Gospodarsfvo,  Kmotiisito šclst.tio.  Dne 30. decembra p, 1. se ie vt^- lo pri poverjeništvu za kmetijsivo po- svGlovanjG, ki se je bavUo s vprašan- jem novih kmetijskih šol v Slov^eniji. Seje so se udelež.li ravnatGlji kmetijskih šol, ravnatelj KmGtijsko di-užbe in oba strokovna poročovalca poverj* ništva za kmGtijstvo. V tei seji se le sklGnilo ustanoviti v Mariboru srednic Lmetijsko šolo. Toliko poročajo listi. Nara, ki nara jg dpbrobit s^oven - skega kmetskega Ijudstva na sren, pa ni vscgiiO, kako niisliio gospodje rftš©- vati slična vprašaiija, kor smo mnen- ja, da mora povorjcništvo za kmGlii- stvo ščititi v prvi vrpti koristi n išega kmeta. V Mari'x>ru imarao vinorrjsko in sadjarsko šolo, ki j'o bila zgr"iena v namen, da so v njej izobr^-zijn si - novi naših poscstnikov praktiftro in tejDrolično. Soli jo, kakor nčijo izk'-ft. njG, zadostovnla in slnžila izborno svoiemu namonu. Lnnsko lcto so listt prinesli poTofitlo, da nameravnjo me- rodajni krogi nastaniti v poslopju vo~ jal&8 realke srednjo kmotijsko gcf.o. Protl temu so jo uprlo vojao mtr.istrstvo z vso odlofinost.io, ker so vojaškl krogi mnenja, da je poslopje blvča laet arstrijskega vojnega erarja in kot taka smutrati zo vbjni plen, Vojnc oblasti niso voljno prepustiti poslopj;. Solskim naiaenoni. To la, kje bodo 33daj ua-sjiapili novo srednjo šolo? Mcr da v viaarski šoii ?!. Proti tej nakani bomo vodili neizproseii boj. Vluarska šola je sezidaua za to, da se v n]8i izobrazujejo sir.ovi našili pose<-.t:uko'/ . ki bodo prevzemali posestva svojih staršev. Niso je pa gradili v namei5 , da se v njej vzgojuiejo ruladi ,,too~c tikiH, -nesposobni, da v praktiGnGm po Jiedelstvu pokažejo ono pi"aktifino zna aje, ki jo za vsakega kmeta tako nujno potrebuo. Se enkrat: pustito nair. viaarsko Šolo v Mariboru iu ne igrajte sg z -nteres' naŠGga kmetijstva! g MARIBOR. Na protestnem sho- j du vinogradiiikov proti uvozu italijan- \ gkega vina prihodnjo nedeljo, dno 23. ] januarjsi, ob K-10. uri dopoldne, bodo govorili vinogradnik Thaler, Supanifin menda tudi en poslanee-vinograd nik. Zborovanje so vrSi v Gambrinov! dvorant. Povabljeni vsi vinogradniki in viaičarji celega okraja. g KMETIJSKA PODRUZNICA Maribor m okoliš. V najbližnjem časa bo naša država sklonila z Italijo flrgOTinsko pogodbo. Pri tem bo vsaka država morala drugi v tem in oiiom popustiti; vsaka bo skušala za sebc »ridobiti čim najvcč koristi. Gotovo fe, da 1)0 Italija zahtevala prost uvoz •rftaa v Jugoslavijo. Ako bi sg ta Itafiji dovolil, bi se s tem naše vinotvštvo ia tudi vinogradništvo uničilo. V «voz vina torej naša vlada za nobGno eaaio nc sme privoliti. Treba pa jg od Ufcrani vinogradništva, da to od viado S&jodlooneje zahteva in ji ob cnom r&zloži tozadevne razmcre. V ta namen bo Kmetijska podružnica na neGteljo, dne 30. t. m., sklicala shod, l?aiarega se naj vsak vinogradnik ma Eiborske okolioe gotovo udeloži! Obeucm opozarjamo na sličen shod, ki se Trši v nedGljo, due 23. t. m., i&3riborski Gambrinovi dvorani ob /slO. ari dopoldne. Naj pa udje uaše po dmžoice ne raislijo, da jiai k podružnenm shodu ni trcba priti, ako so st> gdeležili shoda dno 23. t. m. Cim več korporaoij se oglasi proti uvozu vina. m čim bolj bo vsak gbod obiskan, tem peej je vspeb. g PTUJ. Vse vinogradnike in viaiftarje iz okrajnega glavarstva Pliii fjozivamo, da se udeležijo prihodnjo uedeljb protestnega shoda proti uvozu Haiijaaskega viua. Sbod se vrši v 4Torani joinoritskGga samostana: Zagetek ob pol 8. uri. Zastopniki občin naj pTinesejo pisane proteste seboj na g PROTESTE PROTI UVOZU Malijanskega vina so nam poslali viaogradniki, zbrani na zborovanju 16. j^n. pri Sv. Tomažu pri Ormožu, podražnica Kmetijske družbG in krajovna organizacija KmGtske zveze isto fcun, Kmetijska podružnica pri Mati jNedelji, vinogradniki in Bralno društtx> pri Sv. Petru niže Maribora. g G0SPODINJSKI TECAJI po deŽGli. V 'drugi dobi zimskega te6aja, ki traja od 3. jan. do 15. raarca t. 1., se vršG gospodinjski tGčaji po slede 6ih krajih: v Ormožu pod vodstvom ge. Prwnrou, v Studenioah pri Poli 6enah pod vodstvom gG. Primožičeve, « Lctušu ob Paki pod vodstvom ge. SS-ttigove, v Trbovljab pod vodstvom ge. Odlaskove ih v Podbrezju nad Kranjem pod vodstvom ge. JakliGeve. Jesenski tečaj) so se dovršili povsod s prav povoljnim vspGhom. Sprifio o- fcHib prigiasil sta se morala tečaja v Ormožu in v Podbrezjali poiioviti. 0- pozarjamo žg scMlaj merodaino krogG, da sg za prireditev jesenskih gospo - dinjskih tefiajov, ki prično 15. oktobra t. 1., žo sodaj zainterosirajo in da tu«ii predložG firavoč-asno svoje prošnjo na poveroništvo za kmctijstvo. g TZTTR.IEVAN.IE DAVKOV. Slovenski kmet nam pišo: Prisilnobodo davkarije izt;r'evale davke, ki so predpisant od 1. junija 1920 do 1. maja 1921. Kdor do 27. januarja ne bo prostovolfrio plafinl davkov, ga borlo rubili. Lepa reč! Kjo pa n*ij vzamfmo kmot'e sedaj v sredi zimo donar? To doloft;)o se mora s^remoniti. Cg laliko •fiaicajo na davko, ki so predpisani — srcunim dobičkarjem od pOBlovnega prometa in vojno dobifiko, ncorajo počakati ludi z zemliiškim davkom in / dohodnino. Mi kmetJG in obrtniki sm) najbolj zvesti državljani in v zalivalo za to nain sedaj 1ioCg]o demokrati slefti kožo. Kje so neki sedaj tisti samostojni kričavi agitatorji in kandidati? Ali so res, ko so v Belgradu komaj izstopili iz žolezmških vozov, kar rokG dvigali za vso, kar prido dobrega od demokratskih ministrov? g NASE OKRAJNE CESTE Ivurijo prav žalostnb poglavje v zgodo vini našega osvobojenja, kGr jib prejjuščajo žalostni usodi. V nckatGrih krajib, kakor n. pr. v bližini Poljčan, kjer jG obilo gramoza na razpolago . o slabem stanju cest ni govora, a v-. Lopet žalostnoje v okrajih, kjor jiui primanjkujG zadostnega kamGnja. Vožnja po cestah, kakor jih najdGmo n;' pr. v rogaški okolici, jg za konjc prava Golgata. So mcsta, kjcr sg vdeicj" kolesa do osi v mehko ilovico, ki pokriva razorano cesto. Pridojo pa tud: mesta, 'kjor jo cesta podobna strugi izsušcnega potoka. Značilni so na nau: njenili cestah jarki, v kalGrlh se ol priliki dežGvja pretaka srodi ceste r» java voda, zbirajočG sg v nižjG leže <?ih kolotirih in lužah. — CestG so v obupnem stanju in nihče- sg doseda: ni lotil z resnimi naniGni velGvažne ureditve tcga vprašanja. Okrajniin zastopom nG dojjušfia njih finančno sta nje, ki je v nekaterih slučajih up"a\ žalostno, da bi podvzeli glede popra vljanja ocst toliko pričakovane kora kG. Dežclna vlada sg je pobrigala v prvi vrsti za kranjskG okrajnG ccste . tev jih JG kratkomalo podržavila. Gos podom, ki so inicli odloCevati v pover ieništvu za javna dela, stavimo vpra SanJG: čGmu dvojna mora v vpfaSan jU podržavljcnja okrajnih ccst? All Spodnji ŠtajGr ni sGstavni del SbveaiJG?! ZalostnGga scdanjega staiij:^ naših CGst so krivi mGrodajni čin;«.eli: v poverjeništvu za javna dela, ki niso imeli smisla za gospodarske potrebG našega ljudstva v Sp. Stajerfa Sedaj, ko bodo samostojnGži sto^ili v belgrajsko vlado in ko bodo profišeii &Kupno z dGmokrati tudi v Liublj-ini vladiiG vaJGti v rokG, pričakujGmo, d* se bodo zgodili gledo okrajnih CGst --¦ uudeži. Ako se vprašanja ccstna niizerijfi iiG bodo spomnili, izgubijo pravico na Eirmo ..kmetska stranka", ker so ravno v tcm vprašanju ogrožeiKi gospodarske koristi našega spodnle štajerskega kmeta. g HRANILNE VLOGE v denarnih zavodib. Naročnik iz Ptujske gorc nam piše, da iz nckatGrih denarnili zavodov ai mogofie dvigniti poljubnega zneska. Želi odgorora. Odgovar jamo, da denarni zavodi izplačujejn vloge, kakor je doloSeno y pravilih. Za večje svote velja daljši odpovedni rok, kajti poso;ilnioa ali bi*anilnica na more imeti naložGiiih vseh bankovcev v svoji železni blagajni. Tam bi ne nesli nifi obresti. Mora jib naložiti zopet v drugem zavodu, ki vloge obi'e stuje, ali pa jih posodi posojilojema',cem, Torej je treba pravofiasno odpo vedati vlogo in potem se vsakemu iz plača. g DEMOKRATI so zopet podra žili sladkor. Liberalci, ki so zdaj na vladi v Beogradu, so sklcnili, da so pobira od sladkorja, ki se uvaža, okoli 22 K monopolne takse od 1 kg. Dosedaj se je plačevalo od 1 kg sladkorja 12 K cnrine. ^^edno rastoča draginja je blagoslov demokratske vlade, katcro v Beogradu podpirajo samo stojni poslanci. g CENE GOVEJI ŽIVINl bo sc utrdilG. Lg čg bi v Ncmški Avstriji rcs izbruhnil geriGralni štrajk, kakor ga napovedujejo, se je bati, da bodo Ł1r cene zopet nazaj. Ako bo pa rao goče še naproj izvažati naSo živino m meso, pa se ni bati padanja cen ž>. vini. X SVINJSKI SEJKM v Marib^ru. Pretekli petek, dne 14. t. m., se je prignalo na maribnrski sejem 34 ščetiiiarjev. Za 1 kg žive teže so plačevali po 25 do 32 K Prodann je bilo vse. g CENE GOVEJIM KOŽAM so padle od 50 K na 30 in 26 K 1 kg. A usnje jg šo ve;1no enako drago. Zakaj? Ker si bogati demokrnti labko kupnjejo za drag dennr obuvalo. Za kmeta, delavca in obrtnika pa imajo demokrati in samostojni odprto srce samo ob volitvab. j? CEBET.ARJEM Slov. Stajerja ia Pirokmupja se nazoanja: .V tekofiem letu se bodo vršili v celeni imenova nom okolišu štiri dvadnevni poduGni (6^43i ijnt približiio 40 sbodov. Teftaji ^t bili najbolj potrebni v onili političuih okrajik,; kjcr jih dosedaj Še ni bilo in to so: Maribor, C<5lje, Brežice , PrGkmurje. Primeren čas za tcčaJG jo maj, jiini, juli in deloma šo avgust, da je možno praktično razkazovanje. Podružnična vodstva in čebelarji iz onih krajev, kjer ni podružnic, naj se blagovolijo žo sedaj oglašati za shodo, ker podpisani mora biti obvešžen o tem aajmanj dva niesGoa pred izvršitvijo zaradi sestave iii predložitvo potovalnega načrta. Shodi se začnejo marca (er se bodo vršili po tistem redu, kakor bodo došli priglasi. Kdor lorej želi shod v marcu, naj so oglasi takoj. Vsak sklicatelj naj navedo kraj shoda ter pripomni, ali bi v dotičnGm kraju bilo bolj umestno dopoldnc ali popoldne. Za prireditve shodov in tečajev sg je oglasiti pri podpisanemu. Na pismGna vpraŠanja dajcm vsak gas pojasnila, ako sg priloži za odgovor znamka ali dopisnica . Kdor želi v kaki strokovni zadevi oSGbno na domu pojasnila, naj se oglasi prvi ali tretji Cetrtek v mescu4 ako ta dan ni prazuik. — Ivan Juranfiie, državni čebolarski potovalni učitelj . Pošta: Sv. AndraŽ v Slov. gor. g SV. PETER pri Mariboru. Podružniea Cebelarskega društva zn SlovGnijo se ustanovi pri nas dne 23. jan. 1021 po vGčGrnicak za Sv. Peter in okolico. CebGlarji se vabijo in vsi, ki^se za to zanimajo! g.VREDNOST denarja. Ena avstrijska krona je vredna 22 do 23 naših vinarjev, ena laška lira stane 6 kron in 10 do 15 vinarjev, ena nemška marka stane 2 naši kroni, za en švicarski frank moraš dati 23 naših kron, za en francoski frank pa 9 naših kron. g ENO IN DVEKRONSKI bau kovci. Kakor smo izvedeli, namerav;' finančna uprava zamenjati koncen. meseca januarja eno in dvekron&ke bankovce s kovanim dGnarjem. g MARIBORSKI SEJEM v sobo to, 15. januarja ]o bil radi slabeg:: vremcna bolj mrtov in slabo obiskan. Speharjov je bilo na trgu s 30 vozov in okoli 200 zaklanimi prašiči. Cena Špehu do 11. ure 42-50 K 1 kg, od 11. do 3. ure 38-44 K, meso 30-32 kron. Krompirja je bilo samo štiri vo zpve. Cena mGrici 17 K, 1 kg 2 K 2U vin, Izmed žita je bilo le nekaj vre^ koruzG, ki so jo prodajali 4—5 K li ler, Perotnine ni bilo skoro nič. Vs: drugl predmoti so imeli približno istu oeno kot prej^njo soboto. g 2ITNE CENE V BACKI: pScaica 940 do 970, ječmen 520, oves 310. nova koruza 360 do 380, stara koruz:: 300 do 380 K. - Novi Sad: pšenica 940 do 980, ječmen 520, oves 310, nova koruza 350 do 370,. stara koruz-d 350 do 380 K. - Osjok: pSenioa 100U moka 0 15,50, moka za kubo 14.40 K. moka za kruh 13.20 do 13.50, nova koruza 370 do 380 K. — V Baranji sc plača pšenica po 1020 K, koruza 460 do 480. Na tr-gu )g malo blaga. — Zemun: pšenica 900 do 1000, nova koruza 390 do 400. Dovoz slab, popraševanje veliko. — Split. Na debelobcJa moka 0 KiOO, krušna pšeni5na moka 1300, kristalna soda 870, eimct K 5200, poper v zrnjih 4000, ruraeno mtlo za pranje 2000 K. g CENE ZA LES. V Trstu so v zadnjGm času cGno za l8s nekoliko padl6. Cone lesa so v Trstu sledeče : Hrastova debla prvovrstno kakovosti 1500-2400 K za kubicni moter, dru govrstne kakovosti 800—1000 K, hrastov furnii- 3000-4000 K, hrastove deske do 50 mm debele 3000—4500 K, prvovrstni bukov les 600—750 K, ža gan bukov les 1100—1600 K, prvovrstna javorova debla 1000—2000 K, brzojavni drogi 100—160 K, železniški pragi iz brastovega lesa 140—170 K. žGlezniSki pragi iz bukovega lesa 110 -130 K, oglje vagon 14.000-16,000 kron. g HMETiJ. Zateo, 12. jan. 1921. Hmeliarii zclo ponuiajo svo] pridelek. Prodanih jo b'lo vgč partij po 2800— S000 za 50 kg. Razpoloženje vztrajno klaverno. Dopisi. SV. JURT.I na Posnioi. Tu se je poro6ifa pridna Marijna liCcrka Len ftifta Hrastnik s Karlom Marfttom, ki se je šele nedavno vrnil iz ruske A zije. Zal, da dobri par odide raiti sfaršev preko meje. SV. MIICLAVZ blizu Ormoža Vertojbski Mermolja ]"g diio 9, januarja v Golenkovi gostilni razlagal dve ina duoatoma Ijudi samostojni evan gelij. Iz obširnoga poročila, ki na-... ga je poslal oclličon naš soinišljenik . posnamemo, da je bil shod silno kla vern. MiklavženČani šo počcnega groša ne damo za Samostojno, Edina Zabovnikova žlahta od Sv. Bolfenka j> do ušes zaljubljena v. straiiko črešenj in štorov. VURBERG. Na Kraljevo smo imeli pri nas kar dya občna zbora; dopoldne je zborovala skupina Jugoslovanske strokovne zveze. Za načelnika je bil vnovič izvoljen neumorno delavni organizator Franc Geč. Popoldne je pa bil občni zbor Gospodarskega izobraževalnega društva. Dosedanji vrli večletni načelnik Jakob Felicijan je vsled preobilice drugih poslov odklonil zopetno izvolitev. Na njegovo mesto je bi" izvoljen za načelnika vrli naš somišljf nik Lcopold Krojzl. Obema društvoma obilo uspehov v novem letu! ŠOŠTANJ. »Najbolje informirani< dnevnik »Jugoslavija« poroča o poizskušenem samoumoru klobučarja Šmigovca iz Šoštanja s pripombo, da je sicer socialdemokrat, pa se je kljub temu udeležil Silvestrove nemške prireditve in s pregovorom (komentarjem), da »po slabi tovarišiji rada glava boli«. Pripomnimo samo, da se klobučar Šrnigovc x»emške prireditve sploh ni mogel udeležiti, ker je bila prepovedana in da si naj tisti nauk o slabi tovarišiji šoštanjski liberalci kar za klobuk vtaknejo, pri katerih je on ta večer igral, pel in pil — kakor smo že poročali v »Slov. Gospodarju«. ZAVODNJE. ZvGdel sem, da se me smatra za dopisnika dopisa iz Tcpolšice in so me zato dali tukajšnii sainostojneži v cajtenge v svoj nepogrošljiv ,,Knietijski list." Da ne bOote imGli praznGga veselja, vam enkrat za vselej povem, da nisem bral nili tega niti katerega drugoga vaših skivucal, ker sem za to preponosen. Vesou me pa, da si poželite pridig, kar mi da]& upanje, da se mislite spi-GObrniti. Jauez Rožman, župnik. — Opomba ur,: Radevolje potrjujemo, da niste doi>is nik tozadevnGga dopisa. GLOBOKO pri Pišecah. V Globokem imamo štirirazredno ljudsko šok> s štirimi uOniini močmi. Ko so pred loti zidali naše šolsko poslopje, so napravili v njem štiri učne sobe in stanovanje za dve učitel^ski moči, Pv\ zidavi so imeH prvQ bcsodo možje, kj pripadajo sedaj libGralcem in sauio stojnGžeru. Ker jg v šoli vsled modrosti toh mož prostora samo za dve u čiteljski osebi, ste sg morali dve u6i teljski moči potikati po raznih stano vanjih v Globokem. Od leta 1920 pa sploh nr bilo dobiti stanovanja za uCiteljstvo. Zato so dali napraviti no^Je, pripadajofii KZ in krajnemu šolskemu šolskGmu svetu, dve podstrcšni sobi v globoški šoli, ki bi naj služili kot stauovanJG učitel.'stvu. Ko je bila letos seja krajoGga šolskega sveta, in ie bila na dhevnem redu ona zadcva s sta novanji, se je Urek, naš poslanik, ki je v besGdici velik prijateli libcralnib žolnikov, zelo repenčil, 6gš, da on nik dar ne privoli, da bi nosila globoška občina stroško za napravo onih dveb sob. Cudno je, da Urek, kateromu i« oni račun prevelik, ni dal že prej napraviti stanovanja za učitelJG, ko se je dalo napraviti kaj takega z majh.nimi stroški. Saj Urek je modor mož, ki dalJG.misli nego sežG. Saj je no.-il zvonec v občini. Vsak paraeten človo'i pa tndi ve, da morajo tam biti tud', uČiteljska stanovanja, kjer so učit-^lji, lja mi dobro poznamo Ureka iu vemo. da mu niso posebno na srcu brcraena našG občine. Zakaj Urek &i je snm visoko zvišal nagrado za svojg posie. ko jG županoval v na&em Globokem. Tedaj je Š!o za njegov žop, in'naš denar sg mu ni smilil. Ono s3jo kr.ijnega šolskega svnta jje hotcl '.ovariš Urek s?mo porabiti, da bi loprnl po pri staših KZ. SkuSal jo uganiic*. kakor po navadi, hujskarijo, pa io je sku pU. Ta seja nas je zopGt pouvila, da je Urck samo tedaj prijatelj kmeta trpina, kadar to pri> njegovlm kon stlm. ZapGliano Ijudstvo ga žo spozna va in kmalu ga bo spoznalo do obisti ln raozga. A potem bo tudi koronito obračunalo z ujeijovimi bujskariiamJ.