JUTRA Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Izhaja razun nedelje m prazniKov vsa* aan od 10. uri Račun pri pošlnam č#k. zav. v Ljubljani št. 11,409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, .PdStbTKii ysimns v tpsfmnt Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 228 Maribor, pondeljek 7. oktobra 1929 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Prešernova ulica it 4 Preokret? V zgodovini našega naroda zaznamuje tno troje velikih, zgodovinskih datumov: 1. decembra 1918, ko se je ves naš narod po večstoletnih borbah in peripetijah in suženjstvu ujedinil in ustvaril eno in nedeljivo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev pod žezlom narodne vladarske hiše; 6. januar 1929, ko je kralj Aleksander presekal gordijski vozel političnega in gospodarskega kaosa in ustvaril nove podlage za delo na konsolidaciji naših notranjih prilik; in 3. oktobra 1929, ko je dal kralj Aleksander s podpisom novega zakona državi edino pravo ime kraljevine Jugoslavije in z razdelitvijo države na 9 velikih upravnih edinic odprl možnosti novega razvoja in razmaha na kulturnem in ekonomskem polju. Z novim nazivom države je ideja jugoslo-venstva in ideja enakopravnosti dobila ponovno najvišjo sankcijo, z novo u-pravno razdelitvijo ter so ustvarjeni Predpogoji za notranjo harmonijo, s katero'pojde lahko ves narod na delo in se Posveti ustvarjanju kulturnih'in ekonomskih dobrin, obenem pa si ustvari močrto Pozicijo v nlednarodnem življenju. Vsakdo, ki pozna naše prilike, se je v prvi vrsti vprašal, kaj poreče k aktu kralja Aleksandra Z' dne 3. trn. oni del naroda, ki je bil z dosedanjo ureditvijo države najbolj nezadovoljen: Hrvati. Seveda ne oni prenapeti separatisti, kolih emisarji dr. Pavelič in drugi ki blodi-1° Po svetu in iščejo še vedno možnosti, da bi razdrli :ašo državno stavbo in si skuhali ob morebitnem požaru kakšno ?yoio juhico hrvaške države. Pač pa oni rvati, ki trezno in stvarno gledajo na Položaj, ki so pa obenem bili glavni po-oorniki nujno potrebnih sprememb v orzavnem ustroju v smeri enakosti in uakopravnosti. In tu je gotovo zanimi-* zlasti brzojavka enega glavnih repre-otautov Hrvaške, župana glavnega nlr> Vsek Hrvatov, Zagreba, ki je to-vgrjPo^dravil kraljev odločni korak kot nk i 'n nar°dno delo. Nič manj važne liii° lziave hrvaških ministrov dr. Švr-Se in ,jr< Drinkoviča, ki povdarjata, da z novim imenom države in z novo u-avno ureditvijo storjen velik korak na-Vsaka banovina se bo mogla eko-mski in upravno lepo razvijati, ob-«an pa niso žaljena plemenska čustva našega naroda. Enako se glase t::-iziave drugih odličnih voditeljev hr-ve bistva iz raznih krajev drža-’ 'z bplita, Dubrovnika, Osjeka itd. noveS0nino je’ da mora prl Presoji naj-nas hm z«°dovinskega dogodka za HrvaJS V, -Prvi vrsti mer°dajno mnenje najnm v’ kl so bili — kakor rečeno — lodnejši protivniki dosedanje dr-v , ? uPravne ureditve. Odobravanje iz Str. llrvatskega naroda nam je dokaz, da neiiSr,11? prec>kretu in na prehodu v mir-P1 zdravejšo dobo našega notra-trehn ‘v,ien!a* »n da ne bodo več ncpo-rayvrv favice Preprečevale pravilnega izlp*n-a v Ve> Ue tako se bodo mogle struni tete rane. ki so jih zasekale be v aexmedsebojne borbe nedavne do-živHpninSf miS!,enie' v naše politično m v naš ekonomski razvoj. »mri regenta ________________________ DAVI JE UMRL ČLAN RUMUNSKEGA REGENTSKEGA SVETA, Dr. BUZDU-GAN. KDO POSTANE NJEGOV NASLEDNIP? BUKAREŠT, 7. oktobra. Član regent-skega sveta in bivši predsednik kasacij-skega sodišča, Buzdugan, je danes zjutraj umrl. O njegovih poslednjih urah se poročajo sledeče podrobnosti. Bolnik je padel že snoči ob 11. v agonijo. Malo poprej je dosegla temperatura 41 stopinj. Zdravniki so takoj uvideli, da ni zanj več nobene pomoči. Ministrski predsednik Maniu je bil takoj obveščen o kritičnem položaju Buzdugana. Vest o bližajoči se katastrofi člana regentskega sveta se je bliskoma razširila po vsem mestu. Ministrski predsednik Maniu je odšel takoj h bolniku, kjer so mu zdravniki še enkrat pojasnili, da je katastrofa neizbežna. Za danes je sklical ministrski predsed- nik Maniu sejo ministrskega sveta, ki bo v smislu rumunske ustave sklenil začasni prevzem kraljevske oblasti po ministrskem svetu, prihodnje dni pa se bo vršila skupna seja parlamenta in senata, na kateri bo izvoljen Buzduganov naslednik v regentskem svetu. Kot najresnejši kandidat za Izpraznjeno mesto se imenuje general Presan, bivši vrhovni komandant rumUnskih armad v svetovni vojni. Vsi današnji rumunski listi prinašajo obširne podrobnosti o bolezni in smrti Buzdugana. Vest o smrti je izzvala ne samo v Bukareštu, temveč tudi v drugih mestih globoko žalost. Vlada je izdala i za vzdrževanje reda in miru obsežne ' varnostne odredbe. SenzaciJonalna fuzija na Dunaju BODENKREDITANSTALT SE JE FUZI JONIRAL Z ROTSCHILDOVO BANKO KREDITANSTALT. PREDZGODO- VINA FUZIJE. in je bil takoj po prihodu sprejet od kralja Aleksandra v posebni avdijenci. Iz Topole se je odpeljal potem v Mladeno-vac, kjer ga je že pričakovalo njegovo spremstvo. V Mladenovcu mu je jugoslovanska železničarska uprava dala na razpolago salonski voz, s katerim je potem Venizelos nadaljeval vožnjo proti Atenam. DUNAJ, 7. oktobra. Davi je bila izvršena tu senzacijonalna bančna fuzija. Bodenkredltanstait se je namreč združila z Rothschildovo banko Kre-ditanstalt. Na podlagi 4e fuzije preide Bodenkreditanstalt, na čegar čelu je predsednik Sieghart, popolnoma v Kre ditanstalt. Vsa poslopja, podružnice itd. prevzame Rothschildov zavod. Izmenjava akcij se bo izvršila na ta način, da bodo 4 Bodenkreditove akcije zamenjane /a eno Rothschildovo. Vest o fuziji teh podjetij je napravila v finančnih krogih največji vtis. Predzgodovina pa je sledeča: Vsled položaja, ki je nastal radi prevratnih vesti in namer Iieimwehrovcev, so pričeli upniki v inozemstvu odpovedovati Bodenkreditanstaltu svoje kredite, čeprav je užival zavod pri svetovni financi dober sloves. Predsednik Sieghart je bil nato primoran, da 1° -o jasnil položaj zavoda zveznemu kan-celarju dr. Schoberju. Dr. Schober se je za stvar zanimal in se mu je končno po težavnih pogajanjih, katerim je prisostvoval tudi baron Louis Rothschild, posrečilo doseči rešitev, ki bo obvarovala Avstrijo težkih gospodarskih pretresljajev. Kako usoden bi lahko postal polom Bodenkredita, je r?~T,i-dno že iz tega, da je samo v zavodovih jeklarnah zaposlenih več tisoč delavcev. 2 . ,sk! ostanki generala UJrangla u Beograču Včeraj so v smislu zadnje želje v Bruslju umrlega vrhovnega komandanta ruskih carističnih čet v inozemstvu, položili v Beogradu zemske ostanke generala Wrangla k zadnjemu počitku. Bil je tb tužen blesk bivše carske Rusije. Zastopani so bili na pogrebu oddelki vseh edinic carske vojske v starih ruskih uniformah. Vojaki, pehota, konjeniki, topničarji, gardisti, mornarji s svojimi godbami in starimi, zastavami so v popolni bojni opremi stopali z znanim elegantnim ruskim vojaškim korakom. Med vojaki je bilo opaziti tudi invalide brez rok in nog. Posebno pozornost je vzbudil neki star polkovnik z dolgimi brkami, ki je neprestano plakal. Sprevoda so se udeležili oddelki jugoslov. armade in ogromna množica občinstva, ki se je polagoma pomikala proti ruski kapeli, nad katero so krožili, ves čas rfferoplani in spuščali vence. Na grob je bilo položenih nad 250 vencev, med drugimi tudi krasen venec našega kralja Aleksandra, venec velikega kneza Cirila in vojnega ministra generala Hadžiča. Žalne obrede je opravil patrljarh Dimitrije, ki se je v svojem govoru spominjal težkih žrtev carske Rusije za naše ujedinjenje. Vse godbe so istočasno zasvirale žalno koračnico, ko so Wranglove zemske ostanke spustili v grob, pehota in artiljerija pa sta oddala tri častne salve. Zaključek turuirja u Rogaški Slatini V nedeljo je bil zaključen 15 dni trajajoči prvi mednarodni šahovski turnir v naši državi, ki se je končal z izredno lepim uspehom mladega in nadarjenega našega šahovskega mojstra, Vasje Pirca iz Maribora. Ker je končala v soboto prekinjena partija Przepiorka-Takacs re-mis, je bil končni placement sledeči; Prvo nagrado (6.000 Din je dobil poljski velemojster Akiba Rubinstein, ki je dosegel 11 in pol točk; drugo nagrado (5.000 Din) si je priboril češkoslovaški mojster Flohr z 10 in pol točkami; tretjo, četrto in peto, pa so si razdelili Pirc, Maroczy in Takacs (vsak po 3.200 Din), ki so dosegli 10 točk. Šesto nagrado je prejel poljski mojster Przepiorka z 9 in pol točkami, sedmo in osmo (vsak po 1.375 Din) sta sl delila Canal in Griinfeld z 9 točkami, deveto nagrado (1.000 Din) pa je dobil nemški mojster Brlnckmann, ki je dosegel 8 točk. Ostali igralci so dobili samo po 100 Din za vsako točko. Od nenagrajenih jugoslovanskih igralcev je dobil Koenig 200 Din posebne nagrade. Posebno nagrado v znesku 1.000 Din za, zmago nad Rubinsteinom je dobil madžarski mojster Takacs. Snoči se je vršil na čast udeležencev turnirja poslovilni banket, danes ob 3. zvečer, pa igra Rubinstein v »Astoriji« simultanko v Mariboru. v Stresemannou pogreb BERLIN, 7. oktobra. Nemški narod je včeraj na najslovesnejši način spremil dr. Stresemanna, enega svojih največjih sinov sedanjosti, k zadnjemu počitku. Ves Berlin je bil na nogah, nad mestom pa so neprestano krožila letala. Ministrski predsednik dr. Mtlller je imel v veliki dvorani državnega zbora žalni govor, V katerem je izražal- obžalovanje, da dr. Stresemann ni doživel izpraznitve Porenja, za katero se je dolga leta tako neumorno trudil. Nemški narod s pokojnikom ni izgubil samo enega svojih največjih državnikov, ampak tudi enega najstarejših borcev za ohranitev miru v Evropi. Nemškemu narodu ne preostaja nič drugega, kakor da sedaj nadaljuje njegovo delo. Po govoru ministrskega predsedn ka so uradniki parlamenta dvig nili krsto s katafalka in jo zadnjič ponesli po zbornici, nakar se ie začel žalni sprevod, ki se ga je udeležilo na stotiso-če ljudstva. Med številnimi venci je bil tudi venec franc, ministrskega predsednika Brianda z napisom: »Svojemu so-boritelju za mir Evrope, svojemu najboljšemu prijatelju«. Uenizelos v Topoli BEOGRAD, 7. oktobra. Grški ministrski predsednik Venizelos se je pripeljal danes ob 9.10 z avtomobilom v Topolo Udanostna brzojavka župana dr. Juvana kralju Aleksandru. Povodom ustanovitve mestnega mla dinskega doma v Mariboru, je odposlal župan dr. Juvan kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja sledečo brzojavko: »Prfli-kom otvoritve in blagoslovitve mestnega mladinskega doma v Mariboru pošiljam v Imenu mesta Maribora Vašemu Veličanstvu kralju Jugoslavije in vzvišenemu zaščitniku naše mladine, zagotovilo neomejene udanosti ln hvaležnosti«. Ukradeno dvokolo. Včeraj je bilo trgovcu Janku Uhlei* ju ukradeno v Stolni ulici z dvorišča hiše št. 6. dvokolo znamke »Brena-bor«, vredno 1500 Din. O tatovih n! sledu. — Tatvine. V neki tukajšnji gostilni je izginil t obešalnika klobuk in jopič nekemu gostu, ki je oškodovan za 520 Din. — Neznani storilec je obiskal tudi dva hlapca in jima odnesel razne obleke in uro v skupni vrednosti 320 Din. — Policijska kronika. Od nedelje na pondeljek ni bil nihCe aretiran. Vloženih pa je bilo 21 prijav: 3 radi suma tatvine, več radi razgrajanja, radi cestno policijskega reda, prekoračenja policijske ure in drugih manjših prestopkov. — Kap je zadela posestnico 60letno Julijano Bratkovič iz Melja. Pokojnico, ki je blia na giasu kot zelo spoštovana gospodinja, ro pr c peljali v mrtvašnico na Pobrežju. — BsacsEssazssas Plin — kurilno sredstvo sodobnosti HISTORIJAT MARIBORSKE PLINARNE. — PREDNOSTI KUHE S PLINOM. — PORAST KONZUMA PRI NAS. — PROPAGANDA ZA CIM VEČJO UPORABO. Začetki mariborske mestne plinarne segajo v leto 1869 in bo torej ob novem letu podjetje slavilo 601etni jubilej. Prvotno je bila plinarna privatno podjetje, katero je od ustanovitelja Grafa prevzela neka nemška družba iz Augsburga. Leta 1916. je podjetje prešlo pogodbenim potom v roke mestne občine. Razumljivo je, da lastniki v zadnjih letih niso ničesar investirali, tako da je občina prevzela plinarno v prav desolatnem stanju. Pod novo upravo, ki ji načeluje od 1. 1919 g. inž. Tomšič, pa si je podjetje znatno opomoglo. Doslej ima v mestu 32 km plinovodnih cevi, ki segajo na periferije do Ptujske ceste, odnosno do nove delavske kolonije, do križišča Koroščeve in Vrbanove ulice, v Krčevini pa do železniškega mostu. V zadnjih dveh letih so bile položene nove cevi v Koroščevi ulici, na Betnavski cesti, v Trubarjevi ulici in v enem delu Tomšičevega drevoreda. v načrtu ima dalje mestna plinarna izmenjavo prešibkih vodov v nekaterih delih mesta in dograditev mestnega plinskega omrežja. Celoten konzum znaša v enem letu nad pol milijona m’, dočim je kapaciteta plinarne štirikrat tolika. Konzum se sicer stalno dviga in je bilo letos 1100 kon-zumentov, vendar se ugodnosti plinske uporabe pri nas premalo cenijo, kar je Drip'"' 1 dkom p m bivalstva, ki je o koristnosti in praktičnosti uporabe plina premalo informirano. Da bi se temu odpomoglo, se je vodstvo plinarne odločilo za javna predavanja, ki jih bo še tekom meseca oktobra organiziralo v mestnem kinu in združilo z javno demonstracijo kuhe na plinov-skih pečeh. Interesentom se bodo nudile tudi poizkusne pordije jedi prirejenih na plinskih pečeh. Plin ni uporaSen samo v obrti in industriji, temveč bi moral koristno služiti v prvi vrsti gospodinjstvu. Pri pravilni uporabi je namreč kuha s plinom cenej-Ša od kuhe na navadnih pečeh, ki kon-zumirajo mnogo premoga in drv ter so poleg tega nehigijenične. Plin ne daje niti dima, niti saj in zadostuje samo šibi-ca, da se jed v kratkem času zanesljivo zvari. Zanimanje za plin je v gospodinjstvu vedno večje. Plinske peči so vpeljale v zadnjem času štiri največje mariborske kavarne. Plinsko kuho bo vpeljal tudi novi dr. Černičev sanatorij. S plinom kurijo po večini tudi vse novo zgrajene vile in stanovanjske hiše in v novi delavski koloniji je bilo instaliranih večje število plinskih štedilnikov. Občina gre konzumentom plina vsestransko na roko. Največja ugodnost pa tiči v tem, da dovoljuje vse instalacije in nabave plinskih naprav na odplačevanje. Kompletni plinski štedilnik ni dražji od lončenega, a je zanesljivejši in mnogo praktičnejši. Predsodek, da je plinarna nezanesljiv obrat, podvržen raznim neprilikam ali nerednostim, je docela neosnovan. Najboljši dokaz je minula zima, ko je edino plinarna vzdržala popoln obrat brez najmanjših motenj in so bili privatniki s plinskimi pečmi zavarovani pred vsemi neprilikami ostre zime. Za liter vode, ki jo želimo segreti nad 100 stopinj, se porabi 30 litrov plina, dočim stane kubični meter (1000 1) samo 3 Din. Kuha s plinom pa ni samo cenejša, ampak je tudi praktičnejša in higijenič-nejša. Eno in drugo bodo interesenti lahko videli in slišali pri javnih predavanjih in demonstracijah, ki jih bo mestna plinarna priredila še tekom tega meseca. Upati je, da bodo propagandne prireditve zavoda dosegle namen in da se bo uporaba plina tudi pri nas približala obsegu kakor v drugih modernih državah, katerim na čelu stoji v plinski industriji še vedno Nemčija. Mariborski in Otuoriteu mladinskega doma u mariboru Najmodernejša socijalna ustanova mesta Maribora. Včeraj dopoldne je bil v prisotnosti predstavnikov lokalnih oblasti otvorjen Mladinski dom mariborske mestne občine, ki je brez dvoma najmodernejša socijalna institucija našega mesta, s katero se pač lahko ponaša pred ostalimi mesti naše države. Svečan nagovor je imel župan mesta Maribora g. dr. J u v a n, ki je uvodoma podal historijat zavoda, ki se je iz skrom nlh začetkov razvil v moderen mladinski dom, ki je v čast mestu in dokaz smisla, ki ga izkazuje mariborski občinski svet socijalnim problemom našega mesta. Leta 1919. se je za skrbstvo mladine izdalo le okrog 2000 Din, dočim so letošnji izdatki narastli že na 300.000 Din. Poslopje zavoda v Ljudskem vrtu je moderno preurejena gradba, ki popolnoma odgovarja higijenskim in zdravstvenim stremljenjem sodobnosti. Ima iz.cd-no ugodno solnčno lego, spalnice za 28 gojencev, ki so stalno v oskrbi, dočim je v dnevnem zavetišču prostora za 110 o-trok, učilnice za dečke in deklice, moderne kopalnice s kadmi in prhami, delavnice, veliko obednico in izborno kuhinjo. Po slavnostnem govoru g. župana sta mu dve deklici izročili v znak hvaležnosti krasne šopke, nakar je sledila blagoslovitev vseh prostorov, ki jo je ob asistenci dveh duhovnikov opravil stolni župnik, kanonik dr. Moravec. Nato so si številni gostje ogledali vse prostore in naprave Mladinskega doma, mestna občina pa je pogostila gojence zavoda z .Izbranim kosilom. Proslaua desetletnice Jadrana" minolo soboto zvečer v Unionski dvorani je bila lepa manifestacija mariborskega in tudi zunanjega občinstva na eni strani za zasužnjeno domovino v »Jadranu« združenih nesrečnih beguncev, na drugi strani za lepo slovensko in slovansko pesem, ki je nesrečnikom o-stala v novi domovini spremljevalka ih tolažnica. Na proslavi smo videli razne odlične osebnosti, zastopnike Glasbene Matice predsednika dr. Tominška in podpredsednika Arnuša ter druge, starosto mariborskega Sokola dr. Boštjančiča z velikim številom Sokolov, zastopstvo društva rezervnih oficirjev, bratsko društvo »Dravo« z godbo in pevskim zborom, podžupana dr. Lipoida, veliko zastopstvo ljubljanske »Soče« ter celjske podružnice »Soče«, ministra v p. dr. Kukovca ter mnogo drugega občinstva iz vseh slojev. Pevska zbora »Jadrana« in »Drave« sta odpela več pesmi ob splošnem odobravanju občinstva, godba je svirala nekaj koncertnih točk, kasneje pa za obilne plesne pare. V slavne em govoru je ravnatelj Stanko De e la poudarjal predvsem naloge, namen in pomen »Jadrana« ki ni samo pevsko društvo, ampak je bil njegov cilj tudi splošna organizacija primorskega elementa, ki je prihajal v Maribor in okolico, brez kakršnihkoli separatističnih tendenc. Gojenje družabnosti in iskanje stikov z brati onkraj meje, zatiranje škodljivih elementov med begunci, povzdiga izobrazbe članstva potom predavanj, gospodarska povzdiga članstva in predvsem seveda gojenje pesmi, vse to so bile naloge In cilji društva, ki jim je zvesto služilo vseh 10 let pod vodstvom raznih predsednikov: dr. Krašov- ca, dr. Boštjančiča, Jos. Cijana, Stanka Detele, Ivana Zivica, Jos. Laha, Slavka Faturja. Društvo je priredilo celo vrsto koncertov, nad 200 izletov in je mnogo pripomoglo k povzdigi nacionalne zavesti v Mariboru in okolici. Imenom ljubljanske »Soče« je čestital prof. Bačič, imenom celjske podružnice »Soče« Cergol, nakar se je razvila prijetna zabava v lepem slovenskem razpoloženju. Smrtna žrteu brezobzirnega avtomobilista Sinoči se je dogodila na cesti med Hočami in Framom zelo pretresljiva nesreča. Nastavljenec mariborske lesne tvrdke Domicelj, 271etni Ivan Pernek iz Frama je spremljal domov 43-letno viničarko Terezijo Vutolcn iz Frama. Za njim je pridrvel dosedaj še neizsledeni avtomobilist, čigar avto po izkazu prič ni imel luči. Od zadaj je zadel v oba mirna pasanta ter ju podrl na tla in oddirjal brezobzirno v noč. Oba ponesrečenca je potem od-premil neki avto v splošno bolnico. Čim na so viničarko Terezijo Vu^n naložili na nosilnico, je že izdihnila. Takoj so jo odpremili v mrtvašnico splošne bolnice, a njen spremljm^ec Ivan Pernek, o katerem se je p *no mislilo, da je izgubljen, je izv^n vse nevarnosti. Ima sicer razne poškodbe na glavi in na vsem telesu, a rane niso smrtnonevarne. Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Mariboru v 67. letu starosti gospa Franja Mislej, roj. Bizjak. Pogreb bo jutri, v torek, ob 17. uri iz hiše žalosti, Tomšičev drevored 229 na pobreško pokopališče. Blag je spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. V Studencih je preminula danes, ob 2. ponoči, v 58. letu starosti gospa Marija Klpn, roj. Castelazzi, soproga uranika drž. železnic. Pogreb bo v sredo, 9. t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice v Studencih. — V Sv. Jurju ob Pesnici je umrl v nedeljo posestnik g. Josip Trčelj, star 65 let. Pogreb bo v torek, 8. t. m. ob 15. uri na tamošnje domače pokopališče. Bodi jim ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti v št. 987 z dne 4. oktobra objavlja med drugim zakon o srednjih šolah. — Nujna želja gledaliških obiskovalcev. Naše gledališče nima za občinstvo nikakršnih postranskih prostorov, kjer bi se lahko prebili odmori, posebno na slabem so pa zaradi tega kadilci. V foyerju je kajenje prepovedano, prostor je tesen, a vsled cele vrste vrat je tam neprestan prepih, kakor tudi na hodniku, ki se sedaj uporablja za kajenje med odmori in kjer se je že nešteta vrsta gledaliških obiskovalcev v zimskem času nevarno prehladila. Ztio nujno in potrebno bi tedaj bilo, da bi se za odmore in kajenje dal na razpolago predprostor poleg nekdanjega kina »Apolo«, ki je sedaj zaprt in neizrabljen. Tam bi se lahko otvoril tudi bufet, a vhod s Slomškovega trga naj bi se za časa predstav sploh zaprl. Ker je uresničenje te želje obiskovalcev tudi v interesu gledališča, upamo, da se bo uprava resno potrudila, da je ustreže ter to izposluje pri mestni občini kot lastnici lokala ali pa pri Ljudski univerzi, ki ima točasno menda v najemu nekdanje prostore kinematografa. — K sprejemu čeških Sokolov-pevcev, ki prispejo v Maribor jutri, dne 8. okt. z brzovlakom ob 13-53, bo prehod na kolodvor prost. Kdor nosi v srcu simpatije do Čehov sploh in do Sokolov še posebej ter ima čas, se bo sprejema sigurno udeležil. Pozdrav nima namena biti pompozen, a bodi zato tem iskrenejši in tem bolj bratski! — Da pa bo še več prilike pogovoriti se z brati od srca do srca, se bo vršil isti dan po koncertu ž njimi sestanek v Grajski kleti. Sokoli in prijatelji Sokolstva dobrodošli! — Starešinstvo MSZ. Upokojenci In kuluk. Prejeli smo iz vrst upokojencev: Od naših skromnih prejemkov so nam odteg nili za kuluk. Vzeli smo s topo resignacijo na znanje, med seboj pa smo rekli: Naj nam dajo kramp in motiko ali občinsko metlo in kuluk bomo odslužili! Na dan 9. obletnice koroškega plebiscita v četrtek, dne 10. t. m. priredita podružnica Jugoslovenske Matice in klub koroških Slovencev v Mariboru spominski večer v prostorih gostilne Kosič v Vetrinjski ulici. Na sporedu so govori, petje in godba. Začetek ob 20. uri. Vabimo ljubitelje Koroške, da se udeležijo te prireditve. Dosedaj smo se vsako leto spominjali žalostnega dogodka, tako naj bo tudi zanaprej, do pokažemo, da smo še vedno istih misli in da nismo pozabili naših rojakov onstran mej. — Strokovni učitelji za kmetskonadaljeva!-ne šole. Danes ob 10. uri je bil na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli otvorjen tretji, sklepni del strokovnega tečaja za učiteljstvo, ki se usposablja za pouk na kmetijsko-nadaljevalnih šolah in za vodstvo teh šol. Udeležuje se ga 15 učiteljev iz oblasti. Prvi del tečaja se je vršil od 2. aprila do 5. maja (5 tednov), drugi del meseca junija (1 teden), tretji del pa se vrši od danes naprej skozi dva tedna, tako da bodo 16. tm. končali ti u-deleženci prvega strokovnega tečaja: osemtedenski pouk. — Uredite Gosposko ulico! Čeprav je Gosposka ulica zaprta «a tovorni promet, je vendar najživahnejša izmed vseh ulic v našem mertu. Mestna občina pa ji vendar posveča malo pozornosti. Stanje ulice v srednjem delu, zlasti pa partija ob občinski Tegethofov! rojstni hiši, je naravnost mizemo. Desna stran ulice v smeri od križišča Slovenske proti parku sploh nima hodnika, sredina je tlakovana z zoprnimi »zeljnatimi glavami«, v deževnem vremenu pa je desni hodnik, ki je nižji od ulice, i oln vode. Skrajni čas je, da se uredi tudi omenjeni košček ulice, kar bi pač ne stalo mnogo, ko občina vendar ravno popravlja in obnavlja hodnike v centru mesta. Z avtom čez Pohorje. Včeraj zjutraj se je g. Moravec it Maribora s svojim tnaliffi Dixi-avtoih podal na zanimivo avtomobilsko vožnjo: preskušati je hotel, ali je možno s tako malim avtom prevoziti Pohorje z njegovega južnega vznožja preko Sv. Areha in Mariborske koče nazaJ v Maribor. Pot je šla preko Slov. Bistrice. od tam v Šmartno, mimo Sv. Ut šule na Areha. odtam po grebenu do Mariborske koče, k Sv. Bolfenku, odtod pa naravnost po gozdni poti, kodef misli voziti vzpenjača, po strmini v Pekre, kamor je prispel po daljših odmorih v Šmartnem in pri Arehu krog 5. popoldne. Pekrčanke so mu v navdušenju ves avto okrasile z rožami. Lep uspeh planinca. Natančno v eni uri je pretekel odnosii® prehodil pot iz Mariborske koče preko Sv. Bolfenka in Radvanja na koroški ko* lodvor g, Miro Ritonja iz Poljčan. Stav« je veljala 500 Din v prid Slov. plan. društva. Na poti je spremljal tekača in določal pot funkcijonar SPD, v dolini pa j« čakala tekmovalca množica prijatelji na kolesih, ki ga je spremljala in vspod* bujala po nadaljni poti do koroškega kolodvora. Progo je pretekel odnosno prehodil sledeče: Od Mariborske koče de Bolfenka 14 minut, od tam do vznoži* Pohorja pri Radvanju 18 minut in od tatU do cilja 18 minut. Vrlemu planincu iskre' no častitamo! — Železniškim upokojencem, vdovam I*1 sirotam z rdečimi železniškimi leglu* matijami na znanje. Radi podaljšanja legitimacij za 1930* naj se imenovani, ki stanujejo v okolišu postaje Maribor, kor. kol., zglasijo najpozneje do 12. X. na tej postaji-Razen legitimacije naj prinesejo tud* zadnji odrezek prejemanja pokojnu1® in pa sledeče na X pole papirja n°nI' sano lastnoročno podpisano izjavo. »Podpisanifal izjavljam. "ti m jaz, ne moja žena) nobene bodisi pro-tokolirane, bodisi nenrotokolirane trgovine ali obrti«. — Postnm"'’*- " v0' Začetni tečaj angleškega krožka začne s poukom danes, ob 18.15. rea -ka, pritličje. Nadaljevalni ob zacios nem številu 17. oktobra. — 60 Velika kavarna. - Danes, pondeljek,. kabaretni večer Kometi, utrinki in meteorji Nastanek svetov. - drobljenje kometov. -; in meteorjev na zemljo. PADANJE UTRINKOV V članku o bistvu kometov ali zvezd repatic smo povedali, da so kometi trdna nebesna telesa, ki se samo vsled soln-čne bližine razžarijo, raztalijo in spremenijo večji del v pline, nismo pa vedeli, kako so ta nebesna telesa nastala in kakšna je njihova končna usoda. O nastanku kometov se je v astronomskih krogih veliko razpravljalo in treba je bilo mnogo truda, preden je bilo jasno, da so ta telesa prav tako del našega solnčnega sistema kakor je zemlja, na kateri mi živimo, in da so tudi prav tako stara. Naš solnčni sistem z vsemi planeti, planetoidi, lunami in kometi je nastal kot posledica združitve dveh ogromnih nebesnih teles, od katerih je manjše bilo trdo in mrzlo, večje pa razžarjeno Solnce. Eksplozija, ki jo je povzročil vpad trdega telesa v ono prasolnce je u-stvarila kozmično zvezdno meglo, kakršnih poznamo v ozvezdju veliko. Ta neurejena masa se je s silno hitrostjo pomikala skozi vsemirje in se obenem z enako naglico vrtila krog svojega središča, dokler se ni oblikovala v osrednje telo, v solnce in v trabante, planete. Ta ureditev pa je trajala milijone in milijone let in še dandanes ni dovršena. Kometi sami niso nič drugega kakor samo deli one materije, ki šele išče svoje središče, kateremu bi se pridružila. To so majhni svetovi, ki so se izoblikovali iz raztresenih drobcev pri eksploziji izbruhnjene materije in pričeli samostojno krožiti krog solnca, deloma so pa tudi mali planetoidi, ki so vsled raznih vplivov zgreši’: svojo običajno krožno Pot. Mimo teh dveh obstoja pa tudi re tretja vrsta kometov, ki prihajajo k nam ^ neznanega vsemirja izven našega sistema, o katerih usodi pa vemo prema-|p, da bi jim mogli določiti nastanek in kvor. Ker pa se kometi vselej, kadar se Približajo solncu, spremenijo v razbeljeno tekočo maso in v pline, je razumljivo, da se nekateri pri tem več ali manj razbijejo, drugi pa sploh razdelijo na več delov ali celo v tako drobne kose, da se ne morejo več združiti in plavajo potem ločeno po svoji poti dalje. Ta proces raz padanja kometov se ponavlja pri vsakem približanju k solncu in zato so za vsako zvezdo repatico po vsej njeni vsemirski poti raztreseni posamezni drobci njene nekdaj skupne materije. Kometi postajajo tedaj vedno manjši in naposled popolnoma izginejo, to je, razdrobijo se. Ta drobitev kometov je pa rodišče zvezdnih utrinkov in meteorjev. Vsako noč lahko opazujemo, kako se »zvezde utrinjajo«, toda ti utrinki, katere vidimo, niso nikakršne zvezde, to so samo prav majhni delci razdrobljene materije zvezd repatic, katere zajame naša zemlja na svoji poti krog solnca. Ti delci, katere zemlja privlači, padajo proti njeni površini, se vsled trenja v zraku unamejo in zgorijo. »Padanje zvezd« se torej vrši že v naši atmosferi v višini 100 do 200 in včasih tudi več ali manj kilometrov. Ker so ti delci majhni, včasih so težki le po 1 dkg, zgorijo, odnosno se spremenijo v plin in tako nikdar ne dosežejo naših tal. Drugače kakor z utrinki ali »padajočimi zvezdami«, kakor jim pravi naše ljudstvo, pa je z meteorji. Po svojem bistvu se meteorji prav nič ne razlikujejo od utrinkov, kajti tudi oni so le deli materije nekdanjih kometov ter le po manjšem delu deli materije drugih svetov, ki iz neznanih vzrokov zablodijo do nas. Razlikujejo se od njih samo po velikosti in po tem, da lahko padejo na zemljo, kjer nam potem nudijo najboljšo priliko za proučevanje snovi, iz katere so sestavljeni drugi svetovi. Na našo zemljo, ali vsaj v nieno atmosfero, padajo tedaj neprestano drobci kometov in drugih neznanih svetov. To je bombardiranje našega planeta iz vsemirja, ki bi bilo lahko za nas ljudi silno nevarno, ko ne bi teh projektilov zadrževal in uničeval zrak. Njegova zasluga pa je, da padejo le zelo redki večji meteorji na zemljo in še ti tako razbiti, da večjih nesreč ne morejo povzročiti. Šport 5K Rapid— I55K fDaribor 3:z (1:2) V včerajšnji prvenstveni tekmi si je Rapid priboril dve dragoceni točki. Po treh letih je po zaslugi sodnika in napakah protivnika z enajstmetrovko zopet *nkrat zmagal nad »nepremagljivimi«. V igri, za katero je vladalo veliko zanimanje, je 1SSK Maribor nastopil z nekoliko spremenjeno postavo. Za Starca J® igral Priveršek, za Lazničko pa Pliberšek, kar sicer ni bistveno oslabilo •noštva. »Maribor« je uvodoma predve-^el igro, kakršne smo bili od prvaka do-*rej sploh vajeni, je pa po prvem goalu, Je padel že v 8 minuti, popustil in predel grobo igro Rapida, v kateri protiv-n‘kii ni bil dorastel. Kljub temu je imel ^|nogo izgledov za zmago. Po izenačenju Rapida je Bertoncelj ponovno dose-vodstvo za črno bele, ki so imeli Priliko zvišati rezultat celo na 3:1, a je ‘'■oren 1 zastreljal 11 metrovko. 2e v tem Je bila usodna napaka. Razen tega je nemirnost sodnika preprečila vrsto napajalnih potez ISSK Maribora, ki je od-*vtžgal dva of sidea neupravičeno. Ko je *li! no formo* Krilska vrsta in ožja nist» f sta b1*1 senčni strani moštva, ki smhftin nili Vzdrževati potrebno in 0 7V'yco * napadom, ki je bil naj- boljši del moštva, dočim je imel »Rapid« najboljše moči v obrambi. Sigurno je, da je tokrat sodnik pokvaril igro. Neglede na izid je bila njegova dolžnost preprečiti surovosti in uveljaviti svojo avtoriteto, četudi za ceno nekaterih igralcev, • ki so dali povod za nefair igro. Klippstatter nikakor ne spada v moštvo, ker je njegova gorečnost in »požrtvovalnost« od časa do časa naravnost nevarna. Sodnik se je trudil, da bi bil objektiven, vendar je toliko grešil, da si je zapravil zaupanje zmagovalcev in premaganih. Ljubljana: Ilirija - Primorje 2:1 (0:1). Ziirlch: Češkoslovaška - Švica 5:0. Budimpešta: Madžarska - Avstrija 2:1 (1:0). Gradec: Poljska - Avstrija (amaterji) 3:1. Dunaj: Dunaj-Berlin 3:1 (2:1). Zagreb: Concordia - Gradjanski 2:1 (1:1) Hašk - Železničar 2:1 (2:1). SK Železničar : SK Svoboda 6:1. SK Železničar je v stalni premoči z lahkoto preigraval protivnika, ki je nudil le malo odpora. Svoboda pa je v 5. minuti drugega polčasa odstopila, ker sodnik ni dovolil njenemu vratarju, da bi se vrnil na igrišče, ki ga je samovoljno zapustil. V drugem polčasu bi Železničarji brez dvoma dosegli še ugodnejše razmerje. Sodnik g. Bizjak je bil dober in objektiven. ISSK Maribor III. mladina: SK Adrlja Tezno 8:0 (5:0). Včeraj dopoldne so naši najmlajši pred vedli v Ljudskem vrtu zelo zanimivo igro, ki priča, da so bodoče rezerve mariborskih športnikov neizčrpane. Zlasti je ugajala igra zmagovalcev, ki so pokazali mnogo tehničnega znanja in toliko spretnosti, da zaslužijo popo'no priznanje. Obramba, krilska vrsta in napad so tvorili celoto, ki je v vsakem oziru ugajala. Toliko mizernejša pa je bila igra ISSK Maribor rcz.:Rapld rez. je končala z visoko zmago 9:1 za Rapid. Moštvo »Maribora« je bilo tako raztrgano, da ni nudilo nikakega odpora, dočim je Rapid predvedel kombinatorno 1 dobro igro. Častni goal je bil autogoal Rapida. Sodil je g. Nemec dobro. Ostale nogometne tekme. Bukarešta: Rumunija - Jugoslavija 2:1 (2:0). Sokolstvo Razpored telovadnih ur oddelkov Sokolskega društva v Mariboru. Oddelek člani Člani starejši Članice Članice starejše Moški naraščaj od 14.—16. leta Moški naraščaj od 16.—18. leta Ženski naraščaj od 14.—16. leta Ženski naraščaj od 16.—18. leta Moška deca od 7,-14. leta Ženska deca od 7,—14. leta Moška ln ženska deca pod 7 let Telovadnica v Krekova ul. Koroščeva ul Krekova ul. Zrinjskega trg Cankar, šola Cankar, šola TelovacUi dnevi Pondeljek, petek Pondeljek, sreda, petek Torek, četrtek Pondeljek,četrtek Sreda, sobota Pondeljek, petek Torek, četrtek Pondeljek, petek Sreda, sobota Pondeljek,četrtek Ure 20—2S 18-30—JO 18-30—20 19-20 18-30—20 18*30—20 17-18-30 17-18 30 17-18-30 17—18 16-17 Vaditelj Dekleva Janko Hvalenc Joško Pipan Mira Nabergoj Stana Lapajne Stanko Mačus Franjo Dekleva Janko Mačus Franjo Kaučič Janko Pipan Mira Kajč Milena in Urbas Ema Oddelka v Magdaleni se letos ukineta ker se začne v kratkem s telovadbo v vojašnici Kralja Petra. Vse telovadce in telovadke pozivamo k takojšnjemu vpisu, ki se vrši v rednih telovadnih urah. Le celoleten in reden poset nas stori sposobne za veliki sokolski zlet v Beogradu. Vzgajaj si telo, krepi si nravnost, pojdi brat med brate! Stariši, bodite zavedni in pošiljajte svojo deco v Sokola! 2535 Sokolstvo. Sokolsko društvo v Mariboru naznanja svojemu članstvu, da priredijo »Sokolske pevecke sdruženi iz Moravske Ostrave« v torek dne 8. oktobra l$29ob 20. uri v Unionski dvorani koncert. Vabimo vse članstvo, da se koncerta, ki bo nekaj posebnega za Maribor, v polnem številu udeleži. Kruaui boji z upornimi kaznjenci Skoro neverjetna vest je prišla te dni z onstran morja, iz dežele vse mogočnosti: iz Amerike. V kaznilnici Camon-City (Kolorado) so se pobunili kaznjenci, krog 1000 po številu, ter so se polastili poslopja. Mem obedom je vdrlo nekaj kaznjencev v jedilnico, napadlo paznike, jim pobralo orožje in skušalo pobegniti. Na alarmne signale so takoj straže zabarikadirale vse izhode in preprečile beg. V obednici pa je med tem prišlo do strašnih prizorov, ker je v boju s pazniki izbruhnil ogenj. Upor je dobival vedno večji obseg, uporniki so zasedli vsa poslopja in se polastili tudi arzenala z velikimi množinami orožja in municija. Vse kaznjence so uporniki izpustili iz celic ih ponovno so poskušali vsi pobegniti. Med tem alarmirana milica je beg preprečila. V noči je prišlo do novih krvavih bojev, ki so trajali do ranega jutra. Kaznjenci so se zabarikadirali s pohištvom in vsemi mogočimi predmeti. Posrečilo se jim je, ujeti 10 paznikdV kot talce. Dva izmed njih so na živinski način usmrtili in vrgli trupla skozi okna na dvorišče, na njih pa prilepili listke, na katerih so grozili, da bodo z ostalimi napravili enako, ako se jim ne dovoli prost odhod. Poveljnik čet, ki so oblegale poslopja, je v odgovor zagrozil, da bo celo kaznilnico pognal v zrak, če se ne udajo. Uporniki so na to vrgli še dva umorjena paznika na dvorišče. Poveljnik čet je ukazal bombardement na kaznilnico iz ba-. terij in iz letal, Tri poslopja so zgorela in večje število kaznjencev v njih. Upor- niki so v petek zjutraj ponovno zahtevah prost -odhod, kar je bilo odklonjeno. Čete so razstrelile poslopje in celice v katerih so se uporniki zabarikadirali, in vdrle,v razrušene prostore. Toda uporniki so se med tem že rešili v drugi del poslopja in se zabarikadirali. Čete so napravile generalni naskok in razvila ee je pravcata bitka s puškami. Poveljnik čet je zahteval od vojaških oblasti top-ničarstvo za obstreljevanje kaznilnice. Borbe so v soboto še vedno trajale. Domneva se, da so uporniki med tem že vse paznike - talce pomorili. Cerkev na dražbi Nenavadna dražba se bo vršila jutri B. tm. v Berlinu: izdražbana bo ruska cerkev na Fehrbellinaplatzu. Cerkvena občina rusko-grško pravoslavne cerkve vkljub vsem naporom ne more spraviti potrebne vsote za zgradbo poslopij, v katerih je kapela in 35 stanovanj. Cerkev je bila šele lani meseca maja posvečena. Škof Tihon je še v zadnjem hipu izdal proglas na vernike in prijatelje ruske cerkve, naj ne pripustijo sramote. V ko« liko je uspel, se še ne ve. Tožbo je vložila stavbena družba, ki je cerkev zidala in ni prejela plačila. Baje se zanima za nakup poslopja neki bogataš iz Amsterdama, ki hoče tam napraviti kino. V muzeju. »Tu, sinko moj, vidiš boginjo Minervo!« »Mati, ali je oni poleg nje njen mož?« »Minerva se ni nikdar poročila... kajti ona je bila boginja modrosti.« 3DEAL MARIBOR Tel. 24! 0 Parna pralnica in kem. Čistilnica Podružnica Julio Heinl d. d. v Mariboru Gosposka ulica št. 7, vljudno vabi vse svoje cenj. odjemalce, njih rodbine, prijatelje in znance ki se bo vršilo v sredo, dne9j|0kt0t^r^t^ Vsak gost dobro došell 2 4i f «u 5fc*B l Marmor skl V FČE PN T K Mr a V (Mari h'o mi, čine 7. X. 1929. Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zg«d*vln«kl nmn Iz starih Benetk 186 Zahropel je: »Bodi moja!« In ker ona ni ničesar rekla, je nenadoma nekako ;:arjul ter z žarečim očesom in pijanim umom planil nad njo. Ta hip pa je odletel nazaj in zakričal od bolečine. »Ah! Beračica! Hči beračice!« In zdajci so se usule psovke iz njegovih spačenih ust, dočim je skakal okrog Bianke in mahal z roko, od katere mu je debelo kapljala kri. Kajti Bianka je krčevito stiskala v desnici majhno, drobčkano bodalce, ki pa je bilo ostro in nabrušeno, mojstrsko delo, krasen in smrtnonosen umotvor slovečega milanskega mečarja. Še enkrat je Bembo naskočil in odskočil, zadet nad komolcem. Bianka, nepremična, pozorna, brez diha, vsa zmrzla od groze, preplašena po svoji lastni drznosti, ni storila niti ene nepotrebne geste; čudna hladnokrvnost jo je držala pokoncu; njena bistrovidnost, podeseterjena v trenotku nevarnosti, jo je že naprej opozarjala na nevarnost. Ta nema borba je trajala nekaj minut. Bianka je dobro vedela, da je izgubljena, ako se Bembu posreči položiti roko nanjo. Ni se mu posrečilo. Ko je dobil tretjo rano, se je umaknil za nekaj korakov, besno zasopel, otrl si znojno obličje in si obrisal kri, ki‘je curljala iz prask, zadanih mu od dekličinega bodala. »Dobro«, je zagodrnjal naposled, »dobro, kar mirujte, ne bom se vas dotaknil . . .« Renčal je kakor doga ki po boju liže svoje rane in obenem pazi na nasprotnika. Iskal je sam v sebi poslednjega sredstva, kako bi mogel ukrotiti Bianko. Naenkrat je vprašal: »Kaj bo z vami? Kam hočete iti sami v tem gozdu? Ali ste pripravljeni, vrniti se z menoj v Benetke?« To pot mu Bianka ni več odgovorila; zadovoljila se je s tem, da je napravila z glavo nekako znamenje. »Ali se nočete vrniti z menoj?« je povzel Bembo z mirnostjo, ki je zbudila v deklici strah. Ona je zganila glavo kakor prej. »Dobro! Poslušajte me še enkrat, poslednjikrat! Po- tem vas rešim svoje navzočnosti. Hočem vas privesti nazaj v Benetke. Hočem. In to se bo zgodilo. Prisežem vam, da vso pot ne bom zinil besede, niti se vam poskusil približati. Razumite me dobro. Vi nočete biti moja, naj bo. Toda če je že tako, potem nočem da bi bila koga drugega. Ali se vam zdi to čudno?« In ker je videl, da ga posluša pozorno, je nadaljeval: »Se en trenutek, pa vam bo na prosto voljo, ali da me spremite v Benetke ali da greste svojo pot, kamorkoli se vam že zdelo primerno. V prvem slučaju se vam ne zgodi nič žalega, to vam prisežem. V drugem slučaju se hočem strašno maščevati. In da se boste mogli svo-> bodno odločiti, kaj storite in česa ne, je prav, da vam razložim, kakšno bo moje maščevanje . ..« Premolknil je ter globoko zasopel; in Bianka je videla z grozo, da se je vrnil na Bembove ustnice ostudni smehljaj, ki se ga je toliko bala. Kardinal je nadaljeval: »Pravkar sva govorila o vaši materi. Vi si morda mislite, da je samo kurtizana in nič več. Bodisi zaničevana, a drugega nič. Tako sl mislite, kajneda? Razočarati vas moram. Vaša mati prebiva-v Benetkah v prekrasni palači, ki je sama zase vredna petstotisoč Srebrnjakov. Niti vi, niti nihče drugi ne ve, kako je postala lastnica te palače. Oh, zelo preprosto. Lastniku palače je bilo ime Ivan Davila. Bil je Član Sveta Dese-torice. Patricij je bil. In ta Ivan Davila je umrl od morilske roke dva dni poteni, ko je napravil oporoko, v kateri je zapustil svojo palačo vaši materi, kurtizani Imperiji. Ali še vedno ne razumete? . . . Vaša mati je morilka Ivana Davila ...« »O groza!«, je zaječala deklica, čuteča, da ji pešajo moči. »Aha! Zdi se, da vas začenjam zanimati? . . . Zdaj pa vedeti tudi, da imam dokaze in priče tega umora, priče, neoporekljive po svojem značaju in po visoki stopnji, ki jo zavzemajo. Kaj pravite k temu? Zakaj molčite?« Pomolčal je par trenutkov, preden ji zada poslednji udarec, dočim je Bianka trepetala in omahovala ter se z neverjetnim naporom branila omedlevice. »Poslušajte«, je zaključil Bembo. »Ako greste z mano v Benetke, ne povem ničesar, ako pa se vrnem sam, podam ovadbo takoj po svojem prihodu: vašo mater primejo zjutraj zarana ter jo postavijo pred sodišče, in preden mine štirinajst dni, pade njena glava pod krvnikovo sekiro.« Če bi bil Bembo silil vanjo, bi bila Bianka nemara mislila, da laže. Toda Bembu je prišlo v tem položaju tisto nenadno navdahnjenje, ki je potrebno za odločitev zmage. Ko je dogovoril, ji je obrnil hrbet ter od?el mirno in se s počasnimi koraki izgubil v nočno temo. Trenotek je bil za Bianko strašen: imela je na h biro svojo lastno smrt in smrt nje, svoje matere. Groza misli, da bi prijeli njeno mater, vrgli v ječo in jo tirali nato na morišče, je bila hujša. Vztrepetala je po vsem životu, a nato je čudno pomirjena dohitela Bembo in začela hoditi za malo svetilko-slepico, ki se je gugala v kardinalovi roki. Stopala je vsa bleda, z nenavadnim dostojanstvom, ki ji je dajalo čisto drug obraz. Bembo jo je slišal za seboj, a ni okrenil glave. Nema, globoka radost mu je silila v glavo, obenem z divjim ponosom, da je ukrotil upornico in da jo vodi zdaj s seboj, za pramnom svoje male luči. podobne zlovešči zvezdi, ki gre svojo pot — pot zločina. Samo zdajpazdaj mu je skelenje ran, zadobljenih m roki, izvabilo kak glas, podoben srditemu renčanju. In prišlo mu je na um, da bi bila Bianka njegova, ko bi ne bila imela svojega ličnega bodalca. Da je Bianka oborožena z bodalcem, se mu je zdelo sicer nekaj čisto naravnega. Njegove misli so se polagoma oprijele te igračke, ki jo je bil Videl bleščati v dekličinih rokab in katere se je posluževala z nerazumljivo spretnostjo. Premišlajl je, s kakšnim sredstvom bi jo razorožil. In mahoma je vzrastla v njegovem duhu misel: On gre tako mirno svojo pot . . . Za njim pa dekli z bodalom v roki . . . Gotovo preži na ugoden trenutek. Ni dvoma, da mu hoče nenadoma zasadeti jeklo med pleča. Naglo se je obrnil; njegov obraz je bil strašen, njegove ustnice so zarenčale hripavo kletev. Bianka je obstala. Videl jo je takšno, kakršna je bila pod cipreso, ne* premična, roke prekrižane na prsih; naperjeno bodalce se je svetlikalo medlo kako nema grožnja, toda Biankirt obraz je odseval takšen obup in tako uničenost moči in volje, da Se je kardinal pomirjen nasmehnil. Nadaljeval je svojo pot. Kmalu je dospel na breg lagune in našel svojo gon* dolo. S prstom je pokazal Bianki nanjo. Deklica je še enkrat trepetaje začutila v sebi silen odpor; a vnovič jo je pretresla slika matere, kako je vleko na morišče: sedla je v gondolo. (Nadaljevanje sledi). Meblirano sobo oddam boljši osebi, lista. Naslov v uparvi 2548 Velika soba, opremljena ali neopremljena, prikladna za pisarno, nasproti kolodvora, se od-da. Naslov v upravi 2491 Trgovski vaienec s predpisano trgovsko izobrazbo se takoj sprejme pri Otonu Črepinko, trgovina z mešanim blagom, Maribor, Pobreška cesta 46. 2547 Penzionlran žand. narednik zmožen tudi pisarniških del išče primerne službe. Naslov pove uprava 11-: sta. 2542 Dobro Idoča trgovina z mešanim blagom, 15 minut izven Maribora se zelo ugodno proda. Ponudbe na upravo lista pod »Dober zaslužek«. 2514 Opremljeno sobo v Magdalenski ulici 37, oddam gospodu. 2539 Odpravnik dobi službo takoj. Posel lahek, tudi za žensko, strokovno znanje nepotrebno. Vršiti nadzorstvo pri oddaji spe-cijalnega blaga in inkaso. Event. tudi stanovanje poleg plače. Pogoj, položitev kavcije Din 5000. Ponudbe na u-pravo pod »Ekspedit in inkaso 5000«, 2540 Specijalna trgovina kraval v Vetrinjski ulici 24 2538 naznanja, da je prejela za jesensko sezono najmodernejše kravate, kakorJne še nimajo druge izložbe v Mariboru, O gornjem naj se blagovoli vsak sam prepričati. Cene tovarniške! Novo otvoriena trgovin* s premogom in lesom II Tinnauer Maribor ™ Gre;očfčeva ul.9 vhod tudi skozi Slovenska ul. 8 sc piiporoča cen] občinstvu za blagohotna naročila. Cene brezkookurenHiie! ŠTAMPILJK lT. SOKLIČ, Spominte se CMPI Brez posebnega obvestila. 2547 Naša dobra, ljubi soproga, ozir. mati, stara mati in tašča, gospa Marija Klun, roj. Castelazzi soproga uradnika drž. žel. je v pondeljek, dne J. oktobra ob li. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni v 58. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo 9. oktobra ob 17. uil iz mrtvašnice v Studencih. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek 10. oktobia ob 7. url v cerkvi sv. Jožefa v Studencih. Studenci pri Mariboru, dne 7. oktobia 1929. Josip Klun, uiadnik delavnice dtž. žel., soprog. Jorip Klun, sin. Marija Blačič, Frančiška Zupančič, Avguste Ul, hčerke. Albert Zupančič, Franc Blažič, Leopold Ul, zeti. Erika, Albert, Elfrida, vnuki. Nala zlata, nadvie ljubljena in nenadomestljiva mama, stan mina, teta in sestra, gospa Franja MlslaJ. roj. Bizjak nas je včeraj, po dolgi in mučni bolezni v 67. letu nenadoma in za vedno zapustila. Pogreb blagopokojnlce se bo vršil v torek, dne 8. tm. ob 17, url iz hiše žalosti v Mariboru, Tomšičev drevored 229 na pobrežko pokopališče. Sv. maša zadušnlca se bo darovala 9. tm. ob pol 9. uri v Frančiškanski cerkvi. J543 Postojna-Maribor, dae 7, oktobra 1929. Franc Stepančič, zet. Mimi, hčerka. Fančl, Janek, Zlatko, vnoklnja in vnuki. Franc Bfadak, brat. Tina Šeber, sestra. Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, oziroma očim, stari oče in tast, gospod Josip Trčelj posestnik v Sv. Jurju ob Pesnici v nedelio, dne 6. oktobra ob 18. uti po dolgi mučni bolezni v 68. letu svoje starosti preminul. Pogreb preblagega pokolnika sc bo vršil v torek, dae 9. oktobra ob 15. uri iz hiše žalosti v Sv. Jurju ob Pesnici št. 13 na domače pokopališč.:. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 9. oktobia ob 8. url v domači župni cerkvi. Sv. Jurij ob Pesnici, dne 7. oktobra 1929. Stanko Trčelj, sin. Ivanka Lavrenčič, roj. Trčelj, hči. Ivanka Kete, Emilija Vrstovšek, roj. Kete, pastorki. Ivan Lavrenčič, Boris VrstovSek, zeta. Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detola v Mariboru.