86. številka.
V Trstu, v soboto 26. oktobra 1889.
Tečaj XIV
„E D I N O S T"
izhaja dvakrnt na teden, vnako irtdo in loboto ob l. uri popoludne.
„Edinost" 9tane:
T.tL VHO leto gl. 6.-; izvoti Avst. fl,- gl. za polu leta „ 3.—: „ ,	»
aa eotrt lota „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicfth tobaka v Trsttl po » no*-.
V Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložeae naročnine m upravnist70 ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi i« pošiljajo ureilaiStvu v ulici Curintia st. 28. Vsako pismo mora biti 1'rankoTano, ker nefrankovami nf spre-jeraajo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi in osnanila se rakune po 8 nov.
vrstica v petitu ; za naslove r. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga oliscglo navadnih vrsti«'.
Toslana, javne zahvale, osmrinise itd. se raeune po pogodbi.
Nftrot"iiino, roklnmacije in inserate |irn-jelu« upravniitvo v ulici Carintin 'Jrt. Odprte i aklamacije so proHto poštnin«.
Glasilo slovenskega političnega družtva za f^rimorsj<o.
A,
• V «aino«t J* ii o««
Vabilo na naročbo.
S 1. oktobrom začelo je IV. četrtletje XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista.
Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej store.
Cena listu je:
za vso leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50
Prihodnja doba bode tim zanimivejša, kajti vršile so bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno .poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in širijo. Stare naročnike prosimo, da nam šo dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo še kak dolg pri upravništvu; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo.
Upravništvo „Edinosti".
Okoličanskim volilcem v prevdarek.
Vselej, kader se približajo volitve oglasijo so takozvani „prijatelji" naših okoličanov, katere bi radi osrečili s tem, da se jim vsilijo za poslance. Ti tako zvani „prijatelji" bo pravi pravcati tržaški gospodje stare korenike, ki imajo v okolici svoja posestva, ki se pa sicer le toliko brigajo za okoličane, da pokupijo njih zemljišča ter tako zaokrožijo Bvoja imetja. Da bi za okoličane ivs kaj storili iz ljubezni ali prijateljstva do njih, o tem niti misliti. Vender so naši ljudje tako nespametni, da so jim hvaležni in sicer tako hvaležni, da je mnogokrat volijo za svoje poslance. Taki voliti čutijo sicer, da s tem grešijo zoper sebo ifi svojo narodnost, slabo vest pa zagovarjajo s tem, da dobe pri „gospodu" zaslužka ter morajo držati zanj. In v čem obstoji ta zaslužek ? Gospodu je treba pri gospodarstvu delavcev. Najme si toruj one ljudi, ki so mu najbližji in ki mu za majhen denar najbolje služijo. Ti ljudje so domačini, ako bi pa Furlani ali Karnjeli znali in mogli obdelovati polje, najel bi „gOHpod" Fur-lano, okoličano pa, ki mislijo, da vživajo njegovo ljubezen in so mu na njej hvaležni, pustil bi na cedilu. Tako je in nič drugače, zato ne vidimo mi nikakega pametnega razloga, da bi naši okoličani morali biti tem gospodom hvaležni na zaslužku. Izgovarjajo se nadalje, da jim ti gospodje pomagajo delati poti in kale ali vodnjake. Tudi tega ne delajo zgolj iz ljubezni do okoličanov, mariveč zato, da imajo lepo pot do svojega posestva ter da jim pri gospodarstvu ne zmanjke vode. S tem znatno poskoči cena njih poeestvu in to je glavni vzrok — zakaj so ti gospodje dozdevni dobrotniki nase okolice.
Tržaške gospode dobra dela treba soditi vedno s tega stališča in po tem umeriti tudi svojo hvaležnost.
N^'ši okoličani imajo precej visoko mnenje o sebi. Mi jim tega nikakor ne očitamo, baš nasprotno še veseli nas, da se čutijo; želeli bi pa. da to samozavest,
pokažejo tudi o pravem času. Najprimernejša doba za to ho volitve. Tu človek lahko svojemu nasprotniku pokaže, sli ima kaj samostojnosti in spoštovanja do samega sebe ali nič. Sedaj, ko Vas Italijani obletavajo, ko Vas vabijo s sladkimi besedami in obljubami na svojo stran, ko Vam groze in prete, sedtij okoličani, pokažite, da ste možje, ki se ravnate edino le po svojem razumu in svojem srcu ter se ne brigate za njih laskanje, grožnje in lokavosti. Porečete nam, mi bi bili uže odločni in satni svoji, a laški gospodje nas imajo v rokah, dolžni smo jim itd. Mi Vam odgovarjamo na to, da je vse to prazen strah.
; Glejte Istrane, tudi oni so v pesteh italijanske gospode še mnogo, mnogo bolj nego Vi. A pri volitvah jim to ni bilo na misli, hoteli so se otresti laškega jarma in ne zmenivši se za laške gospode vik in krik, grožnje in prošnje, stopili so junaško na nogo ter strgali jim občino za občino ! iz rok. Zadnja leta pada občina za občino in ne bodo dolgo, da bode tudi v deželnem zboru zlomljeno laško gospodar-' stvo. Te preproste, vboge, siromašne Istrane, ki so žalibog le premnogokrat odvisni od : Italijanov, ki so pa kljubu temu nevstra-šeno in z velikim vspehom bore za narodne svoje pravice, to može Tam stavimo v vzgled, njim bodite ravni in ves svet in Italijani sami Vas bodo spoštovali ; mater jal no škodo pa zato ne bodete trpeli.
Imeli ste uže tako „gospode" za svoje poslance in kakor čujemo, hočete je zopet voliti. Prodno to storite okoličani, položite si roko na srce in vprašajte se prav odkritosrčno, kaj so ti poslanci storili za Vas; kako materjalne, kako narodne koristi so Vam priborili, kako bo se potegovali /a Vaše stare pravice, so li branili Vašo narodnost, Vaš jezik P Na vsa ta vprašanja ne morete si dati povoljnega odgovora, baš obratno, na vsako morato odgovoriti: no in ne! — A ne samo to, da neste imeli od italjanskih poslancev nikako koristi trpeli ste celo škodo od njih in to materjalno in moralno. V dokaz Vam kličemo v spomin nezaupnico, katero je podpisalo dne 19, j u-| n i j a 1884. 1. n a d 300 v o 1 i 1 c o v petega okraja t o r j o poslalo s v o-' j e m u tedanjemu poslancu gosp. li u r g s t a 1 I e r j u. V tem velevažnom spisu našteli ste imenovanemu gospodu grehe, s katerimi si je obtožil svojo vest, kot Vaš zastopnik v mestnem in deželnem /boru ter mu razbistrili stališče, na katero se mora postaviti pravi okoličanski po-slance.
Imenovani gospod je rekel, da je prijatelj našej narodnosti, a ko je naš poslanec g. Nabergoj izročil slovenski pisano prošnjo za slovensko šolo v Trstu je oti prvi vstal proti njem ter zahtevni, naj se preko te prošnje stopi na dnevni red u ž e z a t o, k e r j e pisana h I o-v e n k i. Njemu je tore j uže sama slovenska prošnja velik greh, kako morete torej od njega pričakovati, da bi zagovarjal še le naše pravice. Obljubil Vam je nadalje, da bode branil Vase materijalne koristi. A ko se jo razpravljalo vprašanje o pogozdovanju golieuv, hotel je, tla bi se postopalo po njegovi volji, ne glede na
Araše gospodarske koristi in potrebe. In ' ko se Vam je hotelo vzeti ali prikrajšati Vaše pravice do občinskih zemljišč in pašnikov, katere ste od davna neomejeno uživali, ni on ni z besedico branil Vaše lastnine, njegov a zasluga je sauio to, d a V a ni je mestni zbor vsilil čredni k e , kateri m m o rate plačevati p a š ti i n e po 50 h o 1 d o v od v h h k o g o v o j e glave! Mestni zbor Vai.i je tudi naložil, tla si moralo čred-nik«* voliti. Vzel Vam jo pravico voliti si Župane in v odmero Vam daje pravico voliti si črednike! Se li more kdo bolj hudobno norčevati iz Vas in Vaših pravic ? Nikakor ne! In to se je godilo s privoljenjem in sodelovanjem Vašega poslanca! Nevolja se je vzbudila tedaj v Vaših srcih in izrekli ste mu nezaupnico ter ga prisilili, da je odstopil. Sedaj pa, kakor čujemo, hočejo nekateri zopet delovati zanj ter ga zopet izvoliti svojim zastopnikom. S tem bi dali sami sebi zaušnico ter bi se osmešili pred vsem svatom! Ako to storite, dokažete svetu, da ste res sužnji in da zaslužite, da Vas Italijani obkladajo s psovkami in zaničevanjem. To bi bila sramota, katere se morate obvarovati. Naj banski gospod ti osi kolikor hoče, na j Vam z zlatom plačuje glasove, Vi morate rešiti svojo čast. in svoje dobro ime ter voliti ni poslanca, ki bode res delal za Vas ter se potegoval za Vaše koristi. Načela pa, katera so volilci V. okraja leta 1884 razvili v nezaupnici g. Ilurgstallorju, morajo voditi vse okoličane v volilnem boju prihodnji niesoc. Trdno držeč se teh načel bodete zmagali, sicer pa propndete!
Deželni zbori.
Istrski.
(4. seja dno li). t. in.)
Po prečitanein zapisniku prejšnjo sejo vdobi besedo tir. Laginja ter glede okolnosti, da je v prejšnjej seji predsednik povabil poslanca Mandića, da govori italijanski in glede osebnega napada istega poslanca po g. Fragiacomu, izjavlja v imenu manjšine, da zadnja nt; odobrava predsednikovega počenjanja temveč, v imenu narodnosti in načel slobodoumnih protestira proti onej izjavi ter tirja, da se obramba Mandića proti Fragiacomu vzame v zapisnik. (Pri manjšini: Živio!)
Predsednik se opravičuje rekoč, da se je v svojej izjavi ravnal po predsedniku drž. zbora; da je on poslan voditi zbor ter da je o m prodsednik zbora (dr. Volarid: Absolutizem !). — Prelazi se na dnevni red. Na tu izvolijo se člani deželnega odbora koji so našim čitateljem uže znani. Prof. Spinčić se zahvaljuje v hrvatskem jeziku rekoč, da bodo to čast z veseljem sprejel, ako predpostavljena c. kr. šolska oblast nema nič proti temu.
I)r. Luis poroča o prošnji družtva „Circolo dei cacciatori", da se premeni dež. zakon o zaščiti divjačine; glede to prošnje preide se na dnevni red.
Zastopnik Conti predlaga naj bi bo popolnil zakon o lovu v kolikor ta škodi ribarstvu. Predlog se sprejme.
V imenu politično-gospodarskeira odbora poroča dr. Cleva o prošnji kraških občin, pripojenih občini Dolina, da se od zadnje odcepijo ter da se ustanovi nova občina s sedežem v Klancu. Poročevalec predlaga, da se občinam ugodi z ozimni na njih oddaljenost od Doline in z ozirom na to, da se bode nova občina dobro iti koristno in sama upravljala.
Poslanec Spinčić ni proti predlogu a želi, da za zakonsko osnovo ni se vse preskrbeno in spravljeno na čisto. Zastopnik Costantini priporoča, da se predlog sprejme.
Dr. Laginja se strinja z predlogom posl. Spinčiča pripornneč, da ni umestno občine preveč kosati kajti iz kosanja nastajajo nova bremena. Naj se zadeva natančnejše prouči, ko bodo imeli natančnejša poročilu, tedaj bodo glasovali za odcepljenjo ako mu bode razlogu,
Predsednik obžaluje, da se jo dr. Laginja poslužil v svojem govoru jezika, kojega večina no razumi.
Slednjič se predlog vendar sprejme. Osnova zakona v prvem članku određuje, da so sedanja občina Dolina razdeli v dve občini namreč: jedrni v Dolini z Prebe-nekom, Sočrbom, Borštom, Ricmatijem, Ospom, Mačkoljauii, Oabrovicam; druga Očisla — selo v Klancu — Črnotić, Gročan Draga in Preanica.
Podpredsednik dr. Dukič govori pr«j hrvatski na to italijanski proti odcepljetiju občin Draguć, Grinta Ida, Račiće, IIum iti Tibole od mestne občine Buzet s sedežem novo mestne občine, katero «e misli ustanoviti v Draguču. Njemu se pridruži zastopnik F lego ki govori samo hrvatski ter razloživši razne tehtne uzroke predlaga, uvažujoč, da poslanci neso izbrani od ljudstva, da istemu škodijo ampak, da mu koristijo ter da bode visoki zbor to, kar danes zgradi, prisiljen jutro podreti, da pe predlog dr. Dukiča sprejme.
Predsednik zopet izraža svoje soža-ljene, da govornik ni izustil svojega govora italijanski osobito pa radi tega, ker Flego govori dobro italijanski ter s svojim nerazumljivim jezikom lehko škoduje svojemu predlogu.
Na to vstane poslanec Spinčić rekoč, da hoče ponavljati italijanski kar j* predlagal predgovornik, a odmah mu pristriže besedo predsednik ter izjavi, da on ne dopušča, da se govori v zboru prevajajo. Spinčić pripomni, da no nnmeruje prevajati ampak povedati samo svojo razlog > tei spregovori poudarjajoč razno nerodnost in nasvetujoe: naj se izvoli posebna komisija, katera bi na licu mesta stvar vse-stranki proučila in poročala o njej alav ne m u zboru.
1'redlog [»odpira manjšina. Poslanec dr. Laginja spregovori italijanski skoraj tako kakor je prej govoril hrvatski o razpravi glede dolenja občino Doline. Navaja stroške, ki si jih bodo naprtili novi obči-narji s plačevanjem načelnika, tajnika itd Naj bi se poklicali oni občinarji, koji st žele odcepiti ter naj bi so jim vse to po vedalo in uvideli bodo kiualu, da jih bodi nova uprava mnogo več stala nego sedanja
Dobivši besedo poslanec dr. Volaru spregovori hrvatski ter poudarja, kako st nedavno sem postavljalo na dnevni re< zboru novi zakoni, zda i, da se ra/del
kaka občina, zdaj, da se zopet zedinjuje. Tako postopanje ni druzega nego prosta krparija ter se navadno dogodi kakor veli bv. pismo „peior scissura fit*. S tem se v ljudstvu vzbujajo strasti, dobi se pa ničesar. Sedanje stanje občin istrske pokrajine bi se moralo dobro proučiti ter potem urediti temeljito razdelbo občin, da se ustanovi kaj stalnega poleg faktičnih potreb obči-narjev in koristi pojedinih krajev. 8 strankarskim grajenjem in rušenjem seje se v deželi razdor in nezadovoljstvo. L. 1885. ko se je občina Drague ločila od Buzeta imela je vdobiti od zadnega 306 for. a danes odkar se sama upravlja dolžuje Buzetu 1421 gold. On podpira predlog dr. Dukiča ter predlaga, da se naloži deželnemu odboru, da vsestranski prouči stanje raznih občin pokrajine ter potem iziskuje posebne odnošaje, potrebe in koristi prebivalstva ter predloži zboru novo razde 1 b o občin po vsej pokrajini.
Poslanec C o s t a n t i n i govori proti govornikom Dukiču, Spinčiču in Laginji in za občinarje, koji se hočejo odcepiti uvaževajoč različne razloge.
Poslanec Flego pregovori hrvatski ali predsednik mu koj seže v besedo, na kar mu Flego odvrne, da hoče govoriti v svojem materinskem jeziku, bodi to komu prav ali ne. Govori in pobija krivične razloge dr. Costantinija ki je rekel, da so mu občinarji iz Draguća to prašanje priporočili: on se je teinu odzval ali on ni govoril stvarno temveč povsem z druzega stališča (Živio ! na levici.)
Poslanec dr. Stanger začne govoriti italijanski (dr. Laginja mu pošepne : Bolje, da govoriš hrvatski), slagajoč se v vsem in povsem z predlogom dr. Dukiča, da se predloga tretji krat vrati deželnemu odboru z nalogom, da ukrene vse ono kar f so je prosio leto v tem obziru smatralo za potrebno.
Poslanec Gambini govori proti govor- ' nikom manjšine ter podpira predlog odbora.'
Po ročevalec dr. Cleva pobija razloge p. Spinčića in drugov ter nasvetuje, da visoki zbor sprejme predlog odcepljenja Draguča in sosednih podobčin od mestne občine Buzet. S tem je razprava bila končana. Sedanja občina Buzet razdeluje se v dve namreč : jedna Buzet z podobčinami i Svisveti, Sočerga, Crnica, Movraž, Saličo, Pregara, Sovinjak, Vrh, Lanieče, Brgudac, Slutu, Dane, Trstenik in Rakitovič; druga Drague z Grimaldom, Humom, Tibolom in Račicami.
Seja se sklene ob 1 V» uri popoludne.
*
* * Kranjski.
(III. seja, dne 15. oktobra 1889. 1.)
(Konec.)
Poslanec Luckman poroča o prora- j čunu prisilne delavnice za 1. 1890. Skupna' zaklad a iznaša 101.(546 gold. in se kaže v primeri k potrebščini z 92.165 gold..' presežek 9481 gold., kateri se ima dežel nemu zakladu v poravnrnjo danega pred-' plačila za nove stavbe povrniti — Prora-, čun se odobri.
O poročilu deželnega odbora o pro-1 Miji paznikov prisilne delavnice poroča v imenu finančnega odseka poslanec Luckman in nasvetuje : I)a se paznikom v tukajšnji deželni prisilni delavnici zboljša gmnotno stanje in da se trajno ohranijo zavodu s tem, da se jim omogoči doseči višjo stopnjo, izvoli slavni deželni zbor pooblastiti deželni odbor, da sme 5 pazniških služeb | I. vrsto z letno plačo po 300 gold. in z aktivitetno doklado po 48 gold., potem 0 pazniških služeb II. vrste z letno plačo po 300 gold. in z aktivitetno doklado po1 36 gold. stalno podeliti sedaj v deželni' prisilni delavnici službojočim paznikom II. vrste, oziroma pomočnim paznikom po vred nosti in sposobnosti. — Predlog se v sprejme.
Poslanec Luckman poroča v imenu' finančnega odseka o računskem sklepu' zaklada prisilne delavnice za 1. 1888. Čista j imovina iznaša 141 tisoč 552 gold. 84 kr.
in se je v primeri z imovino dne31.dec. 1887 s 118.119 gold. 41 kr. z dnem 31. decembra J 888 za 23.433 gold. 43 kr. pomnožila. — Računski sklep se odobri.
Barun Wurzbach poroča o dopisu rektorata tehnične visoke šole v Gradcu, glede podpor dijakom za potovanje. Poročevalec nasvetuje, naj se dovoli v ta namen 30 gold. podpore, katere deželni odbor odpošlje, ko rektorat dokaže, da gredo kranjski dijaki na znanstveno potovanje. Zbor predlogu pritrdi.
Poslanec Klun poroča v imenu finančnega odseka o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1888. Dotični zakladi imajo sledeče premoženje: 1. Dijaški ustanovni zaklad: 717.950 gl. 72^ kr. 2. Dekliški ustanovni zaklad : 25.089 gold. 30 kr.; 3. Dullerjev dekliški ustanovni zaklad: 11.158 gold. 95»/s kr. ; 4. Saurau-ov ustanovni zaklad za maše, (ki se bero v sv. Jakoba cerkvi, da bi dežel ni zbor delal dobre sklepe); 2951 gold.
kr. ; 5. Glavarjev ustanovni zaklad : 201.698 gold. 9 kr.; 6. Sirotinski usta-, novni zaklad: 393.128 gold. 23 kr.; 7. Učiteljski ustanovni zaklad: 16.112 gold. 24 kr.; 8. Ilirski ustanovni zaklad za slepe: 6671 gold. 66 kr.; 9. Cesarice Elizabete ustanova za invalide: 9781 gold. 97«/» kr.; 10. Postojinske jame ustanova za invalide: 941 gold. 52 kr. ; 11. Trevi-zinijeva ustanova za invalide : 2125 gold* 86 kr. ; 12. Metelkova ustanova za invalide : |938 gold. 85 kr.; 13 Ustanova Ljubljanskih gospej za invalide St. I. : 1602 gold. 85 kr.; 24. Ustanova Ljub-janskih gospej za invalide št. II.: 11.297 *old. 44Vi kr.; 15. Kalistrov ustanovni naklad, katerega naslov so popravi po nasvetu poslanca Gorupa mesto „Kalister-. iev": 84 tisoč 802 gold.; 16. Holdheimov jstanovni zaklad za gluhoneme; 16.778 jold.; 17. Wolfov ustanovni zaklad za gluhoneme: 42.318 gold.; 18. dr. Lovra romana ustanovni zaklad : 8003 gold. ; 19. Ilans Engelshauserjev ustanovni zaklad : 27.200 gold. in 20. Flodnigov ustanovni zaklad za slepe: 81.207 gold. Skupaj iznaša vseh dvajset zakladov 1,641.144 gold. 84 kr. — Poročilo se odobri in potem seja sklene.
*
* *
(IV. seja, dne 18. oktobra 1889. I.)
Mestna občina Kranj prosi, da se »tore potrebni koraki, da se ohrani gi-nnazija v Kranj i oziroma, da se razširi v rišjo gimnazijo. — Prošnja se izroči uprav-lemu odseku.
Poslanec Klun utemeljujo načrt za-cona, s katerim se prenarejajo nekateri Sg dež. zakona o plačevanju troškov za jostavljanje in vzdrževanje katoliških cer-' cvenih in prebendnih poslopij potem za jreakrbovanje cerkvenih potrebščin.
Dr. vitez Blei\veis-Trsteniški poroča > računskih sklepih raznih dobrodelnih :akladov za I. 1888. Vsi račanski sklepi ie odobre.
Poslanec Klun poroča v imenu fi-lančnega odseka o proračunih ustanovnih skladov za I. 1890.
Z razglasom dne 1. maja t. I., št. >042, razpisanih je bilo na visokošolce lO nest Josip Gorupove dijaške ustanove, in; liccr, kakor je v tuuradnern dopisu z dne 19. marca t«,ga leta, št. 2016, omenjeno, sedem mest po 250 gold. za dijake sre-Inih šol, in tri mesta po 300 gold. za risokošolce. Ustanovnik, kateremu so se
zročile vst za podelitev dotičnih ustanov « • • 1
lošle prošnje, ni zadovljen z načinom iz-jeljave II. odstavka svojega ustanovnega jisma, omenjajoč, da jo v tem odstavku loloeil 10 popolnoma splošnih ustanovskih mest-, ki se eventualno vsa morejo pode- • liti tudi visokoiolcem, in zaradi tega zahteva, da se določbam njegovega ustanovnega pisma v prihodnje in tudi uže zdaj ustreza, ker jo on zdaj 6 visokošoleev in le 4 dijake srednjih šol prezentoval
Potem bo odobri, po dolgej razpravi ( račun glavarjevega zaklada.
Povodom praznovanja 40Ietno vlade Njega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. ustanovila je gospa Josipina Hočevar za udove, sirote, šolarje Radovljiške mestne srenje in občino Radovljiško-ustanovo z zakladno glavnico 28.000 gold., dalje ustanovo za uzdrževanje učiteljske hiše v Radovljici z 2000 gold.
Deželni odbor je sklenil ti ustanovi brezplačno upravljati.
Sklep ta se odobri.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Klerikalci neso več edini, odkar je knez Liechtenstein odložil vodstvo in mandat. Nekateri so začeli agitirati proti Ho-henwartovemu klubu ter delati na to, da izstopijo iz njega. No druge j strani si pa prizadevajo te nestrpneže potolažiti, dokler bode mogoče osnovati katoliški nemški centrum.
Staročehi so hudo razjareni vsled interpelacije Mladočehov, zakaj ni namestnik češki odgovoril. Pravijo, da je to netaktnost nasproti kroni, katera je grofa Thuna iz visokih političnih ozirov pozvala na to mesto, če tudi ne zna dobro češki. Ta korak pa ni napravil na vladne kroge najmanjšega utiša. Poslanec Rieger je stavil v imenu staročeškega kluba predlog, pozvati vlado, naj 1. oktobra 1890. leta odpre na češkem vseučilišču tudi bogoslovsko Fakulteto. Predlagatelj s« sklicuje na vse-učiliški zakon izza 1882. leta ter na resolucijo državnega zbora, ki zagovarja osnovanje češke bogoslovske fakultete. Poslanec Zeithammer in drugovi stavili so predlo?, naj se osnuje samostalna trgovska zbornica za vshodno Češko. Včeraj jo prišel na dnevni red adresni načrt Gregrov. Mestni zbor Pražki je sklenil poslati deželnemu zboru peticijo, naj izda tak šolski zakon, po katerem bode mogoče vsprejeti v vsako šolo samo take otroke, ki ao zmožni dotičnega učnega jezika. To namerava baš Kivaćalov šolski zakon, o katerem je bilo vsako leto toliko govora.
V g a 1 i š k e m deželnem zboru je stavil poljeki kmetski poslanec 8tančyk predlog, naj bi se vse kmete in gospodarje obvezalo, zavarovati svojo imovino ter v ta namen osnovalo deželno zavarovalnico. Ruski poslanci so zahtevali, naj vlada preskrbi točen prevod volilnega reda, ker so se do sedaj na podlagi nepravilnega poljskega in ruskega prevoda godile pri volitvah velike nezakonitosti.
Nemški zaupni možje za Moravsko bodo imeli 3. p. m. shod v Brnu. Posvetovali se bodo o bodočih deželnozborskih volitvah. Shoda se bodo udeležili vsi nemški župani, poslanci in drugi veljaki. Nemci se hočejo dobro organizovati ter Bi tako odgurati zmago, ker dobro vedo, da so od izida deželnozborskih tudi državno-zborske volitvo odvisne. Vrhu tega so si pa v svesti, da kakor hitro bode nemška moč na Moravskem zlomljena, da bodo konec nemške slave v Avstriji.
Srbski klub hrvatskega sabora se je posvetoval, ali bi ne bilo dobro sklicati cerkveni kongres, da izvoli novega patrijarha. Sklenili so počakati še, kaj o tem sklene metropolitanski svet 11. p. m. Po tem bodo šo le klub odločil, kaj mu jo storiti.
Nova pridobitev madjarska, da nosi odslej vzajemna vojska naslov : C. in kr vojska ni te gospodo nikakrr zadovoljila. Kakor hitro ho to dosegli, oglasil se je njih apetit po še večjih pridobitvah. Opozici-jonalni listi nečuveno pišejo o Črno-žolti zastavi. To morajo na vsak način odpraviti iz ogerske vojske; kajti črno-žolta zastava jo za pravega Madjara največja groza. Pod to zastavo so so vršila največja zlodejatva zoper Madjaro in njim je kadar jo vidijo, kakor bi zrli na vislice.
To zastavo treba torej — na vsak način odstraniti iz vojske in opozicija se nadja, da bodo za to skrbel honvedski minister Fejei vary in z njim solidarno vse mini-sterstvo. Tako in še hujšo pišejo opozici-joualni listi in vidi se, da hočejo Madjari popolnoma svojo vojsko, ki ne bode imela z našo nikake zveze. Židovski listi se vesele te madjarske pridobitve ter se norčujejo iz onih, ki obžalujejo to. Minister Fejervary je odgovoril na Iranyjevo interpelacijo glede afere z črno-žolto zastavo v Monoru. Minister je rekel, da je po zakonu zastava ogrskega domobranstva (honveda) madjarska narodna zastava, a cesarjevim monogramom in ogrskim grbom. Da pa za honved veljajo isti vojaški zakoni in opravilniki kakor za vzajemno vojsko, zato je bila črna-žolta zastava na hiši poveljnikovega stanovanja popolnoma 1 opravičena, ker je služila samo v znak poveljnikovega stana. Po tem so bode ravnalo tudi v bodoče. Iranyi ni hotel vzeti tega odgovora na znanje, razgraja) je, a stvarnih ugovorov ni mogel navesti. Madjari bodo še dolgo razsajali ter si na vse načine prizadevali, da prisilijo mero-dajne kroge, da se jim udajo ter jim do-vole tudi samostalno vojsko. Njih listi so pisali uže, da hočejo jezikovno ravnopravnost z nemščino, svoje vojaške šole od najnižje do najvišje ter pri svojih polkih samo madjarske častnike — s kratka svojo vojsk o. Cesarjevo pismo Kalnokyju, v katerem pravi, da je s tem privoljenjem (c. in kr.) k o n e č n o rešeno to vprašanje ter da to ne bode imelo nikacega upliva na skupnost in nerazdeljivost vzajemne vojske, daje nam nado, da bodo te madjarske zahteve zadele na odločen odpor na najvišjem mestu. Vnanje dežele.
Ruski car se je kakor poročajo nemški listi povrnil jako zadovoljen domov. Prevzel je za v bodoče sam odgovornost za nemško-ruske odnošaje. Nemci sklepajo, da je to za prijateljstvo mej obema državama jako ugodno ter pripisujejo vse zasluge, da se je stvar tako dobro zasukala knezu Bismarku. Ruski car je povabil nemškega cesarja k velikim vojaškim vajam, ki bodo prihodnje poletje. Viljem je vabilo z veseljem sprejel.
Srbsko skupštino je odprl Ristič s prestolnim govorom regentov, v katerem je narisana v glavnih črtah naloga skupštine ter so omenjena vsa dela, ki jo Čakajo. Dela bodo jako veliko. Preosnova vojske, sodišč, občin, financ, nov volilni zakon iid. Prestolni govor povdarja, da Srbija živi z vsemi državami v dobrih odnošajih ter da si je v zadnji čas celo pridobila prijateljev. Zatrja tudi, da si prizadeva v sporazumljenju drugih balkanskih držav, ohraniti mir na poluotoku. Pašič predsednik skupštine je s svojim govorom dokazal, da je dober in zvest podanik kralja Aleksandra in da »e nikakor no protivi kraljevi rodbini Obrenovičev, kakor se mu z neke strani očita.
Koburgova pot je imela dvojen namen: dobiti posojilo za Bolgarsko in pa njegovo ženitev z neko bavarsko prin-cesinjo. Posojila ne dobi, ker so vsi kapitalisti bojo »puščati v tako nevarne pot-le ter sklepati pogodbe s knezom, ki je od danes do jutri na prestolu in ki no more dati za posojilo nikacega jamst va. Povrne se torej vsaj doloma brez vspelia v Sofijo.
Bismark je odprl nemški državni zbor s prestolnim govorom, katerega je čital mesto cesarja, ki je v Atenah. Prestolni govor povdarja, da bode državnega zbora dolžnost, delati na to, da se ohrani mir na vnanjo in notranje. Hvaležno se spominja, da je ta državni zbor dovolil sredstva, s katerimi se jo povzdignila nemška vojska na ono stopinjo na katerej stoji; nadeja se pa, da bode tudi v bodoče dovoljeval potrebno kredite, da se v tem smislu napreduje. Omenja raznih del, ki čakajo zbornico ter završava z zatrdilom,
da živi Nemčija z vsemi državami v dobrih odnošajih. Ves govor je miroljuben ter! ne grozi z nikako nevarnostjo.
Na virtemberskega prestolonaslednika poskusili so atentat, ki se pa ni posrečil ; streljali so na princa, po sreči pa ga ni krogla zadela.
DOPISI.
Iz II. okraja dne 24. oktobra. Da bi narisal natančno tukajšnje razmere in popisal vsakega posebej, kako je VBtvarjeno, kak je njega značaj, kak njega žep in kako podpira našo narodno stvar, gotovo bi kal& stara mamca in kak taki „očka", ki ljubi Še vodno svojo domovino in svoj rod tako, kakor nekdaj svojo mater, začela jokati in plakati: moj rod hira, — hočem poprcd umreti, kakor videti njega pogubo in konec ; in še kaj druzega. Da, res je. Kak stari človek bi še tako rekel v našej okolici, ker mladim, Rocolčanom sploh, je narod španjska vas. Njim je le do laškega kavkanja in žlobudranja. Da vidi mladeneč okoličanko in ta onega, nagovorita se: bon giorno, bona sera (pri Lahih še Boga ne marajo), adijo cio in se kaj enakega. — To je pri nas „in usu14 in take reči so mogočo le v predmestjih primorske metropole. Nespametnež! Kaj ti pomaga, da se tako prilizuješ tvojemu sovražniku, ki te sovraži, kakor strup. Ali ne poznaš reka : Kdor ne spoštuje Be sam, podlaga je tujčovej peti ? Ljubiš ga, ker ti daje dela P Kdo bode pa v Trotn opravljal najtežje dela P Od nekdaj bil je okoličan poznan za najbolj veščega zidarja, kamnoseka itd. Bode to in enako opravljal Furlaii ? Mej prostim ljudstvom pravi so: Ćič ni za barko ; a tudi privandruni Furlan ni za nobeno težki* delo. Najlažju dela, glej, opravlja Furlan: pometa po ulicah, prodaje sladčice, limonado, kostanj, čisti kavo po magazinih (kjer jemlje delo ženskam) in še druga taka dela, za katem treba modre glave ; je suh kruh in polento vos božji dan ter pošilja svoj lenobno zasluženi denar v lačno Italijo.
Pred malo časa bila je razspisanu služba pisarja pri javnej tehtnici in prosilo jo zanjo 20 meščanov in en okoličan, pa ta bil je Slovenec, in vrh tega pa šc „vnet Slovenec". Zadnji, kakor sem slišal, priporočil se je znanemu Mauronerju, in ta mu je tudi obljubil, da ga bode priporočil in glasoval zanj, da vdobi omenjeno mesto. Uspeh je bil ta: nek revni, lačni raztrgani privandrani Veronež, kakor znano, priklatil se je sem ter bil menda bez ni-kake skušnjo nastavljen na seneni trg kjer ima občevati s Kranjci in Kraševci Evo vam volilci 11. okraja! Tako počenja gospoda na magistratu, in njen somišljenik g. Mauroner, zah:eval je pred tremi leti da bi se ga volilo v mestno zbornioo ii tudi v državno zbornico ! Nnj še omenim da se je pri raspisu rečeno službe zalite' valo od kompetenta, da mora biti : sud dito austriaco cd appartenente alla comu ne di Trieste. — Aii slavni vladi ni mar za blagor tržaškega prebivalstva, da tak( molči! ? —
Da pri nas narodna stvar taki trdno spi, krivi so zgolj tisti, ki bi lahkf kaj za njo žrtvovali. Uže lani bilo je ome njeno, v tem cenjenem listu, da bi s< lahko ustanovila skupna podružnica zt Rocol, Katinaro in Lonjer v korist slo venskega Šolstva. Ali uprav kakor tukaj manjka rudi v onih dveh okrajih vstraj nih roditeljev. Vsak zaveden okoličan i omenjenih okrajih moral bi delati v to ir si prizadevati, da bi so vender enkra ustanovila omenjena iiljalka. Moja mise je, da bi se moglo /.{i vsak okraj posobe sklicati po jeden shod, v katerem bi s< razpravljalo o tej stvari. Ljudstvo so udi in stori svojo sveto dolžnost, le da inu voditelje, ki bi je nauduševali in priprav Ijali na pravo pot. Takih pa ne manjka le volje manjka. — Pogrebno tukajšn«
družtvo ima može, ki bi lahko tako delo prevzeli in pisec teh vrst storil bi tudi svojo dolžnost. Ne se obotavljati, možje, le hitro ! A asa dolžnost je braniti slovenske} okolici pravice, katere ji pripadajo. Skušajmo zatreti krivice, ki »e nam godijo od strani zvitega magistrata in skazimo, se rodoljube, ki se znajo bojevati za narodni obstoj ; sploh v tem kraji, kjer se naša deca tako hitro potujčuje ker se tukaj neso še nikdar videle slovenske šole, v kojih bi se poučevalo v sladkem materinem jeziku. Pomagajmo si sami in Bog nam pomore. Obljubite, da bodete delali ▼ to, da se sklicujejo shodi, v enem ali drugem kraju, da se nevednemu narodu v obraz povfe, da bode spoznal, kake krivice se mu gode, in da treba narodne vzajemnosti, da se zopet doseže svoje pravo podedovano po naših pradcdih pa od samolastnega Italijana zopet zatrto.
Domačin.
Domače vesti.
Volilni shod bode v nedeljo dne 27. t. m. na Opčinah v gostilni g. Danev-a v vasi ob 4. uri popoludne. Ker je zadeva, namreč določitev kandidatov za V in VI okraj, jako važna, vabi predsedništvo polit, družtva „Edinost" volilce teh okrajev, da se tega shoda mnogobrojno vdeleže.
Nj. Velič. cesarica pride dne 4. novembra v grad Miramar od koder se vkrca v parnik „Miramar", da odpotuje v Karf na Grško.
Odlikovanje. Ravnatelj tukajsnega carinskega urada višji finančni sovetnik L. vitez Rainer odlikovan je bil z redom železne krone III. reda.
Knezoikof Mihael Napotnik pride v Maribor uže v nedeljo, dne 17. novembra.
Občni zbor „Delalskega podpornega družtva" V Trstu bode dne 10. novembra 1889. točno ob 4. uri popoludne v druž-tvenih prostorih, (Via Moliu piccološt. 1.] — Vabijo se družabniki in družabnico d n se tega zbora gotovo udeleže, ker je »tu dnevnem redu važna zadeva: spremenbn pravil, po zahtevah dotične oblasti. OPAZKA. Kdor želi podnesti posamični
predlog, dolžan je po pravilih takege
javiti odboru I4dnipred občnim zborom Ridiculus mus — smešna miš! Kc smo v zadnjih številkah našega lista po-ročali o nekej čudnej kombinaciji, kojc hočo izvršiti primorska vlada v prihodnji! volitvah, — nesmo se varali. Vladala jt res „tišina" — smrtna tišina v rumene hiši kajti sklepalo se je nekaj tajnega skrivnega. Šlo je namreč za to: pretvo-riti volkove kar čez noč vnežn« jagneta. Sklepala se je namreč zvez« mej konBcrvativci (!) in Progressovci mej radikalci in zmerncži, mej Avstrijanci ii: Italijani! Najhujši nasprotniki avstrij ske vlade naj bi se kar čez noč prelevil ter postali dobri Avstrijci, „zvesti državljani !* Vsakomur se bode čudno zdulo ir verjel no bodo, da se v Trstu lehko zgod kaj enacega. In vender, sodeč iz uradnih poluuradnih in neuradnih ali neodvisni) listov —to se jo zgodilo. „Starokopitneži" tržaški konservativci, ki so pred leti a , očeh Progressovcev bili nazadnjaki in Boji ve kaj hujšega, bratijo se z liberalci Progressovci ter kličejo radostnega srca „Siaiuo tutti una sola faiiiiglia", „tutti ur | sanguo, tutti fr atelli!" Oh, kako Hladkr je pač samo gledati te zveze, te izrazt mejsebojno ljubezni ! Slavna vlada mort pač z veseljem gledati teh vidnih uspehov Družtvo „Progiesso" jo uže izdalo svo( j oklic na volilce, podpisan po 18G volilcih v kojem poziva potrpežljive Tržaeane, d« , se složijo in skupno vule može, koji bode umeli odbijati vsak napad na najvišje 'dobra tržaških neodrešenih Lahov. S tem napovedujejo posebno boj proti nam Slovencem. In ta bombastičen proglas, ' naperjen osobito proti slovanstvu, hvalijo ti vprek vsi oni časniki, ki
pred mesecem in tednom bridko obsojali postopanje družtva „Progresso" kot čeloma itredenta-skega družtva. Po dolzem hvalianju sklepa „Mattino" tako-le : „Ako bod o fakti podobni besedam — kar upamo, se zgodi — si. predsedništvo družtva „Progres™* bode izvršilo svoj prvoten program !" In očka „Cittadino" strinja se tudi z proglasom ter mu obeća svojo podporo. Vladini in poluuradni časopisi bodo tedaj od danes naprej podpirali rudeče, proti-avstrijsko politično družtvo, ki si je doaedaj pridobilo toliko zaslug za razširjanje iredentizma na Primorskem ! ? Kaj je paČ to nego prav čudna miška ki je priskočila iz neke hiše? Futura do-c e b u n t.
Istrski deželni zbor; 6. seja dne 24. t. m. Prošnja odbora za zgradbo železnice Trst-Poreč za podporo od strani pokrajine kakor tudi druge prošnje se oddajo tinanč-nomu odseku. Sklepni račun istrskega zemeljskega kreditnega posojila za 1. 1888. se odobri ter se zopet potrde dosedanji upravni sovetniki; isto tako se odobri sklepni račun in proračun zemljiščno-kul-turnega fonda, kojemu se dovoli iz deželnega zaloga 2000 za obisk dunajske poljedelske razstave. Za rešilom osobnega vprašanja pri razpravah in verifikaciji izvolitev kmetskih občin, spregovori vladin zastopnik Eluschegg in pobija v dolgem in pikrem govoru izvedbo poročila deželnega odbora ter dokaže na podlagi zakonov in naredeb, da je politična oblast glede sestavljanja in verifikovanja volilnih list postopala strogo, korektno in zakonito. Govornik je obečal tudi v prihodnje enako postopanje ako se ne dogodi kaka promemba dotičnih zakonov. l)r. Gambini si pridržuje odgovor za prihodnjič. Na to sledi pojasnilo o volitvenem načinu, proti kateremu bode dr. Laginja ugovarjal pri državnem sodišču. Verifikujejo se izvolitve Spinčiča, Flego, Volariča in Seršiča. Sedma soja je danes.
Lioydovemu parniku „Ferdinand Mak" plovečeiuu iz Dubrovnika v Punta d' Ostro so jo pohabil stroj in hud veter ga je zagnal nn odprto morje. Lloydov parnik „Juno" ki ga jo šel iskat, ga je našel pri otoku Mljetu ter ga rešil* Na parobrodu je bil mej druzimi potovalci tudi knez Peter Karadjordjevič. Potniki so bili vsi rešeni.
| 0 Podragl se poroča iz Ljubljane: Vsled suma, da se v Podragi dola verska agitacija protivna državnim zakonom, šla je na lice mesta sodina komisija namreč preiskovalni sodnik z obilno žendarmerijsko asistenco (13 mož) ki je več njih zaslišal in preiskoval domovje. Zandarji so odpeljali g. Ivana Božiča, posestnika v Podragi, ter ga izročili okrajnemu sodišču v Vipavi.
Nepotrjena pravila, Goriški neodre-šenci so menili osnovati novo telovadno družtvo pod imenom „Unione Ginnastica" ali c. kr. namestništvo jim je dotična pravila zavrglo. Njcnte žinastika a Gurica!
Nove poštne pušice so se postavile po nekaterih krajih v Trstu. Začasno se jih je postavilo 25. Iste so večje od prejšnjih ter praktičnejše.
Reservni Častniki. Z pričetkoui prihodnjega leta sprejme se znatno število reservnih častnikov v stalno službo, da se pokrijejo prazna mesta. Prošnje za vsprejem se oddajejo do 1. decembra po-veljništvom, pod koje spadajo.
Okrajna bolniška blagajnica deluje uže nekoliko časa <f Trstu. Svoje prostore ima na Corsu. Uže pričetkom svojega delovanja dala jo povod obilnim pritožbam. Osobito so zboleli delalci pritožujejo o počasnosti blagajničnih zdravnikov in o marsičem druzem. Zavarovanje delalcem je vsiljeno a m vplačane odstotke od lastnega zaslužka ne vdobe nikacega potrdila ali izkaznice, kar se marisikomu čudno vidi ter je uzrok mnogim pomotam. Vsakdo si želi vsaj potrdila za vplačani donesek in izkaznico, daje ud blagajne. Kakor se vidi iz togn, najbolje store, da ostanejo naši
delalci zvesti tudi svojim drn/tvam, ki jih enako zavarujejo proti nezgodam v živenju.
Nova „pesmarica-1 izide v kratkem v „Na rod ne j tiskarni* v Ljubljani.
Beda na Dolenjskem. V daljšem dopisu iz Dolenjskega opisuje ,Slov. Narod" bedo in revščino ki preti letos Dolenjskej radi slabe letine. Trgatev, od katere si dolenjski kmet vse pričakuje, izpadla je v obče slabo. Upljivi strupene rose so se letos pokazali u/e meseca julija. Vsled bolezni začelo se je listje sušiti in odpadati. Vino je radi tega vodnato in ker se kmet malo briga za umno kletarstvo, sprija se mu iz nevednosti čestokrat še to. Letos ni ne hrušek, ne jabolk, ne sliv. Krompir je segnil in koruzi so po nekod škodovali črvi. Dolence ni tudi živinorejec. Od česa naj se tedaj živi ? Beda je nastopila za Dolenca in ta bode rastla od dne do dne naprej. Brez deželne in državne pomoči se iste ne more otreBti. Ako so se kmetom v severnih avstrijskih deželah podelile podpore, tem bolj bo jo poti ebni Dolenci!
Trgatev. Da si vreme jako moti trgatev, vendar je sedsj uže pri Mariboru, po slov. in ljutomerskih goricah pri kraju. Razloček je pri vinu velik. V vinogradih, ki so jih škropili, je bilo večinoma obilo in zdravo grozdje in vino se prodaja pri Ortnoži in Ljutomeru štrtinjak po 100- 110 gold. Kjer pa neso škropili, pa so imoli strupeno roso, tam je le malo vina in je veliko slabše ter še nima prave cene.
Ljudske šole. Na celem Štnjerskem jo 790 javnih ljudskih šol in na njih se podučuje v nemškem jeziku pri 546, 176 v slovenskem in pri 68 v slovenskem in nemškem jeziku. To vam je vsekako čudno razmerje, ako se gleda na število Nemcev in Slovencev, kar jih biva na zelenem Štajerskem.
Izpred porotnega sodišča. I)ne 21. t. m, jo bil obsojen grški podanik Ivan Poly-kronopulos na 4 leta težke ječe in progon iz avstrijskih dežel radi ponarejanja in razpečavanja državnih vrednostnih papirjov. — 451etni Matej Rondič iz Grobnika okraja Sušaka je imel odgovarjati radi nasilstva in groženja izvršenega dno 15. avgusta proti gospodarju ladije „Marianna", kojemu je hotel odnesti listnico z 350 gld.; ko jo po noči prišel v njegovo kabino prijel ga je napndunec Apollonio za roko, ko je stikal pri njegovem vzglavju iskajoč listnice ter mu kradbo zabrani), i/drl je zatoženec nož ter hotel Apollonia zabosti. Zatožcnec zločina no taji in trdi, da je delat v pijanosti. Sodišče ga je obsodilo na 6 let težko ječe in izpokanje iz avstrijske dežele. — Predvčeranjem je bila obravnava proti 451etnemu Iv. Krastiču iz Oprilja v Istri radi nesramnega posiljerfja dveh 131etnih deklic. Osojen je bil na 6 let težko ječe.
Parižko razstavo jo obiskalo do 15. oktobra 21,640.279 oseb.
Človeštvo v številkah. Število inožkih je skoraj jednako številu ženskih: 6000 milijonov enih in malo več druzih. Poprečna dolgost živenja je H8 let. Četrtina vsega zemeljskega prebivalstva umre predno doseže 37 let. Izmed 1000 oseb samo jedna dosežo starost 100 lot in stoprav šest starost 65 let. Poprečno umre na dan na vsem svetu 98.840 oseb, namreč: 4020 na uro in (»7 vsako minuto. Vkupo umre na leto 35,214.000 oseb. Rodi se jih na leto 56,992.000, namreč 100.800 ua dan in 4200 na uro, 76 vsako minuto. Osebo ki se rode spomladi so močnejše od onih ki se rode v druzih letnih časih. Več se jih rodi in umre po noči nego po dnevu. Poročeni živijo dlje časa nego neoženjeni; delalci dlje časa nego lenuhi ; naobraženci daljše nego divjaki. Visoka stas živi več nego nizka. Ženske imajo ugodnejšo možnost živeti nego možki pred petdesetimi leti, slabšo po tej dobi. Razmerje mej oženjonimi in neoženjenimi je 75 v 100. Največja starost so opazuje pri duhovnikih, ki poprečno žive do 67 leta.
Listnica uredništva
G. J. K. v Trstu. UreilniStvo ni nameravalo z ono vontjo nikogar smesiti niti žaliti. Gospod, ki nam jo je prinesel ter naavetoval, da jo tako sestavimo, smatral je isto gotovo zo nedolžno šalo kakorsue so v veselih družbah obič ijne. Istega menenja smo bili tudi mi in enači h novic prinesli smo uže druge krati. Ha vam vstrežemo popravljamo r.otien tuko-le: O. K. Daroval je za „Družbo sv. Cirila in Metoda" 1 gold!
Tržno poročilo.
Cene se ra umo, kakor se prodajo na debelo blago za gotov denar).
Cena od for. do for.
Kava Mocea.......100 K. 130.—	132,—
Rio bi«er jako Una .	„	—
Java „ „ n .	„	——
Santos tina..........„	10G.—	107,—
srednja ...	„	1U0.-	1 >1. —
Guatemala..........„	U0.—	lli-
Portoricco..........„	1.22—	i'5 -
Ban Jago de Cuba .	„	130.—	132.-
Ceylon plant. fina . .	„	l?f>.—	127.-
Java MjiAiig, zelena .	B	lil.-	113.-
Canipinas..........„	—. -	—. —
Rio oprana ....	,--—.-
„ lina............„	106.-	108.-
„ srednja ....	„	9'.».—	10l,—
OM«ia-lignaa V zabojih . .	„	32.—	— .—
Macisov c vi t............,	450. -	4oo.—
Ingber Bongal............„	21.—	22.-
Papar Singaporti..........„	hO.—	81 —
Penarig............„	61.—	02.-
Batuma............„	73.—	"14.—
Fimint Janiaika..........„	-K'.-	43.—
Potrolej ruski v sodih . .	1UU K. 8.10
„ v zabojih .	„	9.—	— .—
Ulj« bombažno aiuerik. . . „	30.—	40.—
Lecce jedilno j, f.gar.	,	43.—	41 —
daliii.it. s certifikat. .	„	41.-	42-
nainizno M.S.A.j.f, gar.	„	5fl. -	58. -
Vierge ....	„	10 —	Od.
„ fino..........w	tfc-J —	f>4.—
Božiči pulješki ..........„	0 5)	0.75
dalruat. s curt. . .	„	8.2-i	8 00
Smokve pulješke v sodih .	„	r.'.—	— .—
,. v vencih .	„	14.—	—.—
Limoni Mesina......zaboj	6'oU	7.—
Fomeranče sicilijanske . .	„	0 -	0.50
Kandlji Bari I.a.....100 li.	!>6.-	97.-
daltu l.it, s cert.	„	98 —	100.-
Pignolli..................„	7,'.-	74.-
SlŽ ita.il 1. najlinuji • • • •	„	19, -	19.'25
„ srednji..........18.25	18.50
Haugoou extra ....	„	1C».7.~>	—.—
I.	a............14.25	14.5U
II.a	....	„	12 50	12.75 Sultacics dubre vrsti . .	„	33.—	Jti.— Suho grozdje (opaia) ...	„	10.—	.—
Cihebe..................„	-.—	- , -
Slaniki Yaruiuuth I.a . . .	soil	12.—	13 —
Poleaovka »redne velikosti	„	U'J. —
velike..........„	—.—	—- -
Sladkor eentritujj. V vrečah
s cen 1 uK. ...	100 K.	33.75	— .—
Paiol Coks..............„	1U.50	— .-
Mandoiom..........„	— .—
Bvetlorudeći ....	„	9.oO	— ' —
temnoradeči ....	v	- .—
bohinjski............„	l:>.50	— .—
kanarček............n	10. -	—.—
beli, veliki ....	*	9.50	9.75
zeleni, dolgi ....	„	—.—	— • —
okrogli ...	„	—— •-
mešani, stajerski . .	„	7.u0	7.7o
Maslo . .................„	92 -
Seno konjsko..............*	2.30	3.10
volovsko............„	2.10	8.30
Slama ..................,	3.-	3.5u
II)iii.iaj situ lo o r- s ti
22 oktobra Enotni drž. dolg v bankovcih — --gld. -5 25 „	v srebru — — — „ 85 80
Zlata renta —	—	— — ,, 109 50
5"/0 avstrijska renta — — — — — „ lou 25 Delnice narodne banke — — — — „ tM — Kreditne delnico — — — — — — * 309 50
London 10 lir starim-----„119 20
Francoski napoleondori — — ~ — „ 9 47*/„ C. kr cekini — — — ___ — , 5.67 NemSke marke - — — — — — — „ 58 47'/»
Vinice na Dolenjskem, dne 12. jan. I8t(9.
Rlagoi;: volite mi poslati dvanajst stakleni«' VaSo CNenee z 1« ŽcloiliM*.	4—12
Pohvalno omenjam, da j« bila rnba Ioni poslanih ^fi stekleni«' 1/vrstnu. Pujlniki raznih vrst so vživali esenco v iinjlioljsiin vspe-h ni, Neka bolnica je bila uže za smrt bolna, vsi so mislili du m .ra v malo tiru i 1 umreti; toda komuj je zavžila nekoliko kapljic esenee, je že okrevala in če/ nekoliko ur popolnoma ozdravela — med tem, dti je bila poprej vef dni že skoraj m smrtni postotji Esenca bo tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva sama najbolje priporočuje.
Z odličnim spoštovanjem
Jurij Konig, župnik.
Prave kranjske
KLOBASE
in cirilico mesnine,
dobiva no pri	1 — 2
Josip-u Urbančič-u
ulici Torrente st. 10.
SUKNO
razpošilja proti gotovini ali pol pi»vz<dju po prav nizkih cenah| in saino dobre kakovonti
Občinski tajniki
in druge os«-l>e razumne, katere priha jajo' mnogo v dotiko z občinstvom, spretno in zanesljive nai pošljrjo svoja prafianja rudi izdatnega zaslužka, ki vedno narašča ter traje veo let, na ,G. A. 6. 1.867* Graz,
ILUSTROVAN NARODNI KOLEDAR
Z£ leto 1890.
Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar.
Dobiva se v „Narodni Tiskarni" in v It lik varna h .J. Giontini-jevi in M. Uerber-jevl v Ljubljani. Naroča se pa lahko v vseh bukvarnah. V Trstu dobiva se v „Tiskarni Dolenc* in ',. Tržaške ni podpornem in bralnem društvu-.
Cena 45 kr., po pošti 51) kr.
Vsebina: Popolen koledar, kateremu so pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje : Genealogija cesarske liise. Sedanji vladarji evropski. Vojvodin jo Kranjsko: Ysi deželni za-stopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov,c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbe c. kr. poste. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. Zabavni del : Noši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči Rusulk Ogled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Bou-langer. Orijentalska železnica. Sraesnioe. — Nazna nila.	2—5
rmwm.
poatlagernd.
7—10
3.10 m S.10 ,
3.10 „	,
3.10 „	„ 3.10 B
MO „	r
2.10 „	,
2.10 „	„
2.10 „	r 1 m. lodeu
dolg z i 1. obleko f. 3.501
f.	4.90
" K n n I	1
f	7.
b « A ri ' „ * „ lino f. —
. prav fino f.	1B.—
vrh. suk. lino f.
„ prav lino f. zimsko suknjo f.
„ „ lino f. 135 ctm. širok f.
H. -
3-15
Tiiohfabriks-Lflg;er
FRIEDRICH BRUNNER,
Brunn Frohliclignsse 3.
Uzorci brezplačno in franko.
rižko, Dunajsk i, Monakovsko, diplouio gospodarske razstave I. cene na pasji razstavi na priznanjem IV. s«kcijo (zn družtva na Dunaju 879 in nega Jockey- kluba v Baden-
Odlikovan z Londonsko. Pa-Hamburžko svetinjo. S častno v Cernoricah 188G. z diplomo Dunaju 1883-1*8:,* posebnim konjerejo) c. kr. go>podarsk. 1885, z priznanjem niejuarod-
Bailenu, avstrijskega ,lockey-klnba, ogerskegn Jockey-kluba v Budapešti.
KWIZDIN c. kr. priv. fluid proti kostobolu
voda z« vmivanje konj.
V krepČattje pred in v «življenje po velikih naporih, igunenju udov, togosti kit in mišic itd.
Cena odne steklenice gld. 1.40.
Kwizdin Korneuburžki živinski prašek. A
za konje, rogato Živino in ovce ; posebno uspešen jo, ako so go dnje pravilno, kakor kaže -JH^'i-i-1.1 ^^'.'^"J11' živina ne innru jesti, za zboljSnnjo mleka it J. Cena veliki škntlji 70
KWIZDINA voda za oči za domačo živino, Stekl. nO kr, KWI2LIN blistok za ostro dr-
ganje. Ponva for. 3. KWI2DIII0 raztrovilo (dizin
fektaeijn) za hleve. '/» kilu 15 kr.. 10 kilov f. 2.40. KVTIZDINa mast za žleze, l
pollov f, 1.
KwIZDIN0 olje za pasji li.šuj in gnije. 1 st klenica f. 1.50. SWIZB1*A tinktura odježic za konje. I stekl f. 1.50.
kr. mali Skatlji 85 kr. KWXZDINA vazelina za konjska kopita, ako so skrha iti lomna. 1 pušlcft 1*. 1,2"), KWIZDIN0 kopitno leščilo. i steklenica 7o kr.
E7TIZDINE pasje pilule. 1 Ska
tljica f«»r. 1. KWIZDIN prašak za parklje. 1
steklenica 70 kr. EVTIZDINE pilule proti griži pri
konjih in rogatej živini l pu-
SWIZDIN0 olje proti červu v ušesu la pse. 1 stukl. f. 1. KWIZDIN Phisic, profiistne pi-
lule za konje. I škatlja f. KWIZDIN0 sredst. proti driski
za ov«io. 1 ])nkut 70 kr. KVTIZBIN prašek za svinje v
pospeševanje maščunjii.l jui-ket f. 1.26 in «8 kr. EWIZ£IN0 milo proti kožnim boleznim živine po 40, 80 kr. i u f. l.liO. EVnZDIN "balzam za rane 'n
KwIZDINrt geiatina proti gli-, KwIZDINA močna pica za konje	konje in govedu. I st. f. 1 2.j.
stain za psu. I škatlja f. 1. in govedu, V zabojih a f. 0 m	KWIZDINE pilule proti k«>nj-
KTTIZJDIiT prašek za kuretino. 3, paket 80 kr '	skitn glislunt-po f.l.fil) ittO kr
i paket 50 kr. KWIZDINQ mazilo preti červom	KWIZDINA podganja smrt
2WIZDINA kopitovina. »ono- za konje in goveda. I porto v	občno sredstvo proti podgn-
teljui kopitni rog. Pulč. 50 kr,' I". 1.	mim in iniicm. Ipalčica50 Itr. Gori navedene pristne preparat« dobi se skoro v vseh lekarnah in na debelo v vseli
večjih trgovinah •/. drogami.
Da se izogna vsaki zameni, prosimo	na3 P- n- občinstvo kupovaje to
izdelke vedno zahteva CTI2DINE	PREPARATE ter naj posebno pazi
na to varst- ^	veno znamko.	i
Vsak dan razpošilja po pošti glavna zaloga: KreisapoMe v Korneoburgu pri Dunaju
nx Joh. I<v wix<lti, c. k. avstr. in k. rum. dvorni dobavitelj za živinsko preparate.
JAKOB KLEMENC
trgovec	0-6
Via S. Antoni o.
Ima v zalogi ve'ik izbor raznovrstnim i lepega volnenega blaga žensko obleko, v zalogi so vedno nahaja v velikej množ ni izborne ko-tonine. baršuna, platna In Hanele vratnih barvali. Dob«'; se bela zagrinjala vsake vrste in velikosti. Postreči moro z najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci pledi iu drugimi ženskimi ogrinjiili. V obilne j meri s« dobi za gospe vsak-ter«! proproge in lišpa zn plose iu ženitvu in to vedno novo, moderno in neznlf/nno blago. Vi-aka itAi-očbii u a dežulo [po obrazcih ali muštrili] se i/vrši hitro in točno ter lahko uckattMo vrsti blaga brez daca na deželo pošlje. Svilnato blago ju vedno nnjnovejšega izdelka; sviinute trakove VHake velikosti za plese, nli za nagrobne vence, knkor tudi zlate in srebrne franže so dobe na izbor. Ima za slovenska družtva trobojno «ilnate trakove v raznej Airokosti. Za obilno naroČim se priporoči vsem p. n domačinom, da ^'u pogostoma z naročili počasti.
Brnsko sukno
ZA i'li gimtno
jesensko ali zimsko obleko
* od rut ili po m. 3'10, to je 4 ruimjskfl r«tlja vsak ku pmi zi
»M. 4 30 i® liti" 9»®" st. 7.75 ISS fli.«i|»e TKI rl. 10 50 r/j -Vo Ho (NT vM 12 40 U nnjrtnejB.t
pristne ovčje volne
I nkiip tudi sukno ra površij* miki ChsIJ uio
SllkllO, |l i-pl.tMIO /8 il KilllSk'1 Vitjilll. mi k no,
siikii'i za l«ivtkanino /. niti. katere f il-.io pr ti, fino in nujna j«.; Crno sukno -n Milim ••l.li-h«' iti. itil indiji proti povutiju iziima i>eliin in s' lidiia, jako tloliro |inz anu
tovarniška zaloga sni;na
SIEGEL-IMHOF
v Brnu Brili 1.1 ril.
zjtva! Vsa liipoi ie <1'lg .110 m, in fcir>k 1311 ctm., ioi nj z»«l ■m.iiju po|iiili.unm za kompletno "tili ko za K' ispodfl.
Tuili sn diiji) kolikor metrov aii	.latnrti »o,
tlu se odjM'Sljo niitanć otil.go im izinanem it/nritii,
Uzorci zastonj In franko. 9-20
Bolezni želodca.
in spodnjih telesnih delov. ;«,er in vranice, zlata žila, zaprtje, vodcnica iu kronična driska, zdravi
ee najvspešntie s PIC-OOLI-lev: ..E3EN00
za ŽELODEC", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelovale I j icknrnnr Piocoli v LjuLijani (Dunaj*
tku cesta) prnti poštnem povzetju
V steklenicah po 16 novč se prodaja v Ti slu v hloiriiah; Uiasoletto, pl.Leiten-burg, l ipramli, Poz-zarto , Piiixiu»rer, Prendini, Havusinl, llovin, Sarnviil (za
(Varstvena ziiantkn).
liiagi-itiiitoin), Horrnvallo, Skopzyn.-ky, Suttina in Zanotti. — V Istri v lekarnah; lininj Angelini, i'nlj \Vassennann. Carbucicbio Jiodinis; bilijun Hok, Uradaniunte ; Koper (Jiuvunn ni, avento; 1'iran Koiuln, Lioii: 1'azin Lion ; \'oviyrni Tam-burini; Punc Candusio; Visiniu/u Cnielli; Huje Hontitti in v večini lekarn v litri, 1'rimorju, Tirolu, 1) tluiaclji, na Kranjskem, Štajerske m iu Ko-roškem.
MKESSLER
Ferdinandova ulica št. 7E
11 ii j več je in najcenejše kn-povališče za zimsko dobo.
Največja zaloga primernih božičnih darov.
Ceniki o preobleki ali perilu za gospode in gonpo in o galanterijah, uzorci sukna in re-znnegn blaga zastonj in franko, l'ošiljutve s postnim povzetjem.

1C-11
Tvorniška zaloga sukna	Kape iz pliša za može in dečke, <> kom, f 1 5o	Namizni prti laneni, v.st li barv, 1 komadi M/i 3 for., 3 komadi J/i i for. Prtiči (serviete) laneni •'■ črtvorai, ti kotn. f. 1.30	Oxford. najnovejši uzoreo 1 komad (jo kouu.Icev) f. .|.3o
Dokler j« še kaj v zalogi ! Ostanki brnskega sukna J'l'i im irov za cilc zimsko mcžko obleka f. 3.7r> Angleško š-oviot-hiago ,1 m metrov za celo molke obleko t. f. 8-5'., II. f, 7..In, III. f. tu — Blago za zimske suknjo fine bair, m 'derne barve >' io m. 10 for., K. 0 for. Pravi štajerski lodon za lovske snkiiie in 0 leke, nep?-kvnrljiv, i m-ter f. Blago za svrhne suknje barve |jo nujnovrjsl modi, i ajli-nejsr baze 3'n> m. ia cel svrliuik U for. Modno blago za gospode	Potna ogrinjala (plaidi l,5o ni. dolg, 1,60 m, iirok (• .l,3n 12 žepnih rutic zarobljenih, z barv.inimi r<>bi za moikr f. 1 30, za ženske 1 for.		Sifon | za možko in žensko perilo,i kom. (3n komolcev) i. f, 3,rio,II,f. t,3.J
		Perilo za gospe	Prosniški l)aršant | i komad (3o kom Icev) bel ali, rn,leč f> f , \ ISnje" ali rujav, f. 3|
	Zaveso, plahte, preproge Zavese od jute najnovejša risarij?,pO|.olna,v d v« barvali! j.3o,v štirih barvati f 8.5 1	6 ženskih srajc iz ti ijmočnejšrgi platni z zolčastim oliitkcm f. J.sii,z vezenjem 5 tor.	Kancvas za posteljne pre; ro(je i Komad ( V> d, konvlcrvi i. f 6, 11. 3.ao
		3 ponoćni korzeti is Itn šif. z vezenjem I -i f.,II f,i.fto	Atlasov gradi | za posteljne preproge i kom. '!to ri. komolcev, I. f, jo, II. f. 3,5n'
	Garni'ure od jute 3 pregrinjali za postelje in 1 namizni prt,najnovejša turška tisa-rija v dv ti barvali, f. 1.5o, v štirih barvali 0 for. Presita zimska pokrivala iz ruša, popoln • dolga in široka, 1 komad 3 f r,	Predpasniki za ženske izoifor ta, kretona.surovega platna ali Sifona, <> komadov f. i.fio Spodnje suknje iz kloluu- ćev i n e, bogato tamburiratie, rudeče, sive ali drapirane, J kom. J for, Angora-Ogrtao •Imzki, li ■ i velik f $,f>o Volnena ženska jopica Jersey) vseli barvali, lepo pristo-jevajoč.1 2 for , il f, l.jo Nogavice za ženske zimske,bele ali barvane, ti parov	Modne blago za dame. !! Kup o priložnosti!! Zimski Nigor-loden i za ženske oblike, najboljše vrste, ■>, m, f. 3,311 {
Sraj:c za gospode Iz sifona, kretona, onforda, najboljši izdelek I. f. I.8o, II I .30	Jacquard-Manila hodna preproga, i'> niftrov dolga,trpežno blago f. 3.3n		Kariran: medno "blago (JO cm. široko za spalne suknje in ctroške obleke,i v m, f.
Oxford-srajce za delalce inoćne, dobre baie, ;t h-niad'- I. r. .•.— 11. 1 to	Garnitura od ripsa 2 pregrinjali z 1 post> Ijo, t namizni prt,najmodernejše barvane I. 1 3'		Jcupon i trož'čno hlago v vseh barvah, 1. f, l.fi.i, 11 f, 3.S11 Flanela Valeria | najuovijji uzorrc, 10 m. f. 3'3o 1
Spodnje hlače ali svitice i» najnifćnejiS-ga platoa, koperja ali baršant.i 1 f. 3,5", II. f. i.Rn za 3 komad-- Normalno perilo Jaegerov sistem »ima volna, »a gospode in (te'ipc ^ srajca f. 3,3o, 1 hlače f, ),l* b'imtiaia f. 1,Sokom.	Rjuhe (plahte) l kom brez šiva, j in. do) ■ f 1.S0 Grotov slamnjak. 2 m. dolg, i komad, I. f. i.io, 11. o" kr. Konjsko plahte, težke vrste z obrobki, i i'> cm. dolge, 11.1 cm . široke, I, rumena f. 3 »>, 11.siva f i,3o	pletene f i,5o	
		Damastne vhrisavke iz lane, fi komadov z franlami f. i.So, z obrohkom f. i.ao Platnina in tkanina t komad — 3 , komolcev	Kalmuk | najncv' jli uzori c, m m. f. 3.70 Baršant za ohleko I iiajiuvejSI uzorec prisilu- barve, m metrov, f. 3,— | Kašmir dve j ne širokostt
Možke nogavice liintike, bele Iu birvane, pletene 6 narov f. r.m	Flanol ste rute za na glavo za ženske, zelo tople 3 komadi I. 3 f'ir. II 73 kr.	Domače platno močne vrste {j., komolcev) i kom. v« f. fi.ni, r. 4.3-1	Atlas od volne dvojne siro-j kosti, črn in barvan, n m. f. fi.3|
Lastnik pol. tJružtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna UoloilC v J ; s; u