Štev. 273 V Ljubljani, v soboto, 28. novembra 1942-XXI l^io Vil. Uključua pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega | OrednIStvo In apratai Kopitarjeva S. Ljubljana. = Joncesslonaria eseluslv* per 1» pubbtleit* dl provmi«uza Italiana Izvora Obioae IPubbllciU Italiana S. A. Milana = Redazdone. Ammlnistraztonei Kopitarjeva & Lublana. i ed e* tern Uniona Pubbticiti Itaiuna & A- Milana Poštnina otačans * (otavtal Spedizlone lo abbonamentc poatalB Čete Osi so zasedle Toulon Mesta in pristanišče sta v trdnih rokah — Del francoske mornarice se je sam potopil — Nov in velik uspeh nemških podmornic: 19 ladij s 123.000 tonami — Sovjetski napadi med Volgo in Donom zavrnjeni Zmagovit spopad oklepnikov v Tuniziji Angleški ogledni oddelki v Cirenajki zavrnjeni Italijansko vojno poročilo št. 916 pravi: Na bojišču v Oirenajkj so bili suukj močnih angleških oglednih oddelkov zavrnjeni. V Tunisu se je spopad oklrpnih voz zaključil v korist sil Osi, ki so pokončale mnogo sovjetskih oklepnih voz. Letalski oddelki so z vidnim uspehom obnovili na dveh odsekih akcije z obstreljevanjem in bombardiranjem stoječih in premikajočih se nasprotnih čet. Britansko letalstvo je izgubilo pet letal, ki so jih v boju zbili nemški lovci. Polet, ki je bil včeraj zvečer izvršen nad okolico Catanie, j’-' povzročil omejeno škodo. Med civilnim prebivalstvo niso bile javljene ilikake žrtve. V Bangkoku je umrl devetletni afganistanski prestolonaslednik, princ Mohamed Akbaarkan. Mornariško ministrstvo Združenih držav uradno 6poroča, da je bilo od 1. do 15. novembra v severnoameriški mornarici 318 mrtvih, 250 ranjenih in 177 pogrešanih. Barcelonska policija je aretirala dva komunistična voditelja, Vallamajorja in Juana Pinosa. ki sta v Barceloni za ča6a revolucije zagrešila veliko zločinov. Berlin, 28 novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo: Po napadu angleških in ameriških sil na francosko kolonialno ozemlje so nemške in italijanske čete vkorakale v dotlej nezasedeno Francijo, da bi jo družno s francoskimi oboroženimi silami zaščitile pred drugimi vdori angleških in ameriških napadalcev. Zaradi častne besede francoskih poveljnikov, francoskih čet in francoske mornarice, ki bi se s svojimi edinicami priključila splošni obrambi, so francoske oborožene sile po volji Hitlerjevi ostale ne samo nedotaknjene, marveč so bile deloma še okrepljene z orožjem, medtem ko je utrjeni sestav v Toulonu s francosko sredozemsko mornarico bil prepuščen francoski lastni obrambi. Medtem pa so visoki francoski častniki prelamljali dano častno besedo ter skušali pobegniti. Tudi sicer se je ugotovilo, da so sistematično hujskali francoske oborožene sile, ki so bile pripravljene za sodelovanje, po anglosaškem vplivu in da je ta vpliv v poslednjih dneh zajel tudi brodovje v Toulonu. Ker sta spoznala, da se je čedalje bolj večal razkol francoskih oboroženih sil, ki bi utegnil spodkopati varnost nemških in italijanskih zasedbenih čet ter škodovati državnemu vodstvu francoske države, sta Hitler in Duce v pretekli noči dala povelje za zaspdbo toulonske trdnjave. Povelje je bilo dano tudi, naj bi preprečili francoski mornarici nameren pobeg in demobilizirali katere koli nezanesljive oddelke francoskih oboroženih sil. Nemške in italijanske čete so povelje bliskovito opravile in na nekaterih krajih v kali zatrle razširjajoči se odpor, ki so ga podžgali Anglosasi in drugi podpihovalci. V nekaj urah II Hitlerjevo pismo poglavarju francoske države, maršalu Petainu Mnogi francoski generali in admirali so po vrsti prelomili dano besedo in prikrito sodelovali s sovražniki Evrope Berlin, 28. novembra, s Hitler je poslal maršalu Petainu, poglavarju francoske države, sledečo poslanico: »Berlin, 26. novembra 1942. Gospod maršal! Ko sem 11. novembra 1942 moral v sporazumu z zavezniki Nemčije skleniti m zavarovati obrambo- Nemčije v vojni, ki ji je bila svoj čas od Francije in Anglije vsiljena, zasesti južno obalo Francije, sem to storil v upanju, da bom tako pospešil razjasnitev notranjega položaja v Vaši državi, razjasnitev, ki naj bi bila ugodna no le za koristi Nemčije in Italije, temveč tudi za koristi Francije same. če pa se ozrem na nedavno preteklost, lahko ugotovim še enkrat, da septembra 1939 Nemčija ni bila tista, ki je napovedala vojno Franciji in Angliji, temveč sem nasprotno po prevzemu oblasti zmerom izrabil sleherno priložnost, da bi poživil odnošaje med Nemčijo in Francijo in v sporazumu z njimi ter s prijateljskim sodelovanjem odstranil posledice versajske pogodbe. Nemčija ni od Francije zahtevala prav nič, samo to, naj ne odkloni roke, ki ji je bila ponudena. Toda anglosaškim bogatašem in v prvi vrsti mednarodnim judovskim spletkarjem se je na žalost posrečilo, da so uspeli z razlago te kretnje novega rajha, ki naj bi bil znak nemške slabosti, enako pa so storili kasneje tudi s sleherno mirnovno pogodbo, ki so jo imenovali dokaz za bližajoči se polom. Medtem ko Nemčija s svoje strani ni nič zahtevala od Francije, in ko niti vlada niti kakšen drug činilec niti v tisku niti v govorili ni postavljala nobenih predlogov, ki bi utegnili Škodovati francoski časti, so odgovorni prišepetalci v Parizu zahtevali porušenje nemškega rajha. Zahtevali so zasužnjenje nemškega naroda, odstranitev temeljev našega socialnega reda. povrh pa tudi uvedbo neomajnih pravic za judovsko pleme, da bo smelo ropati narode. Jaz vem, gospod maršal, da Vi pri teh bojnih spletkah niste nikjer sodelovali. Toda tudi Vi veste dobro, da sem po vojni s Poljsko ponovil svoje prejšnje izjave in ponudil mir brez zahtev s strani Nemčije, namreč mir, ki ni imel drugega cilja kakor evropsko sodelovanje. Kakor v prvih dneh septembra 1939, tako so tudi po končani vojni s Poljsko tisti, ki jfm je šlo za uničenje Evrope in za dobičke v sedanji vojni, prevpili s svojimi kriki ta pametni apel in zahtevali nadaljevanje vojne za vsako ceno. Tako je moralo orožje odločiti v vojni, ki jo je vaša vlada vsilila Nemčiji in pozneje tudi Italiji. Navzlic zmagi, ki je bila edinstvena v vsej zgodovini, nisem storil nič, kar bi moglo prizadeti francosko čast, ker sem v pogodbi o premirju zahteval le jamstvo, ki naj bi preprečilo, da bi se v kakršnih koli okoliščinah obnovila borba. Nikoli nisem postavljal zahtev, ki bi bile v nasprotju s to politiko. Vi, gospod maršal, veste, da vse govorice Angležev in Amerikancev, glavnih povzročiteljev in dobičkarjev sedanje vojne ,po katerih naj bi se Nemčija hotela polastiti francoske mornarice in da je za dosego tega cilja storila vse potrebno, niso bile le lanke izmišljotine, temveč zavestne laži. Medtem ko mora Nemčija zaradi vojne, katero ji je bila vsilila Francija, sedaj še enkrat prevzemati nove žrtve, je francosko ljudstvo živelo lahko v miru, pa čeprav so mu isti zavezniki s svojimi napadi na morju in v zraku povzročali krvave žrtve. V istem času je Nemčija osvobodila postopno več kakor 700.000 ujetnikov od celotnega števila dveh milijonov. To je edinstven pojav v vsej vojni zgodovini. Če se je pa ta ugodnost ukinila, se je treba zahvaliti le dejstvu, da se je, žal, podtalnim elementom v vaši državi posrečilo, da so znova onemogočili resnično sodelovanje. Vi sami ste izrekli željo, da bi se sestali z menoj, da bi našla in ugotovila možnosti za takšno sodelovanje. Zaradi te vaše žplje sem prišel v Montoire in tam je prišlo do razgovorov, ki naj bi po mojem prepričanju dali temelj za splošno akcijo. Žalibog pa so tisti, ki so bili zaradi koristi pristaši te vojne, še. nekaj tednov po tem sestanku v Franciji uničili to sodelovanje in navajali razloge, ki so me morali užaliti. Prisiljen sem ugotoviti, da so bili zemski ostanki Napoleonovega sina prepeljani le na mojo odločitev v Pariz, da bi vam dokazal poštenost svojih namenov in vam tako podal svojo roko. Sedaj moram poudariti, da ste me vi, gospod maršal, večkrat prosili svoj čas, da bi smeli prenesti vaš sedež v Versailles in da sem bil jaz tej vaši želji vedno naklonjen, toda pri tem sem upošteval možnost, da bi svet napačno tolmačil to dejstvo in bi dejal, da se francoska vlada nahaja pod nemško oblastjo. Čeravno je bilo to govorjenje in ustenje v popolnem nasprotju z mojim stališčem v dobi premirja, pa iz tega nisem delal posledic, ker sem dobro vedel, da je med francoskim narodom mnogo milijonov delavnih ljudi, podeželanov in meščanov, ki nimajo s temi manevri nič skupnega in si vsi ne žele nič drugega kakor mir. Lahko ponovno ugotovim, da niti enkrat nisem zamudil priložnosti in da sem povabil člana francoske vlade, naj pride k meni in da sem zmerom rad govoril o teli željah francoske vlade. Toda izkrcanje amerikanskih in angleških čet v Afriki, do katerega je prišlo v sporazumu s številnimi generali in častniki, izdajalci Francije, je uničilo temelje pogodbe o premirju in je prisililo Nemčijo, da je izdala takoj vse potrebne varnostne ukrepe v sporazumu s svojimi zavezniki. Danes vem in tudi vi, gospod maršal veste, da je do zasedbe prišlo na izrečno željo prav istih francoskih elementov, ki so svoj čas sprožili vojno in ki do danes še niso izginili s površja javnega življenja in tudi ne iz vojaških krogov Francije. Generali in admirali Francije se niso držali svoje častne besede napram nemškim oblastem in to se je ponovilo v neštetih primerih. Pa tudi vi boste morali priznati, da so ti generali in admirali ter častniki prelomili tudi vam zagotovljeno zvestobo in priznali boste tudi, da so zaman vsakršni sporazumi s takšnimi ljudmi. In danes vam moram sporočiti, da so izkustva pokazala, da so bile še isti dan 11. novembra 1942, ko so nemške čete vkorakale v državo, prelomljene vse častne besede, kar se je lahko ugotovilo iz odkritij dnevnih zapovedi. Ugotovilo se je, da je poveljnik mornarice kljub svojemu zagotovilu, da bo francoska mornarica ostala in se borila za polom proti slehernemu sovražnikovemu napadu, znova nalagal Nemčijo iu Italijo. Akoravno je svoje zagotovilo podal 11. novembra, je bilo 12. novembra izdano navodilo, da ne sme nihče v nobeni okoliščini oddati strela proti Angležem in Amerikancem, če l)i se morebiti izkrcali. Medlem smo storili tudi številne kršitve obveznosti, ki so svoje naloge dokončale. Mesto in pristanišče sta od zore v trdnih rokah osnih čet. Del francoske mornarice se je kljub nasprotnemu povelju francoske vlade sam potopil. Demobilizacija razpuščenih francoskih oddelkov je v teku in bo v kratkem dokončana. Hitlerjev glavni stan, 28. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj izdalo tole posebno vojno poročilo: Nemške podmornice so na operacijskih področjih od Ledenega morja do vhoda v Indijski ocean v žilavih borbah iz ladijskih spremljav in na posameznih vožnjah potopile 19 ladij 6 skupno 123.000 tonami. S temi uspehi je bil posebno občutno zadet nasprotnikov dovozni promet v severna sovjetska pristanišča in proti Srednjemu vzhodu. Hitlerjev glavni stan. 28. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na katoliškem ozemlju je bila neka sovjetska konjeniška divizija po nemških in romunskih četah uničena, oz. razpršena. Več baterij je bilo pri tem razdejanih, zajetih pa več »to ujetnikov in mnogo plena. Vsi sovjetski oklepni in pehotni napadi na ozemlju med Donom in Volgo so se tudi včeraj izjalovili ob odličnem borbenem duhu nemške vojske. 55 sovjetskih oklepnikov je bilo uničenih. Oddelki strmoglavcev so dosegli zelo dober uspeh. Enote vojne mornarice so na Volgi pred Stalingradom potopile dve sovjetski motorni ladji. Tudi na srednjem odsekn vzhodnega bojišča so Sovjeti z močnimi silami nadaljevali napade. Po ostrih borbah so se ti z velikimi izgubami ponesrečili. 192 sovjetskih oklepnikov je bilo uničenih, od tega 34 po eni sami nemški oklepni divizija Bojna letala in strmoglavci so uspešno nastopili proti zbirališčem oklepnih sil, četam na jtohodu in koncentracijam čet. Na Nevi so nemške čete pri obra^nbi proti sovjetskemu napadu uničile 22 sovjetskih Čolnov. V Cirenajki so bili močni angleški ogledni oddelki odbiti. Tudi v Tunisu potekajo boji uspešno, pri tem je bilo večje število oklepnikov uničenih. Nemška in italijauska letala so nastopila proti angleškim oklepnim oddelkom, četam na pohodu in zvezani z zaledjem. Nemški lovci so nnd Sredozemljem ob dveh lastnih izgubah sestrelili pet angleških lovskih letal. Razen tega je britansko letalstvo ob obalah Anglije in nad francoskim obalnim ozemljem izgubilo šest letal. Fiihrer je poveljniku 6. romunske pehotne divizije, generalu Lascu. podelil v priznanje za odlično vodstvo in zadržanje v boju hrastov list k viteškemu redu železnega križa. Vesti 28. novembra Estonska organizacija za preskrbo izgnancev je objavila število onih oseb, ki so jih boljševiki ubili. Število žrtev je 60.597, od teh je bilo vrženih v ječe 7145, postreljenih 9347, mobiliziranih, odvlečenih iz domovine pod pretvezo mobilizacije 35.155, pregnanih 1571, brez sledu pa je izginilo 1379 oseb Japonski vojak uboga na vsako povelje slepo, on ne ve, kaj je skrb ali strah za lastno življenje in je do skrajnosti žilav in odpojren ter se na i'se načine žrtvuje, je dejal ameriški mornariški častnik ob priliki konference tiska v Londonu. V Siriji in Libanonu je nastal razkol med privrženci de Gaullea in Darlanu, tako na vojaškem kakor na političnem polju. Razkol se je najprvo pokazal med častniki, ki so po zasedbi Sirije in Libanona prišli pod poveljstvo generala Carrouxa. Zaradi tega stan ja je odpotoval v London Catroux, da bi poročal in dobil navodila od angleških gospodarjev. Položaj pa se je poslabšal in poročajo o številnih spopadih v Damasku in Beiriithu. Japonski notranji minister je obolel. Njegovo mesto je začasno prevzel ministrski predsednik To jo. Val mraia je pritisnil na Katalonijo. V Barceloni so imeli včeraj 6 stopinj pod ničlo, v višje ležečih krnjih pa celo 15 stopinj. Sovjetska ofenziva ni dosegla nobenih ciljev Bukarešta, 28. novembra, s. Maršal Antone-scu, voditelj romunske države in vrhovni povelj-nih romunskih sil, je včeraj objavil siedeče dnevno povelje, ki naj bi narodu označilo pomen velike zmage romunske vojske ob priliki zavzetja kavkaškega mesta Nalčik: Po srditih spopadih, ki so besno divjali od 25. oktobra do 3. novembra, je druga planinska divizija, krepko podprta od nemških letalskih sil, vrgla sovražnika in podrla njegovo črto ob reki Bakšan. Divizija je potem po hudih spopadih prsa v prša zasedla številne kraje, ki so jih Sovjeti trdovratno branili, nato pa vdrla v utrjeno mesto Nalčik, ki leži na podnožju Kavkaza. Posrečilo se ji je po težkih in samih pouličnih bojih v mestu zasesti vse področje. Odločno so napredovali naši vojaki proti Ordžonikidzeju in so strli poslednji sovražnikov odpor ter preprečili ostankom, da bi se zatekli v hribe. Zajeli so več tisoč ujetnikov in bogat vojni plen. Zaradi tega čudovitega dejanja in zaradi silne zmage, ki so jo planinci druge divizije dosegli v bitki za Nalčik, izražam generalu Du-mitracceju, poveljniku divizije, kakor tudi častnikom in vojakom izraze zadovoljstva kralja in domovine, obenem pa z globokimi čustvi pozdravljam padle junake, ki so se žrtvovali v boju proti našemu večnemu sovražniku, proti boljševizmu. Berlin, 28. novembra, s. Na pristojnem viru so glede položaja v velikem donskem kolenu izjavili, da ni prišlo do nobene važnejše spremembe. Zato je treba položaj smatrati za nespremenjen. To pomeni, da sovjetska ofenziva ni dosegla svojega cilja, čeprav se hude bitke še nadaljujejo. Kar se pa tiče ofenzive sevemozahodno od Moskve pravijo, da 192 uničenih sovjetskih oklepnih vozil dokazuje, da je bila nemška obramba popolnoma na mestu. so izvirale iz pogodbe o premirju. Zaradi teh in podobnih stvari sem prisiljen, gospod maršal, obvestiti vas o naslednjem: 1. Upoštevam, da Vi, gospod maršal, osebno niste nikjer sodelovali pri teh dogodkih in Vam je vseh dogodkov hudo žal; 2. jaz moram zastopati koristi naroda, kateremu je bila vsiljena vojna in ki je prisiljen zaradi ohranitve svoje časti boriti se proti vsem tistim, ki so sprožili sedanjo vojno in ki še danes zasledujejo svoje cilje, namreč uničenje Evrope in njeno zasužnjenje v korist anglosaško-judovske klike, ki je tuja Evropi; 3. prisiljen sem nadaljevati to vojno do konca v imenu milijonov ljudi ne samo v moji državi, ki so sedaj prosti slehernih zlorab od strani brezvestnih kapitalistov in kateri nočejo biti več stalne žrtve, ne le mednarodnega izrabljanja, temveč tudi žrtve končnoveljavnega uničenja njihovega narodnega ponosa; 4. gospod maršal! Nemško ljudstvo, v čigar imenu Vam pošiljam to izjavo, ne čuti sovraštva proti francoskemu narodu. Toda kot glavar in predstavnik sem sklenil, da ne bom dovolil, da bi kdo Nemčijo in Evropo pognal v zmedo iu ne bom trpel naklepe elementov, ki so to hudo vojno zakrivili. Postavil se bom proti sleherni organizaciji in tudi proti vsem ljudem, ki bi me tudi v bodoče hoteli ovirati in zastrupiti sodelovanje med nemškim in francoskim narodom, kajti ti ljudje kljub vsem grehom v preteklosti sedaj računajo, da je nastopila njihova ura, ko lahko na južnem delu Evrope ustvarijo prosto pot za silo, ki nima na naši celini kaj iskati. Ko pa sem izvedel za nove kršitve častnih besed od strani častnikov, generalov in francoskih admiralov, ki so imeli namen odpreti Francijo, kakor so odprli Severno Afriko anglojudovskim zločincem, sem dal ukaz, da se takoj zasede Toulon in prepreči odtok ladij, da se te ladje uničijo in da se stre sleherni odpor, če bi bilo treba tudi s silo Ne gre tu za nastop proti častnikom in francoskim vojakom, ki se zavedajo svoje časti, temveč proti vojnim zločincem, ki jim še ni zadosti prelite krvi, temveč se neprestano trudijo in iščejo nove poti, po kateri bi lahko sprožili novo katastrofo. Iz tega razloga sem dal nalog, da se demobilizirajo vse enole francoskih oboroženih sil, ki so jih častniki v nasprotju z ukazi njihove lastne francoske vlade vzpodbujali, naj odločno nastopijo proti Nemčiji; 6. tudi ob teh ukrepih, do katerih me je prisilila le sovražuost Vaših admiralov in generalov, moram poudariti, da niso naperjeni proti Franciji ali pa proti francoskemu vojaku. In upam, ter sem prepričan skupaj s svojimi zavezniki, da bo še nastopila možnost, da bomo vrnili francoski državi oboroženo 1 silo, katere častniki bodo ubogali vsaj svojega poglavarja države in bodo s tem nudili jamstvo, da se bodo lahko sklepali dogovori in pogodbe, ki bodo med državami veljale. Kakor Vas utegne to, gospod maršal, v tem trenutku bolestno zadeti, toliko bolj bo tolažilno in prijetno ob priznanju, da država ne more dolgo obstajati brez disciplinirane in poslušne vojske in zato so dani vsi razlogi, da se organizira mornarica, vojska in letalstvo, ki Vam tnjdo slepo poslušni. Vse to ne bo Franciji v škodo, pač pa v njeno srečo. Ne morem zaključiti tega pisma, ne da bi Vam ponovno zagotovil, da vsi dosedanji dogodki niso podrli v ničemer moje volje, da sodelujem s Francijo in da bodo še nastopile okoliščine, ki bodo omogočile to sodelovanje. Vrh tega sem nepreklicno odločen podpreti Francijo, da si bo osvojilu nazaj kolonije, katere so ji Angleži in Ainerikanci ukradli, in sicer z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga Nemčija. Niti Nemčija niti Italija nista imeli namena uničiti 111 podreti francoskega kolonialnega imperija. Toda na francoski državi je, da izda potrebne ukrepe, da bi se znova prelivala kri. Da se pa končno ustvarijo pogoji za res učinkovito in koristno sodelovanje na vseh straneh, je bil pooblaščen maršal von Rundstaedt, v kolikor se tiče nemškega nastopa, da izda vse v.krepe in potrebne korake. On Vam bo sleherni trenutek na Vašo oeebno željo na razpolago. Končujem to pismo v upanju, da se je na ta način začela doba sodelovanja, h kateremu Francija pristopa lo z razumevanjem *a skupno' usodo Evrope in njene sreče. Izvolite, gospod maršal, sprejeti izraze moiega spoštovanja, Adoif Proglas poveljnika XI. armadnega zbora Slovenci! Slovenci! Očiščevalne in policijske akcije, ki so jih oddelki Kr. \ ojske in Črnih srajc Armadnega a bora pričele izvajati IG julija tegu leta, da bi v lej provinci vzpostavile red in mir, ki s« ju kalili vsem poznani maščevalni uboji, ropi in okrutnosti, ki so jih vršili plačanci z angleškim in holjk ševiškint zlatom, so rodile uspehe ki ne potrebujejo razlag. Jasno so izražene v zelo pomembnih številkah: 2654 zločincev je bilo ubitih v boju, 1625 se jih je prodalo z orožjem. V teh številknh. ki so natančno ugotovljene, niso všteti oni, ki so jih ali ubite ali smrtno ranjene odvedli zločinci s seboj na begu in jih tako odtegnili naši neposredni ugotovitvi. Na podlagi zanesljivih poročil, ki so jih prejela italijanska vojaška oblastva. moremo prišteti prejšnjemu natančno določenemu številu še kak tisoč takih izgub. Vsa njihova taborišča in skladišča, ki so jih pripravili z ropi in z izsiljevanjem v škodo slovenskega prebivalstva, smo uničili. Zaplenili smo ogromno količino avtomatičnega in ročnega orožja, streliva in vseh vrst vojnega materijala. Brez prestanka se še vedno predajajo poveljstvom naših posadk osebe, ki so jih zločinci prisilili, da so se pridružile njihovemu zločinskemu delovanju ali pa so sic"'r prostovoljno množile njihove vrste, pa se kesajo svojih zločinov in se javljajo v zaupanju na prizanesljivost italijanskih oblasti. Takim ljudem je kakor znano — zagotovljeno, da bodo ostali pri življenju. Glede tega se ntorejo sednj in v bodoče zanesti na mojo besedo. Vse čenče raznih »Slovenskih Poročevalcev«, vsi tajni letaki, vse laži, ki so jih razširili razni komunistični »glavarji« — kPzo se odločili raje zn borim na papirju in se skrbno ogibali podati se v boj skupno s svojimi pristaši, kakor so nasprotno to storili italijanski vojaški poveljniki — ne morejo prav nič spremeniti teh lasnic ali zmanjšati tudi le za eno samo številko gori navedenih podatkov. Oboroženi vojaki Italije, budni varuhi reda in miru med vami, se vračajo na svoja mesta s trdno voljo nadaljevati neizprosen boj proti sodrgi, ki se je postavila izven zakona in skuša zbrati svoje razbito sile, do bi znova sejala strah in trepet med mirno slovensko prebivalstvo po mestih in vaseh! Poštena slovenska mladina se zaveda vi-1 sšokega pomena tega boja in si prizadeva za čast sodelovaati v tej borbi ob strani vojakov zmagovitega Kralja. Mi smo veseli, da imamo to mladino ob svoji strani! Poveljnik XI. Armadnega zbor« general MARIO ROBOTTI »V smislu naredbe« Partizani so tako visoko dvignili glave, da izdajajo zakone in z veliko resnostjo objavljajo uredbe, ukrepe in zakone, o katerih sam Bog ve, kdo naj bi se jim pokoraval, če ne njihovi pristaši v gozdovih. Morda bodo mislili tudi na slovenski narod, ko bo osvobojen od... italijanske pravice. Medtem pa se okoristijo s prislovico, ki opominja vsakogar, naj preveč ne cuka. Kadar koga ujamejo in v njih zavre živalska slu, da bi ga umorili, toga ne delajo takoj in brez nekih pravil. Ne, Preberejo mu čl. 2 in 5 odredbe, na primer, kakor to delu neki dolenjski polk, in ga mirno umorijo, da bi imeli varno vest. Tako se je pripetilo župniku iz Prečne, Janku Komljancu. Ne bomo tolovajev streljali po čl. 2 in 3 odredbe dolenjskega polka, marveč po čl. povelja italijanskih oblasti. Mi jih bomo streljali po določilih zakonikov rimske pravice, ki je dala življenjska pravila vsem narodom na svetu in sicer bolj omikanim, kakor tistim, ki se potepajo po slovenskih gozdovih. Očanec Joželj je ogljaril v črnem vrhu nad Ribnico V Ribnici 28 novembra. Tako je naneslo, da sem se na praznik Vseh svetnikov znašel doma, čeprav so me prav tedaj najmanj pričakovali. Vsi so me pogledali tako začudeno. kot bi prišel iz pravljičnega 6veta, Trenutek svidenja tn sprejema v krogu domačih, katere je prešiniala ljubezen, veselje in začudenje vse hkrati, mi je ostal še dolgo v spominu Napotil sem se na farno pokopališče, na grobove umrlih Jelovčanov Tamkaj sredi polja, ob vaški cerkvici, kjer so naši’- zadnje počivališče dedek. babica, bratec in sestrica, tamkaj sem obstal in se v duhu pomenil z njimi, Čudna so pota usode; ne veš ne ure ne dneva. . Izmed osmerih bratcev in sestric, kolikor se nas je pred davnimi leti zbralo okrog male družinske mizice, sta odšla pred nami prav tista dva, ki sta mi bila naibližja. Tavajoč tned grobovi, okrašenimi z belimi krizantemami in raZsvpfljenimi od utripajočih plamenčkov svečk, sem -našel grob strica Jožlja. Kdo ni poznal Petkovega Jožlia, pristne kmečke grče. gospodarja. oglarja, lovca apneničarja itd.? — Štirikrat so že zagorele svečke na njegovem grobu Peto leto toče, odkar mu ie sv Florijan z ogromno golido pogasil kopo v črnem vrhu. kateri ni bila ko« niti naihuiša nevihta in nalivi Tamkaj je postavljal in žgal kope leto za letom, do njegovega sedmega križa. Leta mu niso delala težav, če ga ie kdo pobara! po zdravim je dejal smehljaje: »K’d’r ne buam mungu več u Črn’ vrh, t’daj bo pa holt.« Res je bilo tako. A bil vam je stric Joželj fant od fare: ni skrbel samo za kope .in apnenic* po Mali gori, imel je tudi vzorno urejeno kmetijo, polno hišo in hlev. Črni vrh ntu je bi! le razvedrilo po opravljenem delu v gospodarstvu. Tam st je bil postavil sredi jase, obdane z jelkami, smrekami in stoletnimi bukvami, udobno in prostorno kočo. V poletnih mesecih je oglaril. jeseni lovil polhe, pozimi pa nastavljal zajcem in srnjadi zanke ter streljal jerebice in šoie: toda ni bi' izmed tistih krvoločnež.ev, ki zanke nastavijo in pozabijo nanie. da ee žival muči v njih nekaj dni. dokler ne pogine od lakote. Zanke je nastavil tako da jih je imel na očeh. Koča mu je nudila varno zatočišče pred nevihto in mrazom ter miren domek v urah. ko si je zaželel počitka v naravi. Kako veselo ie prasketal ogenj na ognjišču, na katerem sl ie kuhal in cvrl mastno divjačino Imel je v koči vse kuharske notrebščine in zalogo živil, zato ni čudno, če se je udobno zleknil kak nepovabljen go=t na njegovem pogradu, kadar se je on mudil v dolini. — Ko je grunt pro-puslil najstarejšemu sinu. st le Izgovoril kočo in gozd v Črnem vrhu v dosmrtni uždek. Poslej je imel več časa za«e — Veselil sem se nnfttnic in dni, katere sem preživel v njegovi koči V poletnem sončnem jutru, ko se je rosa lesketata na travnih bitkah, kot bi bile posejane s samimi biseri, ko so vrbovi jelk in smrek šumeli v vetru ter peli mogočno simfonijo gozda, ki je ne more prekositi nobena moderna glasba, ko 6o krilati prebivalci, veseleč se krasnega jutra, prepevali vsi vprek, sva obstala pred kočo. Sonce jo je oblivalo s svojo žarko lučjo. Nizka klo-pica pori kapom me je kar sama pritegnila nase. Dveurna hoja me je bila utrudila. Odložil sem nahrbtnik in hlastno vdihoval osvežujoč' gorski zrak, v katerem se človeku širijo pljuča in srce močneje požene kri po žilah. Lepota božjega stvarstva me je bila vsega prevzela. — Stric Joželj je odklenil težka hrastova vrata, stopil v kočo tn odprl močno zamrežena okna Zložil je živila iz nahrbtnikov v omaro, razgrnil na mizo bel prt, v katerem je bil zavezan kruh, in odrezal dve debeli rezini slanine tor priložil za vsakega po dve v trdo kuhani jajci. Moj želodec, ki Je bil do tedaj navajen zjutraj samo na mestno skodelico kave in košček kruha, me je sam pozval k mizi še preden je 6trlc Joželj končal s pripravljanjem E, pravilu vam. da se pogosto spomnim tistih dni, ki bili so, a več jih ut... Koča je spet oživela. Po zajtrku sva zavihala rokave, vzela s seboj sekiro in naročaj tresk. Zaklepajoč vrata Je stric zaslišal od daleč pasji lajež. »Stavku ze ceuga medvajda, če naj tu naš sultan.« Komaj je stric to izgovoril, je planil iz gošče velik lovski pes ter se mu vzpel po hlačali cvileč, dobrikajoč ee in mahajoč z repom, ker se ie bal, da ga bo stric nagnal domov: on ga je le dobrohotno potrepljal po hrbtu m mu ukazal, naj leže k pragu ter čuva kočo. »Zdaj grjava pa brez skrbi ne planjavo, sultan ne bo pitotu n'kuagar bliz koče,< je dejal stric. Odšla sva po mehki stezi med visokimi jelkami in bukvami, dober streljaj daleč, do prostora pod Spiljeni. obraslim z bukovjem. Plaha srnica, ki se je dotlej mirno pasla, je vsa prestrašena skočila v goščavo in se skrila. Soje so vreščale v vrhovih dreves, gozdni pevci so razveseljevali okolico. Ozračje je napolnjevalo bučanje čebel, kajti prav tedaj so boje medile. Opazoval sem metulje. letajoče od cveta do cveta, in kobilice, kako so brezskrbno strigle s krili in skakale po travi. Človek, glej in uči se od narave, Vsako še tako majhno živo bitje je del stvarstva, živi svoje življenje. Iz tega blaženega prisluškovanja naravi me je zmotil stric Joželj z vprašanjem, če znam streljati? »Streljati že znam. samo kaj bo moja krogla zadela, tega vam ne morem povedati, rajši opravite kar vi namesto mene,« tako sem ntu odgovoril. Izpod jopiča je potegnd zvesto spremljevalko — dvocevko, jo raztegnil, napolnil in prislond k licu. Petelin je poči! in ne daleč peni nama je v smrtnem strahu poskočil zajec ter obležal mrtev, »fikoč’ pujn, U’ imaš b’l urne nogje!« Stekel sem in pobral uhača, *Vid’š, pa bo ftžna.t Velel mi je, naj ge iztrebim, sam pa je pričel pripravljati kopo Treske je razlomil in zložil v stožič ter mi važno dejal: »Zdaj pa le pogljed’, koku tu gr je t« Na treske je naložil suhih smrekovih polen, s čimer je bilo urejeno »kurišče«. Veste, ni lahko delati z mpžem, ki toliko ve in zna. Bil je prepričan, da vem vse tisto tudi jaz; rekel ni sicer nič, a videl sem vsakokrat, kadar mu nisem takoj ponudit v roke predmeta, katerega je rabil. Kopo sem re6 videl večkrat poprej, a sestavljal je dotlej nisem še nikoli, zato se nisem čudil svoji nespretnosti in stričevim besedam. »Daj,daj,stjegn’ ee, pa m' podajaj tiste labitkave oblice, oh k’ e’m biu ja>t u tuj T iajt"b . H Rad sem mu ustregel in nosil s kupa m k o ve okroglice in četrti. Nalagal jih je okrog i,umšču eno plast vrh druge. Kopa je dobivala obliko prisekanega stožca Osnovna plo skev, na kateri je stala, je tvorila pravilen krog kar mi je pripomoglo k izračunanju celotne vsebine. Med polena je položil nekaj kolieev. katere je pozneje izdrl iz kope. »Zakaj pa to?« »Nuja tu buado pa pljlifia, de bo kopa lažja dihala,« tako mi je pojasnil stric. — Poten je zmanjkalo in on, kot strokovnjak je presodi! na oko, da sva jih porabila za »la mal’ vaguan«. Obrisal si je znoj s čela, prižgal pipo in sede, na parobek Sonce se je bilo odmaknilo že visoko ort gore Sultan se je oglasil pred kočo. Morda mu je postalo doig čas ao pa je začutit koga v svoji bližini. Stric je oJšel pogledat, toda se je kmalu vrnil tn prinesel s seboj majhen prigrizek s putrihom mošta »de se bova nbirau podjirla.r »Zdaj i>o pa trajba tu zedinim s zemlua,« tako je končal -trie južino Nto-ila Sva z »n’čkatn i zemljo in jo nasipala na rebra.-io zunanjost kope, dokier ni bila plast debela skoraj dva pednja. On jo je skrbno stlačil i.n razravnaval Kmalu je bila kopa videti od daleč kol ogromna črna kučma. Na vrh ni nasul zemlje, pač pa drobnega ogljenega drobiža, kar omogoča dimu jirost izhod ziak pa vendar ne more priti v ko|>o Strokovnjaško in temeljito je še enkrat pregledal vso zunanjost m ponovno obtlaCii luknje, v katerih so dotlej tičali količi Skozi večjo odprtino-ki jo je pustil pri strani- je prižgal kurišče. Ko je po barvi in duhu dima ugotovil, da se je kurišče dovolj razgorelo, je odprtino skrbno zadelal; pustil je le majhno luknjico takih dovodnih cevi za zrak je bilo več Te je treba večkrat očistiti, ker bj sicer kopa ugasnila So res jirava »pljuča koj>e«, ki orno . gočajo tlenje, oz. žarenje brez pramena. »Bug ne daj, te t' kopa pregori, tu s’ zamjetkaj, če boš k'dai oglaru. pole j ja v's mat'r zaslutijo.« to so bile edine besede, ki sem jih slišal spregovoriti ga med omenjenim opravilom. Iz kope se je pričel dvigati evetlosivkast dim, poln vodnih hlapov. Po značilnem vonju dima izslediš kopo že od daleč brez vsakih slezoelednlških sposobnosti. »Ta glaunu ja opraulenu, zdaj grieva pa kaj ze pod zuab pr’prav't.< tako je ukrenil stric, medtem ko si je zapisoval datum 'n uro, ob kateri je kopa zagorela, Povedal mi je spotoma, da namerava ostati pri kopi tri tedne; tolikšna je bila približno tudi zaloga, iztovorjena iz nahrbtnikov Od začetka se mi je”zdelo to le malo predolgo; ko je opazi! moje začudenje, je dejal: »I sa naj ze prmaj. de muarš ostat’ tok dugu tle gor; savajde, krajš’ čas b’ že biu, če pa nač’5, boš pa že niašu puat damu < Istih misli sem bil tudi sam in konec tedna sem se vrni! domov. Komaj je v nedeljo odzvonilo poldne, sem bil Že spet v dokolenkah, otovorjen z nahrbtnikom in poslovil sem se od domačih. Krasna poletna jutra in tišina gozda so mi bila poslala tako potrebna, da se mi je škoda zdelo misliti na doni, ko bo stric pogasi! kope. Našel sem ga pri kosilu, pravkar vrnivScga se iz Strug, kamor je sel k maši in po tobak. Pomenila sva se o novicah v dolini, družini in delu. Izročil sem mu nahrbtnik in pozdrave. Naslednje dni sem mu pomagal pripravljati polena za novo kopo, hodit sem z njim po gozdu in nadzoroval kopo, kadar se je on podal »malo pogledati, če bo kaj primernega za v lonec in pa sultanu je moral od časa do časa privoščiti drob kakšne divjačine«. Šla sva jiogledati tudi kopišča kočevskih oglarjev. To so bili namreč poklicni oglarji, služeči si s »črno umetnostjo« svoj borni kruh Ob kopah so prebili vse leto. Iz drobnih debel so si postavili koče, stene so utrdili z vejami in kamenjem, streho so napravili iz »plaht« smrekovega in jelovega lubja. Ognjišče je bilo zloženo iz kamenja in nad njim je visel na verigi kotliček, Ti molčeči, črni možje, šest po številu, so bili zares črni. Koža in obleka >e izpričevala, da ae ne menijo mnogo za njiju; pozimi, ko bodo v dolini, bodo imeli dovolj časa umivati in čiotiti sel — Spričo vsega trpljenja in siromaštva, v katerem so živeli ti ljudje, se tni je zdelo naimo oglarjenje ptave počitniško taborjenje, Najina kopa je gorela le tretji teden. Stric Joželj je ugotovil, da postala dim vedno bolj črn-kast, kar je znak, da bo oglje skoraj »kuhano«. »Srječo sva pa intajla,« je delat »Ker ni bilo dežja ves ta čas, da bi nama pogasil kopo, mislite, kajne?« S tem vprašanjem sem ga spravil v tako dobro voljo, da so mu od smejanja stopile solze v oči. Dolgo ni prišel do besede, nato je pa le spravil iz sebe: »E g!avič’ca, iz tjabe bo že še kaj; če lija ku s Škafa, ne bo kopa n’kul piemočila.« Po kosilu istega dne sva po dvajsetdnevnem kuhanju razdrla kopo. 7. rovnleo je odstranjeval zemeljski oklep, ki je obdajal Črna zogljenela po lena. Z uspehom sva bda oba zadovoljna. Ohlajeno oglje sva naslednji dan spravila v vreče in jih znesla v kočo. kjer so čakale voznika, da jih odpelje v dolino Takale kopa je vrgla stricu kar lepe denarje, česai je bila posebno vesela njegova družina. Odpravljala sva se v dolino Moral sem vzeti slovo od črnega vrha sončnih jutranjih ur v gozdu ter tečnih obedov v koči — za celo leto dni, kajti Boni za lire... Da. Bom za 900 lir, ki bodo izplačani eno leto po osvoboditvi Slovenije. Tako je poveljnik nekega partizanskega bataljona plačal kmetu iz Ljubljanske pokrajine zaplenjenega prašiča. Javnost zaies**ne ve, da partizani svoje posle temeljito 0|>ravljajo, kadar kradejo. Če se kmet upira ga spravijo z družino vred s poti, potem pa v svojih propagandnih letakih naznanijo in obtožujem italijanske vojake. Ce se pa kmet potuhne in privoli, da mu kradejo, brez ugovora, mu pustijo bon s celim številom štampiljk in s kratkim podpisom načelnika tolpe, s katerim mu jamčijo plačilo za ukradeno blago v teku enega leta po osvoboditvi Slovenije. Kmet seveda gre z bonom do najbližje italijanske posadko, ki se tako! odpravi na pot. da pobere denar za bon. ne da bi čakala na določene roke. Potrdilo o prejemu zneska je vedno isto: dober italijanski svinec. Dodatne karte Začenši * I decembrom je v zvezi z novimi ministrskimi odredbami določeno: 1 Da bodo v veljavi v ljubljanski jaokrajt-ni razen osnovnega deleža še sledeči dodatki: a) za otroke do 3. leta: mesečno: 500 gr testenin. 500 ar riža in 500 gr sladkorja; b) za otroke od 3. do 9. leta: mesečno 100 gr sladkorja: c) za mladino od 9. do tfi leta; mesečno tOO gr sladkorja 'er dnevno 50 gr kruha ali 42.5 pšenične moke ali 75 gr koruzne moke, Navedene dodatke bodo prejemali upravičenci s ps^ebno dodatno nakaznico >GM«. ki bo imela na desnem robu za otroke do 3. leta črko >ae za otroke od 5 do 9. leta črko >b< in za mladino od 9 do 18. leta črko »e«. Občinski preskrbovalni uradi naj upoštevajo nove dodatke že pri naročilu nakaznic za mesec december m nat sporoče število upravičencev posameznih grup a), b) in c), 2. Da «e poveča dodatni obrok kruha delavcem dnevno za 50 gr kruha ali 42.5 gr pšenične moke ali 73 gr. koruzne moke, tako da bodo prejemal: dnevn. ročni delavci DO gr kruha težki delavci 250 gr kruha in najtežji delavci 530 gr kruha Dodatek Irodo prejemali upravičenci z do- datno nakaznico SD1 no katere odrezkih bo Z rdečo barvo natisnjeno »130« gr. ROKODELSKI ODER »Višarska polena«, slovenska drama v štirih dejanjih, ki jo je g. Velikonja dramatiziral po svoji istoimenski povesti, je priredil za Rokodelski oder g. Pirnat. Povest, v kateri se kuže naše ljudstvo, ponosno in kruto v borbi za ljubezen, grunt in čast izzveni v veličastno pesem kesanja in odpuščanja, ki bo ganila vsakega gledalca, kdor bo prišel gledat jutri v nedeljo 29. novembra ob pol 5 popoldne v Rokodelski dom »VIŠARSKA TOIT.N A«. — Vstopnice dobite v predprodaji v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Pctrarkova 12-1. darmol II mlglior lassativo najboljšo odvajalno sreastvo Rumeno korenje, repo za ribanje, krmilno peso prodaja Gospodarska zveza v svojih skladiščih v Maistrovi ulici tO. dopoldne pa tudi na mesarski stojnici prj Ocvirku na Pogačarjevem trgu šolska vrata so se že odpirala Dostikrat eem se v hladni dijaški sobici ogrel ob spominih na najino oglarjenje in naslednje počitnice sem spel pomaga) sirim sestavljati kope Tud! sedaj b; mu rad pomagal, a strica Jožlja ni več. njegova kopa Je ugasnila za vedno, prav tako sameva koča. v kateri so zaklenjeni spomini na tiste dni. polne sonca In sreče. AJ. S. 5. VAN DINE: J&uVn&d&u tzkač »S!*1" -’"iii*iiSM,, -Miiligijjji&.r --iijijjiijjiijjjjVčr u,, 11 i ' *«n 11* n »ji! 29 »Čeprav jo zanikala, da bi bila’ listo dopoldne, kakor po navadi, pri t oknu. je vendar verjetno, du je videla vsji nekaj tistega, kar se je doga'«!" med enujsto in dvanajsto uro n« stre lišču.« »Mislite?« Profesorja je stvar "či-vidno zanimala, čeprav tega ni hotei pokazati,« ' , »Mislim in ne mislim Druckerjev sin je dejal, da je slišal krik iz^ materine sobe, mati po to zatik s očivnino z namenom, da oi prikrilo nekaj kar ji je znano m česar noče povedati, tedaj sem si mislil, sla gotovo ue bi mogel nihče loko vplivati no ao*|>o kokor vpruv vi in da bi se vam morda le posrečilo izvleči kaj pomembnega iz. nje.. • « »Ne!« Profesor je zanikal s skoro osornim glasom, kmalu po jo dobil spet oblast nad seboj, Prijel je Mark-hantu za roko ter dejal s čisto drugačnim glasom: »To so stvari, ki jih ne Kriminalni roman smete zahtevati od mene. P e ,je tista uboga gospa kaj videla a svojega okna, morate pač vi ugotoviti to. Odkritosrčno vam povem, da nimam dosti korajže, da lu jo mučil. Mislim, da tudi vi ne bi hoteli tega atoHti. Sicer pa je še do«ti drugih poti, da najdete tisto, kar iščete.« Pogledal je Marklmmo naravnost v oči ter dostavil: »Ona ni edina ki bi morala govoriti. Prepričan «em. da bi se pozneje ke-ali.« »Mi hočemo predvsem izpolniti svo. jo dolžnost,« je odvrnil Markham nekoliko suhoparno. »Na delu je satan, ki ga moramo za v«a«o ceno aprnvjti na varno, vam pa zagotavljamo, na bomo go«|)e prihrunili vsako ne|x>treb-no razburjenje!« Ko smo bili »pet v y. nejn.« Ko je lleath odšel, da izpolni ukaz, je Vnnee pomežiknil Markhamu in ga j bodril: • »l e pogum! Sjmmnl se. kako je zapisal Torenciji Nil lam difficile ost, qut e,uoerendo invesligari possit... In z«rw ti rečem, moja častna be«eda, da gre brez dvoma za težko vprašanje...« Nenadno je postal resen. »Opravka imamo z nečem, česar ne poznamo. Borut «e moramo proti pov.em nenavadni sili, to se pravi proti siU, ki se ne poslužuje običajnih metod. K sreči že vemo, odkod nastopa, namreč iz okolice te stare hiše. I reba je preiskati vsak kotiček, Markham, ter ijoglednti v«cm v dno duše, če hočemo, da se notn bo posrečilo najti nevidnega zmaja,,. Zalo »e nikar ne čudi, če boš slišal takšna vprašanja, ko-kr.šnn bom v kratkem začel stavijati Pyneju. Treba bo ubrati doslej še ne-titrte steze...« V veži so se zaslišali koraki, in čez nekaj trenutkov sta že vstopila lleath in stari hišnik. XI. poglavje. Ukradeni samokres. Ponedeljek II, aprila ob 15. »Izvolite sp*ti, Pyne,< je kratko dejal Vanče. '»Profesor Dillurd nam je dovolil, da vam stavimo nekaj vprašanj. na katera boste, upatu, odgovorili tako, kakor je treba « »Storil bom po svojih najboljših močeh Ni mil m ničesar skrivati« l »Zelo dobro.« Vunce se je udobneje vsedcl »No pa dajmo: kdaj ste davi jmetregli z zajtrkom?« »Ob pol devetih kakor običajno.« »le prt zajtrku kdo manjka!,« »Ne. nihče, gc*pod.< »Kdo zjutraj budi ljudi v hiši in kdaj?« »Jaz sam, in sicer ob pol osmih. Pri vsakem potrkam na vruta « »Ali navadno pri tem počakate, da se tisti, ki ga kličete, oglasi?« »Da, go»pod, vedno.« »Zdaj dobro premislite; olj 60 «e davi, ko ste klicali, vsi oglasili?« Hišnik je odločno prikimal: »Vsi, gospod.« »!‘a morda ni kdo ma'lo pozneje prišel k zajtrku?« »Vsi so bili točni kakor običajno« »Niste morda slučajno opazili, d«* bi bil kdo odšel iz hiše in se poteu1 pred zajtrkom spet vrnil?« Čeprav je bilo to vprašanje takšno, kakor bi ga bil Vanče stavil čisto po naključju, je bilo vendar ojiaziti B« hišnikovem obrazu majhno zučudenje. »Ne, gosjmd.« »Ali se vam sploh zdi mogoče, da bi bi'1 kdo šel Iz hlšg In se potem vpo1 vrnil, ne da bi ga bili videli? Prvič je zdaj Pvne pred svojim odgovorom nekoliko pomislil. ^ ' -V 7) z - ■ - —— p*-. . ■ I i 17. Stari cerkovnik je hotel, preden zaklene cerkvico, pomolili še »zdravomarijo« in pogledali še večno lučko, zato stopi iz temne zvonice v cerkvico. V tem treiutku pastirček kar svojim očem ni mogel verjeti: rdeča zarja za oknom je potemnela, v som raku je zlati oltar skoraj izginil. Izginil pa je popolnoma belčki angel. 18. Stari cerkovnik je prijel pastirčka zn roko in dejal: 'No, zdaj pa le pojdiva, da lahko zaklenem!« Tu je tako lepo! Naj ostanem kar tukaj!« ga prosi pastirček. »Čez noč ne moreš ostati, ker moram zakleniti. Le pojdi, le, z menoj, boš pa jutri lahko Sel zopet v cerkev!« Višia pedagoška šola v Ljubljani je končala svoje delo Prvi diplomirani kandidati in javna zahvala Ljubljana, 28. novembra. Z odlokom Visokega komisar j« je bila preteklo leto na ljubljanski univerzi višja pedagoška šola kot začasni oddelek priključena filozofski fakulteti. Ta oddelek je obsegal samo zadnja dva semestra in so se vanj moirli vpisati samo tisti slušatelji, ki =o /e obiskovali višjo pedaffoško šolo v Belgradu ali Zagrebu in so predhodno napravili ustrezajoče letne izpite. Te dni so se zadovoljivo končali diplomski izpiti in je 5 tem ljubljanski letnik višje pedagoške šole prenehal. V začetku šol, leta f041 -42 je bi'lo vanj vpisanih 22 slušateljev z belgraj-ske in zagrebške pedagoško šole, Od 22 vpisanih slušateljev je diplomiralo t6 kandidatov in to: iz nnrional. skupine: Gnlur Breda in Mehak Malija: iz skupine tujih jezikov: čast. sestra Dilecta Bezeg, Matoh,,, Terezi ja, Potokar Rafaela in Strubelj Albinitt<4» prirodopisu«* skupine: Bratok Rudolf, Mivšek Viktor in Koželj Vida: iz matematične fizikalne skupine; Lavrič Milica in Opeka Frančiška; iz tehnične -ku-pine: Subrrt Alojzii- Hude Bogomila in Sm>ek Antonija; iz gospodarske skupine: Vidmar Miroslav in Gosar Marija. Učitelji, ki imnio svoje službeno mesto ^ Ljubljanski pokrajini, so med študijem preje- mali redne mesečne prejemke, ostali pa so studita i: ob svojem. Da so slušatelji lahko dokončali svoj študij se je treba toplo zahvaliti >*em, ki so, jn to se je čestokrat nokazalo. rado ter naklonjeno sodelovali pri tem ne lahkem delil. Prav po-sebe pa še: prosvetnim oblastem nri Visok«m komisariatu v Ljubljani. profesorskemu • :> i»n filozofske fakultete, zlasti dekanu filozofsko fakultete g. prof. dr. Šturmu kot rektorju višje pednsroške šole in nieni komisiji: g. ,vof. dr. Hadžiju, c. prof. dr. Ozvaldn in g, prof. dr Ru-movšu. Vsem naj velja stotera zahvala! Tl koncu naj omenim še to, da je s pravkar končanim letnikom višje pedagoške šole v Ljubljani bilo hkrati dovolj dokazano, da slovenskim učiteljem ni treba hoditi drugam se kaj globlje šolat. Tudi v Ljubljani imamo ]>o-trebna sredstva za .poglobitev pedagoške izobrazbe in odlične profesorje. Zaito bi domača pedagoška šola z uspehom lahko pač znanstveno preiskušola in utrjevala nove metode šolskega dela, preučevala vprašanja, ki se nanašajo na preureditev šol. dajala" strokovno mišljenje v vseli vprašnniih vzgoje in pouka, raziskovala telesne in duševne lastnosti naših otrok in mladostnikov v šolski dobi. širila pedagoško in strokovno obrnzovanje šo]n!kov. izdajala znanstvene spise itd. ’ Rudolf Bratok. Ježek ist drugi obsojeni na večletno ječo Ljubljana, 28. novembra. Sodba proti tatinski družbi, ki je letos mara in j ti n • ja P0 t I ubija ni vlamljal«, odnašala 3ivjla. in druge potrebščine za vrednost do 67,000 lir, je bila včeraj opoldne razglašena. Vsi obtoženci so bili pripeljani vklenjeni v dvorano že ob 1130, sodba se je nekoliko zakasnila. Med splošno tišina it senatni predsednik dr, Julij Felaher objavil sodbo, ki je na vse obtožence napravila glol>ok vtis. Bili so obsojeni: Ivan Režek zaradi zločinstva vlomnih tatvin in prestopkov utaje ter zaradi manipulacij z oblačilnimi in živilskimi izkaznicami na 4 leta robije in za 5 let v izgubo častnih državljanskih pravic. Franc Rus na 5 let in 5 mesece robije ter y trajno izgubo častnih državljanskih pravic zaradi vlomov v Keršičevo gostilno. Papež France na 5 let in. 15 dni robije ter v trajno izgubo častnih državljanskih pravic zaradi vlomov pri Keršiču in drugih tatvin. Tomšič Matevž, n« 4 leta in 1 mesec robije in »na 50 lir denarne kazni irt v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Zadnji Zrnec Anton znrndj prestopka sprejema ukradenega blaga pn S-u 335 kaz. zak. na 1 mesec strogega zapora, ki ga je s preiskovalnim zaporom že prestal.Oproščen je bil od obtožbe zaradi tatvine. Vsem obtožencem se ,je v kazen vštel preiskovalni zapor od začetka junija, ko so bili aretirani, naprej.. Prvi obtoženci so star' kriminalni tipi, ki so že po več let presedeli po ječah ter so zelo nevarni tuji lastnini. Bil' so tako nesramni, da so celo okradenim strankam grozili, da jih prijavijo oblastem zaradi komunizma. Zatemnitev od 17.30 do 6.30 Visoki komisar zn Ljubljnnsko pokrajino odreja: Čl. 1. Od ponedeljka, 30. novembra, naprej se morajo določbe o zatemnitvi izvajati od (7.30 do 6.30. Čl. 2. Vse druge odredbe ukrepa z dne 6. junija 194l-XIX, št. 42, ostanejo še naprej v veljavi. Naknadno razdeljevanje dodatnih obrokov racioniranih živil za mesec november Prehranjevalni urad Vis. komisariata za ljubljansko pokrajino sporoča: V zvezi z Ducejevim ukrepom glede raz.de-lilve dodatnih obrokov kruha, sladkorja in riža delavcem, mladini ter otrokom, obveščamo tem polom vse prizadete razdeljevalce racioniranih živil in vse potrošnike v celi pokrajini, da bodo ta živila lahko dvignili na sledeči način: 1. Delavci bodo prejeli dodalui delež kruha za november (750 gr kruha ali 6,30 gr pšenične moke ali 1123 gr koruzna inoke) proti izročitvi glave dodatne živilske nakaznice SD za november. Za prodano blago zbrane glavo bodo predložili razdeljevalci pristojnim preskrbovalnim uradom enako, kakor delajo to z odrezki za vsa ostala živila. Na vsako predloženo glavo jim bo preskrbovalni urad priznal zgoraj omenjeno količino pšenične ali koruzne nioke. 2. Mladina od 9 do 18. leta bo prejela dodatni delež kruha za november (750 gr kruha ali 650 gr pšenične moke ali 1125 gr koruzne moke) na odrezek >1« nove dodatne decemberske živilske nakaznice »GMe<. 3. Mladina od 14. do 18. leta bo prejela dodatni delež sladkorja (100 gr) za november na nakazila za sladkor, ki bodo razdeljena upravičencem meseca decembra (v mestu Ljubljani se bodo delila ta nakazila obenem z januarskimi živilskimi nakaznicami), 4 Otroci do 3. lela bodo projeli dodatni delež riža (1000 gr) in dodatni delež sladkorja (400 gr) za november na odrezek »O« (riž) in na odrezek sP« (sladkor) nove dodatne decembrske živilske nakaznice sGMa«. Prodaja krav mlekaric Kmetijski odsek Visokega komisariata obvešča živinorejce, da bo v soboto, 28. novembra, v gostilni Rostohar — Karlovški most ~ od 8 do 12 in od H do 16 prodaja prvovrstnih plemenskih krav, dobrih mlekaric. Kttiotitir Sobota, 28. novembra: Gregor III., papež; Sosten, škof; Itortulan, mučenec; Rut, mučenec; Bazilij, mučenec. Nedelja, 29. novembra: Izseljenska nedelja; Saturnin, škof in mučenec; Iluminata. devica; Pa-rainon, mučenec. Lekarne. Nočno službo imajo lekarne v soboto in nedeljo, mr. Leustek. Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. ■J" Matija SpreitzTr Po kratki mučni bolezni je umrl v šlaj-marjevem sanatoriju gos|>od Matija Spreitzer, bivši veletrgovec v Ljubljani. Pokojnik je bil kremenit, pošten značaj, mož dela, pri vsem pa vedno vedrega in jasnega duha. Čeprav se javno ni udejstvoval, vendar je bil daleč znana in zelo ugledna osebnost. Nad vse je ljubil planine in živel je ves za svojo družino. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Mali gospodar — Žegoza obveščata naročnike zimske krme, da takoj dvignejo krompir in seuo v pisarni na Gallusovem nabrežju 53. Profesor Anton Trost, naš najodličnejši pianist, bo sodeloval na lil. letošn jem simfoničnem koncertu, ki bo v petek, dne 4. decembra točno ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Tudi ta koncert bo vodil dirigent Drago Mario Pijanec. Na siKiredn so dela naslednjih skladateljev: Rossini, Grieg, Lajovic in Dvofak, Vstopnice bodo v predprodaji od ponedeljka dalje in prav posebno še opozarjamo polnim naslovom občinstvo, da Knjigarna Glasbene Matice vstopnic ne more rezervirati. Vsakdo, ki želi prisostvovati koncertu naj vstopnice eimpreje kupi in ne samo rezervira, kajti s tem nastanejo zgolj nev.ščenoistk Zato prosimo čimj>reje v predprodajo. Natančni spored bomo objavili v ponedeljek. Frančiškanska prosveta bo ponovilo jutri v nedeljo 29. nov. ob 5 popoldne znano Ogrin-^.ey? “Urko »V Ljubljano jo dajmo«. Igra je doživela pri prvi uprizoritvi ob razprodani dvorani izreden uspeh. Priporočamo, dn si vstopnice zaradi velikega ‘ zaniman ja preskrbite v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. Nova kolektivna pogodba za delojemalce v trgov, obratih V petek je bila podpisana nova kolektivna pogodba za delojemalce zaposlene v trgovinskih obratih po zastopnikih Pokrajinske zveze delodajalcev in Pokrajinske zve i delojemalcev. Nova pogodba stopi v veljavo dne 1. decembra in predvido/a naslednje zvišanje prejemkov osebja s trgovskimi in višjimi netrgovskimi funkcijami pri mesečnih prejemkih do 700 lir za 30%, od 7C0 do 900 lir za 25 %. pri mesečnih prejemkih od 901 do 1000 lir za 15 %, pri prejemkih od 1001 do 2500 lir za 10 % in pri mesečnih prejemkih z nad 2500 lir za 5,%. Podlaga za ta povišanja je dan 1 avgusta 1941, Ono osebje, ki ima plače več kot 900 lir in še ni zaposleno dve leti v celoti, prejme zvišanje plač samo.iza 20 %. Za vse nameščence se sredi decembra izplača božičnica v višini polmesečne plače. Onitn, ki niso bili zaposleni vse leto. se izplača odpadajoči del z ozirom na čas trajanja zaposlitve. Nadalje se zvišajo minimalni prejemki osebju, za katero veljajo določbe čt. 234 obrtnega zakona, ki znašajo sedaj 2.16 lire na uro, za 30%, Tudi temu osebju se izplača božičnica v višini 6-dnevne mezde. V kolikor niso bili zaposleni vse leto, se jim izplača odgovarjajoči znesek. jo us h'o DRAMA: (jledališče Sobota, 28. novembra ob 16.50: Ples v Trnovem. Krstna predstava. Red premierski. Nedelja, 29, novembra ob <0.50? Princeska in pastirček. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob (6; Ples v lrnovem. Izven. Cene od 18 lir navzdol. OPERA. Sobota, 28, novembra' ob 16: Slepa miš. Tzven. Cene od 24 lir navzdol. Nedelja, 29. novembra ob 15: Traviata. Izven. Cene od 24 'lir navzdol. Rumeno korenje in krmilna pesu sta v pomanjkanju sena najboljšo nadomestilo za krmo goved, zlasti krav mlekaric Kupite ju pri Gospodarski zvezi v njenih skladiščih v Maistrovi ulici 10 in vsak dopoldan na Pogačarjevem trgu v mesarski stojnici Fr, Ocvirka, A rvRVNERV: DVE SIROTI 'd *Solze mi nič ne ugajajo ... odkar 6em izgubila moža. dobrega moža .. .♦ i »Vdova ste? Kako žal mi je... Vidite, ■ nič več ne jokam. Pripravljena setu slediti vam pri iskanju moje Henrike.« Frochardova je mislila, da je nastopil | trenutek, da ji izroči obleke, ki jih je bila j poiskala v svoji zalogi; ko pa jih je slepa deklica prijela v roke, je takoj ugotovila/ da niso njene in starka je morala najti I primerno opravičilo, da ni vzbudila v dekletu 6uma. Rekla ji je, da je Luiza zvečer vrgla obleko na mizo in jo pri tem raztrgala in zato bosta potrebna dva dneva, da se popravi. Ali bi rada počakala dva dni tukaj in ne bi šla ven?... Dva dni! Nemogoče! Dekle je obleklo •iina;ano obleko, ki jo je dala Frochardo-V4, ne da bi se upiralo. Ko je končala z oblačenjem, jo je starka prijela za roko in jo povedla v sobo v pritličju, kjer se je slišalo smrčanje spečega sina. »Moj sin je, moj kerub. ki je vso noč delal, 6edaj je pa utrujen. Če bi ga mogli videti, kakšen zal deček je...!« Starka je vzela iz omare košček kruha, ga razdelila na dvoje in dala košček deklici, ki ga je obtipala z rokama, potem pa vtaknila v žep svoje obleke Lakote ni čutila. Zanjo se je 6edaj zar-el čas mučnega iskanja sestre. »Gospa, boljše bo, če se vrneva k Novemu mestu, kajti, ko bo Henrika ep«t svobodna, bo gotov.) prišla ria.« Starka je pritrdila, toda ubrala jo je prav v nasprotno smer od tiste, ki je vodila do kraja, ki ga je bila označila deklica. Niti v glavo ji ni padlo, da ti iskala dekletovo sestro. Sedaj, ko je našla sredstvo za dosego dobrega dobička, ga ni hotela več izgubiti. Hodili sla dolgo in ubožica je zaslutila, da hodi že dvakrat daljšo pol kakor pa prejšnji vefer Nenadoma, !o-nižnim prošntam je nabrala le bore solde. Klabe volje 6e je vrnila k deklici, ki se je. čim je začutila njeno bližino, dvignila in ji stopila naproti in že čez nekaj korakov vprašala, kaj so ji povedali v poštnem potovalnem uradu, »Vaša 6estra se ni vrnila,« je surovo odgovorila Frochardova. »NI se vrnila! Henrika se ni vrnila!« >m listu »Echo«, da je neki ravnatelj tamkajšnjega podjetja sporočil v svojem govoru, da je neka tamkajšnja tovarna dobila novo nalogo. »Air Intelligence« (Angleži namreč dobivajo vsak dam časopise, ki izhajajo v Nemčiji in Italiji, preko nevtralnih držav!) je na to kratko časopisno obvestilo postala takoj pozorna. Zazdela se ji je vsa stvar takoj nekam sumljiva in začela je s podrobnim raziskavanjem, da ugotovi resnico. Sporočila je omenjeno novico vsem svojini agentom, ki jih ima po vsem svetu. Čez nekaj dni je centrala iz Buenos Airesa obvestila London, da je neka ameriška tvrdka prejela iz Nemčije pismo, v katerem jo neka tovarniška družba obvešča, da ji ne more več dobavljati nekega določenega blaga. Šlo je za neke inštrumente, glede katerih je bilo Nemčiji dosti na tem, da jih izvaža in da obdrži svojega južnoameriškega odjemalca. Če je torej ta tovarniška družba prenehala izdelovati tiste inštrumente, je pač moral biti tehten vzrok za to. »Air Intelligence« je dognala, da so te inštrumente izdelovali pred vojno vprav v Mit-teldorfu. Minulo je spet nekaj dni im že j® prišlo novo sporočilo. Tokrat' ga je poslala švicarska centrala in je v njem obvestila, da je nek nemški agent, ki j,e„ prišel iz , Mitteldorf a. skušal zaposliti nekaj Švicar jev, ki 6e razumejo na izdelovanje urarskih inštrumentov. Naslednja novica, ki jo je v London poslala angleška vohunska centrala, je sporočala, da so železniško postajo v Mitteldorfu povečali in Vinska letina letos povsod zadovoljiva Celotni pridelek vina je letos znašal na vsem svetu približno toliko < kakor v letih 1924 do 1928, t. j. okrog 175 milijonov hi Po podatkih, ki jih je zbral Mednarodni /:ivod za poljedelstvo, je bil letošnji pridelek vina v raznih evropskih deželah zadovoljiv, na vsak način pa. dosti obilnejši, kakor pa prejšnji dve leti. V Franciji so po dosedanjih podatkih pridelali okrog 50 milijonov hektolitrov raznih vrst vina, dočim ga je bilo tam leta 19-M le 42.5 milijonov lil, predlanskim pa 44.S milijonov hi. Kljub temu pa je bil tudi letošnji pridelek vina v Franciji dosti slabši, kakor povprečni pridelek v letih 1934- do 1938, ki je znašal 62,6 milijonov hi. V letih 1924 do 1928 pa so povprečno pridelali tam 58 milijonov hi vina. V Španiji računajo, da so letos pridelali približno 17 milijonov hi vinskega mošta. To se z drugimi besedami pravi, da ga je bilo letos okrog milijon hektoritrov več kakor pa lansko leto, in 3 milijone hi več kakor pa predlanskim, še vedno pa manj, kakor pa je znašal povprečni vinski pridelek v prejšnjih letih. Ta povprečni pridelek je v letih od 1929 do t9J3 znašal 20.1 milijonov hi, v letih od 1924 do 1928 pa 20.6 milijonov hi. Kar se tiče drugih evropskih dežela, ki v tem oziru ne zavzemajo tako važnega mesta, kakor Španija in Francija, je traba omeniti da je bilo letos po prejšnjih dveh razmeroma zelo slabih vinskih letinah v Romuniji vina dokaj, tako da so v tein oziru Romuni lahko zadovoljni. Letošnji pridelek vina na Portugalskem cenijo letos na 7 do 8 milijonov hi, kar je tudi precej več, kakor pa lani, ko je bila letina slaba. Lahko bi pa tia Portugalskem letos pridelali še več vina, če ne bi bilo tako slabo vreme. Bilo je namreč preveč dežja. Podatkov iz Grčije še ni na razpolago, zdi se pa, da je tudi tam letina še dosti zadovoljiva. Vinski pridelek na Madžarsk m cenijo na 4.5 do 5 milijonov hi. Za Nemčijo in Italijo podatki še niso .znani, omenjajo le, da bo letos uvoz vina od drugod moral biti najbrž nekoliko vtečji, kakor pa je bil prejšnja leta. Na vsem svetu bo letos približno toliko novega vina, kakor ga je bilo povprečno v letih od 1924—1928. Za takrat pa je znano, da so na vsem svetu pridelali povprečno po 174.9 milijonov hi raznih vrst vina. da gre skozi to postajo vsak dan čedalje več tovornih vlakov. Brž nato je angleško mornariško ministrstvo obvestilo »Air Intelligence«, da je pred Dovrom zletela v zrak neka nemška ladja-polagalka min in da so med razbitinami, ki jih je morje vrglo na suho, našli tudi neko cev, na kateri je bil še dobro viden napis »Mitteldorf«. Tedaj so Angleži sklenili poslati ogledniška letala nad tisto mesto in iz fotografskih posnetkov^ ki so jih naredili angleški letalci na tej svoji poti, so lahko ugotovili, da je bila neka tovarna, prej precej majhna, zdaj močno povečana. Potem pa je kmalu sledil bombni napad ua kraj. »Borsen Zeitung« nato piše, da bi lahko tudi najskromnejše obvestilo, ki ga dobi angleška »Air Intelligence«, zadostovalo, da Angleži zvedo, kje je kakšna tovarna in »da je zato treba biti skrajno previden, zakaj sovražniku pridejo prav na videz tudi še tako nedolžna poročila. Takoj jih skuša spraviti med seboj v zvezo in tako se mu posreči zvedeti za naše tajne.« Letalski poleti nad Shetlandske otoke Omenjeni nemški dnevnik nato popisuje dogodek, ki ga je tudi objavil angleški časopis »Times«, ki poroča, da je tedaj, ko Italija še ni bila v vojni z Anglijo, nek angleški častnik, ki je v civilu potoval po Italiji in se vprav tedaj peljal iz Rima v Firenzo, imel priliko poslušati nek razgovor med dvema Nemcema. Ta dva Nemca sta pač mislila, da nihče ne vleče na ušesa njunega razgovora. Govorila sta o letalskih napadih, ki so jih tedaj Nemci uprizarjali na Anglijo. Takrat ni bilo skoraj dneva, da ne bi nemška letala letela tudi nad Shetlandskimi otoki, a bombardirala jih niso. Eden tistih dveh Nemcev je bil tako nepreviden, da je svojemu tovarišu dejal: »To so vendar samo poskusni poleti, ki naj pokažejo, če dobro funkcionirajo naši inštrumenti za »slepe polete«, inštrumenti, ki omogočajo našim letalcem, da lahko prilete podnevi in ponoči nad angleško obalo, tudi tedaj, kadar je tenmo kot v kozjem rogu. Mi letamo nad Shetlandskimi otoki, ker so to kraji, kjer nas ne moti angleško protiletalsko topništvo.« Tisti angleški častnik je vsebino tega razgovora med Nemcema takoj sporočil v London in od tedaj naprej so angleška nočna lovska letala skušala' preprečiti nemškim bombnikom tudi polete nad Shetlandskimi otoki. Razstava v Jakopičevem paviljonu: Stane Kregar: Večer. Najlepše Miklavževo darilo je knjiga »VESELJA DOM« Zahtevajte vezane izvode, ki so v lepi opremi arh. VI. Gajška krasne KNJIGE 2 domači - 2 prevoda izidejo v decembru v najpriljubljenejši knjižni zbirki Slovenčeva knjižnica 1. decembra A1NO KALLAS: Maščevanje svete reke Roman slovite finske pisateljice. 10. decembra JOŽE TOMAŽIČ: Pohorske pravljice S številnimi slikami. Snov teh silno lepih in zanimivih pravljic, ki jih je avlor nabral med pohorskim ljudstvom, je res barvita in razgibana. Saj so domače pravljice najpristneiši 'zraznaše priprosle in prav zalo globoke ljudske kulture ; častitljivo izročilo naših starih rodov. V tej kniigi dobe še svojo posebno barvitost Pohorja in njegovih prebivalcev. 15. decembra dve knjigi ZANE GREY: Jezdeci škrlatne Mul?e Roman iz življenja mormoncev. JOŽE VOVK: Kaš Buček S slikami. Tako vam bosta knjigijezdeci škrlatne kedulje” in „Na£ Buček" prijetno razvedrilo za fiožii Za Novo leto pa boste dobili spet 2 knjigi: JOŽE KRIVEC: Dom med goricami Zbirka novel in črtic z vinskih goric z ilustracijami slikarja prol. Miheliča in znamenito HAGGARD ovo povest: Roža sveta (r'ee 70 lepih slik) Na mnoga vprašani sporočamo da bo izšel tudi 11. del PRAVLJIC BOŽCtvE NEKClUL še v H. letniku Naročile se na ..Slovenčevo knjižnico"1 Do Novega leta imate še čas! - Vsaka kniiga za naročnike samo 6 lir! Plačuiete lahko mesečno ! - Knjige obsegajo do 300 strani in jih dobite po vseh knjigarnah in tratikah l - Kdor nam pridobi 5 novih naročnikov, bo dobival sam knjige zastonj 1 • Opozarjamo na vezane knjige, ki so v uspeli opremi arh. Vi. Gajška! Neobliudena Avstralija Avstralsko mesto 37 Sydney. Avstralska mesta imajo eno prednost: premlada so, da bi imela razvaline, bojišča in stare templje, ki jih je »treba nujno videti« in ki redko katerega razvesele, če jih je videl. Zato pa imajo avstralska mesta tudi nekaj slabega: nimajo nobenih peči Avstralska zima je kratka in skoraj brez mraza. (V Sydneyu »o zadnjič videli sneg pred šestdesetimi leti). Kdor pa ima smolo in pride v Avstralijo ravno sredi zime (v juliju, ki odgovarja približno našemu januarju) m k temu še dvojno smolo, da je mesece dolgo bodil po krajih, kjer je tropska vročina, ta obupno zmrzuje tudi pri petih, ali desetih stopinjah nad ničlo. Zakaj vsi Avstralci celo zimo zmrzujejo — tako bogati, kakor revni — mi je nerazumljivo. Okoli mesta bohotno poganja goščava in na sto milj so globoki gozdovi evkaliptovih dreves, katerih les nič ne velja. Vsakdo lahko vzame tega lesa, kolikor ga hoče. Toda nihče ga ne mara. To je najbolj čudno. Tudi premoga imajo na pretek: lep, masten antracit. Toda po splošnem avstralskem prepričanju je premog stvar, za katero se menijo samo tovarne, les pa od Boga določen za to, da strohni v gošči. V kuhinji kuhajo s plinom, v sobah pa z ničemer. V »Avstraliji« ali »CarltomK, dveh najboljših hotelih v Sydneyu, sede gosti v debelih zimskih kožuhih in gospodične ter gospe morajo nenehno pudrati svoje, od mraza rdeče nosove. In ker po av- stralskih običajih obdrže svoje klobuke na glavi povsod, razen v cerkvi, je vsaka družba skrajno pestra in slikovita. V hotelu »Avstraliji« pa je pri tem na enem samem kraju zbranih več milijonarjev kakor kjer koli v Berlinu ali Parizu. Ta sede prvi ovčjerejci, ljudje, ki imajo tako velika posestva kakor cela Brandenburška, možje, ki le približno (na deset tisoč točno) vedo, da imajo dvesto tisoč ovc, sto tisoč goved in dvajset tisoč konj. Ali kupci za volno, ki jo dobavljajo vsem evropskim državam. Spoznal sem nekega mladega gospoda, skromne nadarjenosti, ki je dobavljal volno za Francijo, za Češkoslovaško in še za nekaj manjših držav. Mož je dobavljal volno le proti trdni in nič tvegani odstotnim, ki je znašala tri odstotke. Ta zasluži na mesec približno en milijon dve sto tisoč lir; seveda na mesec... Prav sedaj so «e zbrali v Sydneyu najbogatejši avstralski farmarji. Tu je namreč razstava ovc in to pomeni za Avstralijo več, kakor pomeni sejem v Leipzigu za Nemčijo. Pet in pol milijona prebivalcev v Avstraliji (oziroma točnejše povedano) — le majhen, majhen odstotek teh pet in pol milijona prebivalcev izvažava na leto volno v vrednosti petnajst milijard lir. Leta krize — se razume so izvzeta O trgovini z ovčjim mesom pa sploh ne govorim. Na letošnji razstavi ovc je bil prodan plemeuski kozel meriuo za štiri tisoč gvinej; to je okoli šest sto trideset tisoč lir, ali cena, za katero dobile v Evropi prav odličnega dirkalnega konja. Toda prav isti znameniti možje, ki plačajo za kozla štiri tisoč gvinej in ki pri običajni dirki ponijev stavijo dvakrat toliko, sede v luksuznem hotelu s šklepetajočimi zobmi, kakor da bi moralo biti tako. Zaradi razstave ovc so hoteli v Sydneyu prenapolnjeni in moral J sem biti zadovoljen, da sem sploh dobil prenočišče. Ves vesel sem v svoji sobi zagledal kamin. »Lepo mi zakurite,« sem prosil gospodinjo. Gospodinja me je pogledala tako veselo, kakor da bi bil cirkuški klovn. Prosil sem jo še enkrat, odločnejše. Veselost se je spremenila v ogorčenje. »Kamin ni zato tu,« je ostro pripomnila, »da bi ga zamazali z drvmi; kamin je samo zato tukaj, da napravi sobo prijetnejšo«. V resnici je bil kamin samo kulisa. Dimnika namreč sploh ni imel. Ker je doma mraz in tudi v klubih ter kavarnah ne kurijo, postopam po cestah in si skušam pomagati z umetno toploto — • pogostim obiskovanjem barov. Podnevi že še gre. Sonce sije z modrega neba in daje tudi nekaj toplote. Podnevi tudi lahko sedate — kar vam priporočam — na pristaniško ladjico poleg stroja in r* za en šiling ure dolgo lahko vozite počez in podolgem po pristanišču. To je tudi prav prijetno. Sydney je eno izmed številnih mest, ki se hvali, da ima nu.j-lepše pristanišče na svetu«. Sydney pa je zato tudi resnično bolj upravičen, kakor slednje pristaniško mesto, ki ga poznam. V modrini, kakor kako italijansko jezero med gorami, leži Port Jackson« med dvema položnima gričema. Ploski čolni drse po njem kakor vodni hrošči; sive križarke vozijo med sipinami in čermi; mogočni prekomorski parniki z dvema dimnikoma počasi plavajo za vlačilci v pristanišče. Vmes leže otočki z majhnimi strmimi skalami ali s temnim zelenjem zarasle ploske ravnice. Bodi, da je lo najlepše i pristanišče na svetu Lepše je vsekakor kot dolgočasna umazana vožnja po reki Erisban, ali kalno vodovje, kakor Melbournčani ime- I nujejo svoje pristanišče. Za Ljodsko tiskarn« * Ljnbljanl: Jože Kramarič — Izdajatelji inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12 - Me- *ečnn naročnina 11 lir. za inozemstvo 15 lir — UredniStvoi Kopitarjeva ulica A^fH - lipriiva; Kopitarjeva uliea 6, Ljubljana — Telefon štev. St. 40-01 do 40-03 — Podružnica- Novo mesto