Izdaja ma meverovzKottno SlovenQö
LETO XIII* ŠTEV.
Ljubljana, torek 20. maja 1052
EOSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIM
LIBE IN OBLJUBE V PBEDVOLILNI
PROPAGANDI
Trst, 19. maja. (Od našega posebnega dopisnika.) Italijanski minister Va-noni, ki je bil včeraj v Trstu, na splošno začudenje ni govoril na nobenem volilnem zborovanju. V tržaških političnih krogih menijo, da se predstavniki vladnih strank niso hoteli tudi pred njim osramotiti, kakor se je zgodilo ob priliki obiska ministrov Mal-vestitija in La Malte, ki sta imela na svojih volilnih zborovanjih le malo poslušalcev. Zato so se tokrat poslužili drugačne — verjetno uspešnejše — taktike. Vanoni je imel predavanje samo za ožji krog poslušalcev. Govoril je o italijanski davčni reformi, pri čemer se je zelo trudil, da bi Tržačane prepričal o tem, kako današnja italijanska vlada skrbi za manj premožne sloje prebivalstva. Dejal Je, da se je vladi in njemu zdelo bolj umestno, da prav v tem težkem trenutku govori le o konkretnih problemih. Glavna propagandna poteza pa je bila njegova izjava pred začetkom predavanja, ko je dejal, da bo njegovo ministrstvo nakazalo 5 milijonov lir za delavce tržaške tobačne tovarne, ki so pred mesecem zaradi raznih okvar pri strojih izgubili 13 delovnih dni. Hkrati je poudaril, da bodo nakazani denar razdelili še ta teden, to je še pred volitvami. Omenil je tudi, da bo ta pomoč dana na pobudo tržaškega župana Bartolija. S tem je dovolj jasno osvetljeno vse ozadje tega ukrepa. Vsekakor bo ta poteza učinkovitejša od volilne-
Vanoni je govoril le zaključenemu krogu poslušalcev — 5 milijonov lir predvolilnega darila, koliko milijard škode pa ima Trvl zaradi povezovanja z Italijo, pozobljejo povedati — Fašistična konkurenca
Nedeljska
zborovanja
Trst, 19. maja. Včeraj popoldne je Imela Lista slovenske skupnosti vrsto uspelih zborovanj v Repentabru, Devinu, Sempolaju, Dragi itd. Na zborovanju v Repentabru je dr. Tončič govoru o trpljenju Slovencev pod fašistično strahovlado in o njihovi borbi za obstoj. Za dr. Tončičem je spregovoril tov. Bole Stanko, ki je najprej razložil pomen volitev, za tem pa poudaril, da se Slovenci dobro zavedajo nevarnosti, ki jim preti od takrat, ko je imperialistična Italija prvič zahtevala. da naj se razveljavi mirovna pogodba in naj se Trzaš' > ozemlje priključi k Italiji. Govornik je poudaril, da je zasluga p.otestov tržaškega prebivalstva in . jugoslovanske^ vlade, da Italija ni dobila na londonski konferenci še več koncesij. Na koncu zborovanja so občani Repenta bora sprejeli resolucijo, v kateri so poudarili, da se bodo odločno borili proti kakršnemu koli popuščanju v korist italijanskega imperializma in za odločno rešitev tržaškega vprašanja v duhu sklepov mirovne pogodbe.
V Šempetru se je zborovanje liste slovenske skupnosti udeležilo nad 200 domačinov. Glavni govornik je bil dr. Angelo Kukanja, ki je pozval navzoče, naj glasujejo za njegovo listo in s tem poudarijo, da so proti priključitvi tržaškega ozemlja k Italiji. Zelo uspela zborovanja so bila še v Devinu, v Dragi in v Škofijah.
Tržaški kommformovci so na svoje volilno zborovanje želeli spraviti čim več ljudi, ker je bil glavni govornik Viđali. Ob napovedani uri pa je bil trg še napol prazen in se je zato zborovanje zakasnilo. V svojem govoru Viđali ni povedal nič novega. Po nekaj opravičilih za dosedanjo politiko kominformistov je govoril o groznem terorju v coni »B« in v Jugoslaviji ter poudarjal, da se jugoslovanski narodi že »prebujajo«.
Zborovanje fašistične MSI je odpadlo, ker je napovedani govornik brzojavno sporočil, da. ne more priti. Vsi zbrani pristaši MSI so nato hoteli razbijati zborovanja ostalih strank, vendar pa jim je policija to preprečila.
Namen posvečuje sredstva
Trst, 19. maja. (Tanjug) Tržaška policija je aretirala 3 mladeniče, ki so baje napadli neko italijansko otroško naselje v Opčinah. Ob tej aretaciji sta krščansko demokratska časnika »Ulti-me Notizie« in »Giornale di Trieste« prinesla obširni poročili, v katerih trdita, da so bile aretirane osebe jugoslovanski agenti.
»Primorski dnevnik« komentira ta primer in poudarja, da so poročila teh časnikov zlohotna in lažniva. V soglasju z angloameriško vojaško upravo sta časnika napihnila in zlorabila ta primer za obrekovanje Jugoslavije, četudi ni policija dala nikakega uradnega poročila o dogodku. Očitno je, da je namen žalitev, s katerimi obrekujejo Slovence, diskreditirati Slovence v Opčinah in podpirati volilno propagando krščanskih demokratov. Dejstvo, da so bile aretacije izvršene prav pred volitvami, pravi na koncu »Primorski dnevnik«, daje slutiti, da so aretacije pripravili tisti, ki jih sedaj Izrabljajo v svoje namene.
Fašistične demonstracije v Rimu
Rim, 19. maja (Tanjug). Sinoči so bile v Rimu po zborovanju, ki se ga je udeležilo približno 75.000 neofašistov, neofašistične demonstracije. Demonstranti so korakali po glavnih rimskih ulicah, prepevajoč fašistične pesmi. Policija je posredovala^
ga govora pred nekaj tisoč nezainteresiranimi ljudmi.
Velika udeležba na fašističnih zborovanjih je v iredentističnih krogih povzročila precejšnjo zaskrbljenost. Ker so fašisti pri zadnuh volitvah po nalogu svojega vodstva glasovali za krščansko demokratsko stranko, ni bilo mogoče točno oceniti moči fašističnega gibanja. Letošnja volilna zborovanja so pojačala njihovo dejansko moč. Tega so se prestrašili krščanski demokrati in stranke, ki nastopajo skupno z njimi. To prihaja do izraza predvsem v govorih predstavnikov teh strank, ki so začeli v zadnjem času ostro napadati neofašiste in polemizirati z njimi. Kaže, da se povezane italijanske
stranke, krščanski demokrati, liberalci, republikanci in socialni demokrat-je resno boje fašistične konkurence. V tržaških političnih krogih sodijo, da bo krščansko demokratska stranka na račun fašistov izgubila pri volitvah nad 10.000 glasov.
Cim bolj se volilna kampanja približuje koncu,, tem bolj nastopajo na zborovanjih gostje iz Italije. Kljub temu da je danes navaden delovni dan, bo na zborovanjih italijanskih strank, ki bodo vsa okrog osmih zvečer, govorilo kar pet italijanskih poslancev. Med njimi sta najbolj znana bivši italijanski poslanik v Varšavi Reale in tako imenovani predstavnik istrskih beguncev poslanec Bartole. A. S.
Pacciardi sanja o vojnih pohodih
Reggio di Calabria, 19. maja. (AFP.) Obrambni minister italijanske vlade Rodolfo Pacciardi je v svojem govoru na volilnem zborovanju poudaril rezultate, dosežene pri obnovi italijanskih oboroženih sil, in izjavil, da bi bili italijanski bersaljeri sedaj že v Trstu, če bi Italija hotela zasesti cono A STO. Po njegovih besedah ni Italija tega storila samo zato, ker je mislila tudi na Italijane, ki žive v coni B.
Sedaj — je dejal minister Pacciardi, se lahko povsem enakopravno razgovarjamo z drugimi na rodi, s katerimi smo navezali stike. Omenjajoč poslednje spremembe v jugoslovanski coni STO je trdil, da jih ima Italija za napadalno dejanje in da mora biti Jugoslavija, če bi priključila to cono, pripravljena na posledice.
Pacciardi je že pred časom govoril o italijanski vojski in o potrebi, da Italijani z oboroženo silo zasedejo Trst in ga na ta način priključijo k »materi Italiji«. V svojem zadnjem govoru je ponovil to misel, samo da je to pot še natančneje povedal, komu bi
zaupal »zasedbo« Trsta. Pacciardi je namreč omenil bersaljere. (Te enote poznamo iz dni okupacije, saj so drobni biciklisti s šopom kurjih peres na klobukih, ki so se vozili na še manjših biciklih s trdo gumo na kolesih, zbujali splošno pozornost in zabavno razpoloženje pri vsakomer, ki jih je videi.) Toda Pacciardi se pred Kalabreži izgovarja, da še ni poslal teh »slavnih« čet v Trst, ker je italijanska vlada mislila na Italijane v coni B. Te besede postavljajo sicer na laž izjavo predsednika italijanske vlade, da z londonskimi sklepi ni na področju STO nič prejudiciranega, vendar na drugi strani dovolj jasno kažejo, kakšni so pravi nameni italijanske vlade s Trstom. Pohod Italijanov v Trst za Pacciardija ne bi bila »napadalna gesta«, pač pa v isti sapi govori o ukrepih vojne uprave JLA v coni B, češ da so napadalno dejanje, in celo grozi, naj se Jugoslavija pripravi na posledice.	'
Sprašujemo: na kakšne posledice naj se pripravi naša država? Pa ne, da misli gospod Pacciardi poslati tudi v cono B svoje bersaljere s kurjimi peresi? Ce Je Pacciardi mislil s svojo grožnjo na to možnost, potem naj se pripravi na posledice kar sam.
Trygve Lie o kolektivni varnosti, zmanjšanju oborožitve in težnjah azijskih ter afriških narodov
New York, 19. maja. »Cilj sedanjih naporov za obrambo je, da bi prenehala napadalnost v Koreji in da bi bila onemogočena agresija v Evropi in drugih delih sveta, je izjavil včeraj generalni tajnik OZN g. Trygve Lie.
Govoreč o problemu razorožitve, je Lie izjavil, da nihče ne more reči. kdaj bo mogoče zmanjšanje oborožitve, da pa vse kaže, da bo do tega prišlo, »če bomo dovolj močni, da se bomo uprli poskusom, da 'bi spore reševali s silo.«
Trygve Lie je izjavil, da je OZN edina ustanova, v kateri se zahodne velesile in Sovjetska zveza »morejo in morajo sestati na konferenci na temelju splošnega zakona, ki velja za vse«.
»Zahodne velesile in sovjetski blok držav niso edine važne skupine v svetu — je dejal Trygve Lie. Tretjina prebivalstva sveta živi v Aziji in Afriki. Ti narodi sc
Zadnje vesti^j
instinktivno obračajo na OZN. Nočejo pa starih oblik in tudi ne kakršno koli novo obliko imperializma. Ti narodi bi se radi pridružili skupnosti narodov kot enakopravni partnerji v programih medsebojne pomoči.«
Zastopniki industrije motorjev iz Rakovice ’pri ‘maršalu Titu
' Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je sprejel v ponedeljek zastopnike delovnega kolektiva: podjetja industrije motorjev v Rakovici.
Člani delegacije s predsednikom delavskega sveta in direktorjem podjetja so razložili maršalu Titu. potrebe svojega podjetja in probleme, za katerih rešitev potrebujejo pomoč višjih organov ljudske oblasti.
Maršal Tito sprejel novinarko iz Čila
Maršal Tito je v ponedeljek sprejel gdč. Lenko Franulič, novinarko iz Čila. V enournem razgovoru je dal maršal Tito gdč Franulič odgovore na več vprašanj.
Sporočilo o zdravstvenem stanju Edvarda Kardelja
Ljubljana, 19. maja. Ker je zdravstveno stanje podpredsednika vlade Edvarda Kardelja osmi dan po operaciji izvrstno, potek zdravljenja pa popolnoma normalen ne ho-’o o la»‘‘ena nadaljnja sporočila o njegovem zdrav-stvenem stanju. — Prof. dr. Bogdan Brecelj, prof. dr. Božidar Lavrič, prof. dr. Ivo Marinčič in prof. dr. Igor Tavčar.
Seja Gospodarskega sveta zvezne vlade
V ponedeljek je bila seja Gospodarskega sveta zvezne vlade, na kateri smo proučevali vprašanje ukinitve alokacije surovin ter sklenii, da bodo alokacije surovin ter sklenili, da bodo met.
Trgovinski sporazum z Norveško podaljšan
Beograd, 19. maja (Tanjug). V ministrstvu za zunanje zadeve so danes izmenjali pismi med vlado FLRJ in Norveško, na podlagi katerih se podaljša veljavnost trgovinskega in plačilnega sporazuma, sklenjenega avgusta 1946, do konca aprila 1953. Do tega roka je podaljšana veljavnost tudi za kontihgentne sezname, ki določajo obojestranske zamenjave v višini
3,200.000	dolarjev na leto. V seznamu jugoslovanskega uvoza je bil vstavljen kontingent margarine, v uvoznem seznamu Norveške pa so povečani kontingenti suhih sliv in perja.
Madžarska podpora Severnim Korejcem
Dunaj, 19. maja. (Tanjug.) Po vesteh iz Budimpešte-nadaljujejo na Madžarskem s propagando za dajanje krvi, ki jo pošiljajo severnokorejskim četam na korejskem bojišču. Poleg krvi za transfuzijo, je Madžarska poslala na Korejo tudi poljsko bolnišnico, ki je bila, kakor trdi madžarsko časopisje, nagrajena kot najboljša bolnišnica kominformovskih držav na bojišču v Koreji. Konec prejšnjega meseca je Madžarska poslala še eno skupino prostovoljnih zdravnikov in zdravstvenega osebja, ki je štela 200 oseb.
V dolini Neretve gradijo mladinske delovne brigade novo progo in cesto od Konjica do Jablanice, ker bo prejšnje komunikacije zalilo Jabianiško jezero. Cesta bo zgrajena v strmih pobočjih planine Prenj do 8« metrov nad dolino Neretve. Pri gradnji bodo sodelovale Itudi srednješolske is študent» ske brigade iz naše republike.
Uslužbenci državnih organov bodo prejeli plače po novem že 1. junija
Marsikateri uslužbenec državnih cr. ganov, ki je čital 14. t. m. v dnevnem časopisju navodilo komisije za prevedbo uslužbencev pri vladi LR Slovenije, je nejeverno zmajal z glavo, češ, te'ga pa že ne verjamem, da bi že 1. junija prejel plačo no novem plačilnem sistemu. Pregled doslej opravljenega dela pa zagotavlja, da bodo s 1 .junijem imenovani uslužbenci res že prejeli plače po novem. Stanje prevedbe uslužbencev je namreč naslednje:
Od uslužbencev, ki so zaposleni v resorjih, jih je danes prevedenih že
86	%, od tistih v ljudskih odborih pa
87	•/•. Pri tem je treba poudariti, da So nekateri“ vse delo' v "zveži 'S' prevedbo celo že končali. Med temi so gospodarski svet vlade LRŠ7 Sveti za zakonodajo, za gradnje, za kmetijstvo in za blagovni promet, ministrstvi za finance in pravosodje. Akademija znanosti, skupščina in Prezidij skupščine ter upravi za promet in vodno 'gospodarstvo. Od ljudskih odborov so to delo prav tako že končali Celje-mesto in okolica, Črnomelj, Jesenice, Kočevje, Novo mesto, Postojna, Radovljica,’ Slovenj Gradec, Sežana in Šoštanj.
Titove štafete pridejo danes v Ljubljano
London, 19. maja. (Tanjug) Britanska vlada je poslala vladi v v Pekingu noto, v kateri je rečeno, da so vse britanske tvrdke na Kitajskem odločene opustiti svoje poslovanje in zapustiti ozemlje Kitajske, ker jim v tej državi preprečujejo vsako delavnost.
Zadnja leta so na Kitajskem stalno ovirali poslovanje britanskih trgovskih družb, tako da se je tudi število Britancev, udeleženih pri trgovini, zmanjšalo od 10.000 oseb na 100. Kakor se je zvedelo, bo britanska vlada zahtevala od Kitajske odškodnino za britansko premoženje na Kitajskem, ki ga cenijo na 200 milijonov funtov šterlingov.
New Delhi, 19. maja. Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil danes v indijskem parlamentu, da so odklonjene prošnje 24 osebam, ki so zahtevale potna dovoljenja za Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Prošnje so odklonili z utemeljitvijo, da potovanje teh oseb ne bi bilo v skladu z javnimi koristmi.	(
Berlin, 19. maja. Sovjetske oblasti so danes na obmejni postaji v Turingiji ustavile ves železniški promet na progi Berlin—München. Razlog za ta ukrep ni znan.
Maribor, 19. maja. Danes ob 13.45 sta prispeli v Maribor glavni Titovi štafeti iz Dolnje Lendave in Železnih dveri. Štafetama se ie med potin pridružilo v vseh okrajih 22 lokalnih štafet. Samn v Prekmurju je sodelovalo pri štafeti nad 4000 tekačev m kolesarjev, v ljutomerskem okraju pa 1500. Na poti v Maribor so štafeti iz Dolnje Lendave prirediti slovesen sprejem v Murski Soboti in Gornji Radgoni, v številnih vaseh pa so jo pozdravljali kmetje delavci in vaška mladina. Tudi štafeto iz 2eleznih dve. ri so slovesno sprejeli v Ljutomeru, Ormožu in Ptuju.
Nadvse "prisrčen sprejem pa sta štafeti doživeli v Mariboru, kjer se ie zbralo na Glavnem trgu okrog 7000 prebivalcev mesta in pripadnikov JLA. Medtem ko so pričakovali glav-nrv štafeto, je iz mariborskih šol. pod. ie.tij, ustanov in organizacij prispelo okrog 60 štafet ob igranju vojaške godbe in godbe železničarske industrijske šole. Tudi s Pohorja, kjer ie iunaške smrti padel pohorski bataljon so prinesle štafete pozdrave-in čestitke za maršala Tita.
Ob predaji štafetne palice JLA, gar. niziie Ptui in Mtribor je nosilec pali. ce izjavil, da bodo lorci vedno pripravljeni stopiti na branik naše domovine pod vodstvom dragega maršala. V imenu prebivalstva mesta Maribora ie Dređsednik MLO Miloš Ledinek poslal tovarišu Titu ob njegovi 60-letnici iskrene pozdrave in zaključil: »Dragi maršal, želimo, da nas vodiš še mnogo časa do končne zmage.« Prebivalstvo mesta Maribora in okoliškega okraia ie priložilo štafetnim palicam pozdrave in čestitke. Po odigran iu himne ie ob 14.30 štafeta iz Dolnje Lendave nadaljevala not proti Dravogradu. Štafeta iz 2eleznih dveri ie krenila proti Slov. Bistrici ,in Slovenskim Koniicam kamor je prispela ob 17.20. Tudi tu Sn štafeto slovesno sprejeli. Jutri ob 7.07 io bodo v Stranicah prevzeli fizkulturniki celjskega okrožia.
Štafeto protiletalske zaščite in gasilstva maršal« Titu za 60. rojstni dan
Tradicionalnim štafetam, ki jih vsako leto ob maršalovem rojstnem dnevu prirejajo športniki in JLA, so se letos pridružile še skupne štafete protiletal. ske zaščite in gasilstva. To pomeni častno priznanje naši mladi organizaciji protiletalske zaščite, ki je od leta 1948. dalje zajela sto tisoče naših državljanov in jih tudi usposobila za raznovrstne naloge, ki jih morajo v primeri* vojne obvladati.
V Sloveniji bo v štafetah protiletalske zaščite in gasilstva sodelovalo več tisoč ćUoov teh organizacij. Kakor
ostale, pojdejo» tudi te štafete iz skrajnih izhodiščnih točk naše republike. Iz Dolnje Lendave in Ljutomera so že od včeraj na poti, iz Kopra in Rateč-Planice pa sta krenili davi.
V	Ljubljani bo danes pri štafetah protiletalske zaščite in gasilstva sodelovalo na petih progah 755 tekačev, od tega 403 člani mobilnih in industrijskih enot protiletalske zaščite ter 352 gasilcev. S tem bodo izrazili svojemu maršalu, kar mu žele iz vsega srca, da bi v zdravju in pri najboljši moči še dolgo let ostal vodnik naše socialistične domovine.
Štafeta kolesarjev
Kakor je bilo že objavljeno, je odšla
3.	maja kolesarska štafeta lz Beograda in doslej prepotovala Srbijo, Makedonijo, Crno goro, Dalmacijo, Hrvatsko in Istro.
V	torek dopoldne prevzamejo štafeto v Kopru kolesarji Slov. kolesarske zveze in Jo pripeljejo v Idrijo, kjer prenoče. Titova štafeta kolesarjev prispe v Idrijo v torek ob 18. uri. Po prihodu bodo v Idriji ob 18.30 kolesarske dirke po glavnih ulicah.
V	sredo zjutraj ob 6 krene Titova štafeta iz Idrije in vozi skozi Kranj ob
8.30	ter prispe v Ljubljano ob 9.30.
Svečani sprejem kolesarske štafete bo ob 9.39 na Kongresnem trgu.
Prosimo vse športno občinstvo, posebno pa še kolesarje, da se v čim večjem številu udeležijo tega sprejema.
Iz Ljubljane nadaljuje kolesarska štafeta vožnjo do Črnomlja in na mostu preda štafeto kolesarjem iz Zagreba.
Naslednji dan 22. maja krene štafeta iz Zagreba In prispe preko Rogaške Slatine in Celja v Maribor ob 18. url. Po prihodu štafete v Mariboru se bo vršil po glavnih ulicah kolesarski kriterij.
Dne 23. maja krene štafeta te Maribora skozi Ptuj, Ormož ter Jo pri Središču prevzamejo hrvatski kolesarji.
Lep sprejem v Kočevju
Kočevje, 19. maja. Nocoj ob 18 je prispela Titova štafeta iz Črnomlja in stranska štafeta iz Broda na Kolpi na glavni trg v Kočevju, kjer se je zbrala tisoč-glava množica. Pri sprejemu je sodelovala tudi rudniška godba. V imenu Okrajnega ljudskega odbora Je pozdravil štafeto tov. Janez Pirnat. Govorila sta tudi predstavnika ljudske mladine in sindikatov. Na zborovanju je bila sprejeta pozdravna resolucija maršalu Titu. Jutri ob 8.15 bo štafeta nadaljevala svojo pot v Ribnico.
Bela -krajina maršalu Titu
V	Črnomelj so prispele včeraj štafete iz vseh krajev Bele krajine. V tej vseljudski manifestaciji sodelujejo fizkulturniki. Ljudska mladina Slovenije, protiletalska zaščit«, gasilci, planinci in pri.
padnikl Jugoslovanske ljudske armade. V štafetah je sodelovalo nad 2000 mladincev in članov drugih množičnih organizacij.
Ob 14. je bil v Črnomlju sprejem tekačev, ki se ga je udeležilo nad 2000 ljudi z godbo. Nosilce štafetne palice in navzočno prebivalstvo je pozdravil sekretar OK KPS Janez Zunič, ki je v svojem govoru orisal lik maršala Tita. Ob 15 so tekači navdušeno pozdravljani ponesli štafetno palico iz Črnomlja proti Kočevju.
Koroška štafeta
Vsi obrobni kraji naše Koroške so Titovi štafeti pripravili prisrčen sprejem. Ob 17.10 so v Radiju od Mariborčanov' prevzeli štafetno palico mladinci slovenjgraškega okraja. Dobro organizirane so bile • tudi vse lokalne štafete, med katerimi posebno štafeta, ki je iz Koprivne prispela- v Dravograd. Vsepovsod so se tekačem pridružili na poti tudi člani množičnih organizacij, med njimi najstarejši gasilci, ki so s svojo navzočnostjo dali slovesnosti še poseben poudarek. Danes bodo v Doliču štafeto prevzeli tekači šoštanjskega okraja.
Štafeta pomorščakov na Reki
Reka, 19. maja. Danes ob 17 je prispela v reško luko oceanska motoma ladja »Crna gora«, ki nosi pozdrave naših pomorščakov maršalu Titu za njegov 60. rojstni dan. Ladja ie pristala na Obali 10. septembra, kier jo je pričakovala velika množica ljudstva. Vse ladje v luki so bile slovesno okrašene in so pozdravile prihod »Cme gore« s sirenami. Po pristanku ie poveljnik »Crne gore« Toma Ilič izročil štafetno palico pomorščakov, ki je prišla z Atlantika, mladincem-pomorščakom, ki so jo ponesli do palače Adria. Jutri bn štafeta pomorščakov skupno s štafetami šol, ustanov in podjetii krenila dalje proti Beogradu. Posebna delegacija, pomorščakov bo na rojstni dan maršala izročila pozdrave pomorščakov maršalu Titu. Jutri prispejo na Reko tudi glavna štafeta republike Hrvatske in štafeta glavnega štaba voine mornarice, ki je krenila 17. t. m. iz Pod-gore. ter istrska štafeta. Tudi tem štafetam bo prirejen na Reki slovesen sprejem.
Kakor pri vsaki novi stvari, so se tudi pri tej že v začetku pokazal« nekatere napake, ki jih je bilo treba sproti popravljati. Pri odpravljanja napak je pomagalo 9 inštruktorjev, ki jih je resorjem in ljudskim odborom poslala na pomoč vladna komisije za prevedbe. Najbolj pogosta napaka je bila v slabih pripravah (neurejeno zbiranje službenih listin) in v precej splošni tendenci za čim višjimi nazivi. Slednje je človeško ranžirni! j ivo; posebno še^ če se spomnimo podatkov o šolski izobrazbi in strokovni usposobljenosti uslužbencev pri ljudskih odborih, ki jih je dal iz. aprila na III. rednem zasedanju naše skupščine podpredsednik vlade1 tov. Marijan Brecelj. Marsikoga namreč ne tako ne drugače ni bilo mogoče prevesti v naziv ali plačilni razred, ki bi mu zagotovil zaželene visoke prejemke. To vprašanje je bilo po-sebno težavno na Primorskem, kjer So se ob tem delu ponovno pokazali rezultati narodnostnega, kulturnega, političnega in gospodarskega zatiranja v času med dvema vojnama ko pošten Slovenec ni mogel užiti solidno srednješolsko izobrazbo, da o višji sploh ne govorimo. Prav gotovo bi prevedba v Sloveniji bila celo že končana, če bi se bili vsi člani komisij za prevedbo takoj v začetku dodobra seznanili z uredbo o nazivih in plačah. Nepoznavanje te uredbe je seveda zavlačevalo deib in inštruktorji vladne komisije so imeli mnogo trdega posla, da iso popravili očitne napake in spravili delo v pravi tir. Se najlažje je šlo v novomeškem, slovenj, graškem in celjskem okoliškem okraju ter v resorjih, kjer posebnih težav sploh ni bilo. Posebno trdo pa je bilo v kočevskem, šoštanjskem tolminskem, mariborskem-okoliškem in čnv> meljskem okraju, kjer so se na to važno delo najslabše pripravili.
Čeprav se iz uredbe same lahko vsakdo pouči o pravicah, ki jih ima potem, ko sprejme odločbo o prevedbi, (glej 14. številko letošnjega zveznega Uradnega lista), naj poudarimo tu le pravico do pritožbe na vladno komisijo v 15 dneh po prejemu odločbe. Pri tem je važno, da se za svojega člana lahko pritoži tudi sindikalna podružnica, če se ne strinja z odločbo, ki jo je izdal pristojni starešina, oziroma vladna komisija. Obenem naj opozorimo še na to, da bo izvedla vladina komisija v skladu z do. ločbami uredbe revizijo vseh preved-benih odločb in tako poskrbela za pravilno izvajanje uredbe.^ Pritožba je namreč pravilna in umestna ne le tedaj, ko gre za da je bil kdo preveden v prenizek’ naziv ali plačni razred, temveč tudi, če je zaradi obratnega primera krivico utrpela družba (država). To revizijo mora končati vladna komisija do 1. oktobra, kaže pa, da jo bo končala že do 1. avgusta letos.
Obnova železniške zveze z Avstrijo čez Dravograd
V nedeljo je bila po sedmih letih obnovljena železniška zveza z Avstrijo čez Dravograd za razbremenitev železniškega prometa čez Jesenice in Sent lij. Pogodba o obnovitvi proge je bila sklenjena za tri meeece in bo obnovljena, če bo to v korist obeh držav.
Mestni odbor Osvobodilne fronte v. Ljubljani vabi vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže sprejema
TITOVE ŠTAFETE
v počastitev 60 letnice maršala Tita. — Sprejem štafete bo danes, 20. maja ob 17. uri na Kongresnem trgu.
PRIPRAVE ZA PODPIS »SPLOŠNIH POGODB«
Zahodna Nemčija enakopraven partner v evropskem obrambnem
sistemu
Dr. Adenauer je utrdil svoj položaj v vladni koaliciji — Kritika socialnih demokratov — Zahodne velesile popuščajo preti zahtevami Donna — Sestanek Acheson-Eden-Schuman in Adenauer v Strasbourgu
Novi dom telesno-vzgojnega društva »Partizane v Zgornji Šiški
Pred praznikom v Zgornji Šiški
K otvoritvi doma tolesn o- vzgojnega društva »Partizan« na Vodnikovi cesti ob rojstnem dnevu maršala Tita
Bonn, 19. maja. Predstavniki zahodnih velesil bodo jutri nadaljevali pogajanja z Zahodno Nemčijo, na podlagi katerih naj bi v kratkem podpisali sporazume, s katerimi bo v Zahodni Nemčiji prenehal veljati okupacijski statut. Po podpisu te pogodbe bo Zahodna Nemčija poslala neodvisna država in enakopraven partner v zahodnoevropskem obrambnem sistemu.
Zahodnonemški kancler dr. Adenauer bo danes poskušal rešiti z zavezniškimi visokimi komisarji vse sporne točke v pogodbi, s katero se bo končal zasedbeni statut. Pogodbo fcodo izvajali v obliki »splošnih pogodb«, ki bi jih podpisala Zahodna Nemčija z vsako izmed treh zahodnih velesil
—	Veliko Britanijo, Francijo in ZDA. V Bonnu upajo, da bodo rešili tudi sporno finančno vprašanje na sestan ku, ki ga bodo imeli v četrtek ali petek ministri, Acheson, Eden in Schu man ter kancler Adenauer v Strass-fcourgu.
Ta teden se bodo v Parizu sestali zunanji ministri petih držav, ki sodelujejo v evropski obrambni skupnosti
—	Francije, Italije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga, da bi pripravili pogodbo o evropski obrambni skupnosti. ki naj bi bila podpisana v 10 dneh
New York, 19. maj.a (UP). Združeni r.arodi so objavili poročilo o zdravstvenem položaju na svetu, v katerem so navedeni podatki o razširjenosti posameznih bolezni in akcijah Svetovne zdravstvene organizacije za njihovo za*iranje. Poročilo obsega podatke iz skoraj vseh držav, «članic Združenih narodov, razen držav sovjetskega bloka. Po teh podatkih boleha okrog 300 milijonov oseb na svetu za malarijo, tropskimi in drugimi boleznimi. Samo v Egiptu je bolnih za neke vrste obolenjem žlez. ki se širi zlasti zaradi ko panja v nečistih rekah in dela v močvirjih, 10 milijonov oseb.
Da bi uničila glavna žarišča teh bolezni v nezadostno razvitih državah je Svetovna zdravstvena organizacija ustvarila podlago za trajno akcijo na-
Delo komisije za človečanske pravice
Nev/ York, 18. maia (Tanjug). Komisija OZN za pravice človeka je s 13 proti 3 glasovom (Švedska, Vel Eritanija in Avstrija) sprejela v pakt o človečanski« pravicah člen o pravicah matere in otroka. Omenjeni člen govor; o pravicah matere do posebne zaščite pred porodom ter po njem.
Med razpravo o sindikalnih pravicah je jugoslovanski delegat Brana Jevre-movič grajal predloženi predlog in zahteval spremembe in jasnejše besedilo. Foudaril je, da določa predlog, da ima vsak človek pravico do članstva v profesionalnih organizacijah za zaščito svojih ekonomskih koristi. Toda pravica delovnih ljudi, ki žive od svoje plače, je pomešana s pravico vseh tistih, ki bi se združevali v take organizacije, da bi branili svoje pretirane dobičke in celo ustvarjali mo-monopole. Ekonomske in socialne pra vice bogatih ljudi, zlasti delodajalcev, pa nikakor niso ogrožene. Zaradi njih nam ne bi bil potreben pakt o člove canskih pravicah. T.ak pakt je potre ben zaradi gospodarsko najšibkejših, ki žive samo od svojega zaslužka al: vsaj v glavnem od tega.
V predlogu jugoslovanskega delegata je bila zlasti poudarjena tudi pravica delovnih ljudi do stavke. V obrazlo žitvi svojega predloga je dejal, da je praksa pokazala, da je to edino učinkovito sredstvo, ki ga imajo delovni ljudje za zaščito svojih pravic.
Kancler dr. Adenauer je v Bonnu dosegel, da je parlamentarna skupina krščansko-demokratske stranke odobrila njegovo zunanjo politiko pri po. gajanjih z visokimi komisarji treh za-hodnih- velesil za sklenitev splošnih pogodb. Kancler dr. Adenauer in podtajnik za zunanje zadeve Hallstein sta pred poslanci krščanske demokratske stranke razložila vsebino in pomen splošnih pogodb. Pri tem je dr. Adenauer oudaril, da nove pogodbe z za hodnimi velesilami ne bo mogoče izvajati, če bo parlament zavrnil ratifi kacijo predlaganega sporazuma. Dr Adenauer je pri tem opozoril na neprijetnosti, ki bi utegnile nastati zaradi odklonilnega stališča parlamenta. Kancler je na koncu te svoje izjave dejal, da je vključitev Zahodne Nemčije v zahodnoevropsko skupnost zvezana s precejšnjim tveganjem, vendar pa bi nevtralizacija Nemčije pripeljala do katastrofe.
Podpredsednik zahodnonemške soci-alno-demokratske stranke Ollenhauer je včeraj izjavil, da mora biti združitev Nemčije glavni smoter zahodno-
cionalnih organizacij za dvig zdravstvene ravni. Po zaslugi svetovne zdravstvene organizacije se danes v Indoneziji zdravi s penicilinom nad 300.000 oseb. V tej državi so pregledali poleg tega 5 milijonov oseb. ki bolehajo za raznimi kožnimi boleznimi. Stoletja zaostalo močvirno področje v Afganistanu je postalo v dveh letih plodno. Tam goje danes bombaž in zidajo velike predilnice. To so dosegli ker so uničili legla komarjev, ki prenašajo malarijo. Podobno je storila svetovna zdravstvena organizacija tudi v severnem Tajlandu in CiA.engma-iu, kjer so ozdravili malarije 40.000 ljudi v vseh teh krajih so ekipe Svetovne zdravstvene organizacije izučile več strokovnjakov in tehničnega osebja, da bodo lahko sami nadaljevali boj proti množičnim obolenjem.
Danes je na svetu okrog 900.000 zdravnikov, za vzdrževanje najnujnejše zdravstvene ravni pa bi bilo potrebno vsaj dvojno število. Podobno je tudi z bolniškimi posteljami. Indija rabi n. pr. še milijon bolniških postelj za zdravljenje do sedaj znanih primerov bolezni.
V visoko razvitih državah sicer res ni tako množičnih obolenj, kot y manj razvitih državah, je rečeno v poročilu Svetovne zdravstvene organizcije, zato pa so se razširile druge vrste tako imenovanih »luksuznih bolezni«, kot so bolezni srca, rak, sladkorna bolezen, razni tumorji in duševne bolezni
Trst, 18. maja. Dopoldne je bilo najbolje obiskovano zborovanje Fronte za neodvisnost na trgu Garibaldi, katerega se je udeležilo okoli 5000 Tržačanov. Govornika sta bila kandidat Fronte dr. Carlo Belihar in Carlo Tolloy.
Na zborovanju Ljudske fronte v Lo-njerju pri Trstu sta govorila predsednik OF STO Branko Babič in kandidat LF za tržaško občino Laurenti. Babič je v svojih izvajanjih predvsem naglasil, da je prerojeni fašizem v Trstu jasno povezan z geslom »Italija« ter naglasil posebej, da ta parola ne predstavlja samo nevarnosti za povratek fašizma, temveč tudi nevarnost vojne.
Beograd, 18. maja. (Tanjug) Na kon-
nemške zunanje politike. S tem je Ollenhauer potrdil stališče socialno-de-mokratske stranke, da ne smejo Nemcev v Vzhodni Nemčiji prepustiti svoji usodi, pač se je treba zanje boriti na konferenci predstavnikov 'štirih velesil. Ollenhauer je vnovič zahteval, naj bi bonnski parlament proučeval splošne pogodbe in dopolnilne sporazume, preden bo prišlo do podpisa teh pogodb.
Znhodnonemška "vlada je postavila zahodnim visokim komisarjem 30 dopolnilnih predlogov. Doslej so brez težav rešili 23 Adenauerjevih predlogov. Kar zadeva preostalih 7, so bili 4 že rešeni in upajo, da bodo našli rešitev tudi za ostale 3. Ti trije predlogi se nanašajo: na vprašanje zavezniškega premoženja v Nemčiji, na spremembo klavzule, ki določa, da so zavezniški poveljniki pooblaščeni objaviti pripravno stanje, če bi izjemne okoliščine v Zahodni Nemčiji trajale več kot 30 dni. V zvezi s to klavzulo predlaga dr. Adenauer, naj bi nemški vladi dovolili pravico izdajati izredne ukrepe po preteku 2 let od podpisa pogodbe. Tretje nerešeno vprašanje se nanaša na finančni pro-blem. Nemški prispevek za zahodno obrambo naj bi znašal 850.000 milijonov mark mesečno, in sicer deloma za vzdrževanje zavezniških oboroženih sil v Nemčiji in deloma za organizacijo 12 nemških divizij. Nemci sodijo, da potrebujejo ves znesek za svoje divizije, čeprav ocenjujejo za vezniki svoje potrebe na 550 milijonov mark mesečno.
Pan Mun Jom, 19. maja. (AFP) Ostra debata o repatriaciji vojnih ujetnikov, ki je bila danes v Pan Mun Jomu med šefoma nasprotnih delegacij admiralom Thurnerjem Joyem m generalom Nam Horn, ni privedla do rešitve tega vprašanja. General Nam II je zavrnil trditev admirala Joya, da so zastopniki Kitajcev in Severnih Korejcev na neki tajni seji prejšnji mesec privoliti, da bi ujetniki v taboriščih Združenega poveljstva v anketi izraziii, če se žele vrniti v Severno Korejo ali ne. Sef delegacije Združenega poveljstva je odgovoril na to, da severna delegacija to sedaj zanika zato, ker so bili rezultati take ankete zanje neugodni, saj se je samo 70.000 od skupno 169.000 ujetnikov Kitajcev in Severnih Korejcev izjavilo za repatriacijo.
Združeno poveljstvo je imenovalo pomočnika ameriške VIII. armade generala Harrisona za novega šefa delegacije na pogajanjih za premirje v
ferenci jugoslovanskih in avstrijskih zastopnikov o izkoriščanju Drave za energetske namene so sklenili, da bodo ustanovili stalno mešano komisijo, ki bo urejevala tekoče zadeve in se sestajala v rednih razdobjih. Avstrijski zastopniki so tudi v načelu pristali, da bo Avstrija dala Jugoslaviji določeno kompenzacijo za. odvajanje vode po reki Beli v kaprunsko hidrocentralo.
Kairo, 18. maja. (UP) Egiptovska vlada je snoči poslala britanski vladi spomenico, v kateri je odklonila zadnje britanske predloge in navedla razloge za svoje stališče. V Kairu poudarjajo, da s svojo spomenico egiptovska vlada ne misli onemogočiti nadaljnjih pogajanj za rešitev anglo-egiptovskega spora.
Omejitve v železniškem prometu
Berlin, 19. maja (Reuter). Po novem železniškem voznem redu, ki je bil uveden v Vzhodni- Nemčiji, so zahodni deli Berlina dejansko ločeni od vzhodnonemškega železniškega sistema. Tako bodo sedaj tovorni vlaki obšli zahodne dele mesta> in vozili po novi progi, ki je bila zgrajena lani. Potniki, ki bodo potovali v Vzhodni Berlin, bodo morali izstopiti v predmestju vzhodnega sektorja, da bi odtod z lokalnimi vlaki prispeli v mesto.
Funkcionarji zahodnih oblasti izjavljajo, da vzhodnonemške in sovjetske oblasti ne morejo blokirati zahodnega Berlina, ne da bi se pri tem izpostavljale ustreznim protiukrepom.
Stavka v agenciji France Presse
Pariz, 19. maja (Reuter). Več kot 1000 novinarjev, operaterjev in radijskih operaterjev agencije France Presse je ustavilo včeraj sleherno delo iz protesta proti vladni odločitvi, da ne privoli v zvišanje plač. Stavkajoči so najprej sklenili, da ne bodo delali 12 ur. Kmalu po začetku stavke pa je vlada ukazala vsem uslužbencem agencije, da se morajo vrniti na delo, in obrazložila svoj ukrep s tem, da so uslužbenci agencij vladni uslužbenci. Tri ure po začetku stavke je prefekt pariške policije odredil mobilizacijo vseh uslužbencev te agencije. Uslužbenci, ki se ne bodo vrnili na delo, bodo kaznovani z zaporom. V odredbi prefekta policije je poudarjeno, da je vlada pooblaščena mobilizirati delovno silo za vsako službo, ki je važna za ohranitev javnega reda.
Washington, 19. maja. (AFP) Tri ameriške petrolejske družbe »Pure Oil«, »Socony Vacumm« in »Texas Company«, v katerih je stavkalo 90.000 delavcev petrolejske industrije, bodo danes začele delati. Delavcem, zaposlenim v teh družbah, so zvišali mezde za 15 odstotkov na uro, kakor je predlagal urad za stabilizacijo.
Koreji. General Harrison, ki je bil tudi doslej član delegacije Združenega poveljstva, bo 23. maja zamenjal admirala Thurnerja Joya kot šefa te delegacije. Admiral Joy bo prevzel dolžnost direktorja ameriške pomorske akademije.
Tri oklepne kolone ameriške 8. armade so včeraj, zato da bi preprečile sovražne napade na postojanke Združenega poveljstva, severno od mesta Umhva na srednjem bojišču nenadno močno napadle sovražnikove postojanke, uničile 83 sovražnih bunkerjev in več topniških gnezd, nato pa se umaknile na svoja izhodišča.
Richard Crossman, znani sodelavec Bevana, piše v včerajšnji številki »Sunday Picturiala«, da problem vojnih ujetnikov v Koreji ni tako preprost. kakor sodi predsednik ZDA. Crossman trdi, da so Severni Korejci in Kitajci sicer pokazali, da jim je. zelo malo na tem, 'da bi se vrnili na svoje domove, saj so v ameriških ujet>-niških taboriščih našli neprimerno boljše razmere, pa tudi propaganda glede ravnanja z njimi, če se vrnejo na svoje domove, je zelo močna. Kaj pa predlagajo ZDA glede ujetnikov, piše omenjeni časnik in nadaljuje: v ZDA jih vsekakor ne bodo pustili. Edino, kar lahko pozneje store, je to, da bodo Severne Korejce izročili v roke Smg Man Rija, Kitajce pa Cang-kajšku. Kako ta dva ravnata z ujetniki, je znano, dejstvo pa je, da mnogo ujetnikov nič ne tvega, če se vrne na svoje domove.
Moša Šaret \ ZDA
Tel Aviv, 19. maja. (UP) Izraela ski minister za zunanje zadeve Moša Šaret je odpotoval danes v ZDA, kjer bo prosil za ameriško pomoč Izraelu. Minister za trgovino Joseph je že v Ameriki. Poleg razgovorov, ki jih bo imel z ameriškimi funkcionarji, bo Moša §a-ret sodeloval tudi v kampanji za nakup izraelskih obveznic, ki so bile izdane v ZDA.
Kakor takoj po osvoboditvi, ko so Zgornješiškarji začeli na gradbišču nedokončanega sokolskega doma graditi svoj novi, veličastni telesno-vzgoj-ni dom in kakor vrsto naslednjih let, ko je bilo na gradbišču te mogo čne stavbe pogosto tudi nad sto prostovoljcev, vse dokler ni bila pod streho, jie na obsežnem gradbišču doma telesno-vzgojnega društva Partizan ob Vodnikovi cesti zopet živo kakor na mravljišču. N.a mogočni stavbi in na obsežnem stadionu, ki sta tik pred tem, da bosta izročena svojemu namenu, so v teku poslednja dela ter obsežne priprave na veliko slavje, ki bo na rojstni dan maršala Tita dne 25. t. m.
V zapuščeni gramozni jami ob Vodnikovi cesti so začeli nekdanji Sokoli tik pred vojno graditi svoj skromni dom. Dogradili so ga šele do ene tretjine, ko je prišla vojna in prekinila delo. Takoj po osvoboditvi so se odgovorni funkcionarji telesno-vzgojnega športnega društva ter množičnih organizacij na čelu s tovarišem Francem Nebcem, predsednikom športnega društva Ilirija, ki ima tudi največ zaslug za to, da je dom danes dograjen, odločili, naj bi vse te organizacije za severni del Ljubljane skupno zgradile moderen in vsem potrebam ustrezajoči dom, ki bo služil telesni vzgoji, športu in udejstvovanju množičnih organizacij. Na gradbišču dotedanjega sokolskega doma je tedaj začelo orjaško delo nekaj tisočev prebivalcev Zgornje Šiške in Kosez, ki mu v zgodovini teh dveh krajev ni primere.
Dan za dnem, neredko tudi pozno v noč, zlasti pa ob nedeljah, so tedaj na gradbišču zveneli krampi in lopate ter brneli mešalci betona in kamioni, naloženi z opeko in drugim gradbenim materialom, ki so ga razkladale pridne roke prostovoljcev ter ga prenašale v posamezna nadstropja. Na gradbišču so se vrstili prostovoljci nekdanjega 17., 18., 19. in 20. terena rajona II ter vaškega odbora OF Koseze in neprestano tudi tekmovali med seboj. Staro in mlado, moški in ženske in celo starčki in otroci so tako skozi nekaj let hodili na delo na gradbišče, kadar in kolikor je komu dopuščal čas, in skoraj je ni v Zgornji Šiški ali Kosezah hiše, ki ne bi na ta ali oni način sodelovala pri gradnji dom*. Neredko pa so prišli na pomoč tudi prostovoljci iz mesta, člani te ali one sindikalne podrunice.
Sele zdaj, po sedmih letih napornega dela, je prizadevanje prebivalcev Zgornje Šiške bogato poplačano in ob Vodnikovi cesti stoji dom, na katerega sta upravičeno lahko ponosni ne samo Zgornja Šiška in Ljubljana, temveč vsa Slovenija.
Ker stoji dom v nekdanji gramozni jami, spremenjeni v prostoren stadion, na prvi pogled ni neka posebno velika in obsežna stavba. Sele če si ga ogledaš z dvoriščne strani in od znotraj, dobiš o njem pravo sliko. Ce pa vsaj bežno pogledaš tudi v zapiske gospodarskega odbora, ki je vodil gradbena dela, pa kaj hitro spoznaš tudi, koliko naporov je bilo potrebnih preden je bil dom zgrajen.
Pol na površju in pol v niže ležečem stadionu, na katerega vodi s ceste okoli 20 stopnic, stoji trietanža stavba z mansardo. Njena zazidana ploskev meri nič manj kakor 1.200 m3. Samo zidakov je zazidanih v tej stav-
BERITB
ponedeljsko izdajo »Slovenskega poročevalca« Mesečna naročnina samo 20 din
bi poldrugi milijon ali trije vlaki po 50 vagonov, pri čemer si lahko zamislimo, koliko je bilo potrebno ostalega materiala, kakor n. pr. gramoza, cementa, apna, lesa itd. Navzlic 70.000 prostovoljnim delovnim uram, ki so jih opravili frontovci, bo stala ta stavba okoli 20 milijonov dinarjev, pri čemer je treba omeniti, da je bil večji del gradnje izvršen v lastni režiji, v zadnjem času nabavljen gradbeni material pa plačan po novih ekonomskih cenah.
V novem domu telesno-vzgojnega društva Partizan, ki je nedvomno eden največjih in najlepših telesnovzgojmih domov ne le v Sloveniji, temveč v vsej državi, je nad 60 različnih prostorov in sicer: dve ogromni dvorani, od katerih služi ena za telovadnico in druga za prireditve množičnih organizacij, nadalje prostorna hala z dvema garderobama za goste, več točilnic, štiri slačilnice in dve kopalnjci za telovadce, ločeno za moške in ženske, dvostezno kegljišče s posebnimi prostori za gledalce, ambulanta, dve orodjarni, štiri upravne pisarne za športna društva in množične organizacije, prostorna sejna dvorana kot tretja dvorana v domu, soba za vodnike, glasbena soba, dve društveni sobi za sek-cijske seje, dvosobno hišnikovo stanovanje s teraso in ostalimi pritiklinami, osem tujskih sob z umivalnico za gostujoče športnike in telovadce, skupno z 32 udobnimi ležišči, osem shramb za rekvizite posameznih sekcij itd. ter trije veliki balkoni, od tega dva na pročelju stavbe kot nekaki naravni tribuni, eden pa preko vse stavbe na njeni dvoriščni strani.
Posebnost in ponos stavbe je njena telovadnica. To je prekrasna in prostrana, sončna in svetla, od vseh mrzlih vetrov povsem zavarovana ter s potrebnim telovadnim orodjem že skoraj popolnoma opremljena dvorana, ki obsega 422 m!. Posebno milino mehkobo, toploto ter prikupnost in privlačnost pa ji dajeta strop in stenska obloga, ki sta iz naj dragocenejšega plemenitega domačega hrastovega poliranega lesa. Posebnost te razkošne telovadnice je nadalje osem lož za gledalce, ki bodo lahko kadar koli opazovali telovadce pri njihovih vajah in nastopih. Lahko rečemo, da je ta telovadnica ena najmodernejših v Sloveniji, če ne v vsej Jugoslaviji ter vzbuja splošno občudovanje vsakogar, ki si jo ogleda.
Od novega leta dalje že uporabljata dom telesno-vzgojno društvo Partizan ter športno društvo Ilirija z vsemi svojimi številnimi sekcijami, prav tako pa tudi vse množične organizacije, ki so se z omenjenima društvoma zlile tako rekoč v eno samo celoto. Kakor smo že omenili, bo dom obenem z obsežnim stadionom do kraja dograjen in izročen svojemu namenu na rojstni dan maršala Tita dne 25. t. m. Ob tej priliki bo razen otvoritvene svečanosti tudi telovadni nastop vseh ljubljanskih telesno-vzgojnih društev Partizan, ki bo eden prvih in obenem največjih telovadnih nastopov v povojni dobi. Edinice JLA ter konjenica telesno-vzgojnega društva Partizan iz Bežigrada pa bodo ta nastop s svojim izbranim in borbenim programom še posebej povzdignile.
Zgornja Šiška bo tako na poseben način proslavila letošnji maršalov rojstni dan, obenem pa bo obogatila našo domovino z novb postojanko, v kateri se bodo telesno in duševno vzgajali ter krepili sedanji, kakor tudi bodoči rodovi naše mladine in ostalih zavednih državljanov naše socialistične domor vine.	-mis-.
Zdravstveno stanje na svetu
Okoli 300 milijonov malaričnih bolnikov, še več pa tuberkuloznih in sifilitičnih — Uspehi Svetovne zdravstvene organizacije — Skoraj milijon zdravnikov premalo — »Uuksuzne bolezni« v razvitejših državah
SLOVENSKI

Cihiiiocewaijx:^-
POGAJANJA V PAN MUN JOMU
Medsebojno obtoževanje in nobenega napredka
Vprašanje glede vračati ja ujetnikov še vedno sporno — Harrison, novi šef delegacije Združenega poveljstva — Mnenje Richarda Crostfi-tnana
C KULTURNI R 4 2 (; L H) I )
Moli e rova ,,Šola za žene“ v celjskem gledališču
Celjsko kulturno življenje je žabe-1 ležilo zopel pomemben dogodek: prvo uprizoritev Moliera po osvobojenju in v novem poklicnem gledališču. Reči moramo, da letošnji repertoar Celjskega gledališča, ki s tem šteje svojo predzadnjo premiero, ni bil najbolj srečno izbran in je bila tudi raven raznih uprizoritev različna. Očitno je pogosta menjava režiserjev, z različnimi pedagoškimi prijemi, na to močno vplivala. S to uprizoritvijo pa je dosegel celjski ansambl nesporen umetniški uspeh.
Osnovna vrednost, ki uvršča to klasično delo francoske komediografije med umetnine svetovne dramske književnosti. je kristalna globina v orisu značajev, ki spletajo zgodbo o Arnol-fu. Agnezi in Horacu ter Arnoifovi tragični zmoti v vzgoji njegove varovanke: v ozadju te zgodbe pa stoji osmešeni lik francoskega meščana, ki ga tudi v tej komediji Moliere riše s prodorno ostrino poznavalca človeških značajev. Okvirni situacijski zaplet komedije, kjer se varuh in mladi ljubimec v 'zaupanju sestajata ne da bi vedela za svoj dejansko medsebojni odnos — ter psihološki zaplet Arnoi-fove zmote o sorodstvu njegove varovanke dajeta delu poseben čar, režiji pa širok vir oblikovanja. Bogati meščan Arnolf predstavlja v tei zgodbi zamotan značaj, noln notranjih treni, drobnih kompromisov in hipnih pre-c:-r?tov v svoji ljubosumni borbi za mUdeca dekleta. Janez. Škof ga je odicT-rl - presenetljivo tenkočutnostjo, jfindkbn in melodičnim verzom _ftr široko mimično skalo. Kakor je drama-
tično izigral Arnoltov notranji boj po prestanih porazih — ti bolestni utripi so tipični za Moiierov komedijski prijem — tako je zlasti v monologih pokazal svoj igralski izraz in podčrtal tiste Molierove resnice, ki jih je naslovil na gledalca kot človeka. Iz grenkega posmeha, v katerem se nesmrtni Francoz norčuje ne le iz tedanje družbe, rdseva istočasno vsa bridkost Molierove osebne izpovedi o njegovi nesrečni usodi z Armando Bejart.
Lik Agneze. Arnolfove mlade varovanke, je čudovito postavljen v življenjsko nasprotje temu starajočemu se možu: medtem ko jo zaklepa med odmaknjene štiri stene svoje°a doma in pazniško budnost svojih dveh služabnikov, dorašča neizkušeno dekletce pod obožujočimi pogledi in besedami ter ne vse dobro vzpodbujajočimi »pravili zakonskega življenja« svojega varuha — v polnokrvno dekle, ki ji je otroška prostosrčnost dobrodošla krinka, da se skrije pred zalezujočimi očmi Arnolfa Kot Agneza sta v alternaciji nastopili Marija Goršičeva in Bogdana Vrečkova. Goršičeva je svoji vlogi dala mnogo karakternega izraza, VreckSova je bila v zasnovi naivke 'enotnejša: obe pa je družila stilno skladna, kultivirana igra in lepo oblikovan govor
Anezinega ljubimca Horaca Moliere v tej komediji situaciisko na zanimiv način prikazuje z boli trubadurske, zunanje plati in ga z njegovo obože-vanko šele na koncu združi v tesnejši soigri. Gustav Grobelnik, ki je le mestoma rahlo popustil v melodiji govora, je svojo vlogo odigral z mla-
dostno svežostjo in s prijetnim liričnim nadihom.
Božičev Krizald kot Arnolfov prijatelj je bil nekoliko šibkejši. Čeprav je v Krizaldu Moliere zasnoval trezno nasprotje Arnolfovega na znotraj kaj razbujenega značaja, njegov lik ni bil čisto enoten, v govoru pa je verz zaviral njegovo sproščenost. Rekel bi, da je Božiču« realistična igra bližja, kar je pokazal z uspelo podobo nadučitelja v uprizoritvi »Hlapcev«.
V paralelizmu svoje gradnje je Moliere postavil med Arnolfa in Agnezo še Alena in Zoržeto, svoji slugi, nadvse komični figuri, ki ju poleg karakterne enako odlikuje situacijska komika. Sedaj je bil tu v svojem elementu: zdi se, da ie to tip njegove življenjske vloge, ki jo je vso izpolnil s prijetnim humorjem. Zoržeto sta v alternaciji odigrali Božičeva in Cervinko-va. Lik Božičeve je bil enotnejši v svoje kmečki robatosti in dovtipu, ki se je Alenu kaj prilegal. Cervinkova je iskala več izrazitosti in s tem nekoliko izgubila na skladnosti.
Simpatičen ie bil nastop Oronta. Ho-racovega očeta v vlogi Fedorja Gradišnika Mirnikov notar je bil karakterno dobro izdelan, šibkejši je bil kot Agnezin oče. čeprav nisi mogel spoznati te dvojnosti v njegovi zasedbi.
Režija Frana Žižka ie dala tej uprizoritvi svoj viden pečat. Žižkov trdni pedagoški prijem, ki mislim da se ravno v tem razlikuje od prijema ostalih letošnjih gostov. j«e jasen že v nameri, da v delu z manjšo zasedbo uveljavi čim več igralcev, a jim s tem istočasno da možnost medsebojne primerjave. To utemeljuje njegovo dvakratno alternacijo. Enotnost' kraja, časa in dejanja je izrabil tako, da je delo zlil v strnjeno in prostorno sklad-po postavljeno režijo, kjer so zunanje m psihološko povzete domislece dopolnile pestrost celotno i°re. Deianie ie teklo, notranje dogajanje pa je bilo psihološko prav oogloblieno. — Scena do osnutkih Vlada Rijavca je bila dekorativna in je stilno ustrezala.
Rokokojska uglajenost in stilna enotnost celote pomenita za uprizoritev »Sole za žene« kljub drobnim pomanjkljivosti zaslužen uspeh celjskega igralskega kolektiva pred zaključkom letošnje sezone, ki bi bil prav to pot lahko deležen polnega obiska celjskega občinstva.	M. s.
S FILMSKEGA PLATNA
„Dokument dobe“
Kako preprost, vse preveč preprost naslov za film, ki zajema pestro zgodovinsko dogajanje skoraj pol stoletja! V uri in pol se pred našimi očmi zvrstijo na filmskem platnu dogodki, ki so že prešli v zgodovino, a so bili za razvoj jugoslovanskih narodov in vse-
£a človeštva prav usodnega pomena.
e redko je filmskemu .gledalcu dana prilika, gledati v tako živahen kaleidoskop, v katerem oživljajo že zdavnaj mrtvi ljudje, njihova dejanja in stremljenja, pa različna družbena gibanja, ki so imela vpliv na tok zgodovine v prvi polovici našega stoletja. Režiser m scenarist Mirko Bašič ter astistent režije Obrad Gluševič sta imela izredno težko delo, da sta iz domačega in inozemskega filmskega arhivskega gradiva, iz dokumentarnih filmov in filmskih žurnalov, iz vsega, kar hrani v svojih omarah Jugoslovanska kinoteka, poiskala in izbrala vse tisto, iz česar sta s pomočjo mon-tažerke Jelke Sakomanove ustvarila ob desetletnici naše ljudske vstaje film. ki je lahko v ponos podjetju »Jadran« in vsej jugoslovanski filmski proizvodnji, saj se kosa z najboljšimi ustvaritvami ameriške dokumentarne kinematografije (pri kateri ima ameriško vojno ministrstvo posebne zasluge). Delo za ustvaritev takega dokumentarnega filma ie zahtevalo mnogo naporov, vztrajnosti in iznajdljivosti. Ko so njegovi ustvarjalci brskali po neštetih virih in urejali ob-
širno, bogato gradivo -so hkrati odkrivali tudi nove, zanimive in zelo važne posnetke, ■ ki jih scenarij ni predvidel in ki jih ie bilo vendarle treba uvrstiti na filmski trak. Pri vsem tem je bilo treba mnogo režijske spretnosti, da je vse gradivo dobilo svojo logično povezavo, tisto sintetično zaokroženost, kakršno ima v sebi sleherno obdobje resnične zgodovine.
Ustvarjalci filma »Dokument dobe« so svoj film razdelili v štiri poglavitna obdobja, ki obsegajo leta od 1903 do 1922, od 1921 do 1931. leta 1931 do 1941 in od 1941 do 1945. pač najpomembnejša obdobja v zgodovini Jugoslavije in jugoslovanskih narodov v zadnjih petdesetih letih. Skoraj pet desetletij je minilo od takrat, ko je srbski kralj Peter I. prijahal na belcu po beograjskih ulicah, kar gledamo v »Dokumentih dobe«. V kinoteki so se ohranili in se pred našimi očmi odvijajo dragoceni posnetki iz leta 1911 o prihodu turškega Rešad paše v Bi-tolj kakor da hočejo ustvarjalci filma obuditi spomin na petstoletnorobova-nje srbskega ljudstva pod turškim jarmom. Sledijo posnetki, ki nam prikličejo pred oči balkanske vojne, začetek prve svetovne morije in propad Avstro-Ogrske ter nastanek kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na platnu gledamo nekdanje vladarje, Franca Jožefa. Viljema, Nikolaja in Viktorja Emanuela, pa tudi voditelja ruske revolucije Lenina. Za tem se vrstijo zgodovinski dogodki, ki so por membm v našem preteklem političnem in družbenem življenju, pa zgodovinske osebnosti, ki šo imele vpliv na notranji razvoj Jugoslavije, kakor Nikola Pašič. Stjepan Radič in kralj Aleksander ter drugi. Spremljamo borbo Komunistične partiie Jugoslavije. sodne razprave proti jugoslovanskim komunistom ter njihovemu organizatorju in voditelju Josipu Brozu -Titu. hkrati pa se- nam na platnu odgrinja zločinsko delovanje protiljud-skih politikov Jevtiča, Mačka, Stoja-
dinoviča, Cvetkoviča in drugih sovražnikov delovnega ljudstva. Kako odmaknjeni se nhm že zdijo nekateri dogodki, kakor na primer Mussolinijev
g obod na Rim. napad Japoncev na .itajsko, atentat na kralja Aleksandra v Marseillu, prihod Hitlerja na oblast, italijanski napad na Abesinijo in konference državnikov Male antante! Vendar so nam še živo v spominu revolucija v Španiji, sporazum štirih v Miincnenu, hitlerjevska aneksija Avstrije. sporazum med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, delitev Poljske, pa okupacija Češkoslovaške, Belgije, Francije in Holandske! Mogočno so prikazani dogodki 27. marca, prvi plameni ljudske vstaje vloga reakcije in narodnih izdajalcev, napori, žrtve in zasluge Partije, tovariša Tita in njegovih sodelavcev, potek in krepitev narodno osvobodilne borbe ter osi^o-boditev Jugoslavije, skratka, zgodovinski dogodki iz najslavnejšega obdobja v zgodovini jugoslovanskih narodov, dogodki, ki so značilni in pomembni za ustvaritev nove, socialistične Jugoslavije.
Silno mnogo je prikazanih zlasti zunanjih dogodkov, veliko nanizane tuje kronike, ki nam podaja pregled o toku evropskega in svetovnega razvoja v /zadnjih petdesetih letih; vsega tega je kar nekoliko preveč in bi si namesto njih želeli več domače snovi. Toda vse gradivo je zelo spretno povezano m močno razgibano, prehodi so spretni in jasni, k čemur poleg odlične montaže v nemajhni meri pripomore izvrstno besedilo, ki ga je oskrbel bfvaški pesnik Marin Franičevič in ea lepo jasno, čeprav ponekod nekoliko premonotono govori spiker Ivan Betrieb. Najbolj pomembno pa le dejstvo. da so vsi ti »dokumenti dobe« prikazani z očmi našega človeka ter našega družbenega pojmovanja in razvoja. V teh dokumentih odkrivamo tudi sami sebe in rnorm bi si jib ogledati sleherni naš človek, še posebej pa bi jih morala spoznati naša mladina.	o. N.
Občni zbor republiške Obrtne zbornice
L
špekulantske težnje nekaterih privatnih obrtnikov ponovno razkrinkane
V nedeljo je bil v Ljubljani letni občni zbor republiške Obrtne zbornice. Zbora so se skoraj polnoštevilno udeležili delegati iz vse Slovenije. Od gostov pa, poleg zastopnikov Glavne uprave na čelu z direktorjem Viktorjem Stoparjem, tudi predsednik MLO Ljubljane Jaka Avšie ter zastopnika republiške Obrtne zbornice Srbije in republiške Obrtne zbornice Hrvatske. To zasedanje zbornice je bilo velikega pomena, ker je naš novi gospodarski sistem, ki smo ga začeli z družbenim planom, tudi našemu obrtništvu prinesel nove naloge. Pričakovali so, da bo zasedanje republ. zbornice v kateri so zastopniki vse Slovenije, prispevalo k reševanju omenjenih nalog. To pa se ža! ni zgodilo, ker se je skupščina pod vplivom več ali manj drobnih osebnih interesov privatnih obrtnikov, ki so jih iznašali delegati privatnega sektorja, vrtela pravzaprav v glavnem okrog teh vprašanj. Poročila upravnega od bora so le deloma obravnavala bistvena vprašanja. Razprava, ki naj bi ta poročila dopolnila in glavna vprašanja še posebej osvetlila, pa kakor rečeno ni bila zadovoljiva. Ker bomo problematiko, ki so jo obravnavala poročila upravnega odbora obravnavali posebej, bomo danes skušali osvetliti samo razpravo.
Glavne misli, ki so jih iznesli delegati v razpravi, so bile naslednje. V novi republiški obrtni zbornici naj Bodo enakomerno zastopani vsi okraji, da bo zbornica dovolj pažnje posvečala tudi obrti na podeželju. Zbornica predstavlja vso našo obrt, to je držav, ni, zadružni in privatni sektor in mora vsem sektorjem posvečati enako pozornost, ker imajo vsi isto nalogo: dati na trg čim več kvalitetnih obrtniških izdelkov. Da bo zbornica lahko uspešno izpolnjevala svoje dolžnosti, bo zlasti treba k njenemu delu v večji meri pritegniti socialistični sektor, ki je bil doslej pogosto precej brezbrižen do problemov zbornice. Zbornica bo v bodoče morala več skrbi posvečati dvigu strokovnega kadra, pred vsem v tistih obrtih, ki izumirajo Mnogi delegati so kritizirali, da je dosedanji upravni odbor preveč široko grudno trošil denar in so bili mnenja, da bi lahko precej finančnih sredstev koristneje uporabil.
Skoraj vsi delegati iz privatnega sektorja, ki so se oglašali k besedi, so povsem oportunistično jadikovali o tem, kako gre danes privatnemu obrtniku slabo in podobno, ne da bi to mogli dokazati s kakimi tehtnimi argumenti. Predvsem so se sklicevali na velike dajatve za vajence in podobno. Tudi kolikor so bile njihove trditve upravičene, je iz vseh njihovih besed zvenele zgolj skrb za očuvanje svojih osebnih in to največkrat sebičnih interesov, pa čeprav na škodo skupnosti. Zato je povsem pravilno ugotovil neki delegat, da danes gradimo socializem za vse državljane, najsi bodo iz katerega koli sektorja Lastništva in je seveda prav, da tudi privatni obrtniki prispevajo svoj delež. Nekdo je hotel dokazati, da privatna obrt propada, s tem da privatni obrtniki zapirajo obrate. Mož pa je spregledal navedbe v poročilu predsednika izvršnega odbora o tem, da število obrtnih obratov pri nas raste in sicer privatnih neprimerno hitreje kakor socialističnih. V letu 1951 je naraslo število obratov v državnem sektorju za 23, v zadružnem za 39, v družbenem za 3, v privatnem pa kar za 677. Kako je z zapiranjem obratov, pa je lepo osvetlil neki delegat iz slovenjegraškega okraja, ki je dejal, da je nekaj obrtnikov v tem okraju zaprlo svoje obrate, nato so pa delali naprej, se pravi šušmarili. Tudi
Nad 200 zastrupljeni s ponarejeno papriko
Sodišča v Srbiji in Vojvodini so že večkrat obsojala ponarejevalce papri ke. Zadnji tak proces je bil pred okrožnim sodiščem v Nišu, kjer so obsodili večje število kmetov, ki so gostinskim obratom prodajali pokvarjeno papriko Največ takih ponarejevalcev je bilo iz vasi Bubanj in so bili nekateri obsojeni tudi na 10 let strogega zapora, ker je bila paprika, ki so jo prodajali, strupena. 2e takrat so ugotovili, da je v ponarejeni papriki poleg raznih barvil tudi nad 3% strupenega fosfata in so pri uživanju take paprike v Nišu in drugih krajih mnogi ljudje zboleli. Ce so papriki primešali strupeni fosfati, zadostuje za zastrupitev od njih že 05%. Ker so zdaj ugotovili že nad 200 primerov zastrupitve, je javni tožilec zahteval obnovo procesa in pridejo pred okrožno sodišče v Nišu vsi že prej obsojeni ponarejevalci paprike iz Bubnja. Žrtve ponarejevalcev so se oglasile celo iz bolnišnice v Kragujevcu, ker so zdravniki šele po daljših preiskavah ugotovili, da je vzrok zastrupitve pokvarjena paprika.
POPRAVEK
V članek o prvem Jugoslovanskem letalcu Edvardu Rusjanu v petkovi številki IS. t. m. se je vrinila napaka ln naj se datum rojstva pravilno glasi: 6. junija.
Vreme
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje IS. maja 1952 ob 7: Med Azorskim in Skandinavskim jedrom visokega zračnega pritiska se je ustvaril most, ki povzroča še nadalje dotok hladnega po-lamo-kontinentalnega zraka v naše predele. Slabotne frontalne motnje, ki so danes dosegle osrednjo Nemčijo ln povzročajo oblačno vreme s sneženjem v gorah ln dežjem v nižinah bodo nocoj dosegle Slovenijo.
Danes vlada v Sloveniji pretežno sončno vreme z menjajočo oblačnostjo ln vetrom različnih smeri. Temperatura pod O» C je bila v noči od nedelje na ponedeljek v sledečih predelih: Paniča, Jezersko, Maribor, Murska Sobota, Celje.
Napoved za torek, 20. maja: Pretežno suho vreme, vendar v vzhodnih predelih Slovenije in v Alpskem svetu kratkotrajne padavine: v višjih legah celo nekaj ■nežnih padavin. Se stopnjevana ohladitev. Temperatura ponoči okrog oo C, podnevi do 14 stopinj Celzija. Prevladoval Bo vzhodnik.
pri tem gre torej za čisto špekulacijo odtegniti se vsakemu prispevku za skup-nost, obenem pa dobiti »argumente« o zatiranju privatne obrti.
V razpravi se je' oglasil k besedi tudi direktor Glavne uprave za lokalno industrijo in obrt, tovariš Viktor Stopar, ki Je dejal, da so nekatere uredbe v letošnjem letu predvsem prizadele socialistično obrt, saj Je zaradi predpisane akumulacije v tem sektorju bilo v zadnjih štirih mesecih nad 1500 ljudi prizadetih, bodisi zaradi odpovedi službenega razmerja bodisi zaradi prikrajšanja na prejemkih. Dejal je, da bodo ta. napaka in še nekatere druge sedaj odpravljene. Za državne obrtne obrate bo sproščena gotovina, da bodo lahko nemoteno na trgu nabavljali potrebne surovine. Prav tako bo odpravljeno v teh obratih dosedanje nemogoče finančno poslovanje ter knjigovodstvo poenostavljeno. Izdelan je bil tudi predlog, da se plače vajencev urede tako, da ne bodo zavirale pritoka mladega naraščaja v obrt. Istočasno ko se borimo za uspešen razvoj obrtništva, pa je naša glavna naloga in naloga vseh obrtnih zbornic, je dejal tov. Stopar, da pomagamo predvsem tistim obrtnikom, ki sami delajo in z delom lastnih rok prispevajo k razvoju naše socialistične skupnosti. In teh je večina. Od 14.000 obrtnikov v Sloveniji je 10.000 takih, ki delajo brez pomočnika. Tudi pri obdavčevanju je vedno potrebno ostro razlikovati med tistimi obrtniki, ki sami delajo, in tistimi, ki delajo s tujo delovno silo ali sami sploh nič ne delajo. V nadaljnjih svojih izvajanjih se je tov. Stopar dotaknil tudi obrtnih nabavno-prodajnih zadrug. Dejal je, da je pri nas trgovinska mreža toliko razvita in prav tako prometne zveze, da obstoj teh zadrug ni več upravičen. Treba se je vprašati, komu danes te zadruge služijo. Vsekakor delovnim obrtnikom niso več potrebne, zanje pa se potegu, jejo nekateri kapitalistični elementi,
ki bi Iz teh zadrug radi napravili neke vrste delniške družbe, kar seveda ni v skladu z našim socialističnim družbenim sistemom in ne v interesa večine delovnih obrtnikov.
V razpravi so delegati razkrinkali člana dosedanjega upravnega odbora dimnikar, mojstra Janka Lipnika iz Ljubljane. Ko so se dimnikarji v Mariboru pripravljali, da bi prešli v socialistični sektor, je Lipnik storil vse, da bi to preprečil. Dimnikarska zadruga na čelu z Lipnikom v Ljubljani prav tako zavira ustanovitev socialističnih dimnikarskih obratov. Ko so ti njegovi poskusi propadli in se je bal, da bodo privatni dimnikarji tudi v Ljubljani ostali v manjšini, je v težnji, da bi še naprej »plaval na površini«, Glavni upravi predlagal, naj bi vsa dimnikarska obrt v Sloveniji prešla v socialistični sektor. Te Lipnikove nakane seveda niso uspele in povsem upravičeno je neki delegat na nedeljski skupščini postavil vprašanje, kako more tak človek ponovno kandidirati za funkcionarja zbornice.
Ko je bila beseda o delu dosedanjega upravnega odbora in so govorili tudi o pomanjkljivostih (kritizirano je bilo tudi poročilo nadzornega odbora), je neki delegat predlagal, naj bi se izvolila posebna revizijska komisija, ki naj bi še enkrat pregledala delo zbornice, da bi se na ta način olajšal prevzem poslov novemu odboru. Tedaj je proti temu predlogu z zelo ostrimi, neutemeljenimi Besedami vstal član nadzornega odbora Grom, ki je s svojim nastopom pokazal, da za kakšno kritiko in demokratično razpravljanje ni navdušen, čeprav je sam marsikaj in ne ravno konstruktivno kritiziral. Na omenjeni predlog je bil nato sprejet spreminjevalni predlog.
Po končani razpravi je zbornica sprejela proračun, nakar so sledile volitve novega upravnega odbora zbornice. V novi-upravni odbor je bilo izvoljenih 20 članov iz socialističnega sektorja, 19 iz privatnega ter 5 v nad zorni odbor in prav toliko namestnikov.
Ljudska tehnika
v Murski Soboti se razvija
Zadnje tedne je v Murski Soboti več tečajev pri klubih Ljudske tehnike. Utrdila sta se radio-klub in aero-klub, ki sta si dokončno uredila prostore. Kljub prizadevanju odborov pa delo le ne napreduje tako kot bi lahko, kajti odbori sami nekaterih težav ne morejo premostiti brez pomoči okrajnega odbora Ljudske tehnike. Tako ne more aero-klub sam rešiti vprašanja letališča, kajti sklep letne skupščine, da bo kmalu sklicana seja okrajnega odbora, na kateri bodo skupaj z odborom aero-kluba in predstavnikom Republiške zveze reševali težave aero-kluba, še po nekaj mesecih ni rešen. Letalska se.zona še je že začela, v Murski Soboti pa še vedno ni
upanja, da bi letos članom omogočili letenje.
Volja do dela pa kljub vsem tem težavam ni splahnela. Aero-klub bo opremil delavnico in tako omogočil začetek modelarskih in jadralno-teore-tičnih tečajev. Poleg tega pa je v tem času že pripravljenih več tečajnikov za izpite. Le-ti bodo še ta mesec opravili skoke. Radio-klub opremlja svojo delavnico Za strokovno delo. S praktičnim delom bo pričel še ta mesec. Tudi avto-moto društvo pridno dela. Tov. Sparaš vodi sam dva tečaja v Murski Soboti in v Cankovi. Poleg tega pa opravlja vožnje s tečajniki, ki so teoretični tečaj že dokončali.
V. S.
Potujoči fluorograf uspešno opravlja zdravstveno službo med železničarji
Kolektivu Marborsklb železniških delavnic ie bila lani zaupana posebna naloga, da izdela fluorografski vagon, ki bo služil za boi proti tuberkulozi v industrijskih krajih, zlasti tam. kjer se zaradi pomanjkanja zdravnikov ni mogel razviti. To nalogo so uspešno rešili ob koncu oktobra. Odtlej ]e potujoči fluorograf obiskal vse večje železniške kolektive v naši državi. Z njim so sistematsko pregledali pljuča vseh delavcev v Beogradu, Nišu. Zemunu. Osijeku, v Vlnkovcih In Slavonskem brodu. Tako je v dobrem pol letu pregledal pljuča nad 25.000 železničarjev. Iz Maribora bo krenil potujoči fluorograf v Istro In Slovensko Primorje.
Potujoči fluorograf. novost v železniški zdravstveni službi, so preuredili iz dveh potniških vagonov. V enem ie aparatura fluoro-grafa. v drugem pa agregat, ki daje prve-nib potrebno elektriko. Razen tega ima vagon smotrno urejeno garderobo za bolnike, prostor za razviianje filmov in pisarno. Vagon spremljajo samo trije — strokovnjak, ki upravlja aparat in razvija filme, uslužbenec — administrator ter spremljevalec.
Rdeči križ v Ptuju pripravlja cvetlični dan
Mesto! odbor Rdečega križa v Ptulu ie sklenil, da bo povečal svoje članstvo na 3000 udov. kar bo za Ptuj. ki šteje — namreč mesto — nekaj preko 4.000 prebivalcev, lepo število. 8.. junija bodo imeli »cvetlični dan« iu priredili na gradu vrtno veselico s srečolovom. Mestni odbor bo dosegel svoj namen, ker Ptujčani vedo. da je članstvo RK častna In človekoljubna zadeva, članarina pa tudi ni visoka, saj znaša letno le 24 dinarjev.
Gibanje prebivalstva
V Celju le bilo od 5. do 12. mala rolenlh 13 dečkov in 13 deklic. Poročenih ie bilo 5 parov, umrlo ie 8 oseb. — V okraju Celie-okolica le bilo od 4. do 10. maja rolenlh 6 dečkov In 3 deklice. Poročeni so bili 3 pari, umrle so 3 osebe.	M. C.
Ljutomerski okraj v nekaj številkah
Novi ljutomerski okra) le razdeljen na 15 občin s povprečno 3200 prebivalci v eni občini. Po lani opravljenem štetju živi na pod-ročiu okraja 47.724 prebivalcev. Na prebivalca odpade nekal nad 1 ha zemlie. V Ljutomerskem okraju ie v industriji zaposlenih le malo ljudi, saj ie Izrazito kmetijski okrai. Ima 74 kralevnih podletli. 38 večiih. 8 splošnih zdravstvenih In 5 zobozdravstvenih okolišev, 24 osnovnih šol, 10 gimnazij itd. Po približnih cenitvah bi lahko prebivalstvo tega okrala ustvarilo na leto okrog 800 milijonov din narodnega dohodka, kar predstavila že preceišnio gospodarsko moč. Osnovno vprašanje okrala ie zadružništvo, ki mu bodo tudi letos posvetili vso skrb. Sal ie v okralu 55 delovnih zadrug, 10 ekonomij ln 44 splošnih kmetllsklb zadrug.
Na Pragerskem so zaključili šminkarski tečaj
Okrajni odbor Ljudske prosvete Marlbor-okollca je organiziral v dneh od 8. do 14. mala šminkarski tečai v Pragerskem. Vršil se le ▼ večernih urah. Skopal so Imeli 20 ur teoretičnega in praktičnega pouka. Predavate!! Haberl Janko z SNG Maribor Ie te-čalnikom govoril o zgodovini šminkanja, tehniki In funkciji šminkanja, šminkanja osnove. o pripravah kože. temlranju obraza, o senčenju In osvetlitvi, o pritrjevanja reliefnih delov. Izdelavi brad In brk ter o Izdelavi karakternih mask. Tečai fe obiskovalo 23 tečajnikov Iz raznih sindikalnih kulturno-umet-niških društev: Pragerskega. Sp. In Zg. Polskave. Rač. Slivnice. Orehove in Hotinje vasi. Hoč In Razvania. Uspeh tečala ie zelo dober, kar se le pokazalo že v teku samega tečaja. Prav bi bilo. da hi za podobne tečaje pokazali zanlmanie tudi v Rušah ln Lenartu. To le ie drugi tečai te vrste, k! ga fe organiziral Okrajni odbor LP Maribor-okollca.
Uvajanje sistematskih šestmesečnih pregledov pljuč po železniških kolektivih pomeni precejšen napredek v naši zdravstveni službi. Na ta način se pravočasno odkrivajo vse tuberkulozne okužbe. Ta način kontrole je tudi mnogo cenejši kakor vsi drugi. Fluorograf lahko pregleda na dan 300 do 400 pljuč, posamezen posnetek velja 12 do 18 dinarjev, medtem ko stane röntgenski posnetek okrog 800 dinarjev.	Jd
Novi izdelki tovarne okovja in pločevinastih izdelkov
V tovarn; okovja In pločevinastih Izdelkov v Bistrici pri Limbušu so začeli s proizvodnjo dveh novih predmetov, zmanjšanega To-bl štedilnika ju nihalne spone, ki jih doslej pri nas niso izdelovali še v nobeni tovarni. Zmanjšani Tobi štedilnik bo stal 13.000 din. tore; 5.000 manj kot sedanji štedilniki. Nihalne spone pa bodo posebno dobrodošla gradbenim podjetjem.
Kulturno življenje na ptujski gimnaziji
Dasl ima ptujska gimnazija izpred vojne bogato tradicijo prav zaradi ostre borbe proti Nemcem In nemškutarjem, ki so bili združeni v zloglasnem Kulturbunds zadnja leta nj bilo posebnega udejstvovanja. Nekajkrat so že govorili, da bodo ustanovili svoje društvo, kar ne bi bHo napačno, če pomislimo, na to, da študente druži isti učni program, Ista^ šola In do neke mere tudi isti kraj bivališča. Če upoštevamo to. je dijakom laže delati v samostojnem društvu, kakor če se vključijo v mestno kulturno društvo, ki Ima svoje težave In napake. Koliko talentov in sposobnih organizatorjev se skriva v gimnazijskih klopeh. dokazuje predstava sedmošolcev v Gorišnici. kjer so uprizorili FInžgarjevo »Verigo«. Z veseljem smo sledili študiju gimnazijcev In se obenem čudili, da zmore en sam razred uprizoriti Igro. Napačno b; bilo. če bi se diiakl ukvarjal! z igraniem. pri tem pa pozabljali na Studil, toda eno z drugim ie koristno delo. Pred leti so uprizorili Shake-snearjevega »Othella« ‘In pred vojno celo Cankarjeve »Hlapce«, zato upamo, da bomo tudi v bodoče videli gledališke predstave gimnazijcev.
Na Bori
že prihajajo prvi gostje
Novo letovišče Bori že služ; svojemu namena. Številni gostje obiskujejo priljubUeno izletniško mesto, kjer dobe lahko tudi dobro In pristno haloško vino. Posebno ob nedeljah ie letovišče polno. Dela na gradu, ki so ga začeli preurejati v gostišče pred pičlim poldrugim letom, se bližalo koncu In bo grad Bori v celoti služil svojemu namenu Že konec junija ali v začetku iullja. Takrat bo lahko sprelel v celotno oskrbo do 100 gostov.
Obsodba bolgarskih vohunov
Pred okrožnim sodiščem v Vranju je bila po tridnevni razpravi razglašena obsodba 8 obtožencev, ki so delali za bolgarsko obveščevalno službo. Obsojeni so bili na strogi zapor od 6 do 15 let. Vsi obtoženci so naši državljan: bolgarske narodnosti in so bili neka teri najeti od bolgarske obveščevalne službe za zbiranje vohunskih podatkov vojaškega in gospodarskega pomena ko so v Bolgariji obiskovali svoje sorodnike. Drugi pa so bili obsojeni, ke «o najetim vohunom pomagali.
Letošnji pridelek Slovenije zavarovan proti toči
Državna kmetijska posestva fn ve. čina zadrug v Sloveniji so zavarova-vala pri Državnem zavarovalnem zavodu skoraj vse svoje letošnje kmetij, ske pridelke, ki bi utegnili trpeti zaradi toče. Po podatkih zavoda je lani toča v 50 dneh prizadela slovenskemu gospodarstvu nad 400 milijonov dinarjev škode. Zadružna in druga go. spodarstva, ki so bila zavarovana, so dobila 57 milijonov dinarjev zavaro-valnine_ kar je presegalo vrednost prispevkov.
Ne glede na tveganje skuša Državni zavarovalni zavod v Ljubljani zbu. diti zanimanje za zavarovanje proti vremenskim nezgodam tudi med zasebnimi krneti, zlasti med vinogradniki, saj vinogradniški kraji največkrat trpe zaradi toče. Izkušnje so pokaza, le, da je zavarovanje najbolj rentabilno za gospodarstva, ki se bavijo v glavnem samo z eno kulturo, kjer toča v nekaj minutah lahko uniči vso letino.
V Celju se pripravljajo na Teden matere in otroka
V Celju se je te dni že sestal odbor, ki je sprejl sklepe za izvedbo Tedna matere in otroka. V teh sklepih je zajeta splošna moralna in gmotna zaščita matere in otroka, poleg tega pa še vzgojni pripomočki v obliki posvetovanj in predavanj. Otrokom bodo celjske žene 1 pripravile prijetno presenečenje z otvoritvijo otroškega igrišča ter s pestrimi pionirskimi kulturnimi prireditvami.
Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri Mestnem ljudskem odboru Celje bo ta mesec priredil tudi seminar za vse terenske obiskovalke otrok in socialno ogrožene mladine. Na seminarju bodo obravnavali najvažnejša vprašanja, kot so zdravstvena zaščita matere in otroka,, socialna zaščita (izvajanje uredbe o otroških dokladah, o zaščiti noseče žene in doječe matere ter zakon o socialnem zavarovanju), predšolska in šolska vzgoja otroka ter moralno ogrožena mladina in sodstvo. Predavali bodo strokovnjaki. Po zaključku tečaja bodo udeleženke obiskale celjske domove, predvsem dečji zdravstveni dom in vrtec, da si bodo tako tudi praktično izpopolnile svoje znanje. V. S.
Zveza borcev pomaga svojim članom
Zveza borcev mariborskega okoliškega okraja je lani razdelila svojim članom 14.724 din la 344 metrov tekstilnega blaga, nekaj pa so za potrebne člane prispevali tudi krajevni odbori sami. Razen tega so krajevni odbori pomagali svojim članom, ki so bili zaradi gospodarskih sprememb odpuščeni iz služb, da so dobili novo zaposlitev. Odstranjevali so nepravilnosti pri odmeri davkov, v 3 primerih pomagali pri ureditvi invalidnin, 12 članov pa so poslali na zdravljenje. Letos je predlaganih za zdravljenje 99 članov.
Za obnovo v vojni porušenih ln požganih hiš ie bilo lani preko Zveze borcev oškodovancem razdeljenih 23.350 kg cementa, 59.500 kosov strešne opeke. 41.000 zidakov in 50 zvitkov strešne lepenke. Od 500.000 din kredita. ki so ga dobili od Izvršnega odbora OF Slovenije, so Izkoristili 420.692 din. Pri razdeljevanju kredita In materiala nekateri krajevni odbori zveze niso Izpolnili svojih nalog. Poročilo o potrebah oškodovancev na svojem področju so poslali šele po večkratnih opominih. Krajevni odbor zveze Kopivnik, kamor spada tudi Planica, kjer je največ požganih hiš. pa je zbral podatke o potrebi gradiva šele do trikratnem osebnem obisku predsednika okrainega odbora Zveze borcev tov. Zalaznika. Za razdelitev bi se morali bolj zanimati tudi oškodovanci sami.
Ščavniška dolina potrebuje avtobusno zvezo
Na prvi seli ljutomerskega okrajnega ljudskega odbor.a so razpravljali odborniki tudi o slabi prometni zvezi Ščavniške doline z okrajnim središčem Ljutomerom. Ker je Ljutomeru priključen tudi precejšen del bivšega radgonskega okraja in je ščavniška dolina od svojega okrainega središča precej oddaljena. le potrebno, da dobi avtobus, ki jo bo povezal s središčem.
Občutna |e bila	suša.	Navajamo	podatke za
razdobje od 1.	aprila	do 10. maja v primer-	
javi z dolgoletnim padavinskim			povprečjem.
		dolgoletno	letošnje
Opazovalnica		povprečje	padavine
Rakičan		85 mm	16 mm
Maribor		U8 mm	43 mm
Celje		122 mm	35 mm
Ljubljana		170 mm	69 mm
Novo mesto		134 mm	36 mm
Postojna		175 mm	101 mm
Kljub suši je v Sloveniji opravljene 95 odstotkov pomladanske setve
Pomladansko vreme letos našemu kmetu ul bilo prav nič naklonjeno. Medtem ko ie februarski sneg ležal skoraj do konca marca, le v aprilu in prvih dneh maja padlo mnogo manj padavin, kakor le ta ta čas za oaše kraje običajno. Za setvena deta je bil tako pripraven zelo kratek rok ln kdor ga ie zamudil. ta najbrž letos ne bo imel posebnega uspeha. Proti koncu aprila in v začetku mala so iz naših najbolj sušnih krajev že prišla poročila, da setve ni mogoče končati, ker ie v zemlji premalo vlage.
Suša Je najbolj prizadela Prekmurje In dolenjsko kraško gričevje. Po poročilih, ki Jih zbira agrometeorološki oddelek Meteorološkega zavoda, ie v prvem desetdnevju aprila bilo premalo padavin predvsem na področju Celja. Maribora. Bizeljskega. Prekmurja. Ptuja td. Nadnormalne padavine sta v tem razdobju imela le alpsko področje ln visoki Kras- Tudi v drugem desetdnevni Prekmurje ni dobilo skorai nič padavin. Nekaj več jih ie dobil pas ozemlja okoli Voinika in Poljčan. vendar manj kakor navadno. Kakor Prekmurje je Imela zelo skromne padavine tudi Dolenjska In vsa Gorenjska z Izjemo neposredne okolice Ljubljane. Brez padavin fe ostala tudi Primorska. V tretjem desetdnevju aprila ie suša zajela domala vse kraje, ki so v Sloveniji poljedelsko važni. Neka? na bollšem je bilo edino alpsko področje, kler le nekaj več padavin padlo okoli Planice. Jezerskega, Komne. Savice itd. Tudi v prvih 10 dnevih maja so bile padavine zelo skromne In daleč pod normalo. Le področji okoli Postoine ln Maribora sta dobil; nekal več dežja, vendar manj kakor Običajno.
Podatki meteorroloških opazovalnic na posameznih področiih zgovorno pričajo, kako
Gornji podatki skoraj ne potrebujejo komentarja. Le k padavinam Ljubljane in Postojne naj pripomnimo, da ie v Ljubljani 44 mm In v Postojni 55 mm padlo že v prvem desetdnevju aprila.
KUyb tem neugodnim vremenskim pogojem so naši kmetje opravil; pomladansko setev zadovoljivo. Po ocen! Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ie bilo do 12. maja posejanih že 95 “/• vseh za pomladansko setev določenih površin. Zaradi suše so se sicer kmetje morali mnogo boli truditi, lira je pa skoraj povsod uspelo zemljo obdelati in posejati. Le v nekaterih kraških krajih, ki so posebno občutljivi za sušo. so morali delo prekiniti in čakati na dež.
Ža dežjem mraz, barja in sneg
Kakor se je v začetku prejšnjega tedna skoraj po vsej državi naglo razširil dež, tako se Je sedaj povsod močno ohladilo, ponekod pa imajo tudi burjo in celo sneg kot veliko- redkost v drugi polovici meseca maja. Minimalna nočna temperatura 17. in 18. maja je bila povprečno v vsej državi od 5 do 8' C, medtem ko je bila v prvi polovici meseca 15 do 17 C.
V	Srbiji je sneg najbolj presenetil prebivalce 2 u p e. Hribi okrog 2upskega Aleksandrovca so bili v nedeljo zjutraj beli. Tudi po dolinah je postalo zelo hladno, kar pa znamenitim župskim vinogradom še ne škoduje. Precej snega je na Kopaoniku in Zlatiboru. V Crni gori Je pobelil sneg hribe okoli Kola-šina, še več snega pa je v Bosni in Hercegovini. Na Bjelašnici ga je nad 4 cm, v noči na nedeljo pa je pokril sneg itudi Romanljo ln druge bosenske planine.
Največje vremenske razlike so v Makedoniji. Ko v južnih krajih že žanjejo, Je na Sari zapadel sneg. V Donjem Pologu je s presledki več dni deževalo, v soboto je dež prenehal, pa je postalo zelo hladno. Pobočja Sare so bila brez snega že meseca marca, od nedelje zjutraj so pa pod snegom. Na Sari je ponekod do 20 cm snega.
V	Makarskem primorju je bila v nedeljo burja, kakršne že dolgo ne pomnijo v majskih dneh. Burja je s koreninam vred pulila stara oljčna drevesa in figova drevesa, trte in razno sadne drevje ter povzročila veliko škodo. Veliko škode je napravila tudi morska voda, ki jo je veter prinašal na vrtove in polja. Kar ni uničila burja, razjeda morska sol. Kmetje v Spodnjih Brelah, ki so pričakovali, da bpdo letos lahko pripravili za izvoz okoli 9 vagonov suhih sliv in še večje količine drugega sadja, bodo pridelali od tega komaj eno tretjino. Ko je burja prenehala, so kmetje po vinogradih trse oblivali s pitno vodo. da bi izprali morsko sol. Komisija makarske-ga okrajnega odbora ocenjuje škodo in bo tudi nudila prizadetim kmetom prvo pomoč.
Vreme pa ie bilo tudi edini resnejši pro-blem letošnje pomladanske setve. Drugih težav skoraj ni bilo V posameznih primerih se Je Izkazalo, da ponekod primanjkuje umetnih gnojil, ker jih kmetijske zadruge niso pravočasno naročile. V siromašnejš:h področjih so umetna gnojila ostajala, ker so se zdela kmetom predraga. Premeščati p« med setvijo umetnih gnojil z enega področja na drugo ni bilo mogoče, ker bi lih prevoz zelo podražit
Ozimine so prezimile sorazmerno oooro. Kakšnih 300 do 400 ha ilh ie tima «ničil». Na oziminah se le letos pojavila snežna Plesen v večjem obsegu kakor navadno. Stani, posevkov in travišč ie trenutno sicer »eko-liko pod običajnim. Izdaten dež pa bi nalbri še vse popravil. Zlasti bi bil dež potreben za posevke, ki so prišli v zemljo konec aprila In prve dni maja.
Nalnoveiša poročila Iz raznih kraiev vedo povedati, da ie po 10. oziroma 12. malo padlo v nekaterih krajih več dežja, ki je omogočil nadaljevanje setev in ugodno vplival na posevke. Tako so na primer v Bell Krajini nadaljevali setev In io dovršili. Podobno tudi drugod.
Vihar na Rogu
Konec preteklega tedna se je nenadno pojavil nad kočevskim Rogom hud vihar, ki je v močnem zračnem vrtincu polomil mnogo drevja ter povzročil ogmomno gospodarsko škodo, saj je zrušenega okrog 6000 do 8000 kubikov lesa. Orkan je zajel posamezne gozdne pasove, široke po 20 do 30 metrov, preskočil gotove predele ter se spet krožno zaletel v drugo skupino dreves. Pri zadnjem zaletu je vihar drevje v krogu podrl na tla. Najhujše razdejanje so utrpeli tisti pasovi, kjer je bilo drevje bolj redko. Zaradi težavnega terena in navzkriž pometenega drevja bo obdelava tega lesa precej otežkočena.	- ap.
V enem letu 316 od otrok povzročenih požarov
V Srbiji je ta teden posvečen gasilstvu, ker je v mnogih krajih zelo potrebno poučiti ljudstvo, kako požari nastajajo in kako jih je treba preprečevati. Največ takih predavanj bodo priredili na Kosmetu. Da je poučevanje ljudstva zelo potrebno, dokazujejo mnoge požarne nesreče v zadnjem času. V vasi Ljubiždi v Sarplaninskem okraju je nedavno zgorelo 29 stanovanjskih in 16 gospodarskih poslopij. Ta škoda, ki dosega skoraj 3 milijone dinarjev, je bila povzročena od nekega petletnega otroka. Lani je bilo v Srbiji 316 od otrok povzročenih po-žaro,v kar znaša 70% vseh požarnih nesreč. Precej otrok, ki so med svojim igranjem povzročili hude nesreče, je našlo v ognju tudi strašno smrt. Mnogo požarov so povzročili tudi odrasli po svoji malomarnosti in neprevidnosti. Nafveč takih nesreč nastane pri nerodnem ravnanju z električnimi napravami ter pri požiganju dračja v gozdovih in na poljih. Vso škodo, ki so jo lani požari povzročili v Srbiji, cenijo na približno 206 milijonov dinarjev.
Zveza borcev v Cirkulanah bo postavila spomenik talcem
Na zadnjem rednem občnem zboru Zveze borcev v Cirkulanah, ki ie bil II. maja, so med ostalim sklenili, da bodo. postavili spomenik devetim telcem.
ŽREBANJE SREČK 30. KOLA
DRŽ. LOTERIJE
Popravki.
Po 100.000 din pravilno 678264 ne 478264.
Po 50.000 din pravilno 526335 ne 256333.
Po 100 din pravilno S.
RAČUNSKE STROJE ročne in električne, s kontrolnim trakom in brez. pisalne stroje z dolgim valjem — električne in običajne, kakor tudi blagajne. — Plačevanje z virmanom. — Dobite Jih pri zastopniku Wertheim — ___________Zagreb, Ilica -34.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Torek, 20. maja: Bernard, Milodar.
Sreda, 21. maja: Dan jugoslovanskega vojnega letalstva — Feliks, Srečko.
SPOMINSKI DNEVI
20. v. 150«. — Umrl znameniti pomorščak Krištof Kolumb, ki je leta 1492 odkril Ameriko.
20. V. 1734. — Rojen na Breznlcl na Gorenjskem čebelar in slikar Anton Janša.
20 V. 1799. — Rojen francoski pisatelj Honore de Balzac.
20. V. 1851. — Umrl v Zagrebu ilirski pesnik Stanko Vraz, rojen leta 1810 v Cerovcu pri Ljutomeru.
20. v. 1944. — Enote XV. divizije zavzele postojanko Mimo peč.
Maribor
DEŽURNE LEKARNE
Torek, 20. maja: Lekarna »Tabor», Trg Rdeče armade 3.
Sreda, 21. maja: Lekarna »Melje«, Meljska cesta 2.
SLOVENKSO NARODNO GLEDALIŠČE
Torek, 20. maja ob 20: Priestley: »Inšpektor na obisku«. Red A.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI DRAMA
Torek, 20. maja ob 15: Priestley: »Od raja pa do danes«. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. Izven, ob 20: Anouiih: »Povabilo v grad«. Red dramski S. (Vlogo dvojčkov igra Maks Bajc).
Sreda 21. maja ob 20? Kreft: »Krajnski . komedijanti«. V počastitev Dneva Jugoslovanskega vojnega letalstva. Zaključena predstava za LMS.
Akademija za igralsko umetnost bo kot prvo predstavo' letošnjih diplomantov (razred Vide Juvanove) uprizorila enodejanko Bernarda Shawa »Posnetovo prebujenje« (doslej v Ljubljani še neupri-zorjena) in enodejanko sodobnega francoskega dramatika Armanda Salacrouja Margareta (to bo prva uprizoritev tega avtorja ne samo v Ljubljani, pač pa sploh na Jugoslovanskih odrih). Predstava bo v ponedeljek 26. maja in v torek 27. maja, vsakokrat v drugi zasedbi. — Naslednja diplomska predstava bo Oscar-Ja Wilda »Idealni soprog« približno 10 dni kasneje. — Za diplomske predstave bo izšel v redakciji Bogomila Faturja gledališki list s tehtnimi prispevki profesorjev Akademije. — predstave bodo v dramskem gledališču, prodaja vstopnic pri operni blagajni.	31M-n
OPERA
rorek, 20. maja ob 19.30: Musorgdki: »Bori» Godinov«, Goftpvanje Milan« Pi-
hlerja. Zaključena predstava za ZšJ univerze in visokih šol.
Opozarjamo na Izjemen začetek opere
»Boris Godunov« drevi ob 19.30.
Sreda, 21. maja ob 20: D’Albert: »Nižava«. Abonma red C.
KINO MARIBOR
PARTIZAN: ameriški film: »Trije mu-Šketi rji«.
UDARNIK: ameriški film: »Dom sovraštva«.
POBRE2JE: angleški film: »Sestri«.
STUDENCI: angleški film: »Beli hodniki«.
LETNI KINO SOLA:	ameriški barvni
film: »Trije mušketirji«.
RADIO MARIBOR
Torek, 20. maja: 13—13.15 Oddaja v madžarščini. 17.30—17,45 Slovenske umetne pesmi poje ženski zbor ekonomske srednje šole, odsek SKUD »Slava Klavora«, p. v. Rajka Sikoška. 17.50—18 Franz Schubert I. stavek Iz kvinteta v A-du-ru. 18—18.10 Lokalne vesti; 18.10—18.30 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi.
Celje
MESTNI KINO
CELJE METROPOL: ameriški film: »Ne-
ptunova hči«. — DOM: ameriški film:
»Guliverjevo potovanje«.
Opozarjamo prebivalstvo okraja Celje-okolica, zlasti pa prebivalce novopriklju-čenih krajev bivšega okraja Poljčane, da se izdajajo potrdila o nekaznovanju na Oddelku za notranje zadeve MLO Celje. Titov trg, izključno samo ob ponedeljkih in četrtkih od 7 do 12. Prošenj ob drugih dnevih ne bomo mogli sprejemati, zato opozarjamo vse, da se ravnajo po gornjem navodilu. — Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve MLO Celje.
‘ Pleskarska podjetja — obrtniki pozor! Podjetje »Cegrad« Celje — Lava 42 objavlja ofertno licitacijo za 3000 m» pleskanja železnega mosta čez Savo v Radečah. Zahtevajte ali dvignite posebne pogoje, popis del ln formular za ponudbo prj podjetju do 30. maja 1952. Pismene ponudbe poslati do 7. junija t. L na »Cegrad« Celje — Lava 42.	31751n
KINO PTUJ
Avstrijski film: »Prijatelja«.
KINO BREŽICE
Angleški film: »Njim pripada slava«.
UMRU
Nenadoma nas Je zapustil naš nadvse ljubljeni mož in očka dr. ALEKSANDER STOJICEVIC, profesor univerze. Pogreb nepozabnega bo v torek, 20. maja ob 15 iz Nikolajeve mrliške veže na Žalah. — Užaloščeni žena Lepša, hči Milka in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Beograd, Smederevo, Toronto, Kanada,
Rektor univerze in dekan filozofske fakultete sporočata, da je umrl redni profesor fnozoiske fakultete dr. ALEKSANDER STOJiCE VIC. Univerza do ohranila svojemu doigoietnemu sodeiavcu hvaležen spomin.
Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani sporoča. da je umri njegov čian, .earn uiuv. profesor dr. ALEKSANDER STOJICEVIC. Pogreo pokojnika bo v torek, za. maja ob 15 iz Nikolajeve kapelice.	31su-a
Vsem slavistom sporočamo žalostno vest, da je nepričakovano umrl naš p.c-iesor dr. ALEKSANDER STOJiCE VIC, predstojnik katedre za srbonrvatski j-z-k in književnost na univerzi v Ljub.jaru. Vzornega ućitelja in zaslužnega znanstvenika bomo ohranili v trajnem spominu. — Institut za slovansko filologijo.
. Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da je umrl v 97. letu starosti naš nadvse ljubljeni in dragi GlGi — as-DREJCEK OMOTA. Pogreb pokojnika bo 20. maja ob 16 z Zal — iz kapeiice sv. Janeza. 2aiujoča Majda, družini Kajiež in Strnad.
Zapustil nas je po dolgi in mučni bolezni moj dobri mož LORENC ŠUŠTERŠIČ. Pogreb bo v torek, 20. maja, ob 8.30 dopoldne v St. Vidu pri Ljubljani. Žalujoča žena Šušteršič Jerca in ostalo sorodstvo.
Dotrpela Je naša draga mama, stara mama, sestra, tašča itd. IVANA RIHTAR roj. JEKOVEC. Pogreb drage pokojnice bo v torek, 20. maja ob 15 30 z Zal — Marijine mrliške vežice na Zalah. Ela por. Topalovič hčerka, Tatjana vnukinja, Aljoša vnuk, Mici Jekovec sesira in ostalo sorodstvo. Sp. Šiška, 18. maja 1952.
MALI OGLASI
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE NAZARJE zamenja 10 kosov Manesmano-vih cevi v dolžini po 6500 mm z zunanjim premerom 83 mm, za 240 tekočih metrov Manesmanovih cevi z zunanjim premerom 28 mm. Razliko v ceni smo pripravljeni plačati. Ce zamenjava ne pride v poštev, smo slednje pripravljeni odkupiti. Ponudbe poslati na gornji naslov.	6209-6
MIZARSKE STROJE, najraje kombinir-ko, novejše Izdelave v širini deske 40 do 60 cm kupimo. Ponudbe s ceno ln opisom stroja na oglasni oddelek pod »Mizarski stroji«.	6476-6
ŠKOF MILENA, Šoštanj, preklicujem kar sem žaljivega govorila o Majdi Kovač, Ljubljana, Viška cesta 56.	6607-11
MOTORNO KOLO 98 ccm v dobrem stanju prodam ali zamenjam za težjega. Berk Ivan, — Tržišče, Rogaška Slati-I1R.	1304-4
POSESTVO kupim ali vzamem v najem, po želji z vodno močjo. Ponudbe poslati na ogl. odd. pod »Nujno«. 6609-7 DRŽAVNO POSESTVO Beltinci prodaja vsaki dan po najnižjih dnevnih cenah sledeče sadike: papriko, paradižnik, zgodnje zelje, ohrovt, zeleno. Sadike ae dobijo v neomejeni količini. 6617-4
Polet v velikih višavah
Za razvoj in uspeh našega letalstva in za dogodke iz življenja naših letalcev se naši ljudje zelo zanimajo, ni pa jim razumljivo vse, kar je o tem napisanega. To volta or°dvsem za oo-lete v velike višine, ki jih opazovalec le težko io^i oa navaanm vsa.caanjin poletov. Poleti v visoke višave pa so tudi redki, ki zahtevajo mnogo vec priorav in naborov od 'judi iT~mat'’-riala. Ni še dolgo od tega, ko so se mogla letala Gv.gaii samo v visino 3000, 4000 in največ 6000 m, danes pa letala dosegajo že višino 12.000, 15.000 in celo 17.000 m, kar je zelo redko, a kmalu se bodo z razvojem tehnike dvigala še više.
*
Poletni dan na jugu naše države Dežja že dolgo ni bilo in meteorološka poročila pravijo, ua bo tako vreme trajalo še nekaj časa. Morda veseli to samo pilote, ki se priravljajo na polet v velike višine. Priprave za polet so po načrtu izvršene že prejšnji dan do najmanjših nadrobnosti, ker vplifro pri letalstvu zakoni, ki ne prenesejo no trme. r n. ■' novoije m tudi ne nobene površnosti.
Do višine 4-uO m vzdrži človek letanje normalno, ker daje zrak njegovemu organizmu dovolj kisika, Ko preseže to višino, pa je drugače, čeprav so tudi ljudje, ki lahko prenesejo tudi višino 6000 m. V letalu je naprava za medicinski (kompromiran ? kisik z inhalatorjem. Te naprave se
pilot poslužuje po svoji želji in potrebi navadno v višini 5000m in ostane
na tej višini n°kai časa. da bi s° organizem privadil. V večjih višinah pa se pojavljajo težave za človeka m motor. Temperatura se znižuje na vsakih 1000m za približno —6.54C. zrak se redči in njegov pritisk pade na vsakih 10 do 11 m za 1 mm. Po prvem vzletu 5000 m je odmor, naslednji dan je vzlet na 6000 m, potem na 7000 in tako naprej. Pred vzletom mora ugotoviti tudi zdravnik, da je pilot popolnoma svež in spočit, ter telesno in duševno sposoben za naporno letanje.
Vzlet je normalen. Sonce je s svojimi žarki pozlatilo letalo, spodaj pa je še temno, a bo kmalu sonce obsijalo tudi zemljo v senci visokih hribov. Z zemlje je videti, da je zrak mi, ren, ker opazovalec ne more opaziti, kako letalo v vjfavi premaguje močne vetrove. Opazovalec na zemlii ne ve. da ima pilot občutek, kot da bi se vozil po razburkanem morju. Pilot posluša samo po slušalki radijskega aparata vsa potrebna navodila, na brnenje svojega motorja pa je tako navajen, da se zanj ne zmeni.
Prišel je čas za uporabo kisika in kazalec naprave ppkaže količino in naglico pritoka. Občuti se tudi mraz. medtem ko je bilo malo prej samo hladno in osvežujoče. Tudi motor, ki je zelo občutljiv, zahteva svoje. Posebne naprave pokažejo, da tudi njega zebe in da ga je treba ogreti. Pilot se-
veda to takoj stori, ker ve, da mu je motor najbližji in da je vse od njega odvisno.. Dosežena je višava 6000 m in obzorje se naglo širi. Tam na vzhodni strani se ponosno dviga s svojim vrhom Bobotovim kukom Durmi tor, okrog njega pa nešteto manjših in večjih planin. Na zahodu iznad obale Jadrana je na straži Biokovo, spo daj pa so Treskovic^, Velež in Crvanj planina, ki postajajo čedalje manjši in ne bo dolgo, ko jih bo človeško oko le težko ločilo, ker se bodo stopili v preprogo prekrasnih barv, kakršne vidimo samo v naravi. Lepo se vidi tok in izliv Neretve, te divje planinske reke, katere vijugasta struja se vlect skozi hercegovski krš, kot da jo je nerodna otroška roka začrtala z modro barvo. Na severni strani Prenja se iz ogromnih jam beli sneg. ki bo gotovo tam ostal do prihodnje zime. Prav tam. kjer napravi Neretva oster ovi nek na jug, se strmo dvigata gorska velikana Vran in Cvisnica, ki ima zgoraj na svojem vrhu na višini kakih 2000 m prekrasno jezero Blidinje in bogate pašnike. Do teh velikih lepot ne vodi nobena boljša pot, le tuintam se vidijo črede ovac in dim kaže zbi rališče pastirjev.
Preseženih je 7000 m, kmalu bo doseženih 8000 in 9000 m. Moč motorja pojema, kakor pri človeku, ki nosi težko breme in bi hotel počivati, predan nadaljuje svojo pot. Mraz je čedalje večji in doseže kmalu —40»C.
Na zemlji pa je bilo prej +21°. Brzo. mer kaže dosti manjšo brzino, kot je v resnici, zaradi redkejšega zraka in njzke temperature. To pa pilota prav nič ne moti, ker je njemu vse to znano m včeraj je pri pripravah že vse pre računal ter vzel v poštev tako, da ima točne podatke. Z višinomerom je podobna stvar.
Se nekaj sekund in višinomer bo pokazal —10.000 m. Vse je nekam drugače. Daleč in globoko spodaj nad morjem se vidi skupina oblakov, ki nekam potuje. V ozadju oblakov pa je belosiva megla. Naravnost spredaj ali pa zelo daleč se nebo »spaja« z zemljo. Tak prizor človeško oko utrudi, zato se pogled obrača proti zemlji, ki pa se je zelo spremenila v nekaj minutah. Ni več tistih silnih vrhov, ki so z zemlje videti tako dostojan stveni in strašni. Da bi se lahko razločili samo najvišji, je treba zelo dobro poznati njihovo lego v odnosu do cest in rek, ki se tako lepo odčrta vajo na svoji dosti temnejši podlagi. Reke se dobro vidijo, teže pa se opaža železniška proga, a pilot, ki pozna teren, nad katerim leti, smeri proge ne zgreši, čeprav je videti samo kot nit, po kateri se pomika zelo majhna črna gosenica — vlak. Vagonov prešteti seveda ni mogoče.
Naselbine se dobro vidijo. Pravzaprav se vidijo samo skupine rdeče barve — z opekami pokrite hiše — ter ceste iz raznih smeri. Temnozeleni madeži označujejo parke ali gozdiče. Polja dajejo prav lepo sliko. Videti so kot lepo ročno delo z neštetimi pravilnimi in nepravilnimi četverokotni ki. Višek lepote je pogled na naše obalo. Sive in puste stene dinarskega sistema so naglo in brez kakega prehoda dobile temnomodro barvo, a sonce, ki se je že dvigalo na obzorju, je oblilo s svojim srebrnozlatim si jajem vso provršino. Bolj ko je blizu, lepše je. In otoki — samo Pelješac je privezan na kopno — so razvrščeni, kakor da so pripravljeni na dolgo pot. Videti so kakor ladje.
Višina se je povečala, temperatura se je znižala. Okno kabine je zatem njeno _ od sopare, kar ovira razgled Topla krznena obleka ne more več varovati pilota, najbolj pa ODčutijo roke in lice. Motor uboga svojega gospodarja, ki ga tovariši z zemlje ne vidijo in ne slišijo in je samo še radio človeku v velikih višavah v pomoč in obrambo, kajti zadnje, kar so videli na zemlji, je bila bela sled plina iz motorja na višini 8000 m, ki je bila videti kot vodena brazda, kakršne puščajo parniki za seboj.
Pilot ima nenavadne občutke. Z velike višave se vidi ogromno prostorje, vse pa je videti tako blizu. Mesta, ki so oddaljena po 100 do 120 km, se vidijo, kot da bi bila skoraj pod krilom Letalo pa ni tako okretno, kot je na malih in srednjih višinah. To ni zaradi konstrukcije letala in motorja, temveč predvsem zaradi tega, ker je človek pod vplivi zračnega pritiska, mrazu itd.
Menili bi, da bi pilotu odleglo, ko bi se naglo spustil na zemljo, ker je njegova naloga opravljena. Temu ps ni tako. Pilot se ne sme naglo spuščati, ker bi lahko tudi oglušil zaradi nagle spremembe višin, na katerih je pritisk zelo različen. Da ne pride do tega mora pilot požirati slino in kričati na ves glas, da prepreči nevarnost krva venja in ušesne poškodbe. To pa še ni vse. Spet se oglaša njegov prijatelj motor, kateremu je zaupal svoje življenje, da mora paziti tudi nanj ter ne sme pustiti, da bi se prehladil. Pri spuščanju na manjše višine (izpod 100t m) je pilotu prepovedano leteti takoj Na teh višinah mora ostati nekaj časa. da se oči navadijo na novo okolje in da dobi pravilne občutke -za ocenitev daljave, velikosti in višine, ki jih je med višinskim poletom izgubil.
Sele sedaj je naloga izvršena; za pilota pa še ne, ker je njegova naloga tudi temeljito počivanje, da ne bi bila glavobol in slabost posledici uporabe kisika in vseh naporov.	C. D.
Izdajatelj Usta: Tiskovni konzorcij Osvo. bodilne fr.onte Slovenije • Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni arednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo:	Ljubljana,
Tomšičeva ul. S, telefon 55-22 do 55-26 — Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 50/IIL, telefon 47-75 in 46-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5, telefon 38-96, za ljubljanske naročnike, 24-63, za zunanje 38-32 • Poštni predal 29 - Tekoči račun NB 601-90321-9 — Mesečna naročnina 140 dinarjev
V zadnjem času so vsi indijski časopisi posvetili tržaškemu vprašanju veliko pozornost. Objavili so vrsto zelo objektivnih člankov, v katerih so indijsko javnost informirali o zgodovini tržaškega vprašanja kakor tudi o neenakopravnem položaju Slovencev v Italiji in angloameriški coni STO. Omenjeni časopisi so komentirali tudi londonsko konferenco in se izražali proti enostranskemu in krivičnemu reševanju tržaškega vprašanja. — Na sliki je nekaj najznačilnejših izrezkov iz indijskih časopisov v angleškem, burmanskem, hindujskem in ur bujskem jeziku. Kakor je razvidno iz slike, so nekateri listi poleg člankov objavili tudi slike iz protestnih demonstracij v Zagrebu in zemljevide Tržaškega ozemlja.
DRUGO KOLO TEKMOVANJA ZA DAVISOV POKAL	i
Jugoslavija: Anglija 2:3
Na teniškem igrišču Partizana v Beogradu sta bili včeraj odločilni tekmi teniškega dvoboja za Davisov pokal med Jugoslavijo in Anglijo. V prvem srečanju sta se pomerila angleški rezervni igralec Becker in Petrovič. Po dogotrajni borbi je uspelo Jugoslovanu odpraviti nasprotnika v petih nizih, in sicer 6:1, 2:6, 4:6, 6:2, 6:1. Igra ni bila kdo ve kako lepa. kakor bi človek sodil po rezultatu. Petrovič je pokazal prav lepe poteze le v prvem nizu, potem pa je precej popustil. Popravil se je šele v zadnjih dveh nizih, ki jih je odločil v svojo korist, s čimer je izenačil stanje dvoboja na 2:2.
Pozornost številnih gledalcev je veljala poslednjemu srečanju med Palado in Mot-tramom. Paladi navzlic rutini ni uspelo upirati se bojši igri Angleža, ki je brez večjih težav odločil tekmo v treh nizih 6:3, 7:5, 6:2. Palada je spravil svojega nasprotnika v zadrego edinole v drugem nizu pri stanju 4:4 in v začetku tretjega
niza, potem pa je naglo popustil, pri čemer je Mottram z lahkoto osvajal poen za poenom.
S to zmago se je Angija uveljavila v III. kolo, v katerem se bo srečala z reprezentanco Italije.
Ostala srečanja
V n. kolu tekmovanje za Davisov pokal je Francija premagal Holandsko 4:1. Francija se bo v III. kolu srečala z Argentino. ki vodi proti Švici v Lausanneu 3:0. Po zmagi Washerja in Brichanta nad Stolpom in Asbothom je Belgija preme-gala Madžarsko 4:1 in se bo pomerila Čile 5:0. Nasprotnik Danske, ki vodivIL 5:0. Nasprotnik Danske, ki vodi v II. kolu proti Monacu 4:0, bo Zahod. Nemčija, ki je premagala v Diisseldorfu Brazilijo z rezultatom 3:2. Italija je premagala Egipt 5:0 Njen nasprotnik v m. kolu bo Velika Britanija,
Trening najboljših strelcev
V soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu kvalifikacijsko tekmovanje najboljših strelcev Jugoslavije, iz katerih bo sestavljena državna reprezentanca, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Oslu in na olimpijadi v Helsinkih. Zaradi izredno hladnega vremena niso bili doseženi zaželeni rezultati.
Najboljši uspeh v streljanju s precizno malokalibrsko puško je imel v soboto Franc Planinc (Ljubljana) s 1117 krogi (382, 364, 371). V streljanju z veli-kokalibrsko precizno puško je zmagal Skorič s 1047 krogi (370, 347, 330).
Drugi dan tekmovanja je zmagal v streljanju z malokalibrsko precizno puško Slovenec Mlinarič,‘ki je dosegel najboljši rezultat v tekmovanju 1133 krogov (394, 372, 367). Njegov rezultat v streljanju iz ležečega položaja — 394 krogov je boljši od državnega rekorda. Drugi je bil Sertič s 1108 krogi in tretji Skorič s 1107 krogi.
Najboljši rezultat v streljanju z veliko-kalibrsko precizno puško je dosegel Ma-šek s 1070 krogi (344. 356 370), drugi je bil Kratohvil s 1067, tretji Mihorko s 1061 in četrti Bončič s 1060 krogi.
Rezultati v streljanju iz stoječega položaja, ki sta ju dosegla Mašek (344) in Bončič (345), 6ta boljša od državnega rekorda.
Izbirne tekme telovadcev v Zagrebu
Tekmovanja najboljših jugoslovanskih telovadcev, ki se pripravljajo za olimpijske igre, se je udeležilo 13 telovadcev. Največ uspeha so imeli zagrebški tekmovalci. Nastopili so na konju, na krogih, bradlji, drogu in preskoku ter v prostih in obveznih vajah. Zmagal Je Furlan z 99 točkami, drugi je Koprivšek s 93 točkami, tretji Madjar z 90.2, četrti Janeš s 86.8 in peti Sešič s 83.5 t.
Atletsko prvenstvo mariborskih dijakov
Maribor, 18. maja. Včeraj in danes je bilo v Mariboru tekmovanje za srednješolsko prvenstvo v atletiki. Sodelovalo je 222 moških in 88 žensk. Navzlic velikemu številu tekmovalcev je prireditev v organizaciji Železničarja in Branika dobro uspela. Najboljše rezultate v posameznih discipinah so dosegli:
MOŠKI: 80 m zapreke: Vrhovnik (ekonomski tehnikum) 13,6. 100 m: Pfajfer (delavski tehnikum 12,3, 300 m: Kralj (sred. kmetijska šola) 40,1, 1000 m: Kralj 2:49.8, 4X100 m:	Srednja kmetijska šola 49.9,
višina: Križman (I. gimnazija) 1.58, dalji-
Prvenstvo univerze v nogometu
V	nadaljevanju nogometnega prvenstva univerze je moštvo metalurške fakultete premagalo ekonomsko 6:2 (1:1).
Danes ob 14.30 je tekma med geografi In strojno, jutrišnji spored pa je tale: strojna : ekonomi (ob 10), juristi : arhitekti (ob 15), metalurgi : gradbena (ob 16.45). Vse tekme so na igrišču Krima.
Moštva naj pridejo na igrišče točno ob določenem času.
Evropsko prvenstvo v košarki za ženske
V	Moskvi se je začelo evropsko prvenstvo v košarki za ženske, na katerem sodeluje 12 ekip, ki tekmujejo v 3 skupinah. V prvi skupini so Francija, CSR, Romunija, Bolgarija, v B skupini Italija, Avstrija. Finska in Madžarska, v C skupini pa ZSSR, Poljska, Švica in Vzhodna Nemčija. Rezultati tekem I. kola so tile:
Francija : Romunija 45:28. CSR : Bolgarija 56:47, Italija : Madžarska 18:58. Avstrija : Finska 44:22, Poijska : Švica 40:32.
ŠAH
Naša reprezentanca za dvoboj proti Zahodni
Nemčiji
Izvršni odbor Šahovske zveze Jugoslavije je določil člane naše reprezentance, ki se bodo 2. junija pomerili v Zagrebu v dvokrožnem dvoboju na 10 deskah z reprezentanco Zahodne Nemčije. Jugoslavijo bodo zastopali: Pirc, Matanovič, Fuderer, Milič. S. Netfeljkovič, Udovčič, Karaklajič, Janoševič, Ivkov in Andrič; rezerve: Kostič, Bertok in Germek.
Dvoboj Hrvatska : Slovenija na 100 deskah
Slovenski in hrvatski šahisti bodo proslavili 60. rojstni dan maršala Tita z množičnim dvobojem na 100 deskah, ki bo 25. maja v Rogaški Slatini. To bo že četrto srečanje slovenskih in hrvatskih šahistov. Prvič so igrali leta 1947 v Rogaški Slatini na 200 deskah. Zmagali so hrvatski šahisti z rezultatom 90:102. Dve leti pozneje se ie 300 slovenskih šahistov podalo v Zagreb, kjer so zopet izgubili 130Vs: 168‘/i. Tretje srečanje je bilo lani v Ljubljani. Slovenski šahisti so si na MO deskah zasluženo priborili prvo zmago z rezultatom 101 : 99.
Na željo -Šahovske zveze Slovenije bo četrto srečanje že letos. Zvezi sta se sporazumeli, da se tokrat srečata samo na 100 deskah v Rogaški Slatini. Morda bi bilo sploh najbolje, da bo odslej Rogaška Slatina stalno mesto tradicionalnih vsakoletnih srečanj slovenskih in hrvatskih šahistov.
Priprave za sestavo slovenskega moštva so v teku. 2e prejšnji teden so razposlali vabila vsem mojstrom, mojstrskim kandidatom ter prvo- in drugo-kategomikom. Ce bo slovensko moštvo nastopilo kompletno, bo Hrvatom enakopraven nasprotnik, lahko pa računa celo na zmago.
Vi tisti, k! so se odzvali vabilu SZS za sodelovanje na IV. dvoboju, bodo sredi tedna v našem listu obveščeni o podrobnostih.
na: Cenfia (SKS) 5.65. krogla: Pfajfer (DT) 14, kopje: Pemjač (II. g.) 50,70, ZENSKE: 60 m: Knez (klas. gimn.) 8,4. 100 m: Knez 14.9, 600 m: Prejac (I. g.) 1:56,2, 4X100 m: Klasična gimnazija 60.2, daljina: Knez 4.90, višina: B. Hudales (I. g.) 1.25, krogla: Stäuber (ET) 9.93, kopje: (I. g.) 20,75.
Na tekmovanju so pokazali precejšen napredek srednješolci v teku čez zapreke, v metu krogle in skoku v višino, dekleta pa v šprintih in metu krogle.
Emil Kranjc prvi na »Teku zmage« v Litiji
V nedeljo popoldne je bilo v Litiji tradicionalno tekmovanje v teku na 3300 metrov, in sicer na progi Šmartno—Uštje —Grbin—Litija. Na startu so se javili tekači iz Kamnika, člani Kladivarja, Odreda, ljubljanskega Železničarja, medtem ko je bila udeležba litijskih športnikov maloštevilna.
Prvo mesto je zasedel Emil Kranjc (Odred) s časom 10:10,0 minute pred Mlinaričem, Graba com (oba Kladi var) itd. Lep prehodni pokal je prejel Kranjc od prireditelja Zveze borcev. Organizacija je bila prav dobra, k čemur je prispeval tehnični vodja Drago Bitenc.
Litijčani se pripravljajo za javni nastop
Telešnovzgojno društvo »Partizan« v Litiji bo med prvimi podeželskimi društvi, ki bo v letošnji telovadni sezoni priredijo svoj javni nastop. Za bližnjo prireditev se Litijčani marljivo pripravljajo in vse kaže. da bo tudi dobro uspela, saj ima društvo zelo dober vaditeljski zbor. Smotrno delo društva se kaže tudi v tem, da vaditelji uvajajo v svoje delo vaditeljske pomočnike iz vrst najboljših telovadcev.
Z vztrajnim prizadevanjem si bo Litija kmalu priborila sloves kraja prvovrstnih telovadcev, ki ga je uživala že v prejšnjih desetletjih. Na 1. junij, ko bo društvo manifestiralo z uspehi svojega dela, se opozarjajo vsa sosednja društva in prijateljske telovadbe. G. B,
Namizni tenis v jeseniški železarni
Fo štiridnevnih ogorčenih borbah je med 22 nastopajočimi moštvi osvojila prvo mesto ekipa Miš (Valentar, Dakič, Oblak), ki je v finalu premagala moštvo livarne 5:1. Mladinsko prvenstvo železarne je osvojil šabec z zmago nad Va-lentarjem 2:1, pri ženskah pa Korbarjeva z zmago nad Naradovo 2:0. V moški A skupini so se tekmovalci zvrstili takole:	1. L. Strumbl, 2. Vaientar, 3.—4.
Kosmač in Korbar V B skupini članov je zmagal Jože Oblak pred Z. Štrum-blom, tretje in četrto mesto pa si delita J. Knific in Spec.
Na prireditvi je nastopilo skupaj nad 90 tekmovalcev. Prvenstvo je služilo hkrati kot priprava za sindikalno prvenstvo Slovenije, ki bo v soboto na Jesenicah.
ŠPOJTV KRATKEM
Tekmi H. kola zvezne lige Crvena zvezda: :Hajduk in BSK : »Vardar«, ki sta bili določeni za 25. maja. bosta 24. maja v Beogradu.
Rezultati avstrijskega prvenstva. Tekmovanje za avstrijsko prvenstvo v nogometu je prineslo veliko presenečenje: FAC : Rapid 3:2 (1:2). Ostali rezultati: Vienna- : SC Wien 2:2 (2:1). Wacker : Blauweiss 6:1 (1:1), Admira : GAK 4:6 (1:5), Austria : Sturm (Graz) 2:1 (1:0), LASK : Semmering 0:1 (0:1), Kapfenberg : Sportklub 3:0 (1:0).
Na atletskem mitingu ▼ Los Angelesa je ameriški športnik Moor pretekel 400 m z zaprekami v 50.9 sekundah. V teku na 100 m je bil prvi Brage (ZDA) z 10.5 sek., šele četrti pa je prispel Bailey (Britanija): 400 m: Rodin (Jamaica) 46,6 sek- 1500 m: Johansoa (Finska) 3:53.0 min. itd.
Jože Stok - Korotan:	3
V REVIRJIH JE ZAŽARELO
Noč je bila temna kot v rogu, ko smo kolovratili po jamah in grapah. Le s težavo smo prišli na cesto, ki pelje iz Zagorja na železniško postajo. Ko smo prekoračili železniško progo in potok Medijo, me je Janez pocukal za rokav in dejal:
»Tu so doma Vrabčeve punce« in mi pokazal majhno hišo. Domačina Janez in Džoni sta stražila, z Džor-džem pa sva krenila proti hiši. Potrkal sem in zaklical:
»Halo ... halo ... aufmachen ... Bitte... aber schnell...« (Odprite prosim, hitro.)
Pritekel je prileten mož v spalni srajci, pohlevno odprl vrata in pozdravil: »Heil Hitler«.
»Je že pravi«, sem si mislil.
Odšel sem za njim v kuhinjo in ga vprašal slovensko:	,
»Očka, koliko vsls je v tej hiši?« Mož se je tako prestrašil, da nekaj časa ni mogel odgovoriti. Končno je Izjecljal:
»Sest nas je«.
Ukazal sem, naj pripelje družino. Ko so se zbrali v kuhinji, je začel bojazljivo izpraševati:
*Kdo ste? Nemci niste, hostarji tudi
——»am
ne. Povejte nam vendar, da se bomo znali ravnati?«
Po obleki res ni mogel uganiti, kajti bil sem oblečen v nemški plašč, Džor-dže pa v jugoslovansko oficirsko uniformo. Zato sem dejal:
»Partizani smo in smo prišli kaznovat vaši hčerki.«
To je učinkovalo, kakor bi se raztreščila bomba. Zenske so bušnile v jok, mož pa je postal bled kakor zid. Kakor vedno sta bili dekleti popolnoma nedolžni in mati je dejala, da če že moramo koga striči, naj rajši njo.
Ker nisem imel časa za prerekanje, sem takoj prešel na dokazni postopek. Iz žepa sem potegnil spisek z imeni nemških vojakov, s katerimi sta hodili. Vsi so utihnili, se med seboj spogledovali in nihče ni upal več zagovarjati nedolžnost domačih hčera.
Stara dva in ostali so se potuhnili v spalnico, sam pa sem vzel škarje in kmalu sta se v kuhinji zasvetili dve goli glavici. Sedaj sta bili zelo po. hlevni in sta skesano priznali svoje grehe. Obljubili sta, da z Nemci ne bosta več hodili in sta nam izročili, kar so jima Nemci podarili: zlato zapestno uro in prstan. Ze san hotel
oditi, ko sem zagledal na mizi album. Začel sem listati po njem in da mi je šlo hitreje od rok, so nama kar onidve pokazali katere hodijo s Švabi:
»Nate jih, pa tudi te ostrižite!«
Tako sem mimogrede odkril 10 novih punčar, nemških ljubljenk.
Mislil sem si: »Kako bom le vse zmogel?«
Za to noč sem si izbral še eno, ki se mi je zdela, da je najbolj »potrebna« striženja. Ko sem prišel iz hiše, sem se le počasi privadil teme. Poklical sem straži in ko smo bili vsi sku-j>aj, smo se prijeli drug drugega in odšli do hiše, kjer so stanovali Skor. čevi. Razpostavil sem stražo in ko sem hotel poslati Janeza na drugo stran ceste, mi je zašepetal:
»Bodi no pameten. Ali ne vidiš, da je tam nemška postojanka? Poglej stražarja.«
In res sem zagledal skozi medlo megleno zaveso obrise stražarja, na katerega je padala luč iz postojanke. Premišljal sem, ali naj užgemo po stražarju. Toda ker je bil Janez’ mnenja, da se bomo potem težko rešili iz Zagorja, smo se odločili za striženje.
S tesnim občutkom sva z Džordžem odšla v drugo nadstropje, kjer sva poiskala stanovanje Škorca. Zopet sem govoril nemško, toda ta je bil že bolj previden in je vprašal, kdo je. Ko
sem dejal »Polizei Kontrolle«,* so se vrata odprla in mož nas je vljudno pozdravil po nemško. Ko mu pa nisem odzdravil, se je zmedel, ker ni vedel, s kom ima opraviti. V zadregi je začel ponujati žganje, kar sem odklonil in zahteval, naj pripelje vso družino v kuhinjo. Pripeljal je neko debelo žensko. (To bo mati, sem si mislil, ta ni prava). Za njo pa sta prišli dve brhki deklici. Mudilo se mi je in sem zato kar na kratko povedal, za kaj gre. (Ra. zen tega nisem mogel pozabiti, da je čez cesto nemška postojanka.)
Ko je Tanja slišala, za kaj gre, je najprej zardela, nato prebledela in začela jokati. Vsedla se je na divan in me začela prepričevati, da je nedolžna.
Seveda, oče je bil pripravljen s svojo glavo jamčiti za njeno dekliško poštenost. Odgovoril sem mu, naj se ne igra z glavo, ker ima samo eno. Iz žepa sem potegnil sliko, ki sem jo dobil pri Vrabcu in vprašal Tanjo, če jo pozna. Nežno in koketno je odgovorila: »Da« in začela jokati. Kot advokat je sedaj nastopila mati in me hotela prepričati, da se je nekoč slučajno slikala v objemu z nekim Nemcem. Jaz pa sem odgovoril: »Jo bomo pa' še mi slučajno ostrigli.« Končno so starši le priznali, da je neki letalec »letal« za njo, ni bilo pa nič hudega.
s Policijska kontrola.
Mati mi je dejala: »Nikar nam ne delajte takšne sramote« (Prokleto, sem si mislil, to ima trdo butico, da ne razume, kdo komu dela sramoto.) Poskušali so me tudi podkupiti in ker na tisto uho nisem slišal, je bilo vse zaman. Zahteval sem, da naj se vsi razen Tanje vrnejo v spalnico. Ubogali so, samo mati ne. Nenadoma se obrne, reče nekaj osorno ter odhiti v spalnico, odpre okno in začne vpiti: »Policija, žandarji, na pomoč!« Džordže je bil inter. Skočil je k oknu, odstranil žensko in ga zaprl. Položaj je bil skrajno napet. Oba sva se približala k oknu ter opazovala, če se je v postojanki začelo kaj premikati. Kar oddahnila sva se, ko sva zagledala, da stražar mirno stoji.
Vrnem se v kuhinjo, toda glej ga šmenta, Tanja je izginila. Vse sem pretaknil, odprl sem kuhinjsko omaro, shrambo, toda Tanje nikjer. Končno sem jo privlekel na dan iz zaboja za premog. Tanja je sedaj poskušala zabrenkati na druge strune. Postavila se je pred mene ter začela milo govoriti: »Prepričana sem, da vse veste. Priznam, da sem hodila z nekim letalcem na izprehode, v kino in na izlete. Mlada sem in sem se zaljubila, ter nisem vedela, kaj delam. Oprostite mi in pustite mi moje lase.« Toda Tanja ni bila iskrena. Mimogrede je zatajila enega policista in še nekega letalca.
Njeno priznanje me ni omehčalo, ona je pa kar nadaljevala: »Res je tako, da sem zašla. Toda prosim vas, gospod partizan, oprostite mi in dam vam, kar hočete.« Zahteval sem, naj se vsede na stol (meni se je mudilo!), ona se je pa upirala in je dejala, naj jo rajši ustrelim.
Ravnodušno sem se zasmejal in zahteval škarje. »Nimam Škarij,« je veselo poskočila. »Bom pa z nožem,« sem hudomušno pripomnil. »Ne, ne, bom dala pa tetine,« se je hitro znašla. »Hvala,« sem dejal, »jih imam sam.«
Stegnil sem roko, da bi'zaćel striči, toda Tanja me je zagrabila in skušala objeti. Zahteval sem, da se me ne sme dotakniti. Ko sem pa dvignil roko, da bi jo začel striči, me je zagrabila in se hotela prižeti k meni. Mučna situacija. Udariti je nisem hotel. To mojo obzirnost si je napačno razlagala kot mijo slabost in me je pričela ponovno prepričevati.
»Gospod partizan, usmilite se me, pustite mi laske, dam vam, kar hočete. Bi radi denar, hočete zlato, ljubezen vam ponujam, gospod partizan. In če hočete, grem z vami v partizane.« Medtem, ko je govorila, sem jo hitro zgrabil za lase in ji odstrigel velik šop. Spoznala je, da ni rešitve, zgrban-čila se je na stolu in utihnila ter mirno držala glavo, dokler ni luč obsijala gole glavice, ki so jo še pred nei kaj minutami krasili dolgi, plavi kodri.