EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Izvršujemo vsakovrstne tiskovine OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIII.—LETO XXXIII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 12, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 8 NOV GROB helen rose Včeraj popoldne okrog 5. ure Je preminila na svojem domu Helen Rose, preje Žlindra. Stanovala je na 18702 Muskoka A-ve. Bolehala je eno leto. Zapušča soproga Josepha. Podrobnosti bodo poročane jutri. Pogreb oskrbuje Grdinov pogreb-iii zavod. * john d. vasselpades V torek zjutraj je preminil na svojemu domu John D. Vas-seleades, star 60 let, samski, stanujoč na 1894 E. 20 St. Ro-dom je bil Grk. Pogreb se vrši v soboto popoldne ob dveh iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Spyridon na Ad- V družbinih prostorih na 2^5 St. Clair Ave. Tajnik Paul J. Schneller je Ppdal finančno poročilo inštitu-ki izkazuje, da je posojilni-imela eno najboljših let v J^49. Posojilnica je uživala ta-® povoljen uspeh radi dobrega Sodelovanja med delničarji, di-^Gktorji, uradniki in vlagatelji Vestnega dela uposlencev. V znak 25-letnega ali več služ-0Vanja, je tajnik Schneller po-^ril srebrne plošče predsedniku oseph Plevniku, podpredsedni- dr. P. J. Kernu ter direktor-Math Braidech in Joseph ^%rekar. V direktoriju za leto 1950 so ^edeči; Joseph T. Bergeron, ath Braidech, dr. Frank J. ^*"1, Leopold Kushlian, Frank glar, Joseph Plevnik, Paul J- chneller in Joseph Smrekar; ^''adniki pa so: Joseph Plevnik, ^^Gdsednik; dr. Frank J. Kern, Podpredsednik; Paul J. Schneller tajnik-blagajnik, in Joseph Bergeron, odvetnik bolni St. Mri snice B. Rose Sintič iz 1539 E. 47 8e je vrnila iz St. »Alexis bol-'®lice na svoi dom. kier jo — svoj dom, kjer ^ y^jateljice sedaj lahko obišče-^2" Zahvaljuje se vsem za obi cvetlice in voščilne karte. razkrili, da je Acheson ostro kritiziral Anglijo, ki je priznala novo kitajsko komunistično vlado in navezala z njo diplomatič-ne odnošaje. Rekel je, da se je po njegovem mnenju Anglija prenaglila in storila napako. Po mnenju državnega tajnika kitajski komunisti ne bodo v bližnji bodočnosti napadli Formoze, toda do napada bo gotovo prišlo. Nacionalistične čete Ci-angkajšeka se bodo lahko nekaj časa uspešno zoperstavljale z lastnimi silami, toda padec Formoze se . mora pričakovati. Acheson je ponovno zagotovil, da ameriška vlada ne smatra, da je Formoza važna za varnost Ze-dinjenih držav. To je pred njim zatrdil tudi predsednik Truman, toda takšna mnenja so posebno viharno napadli republikanci. ^a^hrili .©bv^ščcni krogi, je baje Acheson rekel, da kitajski nacionalisti nimajo nobenega "borbenega duha" in da bi ameriško orožje in oprema, 1* bi se jo poslalo na Formozo, postala plen kitajskih komunistov. Taft vihamo napadel vladno politiko Medtem pa je republikanci senator iz Ohia Robert A. Taft v senatu viharno napadel vladne politiko na Daljnem vzhodu. Izjavil je, da bi ameriška Mornarica lahko preprečila invazijo Formoze s strani komunistov, ne da bi se Zedinjene države izpostavile nevarnosti vojne s Sovjetsko zvezo. Taft je zagotovil, da ni nobenih znakov, da bi Sovjetska zveza šla v vojno, če bi se Zedinjene države vmešale v kitajsko civilno vojno, da komunistom preprečijo zavzetje Formoze. Formoza se nahaja 100 milj oddaljena od kopnene Kitajske in nobenega prekoračenja tega kanala ne bi bilo, če bi naša mornarica dala jasno vedeti, da se ne bo dovolilo ladjam, ki prevažajo čete, da bi plule na drugo stran. Dejansko bi ne bilo nobenih takšnih poskusov, če bi Državni oddelek dal posebno jasno vedeti, da mi ne nameravamo dovoliti komunistom okupacijo Formoze," je izjavil Taft. Tafta je podprl tudi drugi vplivni republikanski senator— Arthur Vandenberg, ki je zahteval, da se zasliši šefe skupnega štaba, ki so naklonjeni načrtu, da se brani Formozo z oboroženimi silami. Taft je poudaril, da so Zedinjene države zadnja tri leta iz-postalvjale riziku vojne na celi zemeljski obli, ko so skušale ustaviti širjenje komunizma in da bi bila resnična pomoč kitajskim komunistom pred nekaj leti lahko ustavila zmago komu-nistav na Kitajskem. "Toda Državni oddelek so vodile levičarske skupine, ki so se očitno želele iznebiti Ciangkaj- šeka in so, če ne drugo, za ta namen bile pripravljene izročiti Kitajsko komunistom," je rekel Taft. Begunec prevzel očetu drugo ženo Sodnik clevelandske Common Pleas sodnije, Harry A. Hanna, je včeraj odobril razporoko 58 let staremu Theodoru Borkov-skemu, ki je s solzami v očeh povedal, da mu je njegov sin iz prvega zakona prevzel sedanjo ženo, s katero je živel 22 let. Borkovski je plačal potne stroške svojemu sinu Chesterju, da je lahko leta 1947 prišel kot begunec v Zedinjene države. Sinu, ki je star 38 let, je dal tudi stanovanje, toda kmalu je na svojo žalost ugotovil, da se je njegov sin zaljubil v mačeho in ji začel dvoriti. "Mogel bi oprostiti in pozabiti, če bi bil kakšen tujec. Toda bil je moj lastni sin in tega ne morem ne oprostiti in ne pozabiti," je rekel Borkovski. "Par mesecev po prihodu sina v mojo hišo sta se z mojo ženo, kot mačeha in pastorek, preveč dobro razumela." Borkovski je pričal, da je njegov sin večkrat spremljal svojo mačeho na razne veselice in da ju je enkrat zalotil objeta. Takrat je celo med očetom in sinom prišlo do pretepa. Morala je posredovati policija, ki je sina odpeljala v zapor in pozneje pred sodnika, ki mu je ukazal, da mora zapustiti očetovo hišo. Kot priča je nastopila tudi sestra Mrs. Borkovske, kije tudi prišla v Cleveland kot begunka iz Poljske. Potrdila je, da je njena sestra ljubimkala s pastorkom in da jo je ona sama opozorila, da je to "strašna in pregrešna stvar." Toda sestra ji je odgovorila, naj se briga za svoje posle ali pa se pobere iz hiše. Mrs. Borkovski je v zvezi s tožbo dejala: "Kar pravijo, je verjetno resnica. Toda kaj za to?" Pristavila je, da je možu kar odprto povedala, da je zaljubljena v pastorka in da naj jo toži za razporoko. "Sedaj sem svobodna in se bom z njim poročila," je rekla Mrs. Borkovski. Sin begunec pa ni podal nobene izjave v zvezi s to zadevo. katoliška nuna je živa zgorela DAWSON CITY, 11. jan.— Katoliška nuna Mary Gideon je danes živa zgorela v ognju, ki je popolnoma uničil trinadstropno bolnišnico St. Mary. V bolnišnici se je nahajalo 77 pacientov, ki so se vsi rešili. Po izjavah gasilcev, je najprej začelo goreti v kapeli katoliške bolnišnice. Ogenj pa se je naglo razširil na samo poslopje bolnišnice. ZAGOVARJATI SE BO MORAL. KER JE DAL USTRELITI DUCEA PARIZ, 11. Jan. — Kot poročajo iz Coma v severni Italiji se bo kmalu začela obravnava proti Valterju Audisiju, ki je bil poveljnik italijanskih partizanov, k i so ulovili in ustrelili fašističnega diktatorja Mussolini ja. Audisio je bil po zaključku vojne slavljen kot italijanski heroj. s svojo skupi-' no komunističnih partizanov je ulovil Mussolinija in njegovo priležnico 01 a r o Pettacci, ko sta v avtih bežala v Švico. Na povelje partizannske komande v severni Italiji je bil Mussolini takoj ustreljen, z njim pa tudi njegova priležnica. Partizani so trupli pripeljali v Milan in ju na glavnem trgu obesili za pete. Časi so se od takrat spremenili. Audisio je obtožen kot navaden morilec. Na sodniji bo moral tudi pojasniti, kam je izginil tako zva-ni "Zaklad Donga" v znesku več milijonov dolarjev. Baje je Mussolini hotel ta zaklad spraviti v Švico, kar pa se mu ni posrečilo zaradi čuječnosti partizanov. Audisio je sedaj komunistični člaq parlamenta. Kot tak uživa imunost, to je, da se ga ne more spraviti pred sodnijo. Toda krščanski demokrati^ ki in>a-jo v parlamentu večino, so poskrbeli, da se mu je imuniteto odvzelo. Tako bo nekoč zelo hvaljen itaUjanski partizanski poveljnik postavljen na zatožno klop zaradi "umora" fašističnega diktatorja. Zedinjene države bodo zaščitile Tita pred napadom in mu odobrile vojaško pomoč, če bo to potrebno Starši do smrti sestradali tri leta starega sina NEW YORK, 11. jan.—Policija je danes aretirala zakonsko dvojico Mr. in Mrs. Guy Scielzo, ki sta do smrti sestradala svojega nezaželjenega tri leta starega sina in tako slabo hranila svojo štiri leta staro hčerko, da se sedaj nahaja v bolnišnici v zelo resnem stanju. Mrs. Scielzo se je izgovarjala, da otroka nista hotela po tri tedne nič jesti in da je hrano dajala mački. Oče pa je priznal, da je zanemarjal svoja dva otroka, toda rekel je, da ni mogel ničesar storiti, ker sploh ni mogel gledati otroke. Preiskava se je začela že preteklega novembra. Sprožila jo je -organizacija za preprečenje krutega ravnanja z otroci, ki je na dom Scielzovih poslala preiskovalca. Ta je ugotovil, da sta otroka bila zaprta v neki umazani sobi in tako sestradana, da se nista mogla držati pokoncu. Oba otroka sta bila odpeljana v bolnišnico. Tri leta stari Guy, ki je vagal le 14 funtov, je kmalu v bolnišnici umrl. Zdravniki skušajo ohraniti pri življenju njegovo štiri leta staro sestro Vicenzo. Ko so jo našli, je va-gala 20 funtov. Poleg Kuya in Vincenze sta zakonca imela še dva otroka, to-d^ eno leto star Michael je umrl 3. januarja vsled slepiča. Za dva otroka sta po izjavah preiskovalca okrutna starša dobro skrbela, toda dveh nezaželjenih sta se hotela iznebiti. Obravnava se bo začela jutri. Sovjetski pisatelj odgovarja zagovorniku nacističnega maršala MOSKVA, 9. jan.—Znani sovjetski pisatelj Ilja Ehrenburg je danes v enem članku Odgovoril angleškemu laboritskemii poslancu Pagetu, ki je v Hamburgu zagovarjal bivšega nacističnega maršala in vojnega zločinca von Mansteina. "Gospod Paget se je odločil, da svetu dokaže, da v očeh gen-tlemanov von Manstein ni včerajšnji vojni zločinec, pač pa jutrišnji prijatelj. Laborit Paget ni v Hamburgu zanikal, da je von Manstein morilec žena, otrok in starčkov. Laborit Paget je mnenja, da umor sovjetskih žena, otrok in starčkov ni zločin, ampak pravno delo." Ehrenburg je pristavil, da usoda ni hotela, da bi Paget ocenjeval veličino onih ruskih ljudi, ki so svet obranili pred morilci kakršen je von Manstein. "Mi smo dovolj močni, da lahko svet branimo pred ponov*jf^ no invazijo ljudožrcev," nadaljuje Ehrenburg. "Mi smo zrušili Mansteina, gentlemeni pa ga lahko vzamejo, ga hranijo in vežbajo. Toda mi se ne bojimo, kakor se ne bojimo ne Churchilla in ne Pageta. Vem, da je med Angleži veliko dobrih in zavednih ljudi, ki so g. Pageta poslali v parlament. Glasovali so zanj, ko se je prikazoval kot ljubitelj človeštva. Naj sedaj vidijo Pageta, ki veliča morilca otrok. Angleško ljudstvo ve za vojna trpljenja in ne želi novo klanje. Pravijo, da Angleži počasi mislijo in da se jim nikoli ne mudi, toda ni dovolj časa za obotavljanja." po nedolžnem obsojen zahteva odškodnino CHARLESTOWN, W. Va., 11. jan.—J. W. Coole iz Marietta, Ohio, ki je bil po nedolžnem obsojen na dve do deset let zapora in se je več mesecev nahajal v ječi, je danes od Najvišje sodnije zahteval, naj državnega kontrolorja prisili, da mu plača odškodnino. Državna legislatura je odobrila $5,000 nagrade za Coolea, toda državni kontrolor mu je noče izplačati. WASHINGTON, 11. jan.—Najvišji vladni uradniki so soglasno z nepotrjenimi poročili pripravljeni, da takoj priskočijo na pomoč in celo pošljejo jugoslovanskemu premi-jerju maršalu Titu omejeno vojaško pomoč, če mu bo grozil napad, ki bi ga pripravila Sovjetska zveza. Državni tajnik Dean Acheson je baje na tajni seji kongresnega odbora za zunanje odnošaje govoril tudi o položaju Jugoslavije, ko je podal svoje poročilo o splošnem položaju na svetu. Pri tem se je posebno dotaknil jugo-slovansko-sovjetskega spora. Diplomatični uradniki pa so medtem izrazili up, da ameriške mere ne bodo potrebne, da se v sporu podpre Tita, ki se je zo-perstavil Moskvi. Nekateri menijo, da Sovjetska zveza ne bo organizirala vojaški napad proti Titu in verujejo, da za sedaj položaj ni nujen. Državni varnostni svet predsednika Trumana pa je baje že zavžel stališče in začrtal program Zedinjenih držav, če bi Sovjetska zveza skušala strmoglaviti Tita in njegovo vlado. Varnostni svet, kateremu načeluje sam predsednik, začrtava ameriško zunanjo politiko. Med osta-; limi sta člana tega sveta tudi državni tajnik Acheson in obramben! tajnik Johnson. Uradniki niso hoteli razkriti potankosti ameriškega načrta za podpiranje Tita, ker je ta načrt strogo tajen. Mnenje pa prevladuje, da načrt vsebuje tudi možno vojaško pomoč maršalu Titu. Doslej so Zedinjene države podpii'ale Tita le na ekonomskem in političnem polju. protestni shodi v severni italiji RIM, 11. jan.—V več mestih severne Italije so danes bili prirejeni protestni shodi delavcev. Največji shod je bil prirejen v Modeni, kjer je policija ubila šest delavcev, blizu sto pa ranila. V Modeni je govoril na shodu 300,000" delavcev voditelj italijanske Komunistične partije Palmiro Togliatti, ki je obtožil krščansko-demokratsko vlado de Gasperija, da je odgovorna za krvava nasilja. "Naj bodo prokleti oni, ki so za to odgovorni," je med ostalim vzkliknil Togliatti. nevarnosti televizije WILMINGTON, Mass., 11. jan.—Televizijski aparat je povzročil ogenj v hiši nekega Ed-warda Ga^agherja. Sončni žarki so' skozi povečalno steklo vžgali aparat. Cez nekaj minut je hiša bila v plamenih. Mesto je celo noč bilo v temi Vsled kvara v glavni mestni električni centrali na E. 53'St., je danes celo mesto bilo v temi od 12:43 ponoči pa do zjutraj okrog sedme ure. Delavci so takoj skušali popraviti kvar, toda kot pravijo, bo električna centrala zopet neovirano delovala šele ob 4. popoldne. Vse ulice so bile v temi, vključno Public Square. V hišah tudi ni bilo luči v skoro vseh sekcijah mesta. Edino elektriko je pre-skrbljala Cleveland Electric Illuminating Co. in to večinoma za alarmne aparate v slučajih ognja. To je po 25 letih prvič, da se je vsled kvara v električni centrali celo mesto nahajalo v temi. Moški ustreljen v zvezi z roparskim napadom Detektivi so danes ponoči ustrelili nekega moškega v zvezi z roparskim napadom, ki je bil včeraj izvršen na Superior Savings S- Loan Association, kjer so roparji pobrali $38,000. Detektivi so nastavili past za Johna Huxa, ki je osumljen kot tretji udeležnik roparskega napada, na njegovem stanovanju na 5823 Ellen Ave. N. W. Upali so, da bo Hux prišel po neke stvari. Okrog 1.25 ponoči pa se je na ulici pojavil avto, iz katerega je izstopil neznani moški. Moški je odprl vrata hiše in se soočil z detektivom. Ko mu je slednji ukazal, naj pride v hišo, je začel bežati, nakar sta dva detektiva desetkrat ustrelila. Moški, katerega so identificirali kot Louisa Had-dala, je padel na ulici zadet s sedmimi streli. Policija je dosedaj aretirala dva moška, za katera se sumi, da sta sodelovala pri roparskem napadu. Letna konferenca SND Nocoj ob osmih se vrši letna konferenca lastnikov certifikatov Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Društveni zastopniki in posamezni lastniki certifikatov so vabi jeni,, da se udeleže v polnem številu. Zaroka Zaročila sta se Miss Lillian Vilk, hči Mr. in Mrs. Vilk iz 1551 E. 36 St., in Mr. Stanley Arko, sin poznane družine Mr, in Mrs. Martin in Julia Arko 1190 E. 170 St. Bilo srečno! Zdravnik priporoča varnostne mere za umor iz usmiljenja BAR HARBOR, Me., 11. jan. —Sloviti specialist za raka dr. Clarence Cook Little je danes priporočil varnostne mere, ki naj bi bile vključene v zakonsko predlogo, ki bi dovolila umor iz usmiljenja. Po priporočilih dr. Littlea, ki je direktor Roscoe B. Jackson laboratorija, bi se moralo za neozdravljive bolnike pri takšnem zakonu vpoštevati sledeče varnostne mere: Na umor bi moral pristati sam bolnik; Umor neozdravljivega bolnika bi moral odobriti njegov najbližji sorodnik; Poseben odbor treh zdravniških sodnikov bi moral odobriti vsak primer umora iz usmiljenja. Zdravnik bolnika bi predložil slučaj, toda ne bi smel biti član odbora. Za duševno zaostale neozdravljive bolnike dr. Little priporoča iste mere, z izjemo prve, to je, da bi ne bil potreben pristanek bolnika. Volitev delegatov Člani društva Ribnica št. 12 SDZ so prošeni, da pridejo v petek zvečer na redno sejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Sej% je važna, ker se bo vohlo delegate za prihodnjo konvencijo. Pričetek ob 7:30 uri zvečer. Znižane cene V Stakichevi trgovini s pohištvom na 16305 Waterloo Rd. imajo v teku posebno nizke cene na vsem pohištvu, posebno pa na kuhinjskih kabinetih iz kovine. Na rokah imajo tudi lepe stenske koledarje, katere dobite brezplačno če se zglasite v trgovini. L STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 12. januarja 1950. ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (P6 raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) . ..... % $8.50 5.00 - 3.00 $10.00 . 6.00 . 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 ČLOVEKOLJUB ALI MORILEC? UREDNIKOVA POSTA RAZNO IZ COLLINWOOD-A Komaj sem se oglasil, pa smo : in nabranimi čipkami okrog vra-zopet imeli priliko citati dopis i tu. Biser noše pa je zidana ruta zavita preko ramen in na prsih pripeta z zlato ali srbrno broško in obrobci rute pa imajo dolge nitke. Slovensko dekle v narodni no- od John Filipiča. Njegove dopise smo zadnje čase pogrešali. Johna poznamo kot enega izmed redkih slovenskih trgovcev in kot zavednega, progresivnega Slovenca, ki se ne boji povedati I ši si ob praznikih tudi nadene na javnosti resnice. John, nadaljuj ' prsa šopek rdečega nagelna in in ne oziraj se na neodločneže,' rožmarina. In ako se dekle na-kateri se včasih spozabijo, kaj I pravi na pot, pa nosi v roki tudi so. Naš oder: Po več letih, ko že nisem igral mali cekrček kot nekako torbico in iz cekrčka se vidi robček rdeče rutice. Nogavice so iz bele na našem odru, sem zopet enkrat j volne in črni nizki čevlji z niz-zašel na deske. Joe Godec,- igro- i kimi petami, kot okrasek pa zla-vodja prihodnje Verovškove j ta ali srebrna ročna zaponka, igre "Volkodlaki," mi je rekel: Na naših dramskih odrih, pa "Ti, Coff, ti bi bil pa glih za vlogo gestapovca; v tej igri rabimo dva. Ali bi prevzel ena vlogo ti in eno pa Frank Završnik?" Zadeva dr. Hermanna Sanderja, ki je v decembru iz usmiljenja usmrtil neozdravljivo bolnico Mrs. Abbie Bor-roto, je vzbudila veliko pozornost ne samo v Zedinjenih državah, ampak tudi v inozemstvu. Kot znano se dr. Sander zagovarja v Manchester, N. H., proti obtožbam, da je izvršil umor. V obtožnici je rečeno, da je dal Mrs. Bcyroto, ki je imela raka, injekcijo i v nedeljo 19. februarja. Ko zraka in tako namenoma povzročil njeno smrt. Dr. Sander j zavedel v kak šmir sem se je v dnevno knjigo bolnišnice sam zapisal, da je omenjeni' bolnici .es dal injekcijo. Časnikarjem pa-je povedal, da Zi:,lL%:ri: tO storil iz usmiljenja; neznosno trpljenje bolnice in njena nko seznaniti se z enim begun- bodisi to v igri ali opereti je v navadi, da imajo možki zelene nogavice. Te pa niso del slovenske moške narodne noše, pač pa šla y uniformi gestapovcev na odru Slovenskega delavskega :em, ki je v pogovoru povedal, neozdravljivost je bil glavni vzrok za njegovo dejanje. Mrs. Borrota je vsled injekcije umrla brez bolečin. Njeni dnevi I da je ponosen nato, da je bil v pa so itak bili šteti po izjavah samih drugih zdravnikov.! službi gestapa in čuval kot straž-Trpela bi še nekoliko dni, toda rešitve zanjo ni bilo več. } nesrečne slovenske može in ' " katere so imeli nacisti za- V očeh nekaterih je dr. Sander človekoljub. Z druge I Tako se bova s Frankom zna-! zgornje štajerskih Nemcev. Ravno tako ni rdeča kravata in zeleni trak klobuka naša. Slovenska narodna noša in to moška, je sledeča: Temno zelen kastor-ček z malimi krajci in temno zeleno žnorico. Mladi fantje imajo za klobukovim trakom tudi "fedra," toda pri starejših možeh tega ni. Bela srajca iz domačega platna s širokimi rokavi, rožasti ali rdeč ali zelen telovnik, z okro-gelčki namesto knofov, težka strani pa ga obsojajo, posebno katoliški krogi, kot "moril- prte v Begunjah na Gorenjskem j srebrna verižica, irhaste hlače in . . I kot talce—določene za umor po Nbndaje v^edcky^va, daimajokakdWani v,n«,o%n«n b aUa, ker Manchester ju velik vpliv, da je bil dr. Sander postavljen j zemlje niso bili pripravljeni po na zatožno klop. Kajti po poročilih objavljenih v dnevnem I judeško prodati okupatorju. Torej, ako mi bo ta Verovškova tisku, so mnogi ^dravniki izvršili takšen ali pa podoben "umor iz usmiljenja," ne da bi bili tirjani pred sodnije. Vredno je omeniti nekatere primere tega "umora iz usmiljenja," da bi ta kontroverzna zadeva bila predstavljena v pravi luči. Gre za obupne primere, ki so v zvezi z zadevo dr. Sanderja biu objavljeni v dnevnem tisku. Tu so nekateri; Leta 1915 je zaslovela zadeva Bollinger. V Chicagu je neka žena, po imenu Bollinger, rodila otroka. Zdravnik dr. Harry J. Haiselden, šef bolnišnice, je ugotovil, da je otrok obupno pohabljen in da bo celo življenje ostal bebec. Poleg ostalega je otrok imel nedostatek, vsled katerega bi gotovo umrl, če bi se takoj ne izvršilo operacijo. Dr. Haiselden je vedel za ta nedostatek in nujnost opera-j ker tudi ta ima nekako kapico cije, kljub temu pa operacije ni izvršil, pač pa je nameno-' podobno naši avbi, brez zidane ma dovolil, da je otrok umrl. Na sodniji je sicer bil op-! ^"te in z belim predpasnikom, roščen, toda chicaška Medicinska zveza ga je prisilila, da je izstopil iz organizacije in opustil zdravniško prakso. Deset let pozneje je neki drugi zdravnik, dr. Harold Blazer, tudi izvršil umor iz usmiljenja. Njegov slučaj je bil še bolj tragičen, ker je šlo za njegovo lastno hčerko. Leta in leta je dr. Blazer potrpežljivo skrbel za svojo hčerko, ki je bila od rojstva pohabljena in duševno zaostala. Ko je hčerka bila stara 33 let je dr. Blazerja mučila misel: kaj se bo z njo zgodilo, ko bo on umrl? Iz usmiljenja napram hčerki jo je usmrtil s kloroforom in skušal storiti samomor, ako so mehovci nazaj, zavihani se izpod hlač vidijo bele platnene spodnje hlače (golenice), škornji (hehovci), ki segajo nad kolena ali pa se jih tudi lahko vloga delala preglavice, pa s6 i zaviha pod kolena. Živo pisana bom obunil na tega begunca, ker i svilena zavratna ruta, to je pra-on že ve, kako mora gestapovec i va slovenska narodna noša. nastopati! Tako upam, da ga i Pri ženski noši je tudi razlika vsaj polomil ne bom. i med mladimi dekleti in poroče- Slovenskw narodna noša: | nimi ženami v tem, da poročene Vsak narod je ponosen na svoje narodne noše in navade in na svojo "narodno nošo." Ena izmed najbolj krasnih je pač slovenska narodna noša. Toda, ako je ta le površno esemblirana, to je ženska noša, pa se jo kaj lahko zamenja podobni norveški, žene imajo namesto avbe na glavi pečo. Festival vseh narodov Clevelanda: The Cleveland Press, pod vodstvom poročevalca Mr. T. Andri-ca, je aranžiral "narodni festival" za dne 28. januarja, kateri se vrši v Public Music Hallu. Slovence bo zastopal na tem festivalu pevski zbor Jadran. Na tem festivalu se pričakuje udeležbe tisoče Clevelandčanov in gotovo je, da bo vsaka narodnostna skupina podala nekaj najboljšega, bodisi v svoji pes-t^ki umetnik Šara leta 1947 in je I mi, plesu in narodni noši. Gotovi Slovenska ženska narodna noša ima pravi biser v pisani židani ruti. Slučajno imam pred seboj sliko slovenskega dekleta v narodni noši. Sliko ie naslikal sloven- sledeča: slovensko dekle v praznični obleki ima na glavi belo avbo in zadaj zavezano z belim trakom, pročelje avbe je iz čr--I nega žameta, kateri je obšit v kar pa se mu ni posrečilo. Postavili so ga na zatožno klop, j oblikah vezenin z zlatimi in sre- toda kljub zagotovilom sodnika, da je umoril človeško bitje, | brnimi okraski. Izpod avbe, spre-ki je živelo, ga je porota osvobodila. i daj na čelo, se vidi bele čipke. Po tej "zadevi dr. Blazerja se je pojavilo še več umorov iz usmiljenja. Znan je slučaj Jerome Greenfield iz New Yorka, Jerome je bil star IG let in edinec. Toda čeprav je bil visok šest čevljev in tehtal 170 funtov, duševno ni bil bolj razvit kot pa otrok star dve leti. Njegov oče je storil vse, kar je mogel za sina-edinca, toda sin je bil neozdravljiv. Poleg tega je Jerome večkrat fizično napadel svojo mater. Vsled tega s6 je oče odločil in nekega popoldneva usmrtil sina s kloroformom. Na sodniji ga je zagovarjal neki vešč odvetnik, ki mu je svetoval, naj trdi, da mu je "božji glas svetoval umor sina." Bil je oproščen, smo, da bo tudi Jadran podal vse najboljše. V naših dramskih arhivih imamo prav malo izbire, kar se tiče narodne noše. Znano pa je^ da ima več privatnikov prav krasne noše in prepričani smo, ako Jadran za te poprosi, da jih bo vsak, ki te noše lastuje. Krilo je iz temne rudeče svile, prav rade volje posodil za ta iz-predpasnik je iz črne Žide, okrog ; vanredni nastop. Teh vrstic ni-pasu pa debela zlata verižica; ; sem napisal z namenom kake moderc je iz črnega žameta, os- j kritike, pač pa zaradi tega, da pekel ali bluza pa iz belega plat-1 bi se z vso pazljivostjo asembli-na z dolgimi nabranimi rokavi i lalo ras lepe "narodne noše," ki bodo v ponos Jadranu in vsem Slovencem Clevelanda. Ženski odsek SDD in krožek št. 1 Progresivne Slovenke: V soboto zvečer 28. januarja bosta omenjeni skupini priredili v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma domačo zabavo in tudi servirale prav okusno večerjo za malo vsoto. Obljubile so tudi, da bodo imele za ta večer dobro godbo, tako da se bo res imenitno plesalo polke in val-cerje. Morda se te zabave tudi Jadran udeleži po podanem programu v Music Hallu? Bilo bi imenitno, da bi se pevci in pevke udeležili te zabave v "narodnih nošah," kajti to bi bil res prav lep večer.—Vincent Coff KAJ DELAJO ISTRANI? jatelju, ki je imel raka, je prinesel revolver in se molče poslovil od njega. Vrnil se je šele čez dva dni, našel prijatelja ustreljenega in sam naznanil zadevo policiji. V Stamfordu pa je neka 20 let stara študentkinja Carol Paige, ustrelila svojega očeta, ki je ležal v bolnišnici toda njegova žena mu ni mogla oprostiti in je pet mesecev j in vsled raka pričakoval gotovo smrt. Študentkinja se še pozneje zahtevala razporoko. j danes nahaja v zaporu in čaka na obravnavo. Deželo je vzbudila leta 1943 zadeva premožnega od-j Takšnih primerov bi se lahko omenilo nič koliko, vetnika Johna F. Noxona, ki je v svojem razkošnem stano-1 Mnogi so znani, za mnoge pa nihče ne ve. Umor iz usmilje-i vanju v Pittsfield, Mass., usmrtil sovjega šest mesecev sta-lnja je zdaj kontroverzna zadeva dveh skupin. Tako zvanal rega sina-bebca. Noxon se je zagovarjal, da je otrok zgubil I društva za evtanazijo, ki zagovarjajo umor iz usmiljenja' življenje po nesreči. Rekel je, da je popravljal radio in ko j za neozdravljive bolnike, so tako v Zedinjenih državah i se je za trenotek oddaljil iz sobe, je otrok splezal k elektri- kot v Angliji in Kanadi sprožila kampanjo, da se umor iz, čni žici, jo dotaknil in bil na mestu ubit. V obtožnici pa je usmiljenja vključi kot del Carterja o pravicah človeka, kij bilo rečeno, da je Noxon namenoma usmrtil otroka; nam- ga je odobrila organizacija Združenih narodov. Toda z dru- Plesna veselica društva "Vipavski Raj" Društvo "Vipavski raj," št. 312 SNPJ bo priredilo prihodnjo nedelja, 15. januarja, plesno veselico in domačo zabavo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Godba bo v rokah Vadnalovih. To je običajna letna veselica, katere prirejamo v omenjenem domu in od katerih se je vsaka zaključila z razpoloženim rajskim veseljem. Letos bomo, žal, pogrešali dva naša nepozabna člana, oba Vipavca—Jožeta Trbižana in Andy Božiča, katera nam je leto 1949 iztrgalo iz naše srede in ju izročilo neizprosni smrti. Spominjali se bomo na oba ob vsaki napredni prireditvi. To naj jima bo hpomenik, ki sta ga sama postavila s svojimi naprednimi in kulturnimi deli. Kaj pomagajo velike številke v banki, ko pa te nagrobni kamen spominja na neizogibni konec? Naša veselica je v zvezi z vsemi naprednimi ustanovami, ker naše geslo je: podpreti vse, kar jfc zdravega in delavsko naprednega med nami! Naša blagajna je sedaj nekam izčrpana. Zato prirejamo veselice ali piknike, da si zopet malo pomagamo. Na zadnji seji smo soglasno odobrili, da bomo še vnaprej ostali člani SANSa, ki je edina ameriška organizacija, ki ima politične in dobrodelne odnošaje z našo staro domovino. Ostanemo tudi člani Prosvetne Matice, katera nas ameriške Slovence zalaga z notami, pesmami in knjigami. Podprli smo dalje akcijo Progresivnih Sloven za nabavo znanstvenih knjig slovenski Akademiji znanosti in umetnosti ter ostalim slovenskim ustanovam in učnim zavodom. Iz teh knjig bodo črpali znanje o modernem zdravstvu, ekonomiji in vseh panogah industrijalizacije. Prejšnji kraljevi jugoslovanski vladi je vse to bila deveta briga. Vse naše naj)redne organizacije niso bile ustanovljene z namenom, da bi zavijale dejstva ali pa imele osebne profite, pač pa zaradi interesov skupnosti in lepše bodočnosti človeštva. Skušnje nam dokazujejo, da bo lepša in boljša človeška družba prišla, kadar bo ljudstvo zanjo zrelo, predvsem pa, kadar bodo zreli tisti delavci, ki danes v svoji zaslepljenosti napadajo vsak napreden pojav. Torej, kdor se strinja z delovanjem našega društva, naj nas pride malo ooiskat v nedeljo 15. januarja ob 7.30 zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. To)ic Skainn. reč, da ga je namenoma zavil v mokre plenice, ga del na metalni krožnik in mu zavil električno žico okrog roke. Noxon je bil obsojen na dosmrtni zapor, toda po petih letih (leta 1949) je bil poftiiloščen. Lani sta bila znana dva takšna slučaja "umora iz usmiljena." Prvi se je zgodil v New Yorky, kjer je policija prijela nekega (K) let starega moškega, ki je "pomagal" svo- ge strani se, kot omenjeno, posebno katoliški krogi zoper-' stavljajo umoru iz usmiljenja. Vatikansko glasilo "Osser-' vatore Romano" je že v zvezi z zadevo dr. Sanderja objavilo članek, v katerem zagotavlja, da bi takšne navade vo-j d i le v "blaznost." Katoliška cerkev stoji na stališču, da nihče nima pravice odvzeti življenje bitju, ki je to življenje dobilo od Boga. To neglede na vse okolščine in tragične i papež bo imenoval novk kaki)inai-e VATIKAN, 11. jan. — Dobro obveščeni krogi so danes naznanili, da bo papež Pij XII. kmalu sklical novi konzistoi'ij, na katerem bodo imenovani novi kardinali. jcinu nco/AlravljivfcUiu prijatelju, da jr i/.v.oil :ianionior. Pri-' pobltidicc. V " Enako pravnoHti" dobite icdno sveže dnevne novice o dogodkih po avt^lu in doninl "Ce bomo nekaj let tako delali, ne bomo skoraj več vedeli, kakšna je bila naša pokrajina pred vojno," mi je govoril star ribič iz Strunjana, ko sva sedela pri poliču dobrega mumjanskega muškata. "Poglejte,' 'je nadaljeval v lepi slovenščini, pomešani z italijanskimi izrazi, kadar je govoril o predmetih, ki so potrebni za ribolov, "kakšno življenje imajo danes ribiči. Res, morje je tako kakor nekoč, ribe pridejo ali pa jih ni in moramo iti daleč za njimi, na lov se pripravljamo kakor nekoč, sušimo mreže, jih krpamo, spremljamo špremembe lune kakor nekoč, radi posedamo ob dobrem istrskem vinu, pomo-žujemo, radi zakolnemo, a nekaj je le drugače. Naše življenje je več vredno, naše delo tudi in če zakolnemo, je to sedaj bolj iz navade kakor iz jeze in nevolje. "Gospodar nam je dal ladje in čolne za ribolov, naš delež je bil pa pičel. Danes smo v zadružni skupnosti, nimamo skrbi za mreže, za svetilke, za čolne, ne za zaslužek. Dobro lovimo in dobro zaslužimo. Še več! Delo dajemo našim tovarnam in našim ljudem, zadruga nam pa vrača z vsem, kar potrebujemo. Vidite, da je drugače. Sami smo se počasi temu privadili, sedaj pa tem trdneje vemo, da je tako prav in dobro. Ne dobro, boljše je iz leta v leto boljše." To ni samo prepričanje istrskega ribiča. O tem ve istrski delavec, ve istrski kmet, ki ga je razživela zadružna misel, o tem je prepričan istrski obrtnik, nameščenec, o tem je domalega prepričano vse istrsko ljudstvo. Zato pa taka vnema, da človek skoraj ne verjame, ko bere in sliši o velikih delovnih uspehih, o tekmovanju, o brigadah, o sto-tisočih prostovoljnih, de]>VJiiih urah, ki so jih že opravili v štirih tekmovanjih samo letos, o razgibanem zadružnem življenju in o tc^ikih drugih uspehih, ki tako j temeljito spreminjajo podobo J nekdaj zanemarjene in zaostale Istre-. Ljudstvo cone B—Slovenci, Italijani in Hrvati—spoznavajo pc^ien poti v socializem, v boljšo življenje in zato tako hite z delom na vseh področjih. Drugi kongroK Komunistične partije za Svobodno tržaško ozemlje v oktobru je sprožil pravo tekmovanje za ustanavljanje obdelovalnih zadrug. V tovarnah so prav v zadnjih tednih z brigadnim načinom dela dosegli velike uspehe. Kratek sprehod po Istri pa človeka prepriča o zavestnost-nem delu Istranov za skupen gospodarski napredek. Povsod izginjajo zadnje sledi vojne. Graditev zadružnih domov v vseh večjih vaseh istrskega okrožja je dala pobude za nove obdelovalne zadruge. Kljub suši, ki je letos pobrala mnogo pridelkov, so zadruge imele velik uspeh. To je privabilo nove člane. Lahko trdimo, da skoraj ni dneva, da se ne bi ta ali ona zadruga okrepila. Zadruge v Bujah, Segetu, v Šmarjah in Pučah, v Pomjanu, v Cežarjih-Pobegih in drugod so prav v zadnjih tednih narasle. Novi člani so se pridružili, j)ri-peljali s seboj živino, stroje in s svojo zemljo povečali zadružne vinograde, oljčne nasade, sadovnjake, njive, pašnike in vrtove. V Cežarjih-Pobegih so letos sredi septembra ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo. Dali so ji ime "2. oktober" v spomin na 2. oktober leta 1943, Ko se je začela v Istri velika štiridnevna ofenziva, s katero soj nacifašisti skušali zatreti vsak i upor istrskega ljudstva; 4I> c}ru-žin se je zbralo v zadrugo. V komaj dobrih dveh mesecih dela in življenja so se ji pridružili novi člani. Na kratki poli iz Kopra v Portorož se ustaviš v Izoli. Tu grade lične stanovanjske hiše /a de-lyvce. Obiščeš tovarni "Anigo- ni" in "Ampelei" in se čudiš veliki delovni disciplini, grafikonom, ki kažejo skoraj neverjeten dvig proizvodnje. V "Ampelei" so delavke same opozorile na svojo tovarišico udarnico, ki presega dnevno delovno normo za 100 odstotkov. To je Ana Maršič, hči nekdanjega kolona. I Agrarna reforma v coni B pred j štirimi leti pa je dala zemljo tudi I njeni družini. I Novi socialni red, ki ga je prinesla ljudska oblast, je vlil tudi njej novega veselju do dela. Vsak dan prekaša delovno nor-i mo za 100v številkah pa po-i meni njeno delo; v osmih urah I očisti nad devet kilogramov rib, katere vloži v približno 7,000 škatlic. Na poti pogledaš v opekarno "Nardone." Grafikon govori o velikih uspehih, ki so jih dosegli, odkar delajo po brigadnem sistemu. Delavci s ponosom pripovedujejo, da so poleg obveznosti v tovarni sprejeli nalogo, da bodo opravili večino del pri graditvi apnenice v dolini Mirne. Napravili so plan in delo porazdelili na brigade. V 887 urah so uredili vse peči in ostala dela, da je apnenica pred nekaj dnevi začela z delom. Apnenica bo zaposlila 30 delavcev, vse strokov-I ne moči je usposobil delovni kolektiv opekarne "Nardone." - V Piranu nadaljujejo delo za napeljavo vodovoda in kanalizacije. Oboje bo za mesto velikega pomena. Iz Pirana te vodi pot ob obali nazaj mimo Portoroža k solinam pri Sv. Luciji. Šolarji čistijo solne bazane. Na cesti v Sičjolah dokončujejo delavci nov železobetonski most. Poglejmo hrvatski del Istre! Buje so središče tega dela, obenem pa raz-gibaho gradbišče nove hrvatske giinnazije in velikega zadružnega doma. Zadružni dom so hoteli spraviti pod streho do proslave Dneva republike. Malo daleč segamo, so si govorili Bujčani, pa so si napovedali tekmovanje, ^gradbišče je še bolj oživelo, na pomoč je prišlo staro in mlado in še vojska je pomagala: 1,600 prostovoljnih delavcev je v 12 dneh opravilo 8,000 delovnih ur. Samo predzadnjo nedeljo v novembru je delalo 400 prostovoljnih delavcev, zadnjo nedeljo pa celo 500. Bujčani so zmagali in na obletnico ustanovitve nove Jugoslavije pokril svoj zadružni dom. j Vse istrsko okrožje je v zna-i menju letošnjega zaključnega j tekmovanja. Povsod nadaljujejo predvsem gradnje zadružnih domov: v Šmarjah urejajo notranjost, v Vanganelu pripravljajo gradivo, v Pobegih pomagajo pri gradnji zadružnega doma, praV I tako v Montignanu, pri Sv. Ubal-du, v Centurju, pri Sv. Antonu in drugod. V Borštu gradijo poslopje krajevnega ljudskega odbora, v Topolovem in Tribanu popravljajo ceste. Niti rahel dež jih ne spravi z gradbišč in s cest. Istrani tekmujejo in pri tem jih ne ovira nobena stvar. Ko se vrnemo v Koper, si ogle-i damo velika nova skladišča i "Omnie," graditev nove kleti, hotela, skladišč sadnega podjetja "P'ructus," garaž in avtode-lavnic v Semedeli in pa nove italijanske in slovenske osnovne šole. Človek ima vtis, da je vse istrsko okrožje eno samo veliko gradbišče, vsi Istrani pa zidarji in graditelji novega življenja« kakršnega ta pokrajina še m imela. I 1'hkvec so mu i'lacai.i I SAVANNAH, Ga., 11, jan.^ ; Neki tukajšnji odvetnik je obvestil uradnike neke ba:nke, da so mu napravili ček za "samo"'mili' jon dolarjev več kot bi moral : dobiti za usluge storjene banki. Naročajte, širite in čitajt^ "Enakopravnost!" 12. januarja 1950. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Dr. Mirko Kar lin: VRAČI, ŠAMANI IN ZDRAVNIKI SVEČENIKI (Iz spisa: Od kod praznoverje v današnji medicini?) (Nadaljevanje) I ke) poleg naravnih zdravil „ .. ^ zdravniki uporabljali največkrat Z magyo v mrezi je twh Pa-l nadnaravmi ali magibui racelsusov nauk o signaturi zdravilnih zelišč. Ta sicer veliki zdravnik 16, stoletja je učil, da se božje delo izraža v vsakem naravnem pojavu; bog je dal vsaki deželi svojske (specifične) bolezni, pa tudi posebna zdra sredstva. Tudi naravnim zdravilom so dodajali magične primesi; predpisovali so vse mogoče postopke pri nabiranju in trganju zdravilnih rož. Osnova simpatičnega zdrav- Proiioč('\ auje v templju (inkubacija) V starem veku so na splošno mislili, da bogovi s posebnimi znamenji (n. pr. s kometi, s sončnim ali z luninim mrkom) opominjajo ali svare ljudi pred nadlogami in nesrečami. Tudi sanjam so pripisovali podoben pomen. Zategadelj so si grški svečeniki omislili prenočevanje bolnikov po templjih, posvečenih zdravilnim božanstvom, kot vilna zelišča, ki nam s svojo zu- i Ijenja je stara ljudskg, predsta-nanjo obliko kažejo učinek zo-1 va, da se enake stvari zaradi per te bolezni. Tako naj bi bila j simpatije med seboj privlačuje-kukavica, podobna modom za-j jo. Danes se s to ^vrsto magije voljo gomoljaste dvojne kore- j ukvarjajo le še nezdravniki lai-zdravilo zoper spolno ne-1 ki. Z magičnimi^ sredstvi so sposobnost (impotenco), glavi j skušali prenašati bolezni na ži-podobne rastline (oreh, mak) vali ali na rastline. Tako so mi- naj bi zdravile bolezni glave, ru-nieni krvni mlečnik in žafran bi bila dolgo zdravilo zoper ^atenice, bodice osata naj bi pomagale pri zbadanju, pljučnik ® crtežem, podobnim pljučem, pa naj bi zdravil pljučne bolezni. V srednjem veku so zoper te-^esne in duševne bolezni (pred- slili, da kanarček ozdravi zlate-ničnega bolnika, če je pri njegovi postelji, češ, da pritegne ru-menico nase, sam pa še bolj porumeni. Iz naše ljudske medicine bi lahko našteli celo zakladnico čarobnih in simpatetičnih zdravilnih sredstev, ki jih ljudstvo še danes uporablja. Tudi vera v čaranje je med našim URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1950: Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ^sem zoper obsedenost in uro-' ljudstvom ponekod še živa. PRODA SE GOSTILNA z licencami Dl, D2, D3, D3A v slovenski naselbini blizu to-varen. Licence so veljavne do 1. oktobra. Dobi se tudi "lease" za stanovanje. Cena zmerna. Poizve se pri FRANK MACK BROKER 6603 Si. Clair Ave.. EX 1494 POČITNIŠKI DOM "STANETA ROŽMANA" V GOZDU MARTULJKU V SLOVENIJI Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 BRESKVINE PLANTAŽE KMETIJSKO OBDELOVALNE ZADRUGE OSOJNIK zdravilo za to ali ono bolezen. Od vseh strani stare Grčije so prihajali bolniki v taka svetišča, kjer naj bi jim božanstva nadnaravno izposlovala ozdravljenje. Prenočujoč po templjih, so bolniki pričakovali čudežnih sanj, v katerih naj bi se jim prikazal bog in jim sporočil pravo zdravilo. Prenekaterikrat so se take zdravilne sanje bolniku razodele šele po mnogih nočeh ali celo po več mesecih prenočevanja v svetišču. Poklicni razlagalci sanj so tem bolnikom potem tolmačili, kaj jim je v sa- njah razodelo božanstvo (največkrat bog zdravstva Asklepij sam). Najimenitnejše tako zdravilišče v stari Grčiji je bilo svetišče v peloponeškem mestecu Epidaurosu, ki je zaradi velikopotezno organizirane keklamc zaslovelo p o vsem takratnem svetu in se more primerjati le še z najbolj slovečimi krščanskimi božjimi poti v srednjem in novem veku (n. pr. z Lur-dom). Kristjani so poganski način inkubacije po svetiščih z njiho-V i m i čudežnimi ozdravitvami SPOMNITE SE SVOJIH V DOMOVINI s POKLONOM DOVOLITE, DA Ml STORIMO TO ZA VAS Hi+ro - Ekonomično - Sigurno NE ČAKAjTE — NAROČITE SEDAJ Uspelo nam je dobiti redno zalogo prvovrstne moke, znamke COLD MEDAL," katero moremo za NEDOLOČEN ČAS—dokler zaloga traja—pošiljati v Jugoslavijo po ZNIŽANI CENI in to: GOLD MEDAL moka v vrečah 100 fun-, lov, s prevožnjo plačano do Reke. *8 GOLD MEDAL moka v vrečah 100 fun-lov, s prevožnjo plačano do najbližje postaje prejemnika. «11 OPOMBA: VsLed obstoječih obredb v Jugoslaviji, priporočamo, da pošiljatelji ne pošljejo več kot dve vreči moke na eno osebo. STANDARD PAKETI: Naši veliki izberi Standard paketov smo dodali paket "A," ki drži 100 funtov riža— long grain Carolina Rice—extra fancy. Do Aajbližje postaje prejemnika $25.00 Do Reke............................$22.00 Predvidevajoč zvišanje cen kavi, a želeč obdržati naše dosedanje cene za Standard Pakete, smo ob času nakupili dovoljšno količino kave, in tako naše cene Standard Paketom ostanejo iste, a tako tudi kvaliteta kave v njih. Pišite po informacije za pošiljanje Vašim v domovini leh vedno ekonomičnih paketov s hrano. STREPTOMYCIN odpremimo potom avijona v kraje Jugoslavije po sledečih znižanih cenah; vse 10 gramov......$ 9.00 20 gramov......$18.00 30 gramov......$27.00 40 gramov 50 gramov 100 gramov $36.00 $43.00 $83.00 OPOZORILO; Pošiljatelje opozarjamo, da smo mi za vsa naročila samo posredovalci med pošiljateljem in onih oblasti, ki sprejmejo v svojo last na postaji vsako naročilo pošiljatelja. NAJBOLJŠO POSLUGO VAM DAJE DOBROVOLJNI ODBOR, INC. 245 West I8th St., New York 11, N. Y. Tel.: Watkins 4-9016 vrcd kratko in malo prevzeli. Vera in upanje v nekaj neverjetnega (tu na primer v čudežno ozdravljenje) sta imela od nekdaj silno sugestivno moč na množice. Poleg omenjenih svetišč, kjer so svečeniki bolnikom-prenočevalcem v templju sami posredovali čudežna ozdravljenja, so se v drugih grških svetiščih (n. pr. v Knidosii, v Kosu in drugod) razvile družine tem-•peljskih zdravnikov-asklepi-adov. Asklepiadi sozapočetniki zdravniškega stanu v stari Grčiji. Nazivali so se po bogu zdravilstva Asklepij u ali Esku-lapu in se imeli za njega potomce. V začetku so na prošnjo svečenikov tudi ti zdravniki varali speče bolnike po svetiščih; sredi noči so se jim prikazovali zakrinkani in v spremstvu sve-čenic, ki naj bi predstavljale boginje zdravstva (Higiejo, Pa-nakejo in dr.). V Kosu, kjer je bil doma največji grški zdravnik Hipokrates, so se asklepiadi kmalu otresli vseh svečeniških vplivov in-opustili vsako mazaš-tvo. V 5. stoletju pred'našim štetjem so tod ustanovili prvo znanstveno medicinsko šolo, ki je bila v ostrem nasprotstvu s prejšnjo svečeniško magijo i n čarovnijo. (Konec) PRILETNI MOŽ IN ŽENA IŠČETA DVE ALI TER SOBE ZA V NAJEM. MOŽ DELA REDNO. Naslov pustite v uradu tega lista. EUCLID POULTRY 549 EAST 185 ST., KE 8187 Jerry Petkovšek, lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA; Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbblj ugajajo. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 07!8 ▼ I OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St HE 2730 MIŠKO KRANJEC OS ŽIVLJENJA ROMAN Moz z DENARJEM (Nadaljevanje) 'To Veronika?" se je čudil ki je prišla od nekod, ""lok in 2 veselim obrazom. "Ka- tlei zrasla." Segel je v žep po in ji vsilil skrivaj de- Y '^^^^jev ter ji pom^žiknil. je sprejela donar, ga tli , tako dolgo v roki, dokler brat 2 lul Toiiek,' ko se je priko (jgL ^ '>dšel. šele potlej si je vsioLo. Prav tako je bil ^''Jeii Toiiek,' ko nekod. Tudi on je bil že ke je kapo jiosliani, ro- ^ žejjih. Tudi on je dobil . dolarjev. Po i»et na so do- bili Anini otroci, ki so ždeli v kotu in gledali tega tujca. "Meni pa nič?" je rekla mati , v šali. I "O, tudi vas nisem pozabil," j ju rekel. "Jutri dobite." Že je j mislila na to, kaj ji bo podaril. O, imela je mnogo želja. Gledala ga je: Kakšen človek, je misli-j la. Močan, zdrav, lepo oblečen. Kdor bi ga videl v mestu, ne bi j nikdar mogel reči, da se je rodil ' v taki koči. I "A kaj žene nisi pri])eljal?" je ; vprašala. "Da bi jo videli?" ! "Utrujena je," se je opravičil. I "Jutri prideva oba." j S tem je bila zadovoljna. Vsto- pila je Katica, in je odšla prej ven. "Katica," je rekel Marko smehljaje, "ko si se ženila, si bila otrok. Zdaj pa imaš že sama- deco." "Štiri," se je tudi ona nasmehnila. "Pa zdaj nisem več otrok." "Ne," je potrdil, "zdaj si ženska." In oba sta se smejala. "Cel gospod si," je dejala, ko ga je gledala. "Tako?" se je smehjal. "Ali ti ugajam?" "Lep dečko si." To mu je ugajalo. "Jutri," je dejal, da bi se zahvalil za njen poklon, "ti nekaj j)oklonim, da boš tudi ti lepa." "Jaz," je dejala nekoliko grenko, "nisem lepa. Štirje otioci . . . pravijo da sem se jjostaiala. Delo, mož, otroci, vse to vzame človeka. Ih denarja ni, da bi lahko bolj mislila nase." "Pa mož? Se dobro razumeta?" "O, hvala bogu, ni surov in ne strog. Ne morem ga grajati. Zelo dober je." "To je dobro," je pritrdil. "Kaj pa hočeva." "Malo počakaj," je rekla mati, "da ti kaj malega napravim, da ne boš šel tako od nas, kakor berač, ki ga odženejo." "Oh," je odvrnil, "saj nisem potreben." "O, to vem, da si zdaj lahko privoščiš vsega. Ali da ne boš zopet mislil, da ničesar nimamo. O, hvala bogu, zdaj je pri nas že mnogo bolje. Pridelamo pšenico, rž in drugega v obilju.—Lani pozimi smo dva klali. Zdaj pa dva nista dovolj. In skoraj bi dejala, da nista. Pri nas je vedno dovolj!" "Še vedno vas bo najbrže toliko, kakor nekdaj," se je smehljal, "čeprav nas je že nekaj odšlo stran." "Z ljudmi nas je bog blagoslovil," je rekla mati, "a tudi zastran drugega se ne morem pritoževati." "A kje so drugi?" je vprašal po premolku. "Kje je oče? In Ana?" "Ana je zunaj, ooe pa je nekam odšel." Bilo ji je neprijetno, da ju zdaj ni in da tako kažeta . svoje posebno čustvo nas-])roti njemu. Ana je še prišla v sobo, a očeta ni bilo od nikoder. Komaj so iz Tineka izvlekli toliko; da je povedal, da je oče šel neky,m ven. "Kam ven?" je vprašala mati. "No, ven pač. Saj veste, kam gredo oni navadno, kadar gredo ven. Mislim, da so šli na njive." Na to ni nihče ničesar rekel, vsi pa so vedeli, zakaj je to storil. Oče Marko je bil res na njivah. Ognil se jim je. Sploh tva je zadnje čase rad ogibal družbi, S Tinekom se je še kaj pomenil pri delu v delavnici, tudi z Ano je govoril, predvsem o gospodarskih stvareh. Sicer pa je postajal čedalje bolj molčeč. Težko je bilo spraviti iz njega prijazno besedo. To je sam najbolj čutil. Star sem že, ga je obšlo prav krknjpn. In vsi vedo, da sem star. Prav žele, da bi postal star, onemogel. Kadar človek prekorači petdeseto leto, se je njegovo življenje nagnilo. Vse, kar je še potem, je samo zadnje brcanje z nogami, kakor pri živali, ki so je udarili s sekiro po glavi. In kadar prekorači šestdeseto leto, je kakor pomladni večer, ki se je že nagnil, kot zahajajoče sonce. Dolg je bil dan, ali vendar ne predolg, da si človek ne bi želel daljšega. Šestdeset in tri leta . . . dovolj je za onega, ki je imel pleča neprestano obtežena z velikim bremenom in si ni smel nikdar odpočiti. Ne upoštevajo ga nikjer več. Ostal je na vratnicah svojega polja. To je njegov svet. V osmih letih se mu je zajedlo v kri. Ko bi mu bilo trideset, bi bilo vse drugače. Zdaj je prepozno, da bi mogel kaj izvedeti. Njegovi načrti bodo splahneli, nikogar ne bo, ki bi to dalje vodil. Morda je bilo vse smešno, nedognano, ker ni mogel vsega tako natančno premisliti. On je zajel to misel samo na široko. Tako, kakor če otrok sanjari o čem, pa ni posebno podprto. Toda nekoč bo vendar prišel kdo, ki bo izpeljal vse, na drugačen način. (Dalje prihodnjič) m MVESrtN as. SAV/A/6S BONDS kbia seja in članska zabava DRAM. ZBORA "NAŠA ZVEZDA" SE VRSI V NEDELJO, 15. JANUARJA ob 2. uri pop. v Slov. društvenem domu na Recher Ave. VABI SE NA PRIJETNO ZABAVO IN DOBRA OKREPČILA 5^TRAN 4 ENAKOPRAVNO,'^? 12. januarja 1950. Prance Bevk: REBEKOyi SE SELIJO stari Rebek je bil že zdavnaj pred drugo vojno prepisal na sina hišo in beračijo okoli nje. Zdaj, dve leti po osvobojenju, ko je Filip delal v tovarni pohištva v dolini in je le po enkrat prihajal domov, se je znova čutil gospodarja. Ves mrk in zaskrbljen je včasih po ves dan od jutra do večera mencal okoli zasilne barake, okrog razvalin hiše in hleva, po peščenih njivicah, po zaplatah senožeti ali po gozdu za naseljem. Le redko se je nasmehnil, največkrat otrokom, vse na njem je bilo resnobno, od redkih, osivelih las in visečih brkov do težkih nog v trdih, podkovanih čevljih. Opravki, ki so mu zapo-sljevali bolj misli kot roke, so mu pomlajevali duha, a ne telo. Telesa mu nič več ni moglo pomladiti. Strahote vojne in pomanjkanje s o mu bile čisto zrahljale nekoč jekleno, zajetno telo, da se je vsak večer kot jibit zvrnil na posteljo in se je vsako jutro le težko dvignil, četudi mu ni bilo do spanja. Noči so mu bile strašno dolge. Misli so se mu budne sprehajale okoli podrtij in po vsem griču tja do gozda, kjer koli je bilo le za ped njegovega sveta. To je bilo treba narediti in zopet to, a sO ga roke bolele, da jih je nemiren prekladal, in so mu noge kot svinčene ležale pod odejo. Bil je čudno povezan s tistim siroštvom, kakor da mu je vsak grm zrasel na srcu. Daf bi bil mlad! Kolikorkrat je v nespečnosti ponovil to željo, vselej mu je misel preskočila na mladost, prav v otroška leta, ko se je, paglavec, še ves tresel pred očetom . . . Njegov oče je bil vase zaprt, molčeč mož, ki mu je rezal tako tenke režnje ječmenjaka, da je bil zmeraj lačen. Zahteval pa je od njega resnobnosti in dela, še preden je odrasel šoli. Ko je Matija — takrat Matijče — nekoč na svojo roko odšel na potepanje, ga je oče vzel čez kolena in mu s šibo zabijal poslušnost v zadnjico. Kričal je kot grešna duša in ko se mu je zazdelo dosti in preveč, se je drznil zavpiti: "Kruha mi rajši dajte, kaj me le tepete!" Za to drznost je pričakoval novih, še hujših udarcev, a ga je oče izpustil in ga presenečen pogledal. "Jaz bi ti ga dal, a ta ga ne da, nji reci!" je dejal zamolklo in pokazal na izsušeno zemljo. Te besede so več zalegle kot udarci. Matiji je bilo, kakor da je tedaj prvič zagledal vso revščino raztresenih njivic, ki so bile podobne lazom. Z očetom sta iztrebila kos gmajne v seno-žet, da sta potlej lahko dve kravi stali v hlevu, ako so dokupili še nekaj sena. Tudi to ni redilo družine, ki se je dotlej razmnožila. Očetu pa si še konca misli nikoli ni dotaknilo, da bi odšel za zaslužkom kam daleč v svet. Saj tja nista nikoli hodila niti njegov oče niti ded. Poleti je pri kmetih lovil dnine, a če je po zimi dobil kako delo v gozdu, prav, če ga ni bilo, se je za vse snežne mesece mrkost naselila v izbo. Ko je Matija neke jeseni omenil, da pojde v drugo dolino, kjer so gradili novo cesto, ga je oče pogledal kot huda ura. Kakor je bilo pri hiši od nekdaj vse strogo urejeno, počitek in delo, se tudi bodoči gospodar ni smel ganiti od doma. Saj bodo morali tako oditi za kruhom mlajši bratje in sestre. Matija pa je bil na tihem sklenil, da bo v dolgi vrsti rodov naredil izjemo. Neke noči ga je pobrala tema. Ves čas ni pisal domov, le po nekem znancu je sporočil, da je živ in zdrav in poslal nekaj prihrankov. Na pomlad se je vrnil. Še bi bil ostal, a se je bal očeta, še tako bo zalajal nanj. Oče pa ni zalajal, zakaj denar, ki ga je sin bahaško vrgel na mizo, mu je vzel besedo in sapo. Gledal ga je izpod klobuka, ni ga ravno pohvalil, a je bilo daleč tudi do graje. Poslej je vsako leto za nekaj mesecev odhajal z doma tudi potem, ko je ostal sam z ženo in otroci. Niso živeli v izobilju, a tudi ni bilo črnega pomanjkanja. Življenje mu je teklo kot voz po klancu, zdaj gladko, zdaj od-skakovaje, dokler ni prišla prva vojna, ki je vse prevrgla na glavo. Matija prej ni bil vojak, tedaj pa so ga potrdili, da je vsa leta stražil mostove in skladišča, pri tem pa so mu misli vsako minuto uhajale domov. Pretrpel je več duševnih kot telesnih muk, a to ni bilo nič proti temu, kar ga je čakalo po vojni. Mislil je, da bo potlej živel vsaj tako kot prej, a se je iznenada prebudil v trdo resničnost. Stare poti za delo so mu zaprle meje, v bližini pa so vsak dan bolj odklanjali domače roke. Kljub vsej preprostosti je bilo v njem toliko narodne zavesti, da mu je bilo pogosto, kakor da mu gazijo po srcu. Ostala mu je zgolj skopa zemlja, v katero se je zaril po zgledu očeta in deda. Tenki rež-nji kruha so ga vsak dan bolj grenko spominjali detinstva. V trenutkih, ko se je ves mračil kot hudouren oblak, se je na tihem pridušal, da se "to mora spremeniti." Kdaj in kako, tega ni vedel. In nič preveč ga ni pe-klilo, ko je starejši sin. Tone, ušel čez mejo in se je prej komaj utegnil posloviti. Saj bi nazadnje tudi on, onega . . . hu- diča! Morda bi ga bil sinov beg bolj skelel, da se ni prav tedaj Filip vrnil domov. Težko si je mislil hišo in zemljo brez bodočega gospodarja. Novo vojno je sprejel z rahlo grozo in skrbjo — saj je eno že doživel — a vendar trezno. Ob mislih na zadnja leta je zanj pomenila nejasen obet nečesa boljšega. Čez hrib mora, kdor hoče priti v drugo dolino. Enkrat bo konec hudega — a za tem koncem? Slabše kot je bilo, ne more biti. A kakšno naj bo tisto boljše življenje, ki ga je pričakoval, ni vedel. Ko sta mu zgorela hiša in hlev in v njem edina krava, ki mu je še ostala, ni bilo na dnu njegove žalosti niti sence kesanja ali obupa. Tudi lažna novica, da je Filip padel, ga je le za trenutek potr-la, a se mu je ob misli na Toneta, ki je bil v partizanih postal poročnik, zopet dvignila glava. Zgodilo pa se je, da je padel v bojih za Trst, ko je bilo Prilesje že svobodno, prav Tone, njegov najljubši otrok. Prvo žalost mu je potešila Filipova nepričakovana vrnitev; stal je pred njim s hrabrostno svetinjo na prsih in s progami na rokavu. Ni se spominjal, da bi bil kdaj prej sina objel, tedaj pa ga kar ni mogel izpustiti iz rok. Poslej je življenje teklo kot kolo, ki se vrti vedno naprej, nikoli nazaj. Matija ga ni mogel primerjati z dnevi pred prvo, še manj z leti pred drugo vojno. Nič več grenkih ponižanj, srce se je končno oddahnilo, v hlev jq prišla nova krava. Lipe je dobil delo v dolini. Ni mu bilo treba hoditi v tuje kraje in izostajati po cele mesece kot njemu. Polno je bilo novosti, ki so počasi prodirale tudi v Prilesje, nad njimi se je brusilo do- kaj jezikov in zmajevalo mnogo glav. Matija pa jih je sprejemal mirno, jih poizkušal razumeti in se z njimi sprijazniti, le da niso segale pregloboko v ustaljeni tok njegovega življenja. Vdajal se jo sanjam o novi hiši z velikimi okni, ki bi imela napol gosposki videz. Starega brloga, ki je stal že več kot sto let, ga je bilo sram že pred vojno. Do smrti je brkljal po tisti zemlji in pomagal, dokler mu ne zrastejo vnuki. Potem — on v grob, vnuki po svetu, Filip pa se bo vrnil na domačijo. Tu bo imel na stara leta streho in ognjišče. Po Tonetovi smrti, ki jo je skušal pozabiti, je vso ljubezen prenesel na Filipa. Ta se ni izkazal le v borbi, tudi zdaj so ga vsi čislali, v dolini pa je bil izvoljen za predsednika nekega odbora ali kaj — kdo vse to razume! In vendar ga je zadnji čas vselej rahlo zaskelelo, kadar koli je pomislil nanj. Vsa-kikrat, kadar je pred njim napeljal pogovor za zidavo nove hiše, mu ni umikal le besede, ampak tudi pogled. Kdaj pa kdaj se mu je rahlo zazdelo, da ima sin nekaj za bregom, a si ne upa z jasno besedo v svet. Toda — kaj? Naj je stari Rebek še tako obračal misli v sebi, take ni pogodil, da bi ji mogel brez pridržka pritrditi. Ce je kdaj vendar izbezal besedo iz Filipa, se je ta izgovarjal, da ne utegne misliti na to, da ni še čas, da ni materiala in kar je še COLLINWOOD DRY CLEANING 15210 Saranac Rd. Frank Kovač, lastnik čistimo, likamo in popravljamo moško in žensko obleko. Imamo izurjenega krojača, ki vam obleko popravi in da podlogo če treba, da ko je obleka zlikana, izgleda kot nova. Pridemo iskati na dom in nazaj pripeljemo. Se priporočamo. Pokličite GL 4746 NAZNANILO! DELNIČARJEM IN DELNIČARKAM SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA, 5050 STANLEY AVE., MAPLE HEIGHTS, O. se naznanja, da se vrši LETNA DEINIURSKA SEJA V nedeljo, 15. januarja ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. FRANK LEGAN, tajnik ....... .......... m People like these own Republic... Republic Steel is owned by 60,000 people ... its stockholders. Many of them . . . 22,000, in fact . . . own only a few shares apiece; 25 or less. Recently, we asked several thousand of these owners of ours to help us answer some questions about who they are, what they do and why they chose to invest whatever extra money they had in Republic stock. We wish you could see all the answers. They would show you that the owners of Republic are, for the most part, average, everyday citizens. They would show you, too, that a lot of these people bought their stock out of savings. Another thing that these answers show is the pride of these people in helping to make a company like Republic possible. They know that it is their money and the money of thousands of others like them that has helpW to create American industry, to make millions of well-paying jobs and to enable Americans to live better than most of the nobility in other lands. These are the kind of people who own Republic. We think that they are mighty fine people and we believe you will agree that they deserve from Republic a fair return for the use of their savings. REPUBLIC STEEL A aOOD 'PIACE TO WOBK- \ A aooo PLACE TO STAY Here is what some Republic Stock/ieiders Say---- On account of working for Republic, I am interested in the company in more than one way. Republic's good or bad future is my future." —A Rigger in Republic's Chicago Plant » • ♦ ■ "I am a window washer, married and have two children. Whenever I save a little money, I buy stock as an investment. Investing in stock helps investors, industries, workers and their families." —A Chicago (III.) Window Washer * » "My husband suggested that I buy Republic Steel, saying steel will always be in demand as long as our country stands." —A Wheeling (W. Va.) Housekeeper * * * . "I believe in capitalism as being the most stimulating system of business and industry." -A Retired Pittsburgh (Pa.) School Teacher • * ♦ ""»k« the investor feel that he is participating in the development of American industry." -A Long Island Sheet Metal Worker * » » The investment of funds is part of our free enterprise system and a cooperative form of furnishing capital for the operation of business." —Ah Illinois Controller • » ♦ I have faith in American industry as conducted by honest, capable men of the kind that have built our country up to its preeminence over all countries in the world." -A Florida Widow * ♦ ♦ I believe in free enterprise and want to have what interest in it 1 can, however imall." —A Vtrginia Houstu/iJ* našel podobnih jalovih izgovorov. Vraga! Kdaj pa bo čas po njegovem? Ali naj mar vso večnost ždijo v baraki, ki jo v nočeh vrtajo miši? Filip ne utegne misliti na to, a njemu razvaline še v spanju kot mora ležijo na prsih. Bo že on mislil, on utegne, Filip naj samo pomaga po svojih močeh . . . (Dalje prihodnjič) OPREMLJENO SOBO z dvema (twin) posteljama se odda v najem dvema fantoma ali dvema dekletoma. Pokličite za podrobnosti. — GL 2180. V NAJEM SE ODDAJO 3 lepe spalne sobe, vse nanovo dekorirane, tfem poštenim, mirnim moškim. Za vse podrobnosti pokličite LI 0190 BHBd SECURITY MLAD PAR išče stanovanje s 3 ali 4 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče RE 6715 ZAPOSLENA ŽENSKA DOBI LEPO STANOVANJE PRi PRILETNI ŽENSKI, KI JE SAMA. Za podrobnosti pokličite IV 3257 Kuhinjski kabineti VISOKI IN NIZKI, IZ KOVINE PO POSEBNO NIZKI CENI $10.95 •" ""P""®! Imamo jih veliko zalogo vsakovrstnih s predali, policami, itd. STAKICH FURNITURE CO. Qucflity at a Price — Easy Terms IVanhoe 8288 16305 Waterloo Road Pridite po lepe koledarje ki jih damo brezplačno v naši trgovini TU SLEDI PREVOD OGLASA REPUBLIC STEEL Ljudje, kot so ti, lastujejo Republic... / Republic Steel lastuje 60,000 ljudi . . . njeni delničarji. Mnogi izmed njih . . . namreč 22,000 . . . lastujejo le po nekaj delnic vsak; 25 ali manj. Pred nedavnim smo vprašali več tisoč teh naših lastnikov, da nam pomagajo odgovoriti na nekatera vprašanja z ozirom na to kdo so, kaj delajo in zakaj so se odločili investirati denar, ki so ga imeli na razpolago, v delnice Republic družbe. pa bi vi- videli vse te odgovore. Ti bi vam pokazali, da so lastniki Republic povečini povprečni državljani. Pokazali bi vam tudi, da je veliko teh ljudi kupilo delnice s svojimi prihranki. Še ena reč, ki bi jo ti odgovori pokazali, je ponos teh ljudi, ki omogočijo napraviti tako družbo kot je Republic. Oni vedo, da je njih denar in denar tisočerih drugih takih, kot so oni, pomagal zgraditi ameriško industrijo, napraviti na milijone dobro plačujoča dela in da je omogočil Američanom živeti bolje kot pa živi gospoda po mnogih drugih deželah. Taki so ljudje, ki lastujejo Republic. Naše mnenje je, da so to zelo fini ljudje, in smo prepričani, da se boste strinjali z nami, da zaslužijo od Republic družbe pravičen delež za rabo njih prihrankov. REPUBLIC STEEL Je dobra družba za delali za njo— Je dobra družba za ostati pri nji. to pravijo nekateri delničarji republic "Ker delam za Republic, se^ zainteresiran v družbo bolj pa samo na en način. Dobra 8 slaba bodočnost Republic je ja bodočnost tudi." —Delavec v čikaški tovar®' Republic V "Jaz sem umivalec oken, ročen in imam dvoje otrok. dar si prihranim nekaj denafj®' kupim delnice kot investiciji' Investiranje v delnice poio*^^ investirancem, industrijam, lavcem in njih družinam." —Umivalec oken v Chica?"' (111.) ♦ "Moj mož mi je priporočaj' da kupim delnice Republic meneč, da bo jeklo vedno V ^ htevi, dokler bo naša dežela " stojala." —Hišna gospodinja v Wheeling (W. Va.) * "Jaz verujem, da je kapi^^ zem najbolj vzpodbujajoč stem biznesa in industrije." —Šolski učitelj v pokoj*^ v Pittsburghu (Pa.) "Investor se počuti, da luje pri gradnji ameriške i"® strije." . —Kovinski delavec v ' Island. "Investicija denarja je d^^, šega "free enterprise" sist®^, in kooperativnega načina ve kapitala za operiran je nesa." —Controller v Illinois^ * fflC "Jaz imam zaupanje v riško industrijo, ki je pod stvom poštenih, zmožnih ki so zgradili našo deželo, nadkriljuje vsem drugim lam na svetu." —Vdova, v Floridi * f' "Jaz verujem v "free prize" in hočem imeti svoj ^ v njem kolikor pač mogoč®' ; prav samo majhen." —Gospodinja v Virgin'^' i