LETO X 11 L, ŠTEV. 23
Ljubljana, nedelja 27. januarja 1952
VALEČ
POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN
PRED NOVIMI VOLITVAMI
DELAVSKIH SVETOV
Prihodnji mesec se bodo začele v naših podjetjih volitve delavskih svetov in upravnih odborov. Te volitve pomenijo začasni zaključek revolucionarnega procesa, ki se je začel v januarju 1950 z izvolitvijo prvih posvetovalnih delavskih svetov. To je bil začetek smelega razvoja novih družbenih odnosov in izhodišče za reforme v smeri demokratičnega upravljanja gospodarstva, ki so se vrstile od decentralizacije državne uprave in likvidacije administrativnega vodenja gospodarskih podjetij do uvedbe novega gospodarskega sistema in nedavnega sprejetja zakona o planskem upravljanju gospodarstva. Novi gospodarski sistem prepušča v okviru osnovnih proporcev družbenega plana delovnim kolektivom planiranje proizvodnje, skrb za razvoj podjetja, skrb za plasiranje izdelkov itd. Organi delavskega upravljanja podjetij so s tem dobili nove daljnosežne pravice, hkrati pa prevzemajo tudi veliko odgovornost pred kolektivom in pred našo družbeno skupnostjo. V novem gospodarskem sistemu bo uspeh podjetja m s tem tudi materialni položaj vsakega člana kolektiva v veliki meri odvisen od uspešnega vodenja podjetja m od pravilnega uresničevanja planskih nalog.
Ko so v jeseni leta 1950. delavski sveti prevzeli podjetja v samostojno upravljanje, je marsikdo še skeptično gledal na možnost razvoja in utrditve organov delavskega upravljanja. Povsem naravno je, da so se v prvi dobi pojavile razne slabosti in pomanjkljivosti, da so ponekod kolektivi le formalno vodik podjetja in delavski sveti niso bili pravi gospodarji. Toda v praktičnem,delu so se delavski sveti kmalu osamosvojili, pridobili so si izkušenj, počasi so se zaceli poglabljati v finančna in komercialna vprašanja. Marsikje so sprostili skrite sile in rezerve, v večini podjetij pa se kažejo rezultati njihovega dela v povečanju storilnosti, v boljši organizaciji dela in proizvodnega postopka, v zboljšanju delovne discipline in v rastoči zavesti delavcev. Zlasti lansko leto je bilo za naše delavske svete in upravne odbore velika praktična šola.
Gotovo ne moremo reči, da so se delavski sveti že povsod razvili v resnič-ne gospodarje. Dosedanji ozki okviri samostojnega odločanja tega tudi niso vselej dopuščali. Toda eno drži: naša revolucionarna praksa je pokazala, da je delavski razred sposoben pravilno voditi podjetja in da je praktično mo-g,oče_ uresničiti socialistično načelo, da aruzbeno proizvodnjo vodijo neposredni proizvajalci. V tem pa je zgodovinski pomen razvoja naših delavskih svetov m naše socialistične- demokracije.
, Delovno območje delavskih 'svetov je, kakor rečeno, v novem gospodarskem sistemu mnogo širše, delo ■ pa odgovornejše. Zato v naših velikih delovnih kolektivih že živo razpravljajo o kandidatih, ki so najbolj sposobni obvladati nove^ odgovorne naloge ter so hkrati resnično predani stvari socializma. Borba za rentabilnost podjetij bo v pogo-
jih novega gospodarskega sistema terjala mnogo iniciative delavskih svetov in upravnih odborov. Ni pretirana trditev, da bo materialni položaj vsakega člana kolektiva v veliki meri odvisen od tega, kako bo delavski svet obvladal svoje naloge, ali bo pokazal potrebno iznajdljivost v proizvodnji in prodaji, pri organizaciji dela, kako bo pravilno obvladal gospodarski račun podjetja itd.
Navodilo za volitve delavskih svetov in upravnih odborov, ki ga je pravkar izdala zvezna vlada v sodelovanju s centralnim svetom Zveze sindikatov Jugoslavije, upošteva izkušnje prvih volitev in dosedanjega dela organov delavskega upravljanja. Glavni namen teh navodil je, čim popolneje uresničiti socialistično načelo delavskega samoupravljanja in zagotoviti čim širšo demokratičnost pri volitvah. V skladu z nedavno sprejeto spremembo zakona o volitvah delavskih svetov določa navodilo, da se pri ugotavljanju rezultatov volitev štejejo za izvoljene tisti kandidati, ki dobe največje število glasov, ne glede na to, na kateri kandidatni listi kandidirajo. Tu se postopek razlikuje od prejšnjega postopka, ko so bili izvoljeni le kandidati tiste liste, ki je dobila večino. Z novimi predpisi bo volja delovnega kolektiva prišla brez dvoma popolneje do izraza. Razširjenje demokratičnosti pomeni tudi določba, po kateri volitev ne razpiše organ ljudske oblasti, marveč delavski svet podjetja. Po novem navodilu izvrši tehnične priprave za volitve delavski svet m ne več sindikalna podružnica, ki se bo lahko bolj posvetäa nalogi, določiti za kandidate najboljše delavce in uslužbence, ki uživajo zaupanje kolektiva.
Po novih navodilih, ki imajo trajnejši značaj, se volijo delavski sveti v začetku leta, potem ko je sestavljen zaključni račun podjetja, najkasneje pa do konca marca; stari upravni odbor pa dobi razrešnico šele potem, ko prevzem poslov potrdi novi delavski svet in ko pristojni finančni organ potrdi zaključni račun. Ker boido imeli novi delavski sveti več samostojnosti v poslovanju in bodo morali opravljali mnogo obsežnejše in odgovornejše naloge, bo potrebna še tesnejša zveza delavskega sveta in upravnega odbora s sindikalno in partijsko organizacijo, predvsem pa bo potrebna stalna povezava z vsemi delovnimi ljudmi v podjetju, da bo delo prineslo čim več koristi kolektivu in skup-nosti.	(fs)
Razširjena seja Gospodarskega sveta vlade FLRJ
V	petek 25. januarja je bila v Beogradu v zgradbi predsedstva vlade pod predsedstvom Borisa Kidriča razširjena seja Gospodarskega sveta via. de FLRJ, na kateri so razpravljali o izdelavi predpisov za izvedbo družbenega plana FLRJ za leto 1952. Seji je prisostvovalo večje število članov Go-spodarskega sveta: Svetozar Vukmano-vič. predsednik Sveta za industrijo in gradbeništvo zvezne vlade. Osman Ka-rabegovič predsednik Sveta za blagovni promet, Milentije Popovič, minister financ, Krsto . Popivoda predsednik Sveta za promet in zveze, Dobrivoje Radosavljevič, ljudski poslanec. Sergej Kraigher, guverner Narodne’ banke, Vlajko Begovič, direktor Glavne uprave za plan zvezne vlade in več višjih gospodarskih strokovnjakov.
Birsi optanti zahtevajo naše državljanstvo
Beograd, 26. jan. (Tanjug). »Reški list« piše, da je do konca preteklega leta vložilo 220 optantov z Reke prošnje zdr državljanstvo FLRJ. Razen tega je 70 optantov prosilo, naj bi jim kot tujim državljanom dovolili stalno bivanje v naši državi. Ta mesec je več oseb vložilo prošnje za naše državljan, stvo. Samo v poverjeništvu za notranje zadeve drugega rajona je vložilo 20 oseb prošnje za jugoslovansko držav.
I jamstvo.
V Zagrebu so odprii prvi letni vzorčni sejem
V	Zagrebu so v petek odprli letni vzorčni sejem, na katerem sodeluje okrog 600 industrijskih podjetij iz naše države. Pri otvoritvi so bili navzoči predsednik Sveta za industrijo LR Hrvatske Dušan Galič, predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Slavko Komar, predstavniki Sveta za promet z blagom LR Hrvatske tn drugi.
V	paviljonih »C« in »D« je razstavljena bogata izbira izdelkov naše Industrije, ki kažejo prizadevanje podjetij, da bi čim bolj razširila asortiman in svoje izdelke čim bolj okusno opremila za trg. Po bogatem asortimanu se zlasti odlikujejo nekatera podjetja živilske, tekstilne in kemične industrije, ki so razstavila tudi nekatere predmete, ki jih nameravajo šele letos izdelovati.
VELIKI NEMIRI V KAIRU
Kairo, 26. jan. V Kairu je prišlo zaradi včerajšnjega incidenta v Isma-iliji do velikih nemirov, ki zvečer še trajajo. Demonstranti so zahtevali prekinitev odnošajev in vojno z Anglijo. Zažgali so dva britanska kinematografa, en kabaret, poslopje Britanske letalske družbe, več restavracij in trgovin. Do popoldneva so našteli 25 večjih požarov. Zvečer pa javljajo o novih požarih. Gore tudi francoske in ameriške trgovine. Kljub proglasitvi izjemnega stanja policija ni mogla vzdržati reda, čeprav je uporabila solzilne pline in postavila barikade. Osem oseb je bilo pri nemirih ubitih, 12 pa ranjenih. Zvečer je bilo poklicano na pomoč vojaštvo.
V Ismailiji vlada danes mir. Mesto je še vedno zasedeno od britanske vojske. Red vzdržuje samo 45 egiptovskih policistov, ki so jih izbrale britanske oblasti. Oboroženi so samo s palicami.
Britanska vlada, je pooblastila poveljnika ob Sueškem prekopu, da razglasi nagli sod, če nemiri ne bodo prenehali
Po mestu krožijo britanska oklopna vozila.
Egiptovska vlada na včerajšnji peturni izredni seji ni sprejela nobenih dokončnih sklepov. Nova seja vlade je sklicana za jutri. Uradna javljajo, da bodo sprejeti sklepi zgodovinske važnosti. Egiptovski listi napovedujejo prekinitev diplomatskih odnošajev z Vel. Britanijo, izgon britanskih državljanov in zaplembo-britanskega premoženja. Zunanji minister Šalah el Din je bil brzojavno pozvan, naj se vrne iz Pariza. Odpotoval bo v Kairo v ponedeljek ali torek z letalom.
Danes sta imela veleposlanika ZDA in Velike Britanije daljšo konferenco o položaju. Poročajo, da si ameriški
Generalna skupščina OZN
razpravlja o Čangkajškovi pritožbi proti ZSSR
Tovarna „Kulpin“ bo izdelala letos
j	-	v
20 norih vrst honserr
Ustanovitev društva makedonskih učiteljev
V Skoplju je bila usta-novna skupščina društva učiteljev LR Makedonije. Izvolili so upravni in nadzorni odbor. Iz poročil na ustanovni skupščini je razvidno, da je v LR Makedoniji že 140 osnovnih šol, na katerih je nameščenih 2575 učiteljev. Med osnovnimi šolami je 1047 makedonskih, 223 šip-tarskih, 122 turških in 8 srbskih, vse osnovne šole pa obiskuje nad 140.000 učencev. V Makedoniji posvečajo veliko skrb manjšinskemu šolstvu in so ▼ vseh vaseh, kjer prebivajo pripadniki šiptarske in turške narodne manjšine, že ustanovljene šole teh narodnosti. Siptarskih in turških učiteljev je v republiki že okoli 650, kar pa ni dovolj in morajo na nekaterih manjšinskih šolah poučevati tudi makedonski učitelji, ki so vešči šiptarskega in turškega jezika.
gre. Da bi bilo pakiranje čim okusnejše je Kufptin* pogodil s »Sa/tur-
Deiovnž kolektivi razpravljajo
o predlogu družbenega plana
V vsej Sloveniji so začeli delovni ko-' lefctivi podjetij z velikim za-nimanjejm dbravnavati predlog družbenega plana in vsa vprašanja, ki so v zvezi z novim načinom planiranja in z novim gospo, (tarskim sistemom. Ta vprašanja sp tudi važen predmet diskusije na letnih skupščinah sindikalnih podružnic, ki so bile doslej v več kakor 40 % podjetij. V nasprotju z dosedanjo prakso ne sklicujejo skupščin med tednom, marveč v nedeljo, da ne bi trpela proizvodnja. Kolektivom pojasnjujejo podrobnosti družbenega plana predvsem člani delavskih svetov in delavskih upravnih odborov ter sindikalni funkcionarji letnih skupščin sindikalnih podružnic pa se udeležujejo tudi člani republiških odborov sindikatov. V posameznih kolektiv ih, ki še niso dovolj razumeli značaja družbenega plana, mnogo razpravljajo o novih ekonomskih cenah za material in usluge, namesto da bi 9e predvsem poglabljali v vprašanja kako poceniti proizvodnjo, zmanjšati' režijo doseči prihranke pri materialu in režiji, zvišati proizvodnost dela, oziroma da bi odkrivali take rezerve za zboljšanje obratovanja V nekaterih primerih se ljudje iz tehničnega vodstva in knjigovodstva zadovoljujejo s tem, da preračunavajo kalkulacije na podlagi novih ekonom, skih cen in predlaganih stopenj akumulacije ne da bi hkrati iskali možnosti za znižanje stroškov. Ve? razu-
mevanja za ta vprašanja kažejo v splošnem člani delavskih svetov in upravnih odborov, kolikor so o gospodarskih računih podjetja pravilno poučeni. V splošnem pa lahko rečemo, da diskusija o družbenem planu na skupščinah uspešno poteka.
misom« iz Ljubljane za izdelavo -kvalitetne embalaže.
Kakor smo že omenili, je delavski svet razpravljaj tudi o možnosti za. znižanje cen. V tem podjetju je delalo prej 120 uslužbencev, danes jih je zaposlenih 63, toda prav kmalu bo le 40 ljudi lahko opravilo igto delo. Upravni odbor podjetja je svoje višje gospodarsko združenje zaprosil za do-' oljenje, da odpre v večjih mestih
Te dni je delavski svet tovarne za konzerve »Kulpin« v Novem Sadu razpravljal o povečanju izbire in o pakiranju. Obenem je obravnaval možnosti za znižanje cen,
V 4 in polurni razpravi je delavski svet sklenil, da začne letos proizvajati 20 novih vrst konzerv. Delno so začeli s tem ' že januarja, in sicer Izdelujejo na novo (v konzervah") go-veji jezik v omaki, ledvično pašteto, paprikaše od gosi in -piščancev, bagjce* .svoje lastne prodajalne, klobasice v zelju in še nekaj drugih š "
V mesne konzerve dajejo sedaj tudi raz-' ne vrste sočivja, kakor fižol, grah, zeleno in podobno. Da bi si potrošniki te konzerve čim laže kupili, jih pakirajo v pločevinaste posode v’ teži od 250, 300 in 500 g. Tudi pri džemih uvaja tovarna pakiranje v manjših količinah. Obenem so sklenili, da bodo letos še prav posebej skrbeli za kakovost proizvodov. V ta namen so ustanovili posebno strokovno komisijo.
Dalje so sklenili, da aklimatizirajo v Vojvodini italijansko vrsto paradižnika »San marzizauo«, ki jo je mogoče konzervirati na različne načine, posebno pa v svežem stanju, kar pri naših domačih vrstah paradižnika ne
Pariz, 26. jan. Generalna skupščina OZN je dopoldne s 47:6 glasovom (dve državi sta se vzdržali glasovanja) sklenila, naj komisija za pomirjenje med Izraelom in arabskimi državami nadaljuje svoje delo. Z 49:5 glasovom je bil odobren pomožni fond 250 milijonov dolarjev arabskim beguncem iz Izraela.
Ameriški delegat Gross je v imenu ZDA, Velike Britanije in Francije stavil predlog, naj se skliče izredna seja Generalne skupščine OZN, ki bi razpravljala o položaju v Koreji. Seja naj bi bila sklicana, čim se sklene premirje v Koreji, ali pa če bi to zahteval razvoj položaja v Koreji sploh. Seja naj bi bila v New Yorku. O predlogu bo prihodnji teden razpravljal Politični odbor.
Politični odbor je pričel razpravo o pritožbi nacionalistične Kitajske, da Sovjetska zveza ogroža neodvisnost Kitajske. Nacionalistično-kitajski delegat dr. Ciang je izjavil, da je Sovjetska zveza prekršila prijateljsko pogodbo iz
Parnik »Rab« je rešil izletniško ladjo
Na proslavo desetletnice ljudske vsrta- _ „	...
je Bičkova -je odpfofc z majhno-ladjo predlogi-hjsgove delegacije- »popolpo-
»Svetamo« okrog 20 delavcev in nameščencev podjetja za gradnjo luke Kardeljevo. Sredi preliva med Gradcem je na ladji odpovedal motor im je. zaradi viharnega morja pretila izletnikom velika nevarnost. Vsi, ki so ta prizor opazovali, so računadi, da se bo ladjica z izletniki potopila. Taiko bi se tudi zgodilo, ako ne bi priskočila na pomoč potniška ladja hitre plovbe, ki je ta dam plula na relaciji Split—Kardeljevo. Kapitan ladje »Rab« Marko Marušič, ki je spoznal nevarnost, v ka. teri je bila »Svetama«, se ji je s svojo ladjo približal, jo navezal in srečno pripeljal v pristanišče Gradac, nato pa nadaljeval s svojo ladjo pot v smeri Trpnja na polotoku Pelješcu.
Svečanosti na vrtini
Pred trepii dnevi se je zbrala vrtal- Franca Gerenčerja
na brigada Franca Gerenčerja v Len-
davi h kratki svečanosti, da sprejme pohvalo in darilo, ki ga je poslal predsednik vlade DR Slovenije tov. Miha Marinko. Svečanosti so se udeležbi tudi. sekretar okrajnega komiteja KPS Dolnja Lendava, direktor -podjetja »Nafta« im drugi
V kratkem govoru, s katerim je sekretar tov. Dudvi-k Rode pozdravil brigado, je poudaril pomen njenega uspe-
Priprave za ustanovitev vsedržavne organizacije rezervnih oficirjev
V Beogradu se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev vsedržavne organizacije rezervnih oficirjev Jugoslovanske ljudske armade. Seji je predsedoval Ljubomir Djurič, ki je govoril o namenu in pomenu organizacije rezervnih oficirjev. Na seji so sestavili osnutek pravil ter sprejeli tudi razne sklepe glede ustanovnega kongresa Zveze društev rezervnih oficirjev Jugoslovanske ljudske armade.
ha, ki je uspeh za vse podjetje »Nafta«. Razen pismene pohvale in zapestne ure, ki jo je poslal tov, Marinko brigadi in Francu Gerenčerju, so -prejeli vodje smene Stefan Madjar, Stefan Palfi in Josip Juriča od okrajnega komiteja še nagrado po 2000 dinarjev-O pohvali in tudi nagradah govorijo danes vsi člani lendavskega kolektiva. Na govorice drugih, da bodo tudi oni poskusili srečo in prekosili rekord te brigade, pravi Gerenčer takole: Naša brigada je že izdelala načrt za tekmovanje ki ga borno napovedali vsem drugim brigadam.« Tov. Stefan Madjar pa dodaja: »Prehodne zastavice ne damo nikomur in storili bomo vse, da presežemo svoj rekord sami. C as to pokazal, kdo bo v tem tekmovanju zmagal.«
mm	\
Polivinilklorid bomo letos izvažali v velikih količinah
Kemična industrija Hrvatske bo v letošnjem letu povečala izvoz na tuja tržišča. Računajo, da bo vrednost izvoza dosegla dva milijona dolarjev, t. j. za 20% več kakor lani. Eden izmed najvažnejših izvoznih predmetov hrvatske kemične industrije bo letos polivinilklorid. proizvod tovarne »Jugovimi« v Kaštelu Sučurcu pri Splitu. Ta tovarna je že tako povečala svojo proizvodnjo, da lahko krije vse potrebe v državi in še izvaža znatne količine polivinilklorida. Za polivinilklorid je veliko zanimanje v Zahodni Nemčiji, Franciji, Angliji, Avstriji in Finski- Podjetje bo razen tega izvažalo postranske proizvode (kavstič-ne sode). Hrvatska kemična industrija bo izvažala tudi večje količine kalcijevega karbida in glicerina. Tovarna »Drava« bo izvozila večje količine vžigalic v države Bližnjega vzhoda. Nameravan je tudi izvoz votlega stekla, srebrnega nitrata in nekaterih drugih farmacevtskih kemikalij. Med temi zavzema važno mesto girodal — zdravilo proti opeklinam. Naposled so med izvoznimi predmeti hrvatske kemične in duš trije še ekstrakt za strnit in
leta 1945, kakor tudi načela Ustanovne listine OZN. Dejal je, da Sovjetska zveza ogroža neodvisnost Kitajske in mir na Daljnem vzhodu. Na Kitajskem je 60.000 Rusov, ki vodijo kitajsko politiko. LR Kitajska se ob svojih mejah pripravlja k novim napadom Nameravani so predvsem napadi na Vietnam in Burmo. Dr. Ciangu je odgovarjal sovjetski delegat Malik. Dejal je, da je trditev, da bi bila Sovjetska zveza prekršila pogodbo iz leta 1945, napačna, ker Cangkajškova vlada ne obstoji več. Nacionalistična Kitajska neupravičen« zavzema mesto v OZN.
Grčija je poslala OZN predlog, da podkomisija za Balkan takoj pošlje svoje opazovalce, da prouče položaj ob grških mejah.
Zastoj v Pan Man Jonra se nadaljuje
Pan Man Jom, 26. jan. (Tanjug) Današnja seja pododbora za premirje se je končala brez kakršnega koli rezultata. Severnokorejski delegat je rekel, da bo pozneje odgovoril na včerajšnji predlog Združenega poveljstva. Po tem predlogu naj bi generalštabni častniki glavnih štabov obeh strank izdelali dokončno besedilo začasno sklenjenih sporazumov o tretji točki dnevnega reda. Kitajski delegat pa je rekel, da
ma in pametno« rešujejo vse, kar je predlagala delegacijapÄdr-ttgenega poveljstva. . "	'
Seja pododbora za izmenjavo ujetnikov ni zaznamovala sploh nobenega uspeha.
veleposlanik prizadeva preprečiti prekinitev diplomatskih odnošajev med Egiptom in Veliko Britanijo.
V Londonu je imela britanska vlada danes novo izredno sejo. Pooblastila je britanskega vrhovnega poveljnika ob Sueškem prekopu, da proglasi nagli sod, če nemiri ne bi prenehali.
^fiadejevešin
•	Moskva, 26. jan. Sovjetski zunanji minister Višinski se je danes vrnil v Moskvo.
•	Bonn, 26. jan. Nemška vlada je pooblastila -svojega zastopnika v Parizu, da povpraša francosko vlado za razloge imenovanja francoskega veleposlanika za Posarje. Socialistična stranka izjavlja, da je tako imenovanje za Zahodno Nemčijo nesprejemljivo.
•	Tunis, 26. jan. Francoski varnostni organi so danes vršili hišne preiskave na področju bonskega polotoka. Operacije so podpirala letala. Večjih nemirov v Tuniziji ni bilo. Primerile so se samo sabotaže na železnicah, brzojavnih in telefonskih napravah.
Iz Pariza je na poti z letalom posebni kurir francoskega zunanjega ministrstva, ki nosi tuniškemu beju noto francoske vlade. Nota napoveduje upravne reforme v Tuniziji.
Ovojna mera tržaške cenzure
Trst, 26. jan. Tržaška cenzura je prepovedala predvajanje jugoslovanskega filma »Bakonja fra Brne« v Trstu.
Podjetje za razdeljevanje filmov »Ter-geste film« je od cenzurnega urada prejelo odgovor, v katerem je navedeno, da je film »Bakonja fra Brne« v celoti cenzuriran, »ker bi izzval nerede javnega značaja«. Prepovedali so predvajanje tega filma tudi v privatni obliki.
Ista.cenzura je še pred kratkim dovolila predvajanje "izrazito šovinističnega italijanskega filma »Trieste mia« (katerega je. nato .naknadno pa treh dneh predvajanja prepovedala Zavezniška vojaška uprava)dočim je sedaj cenzurirala jugoslovanski film, ki je popolnoma nepolitičnega zBačaja ter nima^öbene zvezj^z današnjim časom, še manj pa s Trstom.
SPLOŠNE VOLITVE V INDIJI KONČANE
Nehru ;eva kougresua stranka ]e debila največ mandatov
ImMJSfce voMvfc* potrpežljivo čakalo pred voliščem, da oddajo svoje glasove
New Delhi, 26. -jan. (Tanjug): Objavljeni so končni izidi parlamentarnih volitev za štiri indijske države. Volitve, ki so se začele pred tremi meseci, so še končale v četrtek in bodo končni rezultati za vse države znani šele sredi prihodnjega meesca. V državi Bombay, ki bb imela skupščino s 315 člani, je dobila absolutno večino Nehrujeva kongresna stranka, ki si je zagotovila 8©V«, mandatov. Socialisti so dobili samo 8 in komunisti 1 mandat. Skrajni desničarski kandidati so bili vsi poraženi. Od 45 poslancev, kolikor jih bo država Bombay poslala v zvezni parlament, je bilo 38 izvoljenih na listi kongresne stranke, vsi ostali pa na listah lokalnih strank ali neodvisnih.
Visoko zmago je dosegla kongresna stranka v državi Himačal Pradeš s 65% mandati -v skupščini, ostalih 12 mandatov pa so dobile krajevne stranke. V zvezni parlament so bili izvoljeni samo člani kongresne stranke.
V državi Delhi je dobila kongresna stranka 38 od 48 mandatov ia s 'tem večino v skupščini. Stranka je dosegla ta uspeh zaradi razkrojenosti v opo-
Metfnarodna razstava umetniške grafike
Prihodnji mesec bo v Luganu v Švici mednarodna razstava umetniške grafike in so beograjski grafiki že določili zanjo svojo delegacijo.
žiciji. Samo en podatf» bo zastopal opozicijo v zveznem parlamentu.
V državi Travarikor Kosin je ostala kongresna stranka v manjšini. Ge bo komunistom, ki so dobili 32 in socialistom z 12 mandati, uspelo ustvariti koalicijo, bo to prva država z nekon-gresno vlado. Od 12 poslancev za zvezni parlament je bilo 6, izvoljenih na listi kongresne stranke, 4 so komunisti in 2 neodvisna.
VREME
POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje 26. januarja oh 7. uri: Področje nizkega zračnega pritiska nad Madžarsko povzroča padavine pri mas, ter se pomika ma severovzhod. — Dames je bilo v Sloveniji pretežno oblačno vreme s sneženjem. Najnižja temperatura je bila —6* C v Celju.
Snežne razmere v Sloveniji 26. jan.:
Planica 53 cm pršiča, temp. —4* C.
Jezersko 64 en pršiča, temp. —2° C.
Dravograd 43 cm pršiča, temp. —3* C.
Celje 30 cm pršiča, temp. —3* C.
Maribor 44 cm pršiča, temp. —4° C.
Mur. Sobota 23 cm pršiča, temp. —5" C.
Ajdovščina 4 cm pršiča, temp. 4-3” C.
Pdstotflha 17 cm pršiča, temp. +1"C.
Novo mesto 31 cm pršiča, temp. —3" C.
Srnama gora 34 cm pršiča, temp. —3' C.
Danes zjutraj je znašal zračni pritisk ob 7. uri v Ljubljani 7'>r i mm terrvoe-ra'v-: z
—2.5* C. reijativna vlaga SSV«, pritisk rä-h'o raste.
Napoved za nedeljo 27. jan. 195?: Izboljšanje. vendar šs neznatne krajevne padavine. Temperatura bo nekoliko padla.
Možnost prekinitve diplomatskih odnosov med Anglijo in Egiptom
Ismailija, 26. jan. (AFP). Vsi egiptovski časopisi poročajo o borbi, do katere je prišlo v Ismailiji med britanskimi četami in egiptovsko pomožno policijo. Ta dogodek je zbudil precejšnje vznemirjenje v Kairu.
Časopisi pišejo, da kairskih meščanov ni toliko presenetil obseg boja in
’Razburjenje v Egiptu zaradi krvavih dogodkov V Ismailiji	število mrtvih, kolikor jih je razk|čilo
to, da so policiste razorožile mnogo številnejše in bolje opremljene sile. V prestolnici so priredili demonstracije, ki se jih je udeležilo približno 2000 ljudi. Policija je demontrante razgnala.
V britanskih krogih poudarjajo, da je bila egiptovska vlada z raznih strani opozorjena, da naj zatre aktivnost pomožne policije, ki je že nekolikokrat sodelovala pri napadih na britanske čete.
Iz raznih virov se je zvedelo, da je pričakovati prekinitev diplomatskih stikov med Veliko Britanijo in Egiptom in da bo egiptovska vlada poslala Veliki Britaniji noto v tem duhu.
United Press poroča, da je objavila egiptovska vlada v Washingtonu dolg seznam dejanj, ki jih imenuje nasilja britanskih čet v Egiptu. V poročilu veleposlaništva je rečeno, da so britanske sile s tanki in oklopnimi vozili zasedle velik del Ismailije. Britanske sile, je nadalje rečeno v poročilu, so na surov n~čin evakuirale prebivalstvo zasebnih hiš, izropale hiše, uničevale zasebno premoženje izgnancev in odvajale žene in otroke v taborišča za internirance. Med spapadi v Ismailiji sploh niso gledali na to, da bi varovali življenje številnih žena in otrok, ki so ostali na cesti. Britanske sile so oskrunile džamijo Goebi v Ismailiji, britanski vojaki so prišli s čevlji v dža-
Nalias paša, predsednik egiptovske vlade, ki vedno bolj zaostruje spor z Veliko Britanijo
Pariška konferenca šestih držav o evropski obrambni vojski
Pariz, 26. jan. (Tanjug) Danes popoldne so se v Parizu sešli zunanji ministri Francije, Italije, Nemčije, Belgije, Holandije in Luksemburga, da bi dokončno odločili o načrtu sporazuma za ustanovitev evropske obramb-
Japonska odklanja pogajanja s pekinško vlado
Tokio, 26- jan. (Un. Pr.): Predstavnik vlade Sigeru Jošida je izjavil, da japonska viada ne more začeti pogajanj za sklenitev premirja s Kitajsko, ker so Z-druženi narodi še vedno v vojnem stanju s pekinško vlado. Jošida je pripomnil, da bi bila vzpostavitev dobrih sosednih odnosov s Kitajsko zaželena, kar pa ni mogoče zaradi sovjetsko-kitajskih paktov o zvezi in vzajemni V>omoči, ki sta dejansko pogodbi o vojaški zvezi proti Japonski
Jošida je na koncu dejal, da je temelj japonske politike sodelovanje z Združenimi narodi in da zato Japonska ne mre začeti pogajanj za sklenitev miru s pekinško vlado.
Upor v Nepalu
New Delhi, 26- jan. (Tanjug): Poslednja poročila c dogodkih v Nepalu, ki so prispela v New Delhi, pravijo, da v Nepalu še vedno ni vzpostavljen popoln red po vstaji. Po uradnem sporočilu nepalskega poslaništva v New Delhi je številnim upornikom uspelo pobegniti. Po poročilih indijskih dopisnikov, ki imajo edini pravico prebivati v Nepalu, je vlada razglasila obsedno stanje ter pozvala vse upornike, naj se vdajo. Za razliko od uradnega sporočila nepalskega poslaništva v New Delhiju, po katerem je v celoti odgovoren za vstajo vodja nacionalističnega gibanja > »Nepalski kongres« dr. Sing, pa poudarjajo indijski novinarji v svojih poročilih, da je upor rezultat trenj med posameznimi skupinami v vladajoči stranki.
Prvi Kanadčan ______generalni
guverner Kanade
London, 25. jan. (Reuter): Bivši kanadski visoki komisar v Londonu Vin. cent Massey je biil imenovan za generalnega guvernerja Kadade na mesto dosedanjega guvernerja felčbnaršal? AiexsmdTa.
V Londonu pričakujejo, da bo Alexander imenovan za obrambnega ministra v Churchillovem kabinetu.
Maseey je prvi Kanadčan, ki je imenovan za generalnega guvernerja v Kanadi.
ne vojske. Ministri razpravljajo predvsem o političnih vprašanjih.
Menijo, da bo ta konferenca, ki bo trajala do ponedeljka, zadnja pred sestankom Atlantskega sveta v Lizboni 16. februarja. Trije sestanki, na katerih so razpravljali o načrtu sporazuma o evropski vojski, so že bili pred to konferenco. Na vsakem so zmanjšali nasprotstva, ki se pojavljajo glede načrta sporazuma, na konferenci strokovnjakov šestih držav, ki je bila v začetku januarja, pa je bilo doseženo načelno soglasje o glavni težavi — odstopu posameznih nacionalnih finančnih pooblastil za skupni obrambni načrt.
mijo, na minaretu pa so postavili
strojnice.
Hkrati s tem poročilom izjavlja veleposlaništvo, da se Britanci motijo, če mislijo, da bodo s takimi ukrepi prisilili Egipt k popuščanju. Taka barbarska dejanja lahko samo povečajo od ločnost Egipta, da doseže svojo neodvisnost.
V nekaj vrstah
Dunaj, 26. jan. Znana avstrijska staklarska industrija na Štajerskem je zašla zaradi kreditnih omejitev v velike težave in je začela ziaito odpuščati delavce. Tovarna stekla v Obersdor-fu je odpustila 250, tovarna v 'Voits-bergu pa 350 delavcev. Kakor se je zvedelo, je glavni vzrok sedanjih težav močna konkurenca nemških tovarn stekla.
Dunaj, 26. Jan. (Tanjug). V četrtek je izbruhnil požar na gradbišču hidrocentrale »Kaprun«. Požar je nastal zaradi preveč segrete peči v delavnici, zaradi ččsar se je vnelo skladišče premoga in mazila. Požar je uničil del postaje za odvažanje gradiva. Po prvi-ocenitvi znaša škoda približno milijon šilingov.
Atene, 25. jan. (Tanjug). S kraljevim odlokom so brli pomiloščeni vsi pripadniki Paipagosu naklonjene tajne vojaške organizacije »Idea« in udeleženci prevrata, ki je izbruhnil 30. maja 1951. ko je Papagos podal ostavko na dolžnost vrhovnega poveljnika grške vojske. Disciplinske kazni ostanejo v veljavi.
Washington, 26. jan. (Reuter). Ameriški urad za delovno statistiko sporoča, da so lani narasli življenjski stroški v ZDA zaradi podražitve življenjskih potrebščin za 4-2 %. Pokazatelj življenjskih stroškov je bill sredi decembra 1951 za več kot 9 % višji od povprečje ravni v predvojnem razdobju od 1. 1935 do 1939:
Stockholm, 26. jan. (Reuter). Včeraj =e je začela v Stockholmu sodna obravnava zoper rusko grofico Tatjano de Trouvilile in dva Poljaka — Dole. wiczena in Czazemovskega. Državni tožilec je vse tri obtožil zaradi vohunstva. Ruska grofica de Trouville je do. potovala na Švedsko kot slepa potnica leta 1948 ter je prosila pri Švedskih oblastvih za azil kot politična begunka.
Italijanski senat je sprejel protifašistični zakon
Nova kriza v socialnodemokratski stranki Neodvisna partizanska organizacija v Italiji
Rim, 26. jan. (Tanjug): Italijanski senat je sprejel včeraj z 236 proti 14 glasovom zakonski predlog o prepovedi fašistične dejavnosti. Za predlog 50 glasovali tudi senatorji Nennijeve ■socialistične stranke in KP Italije.
Italijanski notranji minister Scelba je izjavil pred sprejetjem zakona, da je bilo od 21.000 fašistov, proti katerim so bile sodne razprave, obsojenih samo 5 000. Sedaj je v zaporih še 442 fašistov.
Glasovanje o povišanju plač državnim uradnikom v parlamentu je povzročilo novo krizo v socialno demokratski stranki. Člana novega upravnega odbera stranke Cossu in Della Chiesa, ki sta bila izvoljena na nedavnem kongresu v Bologni ter pripadata struji Matteotti, sta podala ostavko na svoj položaj, ker je del poslancev socialnodemokratske stranke glasoval za minimalno zvišanje plače državnim uradnikom. Druga dva člana upravnega odbora, ki pripadata isti struji, glavni urednik časopisa »La Voce Socialista« Andreoni m Faravelli sta soglašala z Izstopom Cossuja in Della Chiese in tudi grozita z izstopom.
Skupina italijanskih partizanov iz raznih krajev pokrajine Veneto, pripadnikov kominformnvske organizacije bivših partizanov ANPI, je imela v Rovigu sestanek, na katerem so sklenili, da bodo ustanovili novo neodvisno organizacijo bivših partizanov. Sestanek v Rovigu je bil sklican zato, da bi enkrat za vseiej preprečili špekulacije desničarjev in reakcionarnih
elementov, ki izrabljajo kominformov-sko politiko KP Italije in ANPI za blatenje odporniškega gibanja.
Takoj po sestanku v Rovigu Je več trentskih partizanov izstopilo iz ANPI in stopilo v novo neodvisno partizansko organizacijo. Poročajo tudi o čedalje večjem nezadovoljstvu močnih partizanskih skupin v raznih pokrajinah. zlasti pa v Piemontu.
Denacionalizacija industrije jekla v Angliji
London, 25. jan. (Tanjug): Na sinočnji seji je britanski kabinet nadaljeval obravnavanje vprašanj, o katerih bodo v parlamentu razpravljali prve dni zasedanja, ki se bo začelo 29. januarja. Pričakujejo, da bo Churchill že v začetku zasedanja poročal spodnjemu domu o svojih razgovorih v Washingtonu, finančni minister Butler pa bo napovedal drugi del ukrepov za zboljšanje gospodarskega in finančnega stanja v državi. Laburistična opozicija bo zahtevala razpravo o obeh vpraša, njih.
Razen teh dveh vprašanj je kabinet včeraj obravnaval tudi program novih zakonov, ki bo predložen parlamentu. Med temi zakoni je tudi zakon o de-nacionalizaciji industrije železa in jekla. Dobro poučeni krogi trdijo, da je zakon zelo kratek, vendar pa bi potrebovali za njegovo izvedbo več mesecev. Poročajo, da so govorili tudi o zakonu, ki bi prinesel določene spremembe za zdravstveno službo.
Odpuščanje delavcev v Grčiji
Atene, 26. jan. (Tanjug) Po pisanju časopisa »Propodeftiki Alagia* je v zadnjem času veliko število atenskih in pirejskih podjetij množično odpustilo delavce in nameščence. Samo od 1. do 19. januarja se je prijavilo uradu za brezposelne 3^00 delavcev in nameščencev, vsak dan pa se to število poveča za 170 do 200 novih. Zveza tobačnih delavcev sporoča, da je ostalo brez dela od konca novembra lani 17 tisoč njenih članov. Ta pojav pripisuje časopis poskusom določenih gospodarskih krogov — pristašev Papa-gosovega »Gibanja za združitev grškega naroda«, da bi s povzročanjem brezposelnosti in nezadovoljstva med prebivalstvom povzročili težave sedanji vladi.
Povečanje uslužbenskega davka v Avstriji
Dunaj, 26. jan. (Tanjug). Po uradnih podatkih inštituta za gospodarska vprašanja se je avstrijski uslužbenski davek na plače in mezde povečal od leta 1946 skoraj za petkrat. Medtem ko so avstrijski delavci in nameščenci plačali leta 1946 na račun uslužbenskega davka skupaj 350 milijonov šilingov, je država izterjala od njih leta 1948 — 680 milijonov, lani pa eno milijardo 700 milijonov šilingov.
Dean Rusk v Tokiu
Tokio, 26. jan. (Un. Pr.) Danes sta prispela v Tokio posebni veleposlanik predsednika Trumana Dean Rusk in pomočnik vojnega ministra Earl Johnson. V Tokiu bosta imela razgovore o administrativnem sporazumu, po katerem bodo ostale ameriške čete na Japonskem, ko bo konec okupacije. V poročilu za tisk je Rusk napovedal, da skupno z Johnsonom morda ne bosta popolnoma končala vseh priprav za administrativni sporazum po ame-riško-japonski varnostni pogodbi, ki je bila podpisana lani septembra v San Franciscu.
Odkrili so karte
Piva leta po vojni Je tržaiko slovensko gledališče za nekatere predstave še doibUo na razpolago dvorane v središča mesta. Italijanski šovinisti, ki imajo v rokah vso civilno oblast in tudi vse gledališke dvorane, pa so slovenskemu gledališča kmalu preprečili vsako nastopanje v središču mesta. Sele v zadnjem letu Je zavezniška vojaška uprava dala Slovenskemu narodnemu gledališču za nekatere predstave na razpolago svojo dvorano v Avditoriju. — Gornja slika je bila posneta pred gledališčem »Fenice« leta 1947.
Tržašho Slovansko narodno gledališče je le, od svoje ustanovitve italijanskim šovinistom v Trstu trn v peti. V prvih letih, ko je od časa do časa lahko še nastopalo v večjih dvoranah v središču mesta, so hoteli njegovo delo zadušiti tako, da so napadali in pretepali obiskovalce, ki so prihajali k predstavam. Kmalu so dosegli, da SNG za Svoje predstave ni moglo več dobiti na razpolago nobene dvorane v mestu in se je moralo zateči v predmestno ške-denjsko kino-dvorano. Tej šovinistični gonji proti SNG so se po 1948. letu pridružili tudi kominformovci, ki so z raznimi spletkami pregnali SNG tudi iz škedenjske dvorane. O kulturno-umetm-škem delu Slovenskega narodnega gledališča so šovinisti molčali kot grob. Za njih je slovensko gledališče obstajalo samo tedaj, kadar ga je bilo treba preganjati.
Kriza V preskrbi na Češkoslovaškem
Vlada je kaznovala velika kmetijska področja-ker kmetje nočejo izročiti Dvojih presežkov
dali najstrožje ukrepe proti kmetom, ki skrivajo hrano.
• Na Madžarskem cela vrsta Industrij ni izpolnila proizvodnega načrta
Budimpešta, 26. jan. (Tanjug): Osrednji statistični urad Madžarske potrjuje v svojem uradnem poročilu z dne 20. januarja, da rudarstvo ni izvršilo letnega proizvodnega načrta. Vrhu tega pravi poročilo, da letnega proizvodnega načrta tudi niso Izpolnile industrije nafte, traktorjev, tur-bogeneratorjev, umetnega gnojila, karoserij za kamione, svilenih tkanin, suhomesnatih izdelkov in druge.
Dunaj, 26. jan. (Tanjug):	»Wiener
Kurier« piše. da je kriza pri preskrbi mestnega prebivalstva na Češkoslovaškem zavzela takšen obseg, da Je morala češkoslovaška vlada* kaznovati velika kmetijska področja, ker kmetje nočejo izročiti svojih presežkov. Vlada je izdala ukaz, da prebivalci takšnih vasi ne smejo dobivati mila in tekstilnega blaga po zajamčeni preskrbi. Češkoslovaški listi zadnje dni na široko poročajo o sojenju in obsodbah tako imenovanih »saboterjev na vasi«. Na posebnih tečajih, urijo 10.000 ljudi za »svetovalce« predsednikom vaških ljudskih odborov. Dejanska dolžnost teh »svetovalcev« bo, da bodo nadzirali izročitev presežkov in nemudoma iz-
P0D STARIM IN NOVIM CESARJEM V CSR
Svejk: Včasih so te zaprli, te so muhe po., tega ni treba več ...
cesarsko sliko, sedaj pa še
Kar nenadno pa je pred nekaj meseci eden izmed vplivnih predstavnikov tržaškega šovinizma — ravnatelj krščan-sko-demokratskega tržaškega popoldnev-nska rUltime notizic* — Franco Ama-dini napisal v rimski reviji >Teatro Sce-nario* članek, v katerem se je zelo pohvalno izrazil o kulturno-umetniškem delu tržaškega slovenskega gledališča. Vendar je bila ta pohvala le uvod, ki naj bi podprl jedro članka. Franco Ama-dini sc hvalil slovensko gledališče le zato, da bi vzpodbudil tržaške Italijane k delu za ustanovitev stalnega italijanskega dramskega gledališča v Trstu. — Kljub temu, da Italijani razpolagajo t vsemi gledališkimi dvoranami v mestu, nimajo stalnega ■ gledališkega ansambla in so odvisni le od gostovanj raznih italijanskih igralskih skupin, kar je običaj tudi v večini italijanskih mest.
S kulturnega stališča je bilo treba pozdraviti zamisel Franca Amadinija. To 1o storili tudi tržaški Slovenci, ki so bili ponosni, da je uspešno delo njihovega gledališča rodilo tako koristno pobudo med italijanskim prebivalstvom. Upravičeno so bili mnenja, da bo zdravo tekmovanje med dvema stalnima gledališčema — slovenskim in italijanskim — v korist kulturnemu življenju mesta. Tržaški Slovenci so na to pobudo gledali kot pošteni in kulturni ljudje, ki si resnično žele kulturnega sodelovanja z vsemi narodi, toliko bolj pa z italijanskim, s katerim žive tako rekoč pod isto streho.
T oda kaj kmalu so doživeli razočaranje. Urednica znane tržaške šovinistične revije tUmana* Aurelia Gruber-Benco je pred dnevi sklicala v Trstu na sedežu Krožka za kulturo in umetnost (C. C. A.) sestanek, na biterem so razprav'iali o Amadinijcvem predlogu. Navzoči so bili vsi vidni predstavniki tržaškega šovinizma od župana Bartolisa navzdol. In ti so povedali, da bo imelo novo italijansko dramsko gleda'išče predvsem apolitični cilja. Svojo politično funkcijo pa bo vršilo ne samo v središču mesta, temveč tudi na periferiji, •ko bodo razmere dovolile, pa tudi v coni Ba. Udeleženci omenjenega zborovanja so izvolili pripravljalni odbor, v katerega so postavili same zanesljive branilce >italjjanstva* Trsla.
Ni jim torej za kulturo, kajti italijansko dramsko gledališče — če bo ustanovljeno, bo le novo orožje za razpihovanje šovinizma in iredentizma. P-av lahko si namreč predstavljamo, kakšne bodo predstave gledališča, ki bo imelo predvsem — političen cilj. Še bolj jasno sliko o njihovem pojmovanju kulture pa nam daje poročilo, ki ga je pred dnevi objavil •Giomale di T rieste* o nekem sestanku novinarjev ob prepovedi p-eet-vaianja nesramnega ob'ekovalnega filma •Trieste mia«. Šovinistični novinarji so se na tem sestanku rzražali nad ukrepom Zavezniške vojaške uprave, ker je prepovedala predvajanje filma. k: na najogabnejši način blati osvobodilno borbo slovenskima naroda. Ugotovili so tudi, da je v filmu zelo milo prikazano vse gorje, ki so ga Italijanom prizade-Ial’ slovenski partizani in da hi moral režiser prikazati 'e dosti hujše stvari, če bi hotel povedati resnico. Ob tak-h izjavah še pač lahko vsakomur jasno, kakšno bo poslanstvo bodočega s-žaške-ga italijanskega d-amskega gledališča.
A.	S.
□
Vloga države ameriSkem gospodarstvu
]
V drugi svetovni vojni so Združene države Severne Amerike pripravne svojim nasprotnikom veliko presenečenje. Skoraj nepripravljene na vojno so se znašle po japonskem narpadu na Pearl Harbour v položaju, ki jim ga ne bi nihče zavidal. Japonci in Nemci so se vselili te nemoči največje kapitalistične države na svetu, vendar prezgodaj.
Ze leta 1942 je Američanom uspelo preusmeriti svojo industrijo v vojno proizvodnjo in namesto luksuznih avtomobilov so pričeli zapuščati montaž, ne dvorane velikih tvomic tanki in ka. mioni, namesto civilnih letal pa-so zakrneli’ v zraku številni lovci im bombniki. leto dni pozneje je doživela in. dustrija Združenih držav takšen velikanski razmah, da je lahko oskrboval-z vojaškim materialom Veliko Britanijo. Sovjetsko zvezo in ostale zavezni-
ke	/
Kako je bilo mogoče, da je anarhična, v konkurenčni borbi razcepljena ame. riška industrija lahko bila sposobna napraviti takšen veVifc obrat? Ce hočemo na to vprašanje odgovoriti, se mo. ramo vrniti skoro za 20 let nazaj. Takrat **e namreč prišlo do nekaterih pomembnih šnrememb v gospodarskem življenju Združenih držav. Predsednik
Franklin Roosevelt je predložil kon-gresu osnutek dvajsetih zakonov, ki so bili sprejeti po trimesečnem proučeva. nju. S tem je bil uzakonjen prvi temelj, ni ukrep, ki je omogočil vladi Združe, nih držav z regulativnimi in preventivnimi ukrepi posegati v gospodarstvo dežele, ki je v veliki krizi 1929-31 do. živela velik polom.
Rooseveltov »New Deal« je pomenil preobrat. Napočilo je obdobje, v ka-!erem si je ameriško gospodarstvo opo. moglo od prestane krize in ponovno pričelo cveteti.
Velika javna dela, ki jih je pred-lagal president, so občutno zmanjšala večmilijonsko armado brezposelnih, de. narna sredstva pa je država črpala 1? oovečanega obdavčenja velikih in malih kapitalistov, ki so hočeš, nočeš mo. rali privoliti v te ukrepe in globoki-poseči v svoje blagajne.
Izkoriščanje delavcev je omejil za-kon o zajamčeni nedotakljivosti stavk ki je dal delavskemu razredu jamstvo, da si na ta način lahko zagotovi svoje osnovne pravice. Tudi socialno za. varovanje delavcev in uslužbencev je bilo plod tega predsednikovega priza-ievanja, ki je zaradi tega pričel uživati vso podporo im priljubljenost pri množicah.
V drugi svetovni vojni je šel ta razvoj dalje. Država si je zagotovila nadzorstvo nad vsemi važnejšimi industrijskimi panogami in je posegala vedno bolj v celotno ekonomiko. Eden izimed ukrepov so bile maksimalno določene mezde, omejeni profiti ter pod. pora farmarjem, da so lahko nemoteno nadaljevali poljedelsko proizvodnjo ter jo nadalje dvigali.
To posredovanje države v gospodar, stvu je bil eden izmed glavnih vzrokov, da po končani drugi svetovni voj. ni ni prišlo do gospodarske krize v Združenih državah, ki so jo z mnogo hrupa napovedovali sovjetski ekonomi, str. Po končani drugi svetovni vojni je država pomagala podjetnikom, da so lahko takoj pričeli s proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo, s tem, da je z obilnim nakupom blaga,- ki ga je v obliki brezplačne UNRRA in Marshallove pomoči nudila številnim, po vojni opustošenim državam, uspela obdrža-ti število zaposlenih na zadosti visoki ravn-ir S tem je izpolnila tisto nevarno oraznino. ki navadno nastane po končani vojni v industrijskem življenju. Obenem pa se je okrepil tudi domači trg, kajti Američani sami.90 med voj. no pogrešali marsikatere luksuzne, pa tudi potrebne predmete, ki so'jih sedaj pričeli kupovati.
Država je obdržala v svoji upravi nekatere najvažnejše panoge vojne Industrije, ki si jih je zagotovila po kon. čani svetovni vojni. Med temi je tudi skoro vsa industrija sintetičnega kav. čuka^ ki je zaznamovala precejšen raz.
mah. Leta 1950 so namreč proizvedli le 270.000 ton umetnega kavčuka a leto dni pozneje, kar je seveda povzročili tudi spopad na Koreji, že 850.000 ton. To je bili uspešen dokaiž, da lahko drža. va upravlja posamezne industrijske panoge.
Tudi na razdelitev narodnega dohod, ka je pričela vplivati ameriška vlada, ki si je prizadevala, da bi čimbolj zmanjšala velikanske profite kapitali, stov. Leta 1948 so si večji in manjši industrije! ter rentniikl, ki tvorijo 10 odstotkov celotnega prebivalstva, prilastili 32 odstotkov vsega narodnega dohodka. Srednji razred, ki šteje eno tretjino, si je zagotovil ’ 37 odstotkov, delavci pa, ki štejejo dve tretjini preJ bivalstva, so dobili le nekaj več kakor eno tretjino narodnega dohodka, ki so ga pravzaprav sami v celoti ustvarili.
Ako pa primerjamo te podatke $ ata-njem pred drugo svetovno vojno, bo. mo videli, da je bil dosežen znaten na. predek, v preteklem letu pa j« pokazalo to razmerje nadaljnje izboljšanje v tem, da so se ponovno občutno im», njšall profiti kapitalistov, in sicer z novo uredbo o davkih, ki Jo je sprejel kongres v novembru ianskega leta.
Po tej uredbi znaša obdavčenje profita, ki ga dosežejo industrijske druž. be in zasebni podjetniki, 50 do 70 odstotkov. Nadalje morajo plačati delni, čarji od prejetih dividend Se 30 odstotkov dTŽavl.
Tako se je zmanjšal profit dejansko
za 70 do 80 odstotkov, kar je za Zdru.
žene države vsekakor precej- To nam
I nazorno pokaže naslednji račun: Od enega dolarja profita odtegne država v obliki davka družbi ali podjetniku 50 do 70 centov, nato pa še delničarji od prejetih 50 ali 30 centov eno tret. jmo. Tako ostane njemu le 20, v naj. boljšem primeru 30 centov od enega dolarja dobička.
Seveda to veliko obdavčenje ni osta. lo brez posledic pri plačah delavcev in nameščencev, ki so se znižale povprečno za 2 odstoka. Obenem pa so se zvišale takse na prodajo cigaret, bencina ter raznih luksuznih, predmetov (pralnih strojev, hladilnikov in slično), Tako mora sedaj vsak Američan od svoje povprečne plače, ki znaša okrog 3200 dolarjev letno, prispevati državi 630 dolarjev, od tega se porabi v ob-rambne namene 370 dolarjev, za po. moč drugim državam pa 47 dolarjev.
V nedavnem Trumanovem gospodarskem poročilu kongTesu pa se predvideva nadaljnje povišanje davkov, in sicer za 5 milijard dolarjev, kar pa ne bo moglo v celoti kriti primanjkljaja v zveznem proračunu.
Več kakor tri četrtine od vsote 85,4 mili'arđ dolarjev, ki Je predvidena za fiskalno leto 1953, bo uporabljeno za izvajanje obrambnega programa ter za sredstva Agencije vzajemne varnosti, ki predstavlja nekakšno nadaljevanje Marshallovega načrta.
Vlada Združenih držav se je že v pričetku lanskega leta lotila Izvajanja triletnega gospodarskega programa, ki so ga sestavili Trumanovi gospodarski strokovnjaki. Po tem načrtu se bo mo- j
rala povečati proizvodnja aluminija za 100, jekla za 15 in električne energije za 40 odstotkov. Tako bodo v letošnjem letu proizvedli v ZDA okrog 120 milijonov ton jekla, kar je toliko, ko. likor ga proizvede ves ostali svet skupaj.
Ta triletni program predstavlja prvi resnejši poizkus »planiranja« (Ameri. čani nazivajo to planning), ki ga pa seveda ne smemo zamenjati s sociali, stičnim planiranjem, temelječim podržavljenih proizvajalnih sredstvih, med. tem ko je v Združenih državah le majhen del industrije v državnih rokah.
V industrijski razvoj posega tudi ob izbruhu korejske vojne ustanovljena National Production Authori-ty( Uprava za nacionalno proizvodn-o). katere glavna naloga je usmerjati zadostne količine tistim industrijskim panogam, ki jih ima država za važnejše v sedanjem svetovnem položaju.
Med temi zavzema najvažnejše mesto obrambna! mi ji pravimo vojna) industrija, ki bo zaposlila v letošrrem letu še 4 milijone ljudi, tako da bo v celoti zaposleno v vojni proizvodnji Združenih držav 8 in pol milijona de lavcev, kar je 14 odstotkov od Celotnega števila 61 milijonov ljudi ki so v delovnem odnosu.
Poseganje države v ameriško gospo, darstvo zavzema vedno večji obseg In z zmanjšajrem velikih profitov p«sta-iajo kapitalisti vedno bolj le'upravni, ki velikih industrijskih podjetij.
E.	Rasberger
■TOP
štev. 23 / 27. januarja 19S2 SLOVENSKI POROČEVALEC Str. 8
—	.	■	...	*r.i. rrtu , .a, , .	«a«*».».	■ ■ --
ZUNANJE LICE NAŠIH MEST
V teh letih po vojni, ko so vsa naga prizadevanja in skrbi uprte v najbolj pereče in odločujoče naloge — v izgradnjo industrije, preskrbo prebivalstva, v kmetijstvo itd. — kar je nujno in pravilno — je skoraj popolnoma prenehala naša skrb za urejanje mest in naselij. Skrajni čas je, da tudi to vprašanje postavimo na dnevni red.
Ne delajmo krivic mnogim mestnim ljudskim odborom, ki se zadnja leta res trudijo, da bi uredili in olepšali svoja mesta! Vendar je očitna resnica, da so skoraj vsa naša mesta izredno zanemarjena. Priznajmo si odkrito, da so nekatera od njih v pogledu čistoče, javneg areda in videza mnogo niže kot n. pr. pred vojno. Nekatera mesteca in trgi so tako bedni na pogled, kot da v njih ni živih in kulturnih ljudi, kot da je vojna pravkar končana in da od tedaj ni preteklo že celih pet let.
Čiščenje mesta, pometanje, zbiranje in odvažanje smeti in odpadkov je marsikje neurejeno. Mnoga mesta sploh ne pometajo ulic in javnih prostorov, ali pa je to čiščenje od priložnosti do priložnosti. Ravno tako se smeti in odpadki iz gospodinjstev običajno — razen v Ljubljani in Mariboru — »zbirajo« po dvoriščih na kupih. Od tu jih neredno odvažajo izven mesta in je razumljivo, da so tu legla bolezni in smradu. Ponekod pa niti tako primitivno čiščenje ni urejeno, marveč si ljudje pomagajo, kakor vedo in znajo. V Kamniku n. pr. odlagajo smeti za vsakih nekaj hiš vzdolž Bistrice, kjer je bilo včasih lepo sprehajališče. V Brežicah sploh ni odrejeno, kje naj se odlagajo smeti, zato ni čudno, da jih opaziš v kupih tudi v parku. Mnoga mesta so sicer izdala potrebne ukrepe, pa jih ljudje ne spoštujejo.
Parki in nasadi so običajno lahko
najprijetnejši kotički v vsakem mestu. Ne samo, da smo mnoge nasade pustili več let brez nege, da po več let ni bilo obrezano drevje ali je bilo nestrokovnjaško obrezano, nego smo na mnqge, včasih bogate parke in zelenice celo pozabili. Mirne duše pustimo tudi, da so žive meje pred hišami po več let neobrezane. Vrtnarsko olepševalno delo je v manjših mestih skoraj zaspalo. Mesta, ki so pred vojno imela po več vrtnarjev samo za nego drevja in parkov, so sedaj brez vrtnarja (Novo mesto), ali pa so vrtnarje zaposlili predvsem pri gojitvi zelenjave (Kranj).
Vodotoki z urejenimi bregovi In naravna pobočja so lahko največji okras naselja. Pri nas se marsikje tega ne zavedajo. Bregovi Save v Kranju in v Krškem so porasli z divjo goščavo, kjer se nabira vsakovrstna nesnaga. V Rajhenburgu je potok Brestanec odlagališče smeti, ravno tako potok v Sevnici.
Ograje ob hišah podpte, brez stebrov, brez desk in polomljene po več let čakajo popravila (Ljubljana, Ma-. ribor, Postojna, Bled, Trbovlje itd.). To tako kazi naše ulice, da so ljudski odbori popolnoma upravičeni zahtevati od lastnikov hiš in vodstev ustanov in podjetij, da se te ograje ali takoj popravijo ali pa takoj v celoti odstranijo!
Javni napisi, oglasi in reklama so marsikje taki, da delajo več zmede kot koristi. Cestni kažipoti so najrazličnejše, primerne in neprimerne oblike, kažejo pa kakor nanese. Nazivi ulic so še stari, čeprav je ulica že dobila drugo ime. Mnogo je hiš, starih m novih, ki sploh nimajo hišne številke. Po fasadah vidimo desetletja stare reklame bivših privatnih firm in vsa mogoča Mussolinijeva gesla. Reklamni plakati se lepijo vse vprek, po hišah in ograjah, v kolikor ni tu pa tam zanemarjenih in neokilsnih oglasnih tabel. Na trgovinah in gostilnah ni napisov (Solkan), ali pa so tako primitivni in neokusni, da kvarijo lice.
Danes tudi ni več opravičila za to, da imajo nekatera mesta tako slabo ulično razsvetljavo.
Taki pojavi, ki bi jih lahko naštevali še dolgo, vplivalo tudi na ljudi, da počasi pozabljajo na svoje osebne dolžnosti za splošni red v mestu. Priznajmo si, da odloke mestnih ljudskih odborov o redu v mestu običajno ne jemljemo resno. Nič ni nenavadnega, da šofer obrne kamion preko parka, da ljudje hodijo po nasadih in da se ne drže prometnih predpisov. Ce se v hišah kaj prezidava, po cele mesece leže na ulici pred hišo kupi razbite opeke in starega ometa. Leto in dan so zložena drva celo na najbolj prometnih pločnikih. Ob javni tehtnici kup gnoja in kamna (Sevnica). Javni vodnjak založen z drvmi in smetmi (Krško). Podjetje vedno odlaga embalažo na pločnik pred hišo (Tekstil in Sadje-zelenjava, Ljubljana). Voznik vzdolž cele Miklošičeve’ ceste raztresa premog — nič posebnega! Sneg se ne čisti izpred hiš, obleke se iztepajo na ulico, celo smeti se izmetavajo skozi okna (Jegliče va 10, Ljubljana). Ponoči je na ulici nered in kričanje kot na sejmu (Kočevje).
In tako dalje.
Nesreča pa ni samo v tem, da se to dogaja, nesreča je predvsem v tem da mnogi tega niti več ne opazijo. Proti takim pojavom ni odločnih ukrepov mestnih organov, niti ni javnega in glasnega protesta discipliniranih meščanov. Zato moramo proti takemu stanju nastopiti z vsemi, predvsem seveda z vzgojnimi ukrepi. Ne smemo biti ravnodušni do tega, v kakšnem okolju živimo! Od tega je odvisno zdravje, počitek, razvedrilo in sploh kulturni standard delovnih ljudi.
Koder koli se je doslej kritiziralo kako mesto, da je slabo urejeno, je bil običajen odgovor: »Nimamo sredstev, dajte nam sredstva!« Samo na to vsak najprej pomisli, na vse drugo pozabi. Iz vsega doslej navedenega pa sledi, da ni pomanjkanje sjed^pv glavni in edini vzrok zanemarjenosti. Odločno moramo pribiti, da se da z Obstoječimi sredstvi naša mesta prt*
lično olepšati! Treba je samo več dobre 'volje!
Posebno vprašanje so ceste in hišne fasade. Ceste, ki so netlakovane
—	in takih je v naših mestih večina
—	so neredno in nezadostno posipane. Nekatera mesta in trgi, skozi katere vodijo prometne ceste, se dobesedno kopljejo v blatu in lužah, poleti pa v prahu. Ce vprašaš cestarja, zakaj tako, ti hitro odgovori, da že itak »preko norme« posipa. Kdo neki in kdaj je postavil take -norme, po katerih morajo biti naša mesta in trgi blatni?! Tu nikakor ni opravičila, kajti gramoza in peska imamo pri nas dovolj!
Ravno tako terjajo nujne obnove, pročelja mnogih hiš. Pri tem pozabljamo, da se dela ogromna škoda. Odpadli omet, zamakanje zidovja, zanemarjena streha, okna in vrata — vse to je dokaj slabo izpričevalo tudi lastnikom in upraviteljem zgradb! Ljudski odbori morajo od njih zahte-
tn turističnih društev, ki bi najlaže zainteresirala ljudi za vsakovrstno urejanje in olepšan je mest.
Skratka, našim mestom in njihovi zunanjosti moramo posvetiti več skrbi. Ne postavljajmo si sicer obsežnih načrtov, ki terjajo mnogo denarja, temveč bodimo realni in poprimimo najprej pri manj obsežnih delih in uredimo to, kar imamo. Res je, slovenska mesta in mesteca na splošno niso izredno bogato in razkošno grajena, tako kot nekatera mesta po svetu. So pač izraz gospodarske in s tem kulturne moči našega naroda v posameznih obdobjih zgodovine, ko so ta mesta nastajala in se razvijala. Vendar so vsa po vrsti lepa in naša. V njih' gledamo napore naših prednikov, ki so nam jih izročili kot kulturno dediščino. Zato je naša dolžnost, da z njimi gospodarimo vestno in da jih obdržimo vsaj na taki kulturni stopnji, kot so jo že imela. Ne mislimo pri tem samo na nove stvari, na pomemb-
Pogted na Krško
vati, da se hiše vzdržujejo V redu! Nikakega gradiva za to ne primanjkuje! Lansko leto so nekatera mesta pri tem dosegla precejšnje uspehe (Novo mesto, Celje, Ljubljana, Kočevje). Nekatera so pa še prav taka, z vsemi sledovi vojne, kot so bila maja 1945 (Mokronog, Ribnica).
V kolikor bo treba za vzdrževanje cest in za popravilo razpadlih fasad preskrbeti več sredstev; jih bo pač treba preskrbeti! Ljudski odbori bodo sedaj sestavljali proračune, v katerih naj take najnujnejše stvari upoštevajo. Priznati je treba, da smo taka in podobna komunalna dela prav brez potrebe zanemarjali. (Škofja Loka je imela v proračunu za 1951. leto 40.000 din za urejanje cest in vzdrževanje snage.) V kolikor nekaterih stvari ne bi bilo mogoče kriti iz proračuna, naj se pomisli na krajevni samoprispevek, če so stvari nujne! Tudi nekatera podjetja morajo prispevati (n. pr. nekateri LIP dobesedno razrijejo ceste v naselju).
Potrebno bi bilo, da bi ljudski odbori taka in podobna vprašanja na svojih sejah resno obravnavali in energično ukrepali. Pri komunalnih delih bi bilo treba zaposliti več fizičnih delavcev (vrtnarjev, cestarjev, čistilcev itd.) in manj raznih referen. tov na poverjeništvu. Potrebni bi bili ostri ukrepi, tudi kazni, istočasno pa vztrajna vzgoja ljudi. Dajmo povsod pobudo za osnovanje olepševalnih
Spomenik Vasi Pelasiču
Včeraj so v Beogradu slovesno odkrili spomenik socialističnemu prvaku Srbije Vasi Pelagiču, o katerem je naš list že poročal Ta spomenik je prvi med spomeniki začetnikov in vzornikov delavskega gibanja, ki jih bo beograjski mestni odbor postavil za proslavo 10-letnice naše ljudske revolucije. Odkritja spomenika so se med drugimi udeležili podpredsednik Pre-zidija ljudske skupščine Marko Vuja. sič, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj in načelnik političnega oddelka Jugoslovanske ljudske armade generalni poročnik Otmar Kreačić.
Nova založba za • dokumentarno gradivo
V Beogradu je začela poslovati založba »Jugopres«, ki bo zalagala vse ustanove in druge reflektante z dokumentarnim gradivom iz našega časopisja in statističnih uradov.
ne rekonstrukcije mest, na nove ulice in nove, arhitektonsko bogate stavbe. Tudi to_je seveda važno in tudi tega bo iz leta v leto več! Toda še bolj važno je, da to, kar že imamo, prav take ulice kakršne so, čeprav krive in ozke, prav take stavbe, parke itd., obdržimo na dostojni višini. Ne mislimo, da moramo zato, ker gradimo socializem, take »neključne« naloge odložiti za poznejši čas. Prav zato. ker gradimo socializem, moramo biti tudi tukaj bolj občutljivi!
Matija Maležlč
Volk	dlako menja, čudi nikdar
Dekan Matej Tavčar je bij pred voj. no mogočen gospod. V prelepi Poljanski dolini je delil levite na levo in desno, kot bi ga vsemogočni obdarili z vsemogočno pametjo. Skratka: bil je duhovnik, predsednik Marijine kongregacije in vnet pristaš SLS. Res, tedaj so bili zanj še zlati časi...
Od tedaj pa se je na svetu marsikaj spremenilo. Bila je vojna in nemška okupator se je obregnil tudi db gospoda Mateja, Kakor ostale duhovnike, so Nemci pregnali tudi njega s prelepe poljanske fare.
V gozdovih so odjeknili streli. Po. ljanci se namreč niso pustili pregnati z rodne grude. Spoprijeli so se z okupatorjem. Se danes, ko je Matej zapet doma, in je »pozabil« na takratno gorje svojega ljudstva, kriči poljanska zem. lja: »Matej, ali veš, kdo je streljal iiz poljanske cerkve na svobodoljubne partizane? Kdo je spremenil hram božji v trdnjavo? Ali veš. da so partizani morali porušiti ta belogardistični in švabski bunker, ki je bil na poti svobodi ljudstva, za katerega so se borili, krvaveli in umirali?«
Gospod Matej vse to dobro ve. Toda krika zemlje, ki ga redi. ne posluša. V njem trpljenje našega ljudstva- ne pomeni nič. Ostal je za ljudstvom in za časom, zato ne more spremeniti svoje gospodovalne narave, ki mu je ostala od takrat, ko sta še frak in talar odločala o usodi našega ljudstva.
*
Jesen v Poljanah je lepa. Zlasti land je bila'in je bogato vrnila trud in znoj dobrim poljanskim ljudem. Kdor je bil kdaj v Poljanah ve, da so tamkajšnji ljudje dobri kot njihova zemlja in da postrežejo gosta z vsem, ka,r imajo. Poljanci imajo odprto srce za vsakogar, ki dobro misli.
Lani so imeli v Poljanah zelo čislana gosta z onkraj »velike luže«: Tavčarjevega Janeza in Šorlija. Domači so jih bili zelo veseli. Kako bi jih tudi ne bili po tolikih letih? Hodila sta v goste, zdaj k temu, zdaj k onemu. Povsod, kamor sta prišla so jih z veseljem sprejeli in odgovarjati sta morala na mnoga vprašanja, zlasti onim, ki imajo svojce v Ameriki. Toda čudo, prečudno! Na duhovnega gospoda sta »pozabila». Zato se ju je spomnil on sam. Nekega večera je skrit med košatim drevjem oprezoval, da bi naletel na Amerikanca. Lepo je bilo videti dekana Mateja Tavčarja; kako se je ponižal ln oprezoval na amerikanska Poljanca. Toda teh dveh nocoj ni bilo ln gospod Matej je moral še enkrat na težko pot.
Sele čez nekaj dni ju je našel. Toda gospodu Mateju sta se zdela nekam hladlna In ošabna ob njegovem pozdravu. Svoje neugodno občutje je skril
Sindikalne organizacije se bodo trudile,
da bodo v delavske svete izbraoi najboljši delavei
Predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj je odgovoril uredniku Tanjuga na nekatera vprašanja v zvezi s predstoje-čimi volitvami v delavske svete. Med ostalim je odgovoril tudi na naslednje vprašanje:
Vprašanje: V čem se nove volitve razlikujejo od prejšnjih, v čem je njihov značaj in kakšne so naloge sindikatov pri izvajanju volitev?
Odgovor: Kakor je jasno razvidno iz teksta objavljenih navodil za volitve v organe delavskega upravljanja, na.čemer so zelo aktivno sodelovali naši sindikati, se bodo letošnje volitve razlikovale od prejšnjih v mnogih podrobnostih. Naša skupna želja je bila — in to je glavno — naj bi se pri letošnjih volitvah polagala še večja pozornost na demokratičnost volitev in da lahko prideta še bolj do izraza resnična volja in -razpoloženje delovnih kolektivov. Sindikalne organizacije, ki bodo volitve tako razumele, bodo lahko našle svoje naloge.
Glavna naloga sindikalnih organizacij ne bodo več tehnične priprave volitev, ker bodo to opravili že obstoječi delavski organi upravljanja. Zaradi tega se bodo sindikalne podružnice lahko posvetile skrbi, da bodo v delavske svete in upravne odbore v resnici izbrani najboljši delavci in uslužbenci, to je taki, ki uživajo največ zaupanja. Razprava o dosedanjem delu delavskih svetov, predložitev ob-
najbolje pokazala, koliko je kdo vreden in koga je treba izbrati v nove delavske svete in upravne odbore.
Brez dvoma naloge sindikatov po končanih volitvah v nobenem primeru ne prenehajo. Seveda je napačna praksa posameznih sindikalnih organizacij, ki na svojih sestankih rešujejo tista vprašanja, s katerimi se ukvarjajo delavski organi upravljanja. Toda to ne pomeni, da sindikalne organizacije niso dolžne nuditi delavskim svetom stalno pomoč. Tu bi hotel posebej poudariti, da sindikalne organizacije, poleg neprestane skrbi za ekonomsko izobraževanje svojih članov, lahko največ store za vzdrževanje čvrstih vezi med delavskimi organi upravljanja in celotnimi kolektivi. Nikakor ne smemo pozabiti, da obstoja tudi v delavskih svetih nevarnost birokracije, ki dobiva svojo najnevarnejšo obliko v razdvojenosti organov upravljanja od kolektiva. Zdi se mi, da ni nikoli dovolj poudarjeno, da podjetja niso bila predana delavskim organom upravljanja, temveč delovnim kolektivom, ki naj z 1 njimi upravljajo s pomočjo delavskih svetov in upravnih odborov. Sindikalne organizacije, ki‘ imajo to dosledno m stalno pred očmi, lahko v resnici mnogo store, da se že v kali razbijajo vsi pojavi birokratizma v novem sistemu upravljanja, in da delavsko samoupravljanje, ki z novimi gospodarskimi ukrepi dobiva tudi svojo popolnejšo ekonomsko vsebino, razvijajo naprej ter povzdignejo na tako stopnjo, ki
vase in ubral drugačen pogovor, kot je sprva nameraval.
»No, kako je kaj v Ameriki?« ju je ogovoril in se potrudil, da je njegov glas zvenel čim bolj prijazno.
»Dobro«, sta odvrnila Amerikanca kratko, vendar prijazno.
»Kaj pa stric Janez? Se kaj misli na svoje Poljane?« je dregal gospod Ma. tej, ko je videl, da je led prebit.
»Ni mu sile. Vsega ima dovolj«, je odgovoril Tavčarjev in ponudil gospodu stol.
Gospod Matej Je kimal in nekajkrat ponovil: »Saj, saj •. -« Cez čas Pa je prišel s svojo namero na dan: »Povejte tolle stricu: zidam porušeno cerkev. Ce bo dosti dal, mu bom vzidal marmornato ploščo na cerkvi v večen spomin.
Tudi drugim Poljancem v Ameriki povejte to«.
Amerikanca sta se ob dekanovi »odkritosrčnosti« nekoliko zmedla. Končno pa je Šorli le vprašal:
»Kaj pa domači? AM nič ne dajo? In oblast? Ali varni nič ne pomaga?«
Dekana je to neprijetno prizadelo.
Zlasti beseda »oblast« ga je zaskrbela.
Zlomka pa vendarle že ne vesta, da je prav od oblasti prejel 80.000 din. kot prvo pomoč zia popravilo cerkve?
Morda vesta tudi to, da jih je posodil svojemu ljubljencu Bogataju iz Gornjega Brda, da si je ta dogradil hišo, namesto da bi s to prvo pomočjo, ki mu jo je poklonila oblast, odstranil ruševine cerkve in splaniral prostor za novo cerkev. Vaščani bi mu pri tem prav gotovo pomagali... Toda dekan čmo...«
Matej tega ni storil in sedaj je pred poljanskima Amerikancima trpel prave vice. Slednjič pa je pomislil, da Amerikanca o tem dgnarju morda le ne vesta ničesar. Odločil se je za grdo laž:
»Nič ni dala!« Ta laž pa je sprostila plaz drugih laži, tako da sta se Amerikanca spogledovala. Dekan se jima je končno zasmilil in ob slovesu sta mu stiniila v roke 20 dolarjev.
Dekan Matej Tavčar je odhajal od Amerikancev zadovoljen. Njegove laži so mu le nekaj vrgle v njegovo malho. Dekan Matej se namreč drži reka: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača« ali po njegovem: »Cim več zvez z Ameriko!« Saj že dolgo dobiva od tam bogate paikete, sicer ne na svoj naslov, ampak na naslov Jožeta Tavčarja, ki je bil med okupacijo poljanski župan... Z njim si jih delita., • To je življenje! Zveze, zveze je treba imeti! Kako naj bi se vendar drugače živelo...!
•
Zgodba res nima pravega konca. Matej Tavčar se še po starem sprehaja po svoji dekaniji. Ljudje še marsikaj šušljajo o njem. Tudi s politiko se ne ukvarja več, vsaj v tistem smislu ne, kot pred vojno, ko je imela vsa duhovščina oblast v svojih rokah. Zato se volitev po osvoboditvi ne udeležuje. Ne dišijo mu. Sam pravi takole: »Kaj bi hodil voliti Ce grem, bodo itak takoj zagnali krik, da sem vrgel krogljico v
Martel
Partikularistične In neseeialne tendence pri odpuščanju delovne sile
Vodstvo cementarne »15. september« v Anhovem ob Soči, kakor tudi delavski svet in upravni odbor sta v zadnjem času mnogo razpravljala o novem finančnem poslovanju ter o družbenem planu. V tovarni je bil nedavno tudi odprt partijski sesfanek, na katerega so bili povabljeni tudi člani delavskega sveta. Le množične javne razprave o družbenem planu, na kateri bi dali o njem svoje pripombe tudi delavci, do zdaj še niso imeli.
V prizadevanju za večjo rentabilnost podjetja So prišli zlasti v pogledu izboljšanja kvalitete že tako daleč, da letos jamčijo že za vse svoje izdelke. Po prvem orientacijskem proračunu računajo, da jim bo obrat letos kljub izrabljenim strojem vrgel iz svojih peči in mlinov 125.000 ton cementa. Letos so odprli še nov kamnolom in začeli z gradnjo velike Klin-ker-hale, ki bo gotova šele v nekaj letih. Novo gradbišče je zaposlilo večje število delavcev gradbenega podjetja »Primorje«. V novi hali Do klinker dozoreval in bo imel večjo trdnost, zaradi česar se bo kvaliteta cementa še nadalje izboljšala. Postopoma bodo odpravili tudi ročno nakladanje in razkladanje. To delo bodo opravljali potrebni žerjavi in tekoči trak, kar bo proizvodnjo precej pocenilo. Novi most. ki so ga zgradili čez Sočo, pa omogoča delavcem lažji dostop do kamnolomov na nasprotnem bregu reke. S tem je odpadla tudi služba čolnarja, ker s0 se morali prej prevažati s čolnom. Večje število ljudi, ki so bili prej natrpani v raznih obratih, predvsem v salonitnem oddelku, kjer 'je odpadla papirnica, izdelovanje in šivanje papirnatih vreč za cement ter obdelava cevi, pa so zaposlili pri gradnji vodovoda v delavsko naselje v Desklah. Te dni so to delo dokončali ter so se delavske družine v novih stanovanjskih blokih zelo razveselile vode.
Zdaj pa se pred podjetja postavlja vprašanje, kam z ljudmi, ki so delali pri vodovodu, obenem pa so tudi na raznih drugih deloviščih odkrili odvečno delovno silo, ki bi jo bilo treba odpustiti ali premestiti na druga de-
lovna mesta, da ne bi obremenjevala plačilnega fonda v posameznih obratih.
Pri reševanju tega vprašanja pa sta tako uprava podjetja kakor tudi delavski svet zavzela dokaj čudno stališče. Pojavila se je očitna tendenca po odpuščanju ženske delovne sile, hkrati so nekateri odgovorniJjudje zavzeli tudi povsem nepravilen odnos do telesno šibkejših ter dp bivših borcev in rez. oficirjev. Odpustili so namreč 19 za delo sposobnih žensk, ista usoda pa grozi tudi skladiščniku Ludviku Vitezu, nosilcu spomenice iz leta .1941, nadalje bolehnemu rezervnemu oficirju JLA Srečku Lebanu ter rezervnemu oficirju JLA Viktorju Gorjupu. Istočasno pa so sprejeli nekaj novih delavcev, med njimi tudi bivšega predsednika kmečke delavne zadruge v Desklah. Leona Cundriča, ki s0 ga zadružniki že sredi poslovnega leta 1951 odstavili z njegovega položaja in je bil tudi kaznovan od okrajnega ljudskega sodišča ker je zadrugi »prigospodaril« 100.000 din izgube.
Gotov0 je, da podjetje ne more zaposlovati več ljudi, kakcr je to za proizvodmjo nujnb potrebno, ker si sicer ne moremo zamisliti pravilnega gospodarjenja. Vendar pa mislimo, da ni vseeno, kakšne ljudi pri tem odpušča. Ce bi se podjetje oziralo na potrebe našega celotnega gospodarstva. bi moralo odpustiti predvsem zdrave in mlade (moške, ki jih še vedno tako zelo primanjkuje v rudarstvu in težki industriji, ne pa da odpušča ženske in slabotnejše moške, ki bi v podjetju zlahka nadomestili marsikaterega zdravega moškega, zaposlenega na lažjem delu medtem ko bodo v sedanjih razmerah le s težavo prišli do nove zaposlitve. Se bolj pa je nerazumljivo, da so pri redukciji mefl prvimi prizadeti prav nekdanji borci in rezervni oficirji, za katere bi se v tako velikem podjetju le z malo dobre volje prav gotovo z lahkoto našlo drugo mesto, če na sedanjem ne ustrezajo. Vsa ta in še druga podobna vprašanja bi moral dobro premisliti delavski svet, preden da svoj pristanek na tako čudne in povsem zgrešene odločitve.
računa o izvršenih nalogah s pri-1 ustreza zavesti našega delavskega držkom, da bo taka razprava vse- razreda in novim možnostim v proiz-stranska in dobro organizirana, bo I vodnji. (Tanjug.)
Dom prosvete in ljudske tetnike v Vitanju
Prof. ing. Friderik Gerl:
4 ■*
Možnosti razvoja industrije žveplene kisline v Jugoslaviji
Ob priliki konference Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, ki je novembra meseca 1951. leta razpravljala v Londonu o organizaciji industrijskega raziskovanja, je predsednik konference med tremi glavnimi problemi raziskovanja v evropskem gospodarstvu omenil problem sirovim Kot primer je navedel prav posebno potrebo po odkritju nove metode pri proizvodnji fosfatnih gnojil. Nova metoda naj bi, z ozirom na vedno večje pomanjkanje žvepla, zmanjšala v proizvodnem procesu za pridobivanje fosfatnih gnojil uporabo žveplene kisline, ali pa naj bi omenjena proizvodnja potekala sploh brez uporabe žveplene kisline.
V naši državi še v gospodarstvu nismo dosegli takšne stopnje razvoja, na kateri bi čutili to pomanjkanje, ki je občutno žč v vseh industrijsko močno razvitih državah z USA na čelu. Vzrok za to ni mogoče v nizki stopnji industrijskega razvoja, temveč v srečni okolnosti, da imamo prav pri nas v fižobilju takih prirodniji si-rovin, katere vsebujejo ifoepTb, ki še lahko industrijsko predeluje,
Modernizacija in razvoj naše industrije bakra nas nujno dovede do tega, da tej industriji obvezno priključimo tudi proizvodnjo žveplene kisline. Glavni pogoj za pridobivanje bakra je namreč praženje bakrene rude. V slučaju, da se industrija bakra ne poveže z industrijo žveplene kisline, bi plini, ki nastajajo pri praženju bakrene rude, šli v zrak, bili bi za proizvodnjo oz. industrijo izgubljeni in obenem bi celo povzročili veliko škodo vegetaciji, živalstvu in ljudem v bližini tovarne.
Ker se težišče bakrenega rudnega bogastva iz dosedanjega središča — Bora — premik» bblj proti severu, je ekonomično najbolj upravičeno, da se ta proizvodnja prenese na obalo velike reke, to je Donave ali Save. Položaj ob tako veliki reki je namreč eden glavnih pogojev za razvoj velike kemične industrije.
Povsem slično se pojavlja problem pridobivanja žveplene kisline tudi tam, kjer se izkoriščajo sjhjčene in ctotoye rigde, t. j. v^rfej^.in^ v Ce-' hočeujp te rtjae jr^eionatno iz-ipfcpi
di tukaj žveplene spojine, ki pri praženju uhajajo v zrak.
Gospodarski pomen rešitve tega profclčVna nam najbolj očitno kaže problem modernizacije cinkarne v Celju. Dnevno se v tej tovarni izgubi v zraku takšna količina žveplovega dioksida, ki bi zadostovala za dnevno' proizvodnjo v višini 40 ton žveplene kisline, kar bi bilo 14.000 ton te dragocene spojine letno!
Zaradi velikega pomanjkanja žveplene kisline jo je prav !ah!a> plasirati na svetovnem trgu. in to po ceni
vodnjo žveplene kisline v Jugoslaviji domači' pirit, to je spojina železa m žvepla, ki vsebuje okroglo 46—48 odstotkov žvepla. Ležišča pirita so prt nas zelo bogata in predstavljajo veliko železno rezervo za razvoj industrije žveplene kisline.
Kakor vidimo iz gornjih podatkov, je možnost pridobivanja žveplene kisline praktično pri nas neomejena. Sedaj, ko je kemični industriji v razvoju našega gospodarstva določeno eno glavnih mest,, je potrebno le, da se začno proučevati najbolj ekonomične
40 dolarjev za 1 tono. Ce bi iveple-, linije razvoja industrije žveplene kino kislino, ki jo vsako leto izgubimo j sline. To bo najbolj učinkovita pod-v celjski cinkarni v zraku, prodajali, | pora splošnega razvoja našega gospo-bi dobili letno 560.000 dolarjev. Mo-L darstva. V zvezi s tem lahko štejemo derna instalacija za pridobivanje žve-1 med eno najvažnejših pridobitev raz-plene kisline iz odpadnih plinov ža • voj industrije umetnih gnojil (super-
Cinkarno v Celju nas pa ne stane niti 450.000 dolarjev.
Tudi iz plinov, ki se razvijajo pri pridobivanju koksa, se bodo proizvajale v naših koksarnah v Lukavcu in v Zenici precejšnje količine žvepla ali pa žveplene kisline.
Ker so v naši državi znatna ležišča premoga, ki vsebujejo velike količine žvepla, nam je dana možnost, da usmerimo naš gospodarski razvoj na kemično predelavo teh premogov. Pri tenvkhjjo ^unargo s precej proizvodnjo žvepla, oziroma kisline.
Co sf^aj
fosfata in amonsulfata). S tem bo .dobilo naše kmetijsko gospodarstvo glavno orožje za modernizacijo. Nadalje bo zadostna proizvodnja žveplene kisline omogočila uvedbo proizvodnje kemičnih vfaken, ki bodo iz izključno domačih sirovin, in ki bodo s precejšnjim delom nadomeščala predvsem bombažna vlakna, ki jih moramo sedaj uvažati iz < inozemstva.
Industrija žveplene kisline bo v znatni meri pomagala tudi gazvojtv meisänqpfire delcaglne - industrije ter r ažvčfj	imfte.
tudi na vejjjfi -SrasVoju voj-.
no-kemične industrije.
V zvezi z žvepleno kislino je težišče industrijsko-raziskovalnega dela v svetu, najti postopke, ki bodo potrebo žveplene kisline v gospodarstvu zmanjšali, ali pa najti nove vire za pridobivanje žveplene kisline. V tej smeri so že začeli skoraj po vseh modernih državah razvijati proizvodnjo žveplene kisline iz sadre.
Tudi pri nas imamo bogata ležišča sadre. Vendar so viri sirovin, ki so se uporabljale do sedaj v proizvodnji žveplene kisline, še tako bogati, da smo še daleč od časa, ko bo treba iskati nadomestila.
Raziskovalno delo v zvezi s problemom žveplene kisline gre pri nas po povsem drugi poti. Zaradi velike zaostalosti naše kemične industrije, ki pa ima vendar znatne tradicije, nam je dana možnost, da usmerimo raziskovalno delo v dobivanje žveplovih spojin, ne da bi vložili velika sredstva v izgradnjo tovarn za pridobivanje žveplene kisline. Prvi rezultati so doseženi. Uspelo nam je dobiti določene proizvode direktno z žveplenimi plini, ne da bi jih predhodno morali, kakor je to delala dosedanja tehnika, pretvarjati v žvepleno kislino. S tem je dana možncs^ da se začne novi vek kemične tehnike, ki bo db seqljy najvažnejši proizvod velike kemične industrije — žvepleno kislino
- izpodrinil.
Str. 4 SLOVENSKI P O R O C E V A L E Cstev. a / 27. januarja ikb
Delovni zadrugi na Muti
in Holmcu zmagovalki
O delovnih zadrugah slovenjgraškega okraja le poredko pišemo. Kadar pa je o njih besedah, pa rajši pograjamo kakor pohvalimo. Sedaj pa je priložnost, da nekatere teh socialističnih postojank najbolj severnozahodnega kota naše ožje domovine pohvalimo. Priložnost za to nam daje zapisnik, ki ga je sestavila tekmovalna komisija slovenjgraškega zadružnega sklada. 'V njem ocenjuje lansko tekmovanje med zadrugami v Dravski dolini in okoli Slovenjega Gradca.
Končne ugotovitve tega ocenjevanja so kratke in jedrnate. V Slovenjgraškem okraju je 10 kmečkih delovnih zadrug. Ko se je lani organiziralo tekmovanje, so bile razdeljene na dve skupini. V prvo so prišle pretežno poljedelske delovne zadruge, v drugo pa živinorejsko-sadjarske. Med poljedelske delovne zadruge spadajo predvsem kmečka delovna zadruga na Šmartnem, zadruga v Starem trgu, zadruga na Muti, zadruga na Viču in zadruga v Marenbergu. Med živinorejsko-sadjarske pa se uvrščajo kmečka delovna zadruga Holmec, zadruga v Stražišču, zadruga v Kotljah, zadruga v Vuzenici in zadruga v Vuhredu. Komisija, ki si je potrebne podatke poiskala kar v zadrugah samih, je po izvršeni čcenitvi prišla do prepričanja, da pripada v prvi skupini zmaga kmečki delovni zadrugi na Muti, ki si je v tekmovanju priborila 683 točk. Njena najnevarnejša tekmica je bila zadruga v Šmartnem, ki je zaostala le za 20
točk. V drugi skupini je zmagala zadruga Holmec, ki si je priborila 750 točk Drugo mesto je pripadlo zadrugi v Kotljah s 620 točkami. Najslabša v vsem tekmovanju je zadruga v Vuhredu, ki je zbrala le 330 točk.
Tako govori tekmovalni zapisnik s točkovnimi ocenami, ki pa o samem stanju v zadrugah ne povedo veliko. Ce se zato potrudimo in pogledamo v posamezne zapisnike, bomo ugotovili nekatere prav razveseljive ugotovitve, ki kažejo, da so se mnoge teh zadrug lani utrdile. Tako je zadruga v Šmartnem največ točk dobila, ker je združila živino po vrstah, ker je razdeljevala pridelke Po vloženem delu, ker je redno plačevala obveznosti in jih izterjavala, ker se je borila za pravočasno setev, ob.delavo in spravilo pridelkov, ker je adaptirala konjski hlev, goveji hlev m napeljala vodovod itd. Zadruga v Kotljah si je največ točk priborila z združevanjem parcel in kolobarjenjem, z združevanjem živine po vrstah, z urejevanjem ohišnic in vlaganjem gozdov v zadruge, z delitvijo pridelkov po vloženem delu, s trudom za pravočasno opravljanje kmečkih del itd. Zadruga na Muti si je za združevanje parcel in kolobarjenje pridobila kar 43 točk. Prav toliko za združevanje živine po vrstah. Mnogo točk ji je pripadlo za delitev pridelkov po vloženem delu in za zadolžitev skupin s proizvodnimi nalogami. Debro se je odrezala tudi v boju za pravočasno setev, obdelavo in spravilo pridelkov. Zad u-
IX. zasedanje mestne skupščine Ljubljane končano
Ljubljana. 25. januarja.
Popoldne se je zasedanje mestne skupščine nadaljevalo z referatom tov. Repinca o komisijah in svetih državljanov na terenih. Kakor se na eni strani zdi, da so postali nekateri sveti, tako potrošniški in ljudska inspekcija, zaradi uveljavitve delavskih svetov in ukinitve zagotovljene preskrbe skoraj da odveč, tako na drugi strani drži, da pomen stanovanjskih, hišnih in social-' no-zdravstvenih svetov ter komisij za komunalne zadeve zaradi ukinitve rajonov še narašča. O tem so bili več ali manj istega mnenja vsi diskutanti. Odprava teh svetov bi zelo otežkočala delo ustrezajočih poverjeništev pri mestnem ljudskem odboru, katerega delavnost sp bo po likvidaciji rajonskih ljudskih odborov raztegnila na vse mestna področje, razen tega pa bi to pomenilo, da se odrečemo prav v času, ko bolj in bolj demokratiziramo vse naše javno življenje, enemu cd zelo uspešnih sredstev za dejansko demokratično reševanje vseh drobnih vprašanj, ki morijo državljane.
Sledilo je poročilo predsednika komisije za preimenovanje ulic v Ljubljani o dosedanjem štirimesečnem delu te komisije. K tej točki dnevnega reda ni sprejela skupščina nobenega sklepa, ker je treba po izkušnjah in mnenju komisije pritegniti k temu delu širši
krog ljudi, da bi predstavljal dokončno izdelani predlog, ki mora upoštevati zgodovinske dogodke zadnjih deset let, pa tudi določeno kontinuiteto, solidno, za daljši čas utemeljeno delo.
Nato je skupščina obravnavala dva predloga o preimenovanju in osamosvojitvi uprave zgradb oz. črevarne. ki ju je skupščina sprejela brez razprave, in predlog za ukinitev otroških jasli na Gruberjevem nabrežju. Ob tem predlogu se je razvila daljša razprava. Po kateri ga je skupščina z večino glasov sprejela. Dejstvo je. da ta odlok ne prizadene dobro mislečih žena in mater, niti njihovih malčkov, kajti malčki iz ukinjenih jasli bodo dobili isto oskrbo v drugih, ki ostanejo še nadalje in ki so izkoriščene trenutno komaj 55 odstotno. V prostorih jasli na Grilberjevem nabrežjju pa bodo uredili moderno kliniko za jetične malčke, s čimer bo rešeno eno doslej zelo težkih zdravstveno-zaščitnih vprašanj našega glavnega mesta.
Svoje delo je skupščina končala z imenovanjem članov v posvetovalne odbore pri Komunalni banki, pri Državni banki za kreditiranje kmetijskih zadrug in pri Državnem zavarovalnem zavodu.
* Bralci noj nam oproste včerajšnjo napako. ko smo pisali o XI., pravilno IX. zasedanju skupščine.
Zgledni delovni uspehi
kočevskega okramega podjetja Pionir
Sindikalna podružnica kočevskega gradbenega podjetja »Pionir« je imela pred nekaj dnevi v svojin društvenih prostorih redni letni občni zbor. Iz delovnega obračuna za lansko leto ki ga je delovni kolektiv pregledal," so bili razvidni prav lepi delovni uspehi pri izpolnjevanju planskih nalog. V svojem delovnem poletu so si kočevske brigade »Pionirja« sedemkrat priborile prvo mesto med vsemi ostalimi brigadami podjetja, ki delajo na gradbiščih v novomeškem in krškem okraju ter drugod. Prejele so več nagrad v skupni vrednosti nad 100.000 dinarjev. Časten naslov udarnika nosi 164 delavcev.
Med pomembnejšimi gradbenimi uspehi, s katerimi se ponaša delovni kolektiv kočevskega področja, je preureditev porušenega poslopja »Hauf« v Kočevju, ki je danes dvonadstropna stanovanjska hiša in upravno poslopje »Pionirja«. Na kočevskih državnih posestvih so i zgradili 16 gnojničnih jam 2 zmogljivostjo po 50 kub. metrov. 2 cisterni za vodo. silos v Slovenski vasi. 2 goveja hleva v Koprivniku in Slovenski vasi. 4 svinjske hleve na Mlaki stanovanjsko hišo za kmečke delavce v Cvišlarjih in še več drugih objektov. Pri svojem delu s0 morali marsikje premagovati hude težave, zlasti z vodo zalita gradbišča ter so z največjimi napori neprekinjeno delali tudi novembra in decembra.
Na občnem zboru So najboljši delavci podjetja prejeli diplome. Med dru-Sifhi Jo je dobil junak dela Jože Knap, 22 kratni udarnik, ki je že 15. aprila’ predlanskega leta izpolnil naloge prve
petletke in visoko presegal delovna normo, nadalje 18 kratni .udarnik — zidar Anton Gašparac, ki je prav tako predčasno izpolnil naloge prve petletke. Skupno je prejelo diplome 13 de-varišev, ki so skoraj vsi večkratni udarniki in so po 30 do 40% presegali delovne norme.
Delovni kolektiv se je izkazal tudi v prostovoljnih delovnih akcijah, ki jih je bilo 41 in je opravil 4912 prostovoljnih delovnih ut v vrednosti
97.000	dinarjev.	-ap
ga v Starem trgu se j« zlasti postavila s koncentracijo živine, s pravilnim razdeljevanjem pridelkov ter z novo gradnjo svinjaka za 120 prašičev, z adaptacijo hleva za konje, hleva za govejo živino in strojne lope. Zadruga v Vuzenici, ki je v nekaterih teč-kah še posebno šibka, tako n. pr. še nima knjigovodstva, še nima izdelanih posameznih načrtov, se je izkazala v investicijah, v združevanju parcel in kolobarjenju, pridobila pa je za vstop eno novo gospodarstvo in 5 delovnih članov. V zadrugo v Holmcu je vstopilo 11 novih članov. Tudi ta zadiuga je razvrstila živino v večje skunne hleve in delila pridelke po vloženem delu.
Vse to kaže, da lansko leto za te zadruge ni minulo popolnoma bjez-plodno. Čeprav je jasno, da so še vedno šibke, je vendarle res, da so se nekatere okrepile v pomembnih no-tranje-organizacijskih stvareh, pa tudi v proizvodnji in investicijah. Potrebno bi bilo, da na teh pridobitvah gradijo naprej.
NOVO ODKRITJE MAMUTA OB STRUGI NEVLJICE
Pried kratkim so delavci remontnega podjetja v Kamniku, ki so Pod skalco ob Nevljici kopali temelje za postavitev čistilnih naprav pri letnem mestnem kopališču, naleteli na novo odkritje mamuta. Našli so ogromno mamutovo glavo, ki so jo shranili za muzej, katerega ustanavljajo v Kam. niku. Ob Nevljici so že pred tem našli mnogo mamutovih ostankov.
(Po »Gorenjskem glasu«)
Traktorji iz inozemstva za naše zadruge
Od 2190 traktorjev, ki jih je Glavna zadružna zveza Jugoslavije lani v jeseni naročila v inozemstvu, jih je prispelo v našo državo že 457. Od tega jih je od zahodnonemške tvrdke »Lauz« 200, od italijanske tvrdke »Fiat« 90, od angeške tvrdke »Fordson« 142, od francoske tvrdke »Vielson« pa 25. Ta tvrdka je poslala s traktorji vred tudi 25 plugov. Iz Francije je na potu še 27 traktorjev. Glavna zadružna zveza bo republiškim zvezam do poletja lahko razdelila okcli 1600 iz inozemstva dobavljenih traktorjev in bo prišlo samo iz Anglije 698 traktorjev in 590 plugov.
Ljubljanico zastrupljajo umazane odplake mnogih tovarn
Vrhniška tovarna usnja je kaj slabo zapisana pri naših ribičih, ki love v Ljubljanici. Zaradi zastrupitev večjega obsega s škodljivimi odplakami, je morala usnjarna že plačati večjo odškodnino prizadeti ljubljanski ribiški zadrugi. Tovarniškemu vodstvu je arbitražno sodišče določilo izpopolniti pomanjkljive čistilne naprave in jih vskladiti z vedno večjo zmogljivostjo svoje proizvodnje. To pa še do danes niso storili in se kvarne posledice takega varčevanja kažejo v vedno večji meri, zlasti v poletnih mesecih, ko je Ljubljanica plitva in vodni tok z naravnim procesom ne more sproti prečistiti vode. Dno Hribškega potoka, ki *eče poleg usnjarne na Vrhniki in se izliva v Ljubljarfčo, je pokrito prst na debelo z gnusno odplako iz tovarne ter je vse vodno živalstvo in rastlinstvo daleč navzdol uničeno. Leto za letom poginja v strugi Ljubljanice ogromno rib. zlasti ščuk, ki žro odpadke iz tovarne. Ob nizkem vodosta-nju se vali od Vrhnike proti Ljubljani vsak dan temnorjava umazana voda. ki ji po vrhu plavajo pene in druga nesnaga. Sele pritoka Libija in Bistra ter večie padavine ji dovajajo nekoliko sveže vode. Tako spremenijo barvo vodne gladine spet v svetlozelenkasto, nikakor pa ne spremenijo njenih kemičnih sestavin. Na dnu Ljubljanice so odpadki, ki se stalno razkrajajo in zastrupljajo vodo.
Vsi napori ribiških organizacij, da bi odpravile ali ublažile te razmere, ki prizadevajo higiensko, turistično in gospodarsko stran našega mesta, sp ostali brezuspešni. Enkratno plačilo malenkostne odškodnine ni nikaka rešitev.
Nekaj podobnega je s Savo. Na Jesenicah jo prično onesnaževati odplake iz jeseniške železarne, ki so leta 1947. popolnoma uničile vse ribe od Jesenic do Medvod. Sora skoraj dnevno prinaša vanjo ogromne količine ostudnih sluzastih odplak iz tovarne v Goričanah. ki se vlečejo še kilometre daleč po dnu. umazane pene pa tok odbija na obrežno grmovje. Ce pod Goričanami ribič ujame ribo, je ta vsa prevlečena s sluzasto snovjo. Ljubljanica z odpadki vevške papirnice pri izlivu v Savo spet prispeva svoj del umazanije. Ko se savska voda pa naravi nekoliko očisti na skalnatih in prodnatih tleh in bregovih, pridere do Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, kjer jo čaka spet delež nesnage. Kilometre daleč je voda godljasto rjavo umazana in gosta ter za napajanje živine in kopanje neprimerna. Ribe, ki jih tu
Nufen pozi? eestariem in niihovim delodajalcem
Nekaj članov Združenja šoferjev In avtomehanikov Slovenije se Je v četrtek, dne 24. januarja, vozilo iz Ljubljane do Brežic im nazaj. Pot Je bila ves čas zasnežena, potniki so pa opazili, da so na cesti Ljubljana—Trebnje posuti vsi ovinki in klanci in sicer v dovoljni meri, medtem ko na nadaljnji! poti. to je med Trebnjem in No-vim mestom nevarni odseki važne ceste niso bili prav nič posuti.
V novem mestu so potniki, ki jim je varnost javnega prometa velika skrb, na to pomanjkljivost opozorili pristojne organe, ki so jim obljubili, da bodo cestišče takoj dali posuti. *
Res so potniki na povratku opazili, da Je bila cesta posuta, toda pravilneje bi se izrazil, da je bila samo — popoprana. Pesek je bil tako skromno posut po klancih In ovinkih, da je bil sicer viden, toda bilo ga je mnogo premalo, da bi mogel zadržati vozilo.
Enako Je Isti odbor ugotovil, da državna cesta na progi Ljubljana— Maribor na odseku Blagovica—Trojanski prelaz dne 20. jan. tudi ni bila posuta.
Tudi taka štednja s peskom, ki nam ga ni treba uvažati, ampak ga Je po Sloveniji vsepovsod dovolj, predstavlja ogrožanje varnosti javnega prometa.
Ker je priSlo v navado, da vse vali krivdo na šoferje, če pride do nezgode, opozarjamo prizadete organe, da morajo pri varnosti javnega prometa sodelovati tudi oni. sicer je delo enostransko in le malo uspešno.
Na navedenih dveh cestah teče dnevno mnogo vozil, ki prevažajo material visoke vrednosti ali stotine ljudi.
Ob tej priliki naj velja ta noziv tudi ostalim cestarjem in njihovim delodajalcem, da ne puste cest neposutih. ker lahko nastopijo nepopravljive potte^jce.
UMRL JE UPOKOJENI ŠOLSKI UPRAVITELJ KAREL MAVRIČ
V	starosti 75 let je v soboto v Gornji Radgoni nmrl upokojeni šolski upravitelj Karel Mavrič. Znan Je kot Izredno dober vzgojitelj in učitelj, zaveden in pošten Slovenec na severni meji, požrtvovalen tovariš in odličen organizator. Ne samo v Križevcih, v Ljutomeru in v Gornji Radgoni, kjer je služboval, temveč po vsem ljuto mersko-go ruje radgonskem okraju to ga ljudje cenili in spoštovali.
V	Gornjo Radgono je prišel leta 1318. kjer je zastavil kot narodni vzgojitelj ves svoj vpliv in budil v takrat precej zaslepljenemu ljudstvu 9b severni meji narodno zavest. Vzgojil Je nešteto mladih ljudi v dobre, poštene in zavedne državljane, kakršen je bil tudi sam. Blizu-30 let je bil tudi predsednik podružnice Združenja jugoslovanskih učiteljev
Med osvobodilno vojno se Je vključil po svodih močeh v osvobodilno fronto te ob osvoboditvi med prvteilpoadravil naše borce. Tudi v novi socialistični do-movtei ie — že kot starček — z vso £££? zasledoval te spremljal naš društveni razvoj ter se veselil vseh v-HMh pridobitev.
Nove inozemske
letalske proge
Jugoslovanski aerotransport bo tudi letos odpiral nove inozemske zračne plovbe. Prva bo redna proga Beograd— Pariz čez Zagreb In München, druga pa turistična proga Salzburg—Graz—Reka, na kateri bodo letala v prometu vsako nedeljo. _ Promet med- Jugoslavijo in Francijo se bo začel že v drugi polovici marca. S to progo bo naša država zvezana z ZDA. Kanado in Južno Ameriko. Med poletjem se bodo te proge posluževali zlasti tuji turisti, ki prihajajo Iz Francije, Zahodne Nemčije in Avstrije v našo državo. Imel! bodo najhitrejšo zvezo predvsem z Dubrovnikom. Opatijo, Reko In drugimi letovišči ob jadranskem morju.
Ker se tuji ta domači turisti za ngša letovišča zelo zanimajo, bo JAT tudi letos vzdrževal letalski promet na svojih sezonskih progah. Od 1. junija do konca septembra bo reden promet na šestih turističnih relacijah. Beograd bo čez Sarajevo zvezan z eno sezonsko progo z Dubrovnikom, z drugo s Splitom, razen tega pa tudi s Titogradom. Zagreb bo imel najkrajšo zvezo z Jadranom, z eno sezonsko progo bo zvezan s Splitom, z drugo pa z Dubrovnikom. Prav tako bodo z mrežo letalskih prog povezana z morjem tudi najvažnejša letovišča v naši državi.
Po odločbi zveznega sveta za promet te zveze o spremembi tarif v civilnem
letalskem prometu bo veljal letalski vozni listek od Beograda do Zagreba 3000 din, do Titograda 4000 din. do Skopila 3400 din, do Ljubljane 4100 din, do Dubrovnika In Splita pa 4500 din. Popust za otroke do štirih let bo 10, za otroke od 4—12 let pa 50*/., Pri potovanju na letini dopust bodo imeli člani sindikatov ugodnosti na .. vseh turističnih progah. Za tuje turiste pa Je uvedel JAT novo tako imenovano turistično tarifo s 25*/. popustom, ki bo veljal 23 dni.
Preuredite? delavskih šol v Srbiji
Odbor za šolstvo pri svetu zft znanost in kulturo LR Srbije je s svojim odlokom popolnoma preuredil dosedanje šolske zavode za nadaljnje izobraževanje delavcev in nameščencev. Po tem odloku se šole za splošno izobraževanje delavcev spremenijo v nižje gimnazije, na katerih bo trajal pouk namesto dosedanjih dveh let tri leta, tako imenovane tehnične večerne šole pa šo bile spremenjene v večerne strokovne šole, ki spadajo v okvir rednih srednjih strokovnih šol.
ulovijo, zaudarjajo po raznih kemičnih in premogovih odplakah in so neokusne.
Kolikšno škodo povzročajo ribarstvu strupene in smrdljive industrijske odpadne tekočine, si lahko predstavljamo če vzamemo za primer globoko in "stalno tekočo Ljubljanico. Niti po 20 km vodnega toka ter s pomočjo treh močnih čistih pritokov Libije. Bistre in Išče, še ni na ljubljanski »Špici« toliko čista, da bi zdravstvene oblasti mogle dovoliti kopanje brez tveganja okužbe z raznimi bacili. Kako naj si potem pomagajo naši potoki in rečice Besnica, Tržiška Bistrica, Dravinja, Savinja, Voglajna, Rečica, Lipnica in druge. Kaj pomaga vlaganje sto in sto tisočev zaroda, če neprečiščene strupene odplake sproti uničujejo skoraj vse vodno živalstvo. Čistilne naprave tovarn so povsod pomanjkljive, slabo vzdrževane ali pa lih sploh ni. Ne samo ribiči, tudi domači in tuji letoviščarji, športniki in še zlasti naša mladina, So prizadeti zaradi yedno večjega onesnaževanja naših voda.
Upamo, da bo kmalu ustanovljena Ribiška komisija LR Slovenije, ki jo napoveduje novi osnutek zakora o sladkovodnem ribištvu in da bo dopisala učinkovite mere za čuval. . čistosti naših voda. Novi zakon je zdaj že v razpravi in bo verjetno sprejet na spomladanskem zasedanju Ljudske skupščine. S tem. da skrbimo za čistost veda, čuvamo in množimo tudi naše narodno bogastvo.
Ukinitev treh glavnih uprav v LR SRBIJI
Prezidij ljudske skupščine LR Srbije je izdal ukaz, s katerim se ukinejo glavne uprave za trgovino in preskrbo, za državne nabave ter za turizem in gostinstvo. Delo vseh teh glavnih uprav bo prevzel svet za blagovni promet.
Uredbi o delovanju trgovin in trgovinskih inšpekcij
Zvezna vlada je izdala dve pomembni uredbi na področju trgovine. Prva govori o ustanavljanju in delovanju trgovinskih podjetij. Njen glavni namen je natanko urediti nekatera važnejša vprašanja v trgovini, predvsem odstraniti sedanjo pestrost organizacijskih oblik trgovskega omrežja ter neurejenost in negotovost v trgovinskih odnosih. Ker ta vprašanja niso bila urejena, trguje večina trgovskih podjetij z vsem blagom, ki ji pride pod roke, in se torej ukvarja s trgovino, za katero ni pooblaščena. Do prehoda na nove gospodarske ukrepe pomanjkanja zakonitosti predpisov nismo mnogo čutili, zdaj pa, ko so trgovinska podjetja pri poslovanju samostojna in svobodna, je treba ta vprašanja urediti.
Uredba ureja samo trgovinsko delavnost v ožjem smislu, torej opravljanje poslov, nakupa in prodaje blaga v notranjem prometu. S temi posli se lahko ukvarjajo državna trgovinska podjetja in proizvodna podjetja, državne obrtne" prodajalne, kmečke in druge proizvajalne zadruge, obrtne zadruge, nabavno-prodajne zadruge po svojih prodajalnah ter trgovinska podjetja zadružnih in družbenih organizacij. Uredba določa, kako se ustanovi trgovinsko podjetje. Trgovinska podjetja v širšem smislu morejo opravljati trgovinsko delavn^t na vsem ozemlju FLRJ, sicer pa lahko podjetja kupujejo in prodajajo zgolj tisto blago, ki je predmet njihovega poslovanja.
Za vsa trgovinska podjetja in poslovne podružnice je obvezna registracija v posebnem trgovinskem registru, odbora.
Uredba precizira in natančno določi pomen in naloge posameznih organizacijskih oblik. Določa tudi zelo tičin-kovite ukrepe proti podjetjem, ki poslujejo v nasprotju z njenimi določbami. Trgovinska podjetja, ki so začela poslovati pred uveljavljenjem te uredbe, so dolžna v treh mesecih po njeni objavi v »Uradnem listu FLRJ« urediti svojo organizacijo in poslovanje po tej uredbi.
Druga uredba govori o spremembah in o dopolnitvah uredbe o trgovinski inšpekciji. S to uredbo so nastale bistvene spremembe v prejšnji uredbi o trgovinski inšpekciji iz junija 1948. S prehodom na nov sistem trgovine dobiva trgovinska inšpekcija povsem nove naloge. Številne, prej manj važne naloge so postale mnogo važnejše, nekatere pa so se vsebinsko bistveno spremenile. Zdaj je potrebna bolj učinkovita in širša kontrola nad poslovanjem trgovinskih podjetij.
Trgovinska inšpekcija bo odslej zlasti kontrolirala izpolnjevanje predpisov o cenah in predpisov, ki urejajo obseg, predmet, način in druge storitve v trgovinski delavnosti, delo trgovinskih zästopstev, potnikov in nakupovalcev, namestitev.j čuvanje in manipulacijo z blagom itd. Razširjena so tudi pooblastila trgovinskih inšpektorjev. Podjetja, katerih poslovanje je podvrženo trgovinski inšpekciji, so dolžna trgovinskemu inšpektorju omogočiti nadziranje in mu dajati potrebna obvestila., Za področje okraja in mesta je trgovinska inšpekcija izložena kot organ okrajnega ljudskega
NOVINARSKI PLES
v soboto, 2. februarja, v UNIONU
Novinarsko društvo vljudno prosi vse povabljence, nai dvignejo rezervirajte vstopnice najkasneje v ponedeljek 28. januarja (in ne 31. januarja, kakor piše na vabilu!). V torek bodo ostale vstopnice na razpolago tudi reklamantom.
Več pomoči sindikalnim
kutturno-umetniškim društvom Maribora
V Mariboru delujejo štiri večja sindikalna kultumo-umetniška društva, ki imajo skupno 1210 aktivnih in preko 12 000 podpornih članov. S svojimi 49 sekcijami, dvema knjižnicama in čitalnico zajemajo vse oblike kulturno-prosvetnega dela. Najdelavnejši so moški, ženski in mladinski pevski zbori, v katerih poje preko 600 pevcev. Preko 90 članov je vključenih v raznih glasbenih ansamblih, v dramskih družinah pa tudi več kakor sto ljudi. Tudi folklorne sekcije imajo številne člane, mnogo manj znane pa so sekcije za likovno umetnost, umetnostno obrt in lutkovno gledališče.
Vendar za Maribor kot naše drugo največje mesto, ki ima okoli 27.000 organiziranih delavcev in uslužbencev, število sodelujočih v teh društvih ni zadovoljivo. Prav tako je tudi dosedanje delo društev še pomanjkljivo. Njihova aktivnost je največkrat vezana le na razne proslave. Prav zaradi
Uvajamo le to, kar so drugod po svetu že zdavnaf uvedli
V zvezi z današnjim navodilom Sveta vlade LRS za prosveto in kulturo, objavljenim na 7. strani, s katerim se zaradi poenotenja pouka v osnovnih in srednjih šolah ukinja poučevanje verouka tudi v tistih šolskih poslopjih, v katerih je bilo do zdaj začasno še dovoljeno, se je naš dopisnik obrnil na nekdanjega izseljenca Franca Podržaja iz Ljubljane z željo, da bi mu dal nekoliko podatkov o verouku v tistih deželah, kjer se je zadrževal on. Tovariš Franc Podržaj, ki je živel od leta 1913 do 1921 v državah Michigan in Pansilvanija ter Utah in Colorado v ZDA, od leta 1925 do 1936 pa v Franciji, se je»*abilu rade volje odzval in je na posamezna vprašanja odgovoril takole:
Vprašanje: »Kako je bilo s poučevanjem verouka v ZDA?«
Odgovor: »Kakor šem mogel videti jaz, je imela v ZDA že takrat skoraj vsaka še tako majhna naselbina svojo državno ljudsko šolo, imenovano Public Scooll. Šolski pouk je bil obvezen, vendar nikjer v državnih šolah niso poučevali verouka. Cerkev je tudi v ZDA po ustavi ločena od države.
SPET SMRTNA ŽRTEV .ZARADI NEUPOŠTEVANJA VARNOSTNIH PREDPISOV
Pred nekaj dnevi je zaradi lastne neprevidnosti izgubil življenje delavec Stanko Furlan iz Cernutiöa v sežanskem C k raju. Tega dne dopoldne se je s kolesom pripeljali do železniškega prelaza pri postaji Podgorje. Kljub temu, da so bile zapornice zapi te, kar Je moral že od daleč videti. Jih je, ne da bi stopil s kolesa, samovoljno dvignil ln se hitro pognal preko tirov. Na postaji so prav v tem času premikaill in je atroj tovornega vlaka odbil tri vagone preko kretnice na prelaz. Železniški uslužbenec, ki Je opazil Furlanovo namero, ko se je ta približal zapornici, ga Je z vpitjem opozarjal na nevarnost, kar pa ni hotel sliäaitl. Vagoni so ga zadeli te ga podrli na tire, kj^r je obležal na mestu mrtev.
Ta primer ponovno kaže, kako nekateri ne upoštevajo železniških predpisov, temveč se drzno in lahkomiselno izpostavljajo smrtni nevarnosti.	-č.
Nova kmečka delovna zadruga v Bečeju
V Bečeju v Vojvodini so v soboto ustanovili novo kmečko delovno zadrugo. Zadrugo so imenovali ^o Samu Mihajlu, političnem sekretarju mestnega komiteja Partije, ki so ga leta 1941 ubili madžarski okupatorji.
Le zelo redki ln posebno pobožni ljudje pošiljajo svoje otroke v posep-ne privatne šole, kjer se poučuje verouk. Take šole ustanavljajo in tudi vzdržujejo razne verske organizacije in starši, ki pošiljajo otroke v te šole. Sicer pa se poučuje verouk v cerkvah. Teh šol pa je bilo vsaj takrat, ko sem bil jaz v ZDA, zelo malo in še tam, kjer so bile, so zajemale le malenkosten odstotek otrok posamezne veroizpovedi v dotičnem kraju. Seveda so bile te šole le v mestih, medtem ko po naselbinah o tem ni bilo govora.
Med svojim bivanjem, v ZDA sem naletel le na dve taki šoli, in sicer v Pueblo (Colorado) ter v Conemaug-hu (predmestje Jonstona v Pansilva-niji). V Poeblo, kjer je ena najstarejših in največjih slovenskih naselbin, so imeli tako šolo Slovenci, v Cone-maughu pa Irci, ki so, kakor je znano, posebno pobožni. Starši, ki so pošiljali v te šole svoje otroke, so morali plačevati od 4 do 5 dolarjev mesečno za posameznega otroka. Največ pa so te šole podpirali razni bogataši. V Cone-maughu ni hodilo v to šolo niti 20 % vseh katoliških otrok v tem kraju, vsi ostali pa so hodili v državno šolo, kjer o verouku ni bilo govora.«
Vprašanje: »Kako Je bilo z veroukom v Franciji?«
Odgovor: »V Franciji sem se zadrževal največ v Ardenih in v Lotaringiji. Kakor v ZDA, je tudi v Franciji cerkev ločena od države in violah ni bilo verouka. Pač pa so poučevali verouk po cerkvah. Med svojim bivanjem v Franciji tudi na privatno šolo, kjer bi poučevali verouk, nisem naletel, vem pa, da si morajo tudi tu verniki, ki žele, da se njihovi otroci uče verouka, sami vzdrževati veroučitelje.«
Tov. Franc Podržaj je ob koncu razgovora izjavil, da se mu je ves čas po osvoboditvi zdelo čudno, kako to, da je naše oblast dovoljevala verouk v državnih šolah še po zmagi naše socialistične revolucije, ko smo se med drugim osvobodili tudi vpliva in nadoblasti cerkve ter ločili cerkev od države. Saj so druge, in to kapitalistične države, vprašanje verouka radikalno rešile že mnogo pred nami.
NAROČITE
PONEDELJSKO IZDAJO •SLOVENSKEGA POROČEVALCA«.
MESEČNA NAROČNINA 20 DIN.
tega je delavnost pevskih zborov mnogo večja kakor delavnost dramskih družin, ki so neposredno vezane na proslave. Vendar bi prav te družine lahko najbolj poglobile stike z okoljem, v katerem delujejo, razen tega pa bi najlaže pripomogle k izboljšanju finančnega stanja svojih društev. Vsako večje društvo ima svojo dvorano za nastope, le da jo žal redkokdaj uporablja.
Odnos deloynih kolektivov do svojih kulturno-umetniških društev se je zadnje čase precej izboljšal. V mnogih podjetjih prejemajo društva izdatno denarno pomoč, vendar povsod društvom šei vedno ne posvečajo dovolj pozornosti. V rajonu Tabor, kjer nimajo prebivalci niti kina. gledališča, ne kultumo-umetniškega društva, ima lutkovno gledališče vse možnosti za delo in razvoj. Našli so tudi človeka, ki bi ga vodil, za katerega pa niti v enem industrijskem podjetju niso mogli najti primerne zaposlitve. Zaradi tega je ta dobra zamisel propadla, ki bi sicer dala otrokom tega rajona prijetno in zdravo zabavo ter razvedrilo^
Mariborska sindikalna kulturno-umet-niška društva bi lahko tudi mnogokrat izpopolnila programe Radia Ljubljane in Maribor. Nekaj časa So njihovi pevski zbori, tamburaški orkestri, trio in mali harmonikarji bili čestokrat vabljeni k sodelovanju, zadnje čase pa je Radio to skoraj popolnoma opustil, in polni svoj program raiši z raznimi tujimi šlagerji in lahko glasbo.
Da bi izboljšala svoje gmotno stanje, so mariborska sindikalna kultumo-umetniška društva začela pridno zmanjševati svoj administrativni aparat. Samo društvo »Angel Besednjak« prihrani na ta način mesečno okrog
32.000	dinarjev. Za učinkovitejšo rešitev svojih finančnih vprašanj pa so mariborska društva izbrala pravilno pot — poživitev dela posameznih sekcij.	-jp
Prva in druga številka Ljudske uprave 1952
Te dni izide prva dvojna številka Ljudske uprave 1952. Naročnike in bralce bo gotovo zanimalo, da ima ta revija, ki si je pridobila že lep sloves, letos novo prikupnejšo obliko. Format ie nekoliko manjši, oprema pa v temnozeleno beli barvi. Prva dvojna številka je dokaj zajetna, saj obsega 91 strani. Ivan Regent je prispeval članek »Občina kot organ ljudske oblasti ali komuna«. Dr. Anton Kržišnik »Sodobna kontrola nad zakonitostjo upravnih aktov«. Ing. Marjan Tepina »Občinski ljudski odbor izdaja regulacijske načrte za občino«, dr. Josip Glc-bevnik »Nekaj problemov o spremembah v sistemu volitev in odpoklica odbornikov«. Bogo Premlč »Organizacijska vprašanja trgovine s poljedelskimi pridelki terjajo konkretne proučitve«, Jernej Stante »Državna arbitraža LRS in pet let njenega dela«, dr. Jože Pretnar »Nekatera nujna vprašanja obrtniške delavnosti«, Franjo. Trnovec »Razvoj in pomen katastra«, — »Turizem nekoč in danes«, Ernest Rus »Za čistost našega pravnega in uradnega jezika«; sledijo vprašanja in odgovori Dr. Vlado Rupnik pa je prispeval »Pregled važnih pravnih predpisov«.
Opozarjamo, da bo odslej revija prinašala tudi aktualen material s področja odnosov naših industrijskih podjetij do lokalnih organov oblasti, kar je v novem gospodarskem sistemu vsekakor zelo pomembno vprašanje. Zato toplo priporočamo, da tudi ii> dustrijska podjetja revijo naroče.
PRILOGA ZA NASE NAJMLAJŠE
«
Kdo bo šel v goste ?
Mhnl MalenSek:
Kako je ciganka Zaplankarju prerokovala srečo?
Nekega moža in ženo so prijatelji povabili na obisk v mesto. Ta obisk naj bi tudi proslavili s primerno pojedino. Ker pa sta bila sama in sta imela kravo, bi moral eden od njiju ostati doma, da bi ji dajal jesti in piti, da bi jo molzel in ji nastiljal.
»Ti ostani doma!« pravi žena možu. .‘»Ti pogostoma potuješ jaz pa nisem še nikoli bila
v mestu.«
»Draga ženka, ti boš morala ostati doma. Veš, da jaz ne znam molsti; poleg tega pa imam v mestu važen opravek,« pravi
mož.
»Ti imaš v mestu vselej važne opravke!« se razjezi žena.
Tako se prepirata in prepirata; nihče ne odneha. Tedaj se
spomni žena, da nedaleč od tam stoji gora, porasla z gozdom. Ta gora ima čudne lastnosti: če proti njej zavpiješ, ti odgovori zadnje besede. In reče žena možu: »Pojdiva,'gora bo pravično rešila spor. Gora bo povedala, kdo naj gre v mesto — ti ali jaz?& Pa gresta in prideta do gore. Najprej zakliče mož:
»Ali naj grem v mesto ali naj ostanem doma?«
... doma-a-a-a! — odjekne gora.
Potem zakliče žena:
»Ali naj jaz ostanem doma ali naj odidem v mesto?«
... mesto-o-o-o! odjekne gora veselo.
Žena se je namuznila in odšla naslednji dan v mesto.
IZBIRČNA METKA
Metka je prišla iz šole domov in sedla z materjo h kosilu. Pokusila je juho, odložila žlico in rekla:
»Ne bom jedla!«
»Prav«, je rekla mati, »ako nisi lačna, ti ni treba jesti«.
Mati je kosila sama. Po kosilu je odšla kopat krompir. Z njo je šla tudi Metka. Delali sta do poznega večera.
Ko je bil čas za večerjo, mati «©pet postavi na mizo isto juho.
1 ki je ostala od kosila.
Metka jo je pokusila in rekla;
»E, takšne juhe mi še daj, mamica; res je dobra.«
In večerja je obema šla v slast.
Lojze Zupanc:
Otok je vas ob zeleni Kolpi. Otočani pripovedujejo, da je tamkaj, kjer se razprostirajo otroške gmajne steljniki in pašinci, bilo v davnini lepo mesto...
V to mesto so nekoč prijezdili divji Turki. Pobili so ljudi, mesto pa požgali. Trije Otočani so se zaprli v zidan mlin ob Kolpi, a Turki so vdrli v mlin in se spoprijeli z njimi. Zadnji trije Otočani so se hrabro borili, a Turkov je bilo le preveč in se jim niso mogli ubraniti. Turki so jih posekali.
Ko so jim kopali skupen grob. je turški poglavar opažil, da eden še živi.
»Tega kar živega zakopajte!« je pokazal na ranjenca, ki je še dihal.
In Turki so, kakor jim je bilo zaukazano, vse tri Otočane pometali v eno jamo, ki so jo bili izkopali pokraj mlina. Prav na vrh so v jamo vrgli tistega, ki je še živel. Težko ranjeni Otočan je stokajoč prosil milosti, a vse zaman. Vrgli so ga v jamo živega.
Preden pa so ga zasuli z zemljo, je turški poglavar urezal v bližnjem grmu palico, jo ošilil
Zaplankarski župan je imel sina, da mu ni bilo enakega pod soncem. Zastaven je bil in ko-renjaški, da so hodnične hlače kar pokale na njem, bister pa že tako, da je njegova modrost slovela v deveto vas. In imel je lepo, prelepo navado, da si je rad vtikal palec v usta in ga počasi, premišljeno sesal. Zaradi te koristne navade se ga je tudi prijelo prelepo ime Cuzej. Oče župan ni bil malo ponosen na takega sina! Kar uganiti ni mogel, kam naj z njegovo bistro pametjo, ki je bila tolikšna, da je prekosila glave vseh mladih Zaplankarjev. Sicer pa tudi m moglo biti drugače, ko pa je bil županov sin. Pa je oče župan ugibal, kje naj izkoristi sinovo bistro pamet in je uganil!
»Najbolj umetelno kmečko opravilo je pasti gosi,« si je dejal. »Ta žival nikoli ni mirna, neprestano brska po travnikih in še v vodo kaj rada uide, potem jo pa lovi, če moreš! Za tako opravilo je treba bistre glave in kdo ima bistrejšo kot moj Cuzej?«
Tako se je zgodilo, da so Cu-zeju zaupali to imenitno delo. Poslej je pasel očetove gosi po zaplankars.kih travnikih in močvirjih. In kar je res, je res: Cuzej je bil svoji nalogi kos. Podil se je za gosmi, največkrat pa je stal med njimi na eni nogi in vlekel palec, da ga je bilo
z ostrim mečem ter jo zasadil ranjencu v srce.
Naslednjo pomlad je palica za-zelenela in se razrastla v bezgov grm.
Ta bezgov grm še dandanašnj raste za otoškim mlinom. Mlinar ga je že često posekal in tudi s korenino vred izkopal, a vselej je bezgov grm, ki raste iz srca. ponovno ozelenel.
(Belokranjska pripovedka)
Uganke-prevejanke
Zlat potoček v skednju teče.* bel se izpod kamna seje; zmesi mati ga in speče — vsak se mu na mizi smeje.
Pesmi skoz vejevje piše, prah pometa okrog hiše; včasih blag, a včasih strog gre čez vodo kar brez nog
1Ü TJ\sKxd smsA%
Pepca: »Kol uto let ima tvoj dedek V« Marička: »Tega ne vem; ampak že zelo dolgo ga imamo J«
Jakec zna računati že do deset- Zad. njič pa pride ves zbegan domov iin
pravi:
»Očka zdaj pa res ne vem, kaj je prav. Včeraj je rekla učiteljica, da je osem in dve deset, danes je pa trdila, da je pet im pet deset.«
res lepo videti. Nikoli se mu ni nobena gos zgubila in vsak večer so lepo tekle za njim v vas, celo bolj zvesto so mu sledile kot najstarejšemu in najmočnejšemu gosaku. Cuzejeva slava je zaradi te spretnosti tako narast-la, da so mu ponujali celo v sosednih vaseh službo gosjega pastirja.
Nekega popoldneva je tako stal na eni nogi, vlekel palec in premišljeval o svoji bistroumnosti, ki mu je prinesla tolikšno slavo. Iz žepa mu je gledala mogočna zagvozda soržičnega kruha, dobrega in rahlega, kakršnega je znala speči samo mati županja. Cuzej bi ga bil že pojedel, ko bi ne bil pozabil nanj in ko bi v svoji bistri pameti ne bi imel pametnejših misli. Iz globokih misli pa ga je zdramila ciganka, ki se je bližala Zaplankam. Ustavila se je in se zagledala v Cuzeja in v soržični krajec.
»Ti si pa gotovo zaplankar-skega župana sin,« ga je prijazno ogovorila. »Na prvi pogled sem to uganila. Daj da ti povem srečo!«
Cuzeju se je imenitno zdelo, da ga je ciganka takoj spoznala, tako imenitno, da je celo palec vzel iz ust in ji prijazno prikimal. Kar takoj je bil pripravljen poslušati ciganko, ki mu bo napovedovala srečo, kajti sreča je redka reč in je celo v Za-plankah nikoli ni bilo na pretek. Ciganka, ki je hitro sprevidela, da je Cuzejeva pamet še
Kajetan Kovič:
Moja muca
Moja mala muca je odšla po širokem svetu na potepe. — Pa kako, da ne bi šla, saj pomlad je in noči so lepe.
Pod ognjiščem ni hotela več presti starodavne nične preje.
Pa kako, da predla bi,
saj pomlad je in se mesec smeje.
Mislil sem, naj le po svetu gre, da spozna ljudi in tuje kraje.
Pa kako, da naj ne gre,
saj spozna kdo jo ima najraje.
In je k meni spet nazaj prišla, pod ognjiščem prede staro štreno. Pa kako, da ne bi predla spet, saj zdaj ve, kje je ognjišče njeno.
Moram reči, da ste bili ugankarji izredno pridni. Prejel sem iz vseh krajev cel kup pravilnih in nepravilnih rešitev. Zato bom objavil samo imena tistih, ki so uganke pravilno rešili: Marinka Stepic, Ljubljana; Karol Baumgartner, Loka pri zidanem mostu; Tončka Česen, Cerklje pri Kranju; Dragica Petrin, Ljubljana; Marjan Sanda, Griže; Marija Žvokelj, Kranj; Marica Nahtigal, (brez naslova); Marija Mohar, Ljubljana; Zvonka Čepon, Ljubljana; Ivan Kopač, Idrija; Dora Flerija, Vižmarje; Anton Romih, Sevnica; Rozika Kosiček, (brez naslova); Bogdan Pirc, Žužemberk; Dušan Dežman, Kočevje; Jože Tišler, Tržič; Maruška Vidovič, Ljubljana; Jože Švigelj, -Ljubljana; Ruža Hafner, Semič; Spelca Umek, Ljubljana; Zorni Šmid, Gorenjsko; Lavra Planinc, Celje; Anica Strgar, Gornja Radgona; Darinka Darežnik, Celje; Mili Žganjar, Ljubljana; Daniela Repovš, Zagorje ob Savi; Milan Kolman, Loka pri Zidanem mostu; Breda Herlah, Vojnik pri Celju; Vladoša Prah, Gaberje pri Celju; Roman Kutin, Ljubljana; Primož Blagonja, Ljubljana; Tatjana Neče-mar, Ljubljana; Silva Pavšič, Ljubljana; Janez Trampuš, Ljubljana; Viktorija Strumelj, Ljubljana; Metka Stra-
večja kot njen sloves, mu je potegnila iz žepa soržični krajec in mu velela, naj položi obrnjeno dlan nanj. Cuzej je storil kot je velela in ciganka mu je prerokovala:
»Na dlani ti vidim zapisano, da st še bolj bister kot tvoj oče. Zato boš po očetovi smrti Zaplan-karjem županil. In tudi oženil se boš. Dobil boš ženo, ki bo tako lepa, da bo imela cela dva zoba v čeljustih, in tako pametna, da bo v rešetu vodo nosila s studenca. Ali ti je všeč?«
»O,« je zinil Cuzej in goreče prikimal, »všeč mi je. Težko da bi se v Zaplankah našla lepša« bolj pametna pa prav gotovo ne.t
(Konec prih.)
KRIŽANKA »VEVERICA«
Vodoravno:
t. Moško ime,
2. Pobelil je gore in doline,
5. Osebni zaimek,
7.	Nasprotno od črn,
8.	Kurir, poslane^
9.	Veznik,
10.	Čutilo,
11.	Ugrezati,
13.	Drevo z močno dišečim cvetom,
14.	južni sadež
15.	Oblika pomožnega glagola,
16.	Nerazbit
Navpično:
1.	Veznik,
2.	Žival ki jo kaže križanka,
3.	Vogal,
6.	Ocene,
7.	Oseba iz filma »Kekec«
8.	Nasprotno od lačn’a,
9.	Tu, tule,
10. Vežba, naloga,
12.	Deležnik glagola riniti,
13.	Prvi dve črki abecede.
žišar, Ljubljana; Ida Brandstätten Ljubljana; Alenka Slana, Celje; Janez Repanšek, Ljubljana; Bibijana Starc, Ljubljana; Saša Pust, Zagorje ob Savi; Anton Zupan, Ljubljana; Andrej 2nidaršič, Ljubljana; Andrej Gros, Bistrica pri Tržiču; Joško Jesenko, Videm pri Krškem; Joško Vrbnjak, Križevci pri Ljutomeru; Vanja Kastelic, Novo mesto; Andrej Regner, Poče pri Poljčanah; Milena Grden, (brez naslova); Ladislav Kudež, Zagorje ob Savi; Amalija Kudež, Zagorje ob Savi; Marija Rabezelj, Kostanjevica na Krki; Janez Dolenc, Bukovica nad Škofjo Loko; Branko Kebe, Cerknica; Anica Ažman, Kranj; Bogomir Telatko, Ljubljana; Katica Veha, Vrsnik; Marija Kosmač. Dobrunje pri Ljubljani; Jožefa Logar, Rovte nad Logatcem; An-drejčka Gajšek, (brez naslova); Milan Hreščak, Maribor; Jožica Zajc, Smlednik; Tončka Vidic, Smarje-Sap.
Izžrebana in nagrajena pa sta bila s knjigo »Kozliček Rdečegobček« Ladislav Kudež, Potoška vas 41, Zagorje ob Savi, in Marinka Stepic, Tugomer-jeva ul. 9, Ljubljana.
Nagrajencema želim obilo zabave pri branju! Tistim pa, ki to pot niso imeli sreče, želim, da bi v prihodnje potrkala sreča tudi pri njih!
(Srbska)
JL&
JjjJč-eva ženiten
Kadar se je ženil mladi zajec, mu prišel za kuma volk je sivi, stari svat pa medved godrnjavi, a nevestin drug rumeni jazbec.
Vzel pa je lisico si za ženo, zbral je svate, šel je po nevesto,
Ko so bili že na sredi polja, glej, sedi ti tam pastir kraj črede, poleg njega troje psov napastnih. Vsi zagnali so se v trumo svatov, kumu so raztrgali obleko, svatu staremu še novo suknjo» drugu pa razparali so hlače, a v nevesto so le zarežali.
Ko to vidi mladi ženin zajec, jo popiha koj čez ravno polje, kakor zvezda prek nebesa šine in v pšenici skrije se zeleni.
Dvigne nožiče nad svojo glavo:
»Hvala vam, nege ve moje urne,
ki ste me rešile te nesreče, tudi oče moj se je oženil, a povabil ni k poroki svatov, niti šel čez polje po nevesto, v meji se zeleni je oženil.
Srbska narodna, prevedel Alojz Gradnik
Kako narišemo Kitajca?
OTOŠKI BEZEG
Rešitev ugank iz 1. štev. „Najdilio^ce“
Godyn-Jermol:	NaSeljeUCl,
domačini in otroci
Presneta reč, si je mislil, katero Izmed obeh sem že nakrmil? Tako zelo sta si podobni in nazadnje tudi obe kričita. Kateri bi izpulil eno pero. da bi ju ločil med seboj?
Pa 'c je naglo premislil. Ne, ne, izpuliti pero, to gotovo zelo boli Dvignil se je, vzel škarje za striženje ovac, ki so visele na steni. Stisnil je prvo papigo med kolena in —r šček — ji je pristrigel peresi.
»Kreks, ki-’-s,« je zavreščala papiga.
Tom je nakrmil še enkrat oba ptiča brez razlike. Pokril je zaboj in odšel v ropotarno Vzel je konjsko uzdo, da dovrši neko delo, ki mu ga je bil ukazal oče.
Zek, srakec, s katerim se Je Tom rad igral, je prifrčal skozi vrata in sedel dečku na ramo. Tom se ni zmenil zanj. Sešiti je moral uzdo.
»Ti-ta-ti,# je zatrobil Zek.
Nič.
Cez nekaj časa se je zopet razlegnil njegov priliznjeni: »Ti-ta-ti.«
Zopet nobenega odgovora. Ptič je radovedno obračal glavo in škilil na Tomove roke. S čim pa se danes ukvarja ta d<ček:
To je bilo Zeku nazadnje že pre-dolgočasno. In preneumno Sedel je na dečkovo roko in pikal s kljunom na usnje, ki ga je prebadala igla.
Tom se je zasmejal. Razumel je. Ob misli na očeta je z vzdihom odložil
šivanko in uzdo. Zek je opazil, da je ’.magal. Vrgel je glavo vznak in zaprl
oči.
»Ti-ta-ti,« je zatrobil.
Tom se ni več ustavljal izkušnjavi. Ponudil je srakcu roko, da je sedel
nanjo.
»Pojva,« mu je rekel »Pojva pogledat, ali že prihaja stric Gregor...«
Odšla sta na dvorišče, nato na vrt. Vreme je bilo krasno, ko vlito iz zla-a Sonce se je razlivalo čez farmo in čez pragozd ko peneče se vino. V grmovju je šuštel pomladni veter, ki e vel od gora na severu. V breskvah p> cvrčali medovci.
n.
Ljudje na farmi so vsak večer zgodaj legali počivat. Le Stine Jermol si ni dal še miru. Ugasnil je luč m se splazil iz hiše.
Na dvorišču so ga obvohavali psi in se mu spenjali po nogah. Gospodar jih je trepljal in jim prigovarjal, naj bodo tiho. Plazil se je okoli voglov in okoli hlevov. Pogledal je, ali spe' hlapci na svojih pregradah, ali ni zmanjkalo kakega konja. Pozaprl je vrata. Sel je do plota, ki je obdajal vrt. Poizkusil je, ali je lesa trdno zapahnjena.
Ob lesi je navadno postal. Posebno v mesečnih nočeh, ko mu tema ni zakrivala razgleda. Oziral se je proti grmovju, ki se je bohotilo takoj za poljem. In proti drevju, ki se je dvi-
galo za nizko šumo. Tam se začenja pragozd^ v katerega je nevarno stopiti človeku, ki ne pozna njegovih skrivnosti in,poti. Tam zadaj, kjer se mesečina zliva v mrč, prebivajo doma čini.
Oči so mu premotrile vsako senco. Včasih se je zdrznil. Zdelo se mu je, da se je tam zadaj nekaj zganilo. Nič ni bilo. Le veja je udarila ob vejo. Preko svetle jase je plahutnila senca... Roka, ki mu je trdno držala za puško, je popustila.
Ni bil boječ, pač pa zelo .nemiren človek. Takega je naredilo življenje. Mladost mu je potekala daleč nekje v tolminskih hribih. Ni se je rad spominjal zaradi dogodka, ki ga je po-
gnal v svet. Bil je’ nagle jeze in je zaradi ne'premišljene besede pobil tovariša do smrti. Nato je pobegnil. Pozneje se je tega večkrat pokesal. Ali ne bodo lj dje mislili, da ga je hotel ubiti? Poleg tega ni bil cigan, da bi se vse življenje klatil po svetu. Tudi- je čutil, da brez prestane kazni ne bo več našel miru. Vendar se ni vrnil. Imel je dekle, Agata-ji je bilo ime. Mislil je, da ga je morda že pozabila. V tuje kraje, po katerih se je klatil, ni dobil od nje pisma ne vesti.
V	daljnem pristanišču je bil naletel na izseljence, ki so bili namenjeni v Avstralijo. Bilo je ob polovici preteklega stoletja; takrat so se za stalno izseljevali le srečolovci, obupanci in zločinci. Stine ni vedel, h katerim bi se prišteval. Hotel je daleč od znanih ljudi. Ustavil se je ob robu avstralskega pragozda, kamor še ni bila stopila noga belega človeka. Izseljenci so si z lopato in puško gradili nove domačije.
Nastopila so leta trdega dela, boja In pomanjkanja. Misel, da je ubijalec, m" je bila medtem nekoliko pobledela
V	tisti divjini je videl še strašnejše stvari. Hotel je pozabiti tudi na domovino. Popolnoma je ni mogel pozabiti. Ker je bil nepismen, je dal v tujem jeziku napisati pismo za strica svojega dekleta, ki je bil za učitelja v sosednji fari Tako se je pismo glasilo, da Je daleč v tujem kraju in da se ne bo več vrača! domov. Da mu je sicer žal dejanja, ki ga je storil, a se ne misli izročiti pravici. Da ima veliko kmetijo, a nima še gospodinje, dasi bi lahko preživel družino. Ce je
Agata se prosta, naj pride za njim. godilo se ji ne bo slabo... Čakal je leto in dan, prišel je ugoden odgovor, za njim tudi Agata in njen brat Gre gor. Ne, dekle ga še ni bilo pozabilo; edina v vasi, ki je še mislila nanj. Ko ji je bil stric prebral in raztolmačil pismo, je pobledela in zajokala. Dobri učitelj je vedel, pri čem je. Stinetu ni bil nenaklonjen — »nagel, a dober fant« je rekel — vendar nečakinje ni rad pustil same tako daleč. Njen samski brat Gregor, ki mu je trda predla na kmetiji, se je odlo<lil, da pojde z njo. Poizkusil bo svojo srečo drugje.. Stine ju je sprejel z obema rokama.
Vršilo se je ženitovanje. Gregor je ostal kar na farmi. Agata ni bila popolnoma srečna. Stineta je pričakovala drugačnega, ko» ga je našla. Težko življenje prvih let ga je naredilo trdega, molčečega in odljudnega. Pogosto je delal krivice, ne da bi se tega prav zavedel. Včasih ga je posvarila z mirno besedo, a največkrat je molčala Gregor ni molčal. Bil je mehak, pameten in pismen človek. Ni se bal povedati resnice v obraz, četudi ni iskal prepira. Svaka sta se neredko sprla. Ob takih prilikah je Gregor odšel zdoma. Klatil se je po pragozdu, d; ga je minilo, ali pa se je zatekel na kako sosednjo farmo. Ko se je vrnil, mu je Strne šel naproti in mu stisnil roko... Pa to m bil edini vzrok, da gata v tisti divjini ni užila mnogo lepih ur. Gregor se je bil naglo privadil novemu življenju. Ne tako ona. Bilr je mehkega srca; ni bila vzgojena za divjo samoto. Tista večna borba za obstanek se ji je zdela. strašna, skoraj pregrešna. Bila je sama, mnogo sama. Do prv» farme je bilo zelo daleč. Ce se je sestala s sosedi, se ni znala pogovoriti. Naučila se je komaj toliki jezika, da je izhajala s služinčadjo. Daleč naokrog ni bilo kake vasi n ljudi Do mesta je bilo tri dni ježe. Tja je hodila le dvakrat na leto. Poslednja leta samo po enkrat. Več bi n; zmogla. Ob nedeljah je vzela knjigo in brala. Pri tem so ji misli uhajale v domovino. V duhu je uživala toplo prazničnost domačega kraja. Se nageljni o ji zadišali... Po licih so se ji ulile solze.
(Nadaljevanje pridej, i
r/3 n o ■ whiww
r
i
v.
k u
TURN
RAZ
E D
-N
J
O delu kulturno-umetniških društev v Mariboru
Po osvoboditvi je pričelo 'v Mariboru z delom nekaj kulturno-umet-niških društev, ki so prevzela razmeroma šibko tradicijo, vso težino posledic okupacijske dobe in splošnena loge kulturno umetniškega dela v mestu, ki je v nekaj letih podvojilo svoje prebivalstvo z naglim dvigom industrije in kjer je večina tega prirastka s podeželja in zato še vedno teži k svojemu koščku zemlje v bližnji ali daljni okolici mesta.
Najpomembnejši med temi društvi sta ŠKUD »Angel Besednjak« s 550
aktivnimi člani, ki je prevzelo razmeroma najbolje razvito tradicijo kul turno-umetniškega dela med mariborskimi železničarji in ima posebno močno oporo v velikih železniških delavnicah in ostalih železniških obratih, ter SKUD »Slava Klavora« s 480 aktivnimi člani, ki si je zadalo nalogo zajeti predvsem delavstvo močnih mariborskih tekstilnih podjetij. Mlajše SKÜD »Maks Durjava« z okrog 120 aktivnimi člani je doletela težja naloga zajeti delavstvo nove kovinske industrije na Teznem. Center mesta z uradništvom, obrtniki in dijaki bi naj organiziralo v kulturno-umetniškem delu KUD »Jože Hermanko«. Razen tega deluje v Mariboru še nekaj manjših društev, vendar v ožjem okviru kot na primer SKUD »Pošta« in nekaj manjših društev na periferiji mesta (SKUD »Lipa« na Pobrežju, KUD »Kobanci« v Kamnici, nekaj mladinskih KUD itd.), ki pa razen SKUD »Pošta« niso imela močnejšega vpliva na mariborsko kulturno-umet-niško delo in so tudi dosegla le lokalizirane uspehe v delu.
Vokalna glasba —
najmočneje razvita
Najmočnejši so bili v delu nedvomno pevski odseki društev, kjer so nekatera društva presegla merilo Maribora in dosegla zelo lepe uspehe. Čeprav tudi tukaj še zdaleč ni bilo narejeno vse, kar bi bilo mogoče in potrebno, predstavljajo SKUD »Angel Besednjak« s petimi zbori — (predvsem moškim, ženskim in mešanim zborom), — nato SKUD »Slava Klavora« pravtako s petimi vokalnimi.telesi — (glavnim moškim'.zborom, ki spada med najboljše v... Sloveniji - in ostalimi zbori), — nadalje SKUD »Maks Durjava« s štirimi zbori — (v prvi vrsti moški zbor) — in KUD »Jože Hermanko« z dvema zboroma, kakor tudi SKUD »Posta« s svojim zborom, ne glede na to, da obstaja pi> leg zborov pri vseh. ostalih društvih še Obrtniški pevski zbor, organizirano glavnino mariborskih pevcev: Gotovo, — manj raztrganosti po raženih društvih bi temu delu pevcev lahko samo koristilo, toda slabe prometne zveze mesta s predmestji praktično zahtevajo tak način dela. Uspehi, ki so jih dosegali pevski zbori v preteklem letu, so bili gotovo lepi, čeprav je nastal v zadnjem času’ nekak manjši zastoj — saj smo v letošnji sezoni v mestu samem doživeli- komaj en sam javni koncert pevskega zbora (brez radijskih nastopov). Dočim je moški zbor SKUD »Slava Klavora« pod vodstvom Rajka Sikoška ■ uspel ohraniti svojo kvaliteto, so zbori SKUD »Angel Besednjak« pod zborovodjem Albinom Horvatom v zadnjem letu nekoliko nazadovali, k čemur so gotovo pripomogle neurejene razmere v bivšem upravnem odboru društva. Zbori SKUD »Maks Durjava«, posebno moški zbor pod vodstvom Avgusta 2ivka, sicer rastejo, manjka pa jim še vedno nekaj pogojev za. močnejši dvig. Mešani zbor KUD »Jože Her-manko« z dirigentom Pecom Šegulo pa se bori s svojim sestavom — v njem pravladujejo ženski glasovi. (36 ženskih nasproti 24 moškim glasovom), kar nujno vpliva poleg starostnih. razlik pevcev na glasovno neizenačenost zbora. Se bolj v zatišju dela zbor SKUD »Pošta« in delno tudi ostali zbori. Mladinski zbori pa v glavnem nikjer ne uspevajo tako, kot . bi morali, pri SKUD »Maks Durjava« ,je mladinski zbor celo cisto zamrl. Nekoliko delajo v pevskih sekcijah. Industrijske tekstilne šole in Ekonomske srednje šole, ki sta vključeni v SKÜD »Slava Klavora«.
Instrumentalna glasba
Instrumentalna glasba' je v mariborskih kulturno-umetniških društvih- dokaj neenakomerno razvita.’ Najmočnejše je v tem pogledu gotovo SKUD »Angel Besednjak«, ki. ima kar J instrumentalnih sekcij. Sestavljajo jih v glavnem godba na pihala, godalni orkester in' tamburaški zbor. Ostala telesa so pa bolj priložnostno sestavljena za igranje na raznih prireditvah. Posebno godba na1 pihala je v zadnjem času po prehodnih težavah
—	predvsem zaradi bivšega kapelnika
—	pod novim vodjem Filipom Bernardom lepo napredovala. Pač pa so ostale godbene skupine, osnovane predvsem na pridobitni podlagi, namenjene igranju na raznih zabavah. Nekaj uspehov kaže tudi salonski' orkester SKUD »Maks Durjava« in godba na pihala SKUD »Pošta«. KUD »Jože Hermanko« pa sploh nima sekcije, bi bi gojila instrumentalno glasbo razen glasbene šole.
Putrih in Debenjak v Trstu
Kakor smo že poročali, razstavljata v Trstu, v galeriji »Seorpione«, naša li-Jcovna u-metnika Karel Putrih. in Riko Debenjak. Tako plastika prvega, kakor grafika drugega- sta po vseh poročilih zbudili pozornost in priznanje številnih obiskovalcev. »Primorski dnevnik« je natisnil dovolj obširno im nadvse ugodno Jelinčičevo poročilo, ki naglaša velik slovensko kulturni pomen, te razstave. Istočasno opozarja na zanimanje, ki ga je zbudila pri italijanskem prebivalstvu im raznih tujcih. Znani štalitjanski slikar Guidi iz Benetk Je.-izrazili željo, da bi umettniSka razstavljala po večjih italijanskih utnetnostnih'srediääh. Uspeh obeh umetnikov je lepa manifestacija povezanosti kulturnega življenja Treta s Ljubljano im Slovenijo.
Dramske in lutkovne sekcije
Zelo šibko — razmeroma najšibkejše
—	pa je delo dramskih skupin. Kljub temu, .da so osnovane takšne skupine pri vsakem društvu, so uspehi minimalni. V pretekli sezoni je vsaka skupina uspela naštudirati le po eno večje delo, ali morda nekaj krajših skečev in enodejank, kar pa nikakor ne odgovarja niti po obsegu tako močnim društvom, da o kakovosti ne govorimo, kjer je bilo razmeroma še manj uspehov. Razen »Krčmarice Mi-randoline« (SKÜD »Slava Klavora«)
—	ki. pa spada pravzaprav že v predpreteklo sezono in »Stilmondskega župana« (SKUD »Pošta«) — je kakovost predstav lahko zadovoljevala le precej skromne zahteve. Tudi izbira programa ni bila vedno najsrečnejša, ta-do da kljub požrtvovalnemu delu posameznikov v dramskih skupinah ne moremo govoriti o uspehih teh sekcij v celoti. Zato tudi predstave niso dosegle uspehov. Dramska skupina SKUD'»Angel Besednjak« je naštudirala Horvatovo komedijo »Prst pred nosom« (15 predstav), SKUD »Slava Klavora« Goldonijevo komedijo »Krčmarico Mirandolino« (4 predstave), SKUD »Maks Durjava« Linhartovo »Zupanovo Micko« (2 predstavi), Svo-bodovega »Poslednjega moža« (5 predstav) in nekaj skečev, KUD »Jože Hermanko« Anzengruberjevo ljudsko igro »Slaba vest« (9 predstav), SKUD »Pošta« Maeterlinckovega »Stil mondskega župana«, SKUD »Kobarid« Jurčič-Govekarjevega »Desetega brata« itd.
Dokaj bolj živahno, čeprav .v ožjem okviru so delale lutkovne sekcije, ra-
zen pri SKUD »Angel Besednjak«, kjer so zaradi opozicije do upravnega odbora sekcijo celo formalno ukinili. Lutkovna sekcija pri SKUD »Slava Klavora (na Ind. tekstilni šoli) je naštudirala dve igrici, s katerimi je dala šest predstav, pri SKUD »Maks Durjava« tudi dve igrici z 10 predstavami. Posebno agilna skupina je pri KUD »Jože Hermanko«, ki je naštudirala tri igrice in dala 19 predstav. Ta skupina je tudi uživala največ podpore: dodeljena ji je lastna dvorana m za njeno adaptacijo še skupno
120.000	od MOOF in Ljudske prosvete.
Folklora, plesne in glasbene šole
Folklora je bila tudi zastopana pri skoraj vseh društvih, vendar s precej različnim uspehom. Najboljše je SKUD »Slava Klavora« s tremi sekcijami, ki so tudi najagilnejše (3 turneje in skupno skoraj 100 nastopov). Pri SKUD »Maks Durjava« je ta sekcija zaradi pomanjkanja noš in opreme praktično odmrla, pri KUD »Jože Hermanko« pa se je enostavno prelevila v sekcijo za družabne plese. Močni sta plesni sekciji za. družabne plese (plesne šole in športne plesne skupine) pri SKUD »Slava Klavora« in KUD »Jože Hermanko«.
Dejstvo, da delujejo razen Srednje glasbene šole v Mariboru še kar tri glasbene šole in sicer pri SKUD »Angel Besednjak« z 84 učenci, pri SKUD »Slava Klavora« s 47 učenci, in pri KUD »Jože Hermanko« z 235 učenci (ta šola uživa tudi mesečno dotacijo MLO), kaže, da glasbeno živ-
ljenje močno sega v širino posebno pri mladini, kar je zelo razveseljiv pojav.
Knjižnice, čitalnice in likovne sekcije
Knjižnice in čitalnice so pri kulturno-umetniških društvih vezane na vsakokratne pogoje dela, ki so odvisni od prilik in potreb terena. Tako je knjižnica SKUD »Angel Besednjak* prešla v' novo osnovano skupno rajonsko knjižnico, medtem ko je nasprotno SKUD »Maks Durjava« prevzelo knjižnico od svojega rajonskega ljudskega odbora. Najmočnejša in najbolje obiskana je centralna knjižnica KUD »Jože Hermanko« s 43.850 -izposojenimi knjigami na leto in čitalnica z letno 38,574 bralci, ki sta dobili v središču mesta zelo lepe prostore in tudi sicer uživata podporo z vseh strani.
Ce omenimo na kraju še likovni sekciji pri SKUD »Angel Besednjak« in SKUD »Slava Klavora«, ki dokaj skromno životarita, bi lahko v glavnem zaključili ta pregled dela večjih kulturno-umetniških društev v Mariboru. To delo je žal še daleč od tega, da bi nas zadovoljilo, vendar pa pri vseh pomanjkljivostih kaže mnogo požrtvovalnega dela poedincev in skupin, ki pa ga motijo več ali manj drobne in nepotrebne, toda v posledicah zelo težke nepravilnosti, osebne razprtije in interesi posameznikov. Predvsem pa je treba skoraj celotno delo društev ugotoviti, da delajo premalo v javnosti, večina nastopov je internih ali pa na deželi — kar je sicer tudi potrebno in koristno — vendar pa zaradi tega društva nujno mno--gtf' premalo neposredno vplivajo na svoje področje — mesto Maribor.
= sg —
Premiera v kranjskem gledališču
Letošnjo sezono daje Prešernovo gledališče v Kranju že svojo peto uprizoritev. To pet je na vrsti Anglež Jedrn Boynton Priestley s komedijo »Od raja pa do danes« (Ever Since Paradise). Delo je prevedel Herbert Grün.
Priestley je sodoben angleški novelist in dramatik, uveljavil se je pa tudi kot ’esejist in kritik. Najrajši osvetljuje velemestne družbene razmere mid obema vojnama. Rodil se je 1894. Angleška javnost ga je sprejela kot veljavnega pisatelja v letu 1929, ko je uprizoril svojo dramatizirano povest »Dobri tovariši« (The good Companions). Deset let kasneje je nastala njegova komedija »Od raja pa do danes«. Do svoje prve uprizoritve kmalu po drugi svetovni vojni je bila večkrat predelana. Kq je potovala po Angleškem’ z odra na oder, je pri gledalcih naletela na navdušen sprejem, kritiki pa so se razdelili na dva. skorajda enako močna tabora. Zakaj? — Komedija je pomenila dramatsko in odrsko novost — novost v tematiki in v odnosu med ' odrom in gledalci. In kadar koli se na svetu pojavi kaj pomembno novega, naletimo na različno presojo: na presojo tistih, ki so zakoreninjeni v starem, in tistih, ki se hočeji ■ izviti iz stare okostenelosti — v sodohno življenjsko stvarnost. Kajr se je s ■ Priestleyevo igro dogajalo v Angliji, se je ponovüo tudi drugod po Evropi, le da so bili »stari« v manjšini.
Tema komedije je: ljubezen in zakon — torej življenjsko vprašanje, ki spremlja človeka že oddavnaj in ni pereče le dandanašnji in tudi ne samo za meščansko družbo. V tem je vsebinska vrednost dela. Priestley rešuje t0 vprašanje v okviru okolja, v katerem je živel in živi, v okviru velemestnega' življenja. Odkriva nam silnice, ti povzročajo zakonska nesoglasja med meščani. Te silnice’ so: čustvena in čutna erotika žene, pri možu pa poklicno delo in po delu potreba po oddihu. '	,
Bogastvo motivov, s katerimi je skušal Priestley pri obdelavi svoje teme postreči cbčinstvu 'in mu jih tudi neprisiljeno. osvetliti, ga je nagnilo k temu. da je »razbil« tradicionalno enotnost 'časa in prostora in da je z odrsko »romantično, ironijo« povezal igralca z gledalcem. Kar je pri antični tragediji opravljal zbor, to naj bi pri njegovi drami, pravzaprav njeni uprizoritvi, 'učinkoviteje odigrali: »pogovor« z gledalci, poseganje mednje in glasbena interpretacija.
Avtorjeva zamisel, podati občečloveško problematiko ob. sodobni snovi in porušiti zid, ki je doslej ločil oder od dvorane, je uspela in zelo verjetno ne pomeni le posrečen, a osamljen poizkus, temveč preobrat v dramatski in gledališki umetnosti.
Ko je Prešernovo gledališče v Kranju pripravljalo to Priestleyevo komedijo. je marsikoga osupnil pogum mlade poklicne gledališke družine in prenekateri je spričo odrske in igralske zahtevnosti te igre pr-dvomil o uspehu uprizoritve. Toda premiera — odigrana je bila 22. jan. — je po-
kazala. da sta bila podcenjevanje in bojazen odveč. — Uprizoritev je uspela. Sodelovali so sami mladi ljudje: režiser in trije igralci, absolventi Akademije za igralsko umetnost v' Ljubljani, ter trije bivši diletant je.. sedaj poklicni igralci. Režiral je Dino Radojevič, ki je dal doslej dvoje v Kranju najbolj uspelih predstav: Nuši-čevega »Narodnega poslanca« in Cankarjevega »Jakoba Rudo«, igralci pa so:	Jože Kovačič (William), Nika
Juvanova (Helen), Laci Cigoj (Paul). Anka Cigojeva (Rosemary), Janez Eržan (Philip) in Angelca Hlebcetova (Joyce). — Glasbo, ki jo je naštudiral Bojan Adamič, sta. izvajala J. Avguštinova in dr. M. Trost, načrt za ..oder in opremo pa je napravil Sreta Jovanovič.
V čem je bil uspeh uprizoritve? — Gledalci So delo razumeli in dogajanju napeto sledili ter kot še nikoli nagradili igralce s ploskanjem. Se več: med odmori ni bilo govora o vsakdanjih zadevah, predmet živahnega kramljanja je bila uprizoritev. Vse to more doseči le dobra režija in igra. zlasti ob drami te vrste. Brez napak seveda ni büo. Pri podrobni analizi bi se prav gotovo ustavili ob tem ali
onem režijskem, odrskem, tehničnem in govornem spodrsljaju. Toda podrobnosti nas tu ne zanimajo. Najvažnejše za nas je vprašanje, ali je Prešernovo gledališče, odkar je postalo poklicno, napredovalo ali je ostalo na pozicijah duhovne in materialne dediščine prejšnjega amaterskega ansambla, in kakšen je odnos lokalne kritike do njegovega dela. Lansko in letošnjo sezono je to gledališče dalo 11 premier. Od uprizoritve do uprizoritve je kazalo napredek, z »Jakobom Rudo« in zadnjo premiero pa je postavilo važne mejnike v svoji organski rasti. Ne mislim tu le predstave, temveč vse, kar se -znotraj gledališke zgradbe godi in se potem izlušči v obliki dogajanja na odru kot zrel sad vztrajnega dela. Hkrati z gledališčem je rasla tudi krajevna kritika. V začetku je büa je-cava, tudi nestvarna, dostikrat le kritika zaradi kritike, šele ob »Jakobu Rudi« se je znašla. Želeti bi bife, da bi se ogibala besedičenja in resno spremljala gledališko delo, zavedajoč se, kakšno družbeno funkcijo ima leta in da nima tradicije kakor Ljubljana in Maribor, da je torej še v mladostni fazi svojega razvoja, četudi žanje uspehe.	‘-C.
0 celjskem muzeju
Muzejska Btavba — nekdanja mestna grofija — je bila sezidana konec XVI. stoletja. V stavbi je posebno pomemben tako imenovani »Celjski strop«, ki je delo benečanske šole in je eden najlepših primerov baročnega iluzionističnega slikarstva na Slovenskem. Očistil in ponovno restavriral ga je pokojni akademski slikar Matej Stermen v letih 1926-27. Kvalitetne in nič manj zanimive so tudi baročne freske v ostalih dvoranah, ki so bile odkrite 1946. in 1947. leta. Odkril jih je sedanji ravnatelj muzeja Anton Stupica.
Muzej ima 8 razstavnih prostorov: arheološkega, 6 kulturno zgodovinskih-in NOB oddelek. Po dokončanih delih pa bo pridobil še tri razstavne prostore in lapidarij.
Arheološka zbirka celjskega muzeja je glede na veliko pomembnost Celja v prazgodovini in za časa Rimljanov vse preskromno zastopana. Prvi in glavni • rrok je v tem, da je bil celjski muzej nekaka »molzna krava« nemških in avstrijskih arheologov. Na tem mestu bi omenil Bachanbsko masko, od katere ima celjski muzej samo galva-noplastični odlitek, dočim je original na Dunaju. Tudi doslej najlepši najdeni mozaik je romal v tujino. Znana »Ger-manicova glava«, najdena v St. Juriju pri Celju, ima že celo zgodovino, odkar je bila odkopana. Tudi ta 'je sedaj pri nas samo v odlitku, medtem ko je original v Narodnem muzeju v Ljub-jjani.
Druga nesreča, ki je zadela celjski muzej, je bila zadnja svetovna vojna. Predmeti, ki so bili spravljeni v starem muzeju, so bili uničeni. Sem moramo prišteti tudi del najlepše paleolitske «zbirke v Sloveniji — Potočko
Celjski muzej
zijalko —, od katere je bil uničen ves osteološki material.
Toda kljub izgubi vseh teh predmetov, ki jih celjski muzej težko pogreša, ima še spomenike neprecenljive vrednosti za Celje in njegovo zgodovino. Pri tem ne smemo pozabiti celjskega lapidarija, ki ima bogate podatke za poznavanje življenja Celjanov v rimski dobi. Na več napisnih .kampih se omenja Celeja kot municipij, to je upravno središče za velik del tedanjega Norica. Zal je danes celjski lapidarij še nedostopen in nepregleden. Tak leži namreč zapuščen in zanemarjen na. dvorišču Glasbene šole. Z urejanjem celjskega lapidarija bo muzej začel prihodnje leto.
Poleg skrbi za razstavo predmetov, ki so že v muzeju, se pa muzejskemu delavcu nudijo tudi tekoča terenska dela. Ta dejavnost se pri nas posebno opaža po osvoboditvi. Mestni muzej je na lastno pobudo, čeprav z minimalnimi sredstvi, začel raziskovanje na Sadnikovem vrtu. Pri teh izkopavanjih je bil odkrit rimski tempelj. Lani so se v okviru muzeja vršila zaščitna izkopavanja v Celju na Prešernovi ul. 7. Odkriti sta bili dve rimski sta^i, starejša iz konca prvega stoletja nove dobe. Iz te periode so ohranjeni v ruševinah poleg temeljev zidov tudi manjši kosi stenske slikarije. Po uničenju te. stavbe so v 3. ali 4. stoletju. nove dobe na istem mestu postavili drugo stavbo, od katere so poleg temeljev in dela zidu odkriti tudi kosi stenske slikarije in mozaika. Ta stavba je imela tudi tako imenovani hipokaust, to je posebnost rimske zidarske tehnike, pri kateri se več sob kuri iz enega določenega prostora. Po umiku Rimljanov iz naših krajev, je bila na tem mestu postavljena še ena stavba, od katere se nam je' ohranilo del zidovja in več keramičnih izdelkov. Posebno lep je kos; na katerem je v reliefu upodobljen plastičen lev.
Zanimivo je tudi odkritje staroslovanskega grobišča v Gotovljah pri 2alcu. Na najdbo je opozoril mestni muzej stavbenik Jordan Vinko iz Go-tovelj. Do sedaj so bili odkriti trije skeleti, pri enem je bil najden tipičen staroslovanski lonček.
Poleg omenjenih del na področju arheologije pa ne smemo prezreti otvoritve spominskega oddelka NOB, ki je bil odprt za deseto obletnico ustanovitve OF. Z otvoritvijo novih' prostorov so se tudi obiski muzeja močno pomnožili. Medtem ko je predlanskim obiskalo muzej približno 5000 ljudi, jih je bilo lani že nad 8000.
BOL
u
M
E
T
N
0
S
T
N
1
Z
A
K
L
A
D
T
17. stoletje je doba tridesetletne vojne in vzpona zahodnih držav. Francije Anglije in Holandske. Likcvno-stilno je cas zgodnjega in visokega baroka, ki je kot zadnji siplošno-pomcimbn: evropskih zgodovinskih slogov izraz na novo utrjene svetovno cerkvene hierarhije. Zsrto z vsemi svojimi značilnostmi povsem obvladuje italijpmgke. avstrijske in španske ter nemške katoliške dežele. Povsod tod — in med tedanje avstrijske dežele moramo tudi šteti celotno slovensko ozemlje — po. stane barok prva ljudska umetnost. Saj srečujemo njegovo slikovito razgibano obliko enako v »visoki« dvorski umetnosti, kakor v kmečki umetni obrti, loi v njej živi še dolgo potem, ko drugod že zamre. Drugačen je položaj v Franciji, »le Grand Šiecle« njena literatura in dvornega blišča sončnega kralja se likovno izživlja predvsem v strožjem’klasicizmu. Drugačen je položaj tudi v reformiranih deželah severne Nizozemske 3n Anglije. z izjemo baročne ornamentike se nam tu v stavbarstvu bolj kažejo dediščine renesanse in skoznjo presevajoči spomini na gotiko. Holandska postavi nasproti arhitekturi podrejenemu, iluzionističnemu stenskemu in religioznemu oltarnemu slikasrtvu prvikrat v zgodovini enotno realistično tabelo, v dotlej še nevidni razsežnosti s prav presenetljivo doslednim' in specializiranim reševanjem posameznih tem. Južna Niiaozemekia. nekako današnja Belgija, se po odcepu od severnih provinc logično priključuje umetnostno dosledno baročnim deželam. Njeno slikarstvo, ki doseže v Rubensovem delu višek baročne vitalnosti sploh, pa gradi kljub vsem zdaj .jasno vidnim nasprotjem s severnim še vedno most. Medtem ko manj znameniti flamski mojstri tega časa močneje vežejo na sever, odigra najpomembnejši Rubensov učenec Van
Dyck važno vlogo v razvoju angleškega slikarstva. V deželi, ki je nudila kruh tolikim tujim umetnikom, postane najpomembnejši slikar za Holbeinom mlajšim in vpliva do velikih domačih portretistov 18. in še 19. stoletja.
Anthonis van Dyck se je polagoma vedno bolj osredotočil v reševanju par-tretme naloge. Ob sodobnem zapeto nepristopnem in kompozicijsko enostavnem španskem je ustvaril tip brezbrižno elegantnega im istočasno feminilno senzitivnega dvorskega portreta. ki mu v Zahodni Evropi sledi le še en važnejši:	enako bahati fci
teatralni, veličastno — paradni ä la Riguad. Podoba je nstala okoli 1631, še pred odhodom na angleški dvor. Celo postavni portret je pesta! od prvencev v prvi polovici 16. stoletja dalje za reprezentativne upodobitve aristokracije vedno bolj zaželen. Opremljajo ga tedaj običajni rekviziti, ki so se ohraniti v tej zvezi še dolgo: arhitekturno ozadje s stebrom ati pi~ 'astrcim, dopolnjeno s kulisasto krajino in prav tako zgolj dekorativno zaveso. Upodobljenec — princ Rupreht ven der Pfalz, sin »zimskega kralja« — je zanimiv za nas tudi kot zgodovinska osebnost. V svojem poznejšem življenju je bil eden prvih umetniških diletantov, ki so uporabljali novo gra. fično tehniko mezzotinto (Schabkumst). Ne le ta, cela vrsta novih načinov pestri bogato podobo grafike v 17, stoletju. Njen razvoj je ozko povezan s tabelnim slikarstvom: na eni strani v ujedankah najgenialnejšega. Rembrandta, na drugi — vsaj posredno — tudi v Rubensovem krogu s pravim štabom njegovih bejnrcrezcov — kopi&Sov, slednjič zopet direktno pri avtorju danes obravnavanega portreta. Van Dyck ustvari nekaj odličnih primerov portretne ujed arke ki je izven Holandske takrat še redka.	Se.
Z A PISKI
Arheološki muzej v Splitu, ki je pred kratkim slavil 130-letnico svojega obstoja, je v preteklem letu organiziral več važnih izkopavanj na- področju Dalmacije. Največ so izkopali v Danilu pri Šibeniku in v Vidu pri Metko viču.
'Raziskovanja v- Danilu so odkrila sledove neolitskega predzgodovinskega naselja. Poleg tega so našli ostanke hiš in keramike, veliko antično vilo z mozaiki, grobove in starohrvatsko nekropolo. :z česar, je mogoče dogngtd kulturno kontinuiteto od predzgodovinske dobe do prihoda. Hrvatov v -te kraje. Od ostalih najdb so najpomembnejši spomeniki iz ilirske dobe.
V	Vidu pri Metkoviću so našli ploščo, na kateri sta upodobljena Kastor in Po-'luks, mozaik, ki je bil del antične hiše iz prvega ali drugega stoletja našega štetja, dalje marmorno ploščo z imenom nekega vladarja, denar iz tretjega in četrtega stoletja in drugo.
V	Solinu pri Splitu so odkrili kip Atene in v Splitu. na prostoru Diokleciano-ve palače, -rimsko stelio (nagrobno ploščo) ter poenoantičen • kapitel.
' Letos bodo nadaljevali z raziskova. njem v Danilu,
Švedi so v filmskem .svetu precej znani, saj so dali filmu nekaj najslavnejših igralk, od Grete Garbo in Žarah Leander preko Kristine Söderbaum do danes slavne Ingrid Bergman. Njihovi domači filmi pa niso imeli posebnega uspeha, če izvzamemo film »Gosta Berlimg« v katerem je, igrala Garbo. Pred kratkim je' Nemčijo navdušil švedski film, ki ga po svetu drugod poznajo že daljši čas. v Nemčijo po je našel pot šele zdaj. Gre za film. z naslovom »Veselju« (»An die Freude« — po Beethovnovi deveti simfoniji).
Film »Veselju« Je režiral Ingmar Berg-man, čigar delo primerja nemška film-Sca.. kritika z delom Italijanskih realističnih režiserjev Rosšelinija im De Sic-ce. Bergman ni v nikakl zvezi z igralko I. Bergman, temveč; sin pastorja iz Stockholma Na. veliko očetovo žalost je šel h gledališču in postal najprej eden vodilnih švedskih gledaliških ljudi in nato najboljši švedski filmski režiser. *
Film »Veselju« je zgodba dveh zakoncev. Mož je igralec v orkestru ln žena je bila do poroke tudi. Ze pred poroko sta oba doživela težke duševne boje in pretrese. Zakon sam ju postavlja pred nove težave in njuni medsebojni ter notranji boji so glavna vsebina filma. Iz tradicije Ibsena in Strindberga raste v tem filmu psihološka drama dveh ljudi, očiščena grobosti naturalizma,. pa tudi brez vsakega, zlaganega lirizma in patetičnosti. Ves film je stvaren in to se igrajte tudi v prizorišču: posneti sta pravzaprav samo dve okolji, - stanovanje za-
koncev in koncertne dvorana pri vajah. Glavni vlogi igrata Maj—Brit Niison (žena) in Stig Olin. Nemška kritika, ki jo imamo pri rokah, ne more prehvaliti odlik igranja, režije, lepote posnetkov, diajoga, komponiranja prizorov, izdelavo detajlov itd Nam. ki filma nismo videli, kajpada to ne more povedati dosti.
In ob tem si . človek zastavlja staro vprašanje, ali bomo počasi prišli tako daleč, da bomo brez desetletne zamude videli vsaj del tistih novih filmov, ki so si osvojili svetovno javnost in dobili mednarodno priznanje? Spet in spet beremo po tujih ali tudi po domačih listih poročila o izvrstnih filmih, ki jih nismo videli in tudi ne moremo upati, da jih bomo. Pred vojno nismo videli vsega, lahko pa trdimo, da je vendarle prihajal k nam precejšen del dobrih filmov, posebno francoskih. Koliko vidimo tega danes? Pred meseci se je začela debata o tem, pa je spet vse zaspalo in utihnilo.. Ali bi ne bila zraven mnogih reorganizacij na boljše mogoča še ena, ki bi omogočila boljšo izbiro in nakup boljših filmov?
V zagrebškem Vjesniku z dne 13. t. m. beremo pod naslovom »Kekec — zelo dober domač film« povoljno oceno našega filma za mladino, ki jo je napisal Slavko Goldstein. Pisec meni, da je film kljub znanim pomanjkljivostim v celoti dosegel svoj namen in da se uvršča med pomembne uspehe mlade jugoslovanske kinematografije. Posebej poudarja, da je bil film posnet v kratkem času šestih mesecev in da je bil več kot dvakrat ceneiši od vseh drugih domačih filmov, ki so bili izdelani v preteklem letu. Slavko Goldstein zaključuje: »Zato bodo ta film vsi gledalci toplo pozdravili. Za mlade gledalce bo »Kekec« pomenil radostno doživetje, za naše filmske delavce bi po mnogih svojih lastnostih mo. ral pomeniti kažipot, a za vse nas, ki od naše kinematografije pričakujemo vse pomembnejših del, pomeni film »Kekec» prijetno ohrabritev.«
Znameniti britanski dramski pisatelj Pristlev je Jail izključen iz izvršnega odbora londonskega gledališča »Unity«, ki pripada klubu napredne organizacije britanskih gledaliških delavcev.
v sklepu ki ga je spričo tega izdal ^zvršni odbor, je poudarjeno, da je Pnstley s svojimi članki v časc-pisju. s katerimi je napadal laburistično gibanje, poteptal temeljna načela, na katerih slon; gledališka umetniška skupi-P3- F »Unity« klubu. Pristley je pred ÄTatkiim objavil več člankov v ameriškem časopisu »Colliers« in v britanskem konservativnem časopisu »Daily Mail«, v. katenh je napadaš laburistično gibanja.
Mednarodne tekme smučarjev v Garmiscbu
O otvoritvenih prireditvah n« mednarodnem smučarskem tednu v Garmisch-PartenkiTChnu smo na kratko že pono-čali. Objavljamo še nekatere podrobnosti, ki bodo zanimale naše braice.
MULEJ PETI V SMUKU
Včeraj so se številni tekmoval cd pomerili v smuku Proga je bila dolga 4500 metrov z 2000 m višinske razlike. Zmagal je Haider (Avstrija) s časom 3:38,6, kar je za 8.5 sekunde boljši čas, kakor ga je dosegel lani zmagovalec na istem tekmovanju Izmed Jugoslovanov se Je Mulej uvrstil na peto mesto s časom 3:45,0.
NASI V SLALOMU DOBRI
V	slalomu za kombinacijo so nastopili alpski smučarji Nemčije, Avstrije, Italije m Jugoslavije. Proga je bila dolga 500 m un js imela 200 m višinske razlike z 32 vrsticami. Zmaga«! je Nemec Ober-mül'ler s časom 126 sekund, naši tekmovalci pa su se razvrstili takole: šesti Stefe 130.2, deseti Cvenkelj 130,9, dvajseti Mulej 137,1, triindvajseti Magušair 141,4. Mulej in Magušar sta med vožnjo padla.
CVENKELJ DVANAJSTI
V	VELESLALOMU
Prejšnji dan je bilo tekmovanje v veleslalomu na 1300 m dolgi progi. Nastopili 90 Italijani. Francozi, Nemci in Jugoslovani Zmagal je Italijan Gartner v času 1:51,9. Med našimi tekmovalci je bil najboljši Cvenkelj, ki je zasedel dvanajsto mesto s časom 1:59,6. Mulej je bil trinajsti s časom 2:00,0, Stefe 22. s časom 2:05.8, Magušar pa je odstopil. Nastopilo je 43 tekmovalcev.
ZALOKAR IN LANGUS ZBOLELA
Iz Gai misch - Partenkirchna poročajo, da sta zbolela naša skakalca Zalokar in Langus, za katera pravijo, da v nedeljo najbrž ne bosta mogla nastopiti na tekmovanju v skokih.
V	KLASIČNI KOMBINACIJI
JE ZMAGAL BOECK
V	petek so bili na mali olimpijski skakalnici skoki za klasično kombinacijo. Pivo mesto je zasedel Nemec Bock z 215.6 točke pred svojima rojakoma Hau-serjem 291,2 in Windischem 201,1. Prvo mesto v klasični kombinaciji je osvojil Bock, drug: pa je bil Hauser. Oba bosta •lana nemške državne reprezentance za olimpijske igre v Oslu.
( Dnevne vesti
Mala bi velika olimpijska skakalnica v Garmisch-Partenklrchnu ZAČETEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA V SMUČANJU ZA MLADINO
V tekih so prev ludovati Slovenci
Na Jahorlnd se Je v petek začeflo tekmovanje za mladinsko državno prvenstvo v smučanju. Sodeluje 72 tekmovalcev in 11 tekmovalk iz 22 društev. Najštevilnejše zastopstvo je na prvenstvo poslala Slovenija, in sicer 39 mladincev in 7 miadink Bosno in Hercegovino zastopa 13 tekmovalcev im 1 tekmovalka, Hrvatsko 10 mladincev in 3 mladinke, Srbijo pa 10 mladim cev."
Prvi dan Je bilo tekmovanje v tekih V skupini mlajših mladincev je v teku na 6 km zmaga-l predstavnik Bosne in Hercegovine Miroslav BlaževiČ s časom 36:29. Drugo mesto je zasedel Blejčan Sekne s časom 40:10, tretji pa je prišel na cilj' Sarajevčan Ježič s časom 40:20.
Starejši mladinci so tekmovali na 12 km. V hudi konkurenci je prvi pi 'šel na dlj Slovenec Goričmifk s časom 1:00,7, drugi'je bil Kalan s časom 1:03.11. tretje in četrto mesto delita Brezovšek in Me-žan s časom 1.04.58, peti pa je priše na cilj lanski državni prvak Vodnov.
V teku mladink na 4 km so nastopile samo štiri slovenske tekmovali-e. Zma-
Danes prvenstvo v hokeju
Sneg .in jug zadnjih dni sta preprečila tekmovanje za državno prvenstvo v hokeju, ki naj bi še začelo pretekli petek. Vremenske razmere so se zda-j toliko izboljšale. da organizatorji upajo izvesti Ietočnje prvenstvo v Ljubljani. Vodstvo tekmovanja je v sporazumu z zastopniki klubov sklenilo, da se tekme odigrajo pod C ek movim gradom v Ljubljani. Ljubitelji hokeja bodo nedvomno veseli te vesti, saj bodo lahko videli res zani-m 1 ve tekme.
Spore a je nekoliko spremenjen, vendar le glede časa odi gran ja tekem. Namesto popoldne, ko je vreme negotovo, bo ena tekma vsak dan dopoldne ob devetih. Današn.i nasprotniki bodo: ob 9 partizan - Mladost,, ob 20 Za'greb : Ljubljana. — Jutri bodo igra-li ob 9 Partizan : Zagreb, ob 20 pa Mladost : Ljubljana. Torkov spored bomo še objavili Vstopnice so po 50 in 30 din na drsališču.
Redek športni .jubilej
Na letošnjem državnem prvenstvu v hokeju n*a ledu bodo praznovali igralci bivše »Ilirije« dvajsetletnico svojega športnega delovanja, in sicer Luce Žitnik kot član »Partizana« ter Eržen, dr. Gogala. Aljančič in Pavletič kot pred stavil jxi špovtseua. društva »Ljubljana«. Kdorkoli se j e."kdaj pri nas zanimal za hokej na ledu. pozna vsa ta imena in ve. da so vsi še vedno med najboljšimi aktivnimi i g ra»’, d hokeja v državi.
Ko so pred 20 leti Iliri jami sestavljali svoje prvo hokejsko moštvo, gotovo nobeden od teh mladih fantov ni mislil, da bo čez dve desetletji še vedno sproščeno hiitcl za »pučkom" in aktivno igral na na j tež 7 h tekmah doma in v tujini. V številnih srečanjih na ledeni plošči so se preobračali v najkritičnejših situacijah. ko so gledalci že mislih, da jim manjka vsak pol glave, vendar so še danes nadvse zdravi in čili in nikakor
ne morejo datđ slovesa pailici in »pucku«. Priznati moramo, da je hokej eden redkih športov, ki je cela desetletja privlečen za igralca tudd v zrela dobi.
Danes z zadovoljstvom lahko ugotovimo velik napredek hokeja pri nas. zlasti v industrijskih središčih. Gregorčič na Jesenicah ima n- pr. kair šest moštev. Kladivar v Celju je pokazal prav lep napredek, tudri Tržič, Brežice in ne nazadnje Maribor obetajo slovenskemu hokeju velik razvoj. Prav naši jubilanti pa so tisti, ki so kot pionirji te športne panoge dala vso pobudo za razvoj hokeja in zato zaslužijo naše posebno priznanje. Prepričani srno. da jim bomo lahko čestitali tudi k njihovemu, srebrnemu jubileju aktivnega dela v športu.
gala je Černetova iz G »rij s časom 30:28 pred Trkuiljo in Plemljevo .
in. KOROŠKI SMUČARSKI TEDEN V ČRNI
Pokat je ostal v Guštanju
V	okviru HI. koroškega smučarskega tedna v Orni se je včeraj začelo tekmovanje med rudarji iz Zgornje Mežiške doline in telezarji iz Guštamja. -' Tekmovanje velja za prehodni pokai,- ki so ga poklonili mežiški , rudarji.. .
Proga za smuk je bila dolga 1500 m z 280 m višinske razlike, proga za: šla lom pa 400 m f 120 m višinske razliko in 24 vrati. Zmagaj je Guštanj, ki je že tretjič osvojil pokal. Najboljši tekmovalec v smuku In slalomu Je bil član ' Guštanj a Kamnik.	*
Zmagovrno moštvo 2e!ezar (Kamnik, Potočnik, Ošlak, Kotnik) je osvojilo 44.22 točke, rudarji (Hudnik. Medved, Stanta, A. Medved) pa 47.06 točke.
Avstrijsko prvenstvo v smučanju	........
V	Semmeringu se -je zaČelp.Jekmova-nje za prvenstvo Avstrije v smučanju. V veleslalomu je pri moških zmaga«! Pravda s časom 1:09,9 pred Schöpfern 1:10.3, Spissotm in Modtenrerjem 1:10,6. pri ženskah pa Romova 1:16.4 pred * Severjevo 1:17.4 in Schuh-Proxaufovo 1:19.1. V t€«ku na 18 km je bi'l prvi Schneeberger s časom 57:13 pred Ederjem . 59:02 in.Kri-schanom .59:14. Edina tekmovalka Kla-demsky je startala skupaj z jümbrji In je na progi 8 km dosegla osmo mesto s časom 35:44. V smuku je bifl pnri moških prv’ Movterer s časom 1:59.9 pred Oberreignerjem 2:00.6 in Spissom :2:00.8; pri tekmovanju sta se poškodovala Prav^ da in Schöpf. V skokih za klasično komT bimacijo je zmagal Eden pred Sčhifžner-jem in Eairacherjem.
Nogomet na stadionu v Šiški
Trešnjevka - Železničar
Mladi nogometaši ljubljanskega Železničarja se bodo v novi sezoni danes prvič predstavili domačemu občinstvu. Sadove syojega sistematičnega treninga, ki ga i majo že več tednov, bodo Ljubljančani po-kaizali popoldne v prijateljskem dvoboju s prvakom zagrebške podzveze Treš-njeyko.
Tekma, Id 'ste' začhe 'bb T4.3Sy fta stadionu v Šiški, bo- na očiščenem igrišču ih v vsakem vremenu. Za vse gledalce bo dovolj prostora na tribuni.
V dneh od 16. do 25. februarja bo v Viareggiu (Italija) hkrati z nogometnim turnirjem mednarodno košarkarsko tekmovanje, na katerega je organizacijski odbor povabil 10 najboljših evropskih in izvenevrop9kih moštev. Ameriko bo zastopalo moštvo ameriške vojske v Evropi in pa slovito moštvo »Tiger«. Za Italijo bo igrala »Gira«. ki je zmagala na lanskem tekmovanju. .
ŠPORTNE ZANIMIVOSTI V KRATKEM
Naši reprezentantki v košarki Horvatovo in Br.geMinsrerjevo (obe Proleter Zr.) je povabil Wiener Sportklub na
Dunaj, kjer naj bi igrali tri mesece v n j egov: n vrstah. Namen povabila je ta. da bi se Dunajčanke naučile in spoznale
igro naših igralk.
Znani plavalec Maroje Miloslavič deli
pr poročilu 'Riječkega lista« usod'' mnogih emigrantov, ki so nepremišljeno zapu oh li našo državo. Iz Belgije, kjer je zadnji čas živel, je moral na delo v Kanado
Na mednarodnem teniškem turnirju v
Adelaid: (Avstralija) so ameriški igralci
V Colju tekmujejo umetni drsalci
Včeraj, se je na drsališču v Mestnem parku v Celju začelo tekmovanje za prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju. Poleg tekmovalcev SD Ljubljane je prišlo na prvenstvo še šest mladincev z Jesenic. Prvi dan so tekmovali v obveznih likih. Med člani je nastopa«! edini tekmovalec Marko La jo vic, pri članicah pa je poleg Palimetove tekmovala še Kav-škova. Med 14 juniorkami so se najuspešneje uveljavile Dežmanova, Ga lova in Fajdigova. V skupini jumorjev nastopa šest tekmovalcev.
Ledna ploskev zaradi novozapadlega snFga ni' najboljša, vendar je led dovolj trd. Danes bo prvenstvo končano s tekmovanjem v prostem drsanju.
Danes skikjoring s konji
Danes bo v Ljubljani priljubljena Športna prireditev — skjöring s konji. Sodelujejo Slani »Partizana«, Ljudske milice in TD »Bežigrad«. Start bo pri Gasilskem domu v Šiški, cilj pa pred gimnazijo v Zgornji Šiški. Pričetek ob 15. — Gledalci vabljeni-
ma Davisov pokal spet doživeli neuspeh. Finalista tega turnirja sta Avstralca Sedgmam m Mc Gregor, ki sta z lahkoto odpravila svoja nasprotnika. Mc Gregor je premaga' najboljšega Američana Sa-vitta 6:4. 6-4. 3:6, 6:4.
ZDA premagale Francijo v hokeju na ledu. Hokejsko moštvo ZDA, ki bo prihodnji mesec sodelovalo na olimpijskem turnirju v Os'u, Je premagalo v Parizu Francijo v hdkeju na ledu 5:4 (0:2. 2:2. 3:0). To je bila prva tekma turnirja, na katerem sodelujejo razen moštev ZDA in Francije tudi reprezentanci Kanade m Britanije.
Češkoslovaški hokejisti na ledu se že dlje časa marljivo pripravljajo za nastop na zimskih olimpijskih igrah v Oslu. Na skupnem treningu Je nad 70 kandidatov, med katerimi pa nd več tistih Slavinih Igralcev, ki so priborili CSR leta 1949 naslov svetovnega prvaka, Nekaj bivših Igralcev Je ali v zaporu oziroma na prisilnem delu. ostali pa žive kot emigranti v tujini. Reprezentanco, ki bo sodelovala v Oslu. bodo izbrali predvsem po »politični« zavednosti posameznih članov.
košarkarji Železničarja V ITALIJI
Visoka »maga v TPirencah
poročali smo že. da so košarkarji ljubljanskega Železničarja pred dnevi odpotovali v Italijo, kjer bodo odigrali več prijateljskih tekem.
Prvi nastop Železničarja se je končal z njegovo visoko zmago. Ljubljančani so premagali reprezentanco univerze v Firencah z rezultatom 87 : 44 (40:24). Najuspešnejši igralec je bil Amen, ki Je dal 30 košev.
— Glavo hitro v sneg, ker ija še ne znam izogibati!

Ljubitelji nogometa bodo imeli v torek spet priložnost videti zagrebške nogometaše v Ljubljani'. Vodstvu Železničarju je uspelo povabiti-v goste člana I. lige Borca,- ki je znan po svoji tehnično dovršeni Igri..
Kaznovani nogometaši -Šibenika in'JRudärja^ J/~!7
NfS '"kvajifujacioski. nogometni tekmi zä vstop 'v IT. zvezno Hgo med Rudarjem in Šebenikom v Trbovljah je sodniät-Gvardjančič.-izključil .iz igre štiri Igralce zaradi nešportnega vedenja. Disciplinsko sod:šče pri Nogometni zvezi Jugoslavije je na svoji seji strogo kaznovalo krivce, nereda Erak, Kalšan in Tamhača (vsi Šibenik) so kaznovani s štirimi mesec: prepovedi igranja. Koncilja (Rudar) pa s tremi meseci prepovedi igranja. Balti-nica (šitoentk) je v disciplinskem postop-
ku.	ker je zmerjal glavnega in stranskega sodnika z nekulturnimi izrazi.
Bab
Ljubljanski brzoturnir
Brzopotezno prvenstvo Ljubljane za mesec januar »e je prav taiko kot >v zadnjih mesecih preteklega leta začelo s pre dtek mo va n j e«m, katerega se je udeležilo le majhno število ljubljanskih šahovskih e«not. Klubska brzopotezna prvenr stva za mesec januar sp izvedli ie LUŠK, Triglav in Krim Na prvenstvu LUSK je biilo 25 igralcev im je v finalu zmagal kot gost član Triglava Trampuž, v., pol-fjmalmi turnir pa so se uveljavili’ Luskovci: Grosek. Ribarič, Zabukovec, Štruc im Zdravko Gabrovšek. — Brzopotezno prvenstvo Triglava je zbralo 12 tekmovalcev, med katerimi je zmagal im postal prvak društva za jamuar -klubov predsednik Jože Šiška, za polfinale pa so se kvalificirali Hren, Cuderman, Vošpernik, Franček Brglez in Požar. Klubsko 'prvenstvo Krima je bilo dos-lej najštevilnejše, saj je na n.,em sodelovalo 20 gostov im klubskih člamov Zmagal Je Člam LUSK Grosek pred Triglavamom- Trampužem, medtem ko so se v polfinale uveljavili Krimovci: inž. Erno Petrič, Kržim, Stupica, Miuoš Vrhovec im Jordan Tomšič. Gd 15 upravičencev se je polfinalnega brzo turnir ja udeležilo samo 13. V finalni turnir so se uveljavili Grosek (LUŠK) 9, Vošpemik (Triglav) 8 im ppl, Ribarič (LUŠK) im Mirtoš Vrhovec (Krim) po 8. Zdravko Gabrovšek (LUŠK) 7, Stupica (Krim) 6 im pol ter Brglez im Cuderman (oba Triglav) po 6 točk.
V finalnem brzo-turnirju, ki bo v torek 29. t. m v prostorih* Triglava, bodo torej sodelovali naslednji igralci: Krivec/Stavko Vrhovec, Sivec, Grosek. - Ribarič im Zdravko Gabrovšek (vsi LUSK), Slika, Kočeva-r, Vošpernik, Brglez im Cuderman (vsi Triglav), prof Gabrovšek, imž. Slokan, Miloš. Vrhovec in Stupica (vsä Krim) ter Kumelj (Jugopetrol). Kakor vidimo, ima najštevilnejše zastopstvo tokrat LUSK im mu bodo zato Triglavami težko mogli odvzeti v decembru priborjeni prehodni poka>l. Luškovcem "bi mogli biti nevarni le Krimovci, seveda Če Jim bo uspelo pritegniti k tekmovanju več njihovih mojstrov.	V. G.
Obvestilo naročnikom inozemskih tehničnih strokovnih revij
Redakcija' teh n i čno - ekonomskega glasila .Nova proizvodnja« je leta .1951 po želji gospodarskih ustanov in . podjetij naprosila uredništva mnogih inozemskih tehničnih strokovnih revti) za zamenjavo. Akcija Je bila v mnogih primerih uspešna. Ker .Nova proizvodnja« nima primernih prostorov za svojo knjižnico in da bi bile inozemske tehnične revije čimbolj izkoriščene, je vse za zamenjavo dobljene inozemske revije izročila centralni tehnični knjižnici v Ljubljani (Knafljeva ul. 18). kjer so na razpolago vsem, k! se zanje zanimajo. Bibliografijo vseh inozemskih tehničnih strokovnih revtzj, kt prihajajo v LR Slovenijo, objavlja uredništvo sproti v vsaki Številki svojega glasila «Nova proizvodnja«.
Ali ste že naročnik ponedeljske izdaje »Slovenskega poročevalca«, ki prinaša mnogo novic in zanimivosti?
Mesečna naročnina 20 dini
Izdajat Tiskovni konzorcij OF Slovenije. Direktor konzorcija Rudi Jan« huba. • Glavni tn odgovorni urednik Sergej Vošnjak. - Uredništvo In upra. var Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 55-22 do 55-26. • Oglasni oddelek Ljubljana, Selenburgova ulica 5, tel 39-96, za ljubljanske naročnike 24-63. ta zunanje naročnike 38-32. — Poštni predal številka 29. Tekoči račun NB 601-99321-0. Mesečna naročnina 140 din. Poštnina plačana v gotovini. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca«,
KOLEDAR
Nedelja, 27. januarja: Janez,. Sava. Ponedeljek,' 6. januarja: DraguS, Julijan.
SPOMINSKI DNEVI
27. I. 1235. — Umrl v Trnovem sv. Sava-
-	Rastko, -začetnik srbske književnosti in . ustanovitelj neodvisne srbske cerkve.
27. L 1756. — Rojen skladatelj Mozart.
27.T. 1826. —'Rojen ruski pisatelj Mihajlo Jefgrafovič Saitikov-Sčedrin.
27. I. 1901. — Umrl v Milanu skladatelj Giuseppe Verdi.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA . Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva c. 20, telefon 50-81: sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. ure do ponedeljka,do 6. ure zjutraj: nočna dežurna služba vsak dan od 20 do 6. ure zjutraj.
Celje, 27. januarja:	dr. Josip Čerin,
Cankarjeva ulica 9, telefon 219 — od sobote opoldne do ponedeljka da 8. ure zjutraj.
. *
Uprava »Slovenskega poročevalca in »Ljubljanskega dnevnika« se je preselila v ČOPOVO ULICO 54-111 (bivša Prešernova ulica)
Oglasni in naročninski oddelki poslujejo kot doslej v Selbnburgovi ul. 3 in 5.
Prošnja. Ker Je zapadlo zadnje dni precej snega, ki je onemogočil našim pticam-pevkam. da bi si mogie še vnaprej poiskati zadostne hrane v prosti naravi, pozivamo naše bralce, naj natrosijo v krmilnice in druge,, ptičkam dostopne sune kotičke primerno pičo, da nam ostanejo do spomladi žive brez večjega pomanjkanja, ko nas bodo spet razveseljevale s svojim ljubkim petjem in se nam izkazale tudi koristne z uničevanjem različne golazni in mrčesa.	^ .*»
Glasbena šola — Ljubljana in. Moste se je preselila iz dosedanjih prostorov na SmartihsKi cesti v nove prostore Ob Ljubljanici 29 (v prostore KLOj...Spie-jemni izpiti novih gojencev za II. polletje bodo 30. januarja 1952. Tiskovine in informacije se dobijo v pisarni. šole.
Izpitna komisija za gradbeno stroko pri Svetu za gradbene in komunalne zadeve sporoča, aa sta redna izpitna termina v letu 1952 v marcu In novembru. Prijave za prvi termin je poslati do 20. februarja 1952. Izpitni programi so na razpolago pri Svetu.	69B-n
V soboto 26. januarja sta se poročila tov. ing. 'Milivoj Šircelj, iz Ajdovščine in tov. Vida Gruč iz Ljuoljane. «- Iskreno čestitamo!,
Alpinisti univerze! V torek, 29. Januarja ho na Univerzi, soba št. 77, ob 19 važen organizacijski sestanek. Udeležba za dame obvezna. — Načelnik.	692-n
Zlato poroko slavita danes v krogu svojih domačih na Mali Lašni pri Lukovici zvesta zakonca Tomaž in Ivana Klopčič, po domače Jernejevčeva. Se mnogo zadovoljnih leti	699-n
Občni zbor Prirodoslovnega društva bo v ponedeljek, 28.' januarja ob 17 v balkonski dvorani na univerzi. Vabljeni vsi Člani.	681-n
Občni zbor profesorske Samopomoči bo v nedeljo,-3. februarja ob 10. na I. gimnaziji: — Odbor.	69l-n
Telovadno drušbvo Ljubljana - Vič ima svoj redni letni Občni zbor v sredo 30. januarja ob 19.30 v domu na Viču. Za člane udeležba obvezna, prijatelji vabljeni.	693-n
Sindikalna podružnica štev. 9 »Pletlije-šivilje« obvešča članstvo, da bo občni zbor 31. t. m. ob 19 v Križevniški ulici. — Odbor.	718-n
Mestna obrtna zbornica Ljubljana sprejema prijave za moški ih ženski «krojili tečaj do Jfc januarja.	•	692-n
-.Sindikalna podružnica krojačev..in .mo-riistk št. 8_ obyešča vse dane,L'da bo občni Ib or So: 'januarja (sie&ajob poJOsnVh1 v
-Delavskem domu:'Obravnavalo še bo g le-: de letnih objav. Važnoj — Odbor.- 683-n Cenjenim strankam sporočam, da sem še preselil s svojo' čevljarsko delavnico Tz Tyrševe 13 (bivše dvorišče Figovca) na TyrSevo 43. Izdelujem in popravljam vseh vrst obutev. Za nadaljnjo naklonjenost se priporoča Anton Amšek, čevljar. Tyrševa cesta 43 .	694-n
cenjene odjemalce naprošamo, da člm-prej dvignejo popravljene predmete. Precizna mehanika, Ljubljana, Gradišče številka 10.......... .	720-n
GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja. 27. jan. ob 14.30: Beaumarchais: «Seviljski brivec«. Izven ih ža podeželje.
ob 20: Hslung: »Gospa Biserna reka«
Izven.
Torek, 29. Jan. ob 20: Hsiung: »Gospa Biserna reka«. Red E.
Sreda,- 30. jan. ob 20: Hsiung: »Gospa Biserna reka«. Red H.
OPEKA
Nedelja, 27. jan. ob 20: D'Albert: »Nižava-«. Premiera.
Torek, 29. jan. ob 20: Polič: »Deseti brat«. Abomna red C.
Sreda, 30. jan. ob 20:- D'AJbert: »Nižava«. I. repriza..
MESTNO.GLEDALIŠČE LJUBLJANA (bivša Frančiškanska pasaža)
Nedelja, 27 jan. ob 15: K. Brenkova: »Mačeha In pastorka«.
ob 20: D. Gervais: »Za stanovanje gre« Ponedeljek, 28. jan. ob 10: K. Brenkova: »Mačeha in pastorka«.
' ob 20: D. Gervais: .Za stanovanje gre«.
Prodaja vstopnic od 10.30 do 12.30 ln od 15. do 17.
Šentjakobsko gledališče,
LJUBLJANA, MESTNI DOM
Nedelja. 27 jan ob 15: Hopwood: »Skandal pri Bartlettovih«. Veseloigra v treh dejanjih. Popoldanska predstave. Izven, ob 2u: Rosseger Hamik: .Vesela božja pot«. Repriza Izven.
Sreda, 3o! jan. ob 20: Rosseger - Hamik: »Veseia božja pot«. Red sreda.
Prodaja vstbpmc od 10—12 m od 15—17 ter eno uro pred predstavo pri blagajni v Mestnem domu.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke — Resljeva cesta štev. 28
(poleg plinarne)
Nedelja. 27. jan. ob 11: Karsch-Pengov: »Težave Peteršiljčkove mame«. Ponedeljek, 28. jan.: Zaprto.
Marionete — Šentjakobski trg Nedelja, 27. Jan. ob 17.30: Malik: »Žogica Marogica«.
Ponedeljek, 28. jan.: Zaprto.
Prodaja' vstopnic dnevno od 11—12.30 v Frančiškanski pasaži.
DOM ŽELEZNIČARJEV Masarykova cesta štev. 1 Nedelja, 27. jah. ob l6: »Pesem s ceste«. Igra s petjem in godbo. — Prodaja vstopnic v Soboto ln nedeljo.
SKUD TINE ROŽANC, LJUBLJANA gostuje v fizkulturnem domu v Litiji« Nedelja, 27. jan« ob 19: Scbönthal: »Ugrabljene Sablnke«.	645-n
AKADEMIJA ZA IGRALSKO
-	UMETNOST	u
bo ob zaključku zimskega semestra priredil* svojo prvo javno produkcijo v ponedeljek 28. januarja ob 20 v Drami, — Tretji letnik dramske Igre (razred Mire Danilove) bo iz, svojega študija prikazal izbrane odlomke iz Mollčrovih del, lit sicer lz Tartuffa; tz Ljudomrznika . ter enodejanko Smešne precioze. — Prodaja vstopnic (znižane dramske cene) pri oper-' .ni blagajni.	690-n
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE, KRANJ
Nedelja, 29. Jan. ob 16: Priestley: »Od raja pa dö. danes». Izven.
Torek, 29. jan, ob 20: Priestley: »Od raja pa do danes« Red Torek ln Izven. Petek. 1 febr. ob 20: Dumas ml.: »Dama s kamelijami«. Izven Nedelja, 3. febr. ob 16: Dumas ml.: »Dama ■ kamelijami,. Izven,	695-n
MESTNO GLEDALIŠČE, CELJE
Nedelja, 27. jan ob 15: Ksave: Meško: »Pri Hrastovih«. Drama v treh dejanjih Gostovanje- v Topolščiči.
Četrtek, 31. jan. ob 30: Marcel Acnard »Življenje je lepo«. Optimistična komedija v treh dejanjih. Premiera. Abonma Petek, 1. febr.: ob 2U. Marcel Achard »Življenje je lepo« Optimistična- komedija v. treh dejanjih Prva. repriza Abonma.
Nedelja, i febr ob 15.30: Marcel Achard: »Življenje je lepo« Optimistična komedija v treh dejanjih. Izven,
Nedelja, 3. febr. ob 20: Marcel Achard. »Življenje je lepo«. Optimistična komedija v treh dejanjih. Izven.
Prodaja vstopnic od torka 29 januarja dalje dnevno od 16—18 ln dve uri pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni.	715-n
KONCERTI
Tenorist Richard Lewis, član opere Co-vent-Garden v Londonu, koncertira v sredo ob 20.15 v Filharmoniji. Pri klavirju Pavel Sivic.	726-n
8. abonmajski koncert bo 1., 4. in 5. februarja v Filharmoniji in ne v Unionu. Abonente abonmajev A in B prosimo, da dvigneje na podlagi abonmajske izkaznice odgovarjajoče brezplačne vstopnice za enega od treh predvidenih koncertov do vključno 31. januarja v Koncertni poslovalnici (Filharmonija). Pojasnilo tega ukrepa sledi.	726-n
PREDAVANJA
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V torek 29. jan. bo ob: 20 predaval v Domu sindikatov. Miklošičeva. cesta univ, prof .dr Božidar Lavrič: »O pomenu poškodb v socializmu«. Predavanje bodo dopolnjevali film in barvni diapozitivi.
RADIO
sPoked za nedeljo
Poročila ob 8.00, 12.30, is.00. 19.00- in 22.09.
—	8.20 Zeleh ste — pos.ušajtei 8.30 D« bi biva lepe ura . (spored Koroških pesmi) 15-3U ing Franjo Poročnik; Kako smo preskrbljeni s semenom- . 18.00 Josip Jurčič: Deseti brat (radijska igra — ponovitev). 17 15 Naše domače za pies ih razvedrilo 18.01) Pismo Jožetu Dioomču v Argentino 1915 Zabavna giasba. 19.30 Eugen d-Alberl: Nižava, opera v dven dejanjih (prenos iz ljubljanskega opernega gledališča) — vmes v prvem odmoru Športna poročila 22.15 Pregied sporeda za naslednji dan. 23.00—28.30 na.. va.p 327.1 m g.asaena oddaja Radia Jugosia-vija za inozemstvo 24.00 Zaključek.
KINO
LJUBLJANA — KINO »UNION«: ameriški barvnf film; »Irena Forsyte«- Tednik. Pieustave ob 14, 16.15, rs.30 in 21. Od 10 dopoidne matineja »Irena Forsyte«. Proudja za ma-imejo od 9 daije. KINO »MOSKVA«: angleški film: »Lady Hamilton«. Tednik. Predstave ob lb. 18.15 m 20.30. Od 10 dopoiane matineja »Lady Hamilton«. Prooaja za matinejo oa o dalje.
KINO »SLOGA«: angleški film: »Zasebno življenje Henrika Vlil«. Tednik. Predstave ob 15, 16, 19 m 21. Od 10 dopoidne matineja »Zasebno življenje Henrika Vlil.« Prodaja vstopnic Od 9—11 ter od od 14 dalje.
KINO »TurGLAV«: ameriški film: »Dama v Hermelinu«. Tednik. Predstave ob ib, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 15 dalje.-	=
KINO »BISU.A«: angleški Ulm: .»Lady Hamilton«. Br$z žurnala. Predstave ob 16. 18 in 20
CELJE — KINO »METROPOL«: angleški film: »Zasebno življenje Hčarika VIII,«. Tednik.
•KINO »DOM«'r ameriški' ffliril ' »Draga"
-	Ruth«, Tednik.»" «' ■	-	«-
JESENICE: jugoslovanski Ulm: »Major
Batik«.. Tednik.
KOROŠKA BELA: ameriški film: »'Zaplešiva«. Tednik.	•
kamnik: ameriški film: »Key Largo«. Tednik-.
OBVESTILA
NAVODILO - / .
Svetom okrajnib in mestnik ljudskih
odborov za prosveto in kulturo;
Po ^.-evanje'vero uka je üiio v nekaterih šOiSrvTa posiO-pj ih do sedaj začasno dovoljeno. Da se poenoti pouü. v osnovnih m srednjih Soian, odrejamo, da se pocensi z II. polletjem soisaega leta i9ai-az, to je s 1. februarjem iüoA ukinja poučevanje verouKa v vseh š.oiskih; poslopjih. 'Z istim dnem odpadejo tuai 'Vse doiznosu\ ki so jin imeli na' osnovi dosedanjih navodu prosvetni organi ijuasüih odoorov in vodstva šoi v zvezi s poučevanjem ve-.iouka v šoiskih poslopjih.-sveti za prosveto in kulturo okrajnih ih mesuuh ljudskih odborov so ctoižm poskrbeli za to, oa vodstva vseh šoi iz njihovega območja to navodno s 1. februar jeni i9äz v ceioti izvedejo. - . -
Svet Vlade LRS za prosveto in kulturo.
DAJALCI KRVI
Pregledi dajdicev krvi in odvzemi krvi se booo vrši-U v Ljubljani v tem tednu izjemoma samo v sx'euo za dajaice z dežele m v četrtek za da jen ce iž'j_-j ubijane. Dajaice ia. Ljubljane, stanujoče v buzini kliničnih bolnišnic, ki so. pupi avljem dajati kri neposredno bOinncOTn po. oddelkih, naprošamo,. da pridejo na preg.ed ob sobotah med 8.30 m 8.30. 2,a.dan.transfuzije bo do o b veščem. po. pöse due m pozivu. — Opozorilo: odvzem krvi*: od 21? do 50. leta starostjo na tri meseče; od 58. do
60.	leta starosti na štiri iijiesecei če zdravnik drugače ne odredi pri pregledu. I3a-jalce ponovno naprošamo, da 'upoštevajo predpisani čas za ponovni odvzem krvi. Zlasti opozarjamo dajaice z dežele, ki bodo prišli predčasno, dar Jim kri ne^ bo odvzeta in bodo že pri prijavi zavrnjeni, niti jim bodo povrnjeni’ potni stroški: Dajalec, ki bo .dal kri v drugi, ustanovi brez vednosti ustanove, v kateri 'je prijavljen, bo brezpogojno črtan ii Bežnama dajalcev, odnosno odklonjen v vseh transfuzijskih ustanovah LRŠ. Ka dan prijave ne zajtrkujte nič mastnega, tudi mleka*, mlečne kave ne (lahko čaj. Črno kavo, kruh). — Alkoholiki naj se ne javljajo. — Dajalcem z dežele- povrnemo potne stroške v obe smeri (potniški vlak tn!
razred) na podlagi predložene enosmerne vozovnice, ne kupujte povratnih. — Zavod za transfuzijo krvi. Ljubljana.
OBVESTILO!
Vsa podjetja, ki posedujejo tovorna vozila, avtobuse in prikolice, morajo dostavljati mesečna poročila o eksploataciji avtoprometa na obrazcu 5—2 do 5. v mesecu pristojnemu Uradu za statistiko in evidenco	OLO (MLO)	Gozdarska	avto-
podjetja	Maribor; Celje, Kočevje	in
Bled ter podjetja Slovenija avtopro-rfiet (SAP) Ljubljana. Celje in Ajdovščina pa dostavljajo poročila do vsakega
10.	v mesecu Zavodu za statistiko in evidenco LRS. Ljubljana — Zavod za statistiko in' evidenco LRS. Ljubljana.
.	.	RAZPIS ZA	PRIJAVE
V	DELAVSKO	GIMNAZIJO
Cehtrama ljudska univerza bo s sodelovanjem KSS v Ljubljani otvorile 1 fe-Oruarja 1952 pnr razred delavske gimnazije v Mostah. SUki Hi na Viču. Septembra 1952 bo otvorjen drug: razred »n nato postopoma še tretji m četrti, tako da oodo septembra 19.53 delavske gimnazije unele vse štiri razrede nižje gimnazije Vsi tisti ki žele izpopolnita svoje znanje v ten gimnazijah, naj se prijavijo Centralni ljudsk: univerz; do 28. januarja tega leta. Prošnji za sprejem je treba priložiti nas.ednje overovljene prepise dokumentov:
1 zadnje šolsko spričevalo (najmanj) uspešno dovršen četrti razred osnovne šole), 2 potrdilo, da je prijavljenec v delovnem odnosu. Pouk bo štirikrat tedensko (.ponedeljek, torek, četrtek in petek), vsakokrat od 17- do 20.20 Prvo šolsko leto bo končano meseca junija. SiV.dhje je brezplačno za gojence, ki bodo študirali s prav dobrim in odličnim uspehom, za ostale pa bo ukovima 150 din. Gojenec ki bo svojevoljno in brez zadostno utemeljenega razloga predčasno izstopil iz šole. bo moral plačati ukovimo do konca šolskega leta V šo-li se bodo uporab!ia-le knjige, ki so predpisane za I. razred rednih gimnazij Zn vsa podrobnejša navodila se obrnite na naslov: Centralna ljudska univerza. Ljubljana, Rčfljeva cesta 9. pritličje, soba 7. tel. številka 27-13. interna 17 Vpisovanje je dnevno od 10 do 12 in od 16 do 18.
OBVESTILO
Obveščamo vse urade, ustanove ln podjetja.' da. Posredovalnica za delo MLO Ljubljana 28. in 29 januarja ne bo uiaao-vala vsled preselitve iz Kresije v De av-ski^ dom. II, nadstropje, vhod z Gosposvetske ceste. Vso pošto in ostala poročila- dostavljajte direktno na imenovani nar lov.
OBVESTILO
Svet za blagovni promet vlade LRS obvešča vse oK.iajne in mestne ouas*e uu-bore ter r vso u govsxo mrežo m ua bodo poverjeništva za uguVmu m u*aai -za statistiko m evidenco v ki alke m pte-jen navocuia m obrazce za puiOteva.aAO siužbo v letu 19o2. G.avne »premernoe so; poročilo b—1 o prometu na uro biro je odslej mesečno in ga uajejo vse prodajamo na droono (tuoi o prodaji cnoopr-sov) m lekarne (samo promet z gotovino). Enako je mesečno poiociio b—-»a o prodaji masti,, margaime, olja, siadku.ja, svežega mesa vsen vrst, mesnih lzdoikov vseh vrst m mleka v državni tigovski mreži, v prodajalnah državam kmetijskih posestev ter v prodajalnah KOZ in AZ iri'končno na kmečkem tržišču« Državna trgovska mreža daje poleg icga še za.uge teh predmetov konec vsakega meseca. — MLO. Ljubljana m Maribor zaenkrat poročata o tem prometu tudi dnevno in desetdnevno v zvezi s trziseno trgovmo po obrazcu 6—4, medtem ko ostala mesta ae dostavljajo več poročila 6—4. ROk za 6—1 in 6—4a je dalje 2. v mesecu. V korikor obrazci za 6—4a ne bodo pravočasno prejeti, jih za Januar načrta jo sami. Poročilo 6—5 o prostih odkupih bodo odslej dajali vsi koristniki gotovinskega piana. Trgovska podjetja na veliko mesečno poročajo z dopisom samo skupno vrednost p«ometa na .veliko .m zaloge, in to neposredno Svetu do 6. v mesecu« — Iz pisarne Sveta za blagovni promet LRS.
JrrrMJURhl - rJ,	'
Umrla je MARIJA LEKSAN roj. BAJC,
mati 9 sinov. Izpomila je skoro 9u let življenja, ki je ono porno trprjenja in odpovedi. Pokopana bo v Metliki, pri Sv. Roku v nedeljo, 27. januarja popomne. Žalujoči sinovi: Ciril, Rudolf, Janez, Andrej m Jožef z družinami.	72«j-a
Bivše člamce Kola jugo^i. sester v Ceiju sporočajo žalostno vest, da je 22. decembra 19ol umrla v Beogradu njegova mnogoletna predsednica DKAGlcA LOuhR. Za plemenito ženo bo v župni cerkvi sv. Danijela 2. februarja ob 8 maša. Njene številne prijateljice jo bodo ohrani.e v najrepšem spominu.	724-a
Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrl moj dragi mož in očka ter dedek JANEZ STARE, davčni upia-vitelj v pokoju v 82. letu starosti. Pogreb dlagega bo v ponedeljek ob 16 iz h.še žalosti Kamnik — Zaprice 45. Groboko žalujoči: žena Pavia, sin dr. med. Dušan, snaha Janški in vnuček Dušo Kamnik, Litija. Tržič.	719-a
Naznanjamo žalostno vest. da nam je umrl 25. januarja naš skrbni, predobri mož, oče, ded, praded, stric IGNAC LE-NAKD. Pogreb bo iz hiše žalosti. Grad-Laze, na pokopališče Jablanica — Žalujoči: žena Alojzija, otroci Franc. Alojz, Lenči, Mici, Justi, Slavica in ostalo sorodstvo. — Šmartno pri Litiji, Ljubljana, Zagreb. Karlovac, Sv Križ pri Litiji. Holandija. 26 januarja 1952.	7ž3-a
S3IRTNA KOSA MED ROJAKI V AMERIKI
V	Clevelandtu, Ohio. so umrli: Frank ■tiCayr, star G8 let. iz Bučke na Dolenjskem; Janez Oblak, star 63 let. iz Cerknice; Louis Gregorčič, star 60 iet, iz Pookianca pri Sodražici, Karol Blatnik, iz Hinj pri Žužemberku, Ana Wolf roj. Pucei, stara 80 let, iz Beie Cerkve pri Novem mestu, Frank Gregorčič, star 70 let, iz Dolenje vasi pri Srna r jeti. Antonija. Penko, stara 58 let, rojena v Selcah pri Postojni; Ivana Slak roj. Rojc, iz St. Vida pri Stični; Anton Selan, star 65 iet, riz Ivanjega sela pri Rakeku.
V	Brough Umu. pa., je umrla Manja Memck raj. Zbašnik, iz Lazeč v občini Draga pri Loškem potoku na Dolenjskem.
y Elyju, Minh«, je umrl Anton Geršek, štai 67 let, iz Suhorja v Beli Krajini.
V	Kitzvillu, Minu«, je umrl Ignac Mušič, star 66 let, iz Logatca
V	DuJuthu, Minn., jo umri Janez Mohar. star 80 let. ;z Loškega potoka
VSE NAROČNIKE IN BRALCE -
obveščamo, da od 2t. t m. dalje dostavljamo oLjubljanskt dnevnika naročnikom na dom že v popoldanskih urab. — Nove naročnike sprejema raznašalka in' podružnica.
Podružnica »Ljubljanskega Dnevnika». Trbovlje.
INDUSTRIJA
ripiiaii
Št. lij v Slov. goricah
i Z DE L UJE, IN NUDI DELOVNEMU LJUDSTVU KOT * OKREPČILO SVOJE KAKOVOSTNE: -IZDELKE:
PRISTNO SLIVOVKO PRISTNO SADNO ŽGANJE BRINJEVEC KONJAK' RUM JAMAICA-RUM RAZNE LIKERJI PELINKOVEC VINSKI VERMJT NARAVNI GORSKI MALINOVEC
( m/r—a*_________„j ^

Mali oglasi
j
fA PISMENU DAJANJE NASLOVOV JE PRILOŽITI 20.— DIN IN NAVESTI ŠTEVILKO OGLASA. — OGLASNI ODDELEK .SLOVENSKEGA POROČEVALCA.. LJUBLJANA. SELENBURGOVA ULICA S. - TELEFON 38-9« — Poštni pivdal 29
SLUŽBE
TRI NATAKARICE, kvalificirane, in eno kuhinjsko blagajničarko v starosti od 20—35 let sprejme republiško gostinsko podjetje na Dolenjskem. Naslov v ogi. oddelku.	1044-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO Išče šest-desetletmk. Ponudbe pod »Ljubljanica* na oglasni oddelek	•	1049-1
PLETILJO, dobro izvežbano, sprejme takoj Gliha Josipina, Ljubljana, Kavško-va cesta 26 (Siska).	1059-1
BRIVSKI POMOČNIK, izurjen, vojaščine prost, išče stalne zaposlitve. Poizve se: »Lombar«, Celovška cesta 34.	1079-1
VRTNARJA, ki bi obenem opravljal tudi delo hišnika, sprejmemo. Pogoj: neoženjen in moralno neoporečen. Plača po dogovoru. Mladinski dom M. P.. Dobrna pri Celju	1086-1
KNJIGOVODJA, vešč tudi računovodstva, želi spremeniti zaposlitev. Ponudbe pod »Ljubljana* na oglasni oddelek. 1100-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme družina z dvema otrokoma v starosti 1 in 4 leta. Plača po dogovoru. — Šola Rudnik pri Ljubljani.	1088-1
STROJEPISKA z znanjem stenografije, nemškega jezika in s prakso, išče službo. Ponudbe pod »Takoj ali pozneje« na oglasni oddelek.	1091-1
ZOBOTEKNIKA iščeta službo v Kranju (privatno). Nastop takoj. Ponudbe na podružnici SP Kranj pod »Zobotehni-ka«.	1109-1
KNJIGOVODJO, samostojnega, sprejme takoj v službo Trgovsko gospodarsko podjetje. Dodeljena mu je pomožna moč. — Ponudbe na naslov:	Uprava
krajevnih podjetij Straže-Mislinja. 1118-1 SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO sprejme Kmetijska zadruga v Orfli pri Prevaljah. Nastop takoj. Plača po uredbi, dodatki po dogovoru. Stanovanje v doglednem času na razpolago.	1115-1
KNJIGOVOĐKINJA išče službo v Ljubljani. vNa st op s 1. februarjem. Naslov v oglasnem oddelku. -	1173-1
ARAN2ERJA, veščega v skiciranju notranje opreme in v vseh reklamnih poslih sprejmemo Ponudbe pismeno ali osebno na podjetje »Les-Ljubljana« — Parmova ulica 37.	1187-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, eventualno upokojenko, k dvema starejšima osebama v prijetnem mestecu na Štajerskem, sprejme S. Schwentner, Vransko 96 pri Celju.	1142-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Ponudbe pod »Poštena« na oglasni oddelek SP.	1205-1
NEKAJ STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV — prednost varilci — sprejme Strojno podjetje Varšek, Domžale.	1025-1
MIZARSKI POSLOVODJA z mojstrskim izpitom se sprejme. Naslov v podružnici SP Celje.	1192-1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za fina dela sprejmem takoj. Franjo Kojc, Ma-ribor-Studenci.	1193-1
INVALIDSKO-
GOSPODARSKO PODJETJE
„MIZARSTVO“ POLZI LA
sporoča vsem gradbenim podjetjem, zadrugam ter ostalim graditeljem — da sprejema vsakovrstna naročila gradbenega pohištva v serijske izdelave, kvalitetno. Najugodnejše cene!
SLUŽBO DOBI takoj dober ln sposoben trgovski pomoćnik železninske stroke z daljšo prakso. Mestno trgovsko podjetje Jesenice.	1190-1
KOMERCIALIST, normirec, daktilograf, išče zaposlitve Naslov v oglasnem od-delkti.	1026-1
KMEČKO GOSPODINJO sprejmem Ponudbe pod »Posestvo« na oglasni odde-lek	1154-1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. 1158-1
ZASLUŽEK
KOSILO IN PLAČO dam bivši učiteljici ali inteligentni gospej za pouk slovenščine Ponudbe pod »V bližini Vrtače« na oglasni oddelek.	1123-2
NA DOM PRIDEM popravit ln očistit šivalni stroj Založnik. Tržaška cesta številka 24.	1055-2
ŠIVAM moško in žensko perilo. Naslov v oglasnem oddelku.	1071-2
STROJEPISKO, ki bi pomagala ob večerih. iščem. Ponudbe pod »Zaslužek« na oglasni oddelek.	1077-2
STROJEPISJA se hitro naučite po desetprstni metodi in slepo. Ponudbe pod »Hiti a metoda« na oglasni odd. 1220-2 PREPISOVANJE NA STROJ sprejmem na dom. Kličite 55-29 od 7 do 14.	1124-2
VAJENCI
IZUČITI BI DALA svojo 15-Ietno hčerko, dobri šivilji ali v salon Naslov v ogl. oddelku.	1134-3
PRODAM
PRODAM čipkasto plesno obleko, globok in športni voziček ter stajico. Vprašati pri krojačici v Trubarjevi ulici 2. STROJ za cufanje volne m žime prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Celje.	1111-4
OMARO prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP.	1104-4
RADIO »KosmaJ« l. 1949, malo rabljen, prodam. Naslov v oglasnem odd. 1102-4 PISALNI STROJČEK prodam. Krekov trg štev. 11, dvorišče.	1102-4
STROJE inozemske znamke za izdelovanje klobas ugodno prodam. Ponudbe pod »Novost« na oglasni odd. 1096-4 MOTORNO KOLO »Puch« 125 ccm, vožen 5000 km, izdelan 1. 1940, prodam. Celovška cesta 42, Fantini.	1093-4
OVČJA ČREVA prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	1094-4
PISALNI STROJ »Remington - portable«, za tuje jezike, prodam. Florijanska 18, Markovič.	1070-4
ZELEZEN ŠTEDILNIK in dobro ohranjeno peč prodam — Celovška cesta, blok XV.	1069-4
OMARO, novo, kombinirano, malo omaro, mizo, stoli, kauč iz mecesnovega lesa, narodni slog, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. v	1058-4
PRODAM 13 m tapetnega blaga, dve postelji, eno z vložkom. Naslov v oglasnem oddelku.	1054-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran, mikroskop »Leitz«, brezhiben, prodam. Jeranova 17.	1^53-4
MOŠKO KOLO, trpežno, in kompletna kolesa za športna kolo prodam. Gosposvetska cesta 8-II. levo.	1040-4
PRAŠIČA, do 100 kg težkega, prodam.
Dvor št. 9. Št. Vid nad Ljublj. 1037-4 OTROŠKO POSTELJO, lepo. prodam. — Borštn&ov trg 2-1.	1015-4
ZENSKO KOLO proda Zakovšek, Hradec-kega 41.	1031-4
PROTAMINCINKINSULIN prodam. Naslov v oglasnem odd.	1019-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran, prodam; tudi za bone. Zavrti 6.	1017-4
Jadranski koledar
sodobno opremljen In ilustriran (izdaja Gregorčičeve založbe v Trstu) dobite
V VSEH POSLOVALNICAH DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE in pri »ADIT« — Ljubljana, Tyrseva cesta 34.
VSEM TRGOVSKIM OBRATOM ŽIVILSKE STROKE! V Celju se je ustanovilo grosistično podjetje
KOLONIALE—ŽiVfiLA
z nalogo, da streže trgovski mreži celjskega bazena. Vsem mestnim in krajevnim trgovskim podjetjem, kmetijskim zadrugam, gostinskim obratom in ostalim koristnikom se priporočamo!
UPRAVA »KOLONIALE — ŽIVILA
grosistično Podjetje, celje
MOTORNO KOLO 250 ccm, Puch, prodam. Mehanična delavnca Ogrin, Cegnarjeva Štev. 2.	1033-4
RADIJSKI APARAT š ti n cevni, prodam; zamenjam tudi za živež. Jazbec, Kranj, Klanc 36.	1006-4
SPALNICO, moderno, ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd.	1120-4
VEZANE PLOŠČE 15 m«, 8 mm, za vrata, in otroški dežni plašč prodam. Tyrševa cesta 47, Leskovic.	1121-4
KERAMIČNE PLOSCICE, bele inozemske za opločevanje kopalnic prodam. Pisati na Oglasni zavod Hrvatske, Zagreb, Trg Republike 5 pod štev. 10.155.	1000-4
KUHINJSKO OPRAVO, novo, moderno, kompletno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	989-4
SADNO ŠKROPILNICO, nahrbtno, najboljše znamke, takoj prodam ali zamenjam za malo, ročno prevozno. Ponudbe pod »Škropilnica« na oglasni oddelek SP.	984-4
20 gr STRETOMYCINA prodam. Kotnikova ulica 17-1.	979-4
GOSTILNIŠKO STEKLENINO, krožnike in pribor, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	.	962-4
MOTORNO KOLO »DKW« 98 prodam. — Čepon, Galetova 4.	918-4
DVE LOVSKI PUŠKI kal. 8 in 16 mm, nove smuči 2.10 m. nov bidet za kopalnico, 14-karatno nalivno pero, logaritmično računalo, Faber-Castell 1/38, ■'otroški voziček, športni, ugodno naprodaj. Grčar, Ljubljana, Ljubljanska 60.	1212-^4
PANCERJE ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	1219-4
MOŠKI PLASC prodam. Ogled v nedeljo in ponedeljek pri krojaču — Resljeva ce=t3 2.	1208-4
ŠPORTNE SANI, enovprežne, v dobrem stanju, naprodaj po ugodni ceni Vpra-/ šati vsak dan razen nedelje od 8—12 v Kolezijski 4.	1213-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam — Luštek, Medvedova 3.	1177-4
VES BRIVSKI INVENTAR za britje in striženje, ter vso opremo v lokalu samem proda ali pa jo odda z lokalom in vso kompletno opremo v najem samostojnemu brivcu z završenim izpitom. Interesenti naj se pismeno ali osebno obrnejo na Kmetijsko zadrugo. Loka pri Zidanem mostu.	998-4
LOVSKO DVOCEVKO, petelinko, kal. 16, trojni zaklep, lepo ohranjeno, prodam za 14.000 din. — Lampret. Stična 1161-4 KOTEL za žganjekuho, nov, prodam. — Habjanič, Pod Ježami 17.	1171-4
ELEKTRIČNI VLAK nov. prodam. Lunder Rimska cesta 7, pritličje.	1204-4
PLINSKO PEC prodam. Ljubljana, Florijanska ulica 5-II.	1207-4
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, malo rabljen, prodam. Drenikova 17, pritličje.	1181-4
ŠTEDILNIK, belo emajliran, prodam. — Za gradom št. 3, Kranjc.	1185-4
SPALNICO iz orehove korenine, politira-no. prodam Naslov v ogl odd. 1166-4 ŠIVALNI STROJ »Singer««, dobro ohranjen, z okroglim čolničkom, prodam — Naslov v ogl. oddelku.	1186-4
RADIJSKI APARAT »Kosmaj« prodam.
Gregorec, Švabičeva 15.	1168-4
LESENE KADI, hrastove in borove, prodamo. Tovarna mesnih izdelkov, Murska Sobota.	1194-4
HARMONIJ z enim registrom prodam.
Prešernova 20-III, vrata 8.	1196-4
CEKAS-SPIRALE, kabel itd. prodam. — Kotnikova 19-11 — 6.	12024
KUHINJSKO OPRAVO, novo, prodam. — Ogled pri pleskarju Mlinariču, Moste, Pokopališka 2.	1199-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, in športni voziček, prodam. Gajeva št. 8, pritličje, levo.	1198-4
RADIJSKI APARAT, tri cevni, prodam za 16.000 din. Tržaška cesta 95.	1175-4
PRODAM črno marmornato ploščo, bakren kotel za štedilnik, 4 tapecirane stole in mizico. Vprašati: Devova 15, pritličje (Celovška cesta 260 — povprečna ulica), nasproti gostilne Snežnik. RADU Sivi AP.s.xtAT 5*rl prodam. Lampe F., Črnuče št. 2, Straža.	1141-4
ŠTEDILNIK, belo emajliran, lep, dober, prodam tudi za bone. Ilirska ulica številka 25-11.	1140-4
HARMONIKO, klavirsko, 80 basov, ugodno prodam. Romih, Livarska 4-II (poleg začetne trolejbusne postaje).	1138-4
STREPTOMYCIN — 50 gramov prodam.
Pošta Sevnica ob Savi 46.	1186-4
DVA BENCINSKA MOTORJA, 4—6 konjskih sil, s kompletno žago prodam. Ribič Jožef, Maribor — Brezje, Šentpeter-ska 67.	1131-4
POLITIRANO NOVO POSTELJO z mrežnim vložkom ugodno prodam. Mlekarna, Malgajeva 2, dopoldne.	1130-4
GLOBOK IN ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Hišnik, Erjavčeva 3.	1129-4
MOŠKO SUKNJO, krombi, kvaliteta, prodam. Mencinger Mimi, Komenskega 26, dvorišče.	1128-4
POMIVALNI MIZI, novi, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	1127-4
RADIJSKI APARAT, 6-cevni, z magičnim očesom prodam. Nadalje električni patent gramofon. Lavrič, Tyrseva 71. 1156-4
Železne polžaste stopnice, 4 m
visoke, prodam. Vrtojba 79, Nova Gorica.	1150-4
PLESNO OBLEKO, za manjšo postavo — ta-et — prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	1145-4
KUPIM
AVTOMOBIL, poltovomi, dobro ohranjen, nosilnosti do 0,8 ton. kupimo. Ponudbe poslati na »Soške elektrarne, direkcija Dobiar, pošta Ročinj, Slovensko Pvr-moTje«. — Predpogoj: možnost plačila preko Narodne banke.	1045-5
RADIJSKI APARAT, dobro ohranjen, kupim. Plačam do 25.000 din. Naslov v ogi. oddelku.	1095-5
KOSMOS-HANDWEISER 1904, 1906, 1937, 1940 do 1944, vezane letnike, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku.	1103-5
TENOR-SAK30FON (B), nov ali že rabljen, kupimo. Ponudbe z navedbo cene dostavite na: SKUD »Angel Besenjak«. Maribor, Dvorakova ulica 10.	1106-5
KUPIMO kontrolno uro za uslužbenoe in avtomatsko telefonsko centralo s cca. desetimi priključki. Pismene ponudbe pod »Plačljivo takoj« na oglasni oddelek SP.	1112-5
DVE EKSCENTRIČNI STISKALNICI od 6 do 15 ton in eno ročno stiskalnico 3 t kupi Tovarna glasbil Mengeš. 1117-5 KVPIM mizarski ročni brusilni stroj m elektromotor 1V2 ks. Ponudbe pod »Aparat« na oglasni oddelek.	1167-5
KUPIMO batne obročke (Kolbenringe) 12 kosov 69.5 mm X 2.5 mm, kompresijske in 4 kose oljnatih 60.5 mm X 3.5 mm. Ponudbe na DUR, Gosposvetska cesta štev. 14.	1179-5
PARCELO v okolici Ljubljane kupim. — Ponudbe pod »Parcela« na oglasni oddelek SP.	/	1172-5
PARCELO KUPIM v okolici Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Parcela«.	277-5
DIZEL MOTOR 150 do 200 KS, uporaDen, kupimo. — Ponudbe na Oglasni zavod Hrvatske, Zagreb — Trg Republike 5, pod broj »10.165«.	1119-5
Kompleten diferencial za 3 (tri) tonski avtomobil kupim. Ponudbe z opisom pošljite na naslov: Martin Rubin pošta Ivanjkovci.	1149-5
DINAMO STROJ za galvaniziranje, nizkonapetostni, kupimo. Ponudbe poslati na MTT, Maribor.	882-5
KUPIM KNJIGE: zgodovina Anglije, Slovenska slovnica in Slovar tujk. 2učko, Ilirska 29-H.	1180-5
BRILJANT in žensko kolo kupim. Ponudbe pod «Briljant« na oglasni oddelek SP.	1184-5
MIZARSKI STROJ, debelinski ali dihta-rico. kakršenkoli, kupim. Miklavčič Janez, Zabnica.	1001-5
MALO MLATILNICO, novo ali v dobrem stanju kupim. Brejc, Praproče. Podnart, Gorenjsko.	1183-5
TRLEFONSKO CENTRALO za pet ali več priključkov kupimo takoj. Prosimo ponudbe pod «Hišna centrala« na oglasni oddelek.	1020-5
DVA ZaVORNA BOBNA, za zadnji diferencial za vozilo Fiart, tipa 666, premer 20 col kupimo. Slovenija avtopromet, Ljubljana, telefon 29-02.	1189-5
TOVORNI AVTO 4—5 ton kupimo takoj.
Trgovsko podjetje Bled.	1084-5
RABLJENE SODE 50—200 1 kupimo. — Trgovsko podjetje Bled.	1085-5
ZAMENJAM
FIAT 1100 — štiri sedežni — zamenjam za šest?<=*dežneea Barilla, stroj za motorno kolo. Vili Eržen, Idrija. 1116-6 ZAMENJAM diferencial 500 do 350 upli-njač 250—350 BMW. Kralj, Trbovlje — Loke 548.	1107-6
NOVO MOŠKO KOLO prodam ali zamenjam za šivalni stroj. Bajc Vida, Pov-šetova 36.	1089-6
PLOČEVINO, rje prosto 1 mm, zamenjam za 2 ali 3 mm. Tyrševa cesta številka 47, Leskovic.	1122-6
ZAMENJAM krasen, desertni jedilni pribor, vrednost 30.000 din — za dober, majhen radijski aparat. Naslov v ogl. oddelku.	1153-6
POSEST
DVOSTANOVANJSKO HIŠO v odličnem stanju na Viču, blizu tramvajske proge, zamenjam za enostanovanjsko ali prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Lepi kraj#.	1081-7
ENOSOBNO komfortno stanovanje prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Mirna hiša«.	1051-7
POi_0 v iCO dvostanovanjske hiše prodam za 240.000 din. Naslov v oglasnem oddelku.	1014-7
GOZDNO PARCELO, 66 a v Prekorju pri Celju, zamenjam za enako v Trbovljah ali prodam. — Naslov v podružnici SP Trbovlje.	>-	1108-7
ZAMENJAM vinogradno posestvo, neposredna bližina Maribora — (vila, gospodarsko poslopje), primemo za letovišče, za večstanovanjsko hišo v večjem mescu. Prodam stroj za posnemanje mleka znamke »Miele«. Ponudbe pod »Zamenjava« podružnici SP Maribor. 1133-7 POSESTVO z vinogradom, 1 ha 80 a obdelovalne zemlje v Jurki vasi, oddam v najem. Mihelčič, Novo mesto, Trdinova 9.	1217-7
DEL HIŠE. začetek Rožne doline, Mirje, Prule, Bežigrad, kupim. Ponudbe pod »Kupim« na ogl. odd.	1209-7
ZEMLJIŠČE, parcelo cca ha, ravna lega blizu ceste in železniške postaje . Dolenjskem prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	1174-7
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, v Mariboru — zamenjam za enako v Ljubljani. Vprašati: Grabeljšek, Jesihov štradon 34, od 16 naprej.	919-9
ZAMENJAM sončno sobo s posebnim vhodom, IT m2 v centru, za večjo kjerkoli. Ponudbe pod »Enakovredno« na oglasni oddelek.	1082-9
VELIK LOKAL in dve sobi zamenjam za manjše dvosobno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku	1080-9
GARSONJERO zamenjam za enosobno komfortno stanovanje, kabinetom, vrtom ali hišico z nekaj zemlje. Ponudbe na ogl. odd. pod »Sadovnjak«. 1050-9 INTELEKTUALEC IŠČE opremljeno sobo, po možnosti v centru. Plačam dobro. Ponudbe pod »Center« na ogl. odd. 1043-9 ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje za enakega. Ponudbe na oglasni oddelek pod »šiška«.	1041-9
ZAKONSKI PAR brez otrok išče opremljeno ali prazno sobo. Naslov v oglasnem oddelku.	1034-9
LEPO enosobno stanovanje v Kranju zamenjam za enako, najrajši dvosobno v Ljubljani. Naslov v podružnici SP Kranj.	1007-9
STANOVANJE sobo ln kuhinjo, zamenjam za prazno sobo. — Ponudbe pod »Center« na oglasni oddelek. 995-9 KABINET ali sobo oddam dobri šivilji, katera bi po dogovoru šivala za dom. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Prvovrstna«.	968-9
»SLOVENSKI POROČEVALEC« dnevna izdaja mesečno 140 din ponedeljska izdaja	20 din
obe izdaji skupaj	160 din
NASE B KALCE
opozarjamo, da sprejemamo nove naročnike. Za naročilo zadostuje, da na naš tekoči račun pri NB štev. 601-98321-0 nakažejo najmanj enomesečno naročnino v znesku 140.— din za dnevno izdajo, za ponedeljsko izdajo 20. —din, za obe izdaji skupaj pa 160.— din in na gornjem robu srednjega dela položnice napišejo pripombo an o v«.
URHAVA SLOVENSKEGA POROČEVALCA«.
DVOSOBNO STANOVANJE, krasno, komfortno s kopalnico, v centru, zamenjam za enosobno s kopalnico v centru Ponudbe z naslovom pod »Sončno in zračno« na oglasni oddelek.	1146-9
PRAZNO SOBO nujno iščem. Plačam dobro. Ponudbe pod »Samska« na oglasni oddelek.	1164-9
ZAMENJAM enosobno stanovanje Bežigrad. zs dvosobnp ali enosobno s kabinetom, Bežigrad. Ponudbe pod «Zakaj« na oglasni oddelek.	1215-9
ZAMENJAM v centru sobo in manjšo kuhinjo za večje. Ponudbe pod »Zamenjava« na oglasni oddelek.	1210-9
ZDRAVNIK išče opremljeno sobo v centru ali neposredni bližini tramvaja. Ponudbe pod »Zdravnik« na oglasni oddelek.	1201-9
ZAMENJAM sobo s posebnim vbodom v centru, za sobo in kuhinjo, event, samo sobo. Ponudbe pod »SonCna« na oglasni oddelek.	1183-9
SOBO iščem. Imam lastno posteljo in posteljnino. Plačam dobro. Ponudbe pod »Intelektualec« na oglasni odd 1195-9
IZGUBLJENO
OPOZARJAM pred nakupom nemške ovčarke. stare 8 mesecev (čma z rumenimi lisami). Lastnik kap. JA Kavs Milan, Novi bloki 18-HI. 3/7, Ljubljana, Šiška.	1211-10
IZGUBIL SEM v vlaku St. Peter-LJublja-na listnico. Pošten najditelj naj obdrži denar, listnico in dokumente pa vrne. Kobi.	1216-10
POZIVAM OSEBO, ki ml Je vzela aktovko s češkimi dokumenti v Cigaletovi ulici, da vrne vsaj doJtumente, da se izogne posledicam.	1260-10
RAZNO
RAZVELJAVLJAM izgubljeno sindikalno knjižico na ime Franc Novšak, mizar, Log 19, p. Studenec pri Sevnici. 1139-11 PREKLICUJEM neresnične izjave in žaljivke proti tov. direktorju rudnika ba-rita — Pleše, Francu Hvale in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Ivan Burger.	1113-11
MIHEL IVAN, rojen pri Ljubljani, žena MARIJA rojena KREK, ki imata sorodnike v inozemstvu naj se javita (ali njih sorodniki) s točnimi podatki na podružnico »Slovenskega poročevalca« pod »Dediščina«.	1132-11
ZAHVALE
Vsem, ki ste počastili spomin našega dragega moža, očeta FRANCA BRESKVARJA, ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje se najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravnikom za ves trud in lajšanje v težki bolezni, vsem darovalcem vencev, duhovščini, pevcem in prijateljem, ki so ga nosili. Breskvarjevi.	672-a
Ob smrti našega dragega ANDREJA GORJANA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v dolgi bolezni obiskovali, ga spremljali na zadnji poti in mu darovali cvetje. Predvsem se zahvaljujemo tov. dr. Jen-kole za požrtvovalno zdravljenje, Gradisu centr. obrati, upravi Slov. por. ter tov. Marušičevi, ki nam je stala ob strani v najtežji uri. Gorjanovi.	670-a
Hvala vsem, ki so spremili na zadnji poti iz Zg. Drage v Višnjo goro MARIJO GALE roj. CULJKAK ter izrekli sožalje. Mož, sin z družino, sestra Miklavčič z družino ter ostali sorodniki. Višnja gora, Ljubljana.	669-a
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so lepšali pokojnemu prof. KARLU JERAJU poslednje dneve, vsem, ki so ga spremili do groba, vsem, ki so se ga spominjali v glasbi, besedi in tisku. 2alujoči. 688-a Vsem, ki so spremili našega dragega brata, svaka in strica VINKA ZAHRAST-NIKA na niegovi zadnji poti, darovali vence ter mu zapeli v slovo, iskrena hvala. Posebno zahvalo izrekamo dr. Hubadu, dr. Bračkovi in dr. Gregorčiču, tov. Hladnikovi za nesebično požrtvovalnost, kanoniku dr. Jemejcu in ostali duhovščini za častno spremstvo, stanovskemu tovarišu Janežiču za nagrobni govor. — Žalujoči ostali.	687-a
Vsem sorodnikom in prijateljem, ki so spremili na zadnji poti mojega nepozabnega moža in tatija JOŽETA ZABUKO-SKA za darovane vence in šopke ter izrečena nam sožalja se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr« Hrašovcu za prisrčne poslovilne besede ob grobu, duhovščini, zdravniku primariju dr. Flajsu, dr. Sevšeku in dr. Hriberniku iz Kranja, ki so mu po svojih močeh lajšali trpljenje v bolezni. Žalujoča žena Pepca in Janja z družino.	717-a
Vsem, ki ste spremili našega nepozabnega, dobrega moža, očeta in dedka na njegovi zadnji poti, posebno primariju dr. Bajcu in sestri Tomšičevi iskrena zahvala. 2alujoča rodbina PEZDIRC. — Gradac.	713-a
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dobrega očeta PAVLA STARINO iz Cemšenika pri Domžalah. Posebno pa se zahvaljujemo OK KPS Kamnik za nagrobni govor, kakor tudi vsem ostalim za požrtvovalnost in darovane vence. — Žalujoči sinovi.	721-a
Vsem, ki ste spremili našo nepozabno mamo in babico FANI VERBIČ, ji poklonili cvetja in delili z nami neizmerno žalost — prisrčna hvala. Iskreno zahvalo izrekamo zdravnikom in sestram za izredno pozornost in trud. Rodbine: Verbič, Adamič, Strnad in Tofant. — Ljubljana, 25. januarja 1952.	703-a
Vsem, ki ste imeli našo mamo radi ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. posebno pa dr. Perlu, za vse oobro, hvala. Tešarjevi.	671-a
Vsem, ki so spremili našo ljubljeno SILVO na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in sočustvovali z nami. se najpn-srčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo duhovščini, pevskemu zboru, dr. Cizlju za večletni trud ter vsem, ki so kdajkoli, posebno pa v njeni dolgoletni bolezni karkoli storili za njo. Žalujoči Medveščkovi.	714-a
RAZPIS ZA PRIJAVE
V DELAVSKO GIMNAZIJO
Centralna ljudska univerza bo s sodelovanjem KSS v Ljubljani otvorila 1. februarja prvi razred delavske gimnazije v Mostah, Šiški in na Viču. Septembra 1952 bo otvorjen drugi razred in nato še tretji in četrti, tako da bodo septembra 1953 delavske gimnazije imele vse štiri razrede nižje gimnazije. — Vsi tisti, ki žele izpopolniti svoje znanje v teh gimnazijah, naj se prijavijo Centralni ljudski univerzi do 28. januarja. Za vsa podrobnejša navodila se obrnite na naslov: Centralna ljudska univerza, Ljubljana, Resljeva c. 9, pritličje, soba 7. Telefon 27-13, interno 17, 18. — Vpisovanje je dnevno od 10 do 12 in od 16 do 18.
JE DOSEDAJ NAS NAJBOLJŠI APERITIV. POISKUSITE TA ZE V INOZEMSTVU PRIZNAN APERITIV Z DODATKOM SIFONA. PIJE SE V RAZMERJU: Vs APERITIVA TER % SIFONA
TOVARNA LIKERJEV IN SADNIH IZDELKOV
AJIDOVSČTOA
MED KORALI INMORSKIMPSOMI
A-PV/STOLOVJŠ čl NE V 1C A R_ I 6 S (C 0 M * /A O R* JV*
SPISAL HANS HASS — PREVEDEL AVGUŠTIN PIKNAI 34
Previdno sem šel naprej in ves čas lovil ravnovesje. Vedno teže sem krotil mureno, ki je z nezmanjšano močjo tolkla po plitvi vodi sem in tja. Nenadoma se nekaj primeri, kar bi se bilo zame skoraj usodno končalo.
Stopil sem na majhno, okroglo koralo, spodrsnil na njeni gladki površini, izgubil ravnotežje in se zavalil v sredo morskih ježev. Podzavestno sem stegnil roke pred prsi, da bi zavaroval obraz in telo, prav tako pa seveda dragoceno kamero, da bi se ne ubila. Strašna bolečina mi je šla po telesu, mnogoštevilne bodice so se mi nasadile po rokah. Padec sem samo toliko prestregel, da sem le z nogami in levico pogrnil po bodičasti gredi. V tem hipu pa mi je grozila druga, smrtna nevarnost!
Ko sem v vodi nagonsko odprl oči, sem zagledal tik pred obrazom ostudno režeči in zobati murenin gobec.
Dejal sem, da sem pri padcu potegnil roke proti prsim, pri tem sem pa nehote potegnil harpuno proti sebi, s tem sem pa dal strupeni mureni priliko, da svojega smrtnega sovražnika napade, kar je samo za las manjkalo.
Ko sem lovil na otokn Curacao, sem marsikaj nevarnega doživel, večkrat sem dokazal prisebnost, teh hipov pa ne bom nikoli pozabil. Se vedno vidim tik pred licem male, lokave oči in požrešno režeč gobec, še vedno ne morem razumeti, kako neki se mi je posrečilo, da sem z roko bliskovito potegnil proč harpuno in tako pošast zadnji hip pahnil od sebe.
Murena se je divje zvijala in besnela, tako da Je
v
dosegla železni del pri harpuni; vanj se je tako besno zagrizla, da si je na železu vse zobe polomila, kot sem pozneje ugotovil. Tako mi je pokazala, da bi se bil« z menoj isto zgodilo, če bi ne bilo manjkalo samo za las.
Na obali sem skušal zverino ubiti. Na tilnik sem ji vrgel velikanski kamen, z nožem sem ji večkrat predrt glavo, kljub temu je še dolgo in z nezmanjšane močjo zeleno, sluzasto telo otepalo.
Te ribe so vsaj-toliko žilave kot velike kače in vedno sem se moral čuditi, kako so močne. Nekoč sem na obali nabodel s trizobom iz najboljšega ameriškega jekla neko-liko manjšo mureno. Trizob se je že v naslednjem hipn zavrtel po vodi, murena pa se je strgala; in ko sem dobil orožje spet v roke, sem videl, da je žival zunanje roglje skoraj pravokotno upognila. Ta strahotna telesna moč razloži vse, zakaj se je velik koralni sklad razletel na kosce. Murena ga je raznesla s svojim telesom, ko jo je zaradi nenadne bolečine popadla besnost.
Mogočni plen sem vrgel na rame in Jo mabnll proti šotoru. Navdajala sta me samozavest in nepopisen ponos na zmago. Roke in noge so me sicer zaradi morskih ježev pekle kot ogenj, bolela me je glava, iz nosa sem še vedno krvavel — kljub temu bi bil najrajši ves svet objel. Kaj vse sem na ta dan storil! Dopoldne sem potrpežljivo posknšal v potapljaški čeladi lilmatl, sedaj sem pa po skoraj triurni borbi s to strašno pošastjo kljub vsem težavam ln sam, brez pomoči, zmz^al
Velika modra papiga je od sile sramežljiva, enkrat samkrat se je pustila posneti
Tako sem koračil po pustem otoku, kamero ln progasta epifiefela sem držal v rokah, na hrbtu pa sem nesel Ogromno kačo s pred menoj pa se je pravkar v nepo-
pisno lepem žara potopilo v morje sonce in po cele nebu raztrosilo žerjavico.
*• KAKO SMO LOVILI VOLKACA
Drugi dan Jc bilo vreme neugodno. Veter je z močnii sunki pehal visoke valove proti obali. Pesek in umaz nija v morju je priplavala na vrh, tako da je bila vo za fotografiranje ali filmanje prekatna.
^®rf J® š® vedno najrajši lovil v globini ob usedlii kjer se je tudi pri visokem valovanju še najbolje videl Alfred pa se je sedaj ko -nalašč posvetil svoji priljublje skrivalnici pred koralnimi luknjami. V velikem koralne skladu je odkril posebno prekanjenega sivca,1 ki se i nohen način ni dal prelisičiti in ga je več dni vlekel nos. Nazadnje sva mn morala z Jörgom priti na pome Peljal naju Je k svojemu koralnemu labirintu, postai pred različne izbode in medlem, ko je sam ostal pn ozko razpoko, nama je dajal navodila kot režiser na odr
Jörg bo na znamenje ob svoji luknji s barpnno ma popraskal po koralih, jaz pa naj na svoji strani ma pozneje z vso silo potrkam po koralni stenL Nama se zdela ta komedija od sile otročja, pa sva mu pustila, n ima svoje veselje. Potopila sva se torej na povelje, pr skala in tolkla; ko sva priplavala spet na površje, na Je sprejel radosten krik. Alfred je skoval prejšnje dne temeljit vojni načrt. Sivec mu je sedaj res padel v rok Alfred Je žarel od zmagovitosti in veselja, ko je sed vlekel cepetajočo žival po valovili.
1 Kyphosus scctatrix. (Prevajalčeva opomba.).