 18.05 Svet živali, ris. 18.10 Vila Mila, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Platforma: Bienale
industrijskega oblikovanja 23.40 Glasbeni večer: Mozartine: Jure Gradišnik, Matej Rihter, Simfoniki RTV Slovenija in dirigent Simon Krečič (A. Vivaldi, I. Stravinski), pon. 00.20 Profil: Rosana Hribar, pon. 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon. 02.05 Info-kanal
05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Na vrtu, izob. odd. 11.40 Obzorja duha 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city
14.40 Village Folk - Ljudje podeželja:
Gregorjeve cike, izob.-dok. 15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.35 Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.
15.50 Čudogozd, igrane zgodbe, pon. 16.00 Vetrnica: Majhni triki 16.05 Srečo kuha Cmok, kulinarika za
otroke, pon. 16.30 Po Sloveniji
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba, izob. odd. 17.55 Novice
18.05 Poldi: Dan, ko so pingvini uredili
vrt, ris., pon. 18.10 Niko, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.00 Iz pozabe, an. nad. 20.55 Dva vodika, en kisik, dok. f. 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Evgenija Kegel
Korošec, dok. odd. 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Po Sloveniji, pon. 01.10 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon. 02.05 Info-kanal
02.05 Into-Kanal
TVSLOT TVSLOT
06.30 Otroški Kanal
06.30	Otroški kanal
07.00	Minka, ris.
07.05	Penelopa, ris.
07.10	Kravica Katka, ris.
07.15	Biba se giba, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Čarli in Mimo, ris., pon.
07.55	Sprehodi v naravo: Dolomitno
6.00
7.00
7.01 7.05 7.20 7.35 7.50 8.05 8.10 8.15 8.20 8.45 9.10 9.15 9.25 9.50 10.15 10.40 10.55 11.55 12.50 13.45 14.05 15.25 17.15 18.50 18.55 18.58 20.00 22.25 22.40 0.50 2.25
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Miš maš
09.40	Ustvarjalne iskrice (205),
Obešanka za psička
10.00	2487. VTV magazin
10.20	Kultura, informativna oddaja
10.25	Napovedujemo
10.30	2488. VTV magazin
10.50	Kultura, informativna oddaja
10.55	Aktualno: 20 let HOSPICA Velenje
11.55	Po Slakovi poti 2016, posnetek 2. dela
13.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
14.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
14.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Spin show, posnetek prireditve
19.30	Videospot dneva
19.35	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Vikend, Ans. Potep
21.15	Napovedujemo
08.10 Preigravanje in kuhinja, kratki
dok, f., pon. 08.30 To bo moj poklic:
Elektroinštalater, 02. del 09.10 Ruska kapelica - elegija pod
Vršičem, dok. f. 10.15 Dobro jutro 13.05 Ljudje in zemlja, izob. odd. 14.15 Polnočni klub: Nad mestom se dani
15.50 Nogomet - vrhunci SP do 20 let 16.30 Nogomet - kvalifikacije za SP
2018: vrhunci nedeljskih tekem 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Pri Slonovih, ris. 19.10 Tabaluga, ris., pon. 19.30 Studio kriškraš, odd. za otroke, pon.
19.50 Vetrnica: Ropotulja 20.00 Svetovni popotnik: Prva
svetovna vojna - zahodna fronta 20.55 Goljufija, dan. nad. 22.00 Sanje o prihodnosti, fr. dok., 23.00 25. svetovno prvenstvo v
rokometu, povzetek 23.55 Nogomet - vrhunci SP do 20 let 00.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
24UR, pon. OTO čira čara Zelena luč, ris. Lena Lučka, ris. Viking Viki, ris. Winx klub, ris. Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR
Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.15 1.50
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo
10.05	2488. VTVmagazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pop Corn, Challe Salle, Trkaj
17.55	Napovedujemo
21.20	Pop Corn, Challe Salle, Trkaj
22.20	Jutranji pogovori
23.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.15	Videostrani, obvestila
18.00	Pet prijateljev na razpotju
Evropskega parlamenta
18.30	Regionalne novice
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Aktualno
21.00	Regionalne novice
21.05	Po Slakovi poti 2016, posnetek 2. dela
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
06.30	Otroški kanal
07.00	Minka, ris.
07.05	Penelopa, ris.
07.10	Kravica Katka, ris.
07.15	Biba se giba, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Čarli in Mimo, ris., pon.
07.55	Hrček Miha, ris., pon.
08.00	Vetrnica, pon.
08.05	Martina in ptičje strašilo, pon.
08.10	Ali me poznaš: Jaz sem lipa, pon.
08.35	To bo moj poklic: Kamnosek, 1. del
09.20	Leteči človek, dok. f.
10.30	Utrinek: Plaktivat
11.00	Hišica v preriji, am. nad.
11.45	Halo TV
12.35	Dobro jutro
14.55	Dober dan
15.40	Slovenski pozdrav, zab. odd.
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV
18.55	Pri Slonovih, ris.
19.05	Tabaluga, ris.
19.30	Ribič Pepe, pon.
20.00	Človek, fr. dok., pon.
20.55	Prava ideja: Uroš Macerl
21.30	2Cellos v puljski Areni, pon.
23.00	Noč živih mrtvecev, am. f., pon.
00.40	Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
6.00
7.00
7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.15 2.50
24UR, pon. OTO čira čara Zelena luč, ris. Lena Lučka, ris. Viking Viki, ris. Winx klub, ris. Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR
Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau Preverjeno 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Aktualno
11.05	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Na obisku ... pri Zvonetu Čebulu
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike!
18.40	Videospot dneva
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2489. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Dotiki gora: Obel kamen mimo okna
20.50	Napovedujemo
20.55	Ptuj 2016, posnetek 3. dela
festivala
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.35	Videostrani, obvestila
05.40 Kultura
05.45 Odmevi
07.00 Dobro jutro, poročila
11.15 O živalih in ljudeh, izob. odd.
11.45 Platforma: Bienale
industrijskega oblikovanja 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: dr. Anton Velušček 14.35 Duhovni utrip: Reka življenja 15.00 Mostovi , odd. TV Lendava 15.30 Male sive celice: Znane
osebnosti, kviz, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.05 Pot v Carigrad, francosko-
belgijski f. 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Gutenberg - najslavnejši tiskar
vseh časov, fr. dok. odd. 00.40 Turbulenca, izob. odd., pon. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Po Sloveniji, pon. 02.10 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon. 03.05 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal
07.00 Minka, ris.
07.05 Penelopa, ris.
07.10 Kravica Katka, ris.
07.15 Biba se giba, ris.
07.40 Vipo, ris., pon.
07.50 Čarli in Mimo, ris., pon.
07.55 Nočko: Mačka in miš, Krokar in
mačka, Lisjak in osel, pon. 08.10 Plesoče življenje, dok. f., pon. 08.25 Aktivatorji, pon. 08.35 Kanape, odd. TV Lendava 09.05 To bo moj poklic: Kamnosek, 2. del
09.50 10 domačih
10.35 City folk - Obrazi mest: Praga
11.00 Hišica v preriji, am. nad.
11.45 Halo TV
12.35 Dobro jutro
15.15 Dober dan
16.15 Prava ideja: Uroš Macerl
17.00 Hišica v preriji, am. nad.
18.00 Halo TV
18.55 Pujsa Pepa, ris., pon.
19.00 Vila Mila, ris.
19.10 Pri Slonovih: Izlet v gozd, ris.
19.20 Stroji, igrane zgodbe, pon.
19.30 Srečo kuha Cmok, kulinarika za
otroke, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Švica : Slovenija, prenos iz Schaffhausna 21.45 Bleščica, odd. o modi 22.20 NLP: razkritje, am. dok. 23.10 Presenečenja, pon. 00.00 Glasbeni spoti 01.00 Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Švica : Slovenija, posnetek izSchaffhausna 02.35 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00
7.00
7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.35 0.30 1.20 1.55
24UR, pon. OTO čira čara Zelena luč, ris. Lena Lučka, ris. Viking Viki, ris. x kl
Winx klub, ris. Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR
Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer
Vopun v ntiirnilcistij Lov na morilca 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.00 Napovedujemo
10.05 2489. VTV magazin
10.25 Kultura, informativna oddaja
10.30 Pet prijateljev na razpotju
Evropskega parlamenta 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobrojutro, ponovitev 16.55 Aktualno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (207) 18.20 Žogarija (5) 18.50 Regionalne novice 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Pogledi svetniške skupine SD na
dogajanje v MO Velenje 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn, DMP, Mark Bogdanovič,
ponovitev 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, S. 6. 2017, barve: CM K, stran 21
S. junija 2017
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček

ŠRAMKOVA, Jana: Hruškadottir
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta
Hruškadottir oziroma »hči hruške« je prefi-njena pripoved dekleta Veronike. Izraz dottir izvira iz islandščine, nad katero je navdušena mlada dijakinja tretjega letnika gimnazije. Oče ji je ob rojstvu, preden ju je z materjo zapustil, posadil hruško, pod katero se je z leti nabralo mnogo spominov, večinoma bolečih. Osamljeno dekle nima prave prijateljice, dokler ne spozna živahne in zgovorne Madle. Preko nje se začne družiti tudi z nje-
no družino, ki jo s svojo očarljivostjo, toplino in odprtostjo popolnoma posrka vase. Sčasoma ji pomeni pravi vir pozitivne energije. Nato se zgodi tragična nesreča, ki Veroniko pahne v brezno samote. Praznino, ki se pojavi v njej, še poglablja neizpolnjenost prepovedane ljubezni. Večplastna zgodba nam postavi kup vprašanj, na katere iščemo odgovore še mnogo po tem, ko smo knjigo že prebrali.
Na vprašanje, kako se imam, res ne odgovarjam rada. Predvsem zato, ker bi to prav rada tudi sama vedela, vendar mi je le redkokdaj jasno. In če mi je že, potem toliko bolj ne čutim potrebe, da bi to komu zaupala.
ZUPAN, Robert: V iskanju prave vrednosti
od - Odrasli / 821-94 - Spomini
Impresivna in spodbujajoča pripoved moškega, ki je v ranem otroštvu zbolel za sladkorno boleznijo tipa 1. To poenostavljeno pomeni, da trebušna slinavka ne proizvaja več inzulina in zato ga je potrebno celo življenje dovajati na drug način, z injekcijami ali z inzulinsko črpalko. Avtor nam na odkrit
način pove, kakšno presenečenje in šok je bil zanj in za njegove najbližje, ko je dobil diagnozo. Življenje se mu je postavilo na glavo, ampak - šlo je naprej. In ne le, da s to boleznijo normalno živi, na neki način mu predstavlja celo izziv v postavljanju svojih meja. Robi je človek, ki osvaja gorske vrhove kot za šalo, med drugim je osvojil tudi Mont
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 8.6. Biotržnica
•	Petek, 9.6. od 14.00 dalje Kmečka tržnica,
•	Nedelja, 11.6. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Potovanje male plastične vrečke
•	18.6. lutkovna predstava - ob 13 uri - Butalski policaj, cefizelj in pek v iz-
Blanc. Že dvakrat. V zraku se počuti kot ptica. Jadralno padalo je njegov zaveznik, ko se želi naužiti pogleda od zgoraj. Voda pa je sploh njegov element. Kot otrok je treniral plavanje, sedaj je strasten potapljač. In je verjetno edini diabetik tipa 1, ki ima potapljaško licenco pri mednarodni potapljaški zvezi za zahtevne potope. Je tudi zagnan kolesar, med drugim je za njim dirka RAAM, 'najtežja kolesarska preizkušnja na svetu. In vse te podvige mora večkrat dnevno kombinirati s pravimi vrednostmi sladkorja v krvi ... Nikoli ne recite: »Tega ne zmorem.« Recite: »Tega še nisem storil.«
MACLAINE, Shirley: Camino
od - Odrasli / 13 - Filozofija duha
Camino Shirley Maclaine je ena od prvih knjig na to temo v slovenskem jeziku, prvič je izšla v letu 2001. Znana igralka v njej opisuje svoje romanje po znani španski Jakobovi poti. V svojih šestdesetih letih se je odpravila na skoraj 800 kilometrov dolgo potovanje. Camino se prične v Franciji ter prek Pirenejev vodi v Santiago de Compo-stela. Speljana naj bi bila točno pod Rimsko cesto in že stoletja velja za pomembno duhovno in telesno preizkušnjo. Med drugimi naj bi jo bili prehodili tudi sv. Frančišek Asiški, Karel Veliki, Dante Alighieri ... To potovanje je bilo za Shirley velik izziv, ne le fizično, ampak tudi duhovno. Med potjo so se ji med globokim samospoznavanjem razkrile tudi skrivnosti človeške rase. Kaj pravzaprav pričakujem, da se mi bo zgodilo na tem romanju? Noben romar ali romarka, s katerim sem se pogovarjala, mi ni znal pojasniti, kaj je njegov oziroma njen razlog za pešačenje po Caminu. To je bil vsak večer predmet pogovora v refugi-ju. V vsakem od nas se je prebudil nekakšen vzgib, skoraj nuja, ki ga je gnala, da je opustil vse drugo, se odtrgal od vsakdanjika in prišel v Španijo, nihče pa ni natanko vedel, zakaj. Nekateri so dejansko pobegnili na Camino, nihče pa ni razumel razlogov svoje duše. Opraviti smo imeli z nečim globljim od sedanjega hipa, in vsi smo razpravljali o tem.
LANDA, Mariasun: Moja roka v tvoji
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta
Xavier je trinajstleten fant, ki je v prometni nesreči izgubil očeta, še preden se je sam rodil. Odrašča z mamo, ki mu skozi otroštvo pomaga pri razumevanju sveta, kar naenkrat pa ne ve, kako naj mu pove za novega partnerja. Karlos je profesor, vendar kljub temu ne najde stika z Xavierjem. Do njega se obnaša mnogo preveč pokroviteljsko. V svojih težavah se trinajstletnik ne more opreti na nikogar. Oče je le podoba na sliki v jedilnici, prijatelj Anton je na počitnicah v Navari, prijateljica Idoia pa uživa nekje na Ibici v Sredozemskem morju. In ravno zaradi tega trinajstletnik sklene zbežati od doma. Za postojanko si izbere zapuščeno pastirsko kočo v gorah sredi gozda, ki sta jo s prijateljem Antonom nedavno obnovila ... "Srček, danes pridem pozno, ali ne bi bilo bolje, da prespiš pri babici?" In jaz, glavni bedak, sem bil super vesel, ker mi pri babici pustijo gledat televizijo, dokler hočem ... Oh, kakšen kreten sem bil! Jaz sem gledal televizijo, ona pa se je medtem zabavala s fantom. S fantom, ki govori čao! S tem važi-čem je hodila v kino, na večerjo ali plesat, medtem ko je bil njen sinček parkiran pri babici. Krasno! Ime mu je Karlos. Čarli. In je velik, štorast in očalar. Eden tistih, ki nosijo očala le zato, da zgledajo bolj zanimivi, pametni in se bahajo, da so profesorji, ti pa se ob njih počutiš kot kakšen bizgec ...
a Stanka Ledinek
vedbi gledališča Makarenko Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kar-tingu na vrhnjem parkirišču: torek--petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 8. junij
13.30 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni krožek 17.00 Domačija Lumperček
5. srečanje Društva upokojencev in KS Vinska Gora 17.00 Zlati kotiček, Mercator center Odprtje razstave slik Roseme Mukanovič 17.00 Galerija Velenje
Družinska urica v Galeriji Velenje, spoznavanje razstav Inventura 17 in Prehodi 17.30 Vila Bianca
XVI. Lirikonfest Velenje, več dogodkov
18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Večeri v amfiteatru, Pihalni orkester premogovnika Velenje 19.00 Vila Bianca
XVI. Lirikonfest Velenje, slavnostna podelitev Lirikonovih nagrad 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Agata Simnik Zgonec: Čista ljubezen v srcu, predstavitev knjige 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert dijakov vzporednega izobraževanja 20.00 Mozaik bar
Big band Konse Klagenfurt, koncert
Petek, 9. junij
9.00 Med stavbo Farmin in zdravstvenim domom
EU projekt, moj projekt 2017 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Nova muzika v New Yorku, predstavitev knjige v interaktivni debati
19.00 Restavracija Jezero
Petkova plesna noč ob jezeru
19.00 Terasa Vile Herberstein
Kulinarični večer z nastopom Majde in Marjana Petana 20.00 eMCe plac
Mihajlov trio - predstavitev plošče in Jammocrats
Sobota, 10. junij
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Veselo v poletje, Mestna tržnica s spremljevalnim programom 8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 9.00 Letni kino
CentopeCup Slovenija 2017, mednarodni turnir v petanki 15.30 Plešivec
Otvoritev kanalizacije Plešivec 16.00 Športno igrišče pri šoli v Plešivcu 120-letnica podružnične OŠ MPT Plešivec
18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Na drugi strani vrat, zaključna produkcija Plesnega studia N 20.00 Lago Caffe - Camping Jezero El flamenco?, prikaz špansko-ciganske kulture skozi flamenco 20.00 Fbunker, podhod pri Vili Bianci Pesh - mimo, odprtje fotografske razstave Gorana Petraševiča
Nedelja, 11. junij
13.00 prostori KAC, Efenkova 61 b
Vegetarijansko kosilo, ki spodbuja zdravje
Ponedeljek, 12. junij
13.00 Razstavišče Gorenje
Pogovor z akademskim slikarjem Tugom Šušnikom 19.00 Glasbena šola Velenje
Zvezdica zaspanka, baletna predstava
Torek, 13. junij
17.00 Vila Rožle
Torkova peta: Zanimivi baloni 19.00 Vila Bianca
Koncert učencev Glasbene šole GVIDO
Sreda, 14. junij
17.00 Knjižnica Velenje, preddverje
Zeliščarna 18.00 Galerija Velenje
Uršula Skornšek in dijaki, sproščen pogovor z avtorji aktualnih razstav 19.00 Glasbena šola Velenje
Zvezdica zaspanka, baletna predstava
ŠOŠTANJ
Petek,9. junij
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
Ponedeljek, 12. junij
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
11.15 Mestna knjižnica Šoštanj Branje je potovanje18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski turnir
Torek, 13. junij
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Predavanje: Letalstvo v Šaleški dolini v času druge svetovne vojne
Sreda, 14. junij
14.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 9. junij
18.00 Športni park Šmartno ob Paki Tradicionalna nogometna tekma med Klubom 81 in ekipo iz Beograd
19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Večer slovenskih popevk, letni koncert MePZ Šmartno ob Paki z gosti
Nedelja, 11. junij
9:00 Martinova vas
Priprava jedi na prostem -»Enolončnice in štruklji«
Ponedeljek, 12. junij
19:00 Hiša mladih - Sejna soba
Svetniška in poslanska pisarna SD
X V odpiralnem času MC Šmartno ob Paki, Hiša mladih Retrospektivna razstava ob 70-letnici začetkov delovanja DLT -AMD, vstop prost (do 5. julija)
Sreda, 14. junij
16:00 Hiša mladih - Sejna soba Računalniška delavnica
9. junija, ob 15.:1G, polna luna (ščip)
Prislanova Potovanja
Šoštanj, 8. junija - Nocoj ob 19. uri bodo v Mestni galeriji Šoštanj odprli razstavo Vinka Prislana, ki živi in ustvarja v Radencih. S slikarstvom se je začel ukvarjati leta 2006. Na svoji ustvarjalni poti je imel veliko različnih mentorjev, pri katerih se je izpopolnjeval v tehniki, kompoziciji in tudi v likovno teoretičnih pogledih. V teh letih je ustvaril več kot tristo likovnih del, prva leta z oljnimi barvami, kasneje pa večinoma z akrilnimi barvami in v mešani tehniki na srednje velikih in večjih formatih. Do sedaj je svoja dela, ki so predstavljala različne vsebinske opuse, razstavljal na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. V Šoštanju se bo predstavil s ciklom Potovanja - Voyages.
Večer slovenskih popevk
Šmartno ob Paki - Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki bo jutri (v petek) ob 19. uri pripravil v tamkajšnji dvorani kulturnega doma letni koncert. Poimenovali so ga Večer slovenskih popevk.
Mojca Polak Rožič, predsednica zbora, je povedala, da gre sicer za tradicionalni do-
godek z izjemo lanskega. »Lani smo se v Kulturnem društvu Šmartno ob Paki odločili za velik projekt Lumpacij Vagabundus in koncerta nismo pripravili. Letos prakso nadaljujemo.«
Na koncertu bodo poleg pevcev in pevk mešanega zbora nastopili še mladinski pevski zbor ter plesna skupina tamkajšnje osnovne šole ter ansambel Zažur in pevka Nina Kač s pianistom Urbanom Gra-benškom.
Na drugi strani vrat
Velenje, 10. junija - V soboto ob 18.00 bo v domu kulture Velenje že 24. zaključna produkcija Plesnega studia N Velenje. Na odru se bo v nizu plesnih miniatur z naslovom »Na drugi strani vrat« zvrstilo preko 100 mladih plesalk.
Plevnik v Šoštanju
V Mestni galeriji Šoštanj bodo danes zvečer odprli razstavo Potovanja slikarja Vinka Prislana, ki živi in ustvarja v Radencih. Na odprtju sodeluje Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, besedo o avtorju in njegovem delu pa bo prispeval Matija Plevnik.
a bš, tp
Val 202 praznuje tudi v Velenju
Drugi program Radia Slovenija praznuje že 45 let delovanja. Rojstnodnevni teden Vala 202 bo s številnimi programskimi in spremljevalnimi dogodki potekal med 12. in 18. junijem. V tem tednu bo svoj jubilej obeležil s številnimi posebnimi, nadgrajenimi dnevnimi oddajami, ki bodo predrugačene, prežete z dodano vrednostjo, torej »special«. Večerni program
Val 202 bo svoje praznovanje obeležil tudi na številnih večernih dogodkih. Spremljevalni koncerti pa bodo namenjeni zgolj najbolj zvestim poslušalcem Vala 202 oz. najzvestejšim oboževalcem glasbenih zasedb.
Del tega dogajanja bo možno doživeti tudi v Velenju, saj se v ponedeljek v eMCe Velenje ob 20. uri obeta carski praženec, začinjen s kroniko betona in velenjskega vsakdana. To bo koncert treh znanih velenjskih MC-jev, Em-keja, Mriga & Gheta in Mirka. Dogodek bosta povezovala Jernej Sobočan in Andrej Karoli.
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
MUMIJA
The Mummy, akcijska fantazijska pustolovščina, 120 minut (ZDA) Režija: Alex Kurtzman Igrajo: Tom Cruise, Sofia Boutella, Annabelle Wallis, Jake Johnson, Courtney B. Vance, Russell Crowe Petek, 9. 6., ob 21.45 Sobota, 10. 6., ob 19.45 Nedelja, 11. 6., ob 18.00
PETERICA
Five, komedija, 102 minuti (Francija) Režija: Igor Gotesman Igrajo: Pierre Niney, Francois Civil, Igor Gotesman, Margot Bancilhon, Idrissa Hanrot, Michele Moretti, idr. Petek, 9. 6., ob 19.45
Sobota, 10. 6., ob 22.00 Ponedeljek, 12. 6., ob 17.30
VRABČEK RICHARD
Richard The Stork, sinhronizirana animirana avantura, 85 minut (Luksemburg, Belgija, Nemčija, Norveška, ZDA) Režija: Toby Genkel, Reza Memari Slovenski glasovi: Dejan Krupic, Goran Hrvacanin, Mario Culibrk, Boža Čož, Andrej Kušar, Uroš Buh, idr. Petek, 9. 6., ob 18.00 Sobota, 10. 6., ob 18.00
SLUŽKINJA
Agassi, triler, 105 minut (Francija, Nemčija)
Režija: Olivier Assayas
Igrajo: Kristen Stewart, Lars Eidinger, Sigrid Bouaziz, Anders Danielsen Lie, Ty Olwin
Petek, 9. 6., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 10. 6., ob 19.30 - mala dvor. Nedelja, 11. 6., ob 19.00 - mala dvor.
SMRKCI: SKRITA VAS
The Smurfs: The Lost Village, sinhronizirana animirana komična avantura, 90 minut (ZDA) Režija: Kelly Asbury
Slovenski glasovi: Katja Ajster Kataya, Primož Vrhovec, Janez Hočevar Rifle, Jernej Kuntner, Miha Rodman, Jan Bučar, Tina Gorenjak, Maša Tiselj, Ajda Toman idr. Nedelja, 11. 6., ob 16.00, 3D - otroška matineja
1GG METROV
100 metros, komična drama, 108 minut (Španija, Portugalska) Režija: Marcel Barrena Igrajo: Dani Rovira, Karra Elejalde, Alexandra Jiménez, Maria de Medeiros, Clara Segura, David Verdaguer, idr. Nedelja, 11. 6., ob 20.30
DRUŽINSKI ČLOVEK
A Family man, drama, 108 minut (Kanada, ZDA)
Režija: Mark Williams Igrajo: Gerard Butler, Alison Brie, Willem Dafoe, Gretchen Mol, Alfred Molina, Dylan Roberts, idr.
Ponedeljek, 12. e., ob 2G.GG - filmsko gledališče
■
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»'WAS
S. junija 2017
Nagradna križanka Mobtel
STARO ZA NOVJP
SESTAVIL PEPS
ANGLEŠKI PEVEC (JOHN)
ZBIRKA POSUŠENIH, UREJENIH RASTLIN
ULTRAZVOČNI GLOBINO-MER
Prinesi star, a delujoč aparat, brez počenega ekrana, in ga unovči pri nakupu novega ob vezavi!
NaS ČAS
STRNJENA SKUPINA STAVB (ARH.)
RISTO SAVIN
NaS ČAS
CERKVENI ZBOR
LOK
V
MATEMATIKI
TVEGANA NAPOVED, IGRA NA SREČO
KDOR JE POGREŠAN
KONJSKI TEK
DODATNI TISK NA ZNAMKI
REKA NA PELOPONEZU, EVROTAS
ZAPOREDNI . ČRKI
LETEČI ZMAJ, KUŠČAR V TROPSKI AZIJI
EGIPČANS. BOGINJA
VNETJE ŽIVCA V KRIŽU
PARTIZANSKO IME HEROJA IVANA LIKARJA
PRIPADNIK KAVKAŠ-
KEGA NARODA
ZDRAVILO (KNJIŽ.)
IVAN KOVAČIČ
VRSTA MAMILA
ANGLEŠKA TOVARNA MOTOCIKLOV
B
IUGOSLOVANS. LJUDSKA ARMADA
JAPONSKA NAMIZNA IGRA
TANKA KOVINSKA ALI LESENA PLOŠČICA
OSEBNI ZAIMEK
PRIPRAVA ZA DELANJE LUKNJIC
u
STANJE OGOLELE-GA DREVJA
TOVARNA GOSPODINJ. APARATOV V
LJUBLJANI
DESTILAT PREMOGA, KATRAN
DVOBOJ Z MEČI PRI JAPONCIH
AMERIŠKI IGRALEC-JAMES
Nagrajenci križanke »Avto Shop Podgoršek«, objavljene v tedniku Naš čas dne 25. maja 2017, so:
Miran Gajšek, Šalek 93, 3320 Velenje; Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoštanj; Gregor Rupnik, Šercerjeva 10, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: EUROSERVIS ŠOŠTANJ
radio VELENJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz

KMETIJSKA ZADRUGA
tššgr
ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
*	h	03 898 49 70 www.kz-saIeskadolina.si
Terme Zreče
Zdravnica svetuje ...
Vodja Zdravstva v Termah Zreče Neža Strniša, dr. med.,
specialistka fiziatrije in rehabilitacijske medicine
Zgodnje odkrivanje raka na dojkah omogoča učinkovitejše zdravljenje.
Podobno kot v večini razvitih držav je tudi v Sloveniji rak dojk najpogostejši rak pri ženskah. Vsak peti nov primer raka pri ženskah je namreč ravno rak dojk. Letno jih odkrijemo okoli 1300. Rak dojk ni izključno bolezen žensk. Med obolelimi je tudi do 2 % moških.
Zgodnji rak dojk je omejen na dojko in pazdušne bezgavke. Tipična klinična slika obsega trdo, grčasto in praviloma nebolečo zatrdlino v dojki. Značilna je udrta koža nad zatrdlino, lahko pa tudi uvlečena bradavica, če raste tumor pod bradavico. Tipne so lahko povečane pazdušne bezgavke. Tudi izcedek iz dojk sodi med zgodnja znamenja raka dojk.
Specialistična ultrazvočna preiskava dojk je primerna za odkrivanje tipljivih zatrdlin pri ženskah, ki so mlajše od štirideset let, saj je takrat struktura dojk gosta in z mamografijo slabše pregledna. Preiskava je pomembna tudi za razjasnitev mamografsko vidnih nepravilnosti pri ženskah po štiridesetem in petdesetem letu, ki opravljajo mamografijo.
Z ultrazvočno preiskavo natančno razlikujemo določene spremembe žleznega tkiva, kar pri mamografiji ni mogoče. Ultrazvok nam zelo dobro pokaže vsebino mlečnih vodov, kar nam pomaga pri morebitnem izcedku iz bradavice in pregledu pazdušnih bezgavk. Preiskavo lahko naredimo ne glede na menstruacijski cikel. Zelo pomembno je, da je danes možnost ozdravitve zelo velika, če je rak odkrit v zgodnji fazi. Preventivno ali ob morebitnih težavah vam svetujemo pregled v specialistični ultrazvočni ambulanti za preiskavo dojk (UZ), ki jo lahko opravite v Termah Zreče.
Informacije in naročanje:
od ponedeljka do petka od 12.00 do 16.00 T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu
re™
FM^II1 ':1'i26ES
'Stražar
I
IUIMNECENE -GNOJILA UREA "HS.
UGODNPONSTOOKOONAIHEDBA OKOPAWIBIJEKORÜ1I KMETIJSKIH STORITEV ŽETEV ŽITA 031864341
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 29. maja do 4. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 29. maja do 4. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
RADIO VELENJE
J1 t.
Telekom lovenije
mmmmmm
Ujemite akcijo znižanih!
Izbrani mobiteli po izjemnih cenah.
Več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
Jj prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 19. 6. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

Zdravniški nasveti, gostja: Ana Šikman, dipl. med. sestra iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: zaščita pred soncem
ČETRTEK, 8. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 9. junija
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 10. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 11. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 12. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 13. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 14. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 29. maja do 4. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 29. maja do 4. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 8. 6. 2017, barve: CM K, stran 11
8. junija 2017
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
PRIDELKI
KRMNI JEČMEN, prodam. Gsm: 041 579 887
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
PRODAJA nesnic, v nedeljo, 11. 6., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202, Gsm: 041 442 162 OSLIČKO staro 1. leto, prodam. Gsm: 041 258 811
RAZNO
NOVE ŠKARJE za živo mejo na bencinski pogon in ročno bencinsko kosilnico na nitko, ugodno prodam. Gsm: 051 770 782 BUKOVA DRVA, prodam. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 786 154 BUKOVA SUHA DRVA, ugodno prodam. Gsm: 031 517 415
DEŽURSTVA
ZD VELENJE
Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 10.6., 11. 6. - Para Kamche-va, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.
GIBANJE prebivalstva
Upravna enota Velenje POROKE
MEDARA HARI, Šoštanj, Kajuhova cesta 5 in IVENČNIK ANJA, Šoštanj, Kajuhova cesta 5, OMEROVIC JASMIN , Velenje, Kardeljev trg 2 in ČRNODOVSKI KATARINA, Gornji Grad, Novo Naselje 2, MAJ-
STOROVIC' DANIJEL, Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 6 in ŠABIC ADNANA, Velenje, Cesta Františka Foita 6
SMRTI
RAMŠAK MARIJA, roj. 1935, Velenje, Šercerjeva cesta 18
ZgoííTo se je...
od 9. 6. do 15. 6.
-	18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splošne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bližini pristanišča Kan-dla v Indiji; reševanje ladje se je končalo šele 11. avgusta 1998, ko so jo vlačilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zavarovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro železo in razrezana v Alangu
v Indiji;
-	10. junija 1912 je v Ljubljani
habit
nepremičnine
Hablt, ±0.0, Koroška 48, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, Šalek 75,1 m2, adaptirano 2015, P/4 nad., EI v izd. Cena: 83.000 €
Komunalno podjetje Velenje W ^—' 9 ■ HA I rafe T**	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
Dežurna ŠTEVILKA	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
	www.kp-velenje.si
Prodaja, hiša, samostojna: PAŠKA VAS, GORENJE, 135 m2, grajena 2016, v 3. podaljšani grad. fazi, z možnostjo izgradnje na ključ, 489 m2 zemljišča, EI ni mogoč. Cena: 120.000 €.
vec na . ... .
www.habit.si
umrl slovenski pesnik, duhovnik in arhivist Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 kaplan v župniji sv. Jurija v Skalah pri Velenju;
■	11. junija 1981 so vsi zbori velenjske občinske skupščine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva občinske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje, in se soglasno izrekli za to preimenovanje;
■	12. junija 1982, ko so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana Batiča, so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila že 26. krajevna skupnost v takratni občini Velenje;
■	13. junija 1982 so v Zavodnjah nad Šoštanjem svečano proslavili stoto obletnico delovanja osnovne šole v kraju;
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
Cerkev sv. Andreja v Šaleku (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
-	Geodetska uprava Velenje je junija leta 1984 izdala drugo dopolnjeno karto mesta Velenje, ki se je takrat imenovalo Titovo Velenje;
-	v nedeljo, 14. junija 1953, je velika večina prebivalcev Šaleške doline prisostvovala svečanosti ob otvoritvi velenjskega Turističnega jezera in restavracije Jezero, ki sta bila v znatni me-
ri urejena z udarniškim delom številnih Velenj-čanov;
-	14. junija 1977 so na Titovem trgu v Velenju postavili Titov spomenik, delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčica;
-	15. junija leta 1862 se je rodil župnik v škalski župniji sv. Jurija in dekan dekanije Šaleška dolina Ivan Rotner;
-	15. junija 1938 se je rodil častni občan Velenja, glasbenik, ravnatelj in pedagog mag. Ivan Marin ml.;
-	15. junija 1975 so v Šaleku proslavili 900-letnico obstoja vasi;
-	15. junija 1992 je bila uradna otvoritev velenjskega športno--rekreacijskega centra Jezero;
-	15. junija 1985 so v Šmartnem ob Paki zaključili obnovo doma kulture.
a Damijan Kljajič
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let
POGREBNE STORITVE
_ »USAR«
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije j
-	Organizacija pogrebnihs^=canosti
-	Prevoz in ureditev pHjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur/S'an
u
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, očim, dedi, brat in stric
FRANJO VEIT
1938 - 2017
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče. Iskrena hvala, da ste ga pospremili na njegovi poslednji poti.
Žalujoča žena Fanika
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da je tiho odšla
MARIJA RAMŠAK
hl. , , ..	29.1.1935 - 26.5.2017
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni kar druži nas.
So vezi močnejše.	Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v njenem
Brez pomena zanje so	življenju z mislimi, molitvijo stali ob strani, jo obiskovali in imeli
razdalje, kraj in čas.	radi ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
(Mila Kačič)
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi oče, dedi, tast,
stric in svak
HERMAN LEŠNIK
12. 1. 1931 - 23. 5. 2017
Zahvaljujemo se vsem, ki sočustvujete z nami in ste mu ob slovesu podarili cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. Mirku za opravljen obred, pevcem in gospe Stvarnikovi za ganljive besede ob slovesu. Iskrena zahvala zdravnikom ZD Velenje dr. Grošlju, sestri Turner in osebju bolnišnice Topolšica ter dr. Vernikouskayi za njeno pomoč v njegovih zadnjih trenutkih. Odšel je, v naših srcih pa ostaja vedno z nami.
Vsi njegovi
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 24
Mali čolnički brzeli po jezeru
Tekmovalci so s čolni na daljinsko vodenje odprli in končali tekmovalno sezono na Velenjskem jezeru - Tekma je štela tudi za svetovni pokal
Velenje, 4. junija - Društvo modelarjev Modelar Velenje je ob koncu minulega tedna na Velenjskem jezeru gostilo tridnevno mednarodno tekmovanje v vodenju čolnov na daljavo Im-bra League Endurance 2017, ki šteje tudi za pokal MO Velenje. Udeležilo se ga je več kot 50 tekmovalcev iz 11 držav, s tekmovanjem pa so odprli in hkrati končali sezono na Velenjskem jezeru. Zato, ker se bo kmalu začela kopalna sezona, mali čolnički pa se do jeseni umaknejo iz območja pod čolnarno.
Predsednik društva Modelar Janez Me-lanšek nam je tik pred nedeljskimi finalnimi tekmami povedal, da mednarodno tekmovanje za pokal MO Velenje, ki šteje tudi za tekmo svetovne modelarske zveze, organizirajo že več kot 30 let. Prvo tekmo v letošnji sezoni so imeli na Poljskem, v Velenju je bila druga. Le-
tos je bila večina tekmovalcev tujcev, zasedli so tudi vsa najboljša mesta. Tekmovalo je tudi 6 Slovencev, najbolje med njimi se je odrezal domačin Uroš Ško-flek, ki je v eni od kategorij zasedel 6. mesto. Sedaj tekmovalce čakajo še tekme na Madžarskem, Slovaškem in v Avstriji.
Društvo Modelar deluje že 53 let. V njem je aktivnih 18 članov, imajo pa tudi podružnico
v Preboldu, kjer imajo stezo za avtomobile na daljinsko vodenje. Na Velenjskem jezeru še vedno trenirajo v vožnji modelov čol-ničkov, ki jih člani izdelajo sami, vendar treningi niso le v času kopalne sezone. Ponosni so na svetovnega prvaka Julijana Golavška, pa tudi na Uroša Ško-fleka, ki prav tako niza dobre uvrstitve. »Sledimo svetovnemu trendu in eliti,« doda Melanšek. Ker gre za precej drag šport in hobi, so mladi, ki se pridružujejo društvu, predvsem družinski člani, sinovi in vnuki dolgoletnih članov.
a Bojana Špegel
Tekmovalci so tudi modelarji, saj modele čolnov, s katerimi tekmujejo, izdelajo sami. Zato verjetno še bolj z zanosom nastopajo tudi na tekmah.
Veselo v poletje
Velenje, 10. junija - Regijska Turistična zveza SAŠKA deluje dobro leto dni. Vanjo je vključenih 47 društev iz obeh Savinjskih dolin, Šaleške doline, Koroške in okolice Dobrne. To soboto med 8. in 13. uro bodo poskrbeli, da bo dogajanje v centru Velenja še bolj pestro kot sicer, saj na Cankarjevi ulici in ploščadi pod Cnetrom Nova pripravljajo prireditev »Veselo v poletje«. Predsednik TZ Saška Franc Špegel nam je povedal: »Trenutno v zvezi dokončujejo predstavi-
tveni film, ki bo prikazal pestro turistično društveno dogajanje v regiji. Sicer sodelujemo med sabo na prireditvah društev in na predstavitvah na sejmih. Naša osrednja prireditev bo prav sobotna Veselo v poletje.«
Na stojnicah se bodo predstavljala društva iz celotne regije, ki bodo vabila na njihove prireditve. Obiskovalci bodo lahko poskusili dobrote iz posameznih krajev, organiziran bo tudi voden ogled mesta Velenje.
Dogajanje bodo popestrili ljudski pevci in godci z Dobrne, Ponikve in iz Šempetra.
a bš
Adam za zgodnje odkrivanje demence
V presejalnem testu sodelovalo 45 članov Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje
Tatjana Podgoršek
Velenje od 29. maja - 2. junija
- Od 24. aprila do 7. julija poteka v Sloveniji projekt Adam -vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence. Pobudnik projekta je Blckb, družba za aplikativno nevroznanost, strokovna partnerja v njem pa Nevrološka klinika UKC in Medicinska fakulteta Ljubljana. Ekipa strokovnjakov ga izvaja v šestih slovenskih regijah. V Savinjski je bila vanj kot edina vključena Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje. Od ponedeljka do petka minuli teden je 45 njenih članov, starih od 60 do 90 let, opravljalo v prostorih zveze teste in meritve.
Uradne številke ne držijo
Po ocenah naj bi bilo v Sloveniji zbolelo za demenco več kot 32 tisoč ljudi, vendar - pravi Tisa Frelih, psihologinja iz Nevrološke klinike - uradne številke ne držijo. »Prav pri izvajanju projekta Adam ugotavljamo, da je veliko ljudi nediagnosticiranih, saj je med vključenimi v projekt kar nekaj s preddementnim ali dementnim stanjem.«
Nameni vseslovenskega projekta, pojasnjuje Anja Erjavec, bi-opsihologinja iz omenjene družbe, so trije: ozaveščanje širše in strokovne javnosti o naraščanju težav demence, izvajanje prese-jalnih testov spominskih in miselnih sposobnosti ter znanstvenoraziskovalno delo, usmerjeno v razvoj novih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod za diagnostiko demence. »Z zgodnjim odkritjem bolezni lahko z zdravili dvignemo kakovost ži-
vljenja, kar pomeni, da bolezen ne napreduje ali celo »naredi« kakšen korak nazaj.«
Na vprašanje, ali lahko izvajanje projekta vpliva na zmanjšanje števila obolelih za demenco oziroma se da bolezen preprečiti, pa je Frelihova odgovorila: »S presejalnim testom se bolezni
Sogovornici sta še povedali, da bodo vsi, ki so sodelovali v projektu, v roku treh mesecev dobili povratne informacije o rezultatih testov na dom. Pri tistih, ki bodo v mejah normale, bo pripisano priporočilo, naj nadaljujejo zdrav življenjski slog, pri tistih z negativno informacijo pa
Udeleženci projekta so reševali teste in meritve.
ne da preprečiti niti je ne moremo zdraviti. Kar počnemo, je, da ljudi diagnosticiramo, da lahko potem ti zgodaj ukrepajo v primerih pešanja kognitivnih sposobnosti, in sicer se vključijo v diagnostični postopek, dobijo primerna zdravila in s svojim življenjskim slogom poskušajo bolezen omiliti.«
bo odvisno od njih, ali bodo šli do zdravnika, ki mu bodo rezultati testa in meritev iztočnica za nadaljnje ukrepanje.
Črt Urbašek, podpredsednik Šaleške pokrajinske zveze Velenje, pa je povedal, da je sodelovanje v projektu odklonila blizu polovica povabljenih vanj.
>
Cilj projekta Adam je razviti učinkovit vsakoletni preventivni presejalni program za sistematično zgodnje odkrivaje Alzheimerjeve demence po vzoru programov Svit, Dora in Zora.
■
Dobra športna infrastruktura, dobri rezultati
V Rdeči dvorani lani povečali obisk in število večjih zabavnih prireditev - Obnova atletske steze že teče
Bojana Špegel
Velenje, 5. junija - Velenjski javni zavod Rdeča dvorana - športno rekreacijski zavod, je lansko leto posloval dobro. Kot vse kaže, bo tako tudi letos. Zavod je bil ustanovljen za zagotavljanje prostorskih pogojev za izvajanje tekmovalnega športa, delno pouka športne vzgoje in programa Športne zveze Velenje, skrbijo pa tudi za rekreacijo občanov. Upravljajo več športnih objektov in centrov; poleg Rdeče dvorane, zimskega bazena, športnega parka v Sončnem parku in mestnega stadiona tudi z novoodprtim smučarsko skakalnim centrom Velenje.
Direktor zavoda Marjan Klepec nam je v uvodu povedal, da so na vseh loka-
■
Leta 2016 so v Rdeči dvorani pripravili 14 večjih zabavnih prireditev, kar je največ v zadnjih 20 letih. Vsaj toliko jih bo tudi letos.
>
Lani so v Rdeči dvorani ŠRZ ustvarili 916.753 evrov prihodkov, odhodkov je bilo 904.281. Skoraj 25 % prihodkov so ustvarili na trgu.
cijah tako klubi kot občani dobro uporabili možnosti za šport in rekreacijo. »Večji del časa so naši objekti dobro zasedeni. V največjem, Rdeči dvorani, kar 60-odstotno zasedenost predstavlja tekmovalni šport, 23 % pouk športne vzgoje in športne zveze, 17 % pa rekreativci. V Rdeči dvorani smo lani zabeležili 9.018 ur zasedenosti. To seveda ne bi bilo možno, če ne bi imeli večnamenske dvorane, v kateri lahko hkrati vadi 5 različnih vadbenih skupin.« To je hkrati velika prednost, ki omogoča tako dovolj časa za treninge kot rekreacijo. Potreb je toliko, da bi lahko, če bi imeli prostorske možnosti, uredili še enega. Zgovoren je tudi podatek, da je bilo lani v dvorani 152 tekem in športnih tekmovanj. »Velenje ima dobro športno infrastrukturo, kar se kaže tudi z dobrimi rezultati naših športnikov in klubov,« ob tem poudari Klepec. Tudi nove skakalnice bodo gotovo pripomogle k še boljšim rezultatom mladih skakalcev. »Smučarsko skakalni center smo prevzeli v upravljanje že med gradnjo. Zagotavljali bomo finančne vire, prav zaradi vzdrževanja centra pa se bomo kadrovsko okrepili,« še izvemo. Ne vedo pa še, kakšna bo finančna konstrukcija de-
lovanja in vzdrževanja centra.
Zimski bazen zanimiv (tudi) za učenje plavanja
Tudi na zimskem bazenu so lani in v prvih petih mesecih letošnjega leta dobro poslovali. »Ugotavljamo, da se povečuje uporaba bazena za redne vadbe klubov in društev, ki pri svojih športih vključujejo treninge plavanja. Samo s treningi plavalnega kluba in njihovimi tečaji plavanja je bilo lani skoraj 19 tisoč 500 vstopov v bazen, šolarji so vanj vstopili skoraj 11-tisočkrat. Na koncu leta smo se približali številki 47.500 obiskov, kar je več kot tisoč obiskovalcev več kot leto prej, trend pa je dober tudi letos. Pri nas namreč tečaje plavanja opravljajo tudi Korošci in Savinjčani, lani pa je brezplačni tečaj plavanja obiskovalo 4.524 otrok,« pripoveduje Klepec. Letos poleti bodo bazen spet zaprli za mesec dni, da opravijo redno vzdrževanje, večjih naložb pa letos nimajo v načrtu. Želijo pa si, da bi lahko povečali prostore fitnesa, da bi lahko razvijali tudi dodatne programe. Bazen bo zaprt avgusta.
Na kotalkališču in v okolici, kjer je zrasel pravi rekreativni center, je obisk največji pozimi, ko tam obratuje drsališče. V zadnji sezoni ga je v 125 dneh
obratovanja obiskalo kar 25 tisoč obiskovalcev. »Lani smo dogradili dva nova objekta; večji je igrišče za odbojko na mivki, manjše pa rusko igrišče, ki smo ga končali konec leta 2016, zato je zaživelo šele sedaj, s toplejšimi dnevi. Novih naložb letos tu ne načrtujejo.
Atletska steza bo sodobnejša
Mestni stadion uporabljajo predvsem nogometaši, nogometašice in atleti. Na manjših igriščih pa pogosto rekreirajo tudi občani. Zanimiv je podatek, da je bilo lani tam odigranih več kot 180 tekem in tekmovanj. Tam pa je že stekla prva večja naložba letos. Začeli so obnavljati atletsko stezo - opravili bodo retoping steze - da bo ta do velikega mitinga že nared za vrhunske tekače. Vrednost del bo okoli 250 tisoč evrov. Druga večja naložba bo v Rdeči dvorani, kjer bodo v centralnem delu zamenjali razsvetljavo. Prilagodili jo bodo potrebam večjih športnih tekmovanj. Večja svetilnost je pomembna tudi za kvalitetnejše TV prenose tekem. Dela bodo opravili poleti, po 20. juniju. Izvajalec del je že izbran, dvorana pa bo nared, ko bodo športni klubi začeli priprave in treninge za jesensko sezono, saj naj bi dela trajala 30 dni.
Direktor Marjan Klepec: »V vseh športnih objektih obisk raste.«
■