POMNITE SE 0yENSKIH I^GUNcev 'kakim DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, MAY 28, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII OftNE VESTI IZ SLOVENIJE Truman govori za (Došlo preko Trsta) | SliZ©lljSB€e POSt^VS ločila Wm, Green Znaki kažejo za poravnavo v premogarski stavki danes ali jutri Čikice so prodajali kot znamke Atlanta, Ga. Na tukajšnji pošti je ostalo ob času stavke na železnici 30,000 .piščet. Pošta jih je hotela rešiti pogina, [pa jih je prodajala po 2 centa petelin eke, po 5 centov pa čikice. Vse so šle kot za maslo. Kupci bi radi vedeli, kda j ho zopet stavka na železnici. ARMADA SI ŽELI KAKIH 1,500 ZOBOZDRAVNIKOV, i Washington. — Vojni oddelek je naročil nabornim komisijam, i naj pokličejo v armado 1,500 ^o-i bozdravnikov, ki bodo zdaj gra-j duirali. V armadi naj bi služili po 2 leti. ! Vojni oddelek je to naročil, ; ker so se zobozdravniki v arma-i di pritožili, da odpuščajo zdra-: vnike hitreje kot zobozdravni-i ke. Zato bi zdaj radi nekaj več novih, da bodo mogli služeči do-j rnov. Sedaj mora zobozdravnik ! služiti 39 mesecev in mora imeti 160 točk, predno je odpuščen, ' d očim služijo zdravniki samo 1 30 mesecev. ___,r\___ Vodja železničarjev grozi Trumanu pri volitvah 1948 % Washington. — A. F. Whitney, predsednik unije vlakovo-dij, ki je vodil kratko stavko železničarjev, je trpko izjavil, da bo unija pofrošila vso svojo blagajno, ki znaša $47,000,000, da se porazi predsednika Trumana, če bo kandidiral leta 1948. Izjavil je, cla je Mr. Truman izgubil vso zaslombo delavstva s tem, ker je zlomil stavko železničarjev in da "Truman ne bo nikoli več predsednik po letu 1948." "Sicer je pa Truman samo nekaka politična slučajnost, ki bi ne bil nikoli predsednik, da ni umrl Franklin Roosevelt," je dodal Whitney. Johnston, ki je vodil stavko vlakovodij, ki jih šteje njegova unija do 100,000, ni podal nobene izjave po končani stavki, tekom katere je slepo sledil Whitney u. T. C. Cashen, predsednik unije železniških premikačev je pa rekel, da predsedniku Trumanu ta akcija v stavki železničarjev ne bo nič škodovala politično. -:—o- Predsednik AFL obtožuje postavo proti stavkam kot fašistično naredbo i Washington. — William Green, predsednik A. F. of L. je označil Trumanov predlog za postavo, po kateri bi v slučaju stavke mobiliziral delavce, kot' program za suženjsko postavo j pod fašizmom. Izjavil je, da se bo Ameriška delavska federacija borila proti taki postavi do! skrajnosti. Tako postavo je že v soboto sprejela poslanska zbor-| niča, dočim je naletela v senatu ■ na opozicijo. S tem se je postavil predsednik Truman, ki je v soboto zahteval tako postavo od kongresa,! na stran industrije proti delav-j stvu, je rekel Green. Pod tako postavo bi imel predsednik oblast poklicati v armado vse' delavce, ki bi stavkali v indu-j str i j i, katero je prevzela vlada, j V senatu so začeli premlevatii Trumanovo priporočilo. Repu-1 blikanci in delavstvu naklonjeni demokrati so se uprli sprejetju j takega predloga. Senator Van-' denberg je rekel, cla ima pred-' sednik že zdaj dovolj oblasti, da bi lahko končal stavke brez nove j postave za mobiliziranje delav-' stva. Senator Taft je pa rekel, da bi dobil predsednik s tako postavo preveč oblasti, ki bi se raztegnila prav do 30. junija 1947. Phillip Murray, predsednik CIO je poslal vsakemu senator-j ju brzojav z apelom, naj ne glasuje za predlog predsednika Trumana. -o- Zed. države upajo, da bodo dale polno kvoto živil za relif i Washington.—Poljedelski tajnik Anderson je izjavil, da bodo dosegle Zed. države rekord v prihodnjih 5 tednih kar se tiče iz-J ( voza relifa v Evropo. Zed. drža- ( , ve so se obvezale, da bodo izvozile do 30. junija 400,000,000 j bušljev pšenice za relif in je pre-j pričan, da se bo to izpolnilo. | "V dosego tega," je rekel Anderson, "ameriške gospodinje morda ne bodo mogle začasno kupiti kruha in moke, kolikor bi hotele." Rekel je tudi, da vsled j pomanjkanja' žita drugo leto ne bomo imeli dovolj svinjine, goveja živina ne bo tako dobro krmi j ena, manj bo perutnine in i manj jajec, toda Amerika bo dr-i zala besedo pri odpomoči lačni I Evropi. Preiskovalni odbor TenTor^! glede Španije sini edin v poročilu Odvetniki unije pazno motrijo novo pogodbo; danes dopoldne bodo nadaljevali s pogajanji; skoro vsi premogovniki so zaprti. Washington. — Včeraj so se pokazali prvi znaki, da bo prišlo kmalu do poravnave v premogarski stavki. Nbtrahji tajnik Krug, ki je v imenu vlade prevzel premogovnike, je izjavil, da je stvar nekaj napredovala in da upa na skorajšnji sporazum med premogarsko unijo in družbami. Včeraj so .se vršila pogajanja do 7 zvečer. Ker -ni prišlo do Vlada je ukazala, da se zmanjša teža kruhu popolnega sporazuma, bodo nadaljevali s pogajanji danes dopoldne ob enajstih. Poroča se, da so bili odvetniki! unije zaposleni vso noč, da so delali na podrobnostih nove pogodbe, ali novih ponudbah pre-mogarjem. To, da so bili poklicani odvetniki na delo, daje upanje za skorajšnji sporazum. Odvetniki namreč niso poklicani, dokler ni dosežen sporazum, ko je treba podrobnosti spraviti v obliko pogodbe. Z linijskimi odvetniki so sedli k mizi tudi odvetniki premogovnih družb. To še bolj potrjuje mnenje, da je sporazum za vogalom. Večer prej se je Lewis, predsednik premogarske unije posvetoval s predsednikom Trumanom po] ure. V istem času pa prihajajo poročila iz premogovnikov, da skoro vse delo počiva. V času 14-dnevnega premirja je obratovalo kakih 40% premogovnikov, v pondeljek so pa še ti zaprli, ker premogarji niso prišli na delo. noviTrobovi Anna Archull V Winona, Illinois, je umrla Mrs. Anna Archull, doma iz vasi Visejc, fara Hinje na DOlenjskem. Zapušča moža Ignacija, sina Ignacija, hčere: Ano, Verono, Rose in Sophie. V Granville, 111. zapušča sestro Mrs. Antonijo Bregar, po pol brata Antona Turk, v Cleve-landu pa sestro Mrs. Angelo Ajnik, 9603 Prince Ave., ki se je odpeljala v pondeljek na pogreb, ki se bo vršil v sredo. Naj počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim sožalje. John Kobilšek Danes zjutraj je umrl John Kobilšek, stanujoč na 1490 E. 174. St. Pogreb ima v oskrbi August F. Svetek. ičias pogreba in druge podrobnosti bomo prinesli jutri. -o- Vzelo bo več dni, da bo železniški promet zopet normalen Washington. — Vodstva ameriških železnic se trudijo, da bi spravile promet v normalen tek. Toda poročila javljajo, da bo vzelo več dni, predno bodo mogli vzeti na tisoče tovornih voz na glavne tire. Ti vozovi so bili ob času stavke puščeni na stranskih tirih po kolodvorih. Urad za obrambno transport-tacijo tudi svari, da bo nastal pri železnicah zopet zastoj, ako ne bo dovolj premoga na razpolago. Vlada, ki je prevzela železnice 17. maja, jih je v nedeljo popoldne zopet vrnila lastnikom v roke. Niso si edini v tem, če naj se izreče gen. Boru dobrodošlico New York. — Varnostni kon cil združenih narodov bo moral najbrže poseči vmes, da reši spor, ki je nastal radi tega, če naj se izreče poljskemu generalu Boru Komorowskimu dobrodošlico ali ne. J. B. Hutson, podtajnik U. N. je namreč v svojem govoru izrekel dobrodošlico generalu, ko je dospel v Ameriko, proti čemer, sta ogorčeno protestirala ruski oglasa delegat Gromyko in poljski delegat Lange. General je namreč izjavil pri i Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Dva praznika obenem— V četrtek bosta kar dva praznika na en dan in sicer bo katoliški V\iebohod in pa ameriški narodni — Dan kinčanja grobov. Za katoličane bo zapovedan praiznik, Amerikanci bodo pa slavili spomin padlih vojakov z velikimi paradami in. kinčanjem grobov. Ameriška Domovina v četrtek ne bo izšla. Demantni jubilej— V nedeljo bo praznovala župnija sv. Kolumbkila demanto obletnico, odkar je bila ustanovljena. Za to priliko bo darovana ob 10 slovesna sv. maša. Cerkve se nahaja na Superior Ave. in 26. cesta. Slavnostno kosilo za farane in prijatelje bo ob 12:30 v Univerzitetnem klubu na 3813 Euclid Ave. V to župnijo spada mnogo Slovencev in Hrvatov. Poroka— V soboto 1. junija se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca ob 8 zjutraj Mildred Simončič in Ray Rice. Nevesta je hčerka poznane John Simončičeve družine iz 3754 E. 77. St. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše želimo mlademu . paru v' novem stanu! Zadušnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega mornarja Franka R. Pograis, E. M. l/C. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Maša za 30-dnevnieo— V sredo ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Rigler ob priliki 30-dnev.nice njene smrti. Poceni modroci— John Sušnik, lastnik Norwood Appliance & Furniture 'na 6104 St. Clair Ave. oglašuje po izredni ceni Sealy modroce ! ali žimnice. Cene so razvidne Klub Ljubljana— Nocoj cb 8 bo seja kluba Ljubljana v navadnih prosto- sestanku s Časnikarji, da je Poljska v oblasti Sovjetije ter je apeliral na Zed. države, naj jo osvobode. ■-o- Na Češkem so zmagali levičarji v nedeljo Praga. — Pri volitvah so na Češkem in Moravskem zmagali levičarji in sicer so dobili komu-nisti 2,011,340 glasov, narodni socialisti 1,200,347, ljudska stranka 1,061,200, socialni de. Kuba bo imela nekaj več sladkorja Washington. — Polje delski urad naznanja, da bo imela Kuba letos za izvoz 4,200,000 ton sladkorja. Lansko leto ga je imela le 3,470,000 ton. Zed. države bodo skušale kupiti kolikor največ mogoče tega sladkorja, toda zanj se potegujejo tudi druge dežele. -o-- Stalin za prijateljsko pogodbo z U. S. Washington. — Kolumnist Drew Pearson je trdil na radiu, da je Stalin pri volji napraviti 7. Zed. državami prijateljsko pogodbo ter da je tudi pripravljen dvigniti "železni zastor" preko centralne Evrope. Državni oddelek pa pravi, da nič ne ve o tem. 1 rih. Člani naj bi se udeležili v ! velikem številu. | Sorodnika išče— j 1 Julči Sevšek iz Ljubljane ! išče sorodnika Matevža Zakraj-išek, ki je doma iz Ljubljane. Če živi v Clevelandu, naj se zgla-si pri Mrs. Rose Klemenčič, 18117 Marcella Rd. Pozdravi s konvencije— j S konvencije Slovenske ženske i zveze, ki se vrši te dni v In-! dianapolisu, Indiana, pošiljajo pozdrave: Mary Stušek, Ivana Zalar, Mary Marinko in Helen Tomažič. i, | Bilo srečno— j Jutri ob 9:30 zjutraj se bosta i poročila v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. Joseph Jerman Jr., sin Mr. iri Mrs. Joseph Jerman Sr. iz 17912 Hill-grove Rd. in Almira Godler, hči Mr. in Mrs. Godler iz Mohawk Ave. želimo jima vso srečo v novem stanu. -o- McKees Rock je imel močan naliv McKees Rock, Pa. — Nad tem mestom se je utrgal oblak in voda je poplavila rezidenčni okraj mesta. Po glavni cesti je tekel 3 čevlje visok potok vode. Voda je drla s tako močjo, da je odnašala avtomobile, pa/rkirane ob robniku cest. Katoličani in social demokrati so porazili | komuniste ! Frankfurt. — Krščansko so-, cialna unija je pri volitvah dobi-1 ia največ glasov pri nedeljskih' . volitvah v Nemčiji. Volitve soj : se vršile v 38 mestih, ki so pod! ameriško okupacijo. Za njo je dobila največ glasov socialno de-1 ' i mokratska stranka, dočim so do-j bili komunisti zelo malo glasov, i Glasovi so bili oddani sledeče: i za krščansko socialno unijo 326,-) 028, za socialne demokrate 310,-550, za komuniste pa 75,576. i Volitve so bile za mestne in i okrajne odbore. Zanimanje za volitve je bilo a veliko. Kljub dežju so ljudje sta-i- li v vrsti pred volivnimi prostori že davno predno so bili odprti. New York. — člani pododbo- ' ra koncila združenih narodov, ki je imel nalogo, da preišče razmere v Španiji ter o tem poroča varnostnemu koncilu, si ni edin. Nekateri člani odbora so za to, da poročajo samo fakta, drugi so pa za to, da ustvarijo tudi svoje lastno mnenje in ga poročajo. ^ Poljska in Francija, ki sta 8 zahtevali preiskavo, pravita, da * mora odsek prijaviti koncilu r svoje mnenje, dočim so zastopni- ^ ki Brazilije in Kitajske proti te- ( ; mu. Odsek bi moral podati po- I rotilo o preiskavi v petek. t _o- 1 i V Youngstownu je bila " včeraj velika povodenj M I Youngstown, O. — Voda v 1 , bližini Andrews in Valley cest 1 , na. vzhodni strani je včeraj tako I narasla, da so morali odpeljati 110 oseb na varno. Ognjegasci so I ljudi odpeljali na varno in šli potem gledat še za drugimi, če je kdo v nevarnosti. Proge Erie in N. Y. C. železnic so bile 5 palcev pod vodo v dolžini 500 čevljev. Deževalo je neprestano od sobote. Včeraj je padlo tukaj več kot 3 palcev I dežja. • i,'i : A:i ■ !V' 'r • ■ '^pii v i'!. 1 "i ■' l Rusija hoče prijateljstvo s z Anglijo i London. — Ruski zunanji ko- ž misar Molotov je obvestil angle- i škega zunanjega ministra Bevi- t na, da upa, da bo 20-letna prija- i teljska pogodba med Rusijo in Anglijo služila v namenu, da se utrdi mir. --.o-- Hoover odide po novi v* «11* • • • • živilski misiji 1 Washington. — Bivši pred- : sednik Herbert Hoover odpotuje i I na novo živilsko misijo in sicer v ' J užno Ameriko. Naprej se bo < ' ustavil v Mehiki. mokrati 766,544. Toda levičarji niso mogli odnesti zmage na Slovaškem. Tam: je dobila ljudska stranka, to je' desničarji, 59% glasov, komunisti pa 32%. | Toda komunisti se bodo morali združiti z social demokrati, če bodo hoteli imeti v narodni skupščini levičarji večino. i Volitve so bile povsem svobod-• ne in tujezemski časnikarji so si smeli ogledati vse volivne prostore in poročati domov o pote-| ku volitev. Ob času volitev so bite vse gostilne zaprte. i -0___ , Armada dobiva manj i novincev Washington. — V tednu 8. do i 14. maja je dobila armada 11,-i 043 novincev. Povprečno jih je - dobila pozimi še vsak teden nad . 20,000. manjkanje prostorov, že dolgo pred to vojsko so oblasti študirale, da se kolikor le mogoče bol-j nišnice centralizira. Le večje j bolnišnice je mogoče res dobro; oskrbeti. Tudi stane več vzdrževati več malih bolnišnic kot samo par večjih. Danes so se tudi prometna sredstva tako zboljša-la, da niso več tako potrebne krajevne bolnišnice. Tudi sedanja oblast študira, kako bi bolnišnice čimbolj centralizirala. Graditi bo predvsem treba novo bolnišnico v Ljubljani. Vprašanje je, če bo sedanja vlada zmijŽna rešiti to staro vprašanje. Listi mnogo pišejo o tem. MARIBORSKA RADIO — POSTAJA je dograjena. Ravno pred vojno bi morala biti postav- _ v<*ela. Ii6 Pa °troka vesel gospo-ILj..i.ie zahteval, da se ta-■n^0. Ker nista ubogala, p v dni j o in tam povedal, l«g lagala, ko sta rekla, Id ,atna brez otrok," dočim I da bo otrok kmalu Washington. — Poljedelski 1 urad naznanja, da se bo zahtevalo od pekov, 4a bodo zmanjšali težo kruha za 10% in sicer ob 12:01, zjutraj na 1. junija, j Namen tega je, da bo več žita za izvoz v Evropo in da bo dlje vzdržala zaloga žita doma. Prej je bilo pekom dovoljeno, da so zmanjšali težo kruhu, ne da bi znižali ceno. Ker je v deželi komaj 75% j toliko moke kot lansko leto, po-1 ročajo pekarije, da ne morejo' speči dovolj kruha za vse zahte-l ve naroda. Pekarije morajo zmanjšati te-j žo od tiste teže kruha, kot so jo pekli 15. iflarca ali prej. Poljedeteki urad ničesar ne ■ pravi, če bo prišlo do racionira-1 nja kruha. i -o- V Ameriki je denarja ko ^ toče Washington. — Trgovinski i oddelek vlade poroča o denarnem stanju v Ameriki po vojni. Tako - ima danes ameriški narod, trgo- - vec in posameznik, v gotovini $25,000,000,000, na čekovnem a računu $7,000,000,000, na hra-j nilnih vlogah $50,000,000,000 a vladnih obveznic imajo Ameri-i. kanci za $100,000,000,000. |5ajePoljski oborožitev • —■- Rusija je prista-%l> da bo založila poljsko! Orožjem in municijo in kj.^lgotrajen kredit. Ta-h0ta radio iz Moskve. To-PVj ^°gddbo so napravili v |^f,stopniki poljske vlade, je bil navzoč tudi 'k Poljske, Bierut. ijisk' vlada je Pa Ponudi_ ii^ kot se poroča, da zni- fk Angliji od $600, jO* $40,000,000. To pa ||^°jem, da Poljska takoj p0.,0°0,000 iz zlate rezerva Poljska v Londonu. piw Rfy sta Pa rekla, da ni-La' ker sta bila res "sa-L^ok," če pa pričaku-k eKa dogodka, je pa to |ie eva- Sodnik Joseph L Uročil poroti, naj od-li];i zakoncev in malega Porota je tako razso- plhft j kvar je šel s tožbo potem Sodnij°> ki je Potr" k v niestne sod ni je. In I gospodar še na naj-L nijo države Ohio. kc.a Pošljeta vsak mesec K $52.50 za najemni-itle ček redno vsak me-k ' Tako sta zdaj zastonj in čakata, kaj bo-I ^odri sudaci v Colum- AMERIŠKA DOMOVINA - MAY 28, 1946 je tri leta neprestano delal za to protinarodno partizansko politiko raznih Titov,'Kardeljev, Kidričev, Baeblerjev? Kdo naj ljudem okrog SANS-a, ki obožujejo mednarodni komunizem verjame, da so pri tržaškem vprašanju za — narod. Če gredo takile Adamiči in Kuhelji v boj za Trst, gledajo v Departmentu of State v njih agitatorje za komunistični totalitarizem proti ameriški demokraciji. Namesto, da stvari koristijo, ji samo škodujejo. Krvida pa ni samo na teh agitatorjih mednarodnega komunizma, ki so se polastili SA'NfSa in ga naredili za največjega škodljivca našega primorskega naroda, ampak tudi na tistih narodnjakih, ki v svoji kratkovidnosti ali pa v svojem protiklerikalnem razpoloženju niso hoteli verjeti nam, kam vodi malikovanje Tita. Da, ponavljamo! Med grobokopi našega Trsta in slovenske Primorske so tisti kričači v starem kraju, ki so se polastili s tujim orožjem oblasti in danes s svojim partizan-stvom izzivajo Amerikanoe, in vsi tisti ameriški Slovenci, ki so drli za zapeljivci kot je bila družba okrog Adamiča. Pomagali so ustvariti položaj, da le izreden slučaj more rešiti naše Primorje. Zato je malo smešen poziv na guvernerja Lovšeta, naj on sedaj reši s svojo besedo zavoženo situacijo, kot mu kliče eden Titovih malikovalcev v isti številki "Prosvete," Kako naj sedaj ohijski guverner naenkrat popravi, kar je komunistična propaganda tri leta podirala. Ali morda hočejo ti grobokopi slovenskega Primorja zvaliti svojo strašno narodno krivdo na druge? Pri "Prosveti" so udarili na protiklerikalen boben. Tako upajo, da obdrže za seboj razočarane narodnjake in Primorce, ki sedaj uvidevajo, da je bilo vse delo SANSovo va-ranje naroda in zapeljevanje v Ameriki sovražen komunizem. Odtod razburjenje na Lawndale-u, odtod toliko ponižanje pri "Prosveti," da se je spustila v boj celo z A. D. Da, da, prihaja čas, ko bodo ameriški Slovenci jasno videli, kje so pravi narodni izdajalci. Našli jih bodo pri protinarodnih komunističnih partizanih, ki se jim je udinjalo tudi glasilo Slovenske narodne podporne jednote. Naj se "Prosveta" še tako trudi, partizanskega zamorca ne bo oprala. 2 »»t—M»i "Srečne oči," se ""^oj nil naš krojaški mM®. „j Srpan, ko je stopi' s^ ^ vrata, "torej si j1111 kajf ušel, Jack. Pa kako s čutiš?" djj0> "Vse zdravo," m" ^ kakor sem se naučil °b]e!i0ž lja Jima, "edino * nP prišla v navzkrrz. 1 c0m.' kot bi bil ogrnjen s K ;,e. "No, če ni hujše » ^ ne bo treba še u®'® '^o bomo malo pregleda1. kaj." -e po* Mojster Srpan rotN vil potem na sredo ^ prej me je začel renfi°1 vamp in čez zadnJ0 Pbi yd bi me hotel kupiti m ^ doval, če bo kaj Prl iz mene. • "Pa so te res precejg „»t> je pripomnil, ko ®J• [>01 lajbelc in rekelc. ^ ba vliti, malo k01^ ^ prestavili, pa boš sP če ljudi. Ampak kajpa boš spet razširil ?" ^ ^ ^P1 "Kaj pa, Lojze, <* ^ vil šive na golom^ iG pretezalo po Potl*e 3 j»z. "Veš, na eigu-®1^ ' ptf delam obleke. K a v 'b0ln! jem, mora držati. ^^ pravil, kakor želiš, sa -gji1 te, da bodi odslej Pr ^d"1 koliko bolj popustlJ»vd]i0y »1 ne boš čez nekaj klical, češ, da ti je 0 s * majhna in da je 1 siU-odnehati. Bolj v sol* ki»! renje in kumare, s ^ se pa le bolj zunaj ^ boš šikoven, da "ikdada ^ že tako v Ameriki- ^ s front porčem 1113 ^»j" obrajtani. V starei« ^ 4 bilo to vse drugače- ^ do štovanje smo imeli s . nj> kih, ki so bili leP° r e < kniškemu Šerkotu krivic, ki bi mora1 ■ bi ti pred seboj koretO' gQ 0 trebuh nanjo nalozy^j da je moral vsak ® da j« šče peš na Sijovnico- ^ | tem lož je omlatil z»l11 tffl "Nič se ne boj po * Ti kar uravnaj ob \rapi'^ ; sedanji obsežnosti- ^ si namreč vzel, ^ po pripraven in šik ^0 vsaj katera še ^ ■ $ oči. Rad bi vede., ^e^ z d a'j rekla, ko me j j p ^ Jevnikova Tončka- ' bo ^ slišim in vidim, k* ^ / . roke in,kričala: " pjjfD, t božjih, kaj si na f« nikjer nič ni? Fre*lj F ko lepo okrcgel- $ kako to človeka z° " y pretentajo!" . jev, In, noja, Lojze r« mero, si naložil vo01 pr1 $ obljubil, da mi V^j^J na>zaj vse lepo P®?1 ge b^v kar« in očiščeno, da ^ & ^ posta.vil v nedeljo P ,-e* j jO. Bom videl, če tera zlomila oči lia i »n»»* n m* Za večjo in močnejšo SMZ Barberton, O. — Najlepši letni čas bo že skoraj za nami. Cvetje raz sadnih dreves je že odpadlo in v povojih se že prikazuje sočni sad, od katerega je precej odvisno tudi človeško zdravje in sicer radi vitaminov, ki jih človeško telo neobhodno potrebuje, da ostane čilo in zdravo. Sleherno živo bitje potrebuje, če hoče obstati ali napredovati, življenjske sile v raznih oblikah. Kakor na primer razne organizacije potrebujejo novega članstva, da jim je mogoč obstoj in napredek, ker člani se starajo in a starostjo pride tudi neizogibna smrt, tako tudi mlada organizacija, Slovenska moška zveza, potrebuje veliko dobrega in rodovitnega "sadu'' v obliki novega članstva in tudi novih podružnic, tako da bo lahko v ponos vsem Slovencem v Ameriki. Slovenska moška zveza ne kompetira z nobeno slovensko podporno organizacijo, ker je le bolj socialnega značaja, dasira-vno je v vsestransko podporo v slučaju potrebe svojih članov. Izplača smrtnino v pomoč stroškov, ki nastanejo ob smrti člana in to za mali mesečni ases-ment ali članarino. Slovenska moška zveza bo lahko zelo veliko dobrega naredila vsestransko, ko enkrat doraste v velikana, do kakršnega je upravičena. In to se bo zgodilo le, če dobi zadosti vsakdanjega "živeža" v obliki novega članstva, da more tako rasti in se razprezati po vsej Ameriki. Naj ne bo niti ene slovenske naselbine, kjer bi se ne ustanovila podružnica SMZ v bližnji prihodnjosti. Za informacije se lahko obrnete na spodaj podpisanega ali na katerega koli glavnega uradnika. Kjer so pa podružnice že ustanovljene, pa člani nikar ne odnehajte, dokler ne bo sleherni Slovenec član Slovenske moške zveze. Za večjo in močnejšo Slovensko moško zvezo, Joseph Shega, gl. blagajnik, 207 — 23rd St. Barberton, Ohio. e »—«»♦* a m iwyin uh»h i | marnih volitvah 7. maja, ko sem j kandidiral ja okrajnega komi-| sarja. Posebno se želim zahvaliti kampanjskemu odboru ter vsem, ki so prispevali v moj kampanjski fond in mi s tem omogočili, da sem mogel naprej s svojo kampanjo. Oba slovenska dnevnika v Clevelandu, Ameriška Domovina kakor tudi Enakopravnost sta mi dala vso podporo v kampanji. Med temi tudi Polish Daily News, češki Svet in madžarski Szabadsag. Prav lepa hvala članom demokratskega kluba v 23. vardi, ki so mi nudili vso pomoč v kampanji kakor tudi na dan volitev. Vsem in vsakemu posebej, ki ste delali zame, volili ali mi na kateri koli način pomagali v kampanji, se prav iskreno zahvaljujem. K sklepu naj rečem samo to, kljub temu, da nisem zmagal pa sem dobil skoro 25,000 glasov, kar je jako zadovoljivo in če mi boste prihodnjič tako vneto pomagali, pa sem prepričan, da bomo zmagali. Vam hvaležni, Edward J. Kovačič. Piknik dr. Soča št. 26 SDZ Cleveland, O-—članstvo društva Soča št. 26 SDZ na zapad-ni strani Clevelanda se je odločilo, da priredi piknk in sicer v nedeljo 2. junija na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Pričetek bo ob štirih popoldne. Prireditev je odvisna od članstva. Torej, ako želimo, da bo uspeh, je treba, da se vsi člani in članice te svoje prireditve tudi udeležimo in poleg tega pa nagovorimo tudi svoje prijatelje in prijateljice da se udeleže našega piknika. Prav vljudno je vabljeno tudi vse članstvo sosednjih bratskih društev in splošno cenjeno občinstvo od blizu in daleč na obilen poset. Kar se pa tiče postrežbe pa naj vam povem samo toliko, da se naši vrli člani pridno pripravljajo, da boclo vsi posetniki dobro in točno postrežem. Za ples bo igral izvrsten Sltanley Skaza orkester. Ker so prostori izvrstno urejeni, se bo piknik vršil tudi v slučaju slabega vremena. Torej na' veselo svidenje v nedeljo 2. junija na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Z bratskim pozdravom, Joseph Miklus, tuj. Zahvala za pomoč ob volitvah Cleveland, O. — Tem potom želim izreči iskre no zahvalo vsem mojim prijateljem, ki so mi tako vneto pomagali in me podpirali ter volili za me v pri- 8 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. CUlr Ave. HEnderaon 0628 Cleveland S. Oblo Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays --g NAROČNINA: Za Ameriko na leto (7.00; za Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto >8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland to Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland to Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland to okolico po razbaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00, četrt leta $2.50. _Pomuneuna i tevilka stane 6 centov.____ SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 8 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 8 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburb« by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 8 months, $2.50 for 3 months. _Single ooplee 5 cents each.____ Entered as second-claa* matter January 8th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.______ No. 105 Tues., May 28, 1946 Pri "Prosveti" pero zamorca _____ « Chicaška "Prosveta" pravi 22. maja, da- se sicer izogiba vsake polemike z nami in da ji je to prešlo v navado. Ob tržaškem vprašanju, tako nam razlaga, pa. se ni mogla premagati, da ne bi svoje nejevolje, da je komunistična nerodnost zapravila Trst, zlila tudi na naš list in ta izliv zabelila s primernimi naprednimi ocvirki kot se«s.podobi za svobodomiseln list, Vatikan in klerofašizem, papež in vera, črni srednji vek in klerikalni privilegiji frče proti nam kot progresivne bombe; vsa sredstva protiklerikalne orožarne so postavljena v pogon, in kaj se je zgodilo, da vlada na Lawndale-u tako razburjenje? Mi smo mirno poročali o težkočah, ki so nastale ob reševanju primorskega vprašanja. Povedali smo tudi, kolika je krivda, da to vprašanje stoji za Slovence slabo, ravno pri tistih, ki jim "Prosveta" neprestano prepeva slavo. Razložili smo, da ne marajo Amerikanci dati Trsta Jugoslaviji, ker je ta komunistična in ker so ti komunistični partizani tudi na Primorskem izzivali in dražili Amerikance. Pokazali smo tudi na veliko krivdo SANSa, ki je mislil, da je njegova naloga v prvi vrsti češčenje Tita in proslavljanje njegovega komunizma, ne pa vztrajno delo pri ameriških oblasteh in v ameriški javnosti za slovenski Trst. Teh naših izvajanj "Prosveta" ne izpodbije. Sicer postavi trditev, da ni res, da bi partizani dražili zaveznike s komunističnimi znaki. Toda tu je "Prosveta" v nasprotju sama s seboj. Le naj pogleda, kaj ji je napisala ga. Cowly-jeva 18. aprila na tretji strani. "Prosveta" si lahko kar sa-rpa doma prebere, kako okrca "Dolenjka" tiste komunistične kričače po Primorskem. Takole zapise med drugim: "Kje se je spočeia ona nesrečna misel, da bodo prepričali nekaj suhoparnih profesorjev, uradnikov zunanjih ministerstev in inozemskih novinarjev, ki so prišli z mednarodno komisijo za določitev meja v Trst, da so ti kraji naši, če jih zavijejo od nog do glave v narodne zastave in poslikajo z gesli narod no-osvobodilne borbe?" Pa če ne verjame "Prosveta" sama sebi in svojim dopisnikom, naj pogleda slike slavolokov, ki so jih prinašali ameriški listi. Pred nami je slika iz časopisa 88. divizije "The BJue Devil." Štiri milje od goriškega letališča stoji čez vso cesto ogromen slavol'ok. Njegov glavni okras je komunistična peterokraka, zvezda. Ali mislite, da ta in podobne slike lažejo? Ali so, mislite, fotografirati stvari, ki jih ni? Z izmišljotinami in tajenjem si samo otroci pomagajo iz zadrege. O sovražnosti partizanov proti Amerikancem in Angležem je prav istotam povedala ga. Cowly dovolj jasno. Zavezniški oficir, ki je bil med partizani, ji je rekel: "Pa smo od prvega do zadnjega kmalu odkrili, da nas (partizani) niso hoteli, ali pa niso smeli imeti za zaveznike." Da, tu je boj dveh svetov. Vzhodni totalitarni komunizem in zapadna demokracija sta se spopadla prav ob Trstu. Londonska "Times" z dne 29. marca trdi v članku: "Rival claims to the Julian March" prav isto, da namreč pri vprašanju Primorske nista samo dve narodnostni zahtevi, ampak nasprotni si zadevi dveh ideologij. N,i tedaj, samo naša trditev, da je nesreča naših Primorcev v tem, da je Slovenija, h kateri po naravi spadajo, postala plen komunizma, in da tega zapadni zavezniki smatrajo za svojega sovražnika ter ga hočejo vsaj pri Trstu ustaviti. Zato pa je tako tragikomično. da mnogi ameriški Slovenci s "Prosveto" vred drže s tem komunizmom, ki izziva odločilno Ameriko. Tako so radi ali neradi dejansko največji škodljivci naših Primorcev. Partizani v Sloveniji se trudijo, kot smo rekli, da dražijo s svojim komunizmom Amerikance, partizani v Ameriki pa jim pojo slavo za to smrtonosno igro s slovenskim narodom. Tako javno kažejo, da jim je več za komunizem in njegovo razširjenje kot za rešitev Primorske in Trsta iz italijanskih krempljev. Italijani so se izkazali zopet za drugačne mojstre v politiki kot Slovenci. Oni so delali po tihem. Nikogar niso izzivali, nikogar odbijali. Bili so prijazni z Amerikanci in Angleži; to jim danes nosi bogate obresti. Titovskega kričanja in klicanja na korajžo se vsakdo kmalu naveliča. SANS je v Ameriki zelo hitro zavozil v komunistične vode; zavozii1 žalibog tja tudi primorsko vprašanje. Razni Adamiči, Kristani, Kuhlji so vse storili, kar je bilo v njih moči, da diskreditirajo naše primorsko vprašanje ravno pri tistih, ki imajo odločevati. Namesto da bi v Ameriki — in tu je bil delokrog SANSov — pridobivali javno mnenje za n«š Trst, 30 pridobivali javno mnenje za Tita in partizanstvo. Sedaj je to javno mnenje sovražno Titu in s tem našemu 'Trstu. Namesto, da bi SANS ostal vzvišen nad vse strankarske tdeolške spore, se je vpregel v partizanski voz. Ne pozabimo, da. je komunistični voz, pred katerim se SANS potj in trudi, mednaroden, ali bolje protinaroden. Njegov predsednik Etbin Kristan je včasih vpil po shodih: "Slovenski delavec nima domovine." Kako naj tak mednaroden ali protinaroden oboževalec Juda Marksa ali kak njegov sopotniwki tovariš naenkrat govori v imenu "naroda"? In "Prosveta" sama je prinesla 15. t. m. Titov izrek ob tržaškem vprašanju: "Jaz ne verujem v etnična (narodnostna) načela, ker ne obstojajo." Torej breznarodni Tito sam pove. da se ne bori za Trst kot za slovensko narodno vprašanje. Kdo naj potem da kaj na to, kai< gvori kak SANS, ki drobne vesti iz slovenije m (Došle preko Trsta) ji, pobirajo tudi najbolj pridnim čebelam ves nabrani med. I Tako so plačale Združene ope-. karne 1,258,736 Din, gostilničar-I ka Anica Nazor 2,030,320 Din; Tomšič Franjo in Slava, gostilničarja 529,100: Hlebš Jakob, , pleskar 335,500 Din; Vojska Stane, pleskar 249,000; Putrih Anton in Albina 2,000,000 Din. lesna družba "Arbor" 1,042,740 Din. To so kar lepe svote. Tako se s temi ropi privatne lastnine lahko drži komunistična oblast. Toda kaj potem, ko bo vse to porabljeno? Te čebele ne bodo več znašale za trote. Očividno je v nekaterih slučajih pobrano vse in še ne bodo dobili, za kolikor so dotičnika kaznovali. TUDI ZADRUGE SO NA VRSTI. '— Dobiček odvzemajo tudi zadrugam, ki kaj imajo, zraven pa seveda pišejo, kako so za zadružništvo. Tako so odvzeli kot takoimenovani vojni dobiček Produktivni zadrugi mizarjev 251,462 Din; Gostilničarski nabavljali)! zadrugi 187,880 Din; Zadrugi tesarskih mojstrov 167,-478 Din. BLAZNIKOVA TISKARNA. — Zna-na Blaznikova tiskarna, kjer so tiskali Blaznikovo prati-1 I ko, je morala plačati vojnega dobička 555,000 Din. Po zadnji vojski je prišla ta tiskarna v socialistične roke. (Nadaljevanje s 1 ctranl) ljena radio-postaja v Mariboru. Vojna je ta načrt preprečila. Se-J daj poročajo, da je naprava te postaje v delu. GLEpAJvLšK|I SVET V LJUBLJANI. — Prosvetno ministrstvo je ustanovilo v Ljub-| ljani Gledališki svet, ki naj bi vodil delo vseh gledališč v Sloveniji. ičlani so Jože Vidmar, Juš Kozak, Pavel Golja, Ludvik, Mr. zelj, Filip Kumbatovič, Dušan Pirjevec, in Vladimir Pavšič. Sami znani komunisti. Tako hočejo tudi v umetnosti komunisti popolno kontrolo. SLOVENSKO ZASTOPSTVO V MOSKVO. — Na povabilo moskovske organizacije za kulturne stike z inozemstvom je odpotovalo v Moskvo zastopstvo Društva za kulturne stike s Sov-jetsko.zvezo. Ruzame se, da so v zastopstvu, sami taki, ki so pravi. Gredo zastopat Slovence k ruskim komunistom slovenski komunisti Jože Vidmar,1 Edvard Kocbek in Lidija šentjurc. VOJNI DOBIČKI. — Videti je, da se je nekaterim Slovencem med vojsko kar dobro godilo. Tako vsaj bi sklepali i« tega, koliko je vojnih dobičkarjev, katerim morajo sedaj partizani pobirati, kar imajo preveč. Iz mnogih primerov bi sledilo, da| pobero skrbni komunisti nekaterim sploh vse. Komunistični troti, ki so se zared.il. v Sloveni- Kamor smo prišli, sem šel tudi v župnišče k duhovniku. Tako sem dobil na treh kraljih slovenske duhovnike: v Kosovski Mitrovici, v Beogradu in v neki župniji v Slavoniji. Povsod sem opravil sveto spoved. Solze so mi napolnile oči, ko sem smel v materinskem jeziku opraviti sveto spoved. I-men teh slovenskih duhovnikov, ki sem z njimi prišel v stik, ne vem. Bili pa so vsi zelo pri-Ijalzni do mene. Približala se je kapitulacija Nemčije maja 1945. Bil sem na Hrvaškem pri Varaždinu. Zasedali smo kraj za krajem. Nemci so se umaknili. Veliko smo jih zajeli. Nekaj je bilo u-bitih. Ostale pa so odpeljali na prisilno delo, kjer delajo še danes. Seveda so vsi v slabem položaju. Trdo morajo delati od jutra do večera pod strogo stražo. Eni 'pofpravljajo ru-ševinje, drugi popravljajo železniško progo, tretji gradijo mestve, četrti sekajo les itd. Hrana je zelo slaba. Ujetniki so slabo oblečeni. Mnogim so vzeli vse perilo, tako, da nima-jjo ničesar, da bi se preoblekli. j Marsikomu gledaljo prsti ven i iz čevljev. Sam sem videl ve-I (Nadaljevanje na 3. strani) Iz ruskega ujetništva v Titovo armado K\oroški slovencki fant pripoveduje (Konec). Vedno bolj smo pešali, tako, da ni bilo ne za živeti ne za umreti. Tako smo bili v taborišču čez poletje. Bližala se je jesen. Jaz sem se pridno učil ruščine, kar je moj žalostni položaj nekoliko žbolj-šao. Ujetnike so začeli od-peljevati na delo proti vzhodu. Meni pa je prišlo na misel, da bi se javil za Jugoslovana. Storil sem tako. Čez nekaj dni so me poslali v Jugoslavijo. Tja sem prišel v oktobru leta 1944. Tedaj je bila ravno Borba za mesto Beograd. Dodelili so me v neko Titovo brigado. Bil sem večkrat v borbah po Srbiji, Bosni, Hercegovini, Črni gori. Bil sem v.borbi za Brčko, kjer je padlo v enem dnevu preko 200 vojakov samo iz naše brigade. Tudi jaz sem bil ran jem. Prišel sem v bolnico v Beograd, kjer sem ostal do 16. februarja 1945. Potem sem se moral zopet vrniti v brigado naizaj. Ker sem bil izvežban nemški vejak, so me vzeli v štab. Tu sem' spoznal vso vojaško revščino Titovih oficirjev. Poveljnik brigade je bil podpolkovnik, ki ni nikoli videl vojaške šole, pa je kljub temu nosil tako visok čin. Od vseh oficirjev v brigadi je bil samo načelnik štaba pravi oficir, bivši kape-tan jugoslovanske vojske. Vsi drugi oficirji so bili brez osnovne vojaške izobrazbe. Zato | so mene kot starega vojaka z veseljem sprejeli. Spremljati sem moral podpolkovnika pri vseh voj aških operand ah. Velikokrat me je spraševal za svet v tej ali oni zadevi. V svojih borbah smo naleteli na ustaše, ki so se fanatično borili, dalje na četnike in hrvaške domobrance. Ce je bil zajet ustaš ali četnik ali tudi če se je sam predal ni nihče ostal pri življenju, temveč je za vse bilo povelje: ustreliti. Meni ni znan prav noben primer, da bi tak ustaš ali četnik ostal pri življenju. Pač pa so bili sprejeti hrvaški domobranci, če so se sami predali. Tako se je zgodilo, da smo nekoč zajeli 900 domobrancev in prav vsi so bili sprejeta v Titovo vojsko. Jaz sem zasledoval življenje teh fantov. Takoj so jih poslali v prve vrste in več kot polovico jih je padlo v boju. Ko smo iz brigado hodili v borbe, smo tudi marsikaj žalostnega videli. V Bosni in Hercegovini je bilo riienda najhujše. Vse vasi so do malega požgane. In več kot polovico ljudi je pobitih. Tu se je namreč d'oga-jalo, da so vasi večkrat menjavale gospodarja in vsak je ob svojem umiku zažgal vas. Požigali so Nemci, ko so se umikali, isto so delali tudi partizani. Ljudje so se morali od-' ločiti za eno ali za drugo, če so se odločili za okupatorja, jih je sodila partizanska roka, če so se odločili a partizane, so jih Nemci neusmiljeno uničevali. Ce pa je ostal kdo na sredi med obema, je bil še na slabšem, ker je bil med dvema kamenoma. In dostii je bilo, če se je en član družine odločil za to ali ono stran in uničena je bila vsa družina. Le malokateri, ki je bil pri partizanih, je kasneje prišel domov, lia dopust, in našel še svojce žive. Kot kristjan sem skušal tudi v vojski krščansko živeti. ^ Kar tedaj ni P^f^l pa tako obdavčeno, da v ^ vse vzame država. ri vsako privatno in^ $ TEKMOVANJE V ^ ^ VANJU DAVKOV. -7 p, Koromandiji lete vsaK ^ v Ji čena piščeta sama V us goslaviji pa lete. ki sami v državi žep- ^ da davkoplačevalci celo jejo," kdo bo več davKO ^ Ali ni Jugoslavija i'es ^ država? Toda ca," glavno komunist* ^ lo v Sloveniji toži, j, povsod zadosti raZum;an.e tc državotvorno teK. ^ ki1 zmeraj se jih nekW , ^ B plačajo davkov z ve® /'j ^ potrebno v komuniste Ta list se čudi, da ne«a ^ ^ ko tekmovanje ne g]e v5ep Tisti ki se boje, daj"11..^ bero kot vojni dobice*, veda "tekmujejo." ^^ "ft itJ i tearska polena ^ SEMERlgKA DGfcOVIfrA. MAY 28, 1946 "Tuwjr" SPISAL NARTE VELIKONJA kriv. Nekakšno čustvo hvaležnosti se je zgenilo v srcu, ko je ponovil: "Res, rodili me niste! Skrbeli pa ste zame!" "I, kaj pa hočem. Saj me še zdaj skrbiš!" "Zakaj ?" se je zdrznil ter oprezno ipriluhnil. "Ce ona kaj ve? ' Da ni Blaž zblebetal!" "Prav res me skrbiš! Mlad si še, in ko ozdraviš, se boš kam zaletel. Jaz se bojim, da ne boš prav videl!" "Prav videl?" "Da! Da ne boš videl, ker imaš preblizu! Rekla sem, da te moram opozoriti. Ne opusti prilike. Zdaj je čas. Povej, ali si kdaj pomislil na Franco?" "Teta" se je navidez začudil. "No, da! Na Franco! Zdaj je čas. Matijec je za enkrat izgubil in prišli bodo drugi!" "Drugi?" se je vzpel Tine. "Seveda, drugi! In ti bos' hlapec pri hiši." "Ce bi vedel, kako?" je dejal nenadoma Tine. To se mora pripravti! Ne smeš kar planiti v hišo in reči: Franca, ali me maraš? '— Pripraviti, seveda, in jaz ti pomagam, če hočeš?" "Da bi?" je vprašal. "Bi! Ce mi nekaj obljubiš?" "Obljubim? Kaj takega?" "Da boš hvaležen!" "Saj ne bo nič iz tega!" "Ce bi bilo!" "Bom!" "Še danes bom potipala pri Franci!" "In mi povedala!" "Tak pij no, Tine, zakaj sem pa prinesla!" In sta govorila. O nj-ivi sta govorila, ki bi morala biti Kas-mačeva in o Franci sta govorila, o gruntu in o Francini doti. "Ti pa, počasi in počasi, ne prehitro! Saj sam veš. Ce jo imaš rad! Seveda, če jo imaš rad. V nesrečo se pa ne me-taj! Oči bi jaz iz jokala zaradi tebe, če bi bil nesrečen!' "Kakor mati ste mi!" "Ko te imam res rada!" In mu je spet segla v roko ter ginjena od vina stisnila solzo iz očesa. "Pa še nekaj. Ce se nama posreči, potem boš dal tisto njivo odehom!" "Kako?" "Vidiš, pa praviš, da si hvaležen. iTi ibi samo hotel, da pomagamo. Hvaležen pa nisi!" "Tista njiva je pred Bogom -naša. Oče jo je možu obljubil, pa je Mohor drugače iizvil. Bolnika je osleparil za dobro misel in obremenil njegovo dušo. Ti pa bodi hvaležen!" "Sem, hvaležen sem! In tisto njivo dobite, če dobim Fran. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNIJ 16.—Pri cerkvi sv. Lovrenca na 80. cesti bo ob dveh popoldne odkritje spomenika padlim vojakom; zvečer ob sedmih v SND na 80. cest ibanket za vojake in njih prijatelje. štorih Slovenskega doma na 6818 Denison Ave. ' JULIJ 14.—Društvo Sv. Antona Pa-dovanskega (samostojno) praznuje 40 letnico s piknikom na IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA V TITOVVO ARMADO vojaiite in njin prijaieije. w ^^^ o ^"vu, — 23.—Društvo Sv. Ane št. 150 | prostorih Doma Zapadnih Slo-KSKJ priredi piknik na pro- > vencev, 6818 Denison Ave. IZPROŽI SE MEJA SLOVENSKA lap roži, potegni se, meja slovenska, po naši lastnini iztrgaj se roparskim krempjem tujine in z našo posestjo jo strni. obidi, objemi vse brate in sestre in v naše občestvo jih vrni, z oralom pravice odreži, uplenjeno grudo sosedov okrni, ponižaj tatove tal najših, približaj nas slavni, mogočni davnimi, v prihodnost nas vrzi na sonce, iztrgaj nas dolgi minulosti črni, s sijajem svobode in slave nam naše razširjeno gnezdo* ogrni, smer sreče z mogočnimi sunki dogokov k nam trdno, za vselej obrni, razveži peroti duha, da poženemo prosto se proti višini, izderi mejnike krivične, da več nas ne bodo boleli kot trni, naj našo povečano last ogradijo pravičnih mejnikov pečati srberni, nato pa razorjejo naše roke in posejejo z zdravimi zrni— in vsi bomo siti in močni, mogočni in eno v veliki družini. Ukleni, ogradi studence pravice, prostosti, razširjena meja! Ne veš, kako silna, boleča pekoča terjatve pravične je žeja. O, božji duh, vrelec resnice, spoznanja, brezmejno žarišče pravice, obsenči vse tiste, ki bodo po naših tleh pravice črtalo, * naj vrne v last našo vse, kar se je v roparskih krempljev tujine nabralo, naj vrne pravično — ne maramo več kot le svoje: preveč ne premalo, x da rane boleče zapro se, ki vsekale so jih stoletij krivice. Dovolj že iz veka v vek last tujcev orožje je kradlo, jemalo, predolgo že našo prst or je, lasti si po drznih sosedov oralo, prehudo že strlo, steptalo last našo je tujcev biriško stopalo, preveč je že bratov, ki nimajo v ustih vec naše besede medice, premnogim že kladivo sile, nasilja je misel slovensko zmečkalo, prebridko že tujcev sovraštvo naš krotki obralz je doselj opij uvalo— zbudimo se, dvigiiimo; ne bodimo več drznim sosedom za tnalo! Državniki, čujte, uslišite naše pravi&afe terjatve in klice! O vrelec ognjeni pravice, duh božji, rt^žari državnike, vodi njih roko, da našo posest in last vrne, da nam jo pravično prisodi. Vinko Žitnik. (Nadaljevanje z 2 strani) liko teh nesrečnih siromakov, pa ne samo nemški, tudi veliko Jugoslavanov mora delati na prisilnem delu. In tu sem videl ne samo fante, tudi matere in dekleta in celo nedorasle otroke, ki morajo trdo delati. Ti so še bolj pomilovanja vredni, ker domačini so in so doma v svoji domovini zasužnjeni. Še to naj bi omenil, da sem bil zelo lepo sprejet od ruskega preprostega človeka, posebno, če sem ga nagovoril po slovensko ali še malo po rusko. Velikokrat se mi je zgodilo, da je ruski človek vstal in šel sam ! spat na tla, meni pa je ponudil j posteljo. Ruski človek je zelo j gostoljuben in deli s teboj vse, kar ima. Ko sem vprašal ruskega človeka, kako se mu godi pod Stalinom, je povesil oči in umolknil. Nobene besede nisi več mogel spraviti iz njega. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji nisem nikoli prišel skupaj s slovenskimi domobranci. Tudi islišal nisem mnogo o njih. Pač je bilo nekaj Slovencev v naši brigadi, a vsi so napravili name zelo dober vtis. Večina ocl njih je prišla v Titovo Vojsko prajv tako kakor jaz, da se je rešila ruskega ujetništva. Ti slovenski fantje so bili tako dobrega srca, da smo večkrat skupaj molili. Kadar je bilo treba streljati ujete ustaše ali četnike, pa so bili oni odrejeni za streljanje, so vedno prosili y dnika, naj odredi druge. Slovenci niso nikoli streljati teh ujetnikov. Najbolj divji in krvoločni so bili Črnogorci, o kateriji sem dobil zelo slab vtis. Mnogo vojakov, posebno po kapitulaciji Nemčije, je bilo zelo dobrih in poštenih, vodstvo pa je bilo vse v komunističnih rokah. In prav to je mene, kot vernega Slovenca najbolj odbijalo, da sem premišljeval, kako bi se rešil komunizma. Prišle so volitve 11. novembra. Vsi smo odko- co!" "Skesal se boš!" "Ne bom se, teta!" "Saj nič ne rečem, ampak zato da ne bcš imel skušnjave. Tisto hranilno knjižico svojo mi boš zastavil. Da boš držal besedo!" "Da ne moste rekli!" je dejal Tine. In je segel v omarico ob postelji ter dal hranilno knjižico za dvanajst tisoč. Ko je odhajala, je imela rdeč nos ter se nasmihala v predpasnik od zadovoljstva. "Saj tako nič ne velja ta pogodba!" se je veselo domislil sam pri sebi. "Imej knjižico, bo vsaj bolj vama nego pri meni! Ženska neumna! In če pomaga pri Franci, toliko bolje!" Vino mu je stopilo v glavo in čutil je razigranost in se že veselil začudenemu obras^u, ko bo povedal, da pogodba nič ne velja, ter zahteval knjižico nazaj. "'To boš gledala, teta skrbna! Za njivo ti gre! Kako pa! (Dalje prihodnjič) Kupujte Victory bonde! Ob-Vestilo! Uslužbencem Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. Cleveland, Ohio Stavka je končana! Vse se bo izvršilo, da se pripravi podjetje z opremo in pripomočki, da se prične z obratom produkcije v čim najkrajšem času. V svrho tega so naprošeni vsi USLUŽBENCI sledečih oddelkov, da se prijavijo na delo ob 7:30 zjutraj v torek 28. maja 1946: • MAINTENANCE DEPT. 37; CAFETERIA DEPT. 57; TOOLING DEPT. 31; FIRST-AID DEPT. 35-A Vsi oddelki s prvim šiftom, kakor hitro bo mogoče narediti priprave. Vsi oddelki za krtače in stroje bodo obveščeni, kdaj naj pridejo na delo. VSE PISARNIŠKO OSOBJE naj se priglasi k delu v sredo 29. maja 1946 ob 8 zjutraj, razen če so poklicani prej. Poln obrat v vseh oddelkih j© določen za pon-deljek 3. junija 1946. VSI VOJNI VETERANI 2. VOJNE IZ OSBORN CO., ki so bili odpuščeni iz armade od začetka tega leta, naj se takoj priglasijo v Personnel Department. The Osborn Mfg. Co. rakali skupaj na volišče in postavili so nas v vrste drugega za drugim in nam dali krog-ljice v roke. Poveljnik je stal ob Titovi skrinjici in vsi smo bili tako prisiljeni vreči krog-ljico v Titovo skrinjico. Je pa Tito zelo malo gl'a'sov doh'il posebno v Srbiji. Koliko je bilo Rusov v Jugoslaviji? V (začetku jih je bilo zelo I veliko, posebno v Vojvodini in: Beogradu, sedaj jih je še ka-j kih 3000 v Beogradu. Drugod ni ruskih vojaških edinic. Pač srečaš v vstlkem mestu (večjem) nekaj ruskih oficirjev. Tudi v Ljubljani sem jih ne-j kaj videl. Oprema Titove armade je bila v začetku, ko sem prišel v Jugoslavijo, zelo borna. V tem| oziru še do danes ni enotnosti. J Nimajo vsi uniform, pa še te so različne. Tu vidiš staro ju-goslvansko uniformo. Tam vidiš zoipet 'uniformo ruskega, angleškega vojaka ifbd. , Tudi orožje ni enotno, je vse pomešano: staro jugoslovansko, rusko, italijansko, nemško, angleško. Niti v isti četi ni enotnosti. Približal se je čas mojega j odhoda domov. Po odloku o j demobililzaciji so bili odpuščeni vsi starejši in mlajši letniki.' Pod orožjem so ostali od letnika 1920-1927. Zato sem bil odpuščen tudi jaz, ker sem rojen 1919. Potoval sem preko Zagreba in Ljubljane. V Ljubljani sem bil tudi v stolnici, kjer sem pokleknil pred Marijin oltar v zahvalo. Potem pa sem odšel domov. Na koroški meji v Podrožci so nas spre j eft Angleži. Gledali so nas z nezaupanjem, bilo nas je pet koroških Slovencev, ki smo se vračali iz Titcva vojske domov na Koroško. Mi smo rekli, da prihajamo iz ruskega ujetnišstva, pa nam niso hoteli Angleži verjeti. Zahtevali so od nas ruske listine, pa jih nismo imei. Rekli smo, da so nam jih pobrali Jugoslovani na meji. Angleži pa so nam v obraz povedali, da nam nič ne verjamejo, do smo Titovi špijoni. Šele, ko smo jim na vse načine povedali, da smo tu doma, da imamo žive starše, so nas. spustil domov. Veliko sem doživel. Neštetokrat sem gledal smrti v obraz, pa vse sem prestal z božjo pomočjo. Bog bodi zahval jen, da me je srečno pripeljal domov. — S. F. D. DELO DOBIJO ženske za delavke hišnega snaženja od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) IZAP0JM0! Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, ali v uradu Ameriške Domovine, isti naslov. V knjigi je nad 150 pesmi. Knjiga stane 50c, po pošti 3 cente več. MALI OGLASI Apartment naprodaj Naprodaj je zidan apartment, ki ima 20 sob, 4 furneze, 4 zidane garaže. Vse v prvovrstnem stanju. Nahaja se na 1071 E. 71. St. za ogled se vpraša lastnico na 1099 E. 71. St. (May 24, 28, 31.) Izdelovalci sukenj Lepa prilika za izkušene moške Stalna pozicija Plača THE HALLE BROS. CO. _______(106) MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Besetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 _Govorimo slovensko (x) Dve hiši naprodaj Naprodaj sta dve hiši na enem lotu, na 1378-80 E. 40. St. nasproti cerkve sv. Pavla. Letna najemnina prinaša $1020. Cena je samo $7,700. Za podrobnosti pokličite Mr. Zormana HEnder-son 1713. (106) Poprava pralnikov j Izvršujemo vsa popravila na pralnikih. Nizka cena, vse delo garantirano. Pokičite EN '0768. (205) Za varstvo otroka Rada bi varovala otroka 5 dni v tednu, star okrog 3 leta. Pokličite EX 2331 in vprašajte za Mrs. Berg. (105) Popravljamo omet Za popravila ometa (plaster) v vaših sobah pokličite ME 3647 opoldne ali po 6 uri zvečer. (105) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 velikih sob, na 173. cesti in Grovewood Ave. Garaža. Toilet tudi v kleti. Cena je $8,500. Za podrobnosti vprašajte William Sintic, 18419 St. Clair Ave. KE 0974. (106) Stanovanje iščejo Srednje starosti zakonski ■ par brez otrok išče 4 ali 5 sob z garažo. Najraje med 79. in 55. cesto. Mora vedeti v prihodnjih 60 dneh. Kdor ima kaj primernega, naj pustii naslov v uradu tega lista. (106) PRIJATEL'S RADIO SERVICE 1142 E. 66. St. 90 dni garancija na vseh delih in popravilih. Odprto od 2 pop. do 10 zvečer. Trgovina: EX 2680 Stanovanje: EX 3985 JOHN ZUUCH INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH. licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD Piano naprodaj Naprodaj je piano v jako dobrem stanju. Vprašajte na 1449 E. 172. St. (106) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgoraj. Nahaja se na 732 E. 200. St. Za podrobnosti se obrnite na Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 IV 0678 . (x) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. 3 1946 MAJ 1946 Sn Mo To We Tb Fr Sa| ll 2 3 k; 5 6 7 [3 9 110 Lil1 |32| |13 14 [15] 1 i 17 M 19 20 21 22 23 124 251 26 27 28 |29 30||31 I l '»u • 1 fc. Je beseda zvenela po K j0 se je vrnil iz vojske : Ita 6 stari Mohor najel za Od Kosmača je hotel |vf je stiari skoparil ter - niti ob nedeljah be- SiAaJ si naš, saj si naš in hj! Majhen, smo te zas- litl°a Je tistikrat udaril po ji, dolgem prerekanju \ .mač odštel deset ^jev za doto, ki si jo L ^il pri hiši. Tako je I j l8el k Mohorju. I®1danes sedela Kosmač- se je spomnil, da bii-jJes v6as* dalla denar-ia: 1 j cuker, fantu za vi-'•epi a ga ni, če ni bil l 'if . rodili me niste!" je 1 s j in neJasno čustvo F i • zgenilo v srcu. Po- Jo L na mater, ki ga je -r ( a'°troški postelji. To- i SjJe Je spomnil, ko so ga 1 Kosmaču za pastirja i Na mater je mislil š lil' Pečino, mislil s čudno i^minom na bitje, ki 1 svoj greh in svojo < bol s smrtjo. In da je bil Mohorjev i^.stikrat že fant, ko ga »k^ka, dvignil za uše-jpftu ter mu dejal: "Ti S^kaj močiš in packaš Ij, JM, konji ne pij o!" In r°beževa Francka nje-l^sti, ko je1 ponovila za K,?* njegove besede: "Ti, 1»; jj' je dejala, "to je je v tvo-i0 nehvaležn0st. bilo treba iti od nas? ^ Cedili; ko si zrastel, i^Ugam!" ga je ka-,, JaJe. "Da pa ne boš H,a ne mislim nate, še j, ,e imamo radi — tu kVltla. Pri taki bolezni j/ Piješ!" ^ Motala izpod pred-i ^enko vina. I, 1 SIUe vedeti, saj ga dinar se pusti vre-)t ' Jaz sem pa rekla. ^ stopiti k tebi. Sko-!>, Sem samo rodila te I, Sanjal spomin na . |r se veselil France, ko ; I. ^Čumnato, veselil se j fys a ter pr0sil 1"'udi' } Jali ,pri njem, se raz- ^ ^ mu nosili novice. s' Samote, te strašine to- fel8labe vesti, se je bal k rajši svoje misli, ka- i nubil Franco. Na zu- p0stajal vedno bolj t J Minil veselost. "Ce . "im Franco potem bo h Ij 8amoovadbo splahne-t4lt b°m druge skrbi." j^*1 razmišljevanjih se a?la k njemu botra .iroka je umorila člove-"le to zdaj mrvi in mr-% visel!" ^ strašnem navalu raz-pOv in misli, ko je vi-^°vraštvom clo sebe sa-pePopisno željo, da bi "' ^ bi drugače zadušil j, Sebi, v teh samotnih panjih, ko so se mu lsiže od srčne stiske in J'11111 je povrhu vsega "aiica. Franca mlada j^jlepša žena v vasi, jJa največjega grunta. I sPominu se mu je ^ £tt>za, samo eno spoz-je vedno bolj jae-'^slih: "Ce jo' hočem .0ram živeti, če hočem ,,|0ram v sebi dušiti mi-ovadbo. Da me (j' da me ne zmrvi! Če Lne zmrvi Blaž s svoji-Pj!" In čutil je, ka-in bolj sovraži r.neSa starca, ki je vse-V Sleda prikazni in ki Ladi' "Samo, da se mu L 'da se bojim njegove LSamo, da tega ne bi MATTRESSES AND BOX SPRINGS Drawing on their 65 years of mattress making experience, Sealy offers improved construc-, tion features with long-life comfort built in. Durable, resilient innerspring units that give to the slightest touch, yet assure overall firm bouyancy to support the body in relaxing, healthful rcDose. $52-00 je dejal Lepid. "pojdimo rajši k Joni. Ob pogledu njenih oči morajo obledeti celo zvezd same." Klodiju se je dozdevalo, da s kockami najbrže ne bo nič več, zato se je pridužil temu predlogu; Glavk pa ni mogel prikriti, čeprav je svoje goste vljudno zadrževal pri sebi, da je tolika hvala o Joni vzbudila njegovo radovednost. Sklenili so naposled vsi, razen Panze in sence, da se odpravijo proti hiši lepe Grkinje. Pili so še na zdravje Glavka in Tita — ter so poslednjič žrtovali bogovom — Nato so šli po stopnicah in po razsvetljenem atriju — in ko so srečno ušli divjemu psu, ki je bil vpodobljen na pragu, so že stali v še vedno živahni ulici, ko je pravkar (zasvetil mesec na jasnem nebu. Šli so po onem delu mesta, kjer so stale trgovine zlatarjev in draguljarjev, v kateri je odseval lesk mnogih luči, in naposled ,so dospeli do hiše Jo nine. Veža je bila sijajno raz svetljena. Na vsaki stani tab-linija so visele vezene škrlatne peprege, stene in tlak v mozaiku so žarele v živahnih umet taih barvah. V stebrišču, ki obdaja viridarij, so našli Jono sredi mnogih oboževalcev in ča stil cev. "Ali nisi dejal, da je Aten ka?" je šepetal Glavk, predno so stopili v preristil. "Ne, Napolitanka je." "N a p o 1 j!" je ponavljal Glavk in v tem hipu zagledal, ko se je odmaknila skupina okrog Jone, zopet ono krasno postavo in čaroben obraz, ki je bil pred meseci napravil tak vtis na njegovo dušo. ČETRTO POGLAVJE Svetišče Izide. — Njegovi svečeniki. Arbacov značaj se razkrije. Vrnimo se k Egipčanu. Zapustili smo Arbaca popoldne na obali, ko sta odšla Glavk in njegov tovariš. Ko se je približal živahnejšemu delu ob za-toku, je ostal in s prekrižani-ma rokama zrl taniošnje žive prizore in trpek smehljaj se je pojavil na njegovem temnem obrazu. "Bedaki, kratkovidneži, norci ste vsi skupaj!" je mrmral sam zase, "bavite se že s takimi ali takimi posli, z zabavami, s trgovino ali verstvom, vedno ste sužnji svojih strasti, ki bi jih morali premagovati! Kako bi vas zaničevali da vas ne sovražmi — da, sovražim! Grk-ali Rimljani, veseeno! — Nam, skrivnim zakladom modrosti Egipta, ste ugrabili ogenj, ki vam vliva duše — vse svoje znanje — svoje pesništvo — svoje zakone — svoje umetnosti — svojo barbarsko premoč v vojni (toda vse le skrom-1 no in potvorjeno v primesi z vzvišenim originalom!) — vse ste ukradli nam, kakor suženj ostanke pojedine. In danes, vi slepi posnemovalci posnemovalca — Morda Rimljani? ne, ro parji! —vi ste zdaj naši gospodarji! — Piramide ne zrejo več pod seboj rodov Ramza, orel plava nad kačo Nila, — in vi, gospodarji, ne, moji ne! Moj duh vas spogleduje z močjo svoje modrosti, čeprav so spone nevidne. Dokler more zvijača zmagovati moč, dokler ostane veri pekel, iz katerega more orakelj varati človeštvo, tako dolgo bodo modrijani vladali svet. Še celo vaše slabosti in pregrehe izkorišča Arbac za svoje naslade — užitke, ki ostanejo prikriti neposvečenemu očesu — bogate, neizčrpne užit- ke, ki jih vaš- oslabeli duh v topi poltenosti ne more niti pojmiti, niti o njih sanjati. — Le dalje, le dalje, vi bedaki častihlepja in lakomnisti! Vaše nizkotno hrepenenje po "fasces" in kvestorskih službah, vse vaše pustne šale podložnos-ti mu vzbujajo le stud in zaničevanje. Moja moč sega do tje, dokler lj'udje verujejo. Obvladujem celo može, ki se ob-jo v škrlat. Po vsem svetu ima Arbac svoje podložnike!" V takih ramišljevanjih je sto-j pal Egipčan polagoma proti j mestu. Ko je prišel tjekaj, je| molela njegova vitka postavaj nad zbrano množnico na foru-, mu. Krenil je proti majhne-1 mu, toda krasnemu. Izidi pos-| večenemu svetišču. To poslopje je tedaj stalo še-j le malo časa, kajti staro sve- i tišče je bil porušil potres šestnajst let poprej, v novo sve-| tišče pa so novotarski Pompej-ci tako pridno zahajali, kakor se godi danes pri nas s kako novo cerkvijo ali novim propo-vednikom. Oraklji Izide v Pom-pejih se niso odlikovali le po skrivnostnem jeziku, v kakršnem so bili napovedani, marveč tudi po zaupanju ljudstva in po dejanski potrditvi takih prerokovanj. Ni jih sicer navdihovalo božanstvo, toda bili so posledica globokega poznanja človeštva. Soglašali so popolnoma s sočasnimi osebnimi odnošaji in se odločno odlikovali od praznih splošnosti, ki so odmevale iz izrekov drugih božanstev. Ko je prišel Arbac do pre-graje, ki je delila'posvetni del svetišča od posvečenega, je našel pred žrtveniki na odprtem dvorišču množico 1 j ud ji vseh stanov, posebno pa trgovcev, v tihi pobožnosti in spoštljivostii. V dolbinah stene, do katere se je prišlo po sedmih stopnicah iz parskega mramorja, so stali razni kipi, a vse stene so bile okrašene z Izidi posvečenimi granitnimi j ab,o 1 ki. Na podstavku v notranjosti svetišča sta stala dva kipa, namreč kip Izide in njenfega soproga, molčečega in skrivnostnega Olziri da. Kot dvorjanstvo egiptske-ga božanstva: je stalo' š'e .ijino go kipov: njemu sličen in mno-goimenski Bakhus, ciperška Venera, ko/stopa iz kppeli. iijen grški posnetek, Anubicl-š pasjo glavo, bik A pis in še razni egiptski maliki najrazličnejših oblik in neznanih imen. Nikakor pa ne smemo misliti, da so častili Izido po mestih Velike Grške povsem po obredih in v oblikah, običajnih v Egiptu. Dpželani, kakor pomešana ljudstva juga, so zamenjevali, deloma iz prešernosti> deloma iz nevednosti verstva vseh časov in narodov. Tako so bile tudi mračne skrivnosti Nila popačene in onečaščene z raz- nimi lahkomiselnimi primesmi iz verstev ob Cefidu in Tiberi. V pompejskem svetišču Izide so služili rimski in grški svečeniki, ki niso poznali ne jezika, ne šeg njenih'prejšnjih častilcev. Potomec častitljivih egipfekih kraljev se je moral, dasi je kazal na videz globoko spoštlji-vost, na tihem često smejati neznatnim igračarijam, ki naj bi nadomeščale svečano in resno bogočastje onega vročega pod- V BLAG SPOMIN a DRUGE OBLETNICE PRERANE SMRTI N ŠEGA PRISRČNO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Lieut. Laddie J. Zindar (ZNIDARSIC) ■ ki je dne 28. maja 1944 v najlepših letili v vojaški službi tako nesrečno že izkubi svoje mlado življenje. Ze dve leti predragi Laddie v daljni tuji zemlji počivaš tako nesrečno si zapustil svoje drage in v žalostnem spominu oko se solzi. Življenje naše ni več tako veselo, odkar Tebe dragi na svetu je izgubilo, ta globoka srčna rana se kar ne ozdravi in slednji dan prisili grenke solze v oči. Današnji dan še bolj zbuja žalostne spotfiine na Tebe predragi sin in ljubljeni brat, k Bogu goreče prošnje pošiljamo, da srečen si zdaj nad zvezdami. Tvoji žalujoči ostali: STARŠI in SESTRA. Cleyeland, O. 28. maja 1946. i1 V Tudi za moške nekaj nove mode, — Kateri se bo hotel kaj bolj postaviti, si bo kupil športni suknjič brez ovratnika, ko nam kaže gornja slika. Prvi taki suknjiči so bili na trgu v Franciji, hlače so istotako volnene ampak drugačne barve. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE ^ LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE MARY TURK (rojena PUCEL) ki nas je za vedno zapustila 28. maja 1941- Pod zeleno tratico pet let spavaš že, nismo Te še pozabili, vedno brišemo siolze. S pava j mirno, s pava j sladko, v grobu tihem pod zemljo, duša pa naj srečo vživa v raju večnem blaženo. Žalujoči ostali: LOUIS, soprog; LOUIS JR., sinček; MARILYN, hčerka, dvoje*" Cleveland, O., 28. maja 1946. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 28, 1946 /uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintri | Priporočilo! 5 Rojak- Frank Jakše se s s priporoča! S Ima grocerijo, zamrz- g S njene in sladke stvari, vi- g S no in 'pivo. Vse to dobite g i pri V!jB FRANK JAKSE DELICATESSEN I 840 BABBITT ROAD Qiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii: "Vedi torej, moj Glavk," je pripovedoval Ki odi j, "da je Jone tujka, ki je šele pred kratkim prišla v Pompe.je. Poje kakor Sapio in zlaga svoje pesmi sama, in res ne vem, ali prekaša muze bolj na tibiji, ki-1 tari ali na liri. Njena lepota je divna. Njen dom je dovršeno opremljen; toliko je v njem okusa — dragega kamenja — toliko sijajnih bronastih del. Bogata je, toda parv tako radodarna kakor- bogata." "Morda pa skrbe njemi častilci," je dejal Glavk "da ne umre za lakoto. In lahko pri- « dobljen denar nima teka." "Njeni častilci! — to je prava uganka! Jone ima le en po-grešek — čista je in deviška. Vsi Pompeji jej leže pred nogami, in vendar nima ljubčka. Pravi celo, da se ne bo možila." "Nima ljubčka!" je ponavljal Glavk. "Ne. Ima sicer pas Venere, pa tudi deviši čut Veste." , "Kako izbrani izrazi,"Je govorila senca. "To je pravi čudež!" je vzkliknil Glavk, "ali bi jo mogli videti?" "Še ta večer te uvedem pri njej," je odgovoril Klodi.i; "dotlej bi lahko," je dostavil, "najine kocke--." "Sem takoj na uslugo," je dejal postrežljivi Glavk. "Pan-za, obrni se na drugo stran!" Lepid in Salust sta igrala sodo in liho in senca je gledala, dočim sta Glavk in Klodij poskušala usodo s. kockami. "Pri Jupitru!" je vzkliknil Glavk, "že drugič vržem cani-cule." '"Venera mi bodi milostlji-va," je dejal Klodij in dolgo tresel puščico. "O, alma Venus — in res je Venera sama!" — posrečil se mu je najvišji lučaj, imenovan po tej boginji, "ki je pač milostljiva le tistim, ki dobijo denar." "Venera mi je nehvaležna," je dejal Glavk, " ko sem vedno pridno daroval na njenem žr-tveniku." "Kdor igra s Klodijem," je šepetal Lepid, "mora staviti kmalu svoj paladij (zaščitno svetinjo), kakor Plautov Kur-kulijon." "Ubogi Glavk!" je odgovoril 'Salust, "slep je tako, kakor Fortuna sama." "Ne igram več," je dejal Glavk, "zgubil sem trideset sestercij." "Žal mi je —" je pričel Klodij. "O, vrli mož!" je šepetala senca. "Ne brigaj se za to," je dejal Glavk, "bolest moje izgube odtehta veselje, da sem pridobil tebe." Zabava je postala na to splošna in živahnejša. Vino je močneje teklo in Glavkovi gostje so ponovno povzdigovali Jono v nebesa." "Namesto da tekmujemo z 4_ Poslednji dnevi Pompejev ROMAN ........ . Aleksa"dr bavil s trgovino z * ■ p( jo, po kateri je di& šlo v Pompeje naj°« j ščenje egiptske bog' edij , "kakšni vzroki so vas P ^ žrtvenikem častitlJ'u (Dalje prihodnjič --'1'^iki Pomagajte Amerik Victory bonde in z««"* J nebja. Daritveni svečeniki so stali j v dveh vrstah na stopnicah, ob' katerih je eden držal v roki pal-1 movo vejico, drugi pa polno po-, sodico pšenice. Na malem prostoru spredaj so se trli častilci Izide. "Kaj, pa," je zašepetal Arbac enemu izmed njih (ki se je NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE < NOW OFFERS YOU* ' S&M MATTRESS DRUGl SEALY MODROCl PO $39.50 - $29.50 - $24.75 - $19.95 NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ P0S0JUJE DENAR (lanom in nečlanom na zemljifta in posestva po k% obresti brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplaiuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS