8554 AA 60100200 PRh o S R EI) n J A K N JI % jsj j r; ^ * P - 126 66001 KOPER DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ,, . ,, Abb. postale 1 gruppo Ceiia 5UU IJT Leto XXX VIII. Št. 252 (11.380) TRST, sreda, 17. novembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL PERTim NEPRIČAKOVANO IZBRAL PREDSEDNIKA SENATA ZA KANDIDATA Fanfaniju mandat za sestavo vlade Fanfanijevo kandidaturo izsilili demokristjani - Socialdemokrati in socialisti dokaj hladno sprejeli razplet - Tudi komunisti kritični * Kako je propadla Colombova kandidatura RIM — Predsedniku senata Fanfaniju je Sandro Pertini včeraj popoldne poveril mandat, da sestavi novo vlado. Vendar pa je kandidat že takoj naletel na nekatere sovražne reakcije; socinlisti so z ostro izjavo predsednika poslanske skupine Labriole (izjava je torej uradna) dočakali Fanfanijev poskus in dali razumeti, da so pripravljeni podpreti samo začasno vlado, se pravi vlado, ki bi sprejela nekatere ukrepe (finančni zakon, proračun, dialog s sindikati) in ki bi potem pripravljala predčasne volitve. Dokaj trdo je bilo tudi stališče socialdemokratov, katerih predstavnik Vizzini je tudi postavil svoje pogoje ter izrazil upanje, da Fan-fani ni več predstavnik tistih dc-mokristjanskih integralističnih krogov, ki so se ostro angažirali v borbi proti zakonski razvezi. Seveda pa se politični položaj iz nre v uro spreminja in sleherna predvidevanja so zelo tvegana. Lahko samo rečemo, da se je poskus predsednika senata Fanfanija, da bi premostil vladno krizo in sestavil novi kabinet začel v zelo težkem vzdušju. Predvsem je treba razumeti. zakaj sta socialistična in socialdemokratska stranka reagirali na tak način. Zato pa je treba obnoviti potek dogodkov, ki so pripeljali do imenovanja Fanfanija. V ponedeljek popoldne, pa tudi še včeraj zjutraj, so v Rimu vztrajno govorili, da bo Pertini poveril nalogo zunanjemu ministru Colombu. Že dalj časa je namreč znano dejstvo, da Pertini ni naklonjen Fanfaniju zaradi starih nasprotij med obema. Poleg tega bi državni poglavar baje raje kot Fanfaniju poveril mandat Arnaldu Forlanlju (pri tem pa je treba reči, da se je nek- (AP) da nji predsednik KD sam umaknil). Prevladovalo je mnenje, da bodo Fanfaniju poverili mandat za sestavo nove vlade potem, ko bi spodletele vse druge kandidature. Socialisti so dali razumed, da gredo njihove preference, če je že treba izbrati demokristjana za predsednika vlade, zunanjemu ministru Colombu. Očitno bi bila vlada, ki bi jo vodil dosedanji zunanji minister, za socialiste manj obvezujoča, PSI bi jo mnogo lažje pogojeval, prav zato, ker bi imela značaj začasnosti. Na seji političnega urada krščanske demokracije pa je tajnik De dat, je dejal, da je političen polo žaj zelo težaven in da je treba zelo dobro proučiti obstoječa vprašanja ter ugotoviti, katere so procedure sodelovanja, ki lahko prispevajo k premostitvi problemov. Fanfani ni omenil nobene formule, gotovo pa je. da bo skušal biti «nak!onjen» do komunistov. To zadržanje pa ni vzajemno: Berlinguer je namreč že včeraj še kar ostro zavrnil povabilo ter dejal, da komunisti ne morejo pozitivno ocemti poskusa demokri-stjanskega predsednika vlade. Prav tako ostro je stališče Macalusa; ki na današnji Unita pravi, da je načrt demokristjanov zelo jasen; hočejo stvora ali pa iti na predčasne volitve. R. G. RIM — Minister za delo Di Giesi je izdal zakonski odlok, po takemu bodo v prihodnjem letu pokojnine Mita nepričakovano prisilil ves de- i izsiliti vlado pod svojim predsed mokristjanski štab. da za edinega “ ifi "" — kandidata določi Fanfanija. Sklep političnega urada KD je De Mita včeraj sporočil Fanfaniju in mu ni dal druge alternative: Pertini je tako moral poveriti mandat Fanfaniju, saj bi vsako drugo ime izzvenelo kot izziv stranki relativne večine. Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj je De Mita tako odločno podprl Fanfanija (ki so mu med drugim nasprotovali tudi demokristjan-ski poslanci, ki so včeraj zjutraj predlagali imena Piccolija, Andreottija, Colomba, Scottija in Rogno-nija, nikakor pa i.e predsednika senata). Tajnik KD je baje hotel postaviti socialiste pred zelo jasno alternativo: ali trajna vlada, ki bi trajala do konca zakonodajne dobe, vlada, ki bi bila zmožna vladati in se odločiti za nekatere prav gotovo nepopularne izbire ali pa predčasni razpust zbornic in torej predčasne politične volitve. S tem. da je pre- odvetnikov povišane za 18,7 odstotka. kolikor so narasli življenjski stroški v zadnjem d velet ju. BONN — Zabodnonemška policija je pri Hamburgu aretirala 30-letne-ga Christiana Klara, enega izmed voditeljev teroristične organizacije RAF. Klar .je bil še zadnji član »zgodo-vinskega jedra* RAF, ki je bil še na prostosti. Potem ko se je večkrat z.a las izmuznil policijskim zankam se bo moral zdaj zagovarjati pred sodniki zaradi vrste atentatov. BEOGRAD — Podjetji Komgrad> iz «Djura Djakovič* iz Slavonskega broda bosta dobavil' kompresorje za potisne postaje sibirskega plinovoda za skupno vrednost 20 milijonov dolarjev KONČANI URADNI POGOVORI Po uradnih pogovorih z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom se je zahodnonemški zvezni kancler Helmut Kohl udeležil večerje s svojim gostiteljem (Telefoto AP) PRVI KORAKI NASLEDNIKA BREZNJEVA JURIJA ANDROPOVA Živahno politično dogajanje v Moskvi vzbuja radovednost tujih opazovalcev Govorice o novih članih politbiroja MOSKVA - Kot je bilo pričakovati se je ob robu pogrebnih svečanosti dtagal Fanfanija je tajnik KD one-, za umrlim sovjetskim voditeljem mogoči! nekatere načrte socialistov, I Brežnjevom razvila v Moskvi doki so zagovarjali zgolj prehodno vla- kaj živahna diplomatska dejavnost, do, katere življenje ne bi trajalo do Novi predstojnik sovjetskega poli-poletja. Nikakor ni naključje, da je ličnega življenja Andropov se je v Craxi včeraj pred imenovanjem svojih prVih stikih srečai lako z za_ Fanfanija bil še bolj previden kot kodnjtnj kot vzhodnimi politiki, v oči v zadnjih dneh. De Mita je tako pa je padlo dejstvo, da tokrat ni vklenil socialiste tn laike v jekleno j prjjj0 do pogovora z nobenim iz zavezništvo, ki bo najbrž vse manj-|med voditeljev socialističnih držav, še stranke vključno s socialisti pre-; ^ so lako^ po pogrebu odpotoval’ tvorilo v demokristjanske satelite. _ t]omov. Predsednik senata je začel svoj i poskus z veliko previdnostjo. Danes I Največ pozornosti je vsekakor bo začel posvetovanje, že takoj za-(vzbudilo srečanje s kitajskim zuna-Amintore Fanfani po pogovoru s predsednikom Pertinijem (AP) tem. ko mu je Pertini poveril man-1 njim ministrom Huang Huajem. Ta »■ i,i,ui,iiiiiliimiuiinliillllituiilliiiiunillllllllillllMlimiiiiMluMHiuiii PO PREKINITVI POGAJANJ 0 POGODBAH IN STROŠKIH ZA DELOVNO SILO SINDIKATI 0KLICAUZA PRIHODNJO SREDO VSEDRŽA VN04-URN0 STA VK0 V INDUSTRIJI Confindustria v celoti zavrnila odgovorne sindikalne predloge za izhod iz gospodarske krize, SJ* p&S«"dS8?£ je v Moskvi razvil izredno diplomat sko aktivnost, saj se ni srečal le s Sovjeti, ampak tudi z ameriškim podpredsednikom Bushem (celo dvakrat), s pakistanskim voditeljem Zia Ul-haqom, s predsednikom jugoslovanske delegacije Petrom Stamboličem in s severnokorejskim podpredsednikom Pak Sen-cerjem. Največ zanimanja je vsekakor zbudil stik med Huang Huajem in Andropovorn, vendar je bilo o tem pomenku objavljenih le malo podat kov. O vsebini pogovorov je zato mogoče le ugibati na podlagi neka terih izjav, ki pa nimajo s samim srečanjem neposredne zveze. Tako je Huang Hua pred svojim odhodom iz Pekinga izjavil, da si »Kitajska želi avtentično izboljšanje odnosov s SZ* ter je oltenem pohvalil Brež-njeva kot «odličnega državnika*. Včeraj pa je najvidnejši kitajski voditelj Deng Xiaoping med sprejemom delegacije japonske socialistične stranke v Pekingu dejal, da bo kitajska politika do Sovjetske zveze odvisna od njenega vodenja, zlasti pa bo treba obravnavati najresnejše vprašanje med obema državama, t.j. razmestitev milijona so- RIM — Sedaj bržkone ne more biti več dvoma: zasebni industrijci ne mislijo odstopiti od svoje strategije zvračanja vseh žrtev za izhod iz gospodarske krize na delovne ljudi, ne glede na ogromno odgovornost, ki si jo s tem prevzemajo za skrajno zaostritev družbenih odnosov, ne glede na izredno težke gospodarske razmere m na družbeno in politično krizo. Voditelji velikih državnih koncernov pa niso osebno sposobni, ali nimajo dovolj trdnih navodil, da bi znali z avtonomnim stališčem o-militi nepopustljivost «jastrelx>v>> Confindustrie. ki vodi v družbeni spopad vsedržavne razsežnosti in nevarnega izhoda. Zaradi tega je toliko bolj nujna, po vsem videzu, umestitev vlade, ki bo zmožna biti kos takim težnjam in prisiliti delodajalce k streznjenju. Sindikati, ki so z izrednim čutom odgovornosti izoblikovali (navzlic nekoliko različnim gledanjem in zna menjem nestrpnosti v sami delavski bazi) enotno stališče o sklopu ukrepov za izhod iz gospodarske krize, so bili prisiljeni odgovoriti na izzivanje delodajalcev s prvim svarilnim ukrepom: vsedržavno štiriurno stavko vseh industrijskih delavcev, ki bo potekala ob vrsti protestnih manifestacij po vsej Italiji v sredo, 24. t.m. Drugačen odgovor m bil niti mogoč spričo zadržanja zastopnikov zasebne Confindustrie in javnih Intersind in ASAP, ki so povzroči lj takojšnjo prekinitev pogajanj o povezanih vprašanjih stroškov za delovno silo in o obnovitvi delovnih pogodb, ki so se imela obnoviti, oziroma poglobiti včeraj. Delodajalci so namreč na včeraj šnjem srečanju v, celoti zavrnili e-notno platformo zveze CGIL - CISL UIL o obnovitvi delovnih pogodb, omejitvi stroškov za delovno silo in mui,................................*. v PIEMONTU SKORAJ STRLI RDEČE BRIGADE Nov uspeh preiskovalcev v boju proti teroristom TURIN -r— Po uspehih piemontskih municije ui nekaj propagandnega in lombardi jskih karabinjerjev je tudi turinska policija dala svoj prispevek za končno zmago proti rde čim brigadam. V Turinu je namreč Digos aretiral tri domnevne teroriste, druge tri osebe so priprli, obenem so odkrili še eno aktivno skrivališče brigadistov in dve opuščeni. Imena šestih domnevnih teroristov so v glavnem neznana, saj so to predvsem novinci. Med priprtimi je tudi neki libanonski državljan, ki živi v Italiji že od 1975. leta. Preiskovalci izključujejo možnost, da bi bil Mansour Chemali pripadnik kake arabske teroristične organizacije. K brigadistom je bržkone pristopil, ker je čustveno vezan na neko teroristko, ki so jo prav tako včeraj aretirali. V skrivališču brigadistov v središču Turina so preiskovalci odkrili štiri samokrese, lovsko puško, precej materiala. Ostali dve skrivališči so v bližnji okolici Turina, a so jih brigadistj že pred časom zapustili. Po sedanjih aretacijah in priporih je skoraj na dlani, da se je mreža za preostalimi teroristi na begu dokončno strnila. Po zadnjih govoricah ne sodeluje s preiskovalci samo pred dnevi aretirani Marocco, temveč so se skesali tudi drugi. V takem položaju ne preostaja beže čim drugega, kot da čimprej zapustijo Piemont, saj imajo baje pre iskovalci v rokah sezname vseh skrivališč in imena simpatizerjev rdečih brigad. davčnih razbremenitvah, ki je bila plod skrajno odgovorne izdelave v sindikalnem vodstvu in posvetovanja na delavskih skupščinah. Ni bilo bržkone naključno, da so poverili to nalogo ne sicer prisotnemu predsedniku Confindustrie Merloniju, ampak «jastrebu» Mandelliju (ki ^ je med drugim obtožen pred sodiščem odgovornosti za nezdrave razmere v svojem podjetju). Ta je zatrdil, seveda z nepreverjenimi podatki, da •i sindikalni predlogi obremenili državne finance (kot če bi zares to skrbelo delodajalce, če sodimo po njihovih davčnih prijavah) za «naj-manj 20.000 milijard lir*. Po njegovem bi 10-odstotna »ohladitev* dra-ginjske doklade, ki jo sindikati ponujajo (v zameno za davčne razbremenitve plač), zmanjšala stroške za delovno silo le za 0,6 odstotka, kar bi ne bilo dovolj za zajezitev inflacije pod 13 odstotki v prihodnjem letu. Uprl se je tudi vsakršnemu krajšanju delovnega časa, v bistvu pa je potrdil, da se Confindustria ne zmeni za lani sprejeto obvezo o o-hranitvi kupne moči plač, a da zahteva njihovo dejansko in občutno znižanje, kot so sicer odkrili že nekateri vplivni člani združenja zasebnih industrijeev. Ob tem je bilo zadržanje zastopnikov državnih podjetij prav klavrno, saj so v bistvu odigrali vlogo podrepnikov. Sindikalni zastopniki, tako Lama, kot Benvenuto in Marini (ki je nadomeščal Carnitija) so označili tako zadržanje za izzivalno in neodgovorno, zaradi česar so takoj po prekinitvi sestanka oklicali stavko, za kar so imeli predhodno pooblastilo vsedržavnega vodstva enotne zveze CG IL - CISL UIL, ki je zasedalo od predsinočnjim do včeraj popoldne, da je izdelalo jasna navodila za pogajanja z delodajalci. RIM — Predstavnik višjega voja škega iranskega sveta Kharrazi, ki je trenytno v Rimu, je povedal, da je iranska armada eri začetka vojne do danes ujela skupno 46.000 iraških vojakov. del v težave, v glavnem pa je bil še kar prepričljiv pri poskusu, da bi dal vtis človeka, ki ima »čiste roke* v vsej zadevi. Glede o-čitka, da je dva meseca hranil v predalih palače Chigi seznam 953 članov tajne lože, je bivši predsednik vlade to uravičil, ker je bila vsa zadeva skrajno kočljiva, da se je moral predhodno posvetovati. Med drugim je bil prav tedaj odsoten tudi predsednik Pertini, For-lani pa se je bal, da bi spraševal za nasvete ljudi, ki bi bili lahko v povezavi s framasoni. V težave je Forlani zabredel le ko so ga spraševali o prostozidarskih pritiskih pri imenovanju visokih vojaških častnikov. V obdobju, ko je bil obrambni minister (1974 -76), ni imel nobenih sumov do generala Micelija in admirala Casar-dija, češ, ker sta se povzpela tako visoko, ko on ni bil obrambni minister. žav, kar kaže, da so že kar v za četku «pobrežnjevskega» obdobja živahno poprijeli za vrsto vprašanj, ki obeležujejo svetovno politiko in tudi dvostranske odnose SZ z nekaterimi državami. Medtem pa se v Moskvi širijo vesti o novih imenih, ki naj bi v kratkem dopolnila politbiro. Ta je namreč trenutno dosegel «zgodovinski minimum*, saj, kot vse kaže, potre buje kar štiri nove člane. Nadomestiti bo treba Brežnjeva in pred nedavnim prav tako umrlega Suslova. iz zdravstvenih razlogov Kirilenka, pa tudi za Pelsheja se širijo govorice, da je umrl. Ker bo Černenjko verjetno postal predsednik države, če ga ne bo spodnesel Gromiko ali pa kar sam Andropov, se zadnjemu ponuja lepa priložnost za dopolnitev politbiroja z lastnimi pristaši, med temi pa zlasti omenjajo imena Vla-dimira Dolgika, Borisa Ponomarjo-va, Vadima Zagladina in Vitalija Fedorčuka. DELEGACIJA SFRJ PRI ANDROPOVU MOSKVA — Predsednika predsedstva SFRJ in CK ZKJ Petiir Stambolič in Mitja Ribičič sta se sesla z generalnim sekretarjem CK KP SZ Jurijem Andropovorn. V pogovoru, ki je minil v prisrčnem in prijateljskem ozračju, so sodelovali tudi zvezni sekretar za zuna nje zadeve Lazar Mojsov in jugo slovanski veleposlanik v SZ Miloj ko Drulovič ter na sovjetski strani Sekretar CK 1CP SZ Konsumtiti Ru-sakov. V imenu predsedstva SFRJ in CK ZKJ ter delovni ljudi Jugosla- vije sta Petar Stambolič in Mitja Ribičič izrazila globoko sožalje ob smrti Leonida Brežnjeva. Jurij An-dropov pa se .je zahvalil za spo štovanje vodstva in narodov Jugo slavije do Brežnjeva. V pogovoru so izmenjali mnenja o nekaterih vprašanjih dvostranskih odnosov ter o perečih mednarodnih problemih. Obe strani sta Brazilci nagradili opozicijo BRAZILIA — Čeprav bo na dokončne izide nedeljskih splošnih volitev v Braziliji treba počakati še nekaj dni, so na osnovi prvih podatkov vendarle možni dokaj verodostojni sklepi. Predvsem pa je dokončen podatek o sorazmerno visoki volilni udeležbi ki se je gibala med 86 in 95 odstotki, različno po {»krajinah, pri čemer gre upoštevati hude nalive, ki so na jugu države ovirale njen potek. Zarimi-vo ,ie tudi dejstvo, da ic bilo število belih in razveljavljenih glasovnic mnogo nižje od oričako-vanega. Dobrih petdeset milijonov Brazilcev je v nedeljo izbiralo nove guvernerje, zvezne in deželne poslance, s en ate rje. župane in občinske svetov alee. Glasovi so p»večini šli naivec jima političnima strankama: izrazil! nvinzaviienost za nadalinii “a. večjima političnima strankama au.ts sitega demokratičnega gibanja Pri razvoj in poglabljanje ga in enakopravnega sodelovanja med SFRJ in SZ tei med ZKJ in KP SZ. 0 UKREPIH USI A PRESKRBO DOMAČEGA TRŽIŠČA Prednost preskrbi z nujnimi izdelki BEOGRAD — Zvezni sekretar za tržišče in splošne gospodarske zadeve Luka Reljič je v uvodu na zasedanju zveznega zbora skupščine Jugoslavije poudaril, da občani s pra vico zahtevajo gotovost v preskrbi z blagom, ki je življenjskega pomena za prebivalstvo, kot so moka. olje, sladkor, meso, mleko, zdravila, pralni praški, kurivo in nekateri drugi nujni izdelki. »Obstaja določena pripravljenost, da toleriramo pomanjkanje tistega blaga, za katero je nujno zagotoviti večja devizna sredstva, kot so na primer naftni derivati, kava, južno sadje in drugo blago iz uvoza. Verjetno se boste strinjali, da moramo in da tudi lahko v sedanjih gospodarskih razmerah zadovoljivo rešujemo preskrbo tržišča z navedenimi prednostnimi prehrambenimi izdelki. To-še toliko prej, ker smo imeli dobro kmetijsko letine Pogoj pa je, da temeljito spremenimo odnos pri reševanju problemov preskrbe prebivalstva, od TOZD do občin, mest, socialističnih republik in itiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHin Forlanijev zagovor pred preiskovalno komisijo o loži «P2» RIM — Skoraj tri ure je Arnaldo Forlani odgovarjal na vprašanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo o tajni prostozidarski loži «P 2», Nekajkrat je tudi zabre- GLASNIK POLJSKE VLADE URBAN V IZJAVAH ZA TUJI TISK Cena Walesove osvoboditve je bita opustitev sindikalnega delovanja VARŠAVA — Glasnik poljske vlade Jerz,y Urban se je na včerajšnji tiskovni konferenci s tujimi časnikarji pogovarjal predvsem o osvoboditvi Lecha Walese, dotaknil pa se je tudi nekaterih drugTi vprašanj občutljivega obdobja, ki ga preživlja de žela. Odločno je zanikal vest, po kateri naj bi se biv ši sindikalni voditelj tik pred ali pa takoj po izpu stitvi iz internacije, srečal s predstavniki varšavske vlade, saj je Walesa »nekdanji predsednik nekda njega sindikata in torej zasebni državljan*. Potem takem, je dodal Urban, niso niti v načrtu nobeni politični pogovori med VValeso in generalom Jaru-zelskim. Potrdil pa je, da je poljska televizija na pravila z VValeso pred njegovo izpustitvijo intervju, ki pa ne bo predvajan in razširjen, ker bi mu utegnil škoditi, saj so menda odgovori «nejasni in neodločni*, pravi Urban. Na vprašanje, zakaj je polj-■ ki tisk «prezrl» osvoboditev VValese, je vladni glas nik odgovoril, da »informacije množičnih občil odgovarjajo pomenu dogodkov*, kar z drugimi besedami pomeni, da je za poljsko oblast ta dogodek obrobnega pomena. Glede datuma, ki ga je vojaški svet narodne rešitve predlagal za zasedanje sejma, je Urban dejal, da se vlada zaveda njegovega pomena: 13. decembra bo namreč poteklo leto od vpeljave vojaškega režima. Vsekakor je glasnik potrdil namen generala Jaruzelskega, da še pred koncem leta prekliče vojaško stanje, toda z rahlo rezervo, nanašajočo se na pogoje, ki da morajo biti zreli. Številni tuji poročevalci so se zanimali za položaj interni ranih oseb in Urban je nedoločno odgovoril, da dokler traja vojaški režim, obstaja tudi možnost internacije; kako pa bo po njegovi ukinitvi, ni mo t.oče predvideti za vsakega posameznika posebej, se je izmaknil vladni glasnik, ki je govoril o okrog tisoč internirancih. Ilegalni voditelji Solidarnosti pa se ta čas ukvarjajo z analizo neuspele splošne stavke, ki je močno načela njihov ugled in bo nedvomno povzročila spremembe v strategiji načrtovanega odpora na daljši rok. ki bi se moral spomladi zaključiti s splošno stavko za nedoločen čas. avtonomnih pokrajin ter organov federacije.* je dejal Luka Reljič. Zatem je pojasnil ukrepe, ki jih sprejemajo v ZIS, da bi odpravili probleme, ki otežkočajo redno preskrbo domačega tržišča. Kot kažejo izračuni, bi proizvajalci zdravil, pralnih praškov in gnojil, če bi razpolagali z. 80 odstotki .deviznih sredstev, pridobljenih na temelju lastnega izvoza, lahko zagotovili dovolj deviz za uvoz nujno potrebnih izdelkov za proizvodnjo, za preskrbo domačega tržišča in za povečanje proizvodnje za izvoz. Luka Reljič je zatem dejal, da obstajajo izrazito hudi problemi glede iskanja rešitev za zagotovitev nujnili sredstev financiranju zalog. Tudi letošnje razmere dokazujejo, kako pomembne so zadovoljive za loge. saj se je pokazalo, da so reprodukcijo in ustrezno preskrbo prebivalstva v glavnem uspeli zadržati na kolikor toliko znosni ravni v posameznih sektorjih prav zaradi intervencij, predvsem iz zveznih blagovnih rezerv. Položaj na tržišču nafte in naftnih derivatov pa se nekoliko slabša, je dejal Luka Reljič. »V sedanjih razmerah imamo racioMrano preskrbo in omejeno porabo, kot tudi zahteve IKirabnikov derivatov, da na ravni federacije zagotovimo zadovoljive količine nafte in naftnih derivatov, Sedanje zahteve za porabo naftnih derivatov so takšne, da bi bito potrebno za 10 odstotkov več teli derivatov od ravni, ki smo jo imeli takrat, ko ni bilo nikakršnih prejemov in pomanjkanja,* je dejal Reljič. (dd) DB, najmočnejši opozicijski sil-’. V precejšnjem zaostanku na so preostale tri stranke: laburistična, delavska in demokratsko-laburistična. Opozicija si je zagotovila zmago v najpomembnejših deželah, medtem ko vladna stranka ohranja nadzor nad večjim delom ozemlja in bo verjetno dosegla večino v volilnem okraju, ki bo 1985. leta izbiral pred sodnika republike. Opozicijska Stranka demokratičnega gibanja pa je v zameno osvojila večino v najpomembnejši deželi San Paolo, ki izvoli kar 60 poslancev in ima torej zelo velik vpliv na splošni izid parlamentarnih volitev. Brazilija je nedeljske volitve do življala kot pravcati praznik demokracije. Prvi komentarji so, čeprav previdni, skoraj vsi pozitivni, ne glede od kod prihajajo. Zelo verjetno ho vlada izgubila parlament anio večino, vsekakor pa bo morala upoštevati številne pomembne opozicijske guvernerje. Njeni predstavniki uradno še niso reagirali na uspeh opozicije, medtem ko nekatere neuradne izjave dajejo občutek določene zmede pred dokončnim odgovorom na vprašan ie o novih vladnih razmerjih v Braziliji. Trije atentati v Kabulu ISLAMABAD — Po uradnih afganistanskih vesteh je izgubilo v četrtek v Kabulu življenje 16 oseb, 27 pa je bilo ranjenih. Do žrtev je prišlo v treh atentatih, ko je1 afganistansko odporniško gibanje | podstavilo peklenske stroje v treh restavracijah, kjer se zbirajo vladni vojaki in člani tajne policije. Še eno bombo so odkrili v četrti restavraciji, vendar so jo odstranili. Očividci v Kabulu trdijo, da je bilo smrtnih žrtev celo 30, po nekaterih vesteh pa naj bi jih bilo celo 60 do 80. Policija je nekaj osumljencev baje ž« aretirala. Končan tretji zvezek Dedijerjevih Prispevkov BEOGRAD čU Tretji zvezek Novih prispevkov za biografijo Josipa Broza Tita dr. Vladimi-ra Dedijerja je končan in so ga izrodil izvršnemu založniku Liburniji z Reke,- katerega za . tožniki so Cankarjeva založba iz Ljubljane. Mladost iz Zagreba in ltobjeda iz i Titograda. V skladu z zakonskimi pred piši bo Liburnija kot izvršni založnik poslala recenzije na najnovejše besedilo dr. De dijerja koordinacijskemu odboru Hrvaške za obeleževanje imena in dela tovariša Tita, od sklepa tega odbora pa je odvisno objavljanje omenjenega dela v srbohrvaščini. Tretji zvezek vsebuje neob javljeno besedilo o boju Jugo slavije s Titom na čelu proti Stalinu in stalinizmu. Na prvi seji odbora za izdajanje zbranih del Edvaida Kardelja v jugoslovanskem centru za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj pa sp ustanovili odbor za izdajanje zbranih del. ki ga je sicer imenovalo predsedstvo CK ZKJ 18. junija letos. Predsednik odbora je dr. Nad jan Pašič. Na seji odbora so imenovali tudi redakcijo za izdajanje zbraivh del Edvarda Kardelja, katere glavni in odgovorni urednik je dr. Anton Vratuša. Zbrana dela Edvarda Kardelja bodo objavljena v vseh jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije. Priprava in objavljanje zbranih del bosta predvidoma trajala sedem let. (dd) SOGLASNO ODOBRENI ENOTNI RESOLUCIJI S SEJE DEŽELNEGA ODBORA Dramatično vprašanje stanovanjske stiske Odobren predlog za ureditev i • j v v j i v • i , krajevnih avtobusnih prevozov v obravnavi v tržaškem občinskem svetu Ustanovili bodo posebno občinsko komisijo, ki naj se konkretno loti problema Stanovan jska stiska se v našem i no sestal v petek. Na dnevnem re-mestu stopnjuje. Medtem ko bo mo- i du, med drugim, bo tudi nekakšna ralo nekaj stotin tržaških družin že ; počastitev sedme obletnice podpisa v prihodnjih mesecih zapustiti svoja stanovanja, ker so že prejele izgon bodisi zaradi zapadlosti najemninske pogodbe, kot tudi, ker lastnik potrebuje stanovanje zase, je danes možnost, da bi našli stanovanje v najem, praktično nična. IACP je že dala na razpolago vse, kar je mogla, drugih stanovanj pa na tržišču ni, pa čeprav je nedavni popis pokazal. da je vsaj 8000 stanovanj v našem mestu praznih. O tem kočljivem vprašanju je razpravljal na sinočnji seji tržaški občinski svet na osnovi dveh resolucij, ki so jih predložili komunisti, in ene. ki jo je predložil listar Gam-bassini in ki je v bistvu ponavljala predloge, vsebovane v prvem dokumentu KP1, le z manjšimi popravki. Resolucije sta orisala komunistka Jole Burlo, ki je podala zares katastrofalno sliko današnjega stanja, ko so revnejši občani spet prisiljeni živeti v barakah ali v nemogočih pogojih in ko se daješ} v na tem ne več stanovanja, ampak ležišča, in Gambassini, ki pa je pripisal komunistom krivdo za današnje stanje. Delček krivde — to moramo zabeležiti — pa je listarski predstavnik pripisal tudi slovenski manjšini, ki s svojimi pretiranimi zahtevami po protivrednostih preprečuje. da bi našli zemljišča po nizki ceni. Ne glede na te cvetke pa je di skusija pokazala zavzetost vseh političnih sil v občinskem svetu, da se najde izhod iz sedanjega stanja, pa čeprav niso vsi soglašali na primer o možnosti, da bi določene lastnike prisilili, da dajo v najem prazna stanovanja. Vsekakor so se ob kratki prekinitvi seje načelniki svetovalskih skupin domenili za dva skupna teksta, ki se le malenkostno razlikujeta od prvotnih dokumentov KPI in ki sta bila odobrena povsem soglasno. Prva resolucija govori o nujnosti, da bi preverili resnično stanje na Tr žaškem in razpoložljivost stanovanj, pa tudi možnost restrukturacije večjih stanovanj v »ministanovanja* za mlade pare in za ostarele. Resolucija predvideva tudi ustanovitev posebne občinske komisije za stanovanjski problem, ki naj se konkretno loti dela ob sodelovanju političnih sil, sindikatov, predstavnikov lastnikov in tehnikov. Druga resolucija pa se obrača na vlado z zahtevo po reviziji zakona o jjrjivičnih stanarinah na osnovi predlogov -sindikatov, po novi gospodarski in davčni politiki, ki naj brzda naraščanje cen za stanovanja, ter po obnovitvi ponudbe stanovanj v najem. Sicer pa je bila sinočnja seja pretežno posvečena odgovorom na razna svetovalska vprašanja in interpelacije ter tekočim upravnim zadevam. Občinski svet se bo ponov- osimskega sporazuma na pobudo svetovalca Tržaškega gibanja Paro vela. Vprašanje 6 hiš na Katinari se počasi razpleta Po srečanju med deželnim odbornikom Rinaldijem ter predstavniki krajevnih uprav in organizacij, ki ščitijo pravice in zahteve razlaščencev, je celotna zadeva nekako v zastoju. Odbornik Rinaldi je. kot znano, v imenu deželnega odbora sprejel določene obveze, ki bodo v kratkem prenesene v dokument, s katerim se bo deželna uprava obvezala, na kakšen način in katerim zahtevam posameznikov ter ožjih in širše skupnosti namerava v resnici zadostiti. Do podpisa tega do- kumenta naj bi prišlo v približno dveh tednih. Medtem pa se, kot kaže, življenjsko vprašanje tistih lastnikov hiš na Katinari, ki jih bodo zaradi gradnje avtoceste porušili, počasi premika v zanje sprejemljivo smer. Tržaška občina je že določila zemljišče nad Ul. Brigata Casale (to izbiro so zainteresirani lastniki sprejeli), na katerem naj bi jim postavili nove domove, sedaj pa rešuje še razne administrativne obveznosti, ki so s tem povezane. Lastniki sami, kakor tudi potom organizacij, ki zagovarjajo njihove interese in zahteve, stalno sledijo temu razpletu, za katerega je upati, da se bo končal na najboljši način. • Prihodnji torek, z začetkom ob 18. uri bo na sedežu tukajšnje industrijske zveze (Trg Škorklja 1) druga konferenca o psihologiji v podjetniških odnosih. Nastopil bo prof. Meazzini, ki bo razvil temo z naslovom »Psihologija ten organizacijski konflikti*. Namenjena vsota naj bi služila predvsem za obnovo in izgradnjo večjih struktur Deželni odbor je na predlog odbornika za prevoze Rinaldija sprejel predlog za dolgoročne posege na področju krajevnih avtobusnih prevozov. Načrt predvideva investicijo 8 milijard lir za ureditev infrastruktur, kot so na primer avtobusna postajališča in manjši objekti, kot so avtobusne postaje na posameznih progah. Zgoraj omenjeno vsoto bi morali porabiti do leta 1984. Deželni odbor je sprejel načrt v okviru vsedržavnega zakona, ki je bil izglasovan januarja letos in ki predvideva ureditev avtobusnega prometa in zvez. Vprašanje avtobusnih zvez, posebno krajevnih, je v tem obdobju krize ,ki je znatno podražila promet z osebnimi avtomobili, občuteno, saj še zdaleč ne razpolagamo z ustrezno «ponudbo». Avtobusna podjetja, bodisi državna bodisi zasebna, morajo reševati vrsto problemov. Treba je obnoviti delavnice za popravilo avtobusov, treba je urediti postajališča in ne nazadnje je marsikje potrebno postaviti ustrezne čakalnice. Deželni prispevek bi bil namenjen S SINOČNJE SEJE DEVINSKO ■ NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA_ Uprava bo v kratkem dokončno izdelala predloge k načrtu za gradnjo avtoceste Spet nesoglasja v vrstah krajevnih listarjev ■ Skupščina potrdila nakup rojstne hiše pesnika Iga Grudna Devinsko-nabrežinski občinski svet je posvetil sinočnjo redno sejo skoraj izključno obravnavi vprašanj u-pravnega in tekočega značaja, uvodoma pa je župan Škerk obvestil svetovalce o delu uprave ter poročal o nekaterih zadevah in problemih, s katerimi se bo v kratkem soočala občina. Tako je župan z zadovoljstvom pozdravil začetek prvega šolskega leta »Jadranskega zavoda združenega sveta* in pri tem izrazil upanje, da se bo ta pomembna usta nova, ki ima trenutno svoj sedež v hotelu Europa, že naslednje leto lahko preselila v Devin, škerk je nadalje napovedal, da bo odbor baje že na prihodnjem zasedanju skupščine dokončno predstavil svoje popravke in predloge glede gradnje avtoceste Sesljan — pomol VII, ki jih je sestavil na podlagi posvetovanj’ s prizadetimi razlaščenci in s strokovnimi organizacijami. Te predloge bodo nato posredovali deželni upravi in vodstvu državnega cestnega podjetja (ANAS). V zvezi s temi vprašanji je župan poročal tudi o nedavnih srečanjih na prefekturi ter NAKAZALA JIH JE DEŽELNA UPRAVA NA PROŠNJO KZE Prostovoljni zdravstveni lužbi 105 milijonov lir s Deželni odbor je na prošnjo Krajevne zdravstvene enote sprejel sklep o dodelitvi 105 milijonov lir prispevkov raznim združenjem prostovoljcev, kj delujejo na področju prevencije, pomoči in rehabilitacije. Prispevki bodo veljali za tekoče leto, predvideva pa jih deželni zakon št. 74 iz lanskega leta. Prispevki veljajo tistim združenjem, ki so ali nameravajo skleniti zadevni sporazum s KZE in katerih dejavnost je seveda v skladu s cilji vsedržavne zdravstvene službe. Krajevna KZE je zaenkrat sprejela, kakor piše v njenem tiskovnem sporočilu, vse predložene ji prošnje v tem smislu, toda finančnih sredstev zaenkrat še ni zaradi proceduralnih težav pri izvajanju omenjenega zakona. To pomeni, da bo sodelovanje med KZE in združenji prostovoljcev lahko v resnici steklo šele prihodnje leto. Vodstvo KZE je izrazilo željo, naj bi bilo mogoče z omenjenimi združenji zasnovati vrsto ožjih operacijskih načrtov, ki naj bi zadevali v prvi vrsti skrb za ostarele, han-dikapirane in alkoholu ter mamilom podvržene. Kako so bili razdeljeni prispevki? S.O.G It. - 23,2 milijona lir, Ass. It. Sclerosi Multipla - 4,9 mil. lir, Gruppo Azione Umanitaria 7,8 Te-lefono Amico 2,1 Ass. Volontari O-spedalieri 1,8, Un. Naz. Mutilati per Servizio 13,5, Comunita di S. Martino al Čampo, Ass. Alcoolisti in Trattamento 12,85, Centro Reg. Riabilitazione Mastectomizzate 4,1 in Centro per la Vita 5,5 milijona lir. Prošnje za sklenitev sporazuma s KZE, torej za pravico do deželnega prispevka za leto 1983 morajo združenja prostovoljcev predložiti najpozneje do 28. februarja 1983. Objavljeni akti deželne konference o teritoriju Deželno ravnateljstvo avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine je v teh dneh izdalo lično brošuro, ki vsebuje akte deželne konference o teritoriju, ki je bila v dneh 5. in fi. julija leta 1981 v Vidmu. Glavne teme te prve deželne konference • prostorski problematiki so bile uporaba teritorija, prostorsko načrtovanje, programiranje urbanističnega in gospodarskega razvoja, vloga in pristojnost krajevnih uprav v odnosu do deželne uprave F-Jk, ki ima najširše zakonodajne pristojnosti na področju urbanistične politike. V dveh dneh so na konferenci podali šest uradnih poročil, vsega skupaj pa je v razpravo poseglo kar dvainpetdeset predstavnikov raznih krajevnih ustanov in drugih organizacij. Zelo aktivna je bila prisotnost tudi slovenskih predstavnikov: vsi njihovi posegi (med katerimi predstavnika SKGZ Suadama Kapdča, tajnika Kmečke zveze Edija Bukav-ca in dolinskega župana Edvina Švaba) so objavljeni v tej brošuri. Ko je že govor o tej deželni konferenci bi še dodali, da bi slovenska narodnostna skupnost z velikim zadovoljstvom pozdravila sklicanje podobne konference, na kateri bi pa obravnavali vprašanje uporabe teritorija v tržaški pokrajini, kjer so razni javnokoristni posegi (razlastitve in razne služnosti) prizadeli veliko škode teritoriju in prebival stvu, v glavnem slovenskemu, ki na njem živi. z deželnim 'odbornikom za prevoze Rinaldijem, na katerih je v imenu u-prave zagovarjal stališča, da je treba razlaščencem čimprej izplačati pravično odškodnino, prizadeti skupnosti pa zagotoviti družbene protivrednosti za njen razvoj. V na daljevanju je Škerk obvestil svetovalce o poteku del za izgradnjo športnega centra v Vižovljah ter del za napeljavo kanalizacije v Sesljanu. Skupščina je nato sprejela ostavko izvoljenega svetovalca na listi KD poslanca Tombesija, ki je svoj odstop utemeljil z vse večjo obremenjenostjo v rimskem parlamentu. Zaradi istočasne ostavke prvih treh neizvoljenih na isti listi, je njegovo mesto prevzel četrti neizvoljeni Gior-gio Pase, ki je v preteklosti že o-pravljal funkcijo občinskega svetovalca. Do polemik pa je prišlo, ko je moral svet nadomestiti neko rajonsko svetovalko, imenovano kot zastopnico Liste za Devin - Nabrežino, ki je odstopila zaradi družinskih razlogov. Kot znano je to gibanje, ki se je na volitvah uradno predstavilo s siglo Lista za Devin -Nabrežino, izvolilo v občinsko skupščino dva svoja predstavnika, Barija in Udoviči ja. Kmalu pa je prišlo v gibanju do polemik in do sporov, ki so privedli do razkola in do ustanovitve devinsko-nabrežinske sekci.je Liste za Trst. Novoustanovljeni sekciji je takoj pristopil svetovalec Bari, drugi svetovalec Udoviči pa je ostal v svetu kot zastopnik Liste za Devin-Nabrežino. Po odstopu Barija, ki je sedaj občinski odbornik v Ce-covinijevi upravi, je njegovo mesto prevzel prvi neizvoljeni Midolini, ki se podobno kot predhodnik, proglaša za zastopnika krajevne sekcije LpT. Po odstopu omenjene rajonske svetovalke je tako Škerk prejel dve pasmi z imenom novega kandidata za to mesto: eno pismo s svojim kandidatom je poslala sekcija LpT, drugo pa, seveda z drugim kandidatom Lista za D N. V skladu z logiko in tudi z občinskimi pravili, je občinski svet z veliko večino glasov imenoval za novega rajonskega svetovalca zastopnika Liste za D-N, ker se je le-ta s to siglo uradno predstavila na volitvah, ne pa devinsko - na-brežinska sekcija LpT. To stališče sta utemeljila tako župan škerk kot odbornik Brezigar, s tem sklepom pa se ni strinjal Midolini, ki je izjavil, da je bila Lista za D-N že zdavnaj razpuščena in da sedaj obstaja le sekcija LpT. Udoviči, ki seveda ni bil tega mnenja, se je izognil vsakršni ostrejši polemiki z bivšim somišljenikom. V nadaljevanju seje so svetovalci odobrili celo vrsto sklepov občinskega odbora, med katerimi je tudi sklep o nakupu rojstne hiše pesnika Iga Grudna v Nabrežini. Podtajnik Costa (PII) na obisku v Irstu Včeraj se je mudil v našem mestu podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve liberalec Raffaele Costa, ki .je dopotoval v Trst, da bi se pobliže seznanil s tukajšnjo politično in gospodarsko stvarnostjo. S tem v zvezi je imel na se dežu stranke vrsto sestankov s predstavniki tukajšnjih gospodar skih in znanstvenih krogov ter z vodstvom tržaške sekcije liberalne stranke. Podtajnik se je najprej sestal z odposlanstvom tržaške industrijske zveze, ki sta ga vodila predsednik De Riu in ravnatelj dr. Ferretti. Pozneje se je srečal s predstavnikom vodstva Konzorcija za znanstveno raziskovalno področ je ing. Mesonom. nakar je sledilo srečan.je z voditelji tukajšnje zveze trgovcev. Zvečer se je R. Costa sestal še z voditelji pokrajinske sekcije PLI. prav tem delom. Pokrajinska in druga javna avtobusna podjetja naj bi razpolagala s 75 odstotki osmih milijard, ostali znesek naj bi šel zasebnim podjetjem, ki po konvencijah oskrbujejo javne prevoze. Milijarda in 800 milijonov lir naj bi šla tržaškemu konzorciju AČT in sicer za obnovitev postajališč pri Broletu in pri Sv. Soboti in za izgradnjo avtobusne garaže z delavnico na Opčinah. Goriško pokrajinsko prevozno podjetje APT pa naj bi prejelo 750 milijonov. Manjše vsote naj bi dodelili posameznim občinam za ureditev čakalnic. Odgovor komunistov v zvezi z miljsko krizo Polemike, ki spremljajo politično krizo v miljski občinski upravi, se še niso polegle. Nasprotno se še zaostrujejo. Po včerajšnjih izjavah social1 stične stranke za tržaški dnevnik D Piccolo, je KPI lista Frausin takoj odgovorila rekoč, da v dveh bežnih srečanjih med PSI in Listo Frausin, ki sta bili 5. in 9. novembra, sploh ni prišlo do poglobljene razprave o programskih vprašanjih za premostitev upravne krize. Razlog gre iskati v zahtevi socialistične stranke, da se poga jan ja prenesejo na pokrajinsko raven. Kot dokaz, da socialisti niso pokazali nobene pripravljenosti za pogajanja s komumsti navajajo slednji dejstvo, da se bo danes še ni bilo mogoče dogovoriti za skupno srečante, kljub temu da je Lista Frausin poslala 13. novembra pismo s predlogom za srečanje. Komunisti ob tem obnavi.ja.jo svojo pripravljenost na pogajanja, vendar pod pogojem, da potekajo na krajevni in ne na pokrajinski ravni. V zvezi z vsem tem sklicuje Lista Frausin danes ob 20. uri v dvorani »Giuseppe Verdi* v Miljah skupščino vseh svojih članov. Pričetek štiridnevnega tečaja mimike Center za kulturne izmenjave in Gledališka šola prirejata v sodelovanju z Inštitutom za dramsko umetnost štiridnevni seminar o mimiki in pantomimiki, ki ga vodita Susan Petri in Claudio Viviani. Seminar se bo pričel danes ob 16. uri in nadaljeval v petek, soboto id nedel.jo. Namenjen je predvsem mladim do 24. leta starosti in obsega uvod v mimiko, - predvsem na1 dveh ravneh: osnove izraza gibov (Decrouxova tehnika) ter osnove ravnotežja in akrobacije. Za vpis se zainteresirani lahko obrnejo na tajništvo šole v Ul. Valdirivo 30 (tel. 64459) ali na tajništvo Inštituta za dramsko umetnost v Ul. Ca-nal Piccolo 2. O urbanističnih vprašanjih Drevi na Kolonkovcu javno srečanje V prostorih KD Kolonkovec bo drevi, ob 20. uri, javno srečanje v zvezi z vrsto urbanističnih vprašanj, ki so na tistem področju še posebej pereča. Med prve sodi predlog variante 25, ki se bo osrednto čil predvsem na tri točke: na vprašanje kmetijskih površin, ki so bile na tem predelu na osnovi variante namenjene temu sektorju, a v resnici ne služijo temu namenu, na staro vprašan.je, ki so ga prizadeti postavili že ob uresničevanju ljudskih gradenj, to .je na problem, da bi se na tistem področju zagotovila možnost lastnikom že obstoječih hiš, da bi jih lahko posodobili glede na živl.jenjske potrebe. Tretje vprašan.je. o katerem bo govor na drevišnjem javnem sestanku pa je problem načrta za ljudske in ekonomske gradnje nasploh, da bi se tisto področje ohranilo v produktivne namene, v prvi vrsti za kmetijske dejavnosti. Sestanka se bodo udeležili strokovnjaki, predstavniki urbanistične komisije pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi, Kmečke zveze in tržaške občine. Tretji abonmajski koncert Koncertnega društva v Rossettiju V Čudovita tehnika in zvok harfista Nicanorja Žaba lete Tretji gost ponedeljkovih koncertov Tržaškega koncertnega društva v novi sezoni, je bil sloviti harfist Nicanor Zabaleta, ki velja za enega največjih svetovnih mojstrov na tem glasbilu. Španec, oziroma Bask po rodu, je po končanih študijih v rodnem San Sebastianu, v Madridu in Parizu koncertiral po vseh največjih svetovnih središčih bodisi kot solist z orkestri bodisi z recitali. Zmagoval je na številnih festivalih, vrsta skladateljev pa je pisala skladbe nalašč zanj. Za svoj tokratni tržaški nastop je pripravil izredno zanimiv program avtorjev od sedemnajstega stoletja do sodobnikov, kar mu je tudi omogočilo, da je poleg izjemne prstne tehnike obeh rok demonstriral tudi tenkočutno interpretiranje različnih glasbenih slogov. Tako smo v prvem delu lahko prisluhnili sonati češkega komponista na prelomu 18. stoletja Duška, Bachovi suiti za harfo, Corellijevi sonati ter Viottijevi sonati za harfo, v drugem delu pa najprej Hindemithovi sonati za harfo, Granadosovim Poetičnim valčkom, desetim prekrasnim miniaturam, ter na koncu Bacarissovi Par-titi iz leta 1950. ki jo je avtor napisal prav za Zabaleto in iz katere diha, kljub avtorjevi odmaknjenosti SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Jože Koruza govoril o vlogi Trsta v slovenski literaturi Zanimiv prikaz, ki je osvetlil zgodovino kulture in literarne prisotnosti Slovencev v našem mestu Sinoči je v Slovenskem klubu prof. Jože Koruza govoril o vlogi Trsta v slovenski literaturi. Tema, ki jo je predavatelj obravnaval, je brez dvoma obširna, zanimiva. Koruza je v svojem izvajanju podal vrsto podatkov in tudi tez, ki vprašanje odpirajo in hkrati pogubljajo. Njegova izvajanja so segla od srednjega veka do začetka našega stoletja, oziroma do fašističnega obdobja, povojno dogajanje pa je označil z vprašanjem, oziroma tezo, da je v našem času slovenska literatura v Trstu bogata, vendar j o označujejo posebnosti, ki jo v marsičem ločujejo od «osrednjega» slovenskega ustvarjanja. Predavatelj je pričel s srednjim vekom in dejal, da je težko iz tega obdobja izluščiti, kaj se je rodilo ,v Trstu, čeprav vje imel tu slovenski živelj brez dvoma svojo vlogo. V 16. stoletju so postale stvari jasnejše. V'-Trstu-je bil Trubar, ki se je pri škofu Bonomu v slovenščini pogovarjal tudi o visoki literaturi. V obdobju protireformacije so se jezuitski pridigarji obračali do slovenskih vernikov v slovenščini, ki ni bila le preprosto lokalno narečje. Svoj pregled je predavatelj nadaljeval z Japljem, s niiiiiiiiiiiniiiiiintimmiiiiriiiiiiinmiiiiiHMiiiMiiiiiiiMtiiiMiiMiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiaiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiinHiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiii Z NASTOPOM V OBČINSKEM IN POKRAJINSKEM SVETU «Movimento Trieste» predlaga novo verzijo skupne industrijske cone 150 ha v dolini pri Orehu, 150 ha v bližini Kopra, vmes pa prometni povezovalni trak - Možnost pristopa tudi za avstrijske, češkoslovaške in madžarske pobude Predstavnika «Tržaškega gibanja* (Movimento Trieste) sta vložila v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu resoluciji, po katerih naj bi se občinska in pokrajinska uprava zavzeli pri italijanski vladi ter pri političnih in sindikalnih organizacijah za uresničitev nove verzije mešane italijansko - jugoslovanske industrijske cone, ki jo predvidevajo osimski sporazumi. Kakor je povedal predstavnik gibanja P. Parovel na včerajšnji tiskovni konferenci, si »Movimento Trieste* zamišlja novo cono takole: cona bi bila razdeljena na dve območji po 150 ha, in sicer bi prvo območje (na italijanskem ozemlju) zajelo južni del doline pri Orehu do ceste, ki vodi k mejnemu prehodu Škofije, drugo območje pa naj bi se raztezalo onkraj meje, in sicer severovzhodno od Kopra. Teritorialno bi bili torej tako zamišljeni coni medsebojno ločeni, povezovali pa bi ju kakih 5 km dolga železniška proga ali cesta (ali pa oboje) zaprtega tipa, tako da bi obe coni tvorili v bistvu operativno enoto. Povod za vložitev resolucij — je še dejal Parovel — je dalo spoznanje, da je za Trst nastopil skrajni čas, da sedem let po podpisu osimskih sporazumov »ujame* zadnjo možnost resnejšega gospodarskega sodelovanja s sosedno republiko. Trst si namreč lahko pričakuje določenih gospodarskih koristi le od sodelovanja s svojim naravnim zaledjem, kamor je treba prištevati predvsem Jugoslavijo in Avstrijo ter nato še Češkoslovaško in Madžarsko. In prav zaradi tega se »Movimento Trieste* zavzema za to, da bi bila mešana industrijska cona, ki bi jo upravljali skupno Italija in Jugoslavija, odprta tudi naložbam in gospodarskim pobudam in omenjenih za- nillllliriMllltllllllliillMliiiiiiilliillllllllllIHmffnillllllllltflllIMfllllllfMIIIIIIIMflllllllHIlMIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIimfllllHIIIIIMIIIIIinilllllllHIIIIIIIIIIIIllllllllllllllHIHIIIinillMIUtHIIIlillilHiiiiiitiiiiiuilllll* POSL BENC0 GRUBER ODGOVORILA KMEČKI ZVEZ! GLEDE ZAVRNITVE SLOVENSKIH BRZOJAVK NE MOREMO SE STRINJATI S TAKIMI ODGOVORI Kakor smo že poročali, je glavni svet Kmečke zveze pred časom z ogorčenjem vzel na znanje, da sta najprej poštna uprava in nato tržaška občina popolnoma neupravičeno zavrnili brzojavki, s katerima so Kmečka zveza, konzorcij razlaščencev »Naša zemlja* in koordinacijski odbor razlaščencev iz Lonjer-ja. s Katinare in od Sv. M. M. Spodnje zahtevali nujen sestanek z odgovornimi oblastmi — tržaško občino in deželno upravo — da se z ne katerimi variantami primerno reši problem razlaščanja in gradnj hitre ceste, ki bo v nasprotnem primeru — je ugotovil glavni svet KZ — na omenjenih področjih povzročil prizadeti skupnosti nepopravljivo škodo. Da bi se razčistilo neopravičljivo zadržanje javnih organov, je KZ odposlala protestno resolucijo na pre- fekturo, strankam in deželnim parlamentarcem. V zvezi s to resolucijo je pred kratkim prejela odgovor posl. Ben-co Gruber: potem ko se tržaška poslanka uvodoma zaustavlja o problemu razlastitev nasploh, kjer med drugim pravi, da je mnenja, »da je treba omejiti na minimum raz lastitve za javno korist, ki škodujejo osebnim interesom pa tudi splošnim interesom slovenskih skupnosti na Krasu* in nato navaja, da je v poslanski zbornici predložila za konski osnutek o ukrepih za zaščito kulturnega in ambientalnega za klada na tržaškem Krasu ter še osnutek o zaščiti etnično - jezikovnih manjšin v F—JK, ki pa ga je nato umaknila (»ker sem mislila* pravi v pismu. «da bi bil v pred-vohlnem vzdušju skrajno nevaren spopad, ki bi bil osredotočen na ’bi- lingvizem’, kar bi lahko imelo zelo hude posledice, glede na strumen-talizacijo iz vseh strani s strani dijakov*), poslanka Gruber Benco o tem specifičnem vprašanju pravi naslednje: »Kakorkoli že upoštevamo ta problem ostaja dejstvo, da Tržačani tako italijanskega kot slovenskega jezika pripadajo italijanski suverenosti in zaradi tega, kakršenkoli bo zadeven sklep, za katerega želim, da bi bil dokončen in pravičen, o-staja državni jezik in torej jezik državnih organov italijanski kot prio-ritaren, upravičeno po mojem mnenju, katerem * sledi slovenski. Razumljivo je torej, če že ne vredno poudarka v tem primeru zadržanje državnega poštnega urada.* Tako je odgovorila posl. Benco Gruber, z vsebino njenega odgovora se nikakor ne moremo strinjati in ga zavračamo: nasprotno pa soglašamo z zadržanjem glavnega sveta Kmečke zveze, ki je ob tisti priložnosti ugotavljal, da je delovanje poštne uprave, ki je brzojavko zavrnila, češ da je slovenski naslov nepopoln in sicer brez italijanskega prevoda in tržaške občinske uprave, ki je isto brzojavko zavrnila z utemeljitvijo, da je slovenski naslov nerazumljiv, skrajno nedemokratično in protizakonito. Glavni svet Kmečke zveze je istočasno obsodil tovrstno delovanje obeh javnih uprav, ki krši najosnovnejše človekove pravice, to je pravice do rabe materinega jezika, še zlasti pa zato, ker je onemogočilo vsakršni stik z odgovorno javno upravo in to v neposredno škodo pozitivnih rešitev, ki bi preprečile nevarnost hujših konfliktov v škodo prizadetega prebivalstva. lednih držav. Uvedba takšnega mednarodnega sodelovanja bi znatno pripomogla k ovrednotenju evropske vloge Trsta in hkrati prispevala k rešitvi osnovnega problema, s katerim se danes sooča naše mesto, namreč problema zaposlenosti. Poleg tega bi cesta ali železnica, ki bi povezovala obe industrijski coni, »zbližala* tudi tržaško in koprsko pristanišče, ki morata nujno sodelovati, če hočeta vzdržati konkurenco drugih luk oziroma luških kompleksov v Evropi. Pa še eno odliko bi imela rešitev, ki jo predlaga »Movimento Trieste*: prispevala bi namreč k temu, da bi ločnica med Italijo in Jugoslavijo ostala še naprej najbolj odprta meja v Evropi. Nova verzija mešane industrijske cone bi ne smela naleteti na politična nasprotovanja, pa tudi naložbe bi bile zmerne. Poleg vsega bi »osvo bodila* s kmetijskega vidika zanimivo območje nad cesto Trst - Škofije, ki naj bi bilo nasprotno po sedanjih načrtih namenjeno industrijskim obratom. Zato pričakujemo — je zaključil Parovel — da nas bodo demokratične stranke pri naši pobu di podprle. Razprava o tem vprašanju bi se lahko začela že na petkovi seji občinskega sveta, na kateri »nameravam proslaviti sedmo obletnico podpisa osimskih sporazumov*. Podaljšani bančni roki (zaradi stavk) Tudi tržaške banke so v zadnjem času neredno poslovale zaradi razčlenjenih stavk nameščenega osebja. Zaradi tega je tržaški prefekt odredil podaljšanje rokov za opravljanje bančnih poslov z zapadlostjo v dneh, ko jc bančno osebje stavkalo, za 15 dni. in to od 9. novembra dalje kar zadeva zavoda Banca Nazionale delle Comunicazioni in Banca Antoniana di Padova e Trieste, od 10. novembra dalje kar zadeva zavod Banca Commerciale I-taliana ter od 11. novembra dalje kar zadeva Istituto Bancario Ita-liano. Tržačanom Simonom Blažičem in tudi z Zoisom, ki je bil rojen v Trstu. Sledilo je obdobje «premora» dokler ni po l. 1948 tržaška slovenska kultura ponovno zaživela v stiku s slovensko. Razvilo se je gledališče, razvilo se je časnikarstvo, posebno vlogo je imelo delavsko gibanje. Predavatelj je omenil Cankarjevo prisotnost. Omenil je Marico Nadliškovo, skratka, imena (Golouh, Regent, Tuma itd.), in članice, ki so prinašali v slovenski prostor marsikatero novost. Fašizem je ukinil in prisilil v ilegalo slovensko kulturno in književno dejavnost. Po vojni se je naša literatura ponovno začela uveljavljati, vendar z novimi značilnostmi in tudi z novo vlogo, je poudaril prof. Koruza. do folklore, pristna španska melodičnost. V dodatku je mojster dodal še znano Malagenjo lzaca Albeniza, Sonato Mattea Albenize (vrstnika Scar-lattija) in Preludij po baskovi ljudski pesmi «Bolečina». Morda je prav v teh treh dodatnih skladbah njegova harfa zvenela še posebno prijetno v ritmičnem in melodičnem izrazu Zabaletove domovine, že priletni, toda v interpretacijskem zanosu še vedno mladostni mojster, je požel navdušene aplavze občinstva, ki je povsem napolnilo gledališče Rossetti. (jk) V Prosvetnem domu na Opčinah Res posrečen večer z gosti iz Doline V nabito polnem Prosvetnem domu na Opčinah je v nedeljo gostoval moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. Njihova vesela in lepo ubrana pesem .je osvojila številna občinstvo, ki se je povsem vživelo v razpoloženje na «osmici*. K temu so pripomogli seveda tudi humoristi, ki so v sproščeni obliki popestrili celoten spored. Kostanca Filipovič je v imenu društva Tabor in vseh prisotnih pozdravila goste, se jim zahvalila za nadvse posrečeno prireditev in zaželela, da bi se tudi z novim programom spet predstavili v openskem Prosvetnem domu. Danes bodo v Prosvetnem domu nastopili otroci osnovne šole Pre žihov Voranc iz Doline, ki so v sodelovanju z lutkovno skupino KD Valentin Vodnik pripravili predstavo »Martin Krpan*. Ripa di Mcana v krožku CCA •v Gril. konzul Mirošif na razgovorih v Kopru Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič se je včeraj popoldne sestal v Kopru s političnim aktivom obalno-kraške regije. Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin, so namenili največ pozornosti seda njim aktualnim vprašanjem za razširitev obmejnega sodelovanja in vlogi obmejnih občin pri uresni čevanju tekočih nalog in osimskega sporazuma. Na sestanku so ugotovili potrebo, da se tudi v okviru zadnjih ukre pov zveznega izvršnega sveta v največji možni meri pospeši sodelovanje z organizacijami in društvi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vojmir Tavčar novi tajnik sindikata novinarjev Na prvi seji novoizvoljenega vodstva novinarskega združenja Furlanije - Julijske krajine so soglasno potrdili za predsednika združenja Danila Solija, medtem ko sta za podpredsednika bila izvoljena profesionalni novinar Angelo Mazzotta in publicist Mario Garbari. Za tajnika je bil izvoljen Vojmir Tavčar, za blagajnika pa Fulvio Gon. Oba sta bila izvoljena soglasno. Na včerajšnji seji deželnega vodstva sindikalne organizacije novinarjev Furlanije - Julijske krajine so še izvolili pet namestnikov tajnika. Gre za profesionalce Giampaola Carbonetta, Baldovina Ulcigraija in Roberta Col-linija ter za publicista Guerrina Ber-nardisa in Lorenza Boscarola. Vodstvo sindikata novinarjev je tudi sklenilo povabiti na svoje seje stalnega predstavnika upokojenih kolegov. V petek bo ob 18.45 uri na sedežu Krožka za kulturo in umenost CCA srečanje z evropsk m poslancem in predsednikom Beneškega bienala Carlom Ripom di Meana. Govoril bo o temi «Moje izkušnje z Bienalom*. Dveurna stavka občinskih uslužbencev Občinski uslužbenci včlanjeni v sindikatih CGIL in UIL, bodo danes stavkali dve uri, in sicer od 11. do 13. ure ter v tem času uprizorili protestno manifestacijo na Trgu Unitši Kakor smo poročali v včerajšnji številki, zahtevajo delavci od občinske uprave, da uredi vprašanje zapadle delovne pogodbe in zagotovi nameščencem nova delovna o-blačila. Jutri bo na sedežu CISL v Ul. Spiridione 7 skupščina bivših delavcev družbe «Panfilli e figlio*. Med sestankom bodo predstavniki sindi kata kemijske stroke obrazložili položaj, ki je nastal v podjetju, potem ko je tržaško sodišč’ imenovalo funkcionarja, ki ima nalogo izplačati zaostanke plač, odpravnine, neizkoriščen dopust, 13. plačo itd. • Godbeni orkester od Korošcev prireja v nedeljo, 21. novembra, ob 18. uri v Avditoriju koncert. Pod vodstvom Liliana Corettija bo izvajal razne koračnice ter umetne in ljudske skladbe. Aretiran, ker je imel pendrek in dokumente ki niso bili njegovi Tridesetletnemu jugoslovanskemu državljanu Radisi Iviču zlikovska žilica prav res ne da miru. Ne na domačih, ne na italijanskih tleh. Potem ko so mu v domovini že nekajkrat stopili na prste, ker se je po-laščal onega, kar ni bilo njegovo, se je pomaknil v Italijo. Ko so ga tudi tu bili siti, se je vrnil domov, zdaj pa spet k nam in naravnost v keho. Zakaj? Med nadzorno akcijo v baru v Ul. Valdirivo št. 37 so ga agenti letečega oddelka povprašali za dokumente, bil pa je brez njih in policistom ni preostalo drugega, kot da stopijo v prenočišče Fiore, kamor se je bil zatekel med bivanjem pri nas. Preiskali so mu sobo in odkrili več potnih listov, vozniško dovoljenje pa še druge osebne listine z imeni raznih jugoslovanskih državljanov, le z njegovim ne. Našli so tudi pendrek s svinčeno oblogo. To .je bilo dovolj za aretacijo pod obtožbo nedovoljene posesti orožja in tujih osebnih dokumentov itd. ""H....mi tim iti M.. Mala črna kronika Ker mu ni bilo do spanja se je vozaril z ukradeno vespo in se zabil v zid Fulviu Crazzoliju, 21 let, včeraj ponoči ni bilo do spanja. Na Trgu Europa je sedel na vespo, ki ni bila njegova, nato pa začel dirjati gor in dol po Ul. Prato. Ura je bila 4.30. Ropot je marsikoga prebudil iz sna, eden od teh je telefonsko poklical policijske agente, brž nato pa še zapazil, kako je enaindvajsetletnik s skuterjem treščil v obcestni zid. Ni mu bilo hudega. Ucvrl jo je nazaj do Trga Europa, tam pa ga je prestregla policijska patrulja, ga ustavila, aretirala pod obtožbo kraje z obteževalnimi okoliščinami in lepo pospremila v samico. Tatovi kradli v uradih družbe Snia Viscosa Včeraj ponoči so neznane roke v tatinski mrzici razdejale urade druž- be Snia Viscosa v Ul. Follatoio 12 in nagrabile nekaj oblačil in denarja. V gotovini so tatovi odnesli 580 tisoč lir, nadalje so se polastili številnih čekovnih knjižic pa še starega radijskega sprejemnika, jope in dežnega plašča. Skratka, vse, kar jim je v očitni naglici prišlo pod roko. Pri tem so z vdrtjem poškodovali več vrat. Preiskavo je sprožil leteči oddelek kvesture. • Predor pri Montebellu bo od 23. ure danes do 5. ure jutri zaprt prometu zaradi popravil na napravah za zračenje. KD Slavec Ricmanje - Log izreka svojima članoma Pinotu in Mariu Blažiču najgloblje sožalje ob težki izgubi mame PEPCE GORIŠKI DNEVNIK . A'-.' VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM IN OSMIČARJEM Kmečka zveza opozarja vse vino gradnike, da morajo prijaviti pridelek vina v letošnjem letu najkasneje do 29. novembra 1982. Prijave vina sprejemajo za vsako občino pristojni občinski uradi, in sicer: miljska občina: vsak dan, od 9. do 11. ure; repentabrska občina: vsak dan, od 8. do 14. ure; zgoniška občina: vsak dan, od 8. do 14. ure; devinsko-nabrežinska občina: vsak dan od 9. do 13. ure, na županstvu v sobi štev 2; dolinska občina: vsak dan od 8. do 11. ure, na županstvu v sobi štev. 5; tržaška občina: vsak dan, od 9. do 11. ure, v uradih na Trgu Largo Gra-natieri 2, 3. nadstropje, soba štev. 273 ter v občinskih izpostavah na Opčinah, Proseku in v Križu. Vinogradniki se lahko prijavijo tudi za osmice za leto 1982-83. Dolinska občina bi v sodelovanju s Kmečko zvezo izpolnjevala prijave vina tudi v občinskih hišah v naslednjih krajih: Boršt: danes, 17., od 17.30 do 19. Dolina: v petek, 19., od 17.30 do 19 ure; Ricmanje: v torek, 23., od 17. do 19. ure; Prebeneg: v sredo, 24., od 17.30 do 19. ure; Mačkolje: v petek, 26., od 17.30 do 19. ure. Za vpisovanje, oziroma za dogovor o razporedu osmič v Borštu in Dolini bosta prirejena dva sestanka, na katera so vabljeni vsi zainteresirani osmičarji. Sestanka bosta: v Dolini: v petek, 19., ob 17. uri na sedežu društva V. Vodnik. Kmečka zveza bo tudi letos v devinsko - nabrežinski občini organizirala službo izpolnjevanja prijav vina po vaseh; za to službo bo na razpolago. ve Šempolaju: jutri, 18., v prostorih bivše osnovne šole, od 18.30 do 19.30; v Mavhinjah: v četrtek, 25., v prostorih občinske izpostave, od -8. do 19. ure: v Medji vasi: v ponedeljek, 22., v prostorih gostilne Radetič, od 18. do 19. ure. lliiiiiiiiiiitiiifiiftiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiimiiiniiiiiniimitinittiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiil Gledališča VERDI V nedeljo, ob 16. uri šesta predstava opere «11 Campiello* (red G. Dirigent Janos Acs, režija; Vera Ber-tinetti). CANKARJEV DOM (Ljubljana) Srednja dvorana Danes, 17. t.m., ob 20. uri: Barka iz Benetk v Padovo - madrigalna komedija. Jutri, 18. t.m., ob 19.30: Neca Falk z gostom - ansamblom »Preporod*. Velika dvorana Danes, 17. t.m., ob 19.30 II. koncertni večer simfonikov RTV Ljubljana. Okrogla dvorana Jutri, 18. t.m., ob 19.30: Literarni večer celovških književnikov. Sejna dvorana 1. (11. preddverje) V soboto, 20. t.m., ob 15. uri: Pogovor z vodji in mentorji skupin ter s plesnimi pedagogi. Mala dvorana Jutri, 18. t.m., ob 9. uri in 10.30: Gledališki kulturni dan (za šole). Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9 do 14. ure in od 17 do 19 ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9 do 13 ure Razstave Kino Cappella Ihulerground Zaprto. Ariston 16.00—22.oU «Ti ricordi di Dolly Bell?* Režija Emir Kustu rica. 'grajo Zlatko SHfffttc, Slobodan Aligudič, Lilijana Blagojevič. Jugoslovanski film. Eden 17.00 «Una commedia sexy in una notte di mezza estate*. W. Allen. Film za vsakogar. Nazionale 16.30 «Odisex 1'impero dei piaceri sessuali*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.00—22-15 «La ragazza di Trie-ste*. Ornella Muti in Ben Gazza-ra. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00—22.15 «Grand Hotel Exeelsior». A. Celentano. E. Montesano, C. Verdone. E. Giorgi. Fenice 16.00 «Blade - Runner*. Har-rison Ford. Mignon 16.00—22.00 «Di che segno sei*. Igrajo A. Celentano, A. Sor di. M. Vitti P. Villaggio. Filodrammatico 15.00 «College girls super tintorm. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Driver 1’imprendibi-le». Capitol 15.5J «Missing». Jack Lem mon. Cristallo 16.30 «Aiutami a sognare*. Mariangela Melato. Moderno 16.00 — 22.00 «Poltergeist — demoniache presenze*. Prepovedan mladini pod 14. letom Radio 15.30 »Florence - supererotic movie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «La sett;mana al mare». Annamana Rizzoli, Bom-bolo. Lumiere 16.30 «Selvaggina di asso*. D. Fasslinder. Prepovedan mladini pod 14. 'etom. V Siikovem domu v Križu je do nedelje, 21. 11. odprta razstava slik Alberta Sirka. Občinstvo si jo lahko ogleda jutri in v soboto med 20. in 22. uro ter v nedeljo med 10. in 13. uro in med 15. in 19. uro. V galeriji «Rossoni» na Korzu I-talia 9 razstavlja slikar Alferio Co-lautti. Razstava bo odprta do 20. novembra. V Moderni umetnostni galeriji na Korzu 9 razstavlja tržaška slikarka Bianca Valmarin. Razstava bo odprta do 20. t.m., in sicer od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. V Tržaški kreditni banki • Dl. Filzi 10, razstava devetih slovenskih grafikov: Maraž, Stegovec. Boljka. Makuc, Apollonio, Zelenko, Krži šnik, Loear in Šefran. V galeriji »Cartesius* je odprta razstava grafik slikarja Lojzeta Spacala. Razstava bo odprta do 2. decembra. V tržaški občinsk* galeriji razstavlja Adriano Fabiani, ki je dal na ogled svoja dela na temo Murve Fabianijevih v Kobdilju. V galeriji Babna hiša v Ricmanjih je na ogled slikarska razstava z ex tempora, ki ga je KD Slavec priredilo v nedeljo. 7. novembra. Urnik: jutri, od 19. do 21. ure, v soboto od 17. do 20. ure in v ne-' del jo, 21. novembra, od 10. do 12. ure. V Galeriji TK - Ul. sv Frančiška 20, slikarka Metka Krašovec razstavlja svoje novejše slike, risbe in grafike, Razna obvestila Uprava občine Doiina vabi na javni sestanek, ki bo dahes, 17. novembra, ob 20. uri v občinskem gledališču «France Prešeren* v Boljuncu za obravnavo problemov krajevne skupnosti Boljunec. Sekcija SSk občine Dolina vabi vse člane in somišljenike na občni zbor, ki bo v soboto. 20. t.m.. ob 20. uri v mali dvorani občinskega gledališča F Prešeren v Boljuncu. Na dnevnem redu izvolitev delegatov za pokrajinski kongres in novega sekcijskega odbora. f4 Čestitke Včeraj-danes Danes, SREDA, 1~. novembra LJUBA sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 16.33 — Dolžina dneva 9.26 — Luna vzide ob 8.42 in zatone ob 17.53. Jutri, ČETRTEK, 18. novembra MILKO treme včeraj: najvišja temperatu-a 11 stopinj, najnižja 8,4, ob 18. ri 9 stopinj, zračni tlak 1008 mb lada, veter 42 km na uro severo-ahodnik s sunki do 70 km na uro, -laga 45-odstotna, nebo skoraj jas-»o, morje močno razgibano, tempe-atura morja 14,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Valentina Espo-ito, Alessandro Tedeschi, Marco ibatangelo, Nicola Varvaro, Sara torza, Ruben Favale, Marco Visin- UMRLI SO: 76-letni Carlo Nave-1, 75-letna Giuliana Vratovich por. Iperco, 38-letna Elda Bidussi por. Jucci, 86-letna Maria Reich por. ieriani, 72-letni Paolo Millo, 71-let-li Giordano Crosara, 86-letna Vit-oria Budau, 82-letna Ida Travagin x>r. Pavat, 88 letni Egidio Balestra. Danes praznuje 3. rojstni dan E-RIK GRUDEN iz Križa. Obilo zdravja in sreče mu želijo mama, tata, nono Milko, noni Dragica in Giudita, stric Franco, teta Sandra in drugo sorodstvo. V Portorožu je praznoval rojstni dan EMIL MIHALIČ. Vse najboljše mu želijo Marino, Klavdija, Giorgio in Marta. Našemu možu, atiju in staremu očku ob 84. rojstnem dnevu iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravja — vsi njegovi. ; ANlOA DI C RJ; DITO Dl TRIE$TE TR 2 A S K A ‘KR EO1J N A B AN K A . ■ ' 3.P-. A. " : : ; ’ trst - udiČA r: filzi io -• i 'IS ••-dii-rttfe. 16. 11. 1982 Ameriški dolai Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona Švedska krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Irski šterling Nemška t.iarka Avstrijski šiling Portugalski escudo Peze ta Jen Avstralski 'tolar Drahma Debeli dinai Srednji dinar 1478.— 1200.— 667.— 158.— 197— 193.— 526.— 201.— 25.-2390.— 1900,— 573.— 81.50 12,75 11.50 5,- 1280.— 16.— 20.— 18.50 SLOVENSKO STALNO "GLEDALIŠČE V TRSTU TITUS MACCIUS PLAUTUS HVALISAVI VOJAK komedija v dveh delih V petek, 19. novembra, ob 16. uri ABONMA RED H GOSTILNA GRGIČ PADRIČE vabi cenjene goste na odprtje prenovljenih prostorov jutri, 18. novembra, ob 17 uri. DOSEDANJI REZULTATI PREDKONGRESNIH SKUPSCIN Potres v posoški krščanski demokraciji: forzanovisti izpodrivajo morotejce V sekcijah mesta Gorice so morotejci s prejšnjih 58 zdrknili na 32 odst., forzanovisti pa so dosegli relativno voljno s 45 odst. (prej 30) - Nova razmerja sil tudi v pokrajinskem merilu Odbor godbe »Parma* VPISUJE NOVE ČLANE ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. RCK ZA PLAČILO DODATNIH KMEČKIH PRISPEVKOV ODLOŽEN NA 10. DECEMBER Poslanska zbornica in senat sta sprejela sklep, da je rok za poravnavo dodatnih kmečkih prispevkov za zdravstveno o-skrbo in pokojninski sklad po-sticipiran za mesec dni, torej na 10. december. Ta ukrep je bil potreben, ker je začel SCAU z zamudo odpošiljati zadevne položnice. Kmetovalci imajo tako tudi nekaj več časa, da si preskrbijo katastrske liste kjer lahko razberemo višino agrarnega dohodka, ki je osnova za izračun dodatnega prispevka. Na predkongresnih skupščinah krščanske demokracije, ki se vršijo v teh dneh, prihaja do pravega po tresa. Skupina Forze Nuove ki se v vsedržavnem merilu vidi v oseb nosti Donat Cattina, v deželnem odbornika za javna dela Biasutti-ja, v gor iškem pa v osebi deželnega svetovalca Brancatija. dobiva veliko glasov, več kol so predvidevali pred začetkom kongresa. Če se bo na prihodnjih skupščinah trend nadaljeval, utegne še postati najmočnejša skupina znotraj KD na Goriškem. Velik poraz pa so doslej zabeležili morotejci, oziroma tako imenovana skupina Zaccagnini -De Mita, ki jo vodijo Tripani, Martina, Longo. Dobili so manj glasov cd pričakovanih in so v več krajih bili potisnjeni od forzanovistov na drugo mesto. To je prišlo do izraza že zlasti na volitvah sekcij v mestu Gorici, ki so bile v nedeljo. Na volitvah v krščanskodemokratski stranki velja posebni volilni sistem. Vsak glas člana je Dovezan s številom glasov, ki jih ima stranka v občini. Zaradi tega glas posameznega člana KD v občini Gorici veliko več velja kot glas njegovega tovariša denimo v občini Moraro, kjer bo Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Ivan Grbec priredi v soboto, 20. novembra, ob 20. uri «Osrednjo kulturno prireditev*, na kateri bodo nastopile vse slovenske škedenjske kulturne komponente. Mladinski krožek v Dolini vabi na predvajanje barvnih diapozitivov, ki bo imel Mario 'Magajna o zadnjem, potovanju po Braziliji. Začetek ob 19.30. Mladinski krožek KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na srečanje «Vse mani je dobrih osmič*. Nastopila bo kabaretna skupina, ki jo sestavljajo šef Miran Košuta, gost iz Toronta John Česnik in trije vinski bratci Belmondo, Ščen in De Vettak. Srečanje bo v petek, 19. novembra, ob 20 30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2. Ul. T. Vecellio 24, 1. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93, Prode, Milje (Lungomare Venezia 3). id 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti 1 (San rancesco). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti 1 (San Francesco), Prosek, Milje (Lungo-mare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: cel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225596; Nabrežina tel 100121: Sesljan: tel. 209 197; ZLATARNA - UP.ARNA «Svizzera» dl A. Sorace | SEIKO | DOXA TRST ULICA S. SPIRIDIONE 12 Tel. 60-252 število članov precejšnje, prebivalcev in torej volivcev pa veliko manj kot v Gorici. Zaradi iega je bil rezultat sekcij v mestu Gorici zelo pomemben. Doslej niso volili le v Ločniku, volili pa so v drugih štirih sekcijah mesta. Forzanovisti so v teh sekcijah dobili 45 odstotkov glasov (na prejšnjem kongresu so jih imeli le 30), morotejci pa so zdrknili s prejšnjih 58 na komaj 32 odstotkov. Manj glasov kot na prej šnjih volitvah so dobili tudi doro tejci (Movimento popolare), ki so dobili sedaj 8 odstotkov, na prejšnjem kongresu pa 12. Skoro 15 odstotkov pa .je debila skupina Lega democratica. ki ima precei vidnih ljudi v Gorici; vodita jo mladi inž. Fornasir, k njej je pristopil tudi deželni odbornik Cocianni. Nekaj podobnih rezultatov so zabeležili tudi v drugih krajih Goriške. kjer so volili doslej. Sicer so doslej volili le v tretjini 36 sekcij KD. Vendar pa je goriški rezultat zelo pomemben in tudi precej od ločilen. Na vrsti so sedai še volitve v Tržiču in v krajih krminsko-gradiščanskega območja. Opazovalci pravijo, da bodo tudi v teh krajih forzanovisti dobili precej gla. sov. Morda tudi kot rezultat nedeljskih volitev •>................... košarka V 1. ITALIJANSKI LIGI Težka naloga za Bic Tržačani bodo na domačem igrišču igrali proti Lordu Danes bo na sporedu enajsto kolo košarkarskih prvenstev A-l in A-2 lige. V ospredju je tokrat tekma v Milanu med Bill.vjem in Ban-coromo, ki skupno s turinskim Ber-lonijem vodita na lestvici. Berloni pa bi moral imeti precej lahko nalogo z ekipo Honkyja iz Fabriana, čeprav je treba reči, da je ponavadi igrišče v Fabrianu precej neugodno za gostujoča moštva. Tržaški Bic pa bo imel zelo težko nalogo, saj bo sprejel v goste evropskega prvaka, ekipo Forda iz Cantuja, ki po nekoliko negotovem začetku igra iz kola v kolo bolje, kakor je že v nedeljo okusil gori-ški San Benedetto, ki je v Cantu-ju visoko izgubil. Zato je res malo možnosti za Tržačane, ki polagajo veliko upanja v novega Američana Harperja, da bi poskrbeli za presenečenje. Goriški San Benedetto pa bo svojo tekmo v Brescii proti Cidneu odigral jutri. Glede na zadnje rezultate domačinov, ki so bili trikrat zaporedno poraženi, bi lahko Goričani lahko tudi na tem težkem gostovanju iztržili predragoceno V A-2 ligi pa bo Tanjevicev In: desit iz Caserte igral doma proti precej šibki ekipi Italcable iz Pe- rUgle’ DANAŠNJE KOLO A-l: Honky - Berloni, Cagiva -Carrera, Latte Sole - Scavolim, Peroni - Sinudyne, Lebole - Bl"ov®’ aBncoroma - Billy. Bic - Ford, Cidneo - San Benedetto (jutri). A-2: Brillante - Benetton Selečo - Udinese, Indesit - Italcable, Sapori - Farrow’s, Sav - Sacramo-ra, Mangiaebevi - Rapident, Cover-jeans, American Eagle, Riumte Bartolini. sprotnika in polnili njihov koš. Vsi so igrali dobro v napadu, kjer je tokrat izstopal David Ba-rini, obramba pa je nekoliko šepala Marko Pertot je bil res od ličen. M. R. NOGpMET Naraščajniki Brega Jutri bo ob 15. uri na dolinskem pravokotniku prav zanimiva prijateljska nogometna tekma. Naraščajniki Brega, ki nastopajo v de želnem prvenstvu, bodo igrali proti pokrajinski naraščajniški selekciji. Zanimiv predlog BUENOS AIRES - Predsednik argentinske nogometne zveze Juho Grondona je predlagal, naj bi prihodnje svetovno prvenstvo leta 1986 organizirali skupno Argentina, Bra zilija in Urugvaj. kandidatov bo tudi v prihodnosti težka, čeprav je očitno, da spada v najmočnejšo velemojstrsko garnituro Ljubojevič je 2. novembra dopolnil 32 let', neuspehi na medeonskih turnirjih v Petropolisu 1973, v Manili 1976 in Leningradu 1979 pa ostajajo psihološko breme za prihodnost. Znano je tudi, da šteje prav Gari Kasparov mladega jugoslovanskega velemojstra Ljubojeviča ob nizozemskem velemojstru Janu Timmanu, za igralca, ki bosta igrala vidno vlogo v naslednjem ciklusu (1985 -1987), ko naj bi dokončno «padel» tudi Anatolij Karpov v vlogi svetovnega prvaka, če upoštevamo napovedi Mihajla Botvinika. Zanimivo je tudi, da je na medeonskih turnirjih tekočem ciklusu dosegel podobno učinkovitost, kakršno je prikazal Ljubojevič v Luzernu, le še Kasparov. če upoštevamo le rezultate med šestimi reprezentancami na šahovski olimpiadi v Luzernu, ki so se vseskozi borile za kolajne, dobimo zanimivo lestvico: Sovjetska zveza 14, Jugoslavija in ZDA 10, Češkoslovaška in Romunija 9,5, Anglija 7. Ta lestvica dokazuje, da je švicarski sistem zagotovo prednost za reprezentance, ki so učinkovitejše v boju s povprečnimi ekipami, kar so dokazali že razpleti v La Valletti in Buenos Airesu, toda FIDE očitno bolj razmišlja o razširjanju šaha širom po svetu kar ne more biti prioritetni cilj takšnih prireditev kakršne so olimpiade. Če natančneje analiziramo dogodke v Luzernu, potem se-vela zlahka ugotovimo, da je jugoslovanski Selektor predolgo iskal «če-trtega človeka*, Hulak pa je v fi-nišu prikazal odlično igro in Jugoslavija je ostala v najožjem svetovnem vrhu. Rezultati zadnjega kola na šahovski olimpiadi v Luzernu: Danska - SZ 1,5:2,5, Češkoslovaška - Nizozemska 2,5:1,5, Švedska - ZDA 1,5:2,5, Jugoslavija - ZRN 3:1, Anglija - Madžarska 1,5:2,5, Avstralija - Bolgarija 0,5:3,5. Končni vrstni red: SZ 42.5, češkoslovaška 36, ZDA 35,5, Jugoslavija 35, Madžarska in Bolgarija 33,5 itd. Rezultati sovjetskih raprezentan-tov na posameznih deskah: Karpov 6,5 točke iz 8 partij, Kasparov 8,5 (11), Bologajevski 6 (9), Beljavski 7 (10), Talj 5,5 (8), Jusuppov 8 (10) Rezultat jugoslovanskih reprezen tantov: Ljubojevič 11 iz 14 partij, Gligorič 8 (13), Kovačevič 6 (10) Velimirovič 1 (3), Ivanovič 2 (6) Hulak 7 (10). Jugoslovanska ekipa, je imela v Luzernu 1982 še enega izmed rekor derjsv: Svetozar Gligorič, ki bo 2. februarja dopolnil 60 let, je igral na vseh povojnih šahovskih olimpiadah od Dubrovnika 1950 dalje pa je najverjetneje tudi igralec, ki je osvojil največ, točk na šahovskih olimpiadah sploh. Ljubodrag Ljubojevič in Svetozar Gligorič ostajata adut tu di za ^prihodnost, čeprav je vse očitneje, da je krog vrhunskih igralcev v jugoslovanskem šahu vse ožji, SZ je še bolj utrdila svoj svetovni primat, tako v ekipni konkurenci kot v konkurenci posameznikov ,saj je očitno, da je Gari Kasparov zdaj najresnejši kandidat za končno zmago na turnirju kandidatov. ACO PASTERNJAK Connors v formi INGLEWOOD — ^ Američan Jimmy Corinors je letos' v Izjemni formi. Tudi tokrat se je izkazal, saj je v treh dneh dvakrat premagal Borga. Pr vič v nedeljo v Seattlu, drugič pa včeraj v Inglewoodu v Kaliforniji s 6:3, 2:6 in 6:2. Tečaj bo, kot smo že omenili, štiri nedelje v januarju prihodnjega leta (9., 16., 23. in 30.) veljal pa bo za začetnike (dijake in odrasle) ter še nadaljevalni smučarski tečaj za vse ostale. Poleg tega pa bodo tudi povezani treningi za tekmovalno skupino. Vpisovanje bo na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3) v četrtek, 2. decembra, in v petek, 3., od 19. do 21. ure ter v soboto, 4., od 10. do 14. ure (tel. 744249). Cene tečaja pa so sledeče: štiri nedelje (vožnja z avtobusom in tečaj) 60.000 lir, štiri nedelje samo tečaja (prevoz z osebnimi avtomobili) 30.000 lir, štiri nedelje samo z avtobusnim prevozom pa 35.000 lir. Znes.ek je možno plačati na obroke. Odhod avtobusov bo točno ob 6 30 pred sodnijsko palačo v Trstu (Fo-ro Ulpiano). člani SPDT in tečajniki imajo popust pri dnevnih smučarskih kartah. Mladina izpod 18 let se mora vpisati s podpisom staršev. pri vpisovanju pa je obvezna izkaznica SPDT s plačano članarino. Vpisne pole so že na razpolago v Tržaški knjigarni, tako da ob vpisovanju ne bo vrste. Andrej Don je nato spregovoril tekmovalni skupini, ki se je o-snovala na podlagi zanimanja posameznikov in prejšnjih rezultatov. V glavnem so to zelo mladi tekmovalci, vsi tisti pa, ki jih tekmovanje zanima, naj se javijo na prvem treningu tekmovalne skupine na Zoncolanu (ki bo skupno s smučarskim tečajem). Člani te skupine se bodo nato udeleževali zamejskih tekmovanj, pa tudi ostalih. Trenerja tekmovalne skupine sta Andrej Don in Patricija Magnani. Po uradnih predstavitvah in informacijah je ravnatelj smučarske šole z Zoncolana Gioressi s članom smučarsko alpinistične odpra ve iz Ravascletta na McKinley, predstavil propagandni film o Zoncolanu, nato pa enourni 8-milime-trski film o tej odpravi, film, ki je žel veliko odobravanje med zelo številno publiko. S tem se je zaklju čil večer, v popoldanskih urah pa je bil v istih prostorih tradicionalni sejem rabljene smučarske o-preme. Prisotna sta bila tudi pred stavnika športnih trgovin Start Šport z Opčin in Lipice Šport iz Bazovice. V teh trgovinah imajo člani SPDT popust pri nakupu smučarske opreme. Celoten odbor Smučarskega odseka SPDT je tako sestavljen: načelnik Pavel Fachin, podnačelnik Franko Volpi, tajnica Adrijana Mar-■ *fiorr, blagajnik- - gospodar Zvezdan Babič, odgovorni za tekmovalno skupino SO Andrej" Don, Patricija Magnani in Robert Devetak, odborniki pa so še Sergij Česar, Ivan Gher-lani, Pavel Magnani, Pino Rudež in Branko Jankovič. D. J. NOGOMET Jutri v Repnu Kras-Triestina Jutri bosta v Repnu gostila dva ugledna gosta, in sicer košarkarska ekipa ljubljanske Olimpije, ki jo bo gostil Jadran in tržaški tretjeli-gaš Triestina, ki se bo v popoldanskih urah pomerila z nogometno e-najsterico Krasa. V nedeljo je športni krožek Kras šel na roko Tržačanom, katerim je na njihovo prošnjo posodil Carrare-seju, nasprotniku Triestina v prejšnjem kolu, repensko igrišče za lažji trening. Zato bodo Tržačani nastopili v četrtek, ob 14.30 v Repnu s popolno postavo. Obeta se jutri repenskem pravokotniku lepa igra in prisotni navijači bodo brez dvema prišli na svoj račun, (zs) TERAMO — Sovjetska rokometna reprezentanca bo odigrala jutri v Teramu prijateljsko tekmo proti italijanski izbrani vrsti. Prizor s tekme med mladinci Jadrana in Interja Zaradi slabega vremena so v mladinskih nogometnih prvenstvih odigrali zelo malo srečanj. Od slovenskih ekip so stopili na igrišče samo Bregovi naraščajniki, cicibani in mlajši cicibani ter ekipa najmlajših Vesne. Naj omenimo, da je bilo to kolo za naša moštva precej neugodno, saj so vsa moštva poražena zapustila igrišče. deželni naraščajniki Chiarbola — Breg 2:0 (0:0) BREG: Degrassi, De Bortoli, Štrajn, Ciacchi, Cassani, Milkovič, W. Olenik (S. Olenik), Astore, De Martin, Tul, Barut. Tudi v nedeljo so morali naraščajniki Brega poraženi zapustiti igrišče. Tokrat so izgubili z ekipo Chiar-bole s klasičnim izidom 2:0, potem ko se je prvi polčas zaključil pri rezultatu 0:0. V 20. min. drugega polčasa je bil pri rezultatu 1:0 zasluženo izključen Tul. Kljub temu da so igrali v descLh, so Brežani pogumno napadali a niso požeh-sa dov za svoj trud, zaradi nadvse so- je bil mogoče najboljši mož na igrišču. IZIDI Domio - Itala n.o.; Monfalcone -S. Giovanni n.o.; Udmese - Giariz- zole 12:0; Chiarbola - Breg 2:0; Real Udine - Ponziana n.o.; Super-caffe - CGS 5:0. LESTVICA Udinese 17; Monfalcone 15; S. Giovanni, Supereaffč 13: Real U-dine 10; Itala, Chiarbola 8: CGS 6; Domio 5; Ponziana 4; Giarizzo-le 2; Breg 1. NAJMLAJŠI Oplcina — Vesna 11:0 (6:0) VESNA: Bogateč, Costanzo, Ales-sio, Soevi, Sedmak, Švab II,, Švab I., Kuzma, Tence, Marinčič, Zarotti. Rezultat že sam priča kakšno je bilo razmerje moči na igrišču. Domačini so poleg danih golov še kar petkrat zadeli prečko, kar jasno dokazuje, da so bili Openci najmanj za razred boljši in obenem upravičili s tako igro prvo mesto na lestvici. Plavi res niso bili kos razigranemu nasprohrku, saj lahko trdimo, da se je cela tekma igrala na kriški polovici igrišča in vra- ni S“ ma. ki jo mora Vesna v najkrajšem času pozabiti ter s sklonjeno glavo podati na delo, saj problemov trenerju Vascottu gotovo ne manjka. Fabio MiiiMiiimMinminMiimmiHimnimitmiimiiitiii.riiniiiiniilMimiiHMiinHmuiiliiMUin.nmmiiniiiiiiHiiiiimmmtniiimiiiimiii...iMiiiiMiiiimiiimiiiiiniiiinimtninmimiiimiimtitiiiiiiitmiimiiiiiiimitimB Odbojka PRVI TURNIR KD V GORICI POPOLNOMA USPEL Olympia zasluženo osvojila 1. mesto Na turnirju, kateremu je sledilo številno občinstvo, so sodelovale še šesterke Juventine, Jamelj in Našega prapora - Odbojka spet vodilni šport na Goriškem Prvi odbojkarski turnir Kulturnega doma v Gorici je popolnoma uspel. Uspel je predvsem zarad' zanimivih srečanj, uspel pa .je tudi zaradi velike prisotnosti občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo tribune telovadnice. Prireditelji, odbojkarski odsek ŠD Juventina iz Štandreža ob sodelovanju odbojkarske sekcije TO ZSŠDI za Goriško, so torej ubrali pravo pot, da so se vključili v sklop manifestacij ob prvi obletnici odpr tja kulturno-športnega središča v Gorici< Ob tem pa se samo od sebe vsi; ljuje drugo dejstvo, ki je za naš šport zelo vzpodbudno. Odbojkar ska dejavnost .je ponovne zadobila vodilno mesto med Slovenci na Goriškem in to je razvidno že od te ga. da se veliko mladine iz raznih krajev posveča tej športni Danogi. Nenazadnje velja poudariti, da ima- Borovi dečki boljši Bor 62:108 Grandi motor! BOR: Barini 26, Cappelin 2 Ci-vardi 16, Klinz 2, Uršič 2 Moset-ti 4, Pertot 10, Kovačič 16, Lipo-lis 30. V prijateljski tekmi dečkov _ so mladi Borovci brez večjih težav odpravili ekipo Grandi Motori. Ita; lijanski fantje, ki so podcenjevali nasprotnika, saj so bili telesno mnogo boljši od gostov niso igran slabo, vendar so bili naši za razred boljši. Kljub okrnjeni postavi $o «plavi» povsem nadigrali na mo letos na Goriškem približno 26 ženskih in moških ekip in da se s to panogo ukvarja kar 7 športnih društev. Glede turnirja samega nai pove mo, da je goriška 01ympia zasedla 1. mesto pred Juventino, Jam ljami in Našim praporjem. In prav finalna tekma med ekipama, ki bo-sta nastopali v prvenstvu C 2 lige. je bila najzanimivejša in na visoki tehnični ravni. Sicer je treba reči, da nas je ugodno presenetila tudi šesterka Našega praporja, Ki je prav v ponedeljek zaigrala svo jo prvo uradno tekmo od letošnje ustanovitve. Če nekoliko ocenimo posamezne šesterke, naj povemo, da razpolaga Oiympia z odličnim igralskim potencialom, saj, med drugim, ima dva igralca (Špacapan in Neubauer), ki sta že igrala v B ligi in imata torej dokaj izkušenj.. Vpra šanje je sedaj, če se bodo igralci med sabo dobro uigrali in nekoliko popravili obrambno igro, ki je na turnirju nekoliko šepala. Kljub temu menimo, da si bodo brez vec jih težav zagotovili obstanek v ligi. ' Juventina je tudi ob tej priložnosti pokazala, da je prav obram ba njeno najboljše orožje, štan-drežci namreč dobro krijejo za blokom. Problem pa predstavlja viši na oziroma premajhna višina igralcev, kar je na teh nivojih zelo pomembno. Kljub temu to dobro kompenzirajo z zagrizenostjo na igrišču Ekipa iz Jamelj, ki bo letos igrala v D ligi, ni povsem zadovoljila. V svojih vrstah ima namreč neka- Juventina - Naš prapor 2:0 (7, 5) Finale za 3. mesto Jami je - Naš prapor 2:1 (8, -13, 3) Finale za 1. mesto 01ympia - Juventina 2:1 (-7, 7, 3) OLYMPIA: Košič, A. in S. Ter pin,^ Černič, Špacapan, Š. in M. Cotič. Neubauer. Kuštrin. JUVENTINA: Plesničar, M, in L. Černič, Pahor, Malič, Lavrenčič. Petejan, Mučič, Faganel, Jarc in Mervič. JAMLJE: Gergolet, Semolič, Komel. Klanjšček, P. in F. Bagon, Devetak, Ferfolja, Antonič. Cotič. NAŠ PRAPOR: Pahor, Gravner, M. in F. Sošol, Bensa, Vižintin, Grinover, Devetak, Furlan, Bevčar, Mikluš, Klanjšček, Černič. SODNIKA: Golob in Caccin. ZAPISNIKARKI: Zavadlav in Ko- Ob koncu, preden so izročili pokale, je v imenu prirediteljev spre- govoril Ivan Plesničar, ki se je zahvalil vsem ekipam ža prisotnost in izrazil željo, da bi turnir postal tradicionalen. Rudi Pavšič NOGOMET CICIBANI SKUPINA A Inter S. Sergio — Breg 3:0 (2:0) Tekma je bila precej nezanimiva. Brežani so igrali v nepopolni postavi zaradi bolezni, ki je doletela nekatere igralce. Tako sta imela možnost prvič nastopiti Gašperini in Starič, ki sta igrala precej zadovoljivo. Kljub slabemu terenu so i-gralci igrali zelo požrtvovalno, to pa ni zadostovalo za dosego rezultata. Med posamezniki se je posebno izkazal Cah. (M. š.) IZIDI Chiarbola - Fulgor 2:2; Fortitudo - Giarizzole 3:3; Soncini - CGS lS:0; Costalunga - Montebello'3:2; Inter S. Sergio - Breg 3:0; Domio - Cam-panelle 2:0. LESTVICA Soncini 11; Giarizzole. Costalunga 10; Montebello 9 Inter S. Sergio 8; Fortitudo 7; CGS, Domio 6; Breg 4; Campanelle, Chiarbola 3; Fulgor T; MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A Fortitudo — Breg 4:2 BREG: Ota (Kralj), L. Žerjal, M. Gombač, R. Gombač, Kosič, E. Žerjal, Švara (Lovriha), Gropazzi in Mauri. STRELCA: Kosič in R. Gombač Tekma je bila zelo lepa. Breg je bil dvakrat v vodstvu; pri rezultatu 2:1 se je vratar Ota poškodoval, tako da je prvič stopil na igrišče rezervni vratar Kralj, ki je precej dobro opravil svojo nalogo kljub temu, da je prejel tri zadetke, saj je med drugim tudi ubranil 11-metrovko. Žal moramo reči, da je sodnik Brežane nekoliko oškodoval. Najboljši je bil tokrat R. Gombač. M. Š. IZIDI Soncini - Chiarbola 5:2; Domio -CGS 0:3; Fortitudo - Breg 4:2; Inter S. Sergio - Campanelle 0:2. LESTVICA Soncini 12: Supereaffč. CGS. Fortitudo 7; Domio, Campanelle 6; Chiarbola 4; Breg 2; Inter S. Ser-' gio L De Falco še v Trstu Vodstvo Triestine je odločno demantiralo novico, ki so jo objavili nekateri časopisi, da obstajajo možnosti, da bi prodali De Falca kakemu prvoligaškemu moštvu. Izjavili so, da bodo o morebitni prodaji De Falca razpravljali kvečjemu po zaključku letošnjega prvenstva. Ocleppo Izločen DORTMUND — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja je Francoz Pascal Portes premagal Giannija Ocleppa (It.) s 6:4, 6:4. iiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiatiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiHiHiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii Na «Pokalu sv. Martina* sta sodelovali tudi šesierki Viča iz Ljubljane m OMA Oiyinpic, kot je razvidno iz gornjega posnetka tere igralce, ki se morajo še uigra ti. Ni'namreč razumljivo, kako so nekateri med igro napravil, neka; osnovnih odbojkarskih napak. Sicer je do prvenstva še čas, da se stvari spravijo na bolje. Kot smo dejali, presenetila nas je ekipa Našega praporja, ki le doživela krstni nastop prav na tem turnirju. Razen trenerja igralca Bense, so vsi igralci mladi in brez odbojkarskih izkušenj. Kljub temu so potrdili, da že obvladajo nekaj osnQynih pojmov te panoge in to so potrdili posebno v finalni tekm. za 3. mesto, ko so proti vsakemu predvidevanju osvojili set. Rezultati Oiympia - Jamlje 2:0 (6, 6) ODBOJKA V PRVENSTVU DEKLIC Danes slovenski derbi Ob 19. uri bosta na stadionu 1. maj igrali šesterki Bora in Kontovela Electronic Shopa V zadnjem kolu prvega dela odbojkarskega prvenstva deklic bo drevi na stadionu «1. maj* zanimiv derbi med Borom in Kontovelom Electronic Shop. Doslej so zastopnice Bora premagale Sokol, CUS, Club Alturo. OMA Oiympic in nazadnje še Breg vse s 3:0. To pomeni, da mlade borovke še niso izgubile niza in seveda tudi vodijo na lestvici. Odbojkarice Kontovela Electronic Shopa pa so premagale Sokol. CUS, Club Alturo in Breg in izgubile edino srečanje z OMA Oiympic. To je prav gotovo izredno dobra vizitka, da bo ta prvi slovenski derbi zadnjega kola (v soboto sledi še drugi med Sokolom in Bregom v Nabrežini), izredno zanimiv. Po dosedanjih prvenstvenih razpletih so domačinke nesporne favoritinje, da osvojijo šesti zaporedni par točk, a derbi je pač derbi in glede na to so možna tudi presenečenja. Omeniti velja, da Kontovelke z Borom praviloma igrajo izredno prizadevno in zagrizeno. Gotovi smo, da bo tako tudi tokrat in neposredni obračun med našima dvema še-sterkama bo tako še veliko bolj zanimiv. Tekma se bo- pričela na stadionu «1. maj* ob 19. uri. (gf) Nogometna »reda Poleg tekme Bolgarija - Jugoslavija v okviru četrte kvalifikacijske skupine za nogometno EP bo danes na sporedu še pet tekem v tem tekmovanju. Posebno zanima nje vzbuja debut ZRN, ki bo v Belfastu igrala proti Severni Irski. O-stali spored: Švica - Škotska (L skupina). Grčija - Anglija (3. skupina), Avstrija - Turčija (6. skupina) in Irska - Španija (7. skupina). OBVESTILA " Smučarski odsek ŠD Mladina in ŠD Breg organizirata 5., 12. in 19. decembra smučarski tečaj na Kobli. Prevoz z rezerviranim vlakom iz Sežane: cene: 3-nedeljski tečaj s prevozom 25.000 lir; 3-nedcljski izlet 12.000 Or; posamezni izlet 5.000 Ur. lnformar'ard več kot . Kljub temu. da .je številka a-nomska. niti zdaleč ne bo zado RIM — Dežela Furlanija Julijska krajina bo prejela od države nadaljnjih 2.915 milijard lir za dopolnitev obnove po potresu iz leta 1976. Parlament je namreč izglasoval ustrezen zakon, ki je bil že objavljen v uradnem listu in opredeljuje posamezne prispevke irt posege, ki so jim namenjeni. Gre predvsem za dva izredna prispevka deželni upravi, kale rih prvi znaša 1.550 milijard lir za dobo 19112 1985 (letos bodo nakazali prvih 220 milijard), drugi pa 200 milijard lir (od katerih bo dežela prejela letos 10 milijard). Nadalje bo država dodelila deželi Furlaniji Ju lijski krajini do leta 1985 100 milijard lir (letos 5 milijard) za dopolnitev hidrogeoloških ureditvenih del, za ureditev porečja Tiltnenta in gradnjo rezervoarja na potoku Celina pri Kavedisu tiki milijard lir). Prvih 5 milijard od skupnih 80 (do leta 1985) bodo nakazali letos za dopolnitev obnovitvenih del pri javnih zgradbah in cerkvah, prav tako 5 milijard pa od skupnega zneska 60 milijard lir, ki je namenjen obnovitvi in popravilu kulturnih dobrin ter za njihovo zaščito pred požari in krajami. PRESENEČENJE NA VČERAJŠNJI RAZPRAVI PROCESA MORO Rdeči brigadisti «rehabilitirali» sardinsko teroristko Natalio Ligas Sodstvo pa ji ni še dovolilo, da bi se pridružila svojim somišljenikom RIM — Skupina neomajnih briga-distov iz krila gverilske stranke je na včerajšnji razpravi procesa Moro uradno »rehabilitirala* sardinsko teroristko Natalio Ligas, ki jo je pred mesecem dni, takoj po njeni areta ciji, turinski vod obtožil, da je policijska vrinjenka. V daljšem posegu je neomajni brigadist Franco Boni-soli obrazložil sklep o »rehabilitaciji*, obenem je zahteval, naj sodstvo prekine njeno osamelost. Ob teh besedah je Ligasova, ki se je skoraj mesec dni pogrezala vase, ponovno zaživela in je odločno zahtevala, naj ji sodstvo dovoli, da se pridruži ostalim v tretji kletki. Predsednik sodišča ni uslišal njene pro srtjo, obljubil pa je, da bodo o tem razpravljali danes. Kot rečeno, je Ligasova po »rehabilitaciji* razživela. Stiskanja rok med drugo in tretjo kletko ni hotelo biti konec. Ligasova je brez sramu kazala svo je veselje, ker so ji odvzeli pečat vrinjenke in izdajalke. Ta včerajšnji razplet je popolnoma zasenčil nadaljnji potek razprave. Odvetnik Tarsitano je ponovno zaman zahteval, da magnetofonske trakove s posnetki telefonskih pogovorov za časa Morovega. jetništva pregleda kak izvedenec, da bi ugotovil morebitne manipulacije. Prav tako so zavrnili zahtevo, da bi zaslišali demokristjan,skega poslanca Cazora, ki je baje navezal stike z organiziranim kriminalom v Kalabriji pri iskanju rešitve za Alda Mora. Tarsitano je poskušal tudi ponovno vzbuditi zanimanje za nerešena vprašanja v zvezi s skrivališčem v Ulici Gradoli. Zahteval je zaslišanje skesanega terorista Soli-mena, ki trdi. da so rdeče brigade zapustile skrivališče, ko so ugotovile, da je znano policiji. To pa se je zgodilo precej dni pred uradnim odkritjem. m Franco Bonisoli in dinsko teroristko Natalia Ligas po izjavi, ki je »rehabilitirala* sar- (Telefoto AP) ZAKONSKI UKREP ŽE OBJAVLJEN V URADNEM LISTU Nadaljnjih 2.915 milijard deželi za dopolnitev obnove po potresu /.a dokončno popravilo državnih cest dodeljuje zakon nadaljnjih 80 milijard lir, od katerih 10 že letos, za posodobljenje in podvojitev železniške proge Videm Trbiž na odseku med Cento in državno mejo novih 300 milijard, od katerih 20 letos, nato 10 milijard za železniško ranžirno postajo v Červinjanu, 500 milijonov za tržaški geofizikalni eksperimentalni ob servatorij, 200 milijard lir (za letos 30) za proizvajalni in zaposlovalni razvoj gorskilt in gričevnatih skupnosti, 300 milijard za izvajanje organskih razvojnih načrtov in 35 milijard lir za uresničevanje gradbenih programov videmske univerze Zakon predvideva tudi podaljšanje vrste olajšav za prebivalstvo, ki ga je prizadel potres leta 1976, ki so jih že vsebovali prejšnji zakonski ukrepi. Med temi je zabeležiti dolžnost državnega zavoda za zavarovanje proti nesrečam na čelu GNATI.), da name ni 10 odstotkov svojih skladov nepremičninskim naložbam v deželah Furlanija - Julijska krajina in Marke. Tej deželi namreč isti zakon dodeljuje 45 milijard lir za obnovo po potresu, ki jo je prizadel že leta 1972. ) vprašanje čadskega zastopstva v OAE. Za odsotne delegacije v konfe renčni dvorani niso označili miz. kar velja tudi za saharsko arabsko demokratično republiko, ki se je »začasno in prostovoljno* odpovedala udeležbi na ministrskem in vr hunskem srečanju. P>-av njena na vzočnost je namreč konec julija preprečila potek ministrske, v za-I čelku avgusta pa tudi 19. vrhun-ske konference OAE. Ob splošnem presenečenju so vstop v konferenčno dvorano zabraniti sicer Dova bljenim neafriškim veleposlanikom, pa tud' nov narjem, tako da je otvoritev ministrske konference, v nasprotji' z ustaljeno prakso v OAE. potekala za zaprtimi vrati in je bilo moc o Gadafijevem govoru izvedeti šele pozneje po kuloarjih. Polkovnik Gadafi je v svojem go voru, improviziranem od začetka do konca, ostro kritizira! tiste dr žave. ki so bile odsotne na spod letelem vrhu v Tripoliju v začetku avgusta, še posebej pa .je napadel ZDA ter »njihove agnente*, da si k temu prispevali in da skušajo razbit: afriško enotnost. Kritiziral je tudi Zaire, ker je vzpostavil diplomatske stike z Izraelom, vrhu tega pa .je obsodil francosko-afri-ško vrhunsko srečanje pred mesecem dni v zairski prestolnici Kin šaši, ker da je izpričalo »pomanjkanje neodvisnosti* alriških držav in ker da je »preživeli ostanek kolonializma*. Libijski voditelj je spregovoril o celi vrsti vprašanj, med njimi bliž-njevzhodnem pa o gospodarskih težavah in med drugim tudi o »poniževalnih razmerah*, v katerih de lajo afriški delavci v ZDA in Ve liki Britaniji. Zanimivo pa je, da najbolj kočljivih spornih vprašani, to je Zahodne Sahare in Čada, ni omenil z besedico. Zato na se je pojavil s konkretnim predlogom o reševanju obmejnih sporov, ki obstajajo na vseh koncih črne celine. Predlagal .je namreč ustanovitev posebnega afriškega razsodišča, ki bi obravnaval vprašanje meja, ki da so jih kolonialisti «umetno začrtali* med afriškimi državami. Načelo o nedotakljivosti meja, podedovanih po kolonializmu, je doslej veljalo v OAE za sveto in v skladu s tem že leta obstaja nerazre šen spor na Rogu Afrike, med Etiopijo in Somalijo. Toda uidi Libija ima pri tem svoje interese, saj je pred devetimi leti zasedla pas Auzu na čadskem severu, ki ga ,je Francija že pred zadnjo vojno odstopila Italiji, vendar pa ga je po vojni znova priključila svoji koloniji Čadu. Nova čadska vlada .je že napovedala, da bo to ozem lje terjala nazaj. Afriški zunanji ministri bodo na svojem enotedenskem srečanju pripravili dnevni red za ponovno sklicani 19. afriški vrh, ki se začne 23. novembra. Med drugim bode razpravljali tudi o,proračunu OAE. ki je zašel v težave, saj vrsta dr žav že več let ni plačala svojih prispevkov, kar je v dobršni meri paraliziralo dejavnost organizacije. Prav tako bodo razpravljali o na sledniku Edema Kodja na položaju generalnega sekretarja OAE. ter o .jubilejnem 20. afriškem vrhu. ki bo prihodnje leto v gvinejski pra stolnici Conakryju, ko bo Gadafija nasledil Sekou Toure. TIT DOBERŠEK V francoski blagajni za nrezpo seine .je trenutno 1.595.797 delavcev Nova nizozemska vlada HAAG — Nizozemskim socialistom, ki so zmagali na septeinbr skih parlamentarnih volitvah, so sc hudo maščevale razprtije s staro vladno koalicijo, ki sta jo sestav l.jali demokrščanska in liberalna stranka. Druga za drugo sta nam reč obe zavrnili vladno zavezništvo s socialisti, nato pa mimo njih ogla stili svoja precej slična progi ama in obnovili staro koalicijo. Francoski sindikalisti nasprotni delodajalcem PARIZ — Vse kaže, da se obetajo Franciji vroči meseci po zadnjem sklepu delodajalcev o blagajni za brezposelne. Čeprav je sindikat delodajalcev skušal svoj korak minimi zirati in jo za petek predlagal še en sestanek za nadaljevanje pogajanj, so delavski sindikati reagirali zelo ostro. DŽAKARTA - Zaradi slabega vremena, ki .je uničilo skoraj vse poljske pridelke, .je na indonezijskem delu Nove Gvineje zavladala huda lakota. Indonezijski časnik Sinar Harapan poroča, da je zaradi lakote umrlo že 281 eseb. pomanj kanje živil pa ogroža tudi ostalo prebivalstvo. novani je v Jugoslaviji 331.833 vikendov. Sodeč po teli podatkih ima približno 5,5 odstotka prebivalstva vikende. Številni vikendi so zgrajeni s sredstvi lastnikov. Po ocenah pa je občutno ali pretežno število lastnikov vikendov izkoristilo tudi bančne kredite. Po veljavnih predpisih banke ne smejo kreditirati gradnje m nakupa vikendov oziroma hiš in stanovanj za oddih, tako da so vse kredite za gradnjo teh objektov izkoriščali, kot da gre za gradnjo stanovanj. V takšnih razmerah je jasno, da so se mnogi lastniki vikendov, ki so izkoristili bančne kredite, nezakonito obogatili. Ko je uavedel te podatke, je Batrič Jovanovič zahteval od. ZIS. da odgovori, ali obstaja ustavna,' ozi roma zakonska osnova, da kot nezakonite razveljavijo pogodbe s kreditih, dobljenih pod ugodnimi pogoji. ki veljajo za stanovanja, oziroma, da te kredite za gradr.io vikendov spremenijo v potrošniške z ustreznimi odplačilnim' roki in obrestn;mi stopnjami. Odgovor bo delegat dobil n« naslednji seji. (dd) Izraelci pod udarom hude inflacije TEL AVIV — Izraelcem nikakor ne uspe zajeziti svoje izredne inflacije. V oktobru se je draginja v tej državi povečala za 8,4 odst, in tako so se življenjski stroški v prvih desetih mesecih tega leta povišali kar za 106 odstotkov. Če bodo stvari tekle še naprej tako kot doslej, bo letošnje leto rekordno. Izvedenci so namreč izra čunali. da bo letos inflacija dosegla verjetno 138 odst.. ANDROGEL executive za moške to ni afrodiziak in vendar je namenjen le moškim ANDROGEL, sestavina so naravni čebelji pridelki, dviga sploino kondicijo, in povečuje potenco hp |C&imedex Ijubljana, Jugoslavija jel iieiuci ARREDAMENTI Oprema za hišo 34074 TRŽIČ — Ul. Valentinis 18 (0481) 72395 t^eluc) FORNITURE Dobave za urade 34074 TRŽIČ — Ul. Valentinis 18 (0481) 72395