Po&amezne sie vime — IO vinarjev. -
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon št. 113.
j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, j"
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Zmagovito prodiranje v Ramimi j o.
Naši uspehi pri Orso vi, pred men plen v DobruČi. — Pri fronti. — Ob Sommi zavzeli
Kampolungom in Sinaji. — Bukarešto izpraznjujejo. — Kralj se joče. — Ogro-Dornivatri vdrli naši v glavne ruske postojanke. — Zopetni hudi boji na kraški Angleži dve vasi. — Srbski napadi pred Bitoljem se ustavili. — Abesinija napovedala Angliji vojsko. — Mir avgusta 1917?
Hajnofejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 29- oktobra.
Uradno se razglaša :
Romunsko bojišče.
Zahodno od Oršove smo v nepričakovanem napadu zavzeli višine, ki obvladuje e ta kraj . Južno od prelaza Vöres-Torany (Crvena veža}, severno od Rampolli n g a in južno od P r e d e a-1 a »o avstro-ogrskie in nemške čete v srditem boju pridobile ozemlja.
Na s e d m o g r%a š k i vzhodni fronti nič pomembnega.
Rusko bojišče.
Zahodno od Luck a ter ob reki S t o h o d hud sovražni artilerijski ogenj. Pri S želvo v u poskušeni ruski infanterijski n ap„ajd je bil že v kali udušen.
Italijansko bojišče.
Na primorski bojni črti postaja sovražni artilerijski ogenj ter ogenj min glede srditosti ih obsega vedno večji. Vzhodno od Gorice in. na K r a-s u je sovražna infanteria tipala proti nagim postojankam.
Na 'Tri r o 1 s k e m pojema sovražni ogenj.
Balkansko bojišče.
V Albaniji nič pomembnega,
(Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. fidler,
podmaršaL
Majnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 29, oktobra.
•	Franeosko bojišče.
(Skupina bavarskega prestolonasleidnika, princa Ruperta:	Po močnem ognju medi krajema G u -
e n d e c o u r t in L e s b o e u I s so se razvili močni angleški napajdi, ki pa so bili večinoma po učinkih naše artilerije zadržani. Kjer so se napadi izvršili, so bili pod velikimi izgubami odbiti. Pri tem sta fflLa z dobrim zadetkom uničena dva oklopna avtomobila.
Pozneje so vdrl e vzhodno od kraja Les-bofitif s sovražne stotnije v na&e prednje jarke. Boj se tam še nadaljuje.
Skupina nemškega p r e s t. o 1 o n a s j e d n i -k a: Na vzhodnem bregu 'Može je bil samo ajrtile-riiski ogenji od časa do časa močnejši.
Vzhodno bojišče.
Pronta maršala bavarskega princa Leopolda:	Skoro celo bojno “črto ob St obodu so Rusi
živahno obstreljevali; posebno srdito je bilo to obstreljevanje z a h o d n o od Luck a. Ruski napad iz gozdnatega ozemlja vzhodno od kraja S z e 1 v o v se je v našem zatvornem ognju ponesrečil.
Fronta generala ka valori j e nadvojvoda K a r -1 a: Na vzhodni s e d m o g r a š k i fronti nič novega. Južno od prelaza Tömös.so naši v napadu dosegli kraj A z u g a. Kljub /(larvemu odporu smo v smeri proti K am p o 3 u n g u in dalje proti zahodu napredovali.
Balkansko bojišče.
'Skupina maršala pl. M a c k e u s (e n a: Položaj se ni spremenil.
Macedonsko bojišče.
Južno od kraja Renali in ob kolenu reke C r n e so bili sovražni napadi krvavo odbiti.
Novo ministrstvo.
„Wiener Zeitung“ priobčuje cesarske razglase, s katerimi je: Ernst pi. Koerber imenovah za avstrijskega ministrskega predsednika, Buriam pooblaščen za začasnega voditelja skupnega finančnega ministra in Hohenlohe pooblaščen, da z drugSmi dosedanjimi ministri vodi ministrske posle naprej, dokler Koerber ne sestavi novega ministrstva. iTo se še v-čeraj v nedeljo ni zgodilo.
Dr. pl. Koerber- ministrski predsednik.
Mož je star 66 let in je poklican, da zanese v vse javno življenje, posebno v politično upravo, novo, mlado življenje. Od njega in njegove vlade se pričakuje, da bo sedaj gladko urejena dobava moke, Krompirja, masti, mleka in drugih živil; pričakuje se, da bo odstranil vse težave, ki so krive, da je av-stro-ogrsko ozemlje, po nagodbi v gospodarskem oziru enotno in neločeno, sedaj v «hjbolj kritičnem času razdeljeno v dva dela, ki sta obdana s prevoznimi težkočami kakor trdnjave z zidovjem:	pričakuje
se, da bo pod Stiirgldiom dogovorjena nagodba očiščena vsega, kar bi bilo skupni monarhiji, njeni notranji moči in zunanjemu ugledu škodljivo; pričakuje se tudi, da uveljavi zopet ustavo ter omogoči parlament. Vse to pričakujejo avstrijski narodi od novega moža in na njem je, da pričakujočih ne očara,
Koerber velja kot zelo nadarjen človek. Sedaj je kajpada star 66 let. O njem se pravi: mnogo glave, malo telesa. Mož je namreč majhne postave, močne glave z visokim čelom, svetlikajočega pogleda s Ščipalniki, vedno dopadljivo smehljajočega obraza, posebno kadar sam govori. Koerber živi kot samec. Rojen jß leta 1850 v Tridentu kot sin c. in kr. majorja Jožefa pl. Koerber.
Kakor znano, je Koerber že bil enkrat ministrski predsednik in sicer prvi dalje vladajoči predsednik po Badenijevem padcu. Koerberjev kabinet je živel od 19. jan 1900 do 31.. dec. 1904. Najhujši njegovi nasprotniki so bili Cehi, nazadnje so se jim še pridružili tudi veleposestniki, Jugoslovani in krščanski socialoL S tem je bilo življenje prvega Koerber-jevega kabineta končano.
Dne 31, dec. 1913 je bil Koerber imenovan za skupnega finančnega ministra za Bilinskem. Ko je prevzel to mesto, je vsakdo vedel, da sega njegov pogled višje in da se je zadovoljil z mestom le, da ga tudi drugi lažje vidijo. Sedaj so se mu izpolnile njegove želje. Star je dovolj, da bo laJiko modro in previdno vladal, toda ali še je tudi mlad dovolj, da bo
lahko vsestransko in močno nastopal, ffo pokazala prihodnjost.
----..... ..................1 1 ;
Vinska letina w ormoško-ljutomerskih goricah«
Trgatev je že davno končana;. Rano smo letos pobrali, ker je grozdje za dobrih 14 dni prej dozorelo, nego v prejšnjih letih, Nikdo ne pomni tukaj tako rane trgatve, kajti stari ljudje govore vedno le o pozni trgatvi, ko so še le ob Terezijevem začeli in po Vseh svetnikih končali.
Kako smo bili s trga,tvijo za’do-voljni? Glede na kakovost ali dobroto — izborno, ne tako glede na množino. Lanska toča, ki se še bode tudi prihodnje leto poznala, nadalje različne trtne bolezni ali pravzaprav samo ena bolezen, namreč grozdna plesen ali pepelevost, je vzrok, da je mnogo vinogradnikov pridelalo le petino ali' (še manj vina,- nego v normalnih letinah. Vinogradi, ki jih lani ni obiskala toča in oni, Id so se uspešno branili grozdni plesnobi, só Rili tudi z množino prav zadovoljni. Toda teh je malo. Perosnospora letos pri nas ni povzročila skoraj nikake škode, prvič ni bilo vreme za njo ugodno, drugič pa letos ni nikdo škropil s perocidom, da bi si bil gorico pokjvarfl, Naj večjo škodo je naredila — kakor že omenjeno — grozdna plesen, to pa posebno na šiponu,- manj na laškem ri-zlecu, plemenki in na silvancu. Laški rizlec se je letos posebno obnesel in zasluži naše popolno priznanje, četudi smo ga prejšnja leta večkrat grajani češ da ostane predolgo trd. Spominjam se vinskih letin, ko ie bila večina te grozdne vrste še kake tri dni pred začetkom trgatve (navadno se začne trgatev tu pri nas okrog 10. oktobra) še popolnoma trda. Vinogradnik je bil radi tega nevoljen, a glej: jesensko solnce je rizlec v nekoliko dneh do cela ukrotilo tako, da smo ga ob Terezijinem že mehkega pobirali.
Kaj je z odstotki sladkorja v moštu? Koliko gradov je imel ? To je bilo kakor vselej, zavisno od lege vinograda in od vrste, s katero je gorica zasajena. Mošta, ki bi imel po 15%, letos pri nas vobče ni bilo. Navadno je kazal mošt mešanega nasada 17—19%, sortimenti (silvanec, beli burgundec) pa 19—21 %', tuintam celo 22%, Kisline je bilo primeroma malo (8—10%, dočiro se je odlikoval s käslino v prejšnji]] letih navadno šipon, imel je je do 15%).
Šipon je Bil letos, kakor pravim, skoro ves za nifi, grozilna pféséffi imi je tako močno škodovala, da sb nsfltì^to švčžega; grozdja vi^lé ób trgatvi tosu-h&'Mtìje.*&*
Žvepla nismo dobili povjöljnß ampline, tujdi je nam došlo nekoliko prekasno. Vobfie je med vinogradniki razširjeno mnenje, da je Bilo žveplo le „slabo blago.“ Nađaljna neprilika je Bila pri tem ta,Ida je. mnogim poséstmkòbr .ctež opral Žveplo s trte, prodno ga je moglo solnce „prijeti“, t. j. na grozdhifi ^ nastavkih raztopiti, V tem slučaju seveda žve,planje iie-more imeti zažeijenega uspeha. Škropljenje z apnom,, pepelom in z nadmanjgankislim kalijem se je tuintain dobro obneslo. Nekateri hvalijo uspehe, ki so jih dosegli v tem oziru z apnom. Dobro bi bilo, ako objavi kdo na kratko svoje izkušnje glejde rabe apnene beleži, da se okoristijo s tem tudi drugi vinogradniki. Prihodnje leto bomo gotovo le s težka dobili za zatiranje grozdne plesnofbe potrebno žvepleno moko.
Kaj je z vinskimi cenami?. Kot vse blago, živila in drugo, podražila je vojska, tudi vinski pridelek. Tako visokih cen za vino ne pomnijo najstarejši ljudje, toda kdor natančno preračuni, koliko mu je zadal vinograd skozi vse leto stroškov, se ne more čuditi sedanjim vinskim cenam, ampak mora priznati, da z ozirom na splošno draginjo niso pretirane. Pomniti gre tudi, da vino ni živilo kakor n. pr. kruh ali meso, marveč je le neka snov za liži van je ali naslajanje, ki je ali iti vsaj morala, biti vedno dražja nego navadno vsakdanje živilo.
Vinski kupci in krčmarji so ponujali pridelovalcu letos navadno po 2 K za liter mošta takoj od preše; večina je po tej ceni svoj pridelek tudi že oddala. Zdaj se govori o cenah od 2.60—3 K za vino na „pretok.“ Ker je vina malo in še oglašajo vsak dan kupci, bodo zaloge kmalu izčrpane. Vinogradnik dobi res lep denar za svoje blago, a kaj mu pomaga, ko mora tudi on vse 4—Skrat dražje plačati, kakor v navadnih, rednih razmerah.
Pri tem pa še ga tare skrb, bode U za prihodnje leto dobil povoljno množino galice in žvepla, bode li o pravem času mogel izvršiti vinograflna dela. ■Življenje je res neprestan boji na. vseh koncih in krajih.
V Središču, dne 20. oktobra 1916.
Anton Kosi.
Romunsko bojišče.
' Naše prodiranje iz Sedmograške proti Sinaji in Kampolungu ugodno napreduje. Zahodno od Or-šove smo zavzeli dne 28. oktobra važne višine.
V	Dobruči bolgarske in zavezniške čete zasledujejo bežečega sovražnika vedno dalje proti severu. Zmagovalci so uplenili v zasedenih krajih tolik» žita, moke In drugih živil, «da je cela balkanska armada za eno leto preskrbljena.
Mesto Predeal uničeno.
List „Az Est“ poroča iz Palkenhaynoyerga glavnega stana: Naša artilerija je zadnje dni mestece Predfeai tako razstrelila, da je celo mesto ena sama razvalina,
Vedno dalje proti severu!
V	Dobruči prodira bolgarska armada pod poveljstvom maršala. Mackensena vladno dalje proti* severu. Dne 26, oktobra so bolgarske Čete pri zasledovanju sovražnika dospele do črte Harsova ob Dona-vi-Coglac. Mesto Harsova (tudi Hirsova) leži kakih 45 km severno ojd Ornevode. Cogelac pa 45- 50 km
Pri kmetovalcih.
Prof. F. Pengov.
Ustno izročilo vseh narodov hrami v svoji zakladnici pravljico o „zlatem veku“ na zemlji. Take zlate čase. ko še ni bilo vojske in ni bilo potreba sodnikov, so živeli naši prvi starši. PO njihovem nesrečnem padcu pa se je pričel, kakor pravijo nekateri; „boj m obstanek“, trud in pehanje za ohranitev posameznega človeka, in za obstoj človeškega rodo. Ta skrb' za življenje je spremenila človeka, ki bi bil živel na svetu lahko kot brezskrbni ameriški milijonar, najprej e v lovca:	neprilike in nevarnosti
tega opravila, pa so ga dovedla kmalu do prijetnejše, paf tudi do clobičkonosneje živinoreje. Seveda se ie moral človek-nomad (pastir) prve čajse seliti s svojo čredo od kraja do kraja, da je dobil potrebne krme. Pa tudi nomadsko življenje je zvezano s tisočerimi neugodnostmi: zato se je naselila človeška družina rajša za stalno na enem mestu. V ta namen pa je bilo treba poskrbeti za krmo za živino, negovati travnike in pašnike, pa tudi nase ni smel pozabiti človek za čas zime in za čas, ko ne bo mogoče uživati mesa. Na svojih prejšnjih potovanjih po gozdih in planjavah se je seznanil z okusnimi jagodami, u-jžitnimi gobami, raznim korenjem in z rastlinami, hi
severovzhodno Medžidije. Omenjenega dne jßMa-, cffibnsenova armada, prekoračila že eno trptjino pbti med‘Crnovodo in mestom GaJac, ki leži v severoza-; hodnem kotu Dobruče.
Velike priprave.
Dočim rumunsko-ruske čete beže iz Dpbručc v smeri proti severu in so naši na Sedmograškem vrgli' 'Rumane čez mejo na rumunska tla, se v Rumu-niji z mrzlično naglico pripravljajo na bodočo veliko bitko, ki se utegne v. bližnjih dneh razviti ma romunskih: tleh. Pri Galacu gradijo Romuni in Rusi most čez Donavo, po katerem bi naj rumunsko-ruska. armada bežala iz Dobruče pred zasledovalci v Rumu-nijo. Po celi deželi, posebno na polj ab alb v okolici Bukarešte, se delajo noč in dan okopi in strelski jarki. Najlepše njive so spremenjene v. obrambne Črte s stotinami jarkov in okopov. Rusi pošiljajo dan za dnevom na tisoče vojaštva v Besarabijo in 'Moldavo. Vsa znamenja kažejo, da se utegne v bližnji prihojd-njosti biti na rumunski ravani velika, bitka.
Bukarešto izpraznjujeje.
J z Kuhanja se dne 27, oktobra poroča :
„Bukarešto so pričeli izpraiznjevati. Vsi železniški vlaki, ki zapuščajo mesto in vozijo vj Rusijo, st» že več dni popolnoma prenapolnjeni. Tudi obiast-va in ministrstva zapuščajo mesto. Vlada še sicer ni odredila splošnega bega, (vendar rada vidi, ako ljudstvo beži iz mesta.“
Dasiravno Še ta vest ni uradno potrjena, vendar dokazuje, da vlada, v Romuniji padi pribilževa-: uja naših čet Bukarešti veliko vznemirjenje.
Kralj se joče.
Rumunsjkega kralja so zadnji rumunski porazi silovito potrli. Kralj se je zelo postaral, in izgleda kot utrujen starček. Ko je izvedel, da je padla) Konstanca, se je bridko jokal: prijel ga je krč.
italijansko bojišče.
Na južnem delu kraške fronte in sicer od Opa-tjega sela do morja, je pričela italijanska infantori-ja zopet srdito na,padati. Tudi vzhodno od Gorice se napadi sovražnih čet nadaljujejo. Na Tirolskem nič posebnega.
Pred novo ofenzivo?
Vojni poročevalci na primorski fronti zatrjujejo, da se Italijani pripravljajo z vso resnostjo na novo dolgotrajno ofenzivo proti našim kraškim postojankam. Laški letalci neprestano krožijo nad našimi postojankami’: in iščejo, kje M še iMa naša fronta najložje prebiti.
Maršal Friderik na italijanski fronti.
Pred nekaterimi dnevi se je mudil armadni vrhovni poveljnik maršal nadvojvoda* Friderik pa naši italijanski fronti. Najprvo je obiskal generalnega polkovnika pl. Boroeviča v njegovem glavnem stanu in se mu je v laskavih besedah zahvalil za hrabro brambo naše primorske fronte. Izrazil mu je tudi cesarjev» priznanje za izredno vstrajno odbijanje sovražnih navalov. Ob tej priim s. je vrhovni poveljnik ogledat tudi Trst ter je natančno nadzoroval naše
so hranile v semenju obilico redilnega škroba. Vse to rastlinstvo je presadil človek v bližino svoje hiše m zamenjal lovski zeleni jopič ter surovi pastirski kožuh s poljedelfievo kamižolo.
Tuđi mati u arava ima v svoji državi najrazno-vrsfnejše stanove, med katerimi niso zadnji razni u-brtniki. Zato nočemo danes, ko se povzdigujeta, tehnika in obrtnost v deveta nebesa; iti molče mimo tako injdustrijelnegai življenja, v: brezumni naravi, zlasti v državi žužkov.
Pač je vsakemu znana čebela, ki si zida iz tekočih kristalov svoj Babel in kopiči v njem vosek in med — res. da se ceni še vedno hošebiljka isorod-niea trtne uši), ker dobava ljudem sijajno barvo za škrlat tudi o važnosti sviloprejke se ne dvomi, če rudi svilna industrija ne cvete danes tako, kakor je cvetela prejšnje čase.
Toda z liferanti voska in medu, škrlat a in svile narava ni še pri kraju.
Poleg drugih ima namreč tudi pridobitne stanove: kmetovalce, živinorejce, poljedelce, preproste, in umetne vrtnarje.
Ob veličastno deroči Savi se dviga pri Pečniku, blizu Sv, Jakopa ob Savi, na levem bregu nekoliko skalnat, precej Strm breg. Vroče solnce ima dovolj prilike, da segreva laborasti kamnati drobir, med katerim raste tuintam hrastov grmič, bodeča tr-nolica in grozeča divja roža. Vmes pa oveto lepljiva; cvetna stebla smol nice (vrsta klinčka), lepega, ozko-listnega vrbovca., in pozncto vijolične glavače divjega luka.
postojanke na Kraški planoti. Povsod se je /.ahvaljtó-val btìjevnikom, jih bodril k vstrajjnos.ti in jim je '.'lastnoročno pripenjal odlikovanja. ’S* Krasa se je odpeljal v, Beljak in si jo ogledal tudi našo koroško Črto. Tudi tukaj je bodril brambovce in jih odlikoval s ,pe-hvalo in raznimi odlikovanji. Dne 25. oktobra se j« maršal-nadvojToda Friderik zopet vrnil v svoj glavni stan.
Raško bojišče.
Pri Dornivatri v: Bukovini so naši dne 20. oktobra z nenadnim napadom zabili 4 km široko zagozdo v glavne ruske postojanke. V Galiciji mir.. V Vo-li ni ji srditi artilerijski boji. Vejati o posebej miru med Avstrijo in Rusijo, ki zadnje dni vedno pogosteje krožijo po listih, se % uradne strani popolnoma zanikajo.
Fraacosko bojišče,
Ob Sommi so Nemci zadnje dni izgubili vasi Guendecourt in Lesboeufs. Pred Verdunom so sfe nemške čete po padcu utrdbe Douaumont zopet oja*-čile in se krčevito ustavljajo sovražnemu prodiranju. Med francoskim vojaštvom je nastala velika nezadovoljnost nupram Angležem, ker se jasno vidi, da nav rajo Francozi vedno za Angleže po kostanj v-vico. Angleži pa se ščitijo, kolikor se da.
Kako je padel Douaumont.
Poročevalec lista „(Times“ piše o padcu utrdb® Douaumont: Od 20, do 23. oktobra so Francozi talko silovito obstreljevali utrdbo Douaumont, 'da je od velikanskega in groznega dima, ki se je dvigal nad o~ koBco v, razsegu vječih kilometrov, solnce »temnelo. Bobnelo je, kakor da bi MI sodni dan. Zemlja m zrak sta se tresla» Ozračje je bilo smrdi j ivjo-go r ko. Dušljivi plini so zastrupili zrak. Krogle iz najtežjih francoskih topov so letele tako na gosto na. utrdbo »n bližnje postojanke, da ni bilo ne pedi zemlje,, kamor ne bi padla francoska bomba Vsa živa bitja v in o-krog utrdbe so bila ubita. Ne enega ranjenca ni bilo; vse je pomorila artilerijska smrt. Nemci so se še dne 20,, 21. in 22. oktobra jđokaj dobro brandi, a 23. oktobra, ko je napočila jutranja zora, so se Nemci umaknili tudi iz manjših utrdb v, bližini Douaumon--ta . . ,
Macedonsko bojišče.
Pred Bitoljem se še sicer 'boji nadaljujejo,; posebno ob železnici Bitolj—Fibrina in ob kolenu Črne, a opaža se, dja, je napadanje srbskih divizij ž« močno ponehalo. Vzrok: izkrvavi jen je srbskih moči. Živahnejši boji so tudi ob Vardarju in Strujni*'
Dne 28, oktobra je bilo v Sofiji ofcvorjeho bolgarsko sobranje, v katerem je ministrski predsednik Radoslavov prečital kraljev prestolni govor.
Na vrhu brega, kjer se menjava rodovitni zemlja z mrtvim kamenjem, pa zeleni in cvete kot. nikjer po širnem produ; vedno smehljajoče solnce, ta duh po cvetju, šumenje čebel in muh, .vmes debeli čmrljev bas, .krasne gospioe in Mserniki v družbi dražestnih dnevjnih pavjinčkov in lefetoviičajrjev {štiri vrste domačih metuljev), globoko zamodrelo neb» nad teboj, in navzlic avgustovski Vročini vendar svež vzduh semkaj od Savskih valov.
Na tem bregu je domovina pridnih . kmetovalcev. 'Povsod vidiš mrgoleti rdečkasto-blesk^če mravljince (mrgolince) in kmalu najdeš tudi njihovo gnezdo. Sredi pržine (drobnega grušča), kjer se pritisv kajo lične listne rožice (rozete), kosmato škržolice,. {rumene cvetlice, podobne regratu) tesno k razgreti zemlji, tiči poleg bodečega osata pod preperevajočim kamenom, komaj za dlan velikim. Privzdigni kamen, in na prvi pogled se ti odkrijejo stotine ličink (črvi-fiev) in bub, bleščečih kot slonova kost. ’Marsičesa» novega se lahko naučiš v mali naselbini. ‘Morda že boš v kratkem ločil kraljico-matieo s širšim oprsjem od navadnih delavk; najdeš lahko celo več matic. Opraviti namreč imaš z rosico ali mravljo vozlovko (Myrmìca laevjtnodis), ki je sicer ifta$Uqa žival, a ima hu,do orožje v svojem strupu.
Tioda ne motiva ubogih stvaric! Na osatu, čigar bodičaste liste je občutila pri preiskovanju tudi najina k tlom sklonjena glava, plezarijo tudi prebivalke malega gnezda. Pravkar molzejo namreč listne ušice, ki obdajajo v velikih čredah vejice osato-ve kot temni obroči.	(Dalje prih,)
Itàlijajiìski listi poročalo, nisi: se je kralj Kjoi,-šlantin končno vendarle udal četverosporaarunnovi sili in je dovolil, da se dve tretjini grške armatele razoroži, ostanek pa pošlje iz Tesali je v južno Grčijo: naifalje da se Nemcem prijazno agitacijo na Grškem s silo zatre ter da ima četverosporazum pravico, na Grškem nastavljati železniške in policijske uradni-ke., Venizelos bo baje dobil od četverosporazuma 400 tisoč funtov šterlingov za bojevanje najetih čet proti Bolgariji.
Srbska skupščina.
Iz Pariza se poroča, da se je srbska skupščina na otoku Krf do negotovega roka zaključila. Samo malo število poslancev je še ostalo v zvezi s srbsko vlado na Krfu.
Torpedni čolni potopili 15 sovražnih
ladij
Kakor se iz Berolina dne *27. oktobra urajdno poroča, so v noči ojd 26, na 27. oktobra deli nemškega torpiednega brodovja vdrli iz nemškega zaliva v morsko ožino med 'Anglijo in Francijo in je tam potopilo 15 angleških in francoskih ladij.. Torpedni čolni so se nepoškodovani in brez vsake izgube vrnili v nemško vodovje.
Napetost med Nemčijo in Norveško,
Dan za dnevom prihajajo pqroòila. dia, nemški IMoIrii potopijo norveške trgovske ladje. Norveška je Nemčiji poslala protestno noto, v kafferi zahteva, da nemški P-čolni ne smejo kar tako na slepo potapljati nepristranskih ladij. Nemčija še ni odgovorila, Norveška, kakor tudi ostale nordijske države, so v mučnem položaju. Cetverosporazäm jih sili na svojo stran, a Nemčije in Avstrije se bojijo, da bi bil ves promet s tema državama zaprt. Angleška pa pritiska na Norveško, naj bi odtegnila Nemčiji dobavo rib. Tz celega je razvidno, da je položaj na severu zelo zamotan.
Abesinija napovedala Angliji vojsko.
Brzojavka iz Lugana z dne 27. oktobra poroča, da je oče odstavljenega abesinskega nj»guša,i Ras Mihael, .napovedal Angliji vojsko. Ajngldiko armadno vodstvo z veliko naglico zbira številne čete v A-besiniji.
Nemški državni zbor.
V nemškem državnem zboru so dne 26. oktob-ra razpravbali o sklepu glavnega državnozborskega odliora, da še.bo ia odbor tildi za Časa odgodenja z-bornice sestal in nadzoroval zunanjo politiko in vojno. Socialna đtemokraeija je sklenila, da glasuje za nove vojne „kredite. Odklonil se je predlog, da bi še socialnega demokrata dr. Liebknecht» izpustilo in bi še kasseriško postopanje proti njemu, dokler zboruje državni zbor, ustavi. ' 'V ‘
Mir L 1917?
Ust „Ruskoje Slovo1* piše:
General Brusilov je izjavil v pogovoru s poročevalcem lista Temps“, da je prepričan, da bo sedanja vojska gotovo končana meseca angusta 1317. —■ Etosedaj so še bila vsa prerokovanja kriv».
Tedenske novice.
Vžigallee Slovenske Straže. Slovenska Straža je prejela: C. kr. policijsko ravnateljstvo v; Ljubljani, Štev. 1063-2-pr. Uglednemu odboru Slovenske Straže na roko tč. tajnika g- Ivana Stele v Ljubljani Vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 21. avgusta 1916, št. 4401 'Mob., se ugledni odbor Slovenske Straže obvešča, da je c. kr. ministrstvo za notranje stvari glasom razpisa z dne
3.	junija 1916, št, 4215. Mob I., tičoč vloge Slovenske Straže, izjajvilo, da se prepoved o rabi etiket v barvah belo-modro-rdeče, oziroma rdeče-modro-belo, razteza samo na ruske in srbske narodne barve, ne
pa na druge kombinacije barv in da torej etiketa, U jo uporablja Slovenska Straža na svojih vžigalnih škatljicah, ne spada pod omenjeno prepoved. C. kr. vladni svetnik in policijski ravnatelj:	grof Kiinigl.
— Principijelno je Slovenska Straža izposlovala važno odločitev. Odbor se bo potrudil, da preskrbi, a-ko le mogoče, tudi blago. Vsekakor pa je s tem rešeno vprašajnje o naših barkah tudi za naše vžigalice.
Dva novoimenovana škofa. Cesar je imenoval brnskega škofa grofa dr. Pavla Huyn z» praškega knezonadjškofa in prošta v Opavi, Norbert» Klein za brnskega škofa.
Duhovniške vesti. Na Bizeljsko je prestavljen kot kaplan č. g. Alojzij Musi s Polzele. C. g. Bogdan Lendovšek, kaplan v Vojniku, je vpoklican kot vojni kurat ter odrine te dni na. bojišče,
Cesar Viljem izročil papežu častni dar. Nemški cesar bo po odposlancu izročil sv. Očetu krasno knjigo veleučenega Radenskega učenjaka prelata Vil-vert. Učenjak je rabil več desetletij, predno je spisal to ogromno knjigo, ki vsebuje slike in mozaike iz starorimske dobe. Knjiga je vezana v belo usnje z bogato pozlačenimi obrobki in gumbi \% dragocenega maialata. Za to obširno delo prelata-učenjaka se je nemški cesar zanimal že celih deset let.
Spominjajmo se slavnih mož! Z'aJvedna mladenka iz Središča nam piše:	Ker preteče dne 24.
novembra t. 1. 10 let, odkar je zatisnil svoje oči rajski pevec Simon Gregorčič, katerega zasluge ne u-mro in spomin na njega rte premine v slovenskem narodu, je prav, če se ga spominjamo, Posebno ga lahko proslave mladinske organizacije z raznimi prireditvami, Saj to je bil mož, katerega dela često u-porabljamo, katerega verze najvieč čitamo na naših slovenskih vojnih razgleduidah. Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vrli naslednik biti vreden nil
f Frane Vraz. Lastnik Stanko Vrazovega doma v Cerovcu pri Svetinjah. Franc Vraz, je umrl dne 26. oktobra ob 11, uri dopoldne. Bil je mož odločno katoliško-narojdnega prepričanja, spoštovan od vsakogar. Županova! je nad 30 let, bil okoli 25 let ud ormoškega okrajnega zastopa, ud krajnega, šolskega sveta, večkrat njega načelnik, ud svetinjske posojilnice, ud konkurenčnega odbora in drugih za-stopo v. Z njim izgubi občina, župnija in okraj eno najizrazitejših oseb. Spoštovani rodbini izrekamo naše najsrčnejše sožalje! Pogreli je bil v soboto, dne 28. oktobra. N. v m. p. !	,
Odlikovanja. Z bojišča se nam piše: Nedavno so bili pri našem domačem 2G. crnovojnlškem polku med drugimi odlikovani tudi naslednji naši rojaki in sicer: desetnik Sure s srebrno kolajno 11, razreda, četovpdja Kolenc;, LnlapterÜßti Kojšme'ij, .jškjorjdnp, Herga, Vengust in Keiner z bronasto kolajno za hrabrost.
Praporščak Josip Ferk. bivši osmošolec mariborske gimnazije, piše iz ruskega vjetništva v Omsku v Sibiriji. Tam se nahaja veliko taborišče aa v-jete častnike, V Omsku je bil že meseca septembra mraz 35—40 stopinj R. Ferk jo doma iz Ceršaka pri St. liju v Slov. gor.
Trgovska šola v Zadru. Da odpomorejo veliki in resni potrebi — ker v Dalmaciji »strokoynih šol ni — so se nekateri profesorji in davčni uradniki odločili, da «tvorijo v Zadru nrvatski trgovski tečaj. Kako potrebno je bilo to, priča dejstvo, da se je priglasilo že lepo število moških in ženskih obiskovalcev. Zato je to inicijativo le pohvaliti in gre dotičnim ustanoviteljem vse priznanje, 'Taksa bo iznašala 20 K na mesec, O e pa dobe ustanovitelji državno in deželno podporo, česar se je nadejati, se taksa znajt n o zmanjša ali pa popolnoma odpade. Ako bo dijakov in napredka, se iz tega tečaja skoro razvije hrvatska državna trgovska šola v Zadru.
Za Rdeč križ. Na gostiji Mulee-Horvat v Framu se je nabralo za. avstrijski Rdeči križ 10 K in z» dijaško kuhinjo 11.34 K.
Cesa nam še v Maribora manjka? Piše se nam: Zajdnji čas se je povsod prav resno začelo misliti in skrbeti za bodočnost, k tern smislu je bilo že objavljenih v sloyensikih časopisih več člankov, ki zahtevajo pmosnovo starih in ustanovitev novih po-spjBšilnih sredstev za procvit verskega, narodnega, duševnega in gospodarskega življenja, Dovolim si o-pozoriti slovensko javnost na potrebo, ki jo čutimo prav posebno v Mariboru. Zelja marsikogar je, kakor sein se cvetov ano prepričal, da se tej potrebi od-pomore. V Maribpru imamo Slovenci sicer tiskarno, časopise 0eposlovn«ega sicer še ne!) itd,, knjigarne pa ne. Ne zdi se mi potrebno posebej dokazovati, da bi bilo to podjetje za nas štajerske Slovence zelo velike važnosti. Pred vsem je treba zadostiti potrebi razširjanja slovenskih knjig, potem pa dobrih knjig svetovne književnosti sploh- Nastane pa veliko vprašanje, ka(ko to vele važno podjetje vdejstviti. Vprašam torej, in Ii ne moglo po vzgledu ljubljanskega Katoliškega tiskovnega društvu naše mariborsko Katoliško tiskovno društvo, ki sedaj že s tiskanjem samim (kot lastnik tiskarne sv. Girila! odlično rešuje svojo nalogo, ustanoviti v Mariboru toliko potrebne knjigarne. ker bi s tem v polni meri izvajalo svoj namen, namreč razširjati katoliški tisk med Slovenci. Mogoče tudi, da bi bila Katoliška bulcvtarna v Ljubljani pripravljena ustanoviti v Mariboru podružnico ali bi se pa našel kak drug podjetnik, ki bi bil tej
svoji nalogi kos. Prepričan sem, da izreče javno m-nenje svojo sodbo stvari v prilog.
Delavska knjiga — javna listina. Neka delavka, ki je bila zaposlena v tovarni za, izdelovanje mu -ničije v Möl'lersdorfu, je nameravala zapamtiti svojo službo v odkazanem ji oddelku in vstopiti v službo v nekem drugem oddelku te tovarne, ker je izvedela, da so tamkaj delavke bolje plačane. Odpovedala je službo in se pri tem prenaglila in bi bila morala čakati šest tednov, da nastopi novo službo. Da bi ne ostala tako dolgo brez službe, je iztrgala iz delavske knjige nekaj listov, prenaredila datum izstopa iz te službe in se ponudila kot delavka predstojniku dotičnoga oddelka. Ta je pa prišel na sled goljufiji in je delavko ovadil kazenskemu sodišču. Kazensko sodišče je obsodilo delavko zaradi nameravane goljufije na 14 dni zapora ter se izreklo, da delavska knjiga ni javna listina. Zoper odmerjeno kazen je vložila delavka priziv na naj višje sodišče, ki se je izreki«, da je veljavno izgotovljena delavska knjiga javna listina ter je potrdilo od kazenskega sodišča ji odme-rieno kazen.
t Uradno zaustavljenih časopisov je Mo v* Avstriji od aprila do junija t. 1. 105. 'Med temi 78 čeških, 13 italijanskih, 8 nemških, 1 francoski in 1 hebrejski list. Poštni debit je bil odtegnjen C inozemskim časopisom: dvem nemškim (iz Holandske in Švice), trem francoskim (istotako iz Holandske m Švice), in enemu češkemu iz Severne Amerike.
Post na praznik Vseh svetnikov. Notranje ministrstvo je določilo, da je katoličanom v pondeljek, dne 30. oktobra dovoljeno zavživati meso, ker imajo v torek, dne 31 oktobra, cerkveno zapovedani post. Na praznik Vseh svetnikov je pa zavživanje mesa prepovedano.
Tudi Ogrom so naloženi novi posti. Ogrska v-lada je določila, da se na Ogrskem tudi ob sredah ne sme prodajati, oziroma zavživati meso. Dosedaj so i-meli Ogri samo dva postna dneva in sicer ob ponedeljkih "in petkih. Nadalje je določeno, da po gostilnah in hotelih ne bo smela dobivati nobena osieba več kakor 12 dkg mesa za enkratno Kosilo, Rodisi, da je to meso v kuhani, pečeni ali na kak drugi način pripravljeni obliki.
Obrestno mero za hranilne vloge liodo zopet znižali. Meseca novembra se bo na Dunaju vršil* sestanek zastopnikov avstrijskih hranilnic, na katerem se bo posvetovalo o znižanju obrestne mere za hranilne vloge. Predlagati se namerava znižanje obrestne mere od 4 na 3*4%. Ako bodo znižali obrest»« mero pri hranilnih vlogah, naj znižajo obrestno me-
•gigfbsod Tjtd ipnj o.)
Zemlja je najbolje lastništvo. „Naše Jedinstvo" piše: Kdor sedaj prodaja zemljo, je nespameten. Gena poskoči pozneje in bo vsaka motika zemlje «el« dragocena. Posebno naj se ne prodaja zemljišča v bližini mest, železnice, tovarn, rudnikov itd. Vsaka ped zemlje še bo zlata vredna^
lastovke se vračajo. Lastovke, ki so pred tedni zapustile zlasti južni del Nemčije, so se spet začele trumoma vračali nazaj v Nemčijo, Vsled mrasw in pomanjkanja hrane bodo te lastovke poginile. ;V-zrok vračanju lastovk je, ker se bojijo priti blizu gorovja ob avsfcrijsko-italijapski meji vsled gromen-ja topov in vsled bojev na gorskih vrhovih ob avst-rijsko-italijansM meji. Tudi druge tiee-selivke so se začele vračati nazaj v južno Nemčijo. Italijani so polovili vsako leto na tisoče naših ptie-selivk v nastavljene mreže, a letos tudi tega ne bo.
Potres. Iz pisarne „Čevljarske «adruge1* v'Vrbovcu pri Mozirju nam pišejo: Danes v soboto krog 10. ure predpoldne smo čutili v naši pisairni precej močan potresni sunek. Kakor smo tekom dneva izvedeli, so tudi drugod po Savinjski do Pi ni čutili potres. V Gornjemgradu se je porušilo celo nekaj dimnikov in se poznajo — tako pravijo ljudje -- tudi v farni cerkvi sledovi.
Nenavaden pojav. Noč od 16. ua 17, oktobra je nam prinesla močen vihar s precejšnjim nalivom.
Pri tem je nekoliko narasel tudi potok Crmlanameji mariborskega in ptujskega «krajnega» glavarstva pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. To je nekaj vsakdanjega, a nenavadno je bilo. da je majhni potok pri jezu tik okrajne ceste napravil na dveh mestih velikanski kup mastnih belih pen. Struga je na teni mestu široka do 5 m in globoka 3 m: in vendar so pene izpolnile strugo od enega brega do drugega;, da, poltri val e so še rob travnika: kakor ledena gora so «e dvigovale nad potokom, 5—6 m visoko. 'Od daleč so izgledale popolnoma kakor zmrznjen sneg in kdor jih ni, vzel v roko ali jih ni vsaj potipal, je bil prepričan, da je videl prvi led v letošnja zimi, akorav-no je cela okolica kazala vse prej kakor zimsko lice. Pene so ležale vrh potoka celi dan in so še le proti večeru izginile.
Vina za 10,000.000 K. Aradski veletržec z vinom Josip Domany je prodal svojo zalogo vina krog
48.000	hi za 10.000.000 K.
Gospodarske novice.
Kako smo disiali krak. Ko smo bili majhni, kako so nas ljubi stap-ši uditi čislati iin spoštovati knih! Preden so mati načeli kruh, so naredili z nožem čezenj križ, rekoč: „Bog ga blagoslovi!“ Kose kruha se razdelili z besedami :	„Bog ga blagoslo-
vi!“ Vsako drobtino, ki je padla na tla, smo morali spoštljivo pobrati, poljubiti in pojesti ali pa vreči v ogenj. Tudi majhna drobtina je bila preveč časti vredna, kakor da bi se smela pohoditi. Zvesti svojim šegam iti navadam, zvesti polju,- vrtovom in travnikom, niso bili naši predniki od nikogar na svetu odvisni zastran živeža. Bili so samosvoji gospodje v vsej svoji pieprostosti in skromnosti.
Kdo sme kupovati seno. Vprašanje :	Za naš
kraj je določena zadruga v Račah, da po naročilu o-krajnega glavarstva nakupuje za erar seno. Zadjnji čas je prišel mesar Pupi iz marib. okolice v vojaški obleki ter pravil, da on kupuje seno za erar. Kuj naj storimo? Odgovor: Naznanite zadevo okrajnemu glavarstvu,. Kupčija s Puklom ni veljavna* ako ga okrajno glavarstvo ni pooblastilo.
Zito in moka. Na zopetna in mnogoštevilna v-prašanja odgovarjamo, da si sme vsak gospodar (gospodinja) obdržati za- vsako osebo na leto 100 kg različnega žita (75 kg rži ali pšenice, 25 kg drugih žitnih sort). Tudi delavci se lahko viračunijo. Od kogar se je več zahtevalo, se naj pritoži in počaka z oddajo preporne množine.
Preskrba prebivalstva z moko. V zajinji seji posvetovalnega zbora vojnožitnega prometa je izjavil predsednik vitez Sonka, da se definitivni razdeljeval-ni načrt za moko še ni mogel določiti, ker žetvene številke še niso natančno ugotovljene. Sprejeti so bili predlogi vojnožitnega zavoda, da je ječmen in o-ves kolikor mogoče porabiti za človeško hrano. Iz ječmena naj se melje 20% moke za kuho in 60% krušne moke. Pšenica se naj zmelje, izvzemši 3% za z-drob, izključno le v enotno moko. 60%na ječmenova moka se sme porabiti za peiko. z najmanj enako množino žlahtne moke. Vojni žitni zavod bo spravil v prometu tudi 50% ovsene moke, ki jo bo rabiti za peko.
Oddaja divjačine. Od 25. oktobra naprej morajo zakupniki lova oddati oblasti vsakega tretjega u-streljenega zajca in sicer za vojaške bolnišnice, zar vode in za preskrbo vojaštva z živili, Slovenskošta-jeralri lovski zakupniki morajo divjačino poslati v Maribor ali Celje „Prevzemnemu uradu za divjačino“ pri e. kr. okrajnem glavarstvu. V Maribor morajo pošiljati divjačino sledeča okraj'na glavarstva: Mar ribor, Slovenjgradec, Konjice. Ptuj in mestni občini Maribor in Ptuj, V Celje pa- morajo pošiljati divjačino zakupniki lovov iz vseh ostalih okrajnih glavarstev Slovenskog« Stajerja. Divjačino plača prevzemna komisija pri okrajnem glavarstvu, Ker je pomanjkanje lovskega streliva letos zelo veliko, ta odredba tako dolgo ne bo imela posebnega vspeha, dokler se od strani erarja ne bo dalo lovcem dovolj streliva na. razpolago. To je priporočati tudi s kmet-sko-gospodarskega stališča, ker se bo divjačina polagoma premočno pomnožila. Skoda na sadnem drevju. vinogradih in poljih ho še večja kot (tosedaj.
Grozdne peške so zasežene! Vinorejski nadzornik g. Matijašič nam piše iz Gradca: Izdelovanje olja iz grozdnih pešk je sedaj posebno važno, ker primanjkuje drugih primernih snovi za to. Zarad tega je zasedla vlada kakor lani, tudi letos grozdne peške. Lastniki grozdnih tropin so zavezani, pe ške iz tropin odbrati, posušiti, shraniti in iste oh gotovem času oddati »avstrijski centrali za olje in mast a. d. na Dunaju«. Natančneja določila gbr, ; tega se nahajajo v ministrski naredbi z e -septembra 1916, drž. z. br. 297. — Okrajne politične oblasti, žetveni komisarji, c. kr. vinarski nadzornik in dež. vinarski inštruktorji pedajejo tudi vsa potrebna pojasnila v tem oziru Posebno je pomniti sledeče: 1. Odbiranje pešk iz tropin, ki niso namenjene za kuhanje žganja, mora biti iz vršeno najkasneje do 81. decembra 1916. 2. Iz tropin, iz katerih se je kuhalo žganje, izločiti te peške najkasneje do 1. marca 1917. 3. Lastnik pešk, navedenih pod 1., mora množino teh pešk naznaniti pristojnemu občinskemu predatojništva najkasneje do 10. januarja 1917. 4. Množina pešk od tropin, ki so se kuhale za žganje se pa mora naznaniti županstvu najzadnje do 10. marca 1917. Žapanstvo ima sestaviti na podlagi prijav seznam ter naznaniti imena množino lastnikov grozdnih pešk pet dni po gore navedenih rokih avstrijski centrali za olje in mast na Dunaju I, Seitzergasse 1. Nadalje ie županstvo zavezano do 10. januarja 1917 naznaniti okrajni politični oblasti mo-žipo tropin v občini, iz katerih še peške niso odbrane in čegar last so te tropine Odbiranje pe k in njih oddaja je ped nadzorstvom oblaslMer #e bo vršilo, ako bi bilo potrebno, prisilno na stroške
lastnika; zamude se kaznujejo. Priporoča se toraj vsem vinogradnikom, da postavne določbe točno izpolnjujejo. — Škoda, da se natančni podatki o zasegi pešk prepozno naznanjajo. Lansko leto je bilo tako in letos zopet. Mnogi so vinske tropine pomešali med sadne ali pa jih že sploh pokrmili ali pa jih stlačili „v sode. Naj bi oblast vsaj pra vočasno vse potrebno ukrenila glede zasege.
Kaj je s kotli? Zadnje 'dni so morali živinorejci oddati svinjske kotle, za katere se jim je od prevzemnih komisij obljubilo nadomestilo. Kotle se . inoralo iztrgati iz zidov, novih se ni poslalo in zdaj se pri mnogih gospodinjstvih ne more kuhati krme za svinje. Posestniki so primorani suhe svinje zaklati ali prodati. Škoda bo ogromna. Pozivamo c. kr. okrajna glavarstva in cesarsko namestnijo,, da- napravi red in se da stvinjerejcem nadomestnih toliko potrebnih kotlov.
äaac raovice,
V Gradcu izginjajo psi. Ne samo na Dunaju, ampak tudi v Gradcu je začelo revnejše prebivalstvo prav pridno jesti pse. V preteklem tednu so se graška kazenska sodišča bavila v štirih slučajih, ko so revni ljudje zvabili v svoja stanovanja dobro rejene pse, jih poklali in meso zavžili, Tudi v tem. tednu je že v Gradcu izginilo zopet nekaj dobro rejenih psov.
Cesarski svetovalec — sleparski vojaški dobavitelj. Pred dunajskim vojaškim sodiščem se je te dni zagovarjal zaradi goljufije vojaški dobavitelj cesarski svetovalec Ozija, Schlosser, ker je zalagal armado s slabim obuvalom, perilom in z manjvrednimi odejami. Vojaško sodišče je obsodilo sleparskega vojaškega dobavitelja, cesarskega svetovalca, Id je bil vrhutega še tudi odlikovan s častnim znakom II. razreda Rdečega križa, na tri leta težke ječe. Tudi je sodišče izreklo, da izgubi naslov cesarskega svetovalca in odlikovanje Rdečega križa.
Poldrugi meter snega — v Sibiriji, Po vsej e-vropski Rusiji, zlasti v nižavah reke Volge, je padlo letos izvanredno veliko snega. V Sibiriji pa. žc zdaj znaša snežena plast poldrugi meter. Vremenske razmere so letos v Rusiji skrajno neugodne in že sedaj računajo z dolgo in. hudo zimo.
50 milijonov zletelo v zrak. V veliki tovarni za izdelovanje municije v Turinu na Gornjem Italijanskem se je vnel smodnik in cela tovarna je zletela z vojaško blagajno vred v zrak, škoda znaša 50 miliionov lir, Ubitih je bilo 57. ranjenih pa 117 italijanskih vojakov.
Premeten vojni vjetnik. Neka Švicarska tvrdka j® naročila glasovir-piano in je dotični zaboj dospel dno 12. septembra.. Označba nemškega železnič-nega urada je kazala, da je zaboj tehtal v Berolinu 502 kg, carinski urad v Curihu pa je dognal, da. tehta zaboj le 450 kgi Ta razloček v teži je povzročil francoski vojni vjetnik. ki se je v Berolinu skril ;,v zaboj. Kdaj je vstopil in'kje je izstopil, še ni točno dognano. Potoval je na prostoru, ki je meril 0.346 kubičnega metra. Dotični vojni vjetnik je moral biti jako inteligenten in spreten človek, ker si je vse prav dobro in pripravno uredil, da. je lahko zapustil svoj voz, koder je hotel. .Preskrbel je tudi za zrak v zaboju in zapustil v njem celo dva koščeka suhorja in košček čokolade.
Vojni milijonarji v Karlovih varih. V nekem pismu iz Karlovih varov v „Frankfurter Zeitung“ posnemljemo: Ako ne bi vedeli, jdla je vojna, ako ne bi se vedno spominjali krvavega kaosa, bi morali v Karlovih varih v resnici misliti, da se nad zelenim bogastvom divne češke šume vspenja modro nebo — miru. Kjajti Karlovi vari ne kratijo svojim gostom nobenega užitka, ki so jim ga nudile v mirnetm času. Župan se je izkazal kot strateg aprovizacije prvega reda. Posrečilo se mu je celo, da je isti dan rumun-ske vojne napovedi' dobil veliko količino pšenične moke. Divne bele moke, iz katere napravljajo diven bel kruh, 35 deka dnevno za osebo., V restavracijah je ni prazne mize, ob glasbi vlada staro, vedro življenje, Karlovi vari so bili od nekdaj mesto luksusa, ali takega,, kot je sedaj, ga me;hda ni bilo še. Trgovine ne morejo dobavljati dovolj drajgocenih predmetov. Kožuhovina in obleke, vsakovrstne antildteie nahajajo kupce ob največjih cenali. Zdi se, kot da so se fu zbrali vsi najnoveji milijonarji, ki so v čar su vojne vznikli iz tal. Lahko pridobivanje je prineslo seboj razmetavanje. Zdraviliški gosti v Karlovih varih govore: Kraj vse vojne tečejo topli vrelci, do našajoči nam zdravje. Med tem, Ko poginjajo milijoni, smo tu varno skriti in si podaljšujemo življenje ! Srečni Karlovi vari, srečni milijonarji ! ! I
Grški vladarji. Še le dobrih sto let je tega, kar je nastala nova svobodna grška država, a od prvega predsednika. Ivana, Antona; Kajpodistrije do sedanjega kralja Konstantina ni imel še noben vlar dar miru, oziroma ni niti srečen dočakal konca. Revolucija, ki je ustvarila Grško, je v tej držarvi tako-rekoč permanentna. Osvobodivši se turškega gospostva, je Grška postala republika, a. komaj je prišla ena vlada naj krmilo, je že nastala protirevolucija. Prvi poglavar je bil Peter Mavromihaelis, iz čigar družine je padlo v boju za. grško svobodo 18 članov, a takoj je nastal proti njemu upor in so njegovi nasprotniki proglasili: kneza Mavrocordata za. grške g n
pr^teednika. Po dolgih bojih je bil konično postolje® drug predsednik, Ivan Kapodistrta; bil je prvi predsednik, ki so ga priznale velesile, že čez 3 leta je bil umorjen. Njegov brat se je proglasil za diktatorja, a čez inailo časa so giai 2e predli. Grška #e postala monarhija in bavarski princ Oton nje kralj. Ostal je med vodnimi boji skoro 30 let na prestolu, potem pa, je bil odstavljen in pregnan. Njegov naslednik je postal danski princ, ki se je kot kralj imenoval Jurij I. Skoro 60 let se je vzdržal na prestolu, potem ie bil v Solunu umorjen. Zidaj je na prestolu njegov sin in se mora zopet boriili za krono.
Naj starejša ladja se potopila. Dne 24. oktobra t. 1. se je potopila v Vzhodnem morju švedska, trgovska ladja „Göthaceon“, ki je bila zgrajena o^re 24. oktobra leta 1716 in je bila torej najstarejša ladja celega sveta. Ladja je trčila ob skalo in se potopila ravno istega dne, ko je bila pred 200 leti dograjena.
Obsojen vojaški zdravnik. Honvedsko divizijsko sodišče v Košicah na Ogrskem je obsodilo polkovnega zdravnika'	Török® na sedem tet
težke ječe, ker je za vojaško službo popolnoma sposobne ljudi proti primernemu plačilu spoznaval, za nesposobne in za denar dovoljeval neupravičene dopuste-.
Dopisi»
^Maribor. Pred tedni je priredila mariborska podružnica štajerske Kmetijske družbe v dvorani Gambrinus v Mariboru zborovanje, na katerem M bil naj predaval o vinarstvu ravnatelj mariborske vino-rejske šole F. Zweifler. Do predavanja pa ni prišlo, ker je večina zborovalcev zahtevala, naj se ne predava o vinarstvu, am pale p preskrbi prebivalstva z živili, Vsled nastalega hrušča je moral, predsednik zaključiti zborovanje, nakair sta kljub temu. da je bilo zborovanje zaključeno, nastopila kot govornika Franc Girstmayr in župan v Studencih dr. Juritsch. Končno je morala mestna policija izprazniti dvorano. Zoper Girstmayr ja in dr. Juritscka je bfi lo uvedeno kazensko postopanje. Pri kazenski obravnavi dne 27. oktobra je pa sodnik, defeelnosodni svetnik Modrinjak oba oprostil.
Maribor. Za nakup moke, kave, sladkorja, olja, masti, surovega masla, petroleja in kruha so u-poljane za mesto Maribor družinske karte. Tiskovine se dobijo v preskrbovalnem uradu v mestni hranilnici. Kdor še nima družinske karte, jo dobi dpe l|, novembra, a mora. poprej izpolniti tozadevne tiskovine, Do tedaj pa še lahko dobi goraj : omenjeno blago, ako se trgovcu pokaže rdeča karta za krompir. — Ob tej priliki opozarjamo oblast, da se take važne odredbe že delj časa razglašajo samo v „Marimrge.r Zeitung.“ Zakaj se take zadeve, Jd so vendar za vse prebivalstvo in ne samo za „Marburgerčine“ čitatelje,- tudi drugače javno ne razglašajo?	,•
Maribor. Od 29. oktobra naprej je mesto Maribor’ razdeljeno v več okolišev za oddajo kruha- Posamezni peki, oziroma branjevci, Id prodaje jo kruh, imajo določene gotove ulice, za katere smejo od dajati) kruh. Ta ureditev pa je tajko površno urejena, da Se sliši splošna pritožba o tej uredbi. Tako morajo n. pr. prebivalci Nagy je ve in bližnjih ulic hodit kupovat kruh k peku Soberju na desnem dravskem bregu, dočim je v bližnji Tovarniški ulici trgovec. ki prodaja kruh za druge ulice. Matere,- gospodinje, dekle in kuharice morajo hoditi daleč mimo te bližnje prodajalne in čakali pri določenem peku po cele ure na kruh in še morajo nazadnje mnogokrat iti prazne domov. Tudi prodaja moke in krompirja je skrajno slabo urejena. Po cele poldneve morajo ženske dan za dnevom postajati pri štacunah. zanemarjati družino, pred vsem vzgojo otrok, Ali ne - bi mogel slavni mariborski preskrbovalni odbor prodajo moke, kruha, sladkorja in kare drugače urediti? Bodite vendar bolj praktični 1	;
Maribor. Mestni magistrat je odredil, 'da smejo do preklica prodajati mariborski trgovci sladkor samo mariborskemu mestnemu prebivalstvu in prebivalstvu iz mariborskega političnega okraja, ne pa tudi prebivalstvu' iz drugih političnih okrajev. Mestni magistrat utemeljuje to odredbo s tem, ker je nastalo v zadnjem času v Mariboru veliko pomianjka-nje sladkorja,
Celje. V Gradcu je dne 21. oktobra umrl- bivši nadučitelj tukajšnje deške ljudske šole, Blümel. Blü-mel je tudi pesnikova! in je ustanavljal, kjer je. služboval, godbena in pevska društva. — Na tukajšnjem vojaškem pokopališču so zadnje dni pokopali vojaka:	inf,en turista Ivana Arzsa od honveonog-a
polka in poddesetnika J ožela Banmgartnerja od 35. pp. ■— Pred nekaterimi dnevi je med postajama Ponikva in Grobelno nek zlikovec vrgel kamen v voz I razreda popoldanskega brzo vlaka. _ Kamen ni nikogar zadel. Storilca niso mogli izslediti.
Celje. Mestni magistrat naznanja., da bodo dobivali revnejši sloji mestnega prebivalstva v nedeljo, dne 5. novembra, kakor tudi ob prihodnjih nedeljah v mesnici Friderika Skoberne goveje meso za znižano ceno 4 K za 1 kg. Tozadevne nakaznice se dobijo na mestnem' magistratu. Nadalje naznanja Še mestni magistrat, : da odslej naprej ne. bo smel prodajati noben trgovec na eno- sladkorno karto za eden teden več' kakor 17 kg sladkorja. '. v	^