Premog\ K naravoznanstvenemu pouku v ponavljalni šoli. Premog ali kamneno ogljije postaja od leta do leta bolj važen, in bode tudi še vedno važneji posebno takrat, ko bode ljudem drv za kurjavo zmanjkovalo in zmanjkalo. Premog ni kamenje, čeravno je karnenju podoben. Kako bi nek gorelo in žerjavicn dajalo, ako bi bilo čisto karaenje? Premog je rastlinsko ogljije, ki pa je po mnogih prekucijah zemlje okamnelo pod zernljo, iz katere se koplje kakor ruda tu pa tatn. Iz prvotnih gozdov z velikanskimi drevesi in rastlinami so se tedaj začenjali plazi premoga. Da ti plazi res niso nič drugega kakor uogljene rastline, se lehko prepričamo, ako premog skozi povekšavno steklo ogledujemo. Tudi premog nain kaže tisto piskričastno tkanje, ki je vsem rastlinam lastno. Tudi iz takih plazov premoga izkopujejo cela in še dobro ohranjena debla mnogovrstnih dreves in pa cele sklade listji in proprota, ki je v ogljije izpreraenjeno. Od pričetka premoga do zdaj — kdo more leta šteti? Ker se pa še zdaj na milijone centov preinoga vsako leto iz zemlje izkopuje, ali ni očitno, da premog je gotova priča starodavnih prekucij na zemlji, zraven pa previdnost dobrotljivega stvarnika, ki je pod zemljo shranil človeškemu rodu neizmerne zaklade kurjave, kadar mu bode za-njo zmanjkalo drv na zetnlji, kateri žalostni čas se uže prikazuje. Posestniki gozdov so tu pa tam uže veliko pripomogli k temu, ker so iz posekanega lesa narejali denarje, pa niso pomislili, da njihovi potomci iz denarja ne bodo zopet mogli narediti dreves. Bukev in jelka potrebuje najmanj 40 let, da je toliko velika, da daje polena za kurjavo; pogori pa pred ko v 40 urah. Kolika dobrota je tedaj človeku premog, kateri mu drva namestuje! Največ premoga v Evropi je na Angleškem. Tam so ljudje tudi najpred jeli preuiog kopati in za kurjavo rabiti. Angleži uže premog davno rabijo ne le samo v kuhiojah in v stanovanjih, teniuč tudi v tovarnah, na parobrodih in hlaponik po železnicah. V našetn cesarstvu so največe pretnogove zaloge na Cešketn, potetn na Šleskem, Marskem, v Spodnji Avstriji, na Štajerskem, Ogerskem, v Galiciji, v Zgornji Avstriji, na Kranjskem, Koroškem, v Dalraaciji, v Istri in na Tirolskem.