i a ha j a vsak uetrtok. Cena mu jo 3 K na loto. (Za i^omeijo 4 K, za Amoriko in druge trnje državo a K.) — Posamezno številko so prodajajo -■ ■■ po 10 vinarjev. • Slovenskemu Hudsivu v pouk in zohavo. Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba1', Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. NaroSnina, reklamaoije in in-seratipa: Upravništvu »Domoljuba*. — Ljubljana, Kopitarjeva ulioa —— Šiev. 16. V Ljubljani, dne 20. aprila 1916. —-—- -------------—---—5* Leto XXIX. ' - --al Velika noč 1916. Velikonočni Zveličar nam kot zmagovalec nad smrtjo in grobovi z upanjem napolnjuje srce in tolažbo vliva v rane živ ijenja. Že kmalu bo minilo drugo leto, kar seče smrt po suhem in na morju, v zraku in tudi pod zemljo. Množe se grobovi in za vsakim grobom poka nekaj src, joka nekaj oči, stoka nekaj glasov, ki bi radi priklicali iz grobov drage, ki so padli vanje. Ali ni zanje edina tolažba tista neizrečeno lepa povest o prvem grobu, ki se je neke nedelje jutro sam odprl, in ki je iz njega poveličan, svital kot solnce vstal tisti, katerega so prejšnji petek zvečer v krvi oko-panega, v neznosnih mukah na križu umrlega vanj položili? Ste- in stotisoč duhovnih oči gleda nazaj malo manj nego 1900 let na tisti edini, čudoviti grob zad za Jeruzalemom, in sto- in stotisoč srcem pada breme skrbi in težav, žalosti in obupa, ko zašije vanje zarja velikonočne povesti o Križanem, Pokopanem in Vstalem. Ob ti zarji izgube grobovi svojo temo; hladna prst, ki jih pokriva, se ogreje: večnost stoji zmagoslavno, nepremično, nepremagljivo kot gorski oriak, ko se pod njim pretaka v neštetih neprenehoma se menjajočih kapljicah dre-veča reka minljivega časa in ž njo neskončna božja ljubezen in vsemogočna božja Usrniljenost, ki nam je dala križanega, pokopanega in vstalega Zveličarja. V era brez del je pa mrtva. Zato pa iščimo tolažbe in upanja pri velikonočnem Zveličarju pač z živo vero vanj, zraven si Pa zagotovimo oboje tudi z dejanji ljubez-111 m usmiljenja do njegovih in naših bratov m pestra. Kolikor široko divja vojni vihar, kolikor globoko seže njegova moč, toliko daleč se razteza tudi polje, kjer mora na oelo naša ljubezen in usrniljenost, tako da-j tucli seže glas sirot, ki jokajo za očeti, ki vzdihajo za možmi, pohabljenih, bolnih, stradajočih. Velika je človeška reva; večja bodi naša ljubezen. Samo par reči naj posebej omenjamo: Begunci! S tem, da jih je vedno več, s tem. da je čas njihovega begunstva vedno dalji, ni zanje prav nič boljše. Nasprotno; vsak dan dodaje starim ranam še nove. Pojmo gledat Kraševca, Goričana, Gorjanca ob Soči in njenih pritokih, kar jih je v granatnem gromu moglo ostati doma! Vztrajajo, delajo vkljub temu, da se redčijo njihove vrste, da ni dneva, da ne bi komu izmed njih sovražno orožje izpihalo luči življenja. Moč njihove ljubezni do doma je čudovita, ni ji primere. Preizkušena ni samo enkrat v ognju, marveč v nepreneh-nih požaj^h zmaguje nad vsemi sovražnimi uničevalnimi načrti, koplje in čisti se v krvi, kvišku se dviga ob vedno svežih grobovih. In begunci, ki so morali z doma, so meso in kri mesa teh junakov, prav ravno tistih misli, ravno tistega srca. To premisli, pa preračunaj globokost žalosti in skrbipolne otožnosti, ki gospoduje v nesrečnih begunskih srcih. Pomlad leti čez deželo in kjer zaprhuta s perotmi, vskali cvet in se oživi petje. Beguncem se širijo punčice; proti jugu jim zro oči, domače pomladi, tiste edine pomladi na svojih tleh se jim hoče-----, pa nebeško pomladnih velikonočnih praznikov pod domačo streho, v domači cerkvi. Prinesli so jim pa pošto, da je dom porušen, da je v grobljah domača cerkev---in krog •njih so barake in ljudje, ki ne govore njihovega jezika, ne poznajo njihove duše . ,. Naj pa še zraven pride pomanjkanje, bolezen! Ne rišimo tega. Govore že o tem preglasno begunski grobovi. Odprirno zanje srca v dejanjih ljubezni in usmiljenja. Ena največjih nesreč zvezana z begunstvom je številno umiranje dojenčkov in sploh otročičev v prvih letih. Glavni vzrok temu umiranju je bilo pomanjkanje mleka, in to nas vodi, da danes, ko naj Velika noč odpre srca za ljubezen in usrnilje- nost, z vso resnostjo opozorimo javnost pred vsem naše kmečko prebivalstvo, na ogromno nevarnost, katera preti našim otročičem po mestih in obrtnih krajih z*, radi vedno večjega pomanjkanja mleka. Že danes je v mrliških knjigah brati ž«h lostno povest, da se množe grobovi otročičev, kateri nam utegnejo, če pojde tak® dalje, napraviti večje vrzeli, nego grobovi na fronti. Vsi, vlada, občine, gospodarska organizacije, moramo sodelovati, da se od-pomore temu v svojih posledicah tak« groznemu pomanjkanju mleka. Seveda p« morajo biti najpreje živinorejci pripravljeni tukaj dejansko sodelovati. Neobhodno je potrebno, da se ožive in v svojem delovanju okrepe mlekarne, ki so edina zato prikladna zbirališča mleka. Vlada p« mora vse storiti, kar je treba, da se sodelovanje mlekarn omogoči. Po obrtnih krajih in po mestih naj se potom občine afi aprovizacijskih odborov morda nalašč za to ustanovljenih sestavi pregled mater dof-nic in majhnih otrok, ki potrebujejo mleka. S skupnimi močmi je mogoče ustavili nepregledno nevarnost, ki nam preti. Dolini smo vse storiti, da se to zgodi, to doli-nost nam ukazuje ljubezen do doma in lastnega roda, še bolj pa Velika noč, Id nam ponuja upanja in tolažbe za dela ljubezni in usmiljenja, če ga bomo z usmiljenjem zaslužili. Trpel je — vstal je! Pomlad se je naselila med nas, pomlad cvetoča, dehteča, oživljajoča, Spočiti zemlji spleta pomlajena vigred novo, pestro krilo; vse se je poživilo, vse se veseli novega življenja .,, Vse?----V tem prenovljenju nas dvigajo z nenavadno silo in močjo š« prazniki, največji v cerkvenem letu: prazniki trpljenja in vstajenja Gospodovega. Toda ni ga in ga ne bo letos tistega ves*. lega razpoloženja, ni one neskaljene praznične radosti, ki se ob teh praznikih navadno druži s pomladnim cvetjem in z t ljubkim petjem naših drobnih ptičic. Domovi so osamljeni. Očetov ni, bratov ni, sinov ni .., Tam daleč poslušajo petje topov in granat; tam za hribi čuvajo ljubljeno domovino, da nam sovrag za vedno ne •kali velikonočnega veselja. Kdo nam je razdrl srečo velikonočnih praznikov?! Ali ne čutimo nekaj krivde bdi na sebi? Ali nismo doslej preveč nemo in neobčutno hodili mimo Kalvarije? Ali nismo bili hladni in mrzli, ko nam je Cerkev obeavljala spomin na ono nepojmljivo ljubezen božjega Rešenika, ki ga je usmiljenje do nesrečnih zemljanov tiralo aa les križal Morda. Toda letos na« to Srce, ki se je dalo prebosti za nas, z večjo nenavadno privlačnostjo nagiblje nase. Odkod ta moč, odkod ta nagon, ki ga čuti •leherno srce, bodisi doma ali na bojišču? — »Žalost, ki jo deliš s prijateljem, je za polovico manjša,« pravi pregovor. Zato se pa bližamo Njemu, ki je žalostnim tolaž-nik, ki je sam do dna izpil kupo grenkosti, ki je na križu viseč po svoji človeški naravi čutil toliko bridkost, da ie vzkliknil: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!'« Reve, bol in trpljenje, ki je neizogibni spremljevalec vojnega časa, n-s je poved-lo k trpečemu Zveličarju, ki nam lajša 2» stiske in britkosti. Na Kalvarijo in na Kalvarije romajo naši bojevniki s križem obloženi, pripravljeni žrtvovati za Boga in domovino svoje življenje. Križ Zveličarjev imajo pred očmi, zato pa ne čutijo v svojem križu več one peze, ki se pred njo tresejo Zveličarju odtujene osebe. V svojem križu, ki je ožarjen z lučjo in zasluženjem Jezusovega križa, ne čutijo več jarma, ampak breme, ki je sladko. Pred nami je nosil težki križ sam Sin božji, pa nam je tudi zaklicai: »Kdor hoče za menoj piiti, naj zadene svoj križ in naj hodi za menoj I« V zaupanju, v veri in ljubezni do tega ltriža Jezusovega, dobivajo naši vojaki moč, da vztrajajo in kljubujejo vsem sovražnikom, da imajoi in ohranijo vedno dobro voljo, ve- selo razpoloženje, da tolažijo celo domače in nas vse ter nam žele vesele praznike, srečno »alelujo«. In slovenske matere, slovenski očetje ter vsi doma ostali, — ali se nismo pod križem Jezusovim nasrkali novih moči, novega poguma? Ali nismo našli v družbi z Marijo, ki je potrta stala poleg križa Jezusovega, utehe in miru? Ali ni v pogledu na Križ?nega tekel balzam notranje tolažbe v potrto in razdvojeno dušo?! Toda nismo ostali pri velikem petku, ki mu sledi častili dan vstajenja. »Surrc-xit Christus — spes niea«— vstal je Kristus,. moje zaupanje; v teh besedah je na- ša največja moč in tolažba. Koga naj se bojimo, ko se nam smrti ni več bati! »Ja« sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje, ne bo videl (večnej smrti« — govori vstali Zveličar. Po trpljenju je šel Rešenik v slavo, po sedanjih vojnih težavah bo zasijal tudi nam dan konečne zmage nad sovražniki — to trdno upamo —, dan veselja in zaželjenega svidenja z bojevniki, a pozneje tudi dan večne sreče, ako bomo nosili križ skupno z božjim Zveličarjem ,,. Kje je grob, kje čuvaji, kje pečat? ... Tisti naj se boje, tisti naj zdvajajo in tarnajo, ki so Kristusa zavrgli, ki vanj ne verujejo! Mi upamo in se radujemo, ker vemo, da bo tudi za nas in za vse, ki so šli na goro Kalvarijo ter dali življenje za Boga in dom, nastopil dan vstajenja in veselega svidenja pri božjem Odrešeniku, ki je trpel — a je vstal. Pregled po svetu. Ministrski svet se je vršil na Dunaju 15. aprila. Udeležili so se ga vsi člani kabineta. Seja je bila zelo dolga. Avstrijski vojni minister Krobatin v Skadru. Vojni minister vitez pl. Krobatin, ki je prišel v Skader dne 1. aprila, je bil sprejet z velikimi častmi. Vse hiše so bile okrašene z zastavami. Pri konaku je sprejela vojnega ministra velika množica, voditelji oblasti in šolski učenci, ki so nosili zastave. Mestna godba je svirala cesarsko pesem, ki jo je množica spoštljivo poslušala, Vojni minister se je podal tudi na Taraboš. Dne 2. aprila je zapustil mesto. »Položaj v Romuniji. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Bukarešta: Splošen vtis je danes ta, da Romunija ne bo ničesar začela proti osrednjima silama in njunima zaveznikoma, dokler bosta armadi Nemčije in Avstrije še zmagoviti, dokler ententa ne bo imela znatnih uspehov na vzhodu, zahodu ali pri Solunu. Poročevalec pravi, da Romunija še vedno nekoliko'upa, da se bo mogla pridružiti ententi in tako uresničiti svoje narodne želje na Sedmo-graškem in v Bukovini. Po drugi strani pa Romunija ne zavrača docela skupnega postopanja z osrednjima velesilama in danes, vsled razširjenja svojih gospodarskiH vezi z osrednjima silama, ne kaže več tistega pasivnega odpora, kakor ga je kazala še pred nekaj tedni. V Črnigori uradujejn sedaj avstro-ogr-ske vojaške oblasti. Najtežje vprašanje je valuta. Za papirnati denar nimajo v Črnigori nobenega pokritja, zato tudi nima vrednosti. Cene živežu so že znatno padle, V Romuniji so odpustili 140.000 vojakov za poljska dela. Drugače je pa vojaško gibanje ondi izredno živahno; došle so tudi velike pošiljatve streliva. Prekuci;a na 'Portugalskem. Portugalski državniki, ki so pognali deželo v vojsko, niso v stanu voditi države. Meščanska vojska divja strašnejše kot kdaj; cele province so se uprle. Prebivalstvo se noče udeležiti vojske. Na severnem Portugalskem vlada popolna anarhija. V Lizboni s« upori na dnevnem redu. Prebivalstvo v pristaniških mestih se zelo boji nem^lJ podmorskih čolnov. Kipsarijc med Ameriko in Nemčijo ne ponehajo. Sedaj se je razmerje zopet poostrilo, ker je poizvedovalna zadeva potopljene ladje »Sussex« napredovala na tak način, da ne govori za Nemčijo. — Ni pa dvoma, da se bo, kakor vselej, našla neka srednja pot, in da bo Amerika še naprej bogatela ob evropski vojski. Angleži čutijo vojsko. Po poročilih mornarjev, ki so došli z Angleškega, je bil učinek zadnjih Zeppelinovskih napadov mnogo hujši, kot se je priznalo z angleške strani. Mesta Leith, Hull, Sunderland, Newcastle in Grimsby so strašno trpela, V Leithu je Zeppelin povzročil po-žarje, da je ob njih svitu mogel najti pot in je nato napadel pristaniške naprave in kolodvor. Posebno v pristanišču je obilo škode. Neka angleška štirijadrnica je čisto razbita. Na kolodvoru je bil zadet osebni vlak. Mnogo potnikov je ubitih ali ranjenih. Velika tvornica špirita v Leithu je popolnoma uničena. Pri Neucastle je most čez Tyne popolnoma porušen. Očividec je poročal, da je bil ob napadih prejšfijega tedna posebno Grimsby hudo prizadet, Dne 3. aprila se je podrlo več hiš; vojašnica je izpremenjena v kup razvalin, pri čemer je bilo nekaj sto vojakov ubitih ali ranjenih. Hull je zadela samo ena bomba, ki je uničila dve hiši in ubila štiri osebe. Svetovna vojska. Resnica o letalsLem napadu na beneško železnico. — Južni del (•orice obstreljevan. — Boj ob ce->dslej, trudeč se od zore do mraka skupaj z onimi številnimi dninarji, ki iih je imel vsak dan najete. Ni čudo, da je bilo to delo tudi blagoslovljeno; očividno je bilo, da se bo v kratkem povzdignila Milkina hiša do prve v vasi. Ker je bil Milan za svojih mladih let precej časa. v tujini, mu je prišlo marsikaj, kar je videl na tujem, na hvalo pri njegovem gospodarstvu; pa je tudi sicer znal vse pametno in trezno preračunati. Gospodarstvo se mu je silno širilo. V hlevu se mu je živina začuda množila; izlepa ni imel kdo tako postavnih molznih krav kakor Milan. Tudi brez konjičev ni bil — mak, da je gospodarstvo popolno. Stara Ana je imela z mlekom največ dela. Že zgodaj zjutraj je krave pomolzla. Mleko, kar ga je bilo odveč, so oddajali v mlekarno, deloma pa revnim sosedom. Vse v družini je bilo zaposleno, vsak je imel svoje delo; pa vse je šlo kot ura, Stari župnik je prišel često v to hišo sreče in napredka, in vselej, ko je videl, kako teče vse v najlepšem redu, je vzkliknil zadovoljen: »Otroka moja, nebesa so blagoslovila vajino zvezo in vajino hišo!« Milan in Milka sta rada poslušala besede dobrega župnika, ki je s svojo plemenitostjo nemalo pripomogel k procvitu srečne hiše. »Da, otroka,« je rekel včasih župnik, »ta dom, ki se je nagibal že k razpadu, ta dom solza in obupa , ta« dom se ie sedaj dvignil do prvega v naši vasi; v njem prebiva sreča in mir. Oh, kako bi bila marsi-kaka gospoda v našem mestu srečna, če bi mogla uživati vsaj del vajine sreče, vajinega zadovoljstva. Toda vidva sta tudi zaslužila to milost nebeško, ker sta v svojem mladem življenju pretrpela več kot marsikateri starec. Bog blagoslovi vaju in vajino hišo!« Te iskrene besede častitega starčka so privabile solze genotja v oči mlade zakonske dvojice. Milka je navadno v takem položaju še pristavila: »Bog, daj, da bi tako ostalo! Bog nas varuj nesreči« XI. Minilo je skoraj leto dni, odkar sta Milan in Milka klečala skupaj pred oltarjem, polna krasnih nad v srečno in vedro bodočnost njihovega skupnega življenja. Huda zima je pritisnila in zavila vas v svoj beli plašč. Kasno ponoči je. Gosta megla se je spuščala v posameznih plasteh na utrujeno zemljo, a preganja jo ledena burja, Id brije, cvili in žvižga ter se izgublja tam daleč v gozdu, kjer lomi in drobi vejevje ,.. Kakor da ječi noč ... Cele žamete sneženega prahu zanaša burja s kota v kot ter se zaletava s kopami snežink v okna in vrata, brije po cesti in žvižga med golim vejevjem ... In tudi nebo je oglušelo v tej grozni noči, molči, kakor bi se zgražalo nad divjim besnenjem razigrane zimske noči. V tej temni in grozni noči je zapustila naglo hišo gospodarja Milana stara, sklonjena ženska, ki je, gosto zavita v veliko zimsko ruto in opirajoč se ob palico izginjala vedno bolj in bolj v temo, šepetajoč pobožno: »Jezus — Marija, usmilita se reve!« Čez kake četrt ure, ko je burja že znatno pojenjala, si mogel videti zopet isto starko, kako je stopala naporno v spremstvu še druge ženice proti hiši mladega Vojčiča, »Meta,« reče tiho tista druga, oprezno stopajoč po stopinjah svoje vodnice, »kaj se reva že dolgo muči?« »Oh, umrla bo zdajpazdaj.« »Kaj pa Ana?« »Kar brez glave leta okrog.« ' »Revica, revica!« »Hiti, Franca,« reče Meta, obrnivši se k svoji tovarišici, »Potrpi no, saj grem; malo drsi mi,« je odgovorila žena, naporno stopajoč za Meto, »Meta, ali si ji dala tiste rože?« »Sem, pa vse zastonj,« »Uboga žena. Kaj pa on?« »Joka kot otrok.« »E Meta, Meta, ali nisem povedala prav, da tiste sveče, ki so ob poroki tako nagajale, ne pomenijo nič dobrega!« de Franca. »Pojdiva, pojdiva,« reče Meta zlo-voljno. »Da, da, strašna je kletev na smrtni postelji,« nadaljuje Franca in se prekriža. »Za božjo voljo, ne govori tako! Hiti, hiti,« je silila Meta mrzlično, in obe sta izginili v Milanovi hiši... Bila je to strašna noč. V velikih bolečinah, na pol mrtva, je stokala Milka na otroški postelji. Mrtvorojenčka so ponesli drugi dan na oni del pokopališča, ki je odločen za take otročiče. Minilo je več kot mesec dni, in MH-ka je še vedno ležala v postelji. Govorila je vedno, kakor da bi imela vročinsko bolezen. Izpočetka so jo zdravile vaške žene z raznimi zelišči, rožami in z domačimi zdravili, — pa vse zastonj. Milan je nato pošiljal vsak dan svoj voz v mesto po zdravnika, in tudi ta ni mogel pomagati nesrečnici. Telesno se je sicer popravila, da je slednjič tudi vstala iz postelje, toda samo nekam čudno je govorila, kakor da ni več prejšnja pametna Milka. (Dalje.) Četrto avstrijsko vojno posojilo. Finančni mister dr, v. pl. Leth je sprejel zastopnike časnikov in jim podal nekaj pojasnil glede novega vojnega posojila. Finančni minister je izjavil, da so dani po njegovem mnenju ugodni pogoji za oddajo posojila; opozarjal je na velike in važne uspehe naše armade na vseh frontah in označil tudi gospodarski položaj kot ugoden v primeri z dosedanjo vojno dobo. Plačevanje davkov je prav dobro, posebno razvoj dohodninskega davka, tobačni dohodki in dohodki iz davka na žganje in sladkor so zelo zadovoljivi. Splošno je uspeh direktnih in indirektnih davkov na enaki višini kakor pred vojno, deloma je uspeh še boljši. Vloge pri hranilnicah in bankah se dvigajo ter podajejo razveseljiv dokaz za to, da je gospodarsko življenje redno. Znaten del kmetijske in industrijske * produkcije je dosegel velike dobičke, in tudi za široke sloje delovnega prebivalstva se nudi mnogostranska prilika za do* ber zaslužek. Gibanje v prospeh novega vojnega posojila je sedaj povsod živahno. Pri raznih bankah so bili podpisani že znatni zneski, še preden so bili znani pogoji tega posojila. To je vsekako dobro znamenj^, da bo Avstrija tudi to pot dosegla časten uspeh. V skupnem boju proti sovražnikom smo izvojevali že tri milijardne zmage; sedaj se pripravljamo na četrto, ki mora še prekositi dosedanje. Zmaga za zmago na fronti, zmaga za zmago v zaledju. Koliko časa bodo naši sovražniki spričo tega še vztrajali v svoji zaslepljenosti in pri svojih onemoglih načrtih proti osrednjima velesilama? Pač ne more biti več tako daleč čas, ko bo zmagala človeška pamet in jim bodo padle luskine z oči. In potem je možno le še eno: mir, slaven mir! Za ta cilj moramo združiti vse svoje moči; vsak državljan in vsaka državljanka se mora zavedati dolžnosti da deluje za ta cilj. V zmislu tega cilja deluje vsak, kdor dd državi na razpolago sredstva, ki jih potrebuje za vojne namene. Kdor ima veliko, da; obilo, kdor ima malo, daj tisto veselega srca. Razen ponosne zavesti da smo iz--polnili veliko domovinsko dolžnost, nam bo v plačilo tudi lepa, zagotovljena gmotna korist. Država ne prosi miloščine, marveč oddaje posojilo proti popolni, brezpogojni varnosti in visokim T)ibrestim. Pokažimo svojo ljubezen pa tudi svoj gospodarski talent! Slike in črtice z bojišč. Življenje blizu fronte. Jožef Gasler opisuje življenje v kritjih za fronto: Danes je sobota. Na večer se razvije tu v naših brlogih prav zanimiva slika. Nad mizo imamo električno luč. Tam v kotu pri skromni pečici, ki nas je v burji ogrevala, sedi čvrst fant, ki mu ga ni para za petje. V naročju ima kitaro, pa poje in brenka, da je veselje. Zraven v drugi kot sc je spravila četvorica mirnih značajev, ki se zabavajo s kartami. Komaj dočakajo, da so prosti, pa jim že padajo pod prsti tisti »možički«, ki se jih nc naveličajo nikoli. Neki bolj dobrovoljen Štajerc rad pripoveduje razne zgodbe, pripovedke in čarovnije; za plačilo je zadovoljen, da se mu drugi smejo. Tam eden se ukvarja s komi-som in ga otepa, kakor bi bila najboljša potica. Ta in drugi se muči v potu svojega obraza, ko sestavlja pismo; stokrat prebere, kar je že zapisal ter poizkuša, kako se glasi njegova modrost. Nekdo tam v ozadju se je zleknil odet s plaščem na bližnjo desko, pa se je zamaknil v blaženo večnost. Nič ga ne moti, ne vrišč, ne petje, ne vpitje; zadovoljen je, da je prišel zopet do počitka, ker se mu prav sladko prileže. Bil je ravno na straži, hoja in čuvanje ga je 71 utrudilo. Tam eden bere iz neke knjige. Mora mu biti posebno všeč, kajti smeje se in bije z roko ob stegno, kakor bi bil v lo-triji zadel. Da je malokdo brez pipe, ki jo pošteno vleče, je umevno samoposebi; marsikdo pri tem nepotrebnem delu celo »ladko zaspi in zasmrči , . . Tako je življenje skoraj v neposredni bližini pred sovražnikom. Fletno je, kajne — če bi bilo lamo nekaj večerov. Ko pa nas kliče vojna tromba, smo pa zopet stari junaki-ko-renjaki. S severnega bojišča pošiljava podpisana srčne pozdrave vsem prijateljem, znancem in čitateljem »Domoljuba«. Nahajava se enoindvajseti mesec v vojski. Kljub vojr.im nevarnostim sva vedno zdrava in vesela. Služila sva pri gorskem topniškem polku št, 3. Takoj ob izbruhu svetovne vojne sva bila dodeljena k našim strojnicam, ki so prav izvrstno igrale svojo svinčeno melodijo. Žalibog da je takrat ostalo veliko najinih tovarišev na takratnem bojnem plešišču! Toda nama se ni primerila nikaka nesreča, razen da nama je bil zadet konjiček. Nad nama je čuvala roka božja in po dolgih, hudih bojih sva ostala zdrava in nepoškodovana, Zato sva še danes hvaležna Bogu in brezmddežni Devici Mariji, Priporočava se vedno še za nadaljno varstvo! Sedaj se nahajava pri nekem municij-skem oddelku; tudi tukaj morava, bojno črto večkrat obiskati, kjer nas sovražnik pozdravlja s šrapneli. Toda zanje se dosti nc zmenimo, saj smo takih reči že zdavnaj navajeni. Vedno pa imava neko posebno željo: da bi šla namreč rada nad verolom-nega Italijana: ali ta želja se nama nikakor ne izpolni. Celi čas vojne sva zdrava in vesela ter upava, da nam skoraj zašije solnce miru in sreča veselega svidenja med domačimi. Želiva vsem znancem, prijateljem in naročnikom »Domoljuba« vesele velikonočne praznike. — Topničarja: Franc Dernulc, Kompolje pr; Dobrepoljah, — Anton Iskra, iz Begunj na Gorenjskem, Kako sem zaslužil veliko hrabrostno svetinjo. Naročnik »Domoljuba«, Martin Korit-nik, iz Lozic na Vipavskem, sedaj v vojni bolnišnici na Dunaju, nam je poslal z le-,vico pisano pismo, v katerem opisuje svoj funaški čin, ki ga je izvršil kot vodja patrulje na Ruskem Poljskem: Dragi »Domoljub«! Izmed neštetih doživljajev iz mojega vojnega delovanja po prvi mobilizaciji pa do majske ofenzive minulega leta se mi zdi potrebno, da v proslavo Kraljici majnikovi opišem vsaj en Idogodek. — V prvi polovici maja 1915 smo bili pri nekem župnišču v vasi Makersko job reki Nidi na Rusko Poljskem — na polj-feki straži. Župnijski dvor z lepo Marijino cerkvico leži na prijaznem hribčku par sto fcorakov nad reko. Od tu je iničen razgled ba uničeno vas, kjer so bile prav tik reke postavljene naše straže. Tam daleč so se , čevali najboljši voli 1 kg po 4 K 18 vin< Na sejmu je bilo le 1918 glav govedi. N* Hrvaškem se živina, če je količkaj lep«, plačuje po 4 K kilogram. Za nas je to važen pojav. Živine bo vedno bolj pomanf. kovalo. Zdaj se smejo teleta prodajati, t* Avstrijska patrulja ob Gardskem jezeru. drugih. Stroški za gnojila so se trikrat iz-i plačali. Kmalu so jih začeli tudi drugi po-l snemati. Tudi pri nas bo marsikdo poskusil. Priobčujemo torej po istem Wackerju navodilo, kako in kdaj naj se gnoji posameznim rastlinam. Številke veljajo za 1 mernik posetve = 1000 ms, 1 oralo ima po tem računu 0'57546 ha, torej ne celih 6 mernikov posetve. Za 1 mernik posetve se porabi: Za krompir 30 q hlevskega gnoja jeseni ali spomladi, 20 kg žlindre, 20 kg kalijeve soli, 15 kg žveplenokislega amonja-ka,- Tomaževa žlindra in kalijeva sol se potreseta zgodaj spomladi še pred oranjem. Pšenica rabi 40 kg žlindre jeseni pred setvijo, Oves z deteljo 200 kg apna jeseni pred oranjem, 40 kg žlindre, 30 kg kalijeve soli spomladi pred settijo. Detelja 40 kg žlindre, 25 kg kalijeve soli zgodaj spomladi v skupni zmesi. Oves sam: 20 q gnoja, 40 X jda razumen gospodar ne bo brez posebne '''sile telet prodajal, Saj je zrastla zelena krma, da za goveda ne bomo zdaj v posebni zadregi, kako jih prekrmiti. To se kaže tudi na trgu. Močna krmila so šla v ceni nazaj. Če bo dosti detelje in trave, se bo tudi mlada živina lahko redila. Če sam ne moreš teleta doma rediti, prodaj ga kmet« v rejo. Tri do štiri krone ti ga vsak lahko plača, saj je nemogoče, da bi šle cene v dveh letih posebno nazaj. Obilo živine je podlaga za gospodarski napredek. Marsikatera gospodinja je nasproti mešetarjem veliko premehka. Vedno strašijo, da bodo šle cene nazaj, ko gredo vsaki teden naprej. Ne verjemi jim in obdrži živino doma. Kljub veliki draginji je mesto Dunaj nakupilo 1000 plemenskih krav, da se vsaj za silo odpomore velikemu pomanjkanju mleka. Nižjeavstrijski deželni 82 kulturni svet, ki ima isti delokrog, kakor naša kmetijska družba, je nakupil v Švici večje število simendolskih bikov. Vsled , pomanjkanja krme je začela domača živina pešati, lepih plemenih živali ni bilo skoro mogoče dobiti. Kmetje pa morajo imeti najboljše bike za pleme. Odločili so se za simendolce, ker so se najbolj izkazali v nagli rasti in mlečnosti. Vedno bolj se tudi poudarja pomen koze za dobavo mleka. Koza porabi primeroma malo krme in je z vsem zadovoljna. Reven kajžar, ki ne more prerediti ene krave, bo prav lahko držal dve do tri koze. Krava porabi za 11 do 12 litrov mleka na dan isto krmo kakor vol, da se izredi za 1 kg. Tudi delavci, zlasti železniški, ubogi sabenjki bi lahko imeli povsod koze. To so naši Gorenjci, ki imajo planine, že davno vedeli. Pri vsaki hiši imajo kozo, ki daje mleko, ko ie goveja živina v planini. En pastir pase koze cele vasi po domačem pečevju, kjer nobene škode ne napravijo. Dobra koza ima v enem letu čez 700 litrov mleka, torej toliko, kakor slaba krava. — Ravno zdaj imajo povsod kozličke. Letos jih nikar preveč klati! Za reveže moramo vpeljati koze po celi deželi. Na Nižjeavstrijskem nameravajo napraviti kozje pristave, kjer bi bol-aiki s slabimi prsi mleko dobivali. Kozje mleko je za zdravje najboljše. Nenavadnega okusa se bolnik kmalu navadi. Velike banke so imele lani skoro povsod še enkrat večji dobiček, kakor prejšnja leta. Navadno so popred dajale po 8 do 9% dividende, to je, razdelili so dobiček med one, ki so imeli akcije. Letos so plačali 20 do 30%. Pri velikih bankah je znašal dobiček do 20 milijonov kron. Vedeti moramo, da imajo te banke v svojih rokah vse večje tovarne. Ena ima sladkor, druga petrolej, tretja usnje, četrta ci-korije; ali pa razpno svoje mreže naglo na razna podjetja. Tovarna usnja, ki je bila globoko zakopana v dolgove, je lani vse poplačala in razdelila visoko dividen-do med delničarje. Prav dobro bi bilo, ko bi te ljudi prijeli radi draženja. — Davku se skušajo odtegniti, kolikor mogoče. Njih akcije so zaradi večjega dobička zdaj veliko več vredne, najmanj še enkrat toliko. In vendar ni tega nobena banka priznala, ker bi morala plačati večji davek. — Za kmeta so te razmere zelo važne. Po vojski bodo skušale tovarne na vsak način dobili zadosti delavcev. Če zdaj naberejo milijone, bodo z visoko plačo vabile po stari navadi kmečke delavce v mesta. Kmet, ki bo težko plačal svoje hlapce, ne bo mogel lahko vzdržati tega boja. Kakor se kaže, zasleduje vlada zelo pazljivo te pojave; posebno pa pazi, da ne bodo ušli davčnemu vijaku. V Ameriki je zdihovanje zaradi p r e-zimovanja strni zopet hujše, kakor vsako spomlad. Pravijo, da pšenica le v dveh najboljših krajih dobro kaže, drugod pa prav slabo. Vsled teh poročil se je cena precej dvignila. Na Dolenjskem so bile v zadnjih tednih velike zmešnjave zaradi malih p u j-s o v. Zelena krma je zrastla, kmetje so hoteli dobiti prešičke, če jih niso imeli doma. Malih prešičkov ni veliko, ker so pozimi plemene živali zaradi visoke cene prodali. 72 Cene za mladiče so bile precej visoke, toda v nobeni primeri s sedanjo ceno prešičev, Meščani, od katerih nekateri redijo prešičke, so se začeli pritoževati, da kmetje odirajo. Določila se je cena 4 K za 1 kg. Nekaj prodajalcev je bilo občutno kaznovanih. To je pa druge prestrašilo, da niso vsi pripeljali pujskov na semeni. Od blizu in daleč so prišli kupci na sejm. Bilo je zastonj, ničesar niso kupili. Pač je pa šlo veliko blaga na tuje. Dežela bo za milijone na škodi. Na Dunaju je bilo 11. t. m. 3991 prešičev. Prodajali so se vsi debeli in mesnati po 5 K 40 vin. * * * Solnčnica. Sedanje pomanjkanje olja je spravilo tudi to rastlino na površje. Solnčnice poznamo pri nas povsod, saj so dosti očitne ne le po svoji močni rasti in po svojih močnih steblih, ampak tudi po svojem živo-rmenem in orjaškem cvetju. Te rastline pa pri nas do zadnjega časa niso kaj prida veljale. Sadili so jih, ker so dajale nekoliko ptičje klaje, nekoliko pa tudi zaradi krasnega velikega cvetja, ki ga je lepo gledati po naših njivah med krompirjem in turščico. Po drugih krajih so pa solnčnice bolj cenjene rastline in se v večji meri pridelujejo zaradi semena, ki daje prav izvrstno, fino olje; to olje se odlikuje tudi s tem, da se dolgo drži. Tako se pridelujejo solnčnice na Štajerskem že odnekdaj zaradi olja. Sejejo jih tamkaj med krompirjem ali pa kraj turšičnih njiv. Na Ruskem jih sejejo cele njive in dobivajo olje, ki ga rabijo in cenijo posebno v postnem času, tako kakor pri nas maslo, namreč za zabelo in za močnate jedi. Pri sedanji stiski za olje je zaraditega prav, če posejemo tudi pri nas nekaj več te rastline. Po naših krajih namreč dobro uspeva in daje begate pridelke. Seveda nc bomo obsejali celih njiv, kakor delajo na Ruskem; prav pa je, če bomo potaknili nekaj več semena vmes med krompir aii pa kraj turšičnih njiv in če bomo posnemali v tem pogledu Spodnje Štajerce. Manjše prostore ali posamezne grede pa lahko čezinčez nasadimo s solnčnico, če so ti prostori dosti gnojeni, in sicer na ta način, da potaknemo seme (po tri zrna) v vrste, ki naj so 60 cm narazen in v vrstah samih pa po 50 cm. Med krompirjem se potakne seme po več metrov narazen, tako kakor visoki fižol, da ni nobene škode za poznejši pridelek krompirja. Glede solnčnic je pripomniti, da potrebujejo mnogo gnojilne moči v zemlji, kar je povsem naravno,, če pomislimo, kako mogočno se te rastline razvijajo, Zaraditega jih tudi sejemo med okopavine. Če sejemo pa solnčnice na posebnih prostorih, jim moramo dobro pognojiti. Pri solnčnicah razločujemo veliko vrst, tudi take, ki se pridelujejo na vrtovih kot lepotične rastline, Med solnčnicami, ki jili sejemo po njivah zaradi semena, razločujemo dve vrsti: eno, ki nastavi vrh stebla eno samo veliko rožo, in drugo, ki dela razraščena stebla in napravlja po več manjših rož. Bolj cenjena za nas je prva vrsta z eno samo veliko rožo. Solnčnice so občutljive proti mrazu, zato jih sejemo koncem aprila in meseca maja. Pri samo čisti setvi solnčnic potrebujemo za oral zemlje povprek 18 litrov semena. Solnčnice gojimo tako kakor okopavine, Po dvakrat jih moramo okopati in nazadnje še osuti tako kakor krompir in turščico. Ko so rastline zrele, da se spravijo, jim je porezati glave, ki naj se spravijo pod streho na zračnem prostoru, da se tam do- dobra posuše. Rohrman, * * * Gozdna paša. Vsled obstoječih nenavadnih razmer je potrebno, da vsa krmila, ki z njimi razpolagamo, čim najbolje izrabimo. Le tako si zagotovimo neomejeni obstoj živine na Kranjskem. Z uporabo vseh vrst žita za prehranitev prebivalstva se odtegne živinoreji precejšen del živil, ki so se v normalnih časih rabile kot močna krmila. Neobhodno potrebno je tedaj, da si preskrbimo nadomestitve za krmila, ki jih pogrešamo. To nadomestitev nam nudi dobro izrabljena paša. Priložnost v to dajejo gozdi, ki obsegajo na Kranjskem skoro pol milijona hektarjev in ki nudijo tudi obilo paše. Paša in izkoriščanje trave po gozdih — v kolikor to ni kvarljivo gozdoreji in se iz gozdnopolicijskih ozirov ne sme dopustiti — zamore prebivalstvu olajšati vzdrževanje živine za več mesecev v letu. Da se ta olajšava doseže, se obrača c, kr. deželna vlada na vse gozdne posestnike na Kranjskem ter jih nujno poziva, da naj bodo karmoč pozorni na gozdno pašo in izrabijo trave po gozdih. Gozdni posestniki naj po gozdovih, kjer se more pasti, ne pasejo le svoje lastne živine, ampak naj, če bi bilo tam dovolj paše za večje število glav, velikodušno dovolijo, da se pase tudi še živina drugih posestnikov, ako ne brezplačno, pa vsaj proti primernemu plačilu. Nadalje naj gozdni posestniki pripuste, da se pridobiva vsa po gozdovih rastoča trava za klajo ter odkaže revnim ljudem, ki imajo kako živinče, a ne dovolj zemljišč. Ta poziv velja še posebno gozdnim veleposestvom na Kranjskem. Na teh so namreč obširne gozdnate ploskve, ki se večinoma le malo ali sploh nič ne izkoriščajo za pašo aii pridobivanje trave. Začasna prepustitev neizkoriščene paše in dobava zeljišč po gozdih, ne da bi se s tem kratile lastne pravice ali koristi, daje gozdnim posestnikom na Kranjskem priložnost, udeležiti se te po c. kr, deželni vladi priporočene akcije, ki je obenem domoljubno delo v dobrobit Kranjski in njenemu prebivalstvu, ki se njega večji del daleč od domače grude požrtvovalno in slavno bojuje za čast, moč in velikost naš« domovine, za zmago nad našimi sovražniki, C. kr. deželna vlada za Xranjsko. V Ljubljani, dne 4. aprila 1916. C, kr, dež. predsednik; Schwarz, Poučni tečaj za strojnike, »Gospodarska zveza« ponovno opozarja strojne zadruge in zasebnike, da priredi od 8, do 17, maja t, 1. brezplačno poučni tečaj za strojnike. Na sporedu je tehnični pouk o sestavi in demontaži ter praktični uporabi motorjev, mlatilnic in drugih poljedelskih strojev raznih tvrdk. Predv.se se bodo dajala navodila, kje in kako najhitreje odpraviti hibe, ki vsled njih stroji najčešče odpovedo, Poleg tega se bo vršil zvečer ob 8, uri v prostorih Št, Jakobskega prosvetnega društva pouk o knjigovodstvu in poslovanju strojnih zadrug ter o opravilniku in poslovanju strojnikov sploh. Priglasi se sprejemajo do konca tekočega meseca. Kdor želi brezplačno skupno stanovanje za oba tečaja in skupno hrano za 2 K na dan, naj to priglasi zajedno s priglašenjem. Strojne zadruge in zasebniki, ne zamudite ugodne prilike I Ozimina je povečini povsod dobro obstala. Na Moravskem kaže dobro, kar se tiče rži, pšenice in ječmena, Dasi se je cena sladkorni pesi zelo zvišala, vendar to ni zmanjšalo porabe njiv za pose-janje z žitom. V Banatu je v nekaterih krajih obdelanega 55—60%, v večini pa 80—85'/o. V mnogih krajih pa se ozimina še sedaj nahaja pod vodo, ker je bilo preveč padavine koncem marca, sicer se je pa zelo dobro ohranila. Iz Galicije pa že 10 let ni bilo tako ugodnega poročila v tem oziru, kot je letos. Posebno pšenica tam dobro kaže. — V Nemčiji so sadili večinoma zgodnji krompir in sejali druga zgodnja semena, da čimpreje dobe živila. Kava in nje nadomestilo. Najbolj bi pogrešali pri nas in tudi drugod kavo, če bi je zmanjkalo. Visoka cena bobove kave je pa ljudi prisilila, da so jeli misliti na nadomestilo. Domača zdrava kava se pripravlja iz ječmena, ovsa, rži, pšenice, koruze, želoda, pa tudi iz grozdnih oečk. Najboljša in najplemenitejša izmed vseh nadomestil je baje kava iz grozdnih pečk. — Pripravljanje zrna, pečk — za kavo je zelo preprosto. Treba je le za kavo določeno zrnje s toplo vodo poškropiti in pustiti 2 do 3 dni na toplem prostoru, da začne kaliti, V tem stanju je zrnje godno za pra-ženje. Kdor bi pražil suho zrnje, bi dobil le pest grenkega oglja. Za naše gospodinje. Juha z makaroni. Raztopi rumenjak in žlico zribanega siia, zalij z vročo postno ali mesno juho in postavi na rob ognjišča, da ostane gorko. Na slanem kropu skuhaj pest drobnih makaronov in deni jih v juho, kadar so kuhani. Naj stoje tam pet minut. (Količina je za dve osebi.) Za juho se porabi lahko voda, na kateri se je kuhala kar-fijola, fižol ali vohrovt; treba je pač malo zabele. Drobni makaroni za juho so pa tudi suhi jako dobri. Stresi kuhane na cedilo, °plakni nagloma z mrzlo vodo, deni v kozo malo masti in zarumeni kruhovih droben, pa prepeci makarončke par minut; še bolj okusni so, če deneš na mast malo svinjskega mesa, čebule in peteršilja. Žganci iz koruznega zdroba. Po Gorenjskem so dobili koruzen gris, pa ženske godejo, ker ga ne znajo kuhati. Žganci iz koruznega zdroba so zelo tečna in dobra jed, ki pride na najbolj imenitne mize. Kuhanje teh žgancev ne dela nikakih težav. Krop osoli in mešaj vanj polagoma zdrob. Pri tem mora krop vreti. V eni roki se drži posoda z grisom, z drugo se meša. Ko je zgoščeno, rje vsiplji več, a mešaj naprej, dokler žganci niso kuhani. Kuhati se morajo dobre pol ure. Voda se nikdar ne od-lije. Četrt kile zdroba zadostuje za tri osebe, ker zdrob zelo naraste. Vode pa ne popije vsak zdrob enako; čim debelejši je, tem bolj redko ga je treba vmešati. Ako se dene v krop malo masla ali mleka, so žganci posebno rahli. Iz lonca se stresejo lahko kar v kopi na krožnik ali pa se zdro-be. Take zdrobove žgance uživajo mrzle ali gorke namesto kruha poleg fižolove ali krompirjeve juhe, poleg mesne juhe ali kake pečene reči od mesa. Prav dobri so ti žganci s paradiževo omako, s kislim zeljem ali z repo. Tudi močnik iz zdroba je jako okusen, zabeliti ga je treba z maslom. Maslo, surovo ali kuhano, je sploh najboljša zabela za zdrobove koruzne jedi, Ako potreseš žgance tudi z ribanim sirom in sladko skorjo, ne boš več rekel: »Ne maram tega.« Debele buče. Tu in tam vidimo tudi pri nas, kako se plazijo bučni stremeni po kupu smeti in gnoja, zakrivajo gnoj in delajo sad. Splošno je navada, saditi buče v bližini gnojišč, kjer se odteka gnojnica, še premalo razširjena. Neki gospodar, ki stanuje v bližini pivovarne, si je napravil kompost iz gnoja, odpadkov hmelja iz tovarne in tovarniških saj. Na kompost je zasadil buče in dosegle so naravnost velikansko debelost. Poleg celega kupa buč navadne velikosti je dobil na kompostnem kupu 40 buč velikank. Devet buč je tehtalo po 30 do 40 kil, 31 buč po 20 do 30 kil. — Letos se bo rabilo bučino seme za olje, ki je bolj okusno, kakor laško, in bo mnogo ceneje. Kdor more dobiti dosti saj, naj jih pomeša med gnoj in posadi buče. Omenjeni posestnik je sadil peške, ko so bile saje še gorke. Zdravstvo. Kuga vseh kug. Bolezni m rane so bile vse čase spremljevalke velikih vojsk, zato pa molimo, da bi nas Bog varoval vojske in kuge. V sedanji strašni vojski je zdravstvena oblast zelo srečno omejila kužne bolezni, ki so pobirale druga leta vojake in se širile po vojakih med civilno prebivalstvo. Zdi se pa, da ne more omejiti kuge vseh kug, ki se širi od bojnih taborov po deželah in po mestih in ki preti, da nas uniči in okuži do tretjega rodu. Ali ni sredstva in pomoči, ki bi varovala žene in otroke, poštena dekleta doma grozne bolezni, ki se je sramuje vsakdo in ki zapiše vsakemu svoj pečat na čelo? Voz teče v tem tiru. Kdo ga ustavi državi na korist? Vse bi moralo na delo. Na kmetih in v mestih bi bilo treba izgnati vsako sumljivo žensko osebo. Ženska, ki prodaja svoje poštenje, je hujša sovražnica vojaštva in do- movine, kakor sovražnik, ki nam stoji odkrito nasproti. Take ženske so prav pogo-stoma tudi vohunk<». Varovati je treba i^a-šo nežno mladino. Je naravnost neverjetno, kaj se sliši že od nedorastlih punčar. Treba bi tudi pri nas postav, ki zabranijo otrokom večerno pohajanje in postajanje po ulicah in po temnih kotih. Naša mladina po. mestih ima preveč časa. Tistih par ur šole, potem pa postaja in pohaja, kadi in preklinja in kvanta. Kletvica je vsaka tretja beseda pri teh fantalinih in kletvico slišiš neredkoma iz ust majhnih deklic. Pohujšanje grozi naši mladini v vseh oblikah, grozi bolezen, katere sled ne izgine. Kje so voditelji, da se dvignejo in ustavijo voz pogube? Kaj ne stremi moderna higijena za tetn, da prepreči bolezni? Sen umirajočega vojaka. Trudna hoja, težka pot in polna boja, žgočih bolečin in znoja, smrtna pot. Noč nastaja hladna, tiha, ranjenec bolestno vzdiha in omaga .,. »Z Bogom draga žena, brat in sestra blaga! Hud je boj, a sladka zmaga — trud končan! Gorka kri iz rane teče, toda ne boli, ne peče, moč pojema ... Nočna tema in tišina grobno-nema ranjeno telo objema. V nežnem snu boža čelo noč sanjava; lahno smrtni angel plava iz daljave. na nižave, da ponese me v višave, v dom miru, v kraljestvo slave* Palmov cvet zrem na divnem vrtu cvesti: znanci in tovarši zvesti v vsej lepoti in krasoti stopajo po zvezdni poti, pevajoči mi nasproti. Spev doni, zmage himna neizpeta, pridi, kliče hrabra četa. Že prihajam,,.« Limbarski, Tedenska pratika. Petek — veliki —, 21. aprila: Smrtni dan našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ta dan je nam prinesel spravo z nebeškim Očetom; a zaslužil je Zveli-čar to spravo z neizmernim trpljenjem . in s smrtjo na križu, zato praznujemo veliki petek v največji žalosti. — Ne- 63" krvava daritev se ta dan ne opravlja, ker imamo pred očmi Jezusovo krvavo daritev na Kalvariji, — Med obredi velikega petka so pomenljive molitve, ki jih opravi mašnik za vse ljudi; potem se bere pasijon po spisu sv. Janeza. Najganljivešji obred je pa p o -češčenje sv. križa. Med procesijo se konečno prenese Najsvetejše na kraj, kjer je pripravljen takozvani božji grob — v spomin, da je bil Jezus v tančice zavit in v grob položen. — Letos se praznuje ta dan god sv, An-zelma, škofa in cerkvenega učenika (f 1109). Sobota — velika, 22. aprila: God sv. Sotera in Kaja. Svojčas veliko soboto dopoldne ni bilo sv, maše; verniki so imeli sv. mašo v noči od velike sobote na nedeljo; s to pobožnostjo so bili obenem združeni obredi, ki pred-očujejo vstajenje Gospodovo. Dandanašnji se ti obredi izvrše v soboto zjutraj, in sicer najprej b 1 a g o s 1 a v -1 j a n j e ognja. Ogenj se izkreše iz kremenca. Iskra, ki še tako izvabi iz mrtvega, hladnega kamna, pomeni novo življenje, pomeni vstalega Odreše-nika. Ogenj se nato blagoslovi in ponese tudi po krščanskih hišah, da bi verniki bili deležni cerkvenih molitev in obvarovani nesreč vsled požarov. — Nato se blagoslovi velikonočna sveča in krstna voda. Slednjič se opravi sv. maša, ki se pri nji zapoje veseli slavospev »Aleluja« (hvalite Gospoda!). Popoldne se podeli, blagoslov j e s t v i 1 o m (pirihom) v znamenje, da je Jezus, ki je premagal smrt in satana ter nas spravil z nebeškim Očetom, odvzel prokletstvo, ki jc bilo izrečeno ob grehu prvih staršev nad zemljo. jNedelja — velikonočna. Vstajenje Gospodovo, 23. aprila; Ta praznik je najveličastnejši. Vstajenje se praznuje s slovesno procesijo v nedeljo zjutraj zgodaj, v mnogih cerkvah pa v soboto proti večeru. Božja služba se izvrši ta dan kolikormoč sijajno. Na velikem oltarju je podoba vstalega Zveli-čarja, ki ima v roki banderce, znamenje zmage. Velikonočni ponedeljek, 24. aprila: Praznuje se letos obenem god sv. Jurija, mučenca (f 303). — Sv, Fidelis. Torek, 25. aprila: Sv. Marka, evangelist (f 62). — Sv. Ermin, mučenec. Sreda, 26. aprila: Sv. Klet, papež. — Sv. Peter Kanizij (f 1597). — Sv. Mar-celin, papež (j- 304). Četrtek, 27. a p r i 1 a: Sv. Peregrin, duhovnik. — Sv. Cita, dekla (f 1272). Solnce vzhaja ob 4. uri 52 minut — zahaja ob 7. uri 9 minut. Luna: Zadnji krajec dne 24. aprila ob 11. uri 38 minut zvečer, če se ob Jurjevem more vrana v žito skriti, dosti snopja bo mlatiti. * * * Sv. Jurij (f 303). Znan pomenljiv god! Ko pride sv. Jurij, mora biti bukev zelena. Sv, Jurija, vi- ' teza, so verni katoličani že od nekdaj imeli v čislih in časti. Malo jih je pa, ki bi kaj vedeli povedati o njem. Naj torej vsaj »Domoljub« stori v tem oziru svojo dolžnost. Ta sveti vojak je bil sin krščanskih staršev, rojen proti koncu tretjega stoletja v Kapadociji. Stopil je v službo cesarskih vojakov Dioklecijanovih, Postal je zaradi izredne sposobnosti ljubljenec cesarjev, ki ga je kmalu povišal za polkovnika, dasi mu je bilo šele 20 let. Spoštovali so ga pogani, a še višje so ga cenili kristjani zaradi izrednih krščanskih kreposti in vrlin. Njegov oče je umrl mučeniške smrti. Vrli mladenič Jurij je cesarju, ki je jel kristjane na vse načine preganjati, očital krivičnost in mu hvalil kristjane, kako zgledno se obnašajo tudi kot državljani. Neustrašeno je tudi priznal, da je sam kristjan. Rekel je naravnost: »Tudi jaz sem kristjan ter molim pravega Boga; nikdar ne bom nehal služiti Bogu, četudi si s tem izgubim naklonjenost cesarjevo; nikdar ne odstopim od prave vere zaradi časnih dobrot!« Razjarjeni cesar je dal prejšnjega svojega ljubljenca vreči v temno ječo ter mu zavaliti na prsa težak kamen. Sveti vitez je ostal stanoviten. Nato ga je dal navezati na kolo, ki je bilo obito z žeblji. Toda med gromom in bliskom se je prikazal silno lep mladenič, ki ga je snel s kolesa in ozdravil. Vsled tega dogodka se je izpre-obrnila celo Dioklecijanova žena, ki je seveda tudi postala mučenka. — Vpričo cesarja je obudil Jurij nekega mrtvega. V templju, kjer so častili malika Apolona, je prisilil satana v maliku, da je moral priznati: »Ni drugega Boga, kakor ta, ki ga ti častiš in moliš!« — Da ne bi se zdelo, kakor da je premagan, je ukazal cesar, naj ga obglavijo. Legenda, ki pripoveduje, da je sveti Jurij premagal zmaja (tako namreč slikajo sv. Jurija) ter s tem rešil neko kraljevo hčer, ki je bila določena kot žrtev za to žival, ima samo duhovni pomen. Zmaj označuje poganstvo, pa tudi satana, ki ga je sv. Jurij junaško premagal, Kraljeva hči je pa sv. katoliška Cerkev. Za boleče ude je vtiranje s Fcllcrjevim bol lnjšajočim rastlinskim fluidom zn. „Elza-fluid" prava dobrota. Fluid poživi kroženje krvi in živahneje krožeča kr.'. zopet hitro dovede gorkoto, gibčnost in dobropočutjo v boleče udo. — Ta odlična lastnost „Elza-fluidu" so pohvalno omenja in jo težko najti kako drugo vtiralno sredstvo, ki bi bilo bolj pripravno za bol lajšajoče masažo. Vrhu svega tega je pa tudi to domačo zdravilo jako cono, ker stane mala steklenica samo 42 vin. Seveda po pošti ni mogočo poslati manj kot 12 steklenic in stanejo isto na vse krajo prosto poštnine samo 0 kron, 48 steklenic 20 kron. lulino pristno s« naroča le pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 10 (Hrvatska). — Kdor trpi vsled revmatizma, protina ali skrnine, navadno trpi tudi vsled zaprtja. Taki naj bodo tedaj opozorjeni na Fellerjevo lagodno odvajajoče ra-bnrbnrske krogljice zn. „EIza-krogljico", ki so lahko naroče istočasno z „Elza-fluidom". 6 škatljic stane prosto poštnino 4 K 40 v in naj bi bilo obo navedeni domači zdravili vedno pri roki. — Follerjev pristni mentolov črtnik zn. „Elza", ki je dober za migreno in stano 1 krono, se lahko priloži pošiljatvi. (—fc—j Gospodarska Zveza v Liubljani ima v zalogi sledeča krmila: surovi sladkor v vrečah po 100 kg š K 48 —. Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in imtite A K 87 - za 100 kg brez vreč. Sezamove tropine po K 84 — brez vreč. Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po f)0 kg 4 K 53 — za 100 kg brez vreč. Tudi sladkorno krvno klajo in rapsove tro, pine dobi v krotkem! Poljedelci ! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, ječrren, domačo in nemško deteljo, grašico in druga travna semena Modro galico G. Z. bo radi enotnosti v poraz-deljevanju na vinogradnike v smislu medsebojnega tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba. Kmetovalci! 1'reskrbite si od Gospodarske /veze kajnita, kalijevo sol. 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superlosfat, mešana gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za li 10 — A 100 kg z vrečo vred. Naročniki naj dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13 20 K A 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-ugodue.ših cenah korusne storže, ajdove, prosene in drugo pleve. Vprašanja in odgovori. J, č. — Trboje pri Smledniku: »Domoljub« je bil prinesel pred kratkim na-vod za dobro domače rnilo. Seveda se more to delati le v večjih gospodinjstvih, kjer je dosti odpadkov loja ali maščobe sploh. Po nekaterih samostanih delajo milo iz kostanja. Tudi za to je treba priprave. Milo si pa nadomestite lahko s posušenim divjim kostanjem, ki se skuha in se peni kakor vsak drugi lug in je izvrsten za perilo, za volneno obleko, za umivanje tal in za posodo. Izvrstno milo je na pol kuhan krompir, ž njim se opere lepo vsaka satenasta, volnena in svilena reč. Gotovo bi se dal porabiti tudi za navadno perilo. — Jajčje lupine, ki se skuhajo, dajo dober lug za perilo. Borak.s prav dobro nadome-stuje milo, potem korenina milnice in travniške kreše. Za bele volnene reči je izvrstna kreda. M. C. — Stara Južina: Kako se odpravi moker zid po sobah? — Na to morejo odgovoriti pač le zidarski, izkušeni strokovnjaki. Pravite, da je bilo v »Domoljubu«. — Navesti nam morate vsaj letnik, potem bomo že poiskali; drugače pa ne moremo postreči, ker bi bilo prezamudno prelistati več letnikov. V glavi pa takih reči ne moremo obdržati. N. B. — Semič: Od vojnih obvezan-cev, ki so v aktivni službi, postava ne dovoljuje vzdrževalnin ali podpor. To in ono. Poziv kmetovalcem! Razpisano je IV vojno posojilo. Kdor ga misli podpisati, naj to stori pri svoji domači posojilnici. Vse ugodnosti, ki jih dajejo podpisovalcem drugi denarni zavodi, Vam nudijo tudi posojilnice, ki so Vaši, kmečki denarni zavodi. Tudi kmečke posojilnice dajejo svojim podpisovalcem %% bonifikacije, tako da je treba za amortizacijsko državno posojilo plačati za vsakih 100 K v resnici le 92 K 50 v. in za državne zakladne liste za vsakih 100 K le 95 K. Le na ta način bo mogoče svetu pokazati, da tudi kmečki stan ni zaostal za drugimi v tekmovanju za dobrobit države, — Prijave za IV. vojno posojilo sprejema tudi centrala kmečkih posojilnic, »Zadružna zveza« v Ljubljani. Opozarjamo p. n. bralce na oglas »Pri domoljubu« na zadnji strani lista. Vse, kar je prav, V Ljubljani mora biti več nenavadnih pasjih ljubiteljev. Ti prijatelji se čez mero potegujejo za svoje pasje mrcine. Oglašajo se po časopisih, češ, usmilite se teh revčkov in odpravite kontumac vsaj za velikonoč. No ja; žival se človeku navsezadnje tudi smili, a le takrat, če jo kdo trpinči. Potegovati se pa po nepotrebnem za psičke, ki so vanje nekateri čudaki le preveč zaverovani, tudi ni treba. Smo v času vojske, ko toliko družin nima niti najpotrebnejšega za hrano. Po Ljubljani se pa redi in še dobro pita toliko teh pasjih lenuharjev, da je skorr> preveč. Hrano ljudem! Žival pa naj se redi in neguje tam, kjer je potrebna Za šport in pasjo zabavo pa naj se nabije pošten vojni davek! X X X Ne vprašuj preveč! Poldan je; v mali vasi sedi učiteljeva družina pri kosilu; v šolski sobi drobi par dečkov iz oddaljenega sela svoj kruh. Tiho stopi v šolsko poslopje gospod nadzornik; pride v šolsko sobo ter ogleduje to in ono. Tam v kotu zagleda pošteno leskovko. Malo zares, malo za šalo povprašuje dečke, za kaj rabijo pač to orodje. Dečki nočejo prav vun z besedo. Eden izmenca, da kaže učitelj s tem po zemljevidu in na tabli. Nadzornik pa še ne miruje. Največji izmed dečkov pošepeta svojemu tovarišu nekaj in vsi se nasmejejo. Nadzornik pravi hlastno: »Le povej na glas, bo že prav.<. Deček sc oglasi; »Tale Joža pravi, to je pa zelo zabit človek, ki ne ve, za kaj je palica v šoli. K našemu učitelju naj pride, mu bo že pokazal.« Po domače. Pri kosilu v gostilni za-kliče gost jezno: »Gospou restavraterl Kar je preveč, je nezdravo. Poglejte, v juhi sem našel cel gumb od manšet..< — Gostilničar prijazno: »Dajte, dajte, poglejte šel Morda najdete še enega; jaz sem namreč izgubil oba gumba in še manšete povrh.« Pripravljeno kurivo. Duhovnikova suk-°ja je marsikomu v zasmeh. Tako je motril neki potnik v vlaku izzivaje duhovnika ln ia. vprašal- »Povejte mi, kako je to mogoče, da bi bil pekel? Kje pa naj vzame eog toliko drva, da bi prekuril peklo?« — Uuhovnik mirno odgovori: »Ne delajte si »>vih las zaradi tega. Dokler je še kaj ta-surovih grč, kakor ste vi, ne bo zmanjkalo kurjave za pekel.« — Smeh sopotnikov je bilo plačilo neslanemu popotniku, Zdehanje. Prijatelj policijskemu komiku v kavarni: »Zakaj pa vedno zdehaš; »« nisi spal?« — Komisar: »Jaz to nalašč delam. Pri onile mizi je naimreč neki človek, Ta je na vsem svetu podoben blagajniku, ki je poneveril petdeset tisoč kron. Med posebnimi znaki v tiralici je omenjeno tudi to, da ima v ustih veliko škrbino in ga hočem pripraviti, da bi še on zdehal in usta na stežaj odprl; bom videl, če je pravi!« Pri zdravniku. Zdravnik: »Vi imate slab želodec; — dajte, da Vam ga izpe-rem!« — Bolnik: »Ali bi tega ne mogli storiti gasilci? Jaz sem ud gasilnega društva!« SKRIVALNICA. Dobre knjige. Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju. Spisal Anton Kržič. Cena 1 K 60 vin., vez. 2 K. Ta zlata knjiga je danes še prav posebno koristna. Čim hujše nas je obiskalo trpljenje naših etni, tem več tolažbe bomo našli v tej knjigi. Tu imamo recept, ki ga nam je zapisal najboljši zdravnik, če se ga hočemo poslužiti, nam ozdravi vsako dušno bolečino. Tarejo nas križi in težave, katerih sc ne moremo iznebiti; knjiga nas bo z njimi sprijaznila, celo ljube nam bodo postale: »Blagor žalostnim, ker bodo potolaženi«. Pa še mnoge druge čednosti si bomo skusili pridobiti, če skrbno prečitamo to knjigo. Zato jo pridno pre-birajmo. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. »Kraljica vojnih trum«. Šmarnice za leto 1916. Spisal dr. Josip Jerše. Cena vezani knjigi 3 K. Po svojih lepih prvih šmar-nicah »Mati čudovita«, ki so izšle pred tremi leti, dobroznani šmarničar je spletel Mariji nov šmarniški venec v šmarnicah »Kraljica vojnih trum«. Tudi te šmarnice bodo gotovo ugajale ljudstvu in vnemale v srcih ljubezen do Marije — hladile globoke rane, ki jih je zasekala in jih dan za dnem seka krvava vojska. Prav takih šmarnic je bilo treba letos, kakor nam jih podala letošnji šmarničar. Vzklile so v težkem vojnem času, pognale takorekoč na krvavih poljanah, zato nosijo nekako vojno opravo. — Zgledi, podobe, primere in drugo nakitje je vzeto iz vojnega ozadja, jedro pa je verski nauk, zajet iz studenca, ki izvira na visoki skali večne resnice, ki vedno hladi, celi rane in vliva v srce tolažbo. — Šmarnice so duhovito in originalno zamišljene in v Marijin venec spletene, kar spričujejo posamezni, zanimivi naslovi, kakor na primer: Napoved vojske, Velika zaveznica, Vojne priprave, Odločilni trenutki, Vojvoda prihaja. Vojni prerok, Materino slovo, Krvava bitka, Velika zmaga. Krvava roža, Zastava zmage, Sveti ogenj, Rdeči križ, Brez premirja, Trdnjava, Knez miru, Vojni kruh, Ranjen, V lazaretu, V ujetništvu, Zadnja bitka, Zvest do groba. — Založila, izdala in prijetno opremila jih je Katoliška Bukvama, kjer jih je tudi dobiti. Ker se pridno razprodajajo, je upati, da bodo kmalu vse razprodane. Ta nadzoruje 8 otrok, kje so? Zahvala* Podpisana Koren Amalija, v Budanjah St 6 pri Vipavi, izrekam tem potom najpri-srčnejšo zahvalo e. kr. avstr. vojaškemu vdovskemu in sirotinskemu zakladu: Odd. vojno zavarovanje ob priliki smrti svojega moža Franca Korena, ki sem ga zavarovala za 1000 BL katero svoto mi je poslovalnica v Postojni točno in resnično Izplačala, >5asi sem bila vplačala le nekaj malega na račun premije 45 K. Ob enem najtopleje priporočam to velekoristno napravo s priporočilom, da brez izjeme vso družine, kojih svojci se nahajajo v vojaški službi, dotične pravočasna zavarujejo. V Budanjah pri Vipavi, 2. aprila 1916. Koren Amalija 1. r. Priča: Priča: Ferjnnčič Josip 1. r. Cermelj Jakob I. r. Sprojme se ucenec Iz dežele, ki bi imel veselje do vrtnarstva. Pogoji po dogovoru. Pavel Šimenc pokopališki vrtnar Sv. Križ p.Moste p. Ljubljani LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 12, aprila: 74, 19, 10, 87, 9. Line, 15. aprila: 2, 25, 41, 59, 33. Za napravo 1 do 2 milijonov ročnih opek se iSče za neko veliko opekarno na Južnem Bavarskem kavcije zmožen opekarn, akordant. Materijal se lahko podeluje. Izdelovalnica Ja tik zaloge ilovice. Prevzeti je treba tudi žgal-nico. Ponudbe pod II. S. 402 na Haasensteln A Vogler A. G. Monakovo. 9 IAomam se sprejme za kroJaSko UVCIIC1U obrt pri Ivan Porine, Oledališka stolba 3, Ljubljana. Proda se nova hiša v Štefanu pri Trebnjem (ob »lavni cesti! obstoječa h 3 sob, 1 kuhinje, 1 Jedilne shrambe, 1 hleva In vrta po nizki ceni. Pojasnila daje Kajku MLEJNIK o, kr. davčni upravitelj v Kranju. siisfjSsis, Po cesarskem ukazu dne 4. avgusta 1914, drž. zak. št. 20 zadevajoč izvršitev kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvanredne vojaške priprave povodom vojskinih spletk se izda kot čeirtfco avstrijsko vojno posojilo •int&etlstni dnvha prosti 5Va7.nl mliiBžoi zalem in II. davka proste 572%ne, dne 1, junija 1923 vračljive zakladnice. Skupni iznos posojila se bode določil na podlagi uspeha, katerega bode imela javna subskripcija. ila se dpspeli obrestni kuponi, ozir. državne zn dolinice izroče c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju Obrestni kuponi zastarajo v. šestih letih, izžrebane ali odpovedane zadolžnice v 30 letih, računano od dospelostnega roka. Promet z davka prostim 5i/2%nim amortizačnim državnim zajmom ni podvržen efektno-prometnemu davku. Davka prosti 5 '/2 %ni amortizarni državni zajem je razdeljen v serije po 5.000.C00 kron in se izdaja v kosih po 100, 200, 1000,2000, 10 000 in 20 000 kron. Datirani so kosi dne 16, aprila 1916, imajo vtisnjen posnetek podpisa s. kr. finančnega ministra in protipodpisa predsednika in enega člana držav-nozborske kontrolne komisije za državne dolgove. Izdani so v nemškem je-rikn, bistvena vsebina pa je dodana tudi v deželnih jezikih. Zadolžnice se glase r.a imetnika, se obrestujejo po 5'/2% letno i. s. od 1. junija 1916 začenši v polletnih obrokih dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta po dospelosti. Opremljene so zadolžnice z 29 kuponi, kojih prvi zapado 1. decembra 1916, in s talonom, s katerim se svoječasno pri blagajni državnih dolgov morejo prejeti nadaljni kuponi, ne da bi se za iste zahtevali kaki stroški ali pristojbino. Obresti od 16. aprila do 31. maja 1916 se povrnejo obračunskim potom. Zajem bode vrnjen v nominalni vrednosti in poravnan v letih 1922 do 1956 potom žrebanj, za koje so se določile približno enako povračilo obresti) in kapitala vsebujoče anuitete. Žrebanje se vrši po serijah (5,000.000 K) decembra vsakega leta, prvo žrebanje v decembru 1921 plačilo se izvrši 1. junija, ki sledi žrebanju. Izžrebane serije se bodo vsako leto kmalu po žrebanju razglasile zajedno z zaznamkom onih serij, iz katerih bi bili razvidni zastanki. Obrestovanje v povračilo zapadlih državnih zadolžnic prestane z onim dnem, ko zapade glavnica. C. kr. finančnemu ministru je pridržana pravica, da od 1. junija 1926 cačenši žrebanja vsakokrat ojači ali pa še neporavnani znesek zajma izplača brez žrebanja, pri čemur se mu je pa držati trimesečnega odpovednega roka. Odpoved je prijaviti v uradnem listu „Wiener Zeitung". Izplačevanje obresti in povračilo glavnice državnih zadolžnic se izvr-iuje brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali drugega odbitka proti temu, II. Davka proste 51/2% 116 zakladnico se glase na imetnika in so izdan® v kosih po 1000, 5000 in 50 000 kron; datirani so z dnč 16. aprila leta 1916 in imajo vtisnien posnetek podpisa c. kr. tinanč.nega ministra in protipodpisa predsednika in enega člana državnozborske komisije za državne dolgove. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni obieg vsebine je dodan tudi v deželnih jezikih. Državno zakladnice so obrestujejo letno po 5'/2°/o in sicer začenši s 1. junijem 1916 v polletnih obrokih dn$ 1. juniia in 1. decembra vsakega leta po dospelosti, vrnjene bodo dn6 1. junija 1923. Kosi so op rentgeni s 14 kuponi, kojih prvi zapade 1 decembra 1916. izplačevanje obreatlj in povračilo glavnice se izvrši brez davčnega, pristojbinskega ali kakega druzega odbitka proti temu, da so dospeli obrestni kuponi, ozir. zakladnioe izroče c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju. Obresti od 16. aprila do 31. maja 1916 so poravnajo obračunskim potom. Zahteve iz zakladnic zaslare glede obresti; v 6 letih, glede glavniee v 30 letih, računano od dospelostnega roka. Promet s 5'/2°/o nirni zakladnicami ni podvržon ofektno-prometnem« davku, Dunaj, dne 16. aprila 1916. C. kr*. finančni minsster* Vabilo na subskripciio SuUskrlptijii se mm 11 npriin 1916 in ss ztikiiučl u m6Mm 15. mm 1916 ob iz. url opoMne. Podpisovanja sprejemajo vse poštne hranilnice in poštni uradi, vse drž. blagajne in davčni uradi kakor tudi vse bank« •b navadnih uradnih urah. Za podpisovanje veljajo naslednja določila: 1, Subskribcijski kurz znaša za štiridesetletno davka prosto 5V»°/o no amortizacijsko posojilo 93%, za davka proste 5i/j%-ne, dne 1. junija 1923 vračljive zakladnice 95-50%. , , y , x .. _ ... 9 Podpisovanje se vrši na temelju zgtasilnih obrazcev, ki se dobe brezplačno pri predoznačenih mestih. Vsaki subskribcijski posredovalnici je pridržano poverilo, da določi po svojem prevdarku visokost zneska vsake posamezne dodelitve. 3. Dodelitev se izvrši čimpreje mogoče po končani subskribciji in se znamovalci o tem obveste. „ 4 Nabavna cena je pri subskribciji zneskov do K 200— plačati v polnem iznosu takoj j>ri prijavi. Ako znaša subsknbirani vesele več kot K 200--, je plačati 10% takoj pri prijavi, 15. junija in 15. julija 1916 vsakokrat po 20% 16. avgusta 1916 in 25% dne 15. septembra ^91« ostanek do polne vsote. , , , , , ,„„„ . _ .. Ker teko obresti od kuponov šele od 1. junija 1916, izplačale se bodo znamovalcem za poprej vplačane zneske 5'/,0/0 obresti Jd kosov od dneva vplačila do 31. maja 1916. Pri plačilih po 1. juniju 1916 mora znamovalec plačati obresti od 1. junija 1916 do plačilnega dne 5. Priglasila na gotove oddelke posojila se morejo vpoštovati le v toliko, kolikor se more po mnenju posredovalnice spraviti v sklad s interesi drugib znamovalcev. . 6. Zadolžnice se morajo dvigniti pri onih mestih, kjer je bila izvršena subskrtbr.ija. . . •„ 7. Do tedaj, da se izdelajo prave obveznice, prejmo znamovalci interimske liste, kateri se jim brezplačno zamenjajo proti definitivmm pri onih mestih, kjer so prejeli interimske liste. . , , , v. ,, , xx , . Za subskribcijo pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu ua Dunaju in pri zbiralnicah (c. kr. poštnih uradih) pooblaščenih v ta namen, veljajo posebna določila, ki so bila izdana od c. kr. pošfno-hranilničnega urada. . 8. Avstro-ogrska banka in blagajnlca za vojna posojila (Krletjsdarlehenskasse) dajejo proti temu, da se poioze zadoiznice, ozuom« začasni listi vojneija zajma kakor ročna zastava, posojila do 75% nominal. vrednosti po obrestni meri, ki je znižana za 1/2 procenta, namreč pO vsakokratni olicljelni eskomptni obrestni meri. Ta ngodna obrestna mera pa ostane v veljavi le, dokler traja sedanji privilegij Avstro-ogu" banke, to je do 31. decembra 1917. ta • Omenjena dva zavoda delita posojila po vsakokratni olicljelni eskomptni obrestni meri tudi na druge vrednostne papirje, ako 1» posojilo namenjeno za vplačilo zneska, ki je bil subskrlbiran na podlagi tega povabila. Za podaljšana posojila take vrste se enako dovolijo ugodnosti znižane obrestno mere in sicer do 31. decembra 1917. Na zahtevo se pa pri dovoljenih posojilih, kojih vplačilni roki ne segajo dalje nego do gori omenjenih terminov, mesto vsakokrat«" eskomplne obrestne mere -agotovl stalna obrestna mera letnih 5% do 31. decembra 1917. Dalje bosta avstro ogrska banka in blagajna za vojna posojila dovolili strankini pod prej označenimi pogoji, ako so dokazano tekom vplačilnih terminov, določenih v tem prospektu, najolo posojilo pri kakem drugem kreditnem zavodu (banki, hranilnici, posojilnici itd.) ali p" kaki bančni tvtdki v svrho znamovanja tega vojnega posojila, za plačilo takega posojila v višini, do katere v trenutku prošnje dokazano se n poravnano, novo posojilo proti fiksni obrestni meri 6 odstotkov in po tej fiksni obrestni meri podaljšali do 31. decembra 1917. , 9.) Vlada bo skrbela za to, da se bodo po avstro-ogrski banki in blagajni za vojna posojila v smislu točko 8 do dnč 31. dec. ltu dovoljene ugodnosti po preteku te dobe dovolile od strani notno banko ali kakega drugega zavodu, ki ga določi vlada glede davka prostega o/j« amortizačnega državnega posojila do 30. junija 1921 in glede davka prostih fi'./2% državnih zakladnic do 30, junija 1919. , 10.) Vojno-posojilna blagajna je na podlagi § 6, točka 3, cesarske narodbe od dne 19. septembra 1914, drž. zak. š'. 248 Poob;as®c"alJj M polnim vpoštevaujcnj v omenjeni cesarski naredbl so nahnjajočih poslovnih načel dovoljuje posojila tudi proti zastavi takih hipotekami terjatev, ki nudijo postavno varnost (§ 1374 spi, meič. zak.). Kap nJem In prodajam ali v komlsljon vzamem samo starinske stvari m tudi staro zobouje. Meri Dem brivec ie Mar 983 Frančiškanska ulica St 10, LJubljana. na prodaj ima :: brinje:: ca kuho brinjevca t poljubnih množinah po nizki 81G ceni tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. LES smrekov okrogel, sirov ali suh, od 10 cm naprej, dolžina od 2 do 6 m kupuje tovarn Goričane pri Medvodah. Ponudba brez naznanjene cene nima pomena. — 857 tdino dobri in solidni stroji so samo „Gritzner" in „ilfrana" Prednosti • krogljičen tek, biserni ubod (Perlstidi). Pouk o vezenju in krpanju brezplHCno v hiši. Edina tovar. zaloga Šivalnih strojev Josfp Peteline Ljubljana blizu trene. mosta, 3. hlSa za vodo. BF JOletna uaranci/a. "M Kupujem kostanjev les proti gotovini. Oddaja april da avgusta. Ponudbe za celi vagon z navetibu cene za 100 kg in odpremne postaje, jo vposlati tvrdki Vinko Vablč, Žalec, štajersko. Ako naročite In to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko budlmpeStanske bazilike, I dobltnl list 3«/„ zeml). srečk iz leta 1880, 1 dota itnl Ust 4 o/0 ogrskih hip. srečk iz leta 1884. (lUUCfli obrok n neb pot srsčk oiir- dobitnik listov uho i kron II žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K) (Inhit^ igralno pravico do dobitkov M ene turške srečke v znesku do <■000 frankov popolnoma zastonj I Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovuo zastopstvo 12, Ljubljana. BORCEVfl KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X em LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJI CESTA ŠT. 1% NOVI SVET NASPROTI K01IZEJAZAN TEVAJTE PRVI SlOV.CENIlf f, BREZPLAČNO - MOKA! Fina za vsa pecivu, tudi ne da bi bila kaj meSuna s sladkorjem, se Se dobi pri meni vedno brez kart. Drugače iste primesi kot „Hasin". Samo. dokler če kaj zaloge. 1 zavitek stane K 1-30. — Opozarjam, da se bližajo prazniki, torej ne odlagajte z naročili na zadnje dni. — liazpoSiljalnica „Šartljeve moke" Ivan. Urek, Ljubljana, Mestni trg 13. Tečna krmila za živino ima v velikih množinah v zalogi deželna centrala v Ljubljani. Krmila vsebujejo vse redilne snovi, ki so potrebne živalskemu telesu. Posebno jih priporoča centrala za molzne krave in vozno živino. Ob sedanjem pomanjkanju sena naj bi se rabila ta krmila povsod. Cena za 100 kg je K 35"—. Blago se razpošilja v vrečah po 60 kg. Naročila naj se naslovijo na pisarno deželne centrale krmil, Ljubljana, Turjaški trg 3. IG tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne vorjamejo, kor je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je. »tmilllllllUlIlHIllllllllllllItlllllMrilllllMIllllllll 6t. 600 Žepna ura z radijem, ki se ponoči sveti......K 8-40 , 410 Nikel.- anker- lioskopf ura „ 4-10 „ 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekoče.......„ 6-90 » 719 Srebrna rem. ura . . . . „ 7-80 „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „ 9-70 „1460 Bela kovinasta verižica . . „ 2 80 nlkelnasta.......„ 1-— „ 916 Srebrna verižica.....„ 3-20 , 89 Double zlata verižica.....5-90 Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zaitonj Ia poštnine prostega. Razpošilja se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici 1203 Nima nobene podružnice. ».i. Hž.tHII. m rertne. «čz3. In lamst. zavarovalnice ■prejema zavarovanja na doživetje ln smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizko premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov. že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,4ii0.8;i8-— Stanje gar. fondov koncem 1914 K 48,732122-76 V letu 1914 se jo izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . K 432.232-66 Mir iimtriri iklultl živtjenko zavarovanje veljavno hkrati za volno zavarovan le. aaj ie v lastno korist obrne do gori imenovane poilruinice. Prospekti zastonj In poštnine prosto. Sposobni zas opnik sc sprej mejo po najugodnejšim poroti Dfcsr Marije Terezije cesta 12 B Izborno so Je obneslo zn vojake v vojski in •ploh za vsakega kot najboljte bol oblažajoče mazanje pri pveblajenja, renmatlzmn, gluin, lilnic pri al, Tra(nl la bolesti v lultt Sidro- Dr. Blokur-)a aapdoi ls«ompos. sidro-Pain-Expeller. Steklenica kros. — *». 14 Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Kichter-ia lekarni „Pri r.latem 1 Praga, 1., K.lizahetna cesta I. Dnevno traspoAUJanJ«. StrMgga pomoCnIRo iSče Jurij GODEC, usnjar, Boli. Bistrica St. 117, Gor. JaziiaCsilfaf s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskimi lasmi ki sem jih dobilo po 14 mesečni rabi pomade, ki sem lo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast ln negovanje, za ojačitev laslšča. 6ri moških krepko posp«?uje rasi rade, in 2e po kratki dobi dnjt lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje nred prezgodnjim oslvenjem do najvišje starosti. Lonček po 4, 6 in 10 kron. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornlce kamor je naslavljati vsa naročila Ana Gsillao, Dunaj l, Kohlmarkl II. Ustanovljeno lota 1893. Uatanovljono lota 1893. registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rcntni davek plačuje lz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnico poštne hranilnico. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2) 15 ali 22 >/2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila v roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez CCO.OCC K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamstvene glavnico' za 6,788.340 K. Načelstvo : Predsednik: Andrej Knlan, pielst in stolni kanonik v Ljubljani 1. podpredsednik: II. p od pr o d s odn i k : Ivan Suinlk, stolni kanoni!t t Ljubljani. Knrol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. Člani: Ivan noleuo, o kr piolosor v Ljubljani; «r. Jožef Gruden,»tolm kanonik v Ljubljani r Anton KoMar, dekan v Kran)u: Dr. Merhur Alojzij, gimn. prolesor v Ljubljani dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr.Fran rnpež, odvetnik v 1 tubltani: B.Heiueo, ravnateli tr^. šolo v Ljubljani: Anton Su&nlk, o. kr. Kimn. prolesor v Ljubljani: flr. Vlljoiu Soliweitzer, "dvotnik v Ljubljani: ar Aleš USonl6nlk, prot. bogoslovja v Ljubljani; Fran Verblo, o. lir gimn prol. v Ljubljani- Ignacij Zaplotnlk, kateliot v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anion Krili, c kr. prolesor in kanonik v ljubljeni — Člani: Anton Oadož, katebot v Lin-bljani; K. Gruber, o. kr lin. rai\ ollcija! v Ljubljani; Ivan Mlakar, piolosor v Ljubljani: Avguštin Zajo, o. kr. rat. rovident in posostnik v Ljubljani. Solidna postrežba! Nizka cena! „Pri dcmclšubc" v Kolodvorski ulici št. 35 nasproti gostilne pri Starem Tišlerju se ]e otvorila prodajalna domačih obrtnikov. Kupajle domače izdelke. Trgovci dobe primeren popust Sprejemajo se tudi stari slamniki v popravo. surovine dokler tedaj ne poide zaloga, zopet lahko razpošiljamo razkuževalno sredstvo Ly so form toaletno milo Lysoform ustno vodo Lyioffirm s poprovo meto, Ker spomladi češče nastopajo nalezljive bolezni, nujno priporočamo vsakomur, da se pravočasno preskrbi. Lysoform-ove tovarne, Dr. Keleti & Muranyi, kemična tovarna, Djpest leda* komorcl! Odgovoriti urednik Jot«! Gortlnta^ državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.