Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava  4 | 2005 Svoboda izražanja Kje je meja novinarske presoje dejanj sodnega funkcionarja ? Sodba ESČP v zadevi Perna proti Italiji Where Is the Line of Journalist’s Opinion on Acts by Judicial Functionary? An ECHR’s Judgment in the case Perna v. Italy Saša Zagorc Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1739 DOI: 10.4000/revus.1739 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 janvier 2005 Number of pages: 135-142 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Saša Zagorc, « Kje je meja novinarske presoje dejanj sodnega funkcionarja ? », Revus [Spletna izdaja], 4 | 2005, Datum spletne objave: 28 février 2013, ogled: 15 septembre 2020. URL : http:// journals.openedition.org/revus/1739 All rights reserved K j e j e m e j a n o v i n a r s k e p r e s o j e d e j a n j s o d n e g a f u n k c i o n a r j a ? – S o d b a E S Č P v z a d e v i P e r n a p r o t i I t a l i j i 1 Sa ša Za gorc Kje je me ja svo bo de me di jev? Sme no vi nar za pi sa ti vred nost ne sod be brez ka - kr šne ko li ute me ljit ve z do ka zi ozi ro ma vsaj z in di ci? Je dol žan sod ni funk ci o - nar2 spre je ti ena ko no vi nar sko kri ti ko kot vsi dru gi dr žav lja ni? Se ta stan dard za sod ne funk ci o nar je raz li ku je od stan dar da, ki ve lja za po li ti ke? Ka ko vpli va na pre so jo do pust nos ti po se ga to, da je sod ni funk ci o nar iz rec no iz ra zil svo ja 135Kje je meja novinarske presoje de janj sodnega funkcionar ja? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 1 Per na v. Ita ly (48898/99) [2001] ECHR 481 (25. ju lij 2001). Se nat je so glas no od lo čil, da ni pri šlo do za tr je - va ne kr šit ve 6. čle na Ev rop ske kon ven ci je o var stvu člo ve ko vih pra vic in te melj nih svo bo ščin (v na da lje va - nju: Kon ven ci ja), med tem ko je pri šlo do kr šit ve 10. čle na Kon ven ci je za ra di ob sod be pri tož ni ka za za tr je - va nje v ob li ki sim bo lič ne ga iz ra ža nja, da je to ži lec pri se gel ne kda nji Ko mu nis tič ni par ti ji Ita li je (v na da lje - va nju: KPI), ni pa pri šlo do kr šit ve is te ga čle na za ra di ob sod be pri tož ni ka gle de za tr je va nja o so de lo va nju to žil ca Ca sel li ja v do mnev nem na čr tu o prev ze mu nad zo ra nad dr žav no-to žil ski mi or ga ni v več ita li jan skih mes tih in za ra di tr di tev o res nič nih raz lo gih za upo ra bo ma fij ske ga ske san ca Bu scet te. Pri mer je bil pred lo - žen ve li ke mu se na tu, Per na v. Ita ly (48898/99) [2003] ECHR 230 (6. maj 2003), ki je de lo ma so glas no, de - lo ma s šes tnaj sti mi gla so vi za in enim pro ti spre jel, da ni pri šlo do kr ši tev Kon ven ci je. Ker se v do lo če nih de lih ob raz lo žit vi sodb moč no raz li ku je ta, upo rab ljam za ci ti ra nje sodb raz lo če val ni kri - te rij le to iz da je sod be – 2001 za sod bo se na ta in 2003 za sod bo ve li ke ga se na ta. 2 V kon kret nem pri me ru je šlo za dr žav ne ga to žil ca. Ita li jan ska ure di tev priš te va sled nje, dru ga če kot slo ven - ska, v sod no ve jo ob las ti, saj ta ko za sod ni ke in dr žav ne to žil ce upo rab lja iz raz »ma gi stra to«, zlas ti pa je po - memb no, da za obe funk ci je ve lja jo ena ki po go ji gle de ime no va nja in za go tav lja nja ne od vis nos ti in od go vor - nos ti. Več Pe re nič A. v Grad F., Pe re nič A., Kri stan I.: Pri mer jal no ustav no pra vo, Prav na fa kul te ta, Ljub lja - na 2004, str. 82. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 135 Saša ZAGORC, 2005: Kje je meja presoje dejanj sodnega funkcionarja? Sodba ESČP v zadevi Perna proti Italiji. Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 4. 135–142. www.revus.eu po li tič na sta li šča? So bi le sod be ita li jan skih so dišč na me nje ne le va ro va nju oseb ne in po kli cne in te gri te te sod ne ga funk ci o nar ja ali še kaj več? Lah ko so di - šča pre so ja jo ža lji vo ozi ro ma ob re ko val no na ra vo član ka po raz ko sa nih de lih ali je tre ba vze ti kot pred met pre so je ce lo ten čla nek in iz nje ga raz bra ti kon - tekst? 1. Uvod no Gi an car lo Per na je po klic ni no vi nar, ki je ob ja vil čla nek v dnev ni ku Il Gi or na le o Gi an car lu Cas se li ju, ta krat nem glav nem dr žav nem to žil cu v Pa le r mu. Čla nek je no sil na slov »Cas se li, sod nik s si vo be li mi kod rčki« in bil pod nas lov ljen s »Ka - to liš ko šo la nje, ko mu nis tič na go reč nost kot pri nje go vem pri ja te lju Vi o lan te ju – so ob tož be zo per An dre ot ti ja za če tek no ve ga pri mer ja So gno?«. V raz me ro ma dol gem no vi nar skem član ku no vi nar naj prej pred sta vi tek pos top ka pro ti Gi u li ju An dre ot ti ju, zna ne mu ita li jan ske mu dr žav ni ku, ob to že - ne mu za po moč in pod po ro ma fi ji, ki je bil v tem ča su opro ščen ob tožb na pr - vi stop nji. No vi nar na da lju je s kri tič no di gre si jo o tem, da ita li jan ski po li ti ki, tu - di An dre ot ti, po gos to da je jo iz ja ve o ita li jan ski no tra nji po li ti ki v tu jih me di jih. No vi nar to ute me lju je s te o ri jo žrt ve (tu jec v last ni dr ža vi) in to pri pi še tu di An - dre ot ti ju, ker je ta ne mo čen in fi zič no osla bel za ra di zanj ne ra zum lji ve splet ke, ki se ka že v ob tož bi, da je eden od bot rov si cil ske ma fi je. No vi nar po nu di od - go vor, da je vzrok za An dre ot ti je ve te ža ve Gi an car lo Ca sel li – pro ti te lo, ki se je raz vi ja lo prav v (ka to liš kem) oko lju, ki An dre ot ti ju naj bolj le ži. Sle di pred sta vi - tev kul tur ne ga in so ci al ne ga ra zvo ja Cas se li ja do ma, v ka to liš kih šo lah ter na - gi ba nja k te da nji KPI med štu di jem. Cas se li ja pred sta vi kot iz jem no sa mo všeč - no, ne či mrno, ide o lo ško za slep lje no, ven dar ze lo in te li gent no ose bo, ki je bil med dru gim tu di član vi so ke ga sod ne ga sve ta in ve lik bo rec pro ti te ro riz mu. No vi nar iz ja vi, da je Ca sel li dal ob spre je mu v dr žav ne prav ne služ be troj no pri - se go – bo gu, pra vu in uli ci Bot thege Os cu re (v njej je bil se dež KPI). Za tem pred - sta vi Ca sel li je vo pri ja telj stvo z nje go vim dru gim ja zom – Lu ci a nom Vi o lan te jem, nje go vim (ide o loš kim) dvoj čkom. Ko Vi o lan te, gla va, za kri či, Ca sel li, ro ka, iz - vr ši. Vi o lan te, ob ob ja vi član ka po sla nec, pred sed nik »pro ti ma fij ske ga« par la - men tar ne ga od bo ra in si va emi nen ca KPI, je le ta 1979 ob to žil za pos ku ša ni dr - žav ni udar Ed gar da So gna, čla na Od po ra in an ti-ko mu nis ta. Po no vi nar je vih be - se dah je šlo za ti pi čen po li tič ni pro ces, ki ni vo dil ni ka mor. No vi nar je še za pi sal, da je KPI v ča su Cas se li je ve ga član stva v vi so kem sod - nem sve tu sko va la stra te gi jo, ki se še iz va ja, o vzpo sta vit vi nad zo ra nad ura di dr žav nih to žil stev v vseh mes tih v Ita li ji. Ob ne mo či, da KPI pri de na ob last na S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 136 revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 136 www.revus.eu de mo kra tič nih vo lit vah, je stra te gi ja te me lji la na prev ze mu ob las ti v pra vo sod - ju ter le na vzpo sta vit vi sod nih pos top kov brez na me na, da se ob dol že ni ob so - di jo. Ta ko se je za čel pro ces Tan ge to po li, ki je uni čil ka ri e ro šte vil nih kr ščan - skih de mo kra tov, ra zen zvi te ga An dre ot ti ja. Ca sel li se je pre se lil iz To ri na v Pa - le r mo in tam pos tal glav ni dr žav ni to ži lec, s či mer bi konč no dal pe čat Vi o lan - te je ve mu na čr tu v Pa le r mu. Kma lu za tem je bi la iz da na ob tož ba zo per An dre - ot ti ja za ra di po mo či ma fi ji, ki je te me lji la na ne ver jet nih iz ja vah ske san cev. Ta - ko je pa del tu di An dre ot ti, zad nji bron to za ver, pa če prav se po no vi nar je vih be - se dah da pred vi de ti, kaj se bo zgo di lo v pri hod nje – v šes tih do os mih me se cih bo pre is ka va ustav lje na, ven dar An dre ot ti ne bo mo gel ob no vi ti uni če ne po li ti - čne ka ri e re. Po dru gi stra ni bo Ca sel li pred stav ljen kot ob jek tiv ni sod nik, ka te - re ga dolž nost je bi la pre ga nja ti, ven dar je ugo to vil, da je bil v zmo ti. Ca sel li bo ju nak, to pa, če bog ob sta ja, kli če po ma šče va nju, kon ča čla nek no vi nar. No vi nar je bil ob to žen za ob re ko va nje, stor je no s tis kom, za kar je bil ob - so jen na okrož nem so di šču na pla či lo de nar ne kaz ni, od ško dni ne, stro škov pos - top ka in na ob ja vo sod be v ča so pi su. Sod ba je bi la po tr je na ta ko na pri tož be - nem kot na ka sa cij skem so di šču. 2. Spor na dej stva Pri tož nik ni ugo var jal sa mo vse bin skim raz lo gom za iz re če no sod bo, tem več je tu di za tr je val, da mu ni bi lo omo go če no iz ves ti vseh do ka zov. Ta ko je na pr vi stop nji pred la gal zas li ša nje to žil ca in vpo gled v dva član ka o raz mer ju to žil ca z ma fij skim ske san cem Bu scet to. Na pri tož be ni stop nji je po no vil zah te vo o zas - li ša nju to žil ca in še zas li ša nju dveh prič (Ve ro ne in Fer ra ra) o po li tič nih sta li - ščih to žil ca ter vpo gled v no va član ka iz le ta 1994, kjer pred la ga ni pri či go vo ri - ta o po li tič ni mi li tant nos ti to žil ca. Vse te do kaz ne pred lo ge so ita li jan ska so di - šča za vr ni la kot ne po treb ne. Pri raz lo gih za ob sod bo sta bi la spor na na sled nja de la v član ku: – Cas se li je dal troj no pri se go: bo gu, pra vu in KPI; in – da je KPI za če la stra te gi jo prev ze ma nja nad zo ra vseh ura dov dr žav nih to - žil cev z na me nom ob vla da ti sod no ob last in za te ka ti se sa mo k od prt ju sod - nih pre is kav, da bi se uni či la po li tič na ka ri e ra po li tič nih na sprot ni kov, saj ni po treb no, da bi pos to pek pre šel v fa zo so je nja – za do šča, da se ose be po - sta vi jo na sra mo til ni ste ber pre is ka ve. 137Kje je meja novinarske presoje de janj sodnega funkcionar ja? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 137 www.revus.eu 3. Pred hod no vpra ša nje o ob se gu pre so je ve li ke ga se na ta Ita li jan ska vla da je zah te va la, da se del sod be se na ta, ki se na na ša na pri tož bo gle de 6. čle na EKČP, šte je za do kon čne ga in ga ve li ki se nat ne mo re več pre so - ja ti. Ve li ki se nat je zah te vo za vr nil. Če je ob stoj po memb ne ga vpra ša nja v zve - zi z raz la go ali upo ra bo EKČP ali nje nih pro to ko lov ali po memb ne ga vpra ša nja sploš ne ga po me na nuj ni po goj za do pust nost zah te ve stran ke (dru gi od sta vek 43. čle na EKČP), je po sle di ca do pust nos ti, da se ce lot ni pri mer pre pus ti pre so - ji ve li ke ga se na ta, ki od lo či z no vo sod bo. Ve li ke mu se na tu pred lo že ni pri mer nuj no vklju ču je vse vi di ke pri tož be, pri če mer je ob seg pre so je ve li ke ga se na ta ome jen le na od lo či tev o do pust nos ti pri tož be. 4. Test in ar gu men ta ci ja ESČP pri pre so ji sklad nos ti de janj dr ža ve s 6. čle nom EKČP Pri tož nik je na va jal, da je bi la nje go va pra vi ca do po šte ne ga pos top ka kr še na, ker so ita li jan ska so di šča za vr ni la več nje go vih do kaz nih pred lo gov, tu di pred - log o navz križ nem zas li ša nju to žil ca. Ta ko ESČP v tem de lu pre so ja, ali je pri - šlo do kr šit ve pr ve ga od stav ka 6. čle na in četr te ali nee tret je ga od stav ka 6. čle - na EKČP: »Vsa kdo ima pra vi co, da o ka kr šnih ko li ka zen skih ob tož bah zo per nje ga od lo ča so di šče v po šte nem pos top ku. Kdor je ob dol žen kaz ni ve ga de ja - nja, ima na sled nje mi ni mal ne pra vi ce: da zas li šu je ozi ro ma zah te va zas li ša nje ob re me nil nih prič in da do se že nav zoč nost in zas li ša nje raz bre me nil nih prič ob ena kih po go jih, kot ve lja jo za ob re me nil ne pri če.« So di šče je že na za čet ku spre je lo sta li šče, da je vpra ša nje do pust nos ti do - ka zov ure je no pr ven stve no z na ci o nal no ure dit vi jo. Na lo ga So di šča je pred - vsem ugo to vi ti, ali je bil ce lot ni pos to pek, sku paj z do kaz nim pos top kom, iz - ve den po šte no.3 EKČP pri tem do pu šča na ci o nal nim so di ščem, da sa ma ugo - to vi jo, ali je tre ba ose bo po kli ca ti kot pri čo.4 Pri tož nik ta ko ne mo re uspe ti zgolj s tr dit vi jo, da mu ni bi lo do vo lje no iz pra ša ti do lo če ne pri če, tem več mo - ra tu di po jas ni ti, za kaj in v če mu bi zas li ša nje te pri če pri po mo glo k ugo to - vi tvi res ni ce.5 So di šče ugo tav lja, da ni no be ne ga raz lo ga, da se ta ko sta li šče ne bi uve lja vi lo tu di v pri ču jo čem pri me ru v zve zi z ob re ko va njem. S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 138 3 Van Me che len and Others v. the Ne ther lands, 23. april 1997, Re ports 1997-I II, pa ra. 50. 4 Vi dal v. Bel gi um, 22. april 1992, Se ri es A št. 235-B, pa ra. 33. 5 En gel and Others v. the Ne ther lands, 8. ju nij 1976, Se ri es A 22, pa ra. 91. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 138 www.revus.eu So di šče si je po sta vi lo dvo je vpra šanj: 1. ali so za vr nje ni do kaz ni pred lo gi o po li tič nih sta li ščih to žil ca sploh re le vant - ni za opro sti tev očit ka o očit ni ob re ko val ni na ra vi član ka in 2. ali bi tu di ob do pus tit vi do kaz nih pred lo gov ita li jan ska so di šča ugo to vi la, da je no vi nar upra vi čil ob tož be na ra čun to žil če ve po kli cne pri stra nos ti, od - vis nos ti in ne ob jek tiv nos ti. Gle de pr ve ga vpra ša nja So di šče po ve, da so po li tič na sta li šča to žil ca, nje go - vo pri ja te lje va nje s po li ti kom Vi o lan te jem in po klic ni od no si z ma fij skim ske - san cem le dej stva brez ob re ko val ne na ra ve, kar so ugo to vi la že ita li jan ska so - di šča. Za to za vr nje ni do ka zi ne bi pri po mo gli k raz jas nit vi spor nih vpra šanj.6 So di šče tr di, da je ob re ko val na na ra va v iz ja vah pri tož ni ka, da je to ži lec: »… ma na ged the An dre ot ti in ve sti ga ti on in furt he ran ce of a grand po li ti cal de - sign hat ched by Vi o lan te in or der to ta ke pow er by non-elec to ral me ans, thus com - mit ting an abu se of aut ho ri ty for po li ti cal ends. The of fen ding ar tic le ma ni fes tly de - nied that Mr Ca sel li pos ses sed “the qu a li ti es of im par ti a li ty, in de pen den ce, ob jec ti - vi ty and pro bi ty which cha rac te ri se the exer ci se of ju di ci al fun cti ons” by at tri bu ting to him con duct “sig nif ying that the re [had been] in stan ces of der e lic ti on of pro fes - si o nal du ty” which “con sti tu ted dis ci pli na ry and cri mi nal of fen ces”.«7 So di šče se pri dru gem vpra ša nju po nov no stri nja s sta li ščem ita li jan skih so dišč, da se ne gle de na do kaz no vred nost za vr nje nih do kaz nih pred lo gov s sled nji - mi ne bi mo gel ov re či sklep ita li jan skih so dišč, da pri tož nik ni upo šte val na čel, ki ve že jo to žil ca pri oprav lja nju nje go vih na log (ne pri stran skost, ne od vis nost in ob jek tiv nost). Pri tož nik na mreč med ce lot nim pos top kom sploh ni pos ku šal do - ka za ti res nič nos ti to žil če ve ga rav na nja, kar bi ka za lo na ne spoš to va nje teh na - čel, tem več je ves čas po u dar jal, da je šlo za kri tič ne sod be.8 So di šče ta ko do - lo ča stan dard, da mo ra no vi nar pri da ja nju vred nost nih sodb ven dar le takš no vred no te nje pod kre pi ti z re le vant ni mi do ka zi: »… as he had not es ta blis hed that his re qu ests to pro du ce do cu men ta ry evi den ce and for evi den ce to be ta ken from the com pla i nant and wit nes ses 139Kje je meja novinarske presoje de janj sodnega funkcionar ja? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 6 Ita li jan ski sod nik ESČP v lo če nem mne nju k od loč ba ma se na ta in ve li ke ga se na ta opo zar ja, da je tre ba upo - ra bi ti raz li čen stan dard za pre so jo po šte ne ga pos top ka in za pre so jo kr šit ve me dij ske svo bo de. Sod nik me - ni, da bi so di šča mo ra la upo šte va ti za vr nje ne do ka ze, ven dar ne za to, ker ta ko zah te va po šten pos to pek, tem več ker bi ti od lo čil no pri po mo gli k raz jas nit vi mo re bit ne kr šit ve svo bo de me di jev. 7 Per na v. Ita ly, 2003, pa ra. 31. 8 V na sprot ju z dej stvi kri tič nih (vred nost nih) sodb ni mo go če do je ma ti kot (ne)res ni čne, saj res ni ce takš nih sodb sploh ni mo go če do ka zo va ti. Pri kri tič nih sod bah je po memb no, da so dej stva, na ka te rih sod ba te me - lji, ne dvo mna. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 139 www.revus.eu wou ld ha ve been help ful in pro ving that the spe ci fic con duct im pu ted to Mr Ca sel li had ac tu a l ly oc cur red.«9 Ta ko sta li šče iz ha ja iz po seb ne ga po lo ža ja sod ne ve je ob las ti, ki za ra di svo je ga po lo ža ja ne mo re od go var ja ti na kri ti ke, ki jih iz re če jo na njen ra čun v me di - jih.10 5. Test in ar gu men ta ci ja ESČP pri pre so ji sklad nos ti de janj dr ža ve z 10. čle nom Kon ven ci je 5.1. Iz ho di šča So di šče si za os no vo svo je pre so je vza me svo bo do iz ra ža nja, ki pri pa da vsa ko - mur (10. člen kon ven ci je) in je nuj ni po goj ta ko za de lo va nje de mo kra tič ne druž be kot za oseb ni ra zvoj vsa ke ga po sa mez ni ka. Svo bo da v tem ozi ru za je - ma tu di mož nost iz ra ža nja in for ma cij in sta lišč, ki ža li jo, šo ki ra jo ozi ro ma so mo te če. To so zah te ve plu ra liz ma, strpnos ti in ši ro ko mi sel nos ti, brez ka te rih ni de mo kra tič ne druž be. Ven dar le iz vr še va nje te svo bo šči ne (z ozi rom na kon kret - ni pri mer) ni po vsem ne o me je no, saj je lah ko pod vrže no ob lič nost nim po go - jem, ome jit vam ali kaz nim, ki jih do lo ča za kon in so nuj ni v de mo kra tič ni druž - bi za za va ro va nje ugle da ali pra vic dru gih lju di in za pre pre či tev raz krit ja za up - nih in for ma cij. Takš ne ome jit ve pa se mo ra jo raz la ga ti ozko in tu di zah te va po ome je va nju mo ra bi ti do loč no ugo tov lje na.11 Še zlas ti po memb no vlo go v de lo va nju de mo kra tič ne druž be ima jo me di ji, ka te rih na lo ga je po da ja ti vse in for ma ci je in ide je, ki so v jav nem in te re su, tu - di tis te, ki se na na ša jo na sod no ve jo ob las ti.12 Svo bo da me di jev ne za je ma sa - mo pra vi ce teh, da po da ja jo in for ma ci je, tem več tu di pra vi ce jav nos ti, da jih spre je ma, s či mer lah ko iz vr šu je vlo go »psa ču va ja«.13 Kon ven ci ja ne za go tav - lja le var stva za vse bi no iz ra že nih idej in in for ma cij, tem več se raz te za tu di na var stvo ob li ke, v ka te ri so te in for ma ci je za pi sa ne.14 S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 140 9 Per na v. Ita ly, 2003, pa ra. 32. 10 »… spe ci a l ly in vi ew of the fact that jud ges who ha ve been cri ti ci sed are sub ject to a du ty of dis cre ti on that pre clu des them from re ply ing«. Pra ger and Ober schlick v. Au stria, 26. april 1995, Se ri es A št. 204, pa ra. 34. 11 Jer sild v. Den mark, 23. sep tem ber 1994, Se ri es A št. 298, pa ra. 31; Ja now ski v. Po land, št. 25716/94, 1999-I, pa ra. 30. 12 De Haes and Gij sels v. Bel gi um, 24. feb ru ar 1997, Re ports 1997-I, pa ra 37. 13 Thor ge ir Thor ge ir son v. Ice land, 25. ju nij 1992, se ri es A št. 239, pa ra. 63; Bla det Trom so and Sten saas v. Nor - way, št. 21980/93, 1999-I II, pa ra. 62. 14 Pra ger and Ober schlick v. Au stria (no.1), Se ri es A št. 313, pa ra. 38; Tho ma v. Lu xem bou rg, št. 3832/97, 2001- I II, pa ra. 45 in 46. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 140 www.revus.eu So di šče iz ha ja iz te ga, da je nuj nost ome ji tev do pust na le ob nuj ni druž be - ni po tre bi (pres sing so ci al ne ed), in če prav dr ža vam do pu šča do lo če na od sto - pa nja gle de ugo tav lja nja teh po treb, je zad nja be se da pridr ža na nad zo ru So di - šča.15 V kon kret nem pri me ru je So di šče za ra di po se ga v va ro va ne pra vi ce16 vze lo pod drob no gled čla nek kot ce lo to, vštev ši vse bi no pri tož ni ko vih opazk o to žil cu in kon tekst, v ka te rem so iz ra že ne. So di šče je pre so ja lo, ali je po seg pred pi san z za ko nom, ali se s po se gom sle di le gi tim ne mu ci lju, ali je kon kret - ni po seg bil so raz me ren z upra vi če ni mi ci lji (pro por ti o na te to the le gi ti ma te aims pur su ed), ki jim je sle di la dr ža va, in ali so raz lo gi za po seg bi li do vo lj po - memb ni in za dost ni (re le vant and suf fi ci ent). 5.2. Pre so ja So di šča in con cre to So di šče ne iz klju ču je a pri o ri mož nos ti, da je pri šlo do kr šit ve 10. čle na, če prav bi bil ne kdo ob so jen na treh in stan cah na pod la gi raz lič ne in sa mo stoj ne pre - so je tr di tev, kot so bi le pi sa ne v takš nih član kih.17 Ven dar to za dev no tak pris - top ne bi bil pri me ren – pre so ja nje le po sa mez nih de lov v član ku bi pri pe lja lo do te ga, da se iz gu bi sli ka ce lot ne ga član ka ter nje go ve vse bi ne in spo ro čil, ki pre že ma jo be se di lo. Ve li ki se nat So di šča to rej oči ta se na tu So di šča, da je za ra - di ne ka te rih dre ves po za bil oce ni ti gozd: »In the pre sent ca se, how ever, me re ly to scru ti ni se each of the sta te ments ta - ken in to con si de ra ti on by the na ti o nal aut ho ri ti es in re a ching their de ci si on that the of fen ce of de fa ma ti on had been com mit ted wou ld be to lo se sight of the ar tic le’s ove ra ll con tent and its very es sen ce.«18 No vi nar se ni usta vil pri omem bi, da je to ži lec iz ra žal po li tič na sta li šča in da takš no ob na ša nje lah ko spro ži dvo me o nje go vi ne pri stra nos ti in ne od vis nos ti pri iz vr še va nju po klic nih dolž nos ti. Spo ro či lo, ki pre ve va ce lo ten čla nek, je sle - de če: to ži lec je ve do ma zlo ra bil urad ni po lo žaj, zlas ti v zve zi z ob tož ni co zo - per An dre ot ti ja, vse z na me nom, da se iz vr ši stra te gi ja KPI o prev ze mu ura dov dr žav nih to žil stev v vseh mes tih v Ita li ji. V tej lu či tu di fra za o pri se gi po sluš - nos ti KPI do bi po vsem nov po men, ki ni le sim bo li čen. Omem ba pri se ge v tem kon tek stu po me ni to žil če vo zavr že nje na čel ob jek tiv nos ti, ne pri stra nos ti in ne - od vis nos ti na ra čun po sluš nos ti po li tič ni stran ki. 141Kje je meja novinarske presoje de janj sodnega funkcionar ja? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 15 Ja now ski v. Po land, op. 7, su pra. 16 V kon kret nem pri me ru se za ra di očit nos ti ni po stav lja lo vpra ša nje, ali je sploh pri šlo do po se ga (»The con - vic ti on in con tes ta bly amo un ted to in ter fe ren ce …«). 17 Prav v tem je bi stve na raz li ka med pris to po ma se na ta in ve li ke ga se na ta. Med tem ko pr vi pre so ja lo če no od - se ka v član ku, se ve li ki se nat So di šča opre na čla nek kot ce lo to. 18 Per na v. Ita ly, 2003, pa ra. 47. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 141 www.revus.eu So di šče se si cer iz rec no ni spus ti lo v pre so jo gle de te ga, da takš na pa všal - na sta li šča ni so ob re klji va le za to žil ca, tem več tu di za ce lo ten sis tem sod stva, če prav bi se bi lo mo go če iz pe lja ti tu di tak sklep. Kri ti ka sod ne ga sis te ma, da nje go vi funk ci o nar ji ne spo štu je jo na čel, ki so in he rent na za oprav lja nje funk - ci je, mo ra bi ti iz rec no pod krep lje na z dej stvi. Jav ni in te res to rej ni le v ubra ni - tvi dob re ga ime na in čas ti sod ne ga funk ci o nar ja, tem več kar v ob ram bi sod ne - ga sis te ma kot ta ke ga. 6. Sklep Če prav je za sod ne ga funk ci o nar ja, ki je bil po li tič no ak ti ven, ome je no var stvo gle de dob re ga ime na in čas ti, ki mu pri pa da kot sod ne mu funk ci o nar ju, takš na ome ji tev ven dar le ni po pol na. Raz um lji vo je, da se go re či pri pad nik ka te re ko li po li ti čne stran ke iz po stav lja očit kom, da ne sle di na če lom ne pri stra nos ti, ob - jek tiv nos ti in ne od vis nos ti, ki so in he rent na sod ni funk ci ji. Če no vi nar kri tič no, na sim bo lič ni rav ni in s pod po ro re le vant nih dej stev iz po sta vi sod ni ko vo po li - tič no »par ti zan stvo«, mu je tre ba pri zna ti var stvo svo bo de me di jev.19 Po dru gi stra ni, ne u te me lje na kri ti ka ne uži va var stva. No vi nar sko oce nje van je po li tič no ak tiv nih sod nih funk ci o nar jev se to rej gib lje med do pust nost jo kri tič nos ti, ki ve lja za oce nje van je sod ni kov (strož je me ri lo do pust nos ti kri ti ke) in po li ti kov (blaž je me ri lo do pust nos ti kri ti ke). To si cer še ne po me ni, da ob kri ti ki po li tič - no ak tiv nih sod ni kov ni do pust no upo ra bi ti do lo če ne stop nje pre ti ra va nja ali ce lo pro vo ka tiv nos ti. Z iz jem no moč jo in ne po sred nost jo, ki jo ima jo da nes mo der ni me di ji, po - ten ci al ni uni ču jo či uči nek iz jav v me di jih zah te va tu di okre pi tev dolž nos ti in od go vor nos ti tis tih, ki ta ke iz ja ve da jo v jav nost. Sploš no zna no dej stvo je, da se je na lo ga mo der nih me di jev od mak ni la od po da ja nja in for ma cij v ime nu de - mo kra tič nos ti h ko mer ci al no na rav na ne mu pro da ja nju me di jev, ogla še va nju itn. Tak druž be ni po mik pa lah ko vpli va na me ri la sod ne ga teh ta nja med svo - bo do iz ra ža nja na eni stra ni in zlas ti pra vi co do dob re ga ime na in čas ti na dru - gi stra ni.20 S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 142 19 Per na v. Ita ly, 2001, pa ra. 41. 20 Ta ko Wid lha ber L.: The right to of fend, shock or di sturb? – as pects of fre e dom of ex pres si on un der the Eu ro - pean Con ven ti on on Hu man Rights, 6th An nu al RTE/UCD Le ctu re, Dub lin, 11. 10. 2001, do stop no na splet ni stra ni: http://www.ucd.ie/law/bsl/wi lec tu re.html (30. 1. 2005). Prim. Ter šek A., O svo bo di iz ra ža nja in svo - bo di tis ka. Od po stavk de mo kra ci je, do mo bi li za ci je in ko mer ci a liz ma, Prav na prak sa, št. 26/2003, pri lo ga. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 142 www.revus.eu