raftala« platan« * gotovini.
roMunem* ttovtlk« S
Leto L
Tbrbovlje, 17. decembra 1948.
S tov. 42.
■V'— —________ ______ --"JglJB
Borba ara premog — za izvršitev letnega plana
Plan hočemo doseči in izoo niti ob l uho
Rudniki črnih revirjev v zaključni fazi borbe za plan
živela naša slavna junaška Jugoslovanska armada
22. decembra bodo vsi narodi Jugoslavije slavili dan jugoslovanske armade. Predsednik zvezne vlade maršal Tito je imenoval ta dan praznik naše vojske, ki smo jo vzljubili zaradi njenih velikih naporov in uspehov v NOB in vse do danes.
22. december je bil izbran za dan jugoslovanske armade zato, ker je bila na ta dan 1. 1941. ustanovljena
1.	proletarska brigada, prva enota naše vojske, ki se ie razvijala iz naših partizanskih odredov, se krepila, večala, borila in zmagala.
Naša armada je nastala v borbi Pirot: okupatorju in njegovim pomaga-čem-uarodnim izdajalcem. Rasla je na okupiranem ozemlju brez zaledja, brez tovarn ir1 brez orožja, rasla je v nenehni borbi in nastala na svojstven način ne na povelje od zgoraj, temveč so jo rodile življenjske potrebe našega delovnega ljudstva, ki ie ostalo do krivdi izdajalskih vladajočih klik pod fašističnim jarmom. Edina rešitev e bila v oboroženi borbi. Vsi pošten im zavedni delavci, kmetje in intell-genije so se odzvali klicu KP. vsi so se borili za neodvisnost domovine za sveto im pravično stvar.
Nastanek naše armade nam priča o slabitvi imperializma in dokazuje, da je mogoča tudi borba malih narodov da je možen uspeli proti nasiliu povsod, kjer so ljudstva prežeta z vero v svojo domovino in se z ratno ob rami bore za lepšo bodočnost.
Jugoslovanska armada je nova, dud ska, revolucionarna vojska, nova po Mejah in ciljih ter nam pomeni zve , sitega čuvarja pridobitev naše narodno osvobodilne borbe. Ljudstvo ljubi svojo armad«, saj je sad njegovih uaj-večjih del, za njeno izgraditev so dal življenje naši najboljši sinovi. Ljubezen ljudstva je bila dokazana že v NOB, ko sta ljudstvo im vojska bila eno, en sam boinj tabor proti fašistom. Pod vodstvom svojega vrhovnega komandanta maršala Tita, njenega inspira-torja in graditelja, je jugoslovanska armada osvobodila ljudstvo in se ovenčala z nevenljivimi venci slave im zmag. Ime tovariša Tita je nerazdruž-ljrv« povezano z nastankom in razvojem naše armade, z vsakim njenim uspehom im njeno zmago. Ponosni smo na jugoslovansko armado, ki je velika pridobitev narodno osvobodilne borbe. Dan jugoslovanske armade praznujemo ob zaključku drugega leta Titove petletke. Naše delovno ljudstvo je z ogromnimi uspelid dokazalo veliko ljubezen do domovine in Izvajanja planskih nalog. Tudi jugoslovanska armada, kovačnica novih ljudi, je po svojem delu in ustroju važen soustvarjalce petletke. Naša armada ie armada osvobojenih narodov, v njej dela in ustvarja cvet -našega ljudstva. Armada je hrbtenica vsega našega življenja, stražar naše neodvisnosti,, ki nam omogoča ustvaritev boljšega življenja naših narodov in zagotavlja socialistično ureditev naše domovine pod vodstvom tovariša Tlita.
Rudniki črnih revirjev bijejo poslednjo borbo za izvršitev drugega leta petletnega plana. Rudarji rudnika Trbovlje, Zagorje im Hrastnik so na pro: izvodilih konferencah in masovnih' sestankih sprejeli obvezo in obljubo, da bodo v mesecu decembru delali vse dni, da dosežejo plan. Treba bo še mnogo naporov in dobre volie. da bo
Rudaril na odkopu
plan dosežen. Da pa imajo rudarji zasavskega bazena dovolj dobre volje, nam pričajo številke, ki nam kažejo, da se plansko delo dnevno dviga in Izboljšuje. Tako je rudnik v Trbovljah do H), decembra presegel za 0.2 % letni plan, rudnik v Zagorju se bliža izpolnitvi z 99,2 %, rudnik V Hrastniku pa z 96,3%. Celoten bazen je izpolnil do 10. decembra 99.1 % letnega plana. Da bi v mesecu decembru ne ostal neizkoriščen niti en dan, so bile sklicane konference na sedežu republiškega odbora rudarjev v Trbovljah, v ta namen pa izdelan podroben plan in načrt, kako naj bi se pristopilo k delu. širša proizvodna konferenca, ki se je vršila v Trbovljah v četrtek 9. decembra ob navzočnosti tehničnega osebja, uprave sindikata, funkcionarjev sindikalnih pododborov in aktivistov, je dala vzpodbudo za medsebojno tekmovanje med posameznimi obrati. Po-ediine številke so si medsebojno napovedale tekmovanje, poleg tega pa je tehnično osebje na vseh treti obratih trboveljskega rudnika osnovalo svoje
številke, na katerih bodo delali v mesecu decembru in s tAn pripomogli k izvršitvi in preseganju letnega plana. Tem številkam, katere je osnovalo tehnično osebje na Zapadnem in Vzhodnem obratu ter obratu na Dobrni, pa se bodo priključili ostali sindikalni funkcionarja in aktivisti Osvobodilne fronte. Še nikoli ni bilo med rudarji trboveljskega rudnika takega navdušenja in volje za dosego plana, kot v teni najtežjem letu petletnega plana. Do 10. decembra je dosegel in prekoračil rud-iik Trbovlje mesečni plan za + 4,7 %.
Da rudarji razumejo potrebo podreti napore, nam dokazuje širši masovni sestanek rudarjev, ki se je vršil v petek 10. decembra v Delavskem domu v Trbovljah. V veliki dvorani Delavskega d dni a sl opazil rudarje in /ene delavke, ki so po referatih predsednika rud. podružnice tov. Okorna, tov. Heglerja Jožeta in direktorja trboveljskega rudnika tov. Rička Antona dali obljubo, da bodo v mesecu decembru delali vse dni, da dosežejo in presežejo plan. Na poziv srbskih rudnikov, ki pozivajo v rudnike v državi la tekmovanje za široko potrošnjo . - dneh od 19. do 26. decembra, so rudarji rudnika Trbovlje sprejeli poliv in ukrenili vse potrebno, da v tem tekmovanju dosežejo čim višjo pro-zvodnjo. Na tem sestanku je bilo govora o zboljšanju uredbe o plačah rudarjev, kakor tudi o 13. plači, katero bodo dobili vsi rudarji, ki delajo že 10 let v rudniku, zunanji delavci pa bodo prejeli polovico mesečne plače. Rudarji, ki se zavedajo, da so vsi ukrepi, katere podvzema ljudska oblast za zboljšanje njihove življenjske ravni, v njihovo korist, so se strinjali s predogom in sprejeli sklep, da bo vsakomur, kdor bo imel v času od 10. do 31. decembra samo en neupravičen izostanek, odpadla 13. plača. Ta ukrep so pozdravili in izjavili, da bodo napeti vse sije, da iizvrše obljubo, ki so jo dati maršalu Titu, da dosežejo letni plan. Besede, katere ie naglasil
maršal Tito ob svojem obisku v Trbovljah, ki je dejal, da je rudarstvo ena najvažnejših panog v industriji, so si zapomnili, zato tudi tekmujejo in dnevno izvršujejo planske naloge.
Enako poteka borba za dosego piana v rudniku Zagorje, kjer je uprava rudnika in rudniški Komite KP znat pravilno oceniti situacijo ter so že prve dni v decembru ukrenili vse potrebno, da bi se dvignila proizvodnja. Na širši proizvodni konferenci, ki se ie vršila v četrtek 9. decembra, je bil sestavljen podrobni načrt za vse obrate, tretjine in številke. Navzoči udarniki, sekretarji obrattnih birojev, ter sindikalni funkcionarji so v diskusiji podati umestne predloge, ki bodo brezdvomno zelo koristili v bitki za dosego plana. Sprejeli so obvezo, da bodo poleg rudarjev, ki bodo delali vse dneve, delali tudi člani KP in Osvobodilne fronte, ki bodo s prostovoljnim delom pripomogli, da bodo vsa delovišča 100% zasedena vse dni v mesecu decembru. Izdelan je bil načrt, po katerem so na vsakem obratu odgovorni po trije, vsak za svojo tretjino, ki bodo v stalnem stiku s številkami na deloviščih, po drugi« strani pa tudi z upravo. Poskrbljeno je. da bodo tudi na zunanjih obratih pravočasno pripravljali vse, da bodo lahko v redu izvrševati prevoz premoga in obratno celoten dovoz potrebnega materiala. Za 12. december so si posamezni obrati napovedali medsebojno tekmovanje, v čimvečji produkciji tega dne. Tako so udarniki obrata Podstrane napovedali tekmovanje obratu Kotredež. Obrat Kisovec je pozval na tekmovanje obrat Šeinnik. Obrat Kotredež pa je za 12. december pozvat na tekmovanje vse obrate rudnika Zagorje. To tekmovanje ne bo veljalo le za 12. december, ampak se bo nadaljevato ves mesec, vsak obrat pa hoče biti prvi. Uprava rudnika Zagorje je razpisala za najboljšo brigado, ki bo dosegla najvišji od kopni učinek in opravila vse dnine do konca leta, prav lepe nagrade.
Prva nagrada znaša 20.000 dinarjev, druga 15.000 dinarjev, tretja 10.000 dinarjev in četrta 5000 d nariev. Da pa
Pobil vozički premoga gredo tia scparaciio
brilo imeli vsi rudarji pregled med potekom tek mo vami a, so postavljeni na obratih grafikona, iz katerih je razvidni), katera- obrati s« dnevno nad planom dn kateri pod planom. Obrati in številke, ki plana ne bodlo dosegale, bodo imele za taisti dan na grafikonu znamenje polža, obrati, ki ga bodo dosegali, znamenje pešca, obrati, ki ga bodo visoko presegli, pa bodo imeli znak letala. Mestni in rudniški komite KP pa je organiziral delovne grupe, ki bodo v-sako popoldne prostovoljno i omagale pr.« delu. Dosedaj so poleg teli prostovoljcev organizirali dve številk', snuje pa se še tretja, tako da lmdo imeli' prostovoljci popolnoma svoja delovišča. Dne 10. decembra je bilo delo že v polnem teku. Obrat Pod-straina- je dosegel dnevno produkcijo s 123,8%, obrat Kot re dež s 104.5%, obrat Kisovec s 106,8% in obrat Serii-i'ik s 129,6%, Celokupni rudnik Zagorje je torej dne 10. decembra dosegel dnevno produkcijo s 107,7%. Dnevno prihaja na delo v rudnik Zagorje P',; 25 prostovoljcev. Z udeležbo hočejo pri delu pomagata, da bo tudi rudnik Zagorje dosegel letnui plan. Volja je prav dobra in uspeli prav gotovo ne bo i zio« tak
Tudi rudarji" rudnika Hrastnik nočejo biti med zadnjimi. Na širši proizvodni konferenci, ki se je vršila 10. decembra, so razpravljali o vseli težkočah, radi katerih ne dosegajo planskih nalog in naredili so podroben načrt, po katerem hočejo zmanjšati razliko im doseči plan. Rezultat dosedanjega dela v Hrastniku nam kaže, da je znala Partija skupno s sindikatom in upravo rudnika mobilizirati rudarje v cilju izvrševanja planskih nalog. Dobra volja in visoka zavest lirnstnlškili rudarjev se očitujc v tem, da se bodo od 10. decembra pa do konca leta izmenjavali na deloviščih ter na ta način dnevno izb kravali produkcijo povprečno za 1 %. Iločim ie bil rudnik Hrastnik prve dni decembra 30 % pod planom, je bil 10. decembra le še 20% pod planom. Ta razlika pa se dnevno manjša. V Hrastniku se ie pričelo pravo tekmo-
vanje med rudarji in nameščenci jamskih obratov. Nameščenci jamskega obrata Hrastnik so osnovali v mladinskem rovu dve številki, kateri se udeležujeta dela po svojem končanem delu. Enako so tudi, nameščenci obrata Ojstro osnovali eno številko, sestoječo izključno i.z jamskega osebja. Uprava sindikalne podružnice rudarjev je sprejela obvezo, da da z izvršenimi 35 dninami tudi svoj prispevek za dosego plana. Izvršili so že 15 dnin, ostale pa bodo še te dni. O visoki zavesti aktivistov Osvobodilne fronte, ki delajo na zunanjih obratih, nam priča sklep, da se bodo po končanem delu udeležili dela na odkopih, kjer bodo prostovoljno pomagali pri nakladanju premoga. Vsem za zgled pa je lahko upokojenec Kačič Franc, ki je zaposlen pri izto-varjanju lesa itn se je sam prostovoljno javil, da bo pomagal pri kopanju premoga. Rudarji so sprejeli nadalje obveze, da se bodo točno izmenjavali na deloviščih, da bodo vplivali na ostale delavce, da ne bo nobenega neopravičenega izostanka in da bodo odklanjali vse nedostatke, ki jih ovirajo pri doseganju plana, obenem pa bodo izboljšali delovno disciplino. Istočasno pa se je tudi nadzorno in tehnično osebje obvezalo, da bo točno pripravilo ves potreben material, s čimer ne bo mikakega zaostanka radi tehničnih problemov. Rudarji bodo vse dni v decembru delali, na pomoč pa jim bydo priskočili tudi delavci iz steklarne in kemične tovarne, ki so že bili na delu v jami. V tem se izraža najlepša povezava vsega delovnega ljudstva v hrastu iški dolini, ki ga preveva samo ena želja, da bo plan dosežen in da bj s tem pomagali celotna naši industriji. Rudarji rudnikov v črtnih revirjih se zavedajo, da je biti rudar v novi Jugoslaviji čast, čast in ponos pa ie tudi delo na tako važni, odločujoči postojanki, v borbi za izgradnjo socializma. Zato bodo tudi napeli vse sile. »Nočemo biti zadnji, hočemo korakati v prvi vrsti, kakor nekoč tako tudii danes,« je izjavil star rudar ua konferenci v Trbovljah.
Tudi ostali redniki tekmujejo
Pospešeno tekmovanje, katerega so prič e'd rudarji rudnikov Trbovlje, Zagorje in Hrastnika, ie zajelo tudi ostale republiške premogovnike širom Slovenije. Tako ie premogovnik lirska Bistrica v cilju izboljšanja produkcije orguhziral delovno brigado Jz tehničnega in administrativnega osebja, ki bo 7. nadurnim delom delala v nočni trethvi. Dne 9. 12. so začeli z nadurnim delom, udeležilo se je 23 mož, ki so delali po 2 tiri iti nakopali 27 vozičkov. Glavna direkcija rudnikov Slovenije je vsem rudnikom objavila poziv rudnikov Zasavja, kli so sklenili, da bodo delali vse dni in to tudi v praznikih. Za najboljše uspehe je razpisala glavna direkcija rudnikov Slovenije prav lepe nagrade in to 1. nagrada 40.000 dim, 2. nagrada 30.000 dinarjev, 3. nagrada 20.000 dinarjev in 4, nagrada "'000 dinariev.
Delo na odkopu
V rudnikih zasavskega bazena so zagrabili prav temeljito im dosegli v soboto 11. 12. im v nedeljo 12. 12. prav lepe uspehe.
Tako se je rudnik Trbovlje močno približal letnemu plamu. Mesečni plan za december je dosežen s + 12,9 %, Zapadni obrat pa s + 17,5 %, Vzhodni s + 7,3 %, Dobrna s + 10,4 %. Tudi v Zagorju je lep uspeh, saj ie Zagorje mesečni plan presegel do 12. 12. s 6,5 %; najboljši je obrat Podstrana, ki je s + 31,7 preko plana. Rudnik Hrastnik kljub težkim odkupnim prilikam zboljšuie dnevno produkcijo, tako da ie zmanjšal razliko od 30 % pod planom, katero je imel v prvili dueti meseca decembra, na 14,5 % pod pianom. Tekmovalni elan je v Hrastniku na veliki višini. Celotni bazen je v pogledu mesečne produkcije + 6,1 % nad planom. Uprava rudnika Trbovlje ie razpisala več nagrad za najboljše številke in tretjine. Tudi ostali so se pridružili tekmovanju. Tako so v Zagorju člani zveze borcev organizirali dve številki, ki bosta pričeli z delom v sredo 15. 12. in delali do konca meseca decembra. Vsak član zveze borcev bo poleg svojega dela opravil 4 delovne šilite im s tem pripomogel k izvršitvi plana. V nedeljo 12. 12. 1948. so se udeležili prosovojjnega dela na premogu, po svoji službi tudi godbeniki rudarske godbe. Bilo jili je 21. od teli jili je delalo na premogu 12. Delali so po štiri ure in napolnili 124 vozičkov. Tako hočejo dokazati, da tudi rudarska godba v Trbovljah zna pošteno poprijeti, če jc treba.
POZIV
Uprava za ceste Celje
poziva dobavitelje in voznike, da preil-lože zaradi likvidacije račune najkasneje do 20. t. m. Račune je predložiti preko cestnih delovodstev.
Vse morebitne poznejše prijave se ne bodo upoštevale.
Vse ste so premog — zea par n
Tekmovanje za dosego plana v rudnikih dobiva vedno večji razmah. Večina rudnikov je pravilno razumela poziv Centralne uprave rudarjev, le Senovo hoče biti izjema. Misel, da plana ni mogoče doseči je že takoj v začetku škodljiva. Okrajni odbor
nega dela naredil do konca leta po dve delovni divini. Visoka zavest in volja za dosego plana sc vidi tudi v tern, da so člani »sunili številk na Vzhodnem obratu, videč, da plan zaradi manjših defektov nj mogel biti dosežen. v torek 13. decembra 1948 ostali
Mladinska številka pred Kotredeškim rovom
sedaj zelo malo posnemal druge rudnike v pogled« mobilizacije delovne sile in aktiviizaciije prostovoljcev. Za vzgled pa si lahko postavimo delovni kolektiv v Hrastniku, ki je že takoj podvzel vse potrebne korake za dosego plana. V rudnikih zasavskega bazena se javljajo novi prostovoljci, nove številke.
Mladinske številke Vzhodnega obrat rudnika Trbovlje 218, 216 in 179 napovedujejo tekmovanje vsem mladinskim številkam Slovenije v sledečih točkah:
1.	Največji učinek pri delti.
2.	Procent fflostalih.
3.	Znižanje proizvodnih stroškov.
Tekmovanje se prične 15. decembra
in bo trajalo do ,31. decembra 1948. Vsa poročila ie treba poslati na republiški odbor rudarjev v Trbovlje do
2.	jan. 1949.
Na skupni partijski konferenci mestnega in rudniškega komiteja v Trbovljah so navzoči z razumevanjem gledali na ukrepe, ki naj pospešijo dosego plana in sklenile da bodo v dneh 25. in 26. dalj čim več prostovoljcev iz ostalih obratov, da bodo tudi te dni delovišča 100% zasedena. Kolektiv gradbenega podjetja Zidar bo dal 20 prostovoljcev, MLO in uslužbenci komunalnih podjetij 40 prostovoljcev, opekarna Trbovlje 15, okrajni magazin bo naredil 30 delovnih dnin. Centralne rudarske delavnice 20 prostovoljcev, ki bodo te dni začeli tudi s kopanjem temeljev za samski dom. Uprava zasavskih premogovnikov je obljubila 15 prostovoljcev. Kolektiv Vzhodnega obrata je zelo agilen. Sleherni član tc delavske enote bo poleg svo-iega red-
na deloviščb dve uri preko svoje redne zaposlitve- Tako je kljub zaprekam plan dosegel 102.2%.
Zapadni obrat, ki ima najboljše pogoje, da prvi doseže letni plan, je dal obljubo, da bo kolektiv tudi potem še nadalje delal z Istim elanom za dosego plana celotnega rudnika in bazena- Ob zaključku uspele konference je bil sprejet sklep, da bodo tudi ostali delovni kolektivi v dneli 25. in 26. delali v svojili podjetjih, poleg tega pa bodo na dan 19. decembra, ko se bo delalo za široko potrošnjo, mobilizirali čim več prostovoljcev na produktivnih mestih. Delovni kolektiv cementarne se sicer ne bo udeležil dela na »redukciji premoga, pač pa bo v teh dneli s pospešenim tekmovanjem delal za izvršitev letnega plana v svoji tovarni. — Konferenca v Delavskem domu je imela še posebno svečano obeležje: mnogi rudarji-udarniki in ostali so dobili najvilšje priznanje in to članske knjižice Komunistične Partije. Zelo je razgibano tudi tekmovanje med posameznimi obrati v rudniku Zagorje, tako da se je rudnik v Zagorju po produkciji močno približa! rudniku v Trbovljah. Tako ima Trbovlje presežen mesečni plan do 14. dec. za 10.4%, rudnik v Zagorju pa 8.4%. Na dan 13. dec. je zagorski rudnik beležil dnevno produkcijo 13.5% preko plana. Najvišjo produkcijo v tem mesecu je dosegel obrat Kotredež, ki je dnevni plan presegel za 27.8%, obrat Podstrana pa za 25.3%. Tekmovalni elan še nikoli ni bil na taki višini kakor je sedaj, vsi delavci imajo pred očmi samo en cilj: doseči plan in izvršiti obljubo; ki so io dali maršalu Titu.
Predčasna m izpolnili letni plan v tovarni kemični!! izdelkov v Hrastniku
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku je izvojevala veliko delovno zmago, ko je v torek 7. 12. 1948. izvršila svoj letni plan.
Dočimi je v prvem planskem letu dosegla plan šele zadnje dni decembra, je to leto uspeli celili 23 dni prej. Uspeh, ki so ga dosegli, je predvsem v visoki zavesti celotnega delovnega kolektiva. Kljub pomanjkanju delovne sile jtai je uspelo, da so plan dosegli predčasno, količinsko finančno pa že !4. 10. 1948. Plan je v sortimanu dosežen samo 95 %, vsied izrednih prilik pa ga vseeno ne bo mogoče doseči do konca planskega leta, ker so nekateri izdelki oziroma material odvisni od uvoza. V produkciji žveplene kisline plan ne bo dosežen, dasiravno sc je mesečni plan tega produkta tekom leta prekoračeval. Zastoj je nastal ko ni obrat en mesec obratoval, ker nj bilo mogoče dobiti Jz inozemstva potrebnih surovin. Da je delovna disciplina na višini, vidimo, ker so pri
posameznih obratih izvršili plan kljub pomanjkanju delovne sile prej, kot ie bilo določeno. Tako jc obrat apnenic, k; dela v sklopu kemične tovarne, izvršil letni plan že 28. 11. Kljub težkim vremenskim prilikam so odločno delali, tako da kurjači v tovarni niso počivali niti en dan. Enako je bil izpolnjen plan pred rokom v obratu, kjer izdelujejo barve. Tu so dosegi! plan že v oktobru. Po posameznih obratih je uveden skupinski sistem dela ter sta sc zlasti v želczooksid-nern oddelku izkazala Centrih Alojz in Zibret Anton, oba dvakratna udarnika. V obratu žveplene kisline pa je najboljša skupina, ki jo vodi Haler Risti, udarnik lin tov. Jazbec Hinko. Pri dveh novih obratih, ki sta pričela z delom šele po osvoboditvi, namreč v obratu, kjer izdelujejo kromov galun, kj je prepotreben za usnjarsko industrijo ter v obratu za proizvodnjo tri-natrijevega fosfata, ki je potreben za (Nadaljevanje 3. strani)
Z vršenimi obvezami Je m a d rja okraja Trbovelj dala naileoše dan o za skuons kongres 5&03-a n LMJ
IV. udarna »Zasavska [izkultunia brigada
V čutit skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ je prejelo v predkongresnem tekmovanju 42 mladinskih aktivov obveze, ki so predstavljale zanje plan dela, oziroma eo jim biile kažipot v tekmovanje- Najlepše uspehe so dosegli tovarniški aktivi, saj so vsi, razen aktiva Apnenice v Zagorju, tekmovali. V tekmovanje so bili vključeni tudi usluž-bonski iim šolski aktivi. Najtežje je bilo delo z rudniškimi aktivi, toda z neposrednim sodelovanjem tekmovalne ko-miisitje je bil tudi tu uveden pravilen pol ek dela.
Tovarniški aktivi steklarne in kemične tovarne v Hrastniku, cementarne v Trbovljah, papirnice v Radečah in drugi so 7,a skupni kongres SKOJ-a in LMJ sprejeli zelo kvalitetne obveze in lili tudi dejansko izpolnjevali. V tekmovanju za kongres je bilo kvalificiranji 7:5 mladincev, nadaljnji 48 pa sc jvIi še nahaja na tečajih. Že s 1. januarjem 1049 bodo v tovarnah začele delali mladinske brigade, od katerih !x) prva v kemični tovarni v Hrastniku. Kasneje pa bosta postavljeni še nadaljnji d ve mlad inski brigadi, in sicer ena v steklarni v Hrastniku, druga pa v cementarni v Trbovljah. Posebna pažnja je bila posvečena pritegnitvi še neorganizirane mladine v mladinsko organizacijo. V predkongresnem tekmovanju je bilo sprejetih v organizacijo 89 mladincev in mladink. Ker pa se je kazala potreba po delovni sili pri gradnji zadružnih domov, so sc tovariški aktivi temu odzvali in napravili
(Nadaljevanje z 2. strani).
parne kotle, so pretežno zaposlene žene, ki se ne ustrašijo nobenega težjega dela. Prav posebno uspešna ie Simerl Pavla, ki je bila žc drugič nagrajena, vodi delo pri embalaži večine produktov in poleg svojega dela pomaga še prostovoljno pri drugih delili. V obratu, kjer se proizvaja kemična soil, pa je pohvaliti tovariša Gričarja Franca im Kotarja Karla. Zelo aktivna ie v svojem delu tudi mladina.
Iti jo je zaposlene v tovarni preko 100. Sprejela je tekmovanje mladine kemične tovarne te Most v Ljubljani in je v času pred skupnim kongresom SKOJ-a in LMJ preštudirala na sestankih celoten program in delo V. kongresa KPJ. Pritegnila je v organizacijo nove mladince ter posvetila vso pozornost kultumo-prosvetnemu delu. Prihajala je točno na delo ter ie v teni lahko za zgled vsem ostalim. Mladina je izvršila preko 1000 prostovoljnih ur v tovarni, pri gradnji mladinskega do-rna in pni zadružnih domovih. Celoten delovni kolektiv pa je izvršil 3200 prostovoljnih ur pri raznih delih. Poleg dnevnih posvetovanj z vodji vseh oddelkov je omogočilo predčasno izvedbo plana tudi pravilno kulturno -prosvetno delo, ki je zajelo zlasti na polju f tekni ture in študija nad polovico vsega uslužbenega delavstva. V tovarni je nastal I. klub »Ljudske tehnike«, ki zajema' številno iotoamater-sko grupo, ki je najboljša v okraju, poleg tega krožek ljubiteljev radijske tehnike ter fizkulturno skupino, kjer ie najbolj aktivna smučarska sekcija, ki .si gradi lastno skakalnico, poleg tega pa ima sekcijo za nogomet, šali in namizni tenis. Prav številna je tudi tovarniška knjižnica, ki šteje preko 1000 raznovrstnih knjig. Kljub tako bogati knjižnici pa delavci premalo segajo po knjigah, iz katerih bi. se fealiko naučili marsikaj. Uprava tovarne skrbi za delavstvo. Tako imajo lastno ekonomijo, industrijski magazin, delavsko uslužbensko restavracijo in Čevljarsko delavnico. Tovarna kemičnih zdelkov v Hrastniku, ki se bavi s težko anorgansko kemijo, je podlaga vsej kemični industriji * in oskrbuje s svojimi proizvodi usnjarsko, tekstilno,,, živilsko in železarsko stroko, izdeluje pa tudi izdelke za porabo v kmetijstvu, za zaščito rastlin in izdelke kozmetike. Te izdeluje že za tretje plansko leto 1949. in lahko s ponosom dela naprej z zavestjo, da je častno izpolnila dolžnosti drugega planskega leta.
pri gradnji zudrUžnh domov skupno 3045 prostovoljnih delovnih ur, Vz]>o-retino z delom so prirejali tudi kulturne prireditve na gradbiščih S temi prireditvami so visoko dvigali zavednost prostovoljnih delavcev na vasi.
Kljub temu, da so začeli šolski aktivi z aktivnim delom šele s pričetkom šole, eo sprejeli tekmovanje in ga tudi uspešno izvajali, tako na kulturno prosvetnem polju, kot pri (izkulturi, prostovoljnem delu itd. Samo pri gradnji zadružnih domov so opravili 3584 delovnih ur in imeli na gradbiščih 10 kulturnih prireditev. Obenem pa so delali na politični izgradnji posameznih mladincev. NNa novo so organizirali tudi razna kulturna društva, s svojim živanhim delovanjem pa so pritegnili v orgamz. še 52 prej neorganiziranih mladincev in mladink. Ustanovili so razne krožke, na študijskih sestankih pa so predelali ogromno znanstvenega in političnega materiala.
Najbolj poreči so bili v našem okraju vaški aktivi pa tudi ti niso zaostajali 7,11 drugima aktivi. Vrsta aktivov, n. pr. v Čečah, Izlakah, Dobovcu itd, je že meil tekmovanjem poživelo svoje delo in spada danes v vsem delu uied najboljšo aktive. V vaških aktivih so bila ustanovljena kulturna, telovadna društva in kmečki tečaji, ki so zajeli precejšen del mladine, V njih prejema mladima kulturno in fizično vzgojo. Vaške dramske ekipe so med tekmovanjem uprizorile 21 raznih poučnih iger in na ta način pritegnile v mladinsko organizacijo 01 neorganiziranih mladincev. Obenem s tem delom P a so opravili še preko 24)00 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnih domov.
Drugo kočljivo vprašanje so bili v trboveljskem okraju mladinski aktivi v rudnikih. Pred tekmovanjem so bile v rudnikih mladinske organizacije šibke. Mladinci niso prihajali na sestanke, ker eo bili preveč suhoparni. V tekmovanju pa so aktive pregrupirali po izmenah, s čimer je bila mladini dana možnost, da ie prihajala na sestanke ter pričela z aktivnejšim delovanjem (fizkulturo, kulturnoprosvet-nrin delom itd.) Tako je bila izrinjena suhoparnost iz njihovih sestankov. Eden najboljših aktivov, ki naj bi bil zgled vsem ostalim, je bil na obratu Dobrni v Trbovljah. Aktiv je pritegnil v kratkem času v organizacijo 20 neorganiziranih mladincev, otvorili so rdeči kotiček in se 100% vključili v tečaj za kopače. Mladinske številke pa so najboljše na deloviščih rudnika Trbovlje, saj prekoračujejo normo za preko 20 %. Tudi mladinske številke na ostalih deloviščih ne zaostajajo za njimi. Poleg fizičnega dela, ki je zelo naporno, so v tem času mladinci opravili pri raznih delih preko 2.800 prostovoljnih ur, imeli razne prireditve, obenem pa se ie kvalificiralo 18 mladincev.
Delo nameščercskiih aklivov pa je imelo svoj odraz na kulturno prosvetnem polju in pri prostovoljnem delu. Ti aktivi so opravili preko 800 prostovoljnih ur, imeli 6 raznih prireditev in pritegnili v organizacijo 43 neorganiziranih mladincev.
Prav tako kot mladina, so tekmovali
v čast skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ tudi pionirji. Njihovo tekmovanje je obstojalo predvsem v izboljšanju učnega uspeha, v šolskem obisku, v prostovoljnem in kulturnoproevetnem delu. V predkongresnem tekmovanju je bilo ustanovljenih 6 pionirskih pevskih zborov, nad 30 študijskih krožkov kjer so predelovali material iz II. kongresa KPS in lemo o razvoju SKOJ-a in LMJ. Opravili so skupno nad 1875 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnih domov, pri graditvi nove šole v Zidanem mostu, pripravi drv za šolo itd. Pionirski odred v Zidanem mostu si je v tem času iz lastnih sredstev nabavil knjižncio in zbral 1770 dinarjev za radio, opremili so si pionrsko soho in imeli 2 samostojni proslavi.
Skupni rezultat predkongresnega tekmovanja je slcdči:
Na novo organiziranih je bilo do sedaj 312 mladincev in mladink, vendar pa v lem številu niso všteti mladinci aktivov, ki so bili med tekmovanjem na novo ustanovljeni.
Iz tečajev je prišlo 111 kvalificiranih mladincev.
Pri gradnji zadružnih domov, cest, pri elektrifikaciji vasi itd. je bilo opravljenih preko 15-01)0 prostovoljnih ur.
Na vasi in v mestu je bilo 35 kulturnih, poleg lega pa še 28 raznih drugih prireditev. Organiziranih je bilo 10 rdečih kotičkov, odigranih 18 nogometnih tekem in prirejenih 6 jesenskih krosov.
V	tem času je bilo organiziranih v rudnikih 5 mladinskih številk, ki z že obstoječimi dosegajo normo.
V	raznih tečajih je še danes 133 mladincev. 58 mladincev je bilo na novo vključenih v klube Ljudske tehnike. Poleg tega pa je bilo v tem času izvršenih še polno drugih del.
REZULTATI DELA POSAMEZNIH AKTIVOV
Mladina aktiva steklarne v Hrastniku je bila v tekmovanju za dosego plana ena najbolj požrtvovalnih in je skupno z ostalim koleklivpm delala dnevno od 14—16 ur. Danes so vsi mladinci vključeni v raznih kulturnih, fizkultumih in tehničnih društvih. Za stavkujoče rudarje v Franciji so mladinci podarili 32.000 din. V tem času je postalo 6 mladincev udarnikov, mnogo pa je bilo pohvaljenih. Kljub teinu, da so delali dnevno po 14 ur pa so se redno udeleževali organizacijskih in študijskih sestankov, skratka, mladinci so delali in imeli uspehe na vseh področjih gospodarske delavnosti.
Papirniški aktiv v Radečah si je v času tekmovanja zadal precej velike obveze, katero pa je v polni meri izvršil. Formirali so 4 ■mladinske delovne proizvodne brigade, v tovarni pa prekoračujejo normo za 20%. Zelo lepo se razvija kultumoprosvetno delo, aktiv je zelo živahen in ima organizirane vse mladince.
Mladinska številka rudnika v Zagorju. Člani to številke so delali pod zelo težkimi pogoji na delovišču, kljub temu pa so premagali vse težave in prekoračili normo.
Aktiv rudarsko šole v Hrastniku je eden najboljših aktivov v našem; okraju ler dosega na vseh poljih dela lopo rezultate. Mladina omenjenega aktiva je izvršila v letošnjem letu na raznih akcijah preko 29.257 porostovoljnih ur in ima v aktivu 6 udarnikov.
Gimnazija v Trbovljah. Aktiv je razen nekaterih pomanjkljivosti povsem izvršil dela. katera so si mladinci obvezali izvršiti v tekmovanju za kongres SKOJ-a in LMJ. Lepo se je razvilo v aktivu kulturnoprosvetno delo. Izvedli so 7 samostojnih prireditev in sodelovali pri drugih. V tem času so imeli v aktivu 35 študijskih sestankov, opravili 1250 udarniških ur in masovno sodelovali na mladinskem festivalu, kjer so se posamezne ekipe plasirale med prvake. Izveden je bil jesenski kros. Za ZREN tekmuje 98 tekmovalcev, 21 tekmovalcev pa si ie že osvojilo značke Aktiv Čeče je dosegal v tekmovanju med kmečkimi aktivi prvo mesto in je bil zn svoje uspešno delo predlagan za nagrado Glavnega odbora LMS. Aktiv je ustanovil v tem času telovadno društvo, ki ima redne vaje. Ustanovili so dramsko ekipo, ki je odigrala že 5 Igor. V aktiv so vključili 17 mladincev. Uspešno so pomagali pri elektrifikaciji, gradnji zadružnega doma itd.
Aktiv cementarne v Trbovljah. Tudi
ta aktiv se ie uspešno vključil v delo-Pritegnil je v organizacijo 41 neorganiziranih mk-d inčev in mladink. Imeli go 4 prireditve. V St. Jurij pod Kumom so poslali svojo agitko, kjer je imela prireditev. Aktiv je izvršil 710 udarniških ur.
Aktiv v Izlakah je imel razne tež-koče, kljub teinu pa jo delal nn vseh poljih in se zelo razživel. Zlasti so se trudili, da bi organizirali čim več neorganizirane mladine, vršili prireditve in opravili mnogo udarniški) ur
Aktiv na Dobovcu je združil dva aktiva, nato pa pričel delati na v-eh poljilč
Aktiv II. terena Bevsk«. Ta aktiv si je najlepše uredil delo v organizaciji. Ustanovil in uredil je rdeči kotiček, odnosno malo dvorano, v njej pa so predvajali kmopredstave in študirali, dobro pa so se izkazali tudi na udarniškem polju
Zunanji obrat v Trbovljah. Kljub vsem težkočnm je tudi ta aktiv dosegel vidne uspehe- Mladinci tega aktiva imajo prav posebno zanimanje za fizkulturo Hodili so delati tj raznim podjetjem, da so na ta način zbrali denar, s katerim so si kupili razne |>o-trebščine.
Aktiv Zidarja v Trbovljah. Mladinci tega aktiva imajo največ zaslug pri gradnji zadružnega doma in so dobili za to žc veliko priznanje. 2 mladinca sta nositelja zlate značke, 6 mladincev nosi srebrne značko. 8 mladincev pa bronaste značke. Kljub temu pa aktiv ni pozabit na študij, organizacijsko delo itd,
Dobro so se odrezali tudi drugi aktivi, ki pa so pokazali pri svojem delti še razne pomanjkljivosti, katere bo treba odpravili. Tako kemična tovarna, elektrarna, aktiv pravosodnih ustanov aktiv v Turju ild.
Za uspešno delo v aktivih Imajo precej zaslug posamezni mladinci, ki so s svojim požrtvovalnim delom ogromno pripomogli k Izvrševanju planskih nalog im aktivizaciji mladine trboveljskega okraja.
Obvestilo
SKUD »Lojze Ilohkraut« — Sindikalno gledališče razpisuje za gledališko sezono abonma. Prijave se sprejemajo v sredo dne 22. decembra 1948 od 16. do 18. ure v sobi za vaje v Delavskem domu.
Proslavili smo $o. obletnico Cankarjeve smrti
Svečane proslave 30. obletnice smrti Cankarja so se vršile po vseh krajih trboveljskega okraja. Proslave so se vršile po šolah in gimnazijah na posebno svečan način. Zelo lepo so pripravili proslave v industrijskih šolah v vseh treh revirjih. V Zagorju se ie vršila proslava že v petek zvečer, v Domu fizkulture. kjer se je zbralo številno občinstvo. V imenu mestnega komiteja KP je govoril sekretar tov. Kokoli, ki je naglasil zgodovinsko vlogo in poslanstvo Ivana Cankarja. O življenju Ivana Cankarja pa je govoril tov. Znjdar Vinko. Pri izbranem programu so sodelovali pevci in girnna zfilia z raznimi točkami ter recitacijami, ki so zaejla Cankarjeva dela. Isti večer se je vršila proslava v Hrastniku, kjer je bil program zelo pester, tako da so zbrani delavci in žene lahko
doumeli pomen delavskega pisatelja, ki ie že v času avstijskega nasilja preroško videl bodočo usodo slovenskega naroda, ki jo je uresničila narodno -osvobodilna borba
V Trbovljah pa se je vršila proslava v soboto 11. 12. 1948. v Delavskem domu. Prostorno dvorano Delavskega doma pa je napolnila v večini mladima. Govor o življenju Ivana Cankarja je podal književnik Ludvik Mrzel, V izbranem programu Cankarjevih del pa so prikazali člani sindikalnega gledališča Lojzeta Hohkraut vso veličino njegovih del. Ves bogati program ie izpolnila rudarska godba in glasbena šola iz Trbovelj. Ob zaključku podana recitacija kot odlomek iz »Bele krizanteme« je jasno osvetila veliko preroško misel velikega pisatelja.
Rezervni oficirji so zborovali
Zbor rezervnih oficirjev okraja Tr bovlje, ki se je vršil v nedeljo 12. 12 1948. v Trbovljah v dvorani Okrajnega odbora, ie pokazal, kako zelo ie potrebno, da se slični zbori večkrat vršijo. Uvodoma je pozdravil vse navzoče major JA tovariš Slapnik, ki je poudaril važnost zbora z ozirom na naloge, ki se postavljajo pred rezervne oficirje v današnji izgradnji socializma. Politični referat je podal rezervni kapetan tovariš Pečar Otmar, ki ie v imenu okrajnega komiteja KPS /Trbovlje pozdravil vse navzoče ter orisal politično situacijo v svetu in doma in katera mora biti jasna slehernemu. Poudaril je vlogo JA pri izgradnji domovine, posebno pa je še naglasil naloge rezervnih oficirjev pri izvrševanju plana m borbo, ki je potrebna proti vsem sovražnikom Izgradnje socializma. Dotaknil se je klevet proti našemu vrhovnemu vodstvu, predočil pravo lice Marshallovega načrta za zasužmjenje Evrope ter opozoril na budnost, katero mora imeti sleherni pri razkrinkavanju protiljud ske duhovščine in ostalih škodljivcev ki zavirajo razvoj naše domovine. Pozval je vse oficirje, da dostojno proslavijo Dan JA in vložijo vse sile v to, da bomo dosegli letošnji proizvodni plan v vseh panogah naše industrije. O konkretnih nalogah rezervnih oficir jev je govoril major Slapnik, ki je med drugim poudaril važnost izvajanja zakona o predvojaški vzgoji naše mladine. Podietia in posamezniki oosve
čaje premalo pažnje v tem važnem vprašanju. Tudi zakon o predvojaški vzgoji je delo izvršitve našega plana, je poudaril tov. major. V diskusiji so navzoči diskutirali predvsem o vprašanju predvojaške vzgoje, o važnosti podrobnega študija med oficirji ter o dolžnostih oficirja pri izvajanju planskih nalog. Iz zbora rezervnih oficirjev ie bila poslana pozdravna resolucija vrhovnemu komandantu tovarišu Titu s sledečo vsebino:
Maršalu Titu
vrhovnemu komandantu JA
Beograd
Rezervni oficirii, zbrani na zboru v Trbovljah dne 12. 12. 1948.. Vam pošiljamo, dragi maršal Tito. tovariške borbene pozdrave.
Ob tei priliki Vam obljubljamo, da bomo v oosledniem mesecu drugega planskega leta pomagali pri čim čast-nejši Izpolnitvi letnega plana ter s tem dokazali svojo zvestobo KP In ničnemu vodstvu, ki sta nas vodila pred okupacijo v borbi, danes oa pri izgradnji socializma.
To bo obenem naš odgovor na vse klevete, ki se širijo proti našemu vodstvu. Združeni pod vodstvom naše slavne KO. naše JA in z Vami tov. Tito. korakamo naprej v nove zmage.
Naj živi vodja Jugoslovanskih narodov maršal tov. Tito in CK KPJ!
Naj živi slavna Jugoslovanska ar-mljat
Rezervni oficirii okraia Trbovlje
Mladinski aktiv rudarske šale v Hrastniku napoveduje tekmovanje
Minulo nedeljo se ie vršila v Ljub liani konferenca predsednikov, rudarskih in strokovnih šol Slovenije. Tudi te trboveljskega okraja so odšli predsedniki aktivov LMS omenjenih šol. kjer so vsem delegatom prikazali požrtvovalno delo revirske mladine na vseh poljih dela.
Po referatih in diskusiji so bili aktivi za uspešno delo tudi pohvaljeni in nagrajeni. Nagrajen ie bil tudi aktiv LMS rudarske šole Hrastnik, ki ie kot najboljši aktiv na Rudarskih šolah Slovenije dobil prehodno zastavo Glavnega odbora LMS.
Aktiv je dosegel za časa tekmovanja ogromne uspehe in tudi tu vpričo vseli delcgntov pokazal, da bo nadaljeval s tem delom in v ta namen napovedal tekmovanje vsem aktivom rudarskih šol Slovenije po sledečih točkah.
L Dvigniti učni uspeh za 15%.
2.	Za dvig ideološke ravni mladine bomo imeli v aktivu 96 študijskih krožkov.
3.	Mladina bo v vsem prostem času delala na številkah in tako pripomogla k izvršitvi letnega plana.
4.	Skrbeli bomo za razvedrilo vse mladine na rudniku.
Tekmovanje bomo začeli na dan pričetka Kongresa SKOJ-a in LMJ. Ta
predlog so vsi navzoči delegati z burnim aplavzom sprejeli in se posamzni že tudi odzvali tekmovanju.
Tudi pionirji so tekmovali
Prav tako kot mladina so tekmovali v čast skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ. tudi pionirji. Njihovo tekmovanje se ie odražalo predvsem v izboljšava-niu učnega uspeha, šolskem obisku, prostovoljnem delu In kulturno - prosvetnem delu. V predkongresnem tekmovanju je bilo ustanovljenih 6 pionirskih pevskih zborov, nad 30 študijskih krožkov, kjer so predelovali material iz II. kongresa KPS ter o razvoju SKOJ-a in LMJ. Opravili so skupno nad 1875 prostovoljnih ur pri gradnji Zadružnih domov, graditvi nove šole v Zidanem mostu, pripravi drv, za šole itd. Pionirski odred v Zidanem mostu &i ie v tem času iz lastnih sredstev nabavil knjižnico in zbral 1770 dinarjev za radio, ustanovili so pionirsko sobo in imeli 2 samostojni proslavi.
A3i si že poravnat ■] naročnino *
Gostovanje ra deske igralske družine v Loki pr- Z danem m^otn
V Loki pri Zid .nem mostu smo imeli v nedeljo 21. novembra goste, ki so nam pripravil/ prav prijetno popoldne. Igralska družina iz Radeč, ki je znana po svojih kvalitetnih nastopili v ;n izven našega okraja, je uprizorila na našem odru igro »Nu Poljani«. Igralci so svojo vlogo odlično odigrali, posebno tov. Pešec Ivan, ki je vlogo starega grabeža in odrehu Samuela izvrstno zaigral. Občinstvo, ki je napolnilo vso dvorano, je goste toplo pozdravilo in jih i iskrenim aplavzom nagradilo za njihovo vzorno igranje. Igralcem čestitamo in želimo, da b; nas šc obiskali.
To poročilo pa bi bilo nedvomno
nepopolno, ako ne bi naglasili glavnega smotra, ki je vodil goste, da so nas prišli obiskali. Uprava Mestnega gledališča OT’ Radeče je namreč ves dohodek podarila uprav« doma onemoglih v Loki. S tem je dokazala, da se zaveda pomena naše socialne ustanove. Za njihov korak se gostom Uprava doma onemoglih najlepše zahvaljuje in toplo pozdravlja njihovo gesto z upanjem, da ne bo prva in obenem poslednja.
Vse ostale igralske družine v okraju pa prosi, naj slede zgledu Radeta no v ter prineso njenim oskrbovancem nekaj uric razvedrila v njihovo življenje.
fiKsullura m Nport
Jesensko prvenstvo zasavske skupine je končano
Na teritoriju celjskega poverjeništva za nogomet se je v sezoni 1948-1949 tekmovalo le v enem razredu, toda v dveh skupinah. Skupine so bile določene no teritorialni legi krajev, kjer se društva nahajajo in sicer v:
a)	Celjsko skupino z 10 društvi in
b)	Zasavsko skupino z 8 društvi.
V zasavski skupim je po petem kolu odstopilo od nadaljnjega tekmovanja moštvo FD Dobove iz finančnih razlogov ter slabega vodstva društva- Rezultati tekem, odigranih z Dobovo so bili nato brisani. Vrstni red društev in dokončni rezultati tekmovanja so naslednji:
Zasavska skupina
Bratstvo, Hrastnik Razlag, Brežice Rudar, Trbovlje Krško, Krško Hrastnik, Hrastnik Cankar, Sevnica Proletarec. Zagorje
6501 20:8 10 6402 19:13 8 6321 18:13 8 6 13 2 11:14 5 6 2 13 12:16 5 6123 8:13 4 6 0 2 4 7:18 2
Dela fots-gmpe v Trbovljah
Trboveljski fotoamaterji so že leta 1946. ustanovili svoj fotoamaterski krožek in se tako vključili v socialistično izgradnjo naše doline. Z dobro voljo so pristopili k delu, čeprav so morali premostiti mnogo zaprek, ki so se pojavljale. Zlasti se je občutilo pomanjkanje materiala. Po zaslugi agilnih članov in takratnega vodstva je zrastlo števiilo članov na 35. kar pa ie za tako velik revirski kraj še vedno premalo. Sedanje vodstvo se trudi z vso vnemo, da se to število poveča. V ta namen ie foto-grupa organizirala mladinski krožek na državni gimnaziji v Trbovljah, miisli pa tudi na to, da se osnujejo krožki po obratih, da bo zajela grupa res masovno, kot zahtevajo to njena pravila. Da se bodo člani tudi tehnično razvijali in usposabljali, prireja grupa debatne sestanke, na katerih se predeluje snov te fotografije in se vrši tudi praktično delo v laboratoriju. Delo precej ovira pomanjkanje materiala. Velika ovira je tudi, da grupa urna lastnih prostorov, razen laboratorija, ki pa je za večje prireditve premajhen. Naloga odgovornih forumov je, da preskrbijo grupi primerne prostore. Šele potem bo delo oživelo tako kot ie treba.
Za leto 1949. si ie grupa zadala nalogo, da usposobi čim več novih članov v nove fotoamaterje. Zato vabimo vse, ki se zammaio za totoamaterstvo, da se vpišejo v foto-grupo Trbovlje. Debatni sestanki se vršijo vsak četrtek v Pizkuttumem domu. kier se lahko iavijo novi člani
Občni zbor planinskega društva v Trbovljah
Fred kratkim ie bil občni zbor Planinskega društva Trbovlje, ki mu je poleg maloštevilnih delegatov prisostvoval tudi zastopnik PZS tov. Bučar.
Iz poročila tajnika tov. Lenarčiča je bil razviden delovni uspeh. Društvo je pomagalo ustanoviti planinski skupini v Hrastniku in Krškem, pridobilo je 645 članov, 76 dijakov in 87 naročnikov »Planinskega vestnika«, člani so izvršili 1100 ur prostovoljnega dela in priredili 14 množičnih planinskih izletov. Delovanje so zavirale težave, posebno pomanjkanje raznega materiala. Zdaj bodo elektrificirali koči na Kumu in Mrzlici. Zastopnika sindikata in PZS sta obljubila vso pomoč društvu, ki bo ustanovilo alpinistično skupimo in zgradilo nov dom na Mrzlici, Izvoljen je bil nov odbor s tov. Šent-jurcem kot predsednikom, ki se je obvezal storiti vse za razvoj in napredek planinstva med trboveljskimi rudarji.
Izboljšajmo delo v brivnicah gospodarskih podjetij MLO Trbovlje
Pravijo, odnosno je res, da sc po kritiki razna dela izboljšujejo, tako imam namen tudi jaz, da se kritično ozrem na poslovanje brivnic, gospodarskih podjetij MLO Trbovlje.
V Trbovljah še vedno obstojajo poleg brivnic MLO privatne brivnice in tako nam je možno videti razliko med njimii. Vemo. da morajo podjetja državnega sektorja biti lik naše socialistične graditve, da mora biti poslovanje v njih precej izpremenjeno od ostalih in brez raznih napak, da morajo tekmovati za dosego čim boljše kakovosti dela.
Prav zato pa se danes vprašujem! »Zakaj je v Trbovljah obratno, zakaj je kvaliteta dela in postrežba v privatnih brivnicah boljša in zakaj ni boljša v ljudskih brivnicah. Za primer si lahko vzamemo brivnico MLO 3, kjer ni važno ali se čopič opere, alli pa gre iz obraza na obraz. Tudi britje ni prav prvovrstno. K temu pa tudi lokal ni takšen odnosno opremljen kot b| bilo želeti. Upamo, da bodo vsi tozadevni vzeli na znanje, zakai v interesu skupnosti ie, da naša gospodarska podjetja dosegajo uspehe in s tem zadovolijo potrebam ljudstva.
Ali £e veste
da se vrši na Širju pri Zidanem mostu kmetijski tečaj, ki pa sc ne izvaja po učnem načrtu. Kmetijski referent OLO Trbovlje spremeni učni načrt kar po svoji volji, tako so v ponedeljek 13. 12. namesto da bi imeli tečaj, mlatili ajdo,
da je cesta od Lok proti Mar ta novcu posuta 10 cm na debelo z ilovico in bi moral imeti škornje, da ne utonlš v blatu;
da so o priliki posipanja te ceste posuli z gramozom samo polovico;
da sindikalno gledališče v Trbovljah letos ne bo doseglo plana;
da se bo sindikalno kulturno umetniško društvo preimenovalo v društvo za prirejanje proslav;
da je v Trbovljah med odraslimi samo 50 ljudi, ki razumejo pomen in poslanstvo Ivarfa Cankarja, t:i so se namreč poleg številne mladine udeležili proslave v Delavskem domu v soboto.
Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Stane