List 68.
Odperto pisemce.
Mile prošnje žalostnih   visokogoreoskih p tiči c
Ljube Novice! sprejmite te-lo naše verstice, in blagovolite naznaniti bridko žalost naših serčic; morda se najde kaka blaga duša, da nas reši te tuge.
Ko se je neki lašk gospod zavoljo barantije z lesom v K—ško vas vselil na Gorenskem, je seboj pripeljal tudi ti-čolovca s stoternimi zankami, limancami in mrežami vsake sorte, kakor da bi se bil zarotil nas mile ptičice popolnoma pokončati; tudi je sabo pripeljal več kot dvajset naših brat* cov šinkovcov oslepljenih, kterim je z gorečim železom oči izžgal; ali to ni v nebo upijoča pregreha? Začel je že svoje zanke, mreže in limance po vseh krajih nastavljati, naše bratce in sestrice lovi in davi. Joj nam! kako bomo všle ti nevarnosti!
Ker nas Stvarnik ni s pametjo obdaroval, da bi samo vselej nevarnost zapazile in se je ognile, se z lepo prošnjo do Vas, dragi vaščani! obernemo, da nas saj Vi t varstvo vzamete in se za nas potegnete. Res je, da Vam me ptiči— ce, ljubi prebivavci! vsako leto nekoliko zernja pozobljemo, al pomislite, da smo Vam tudi v korist; obiraje Vam sadne drevesa gosenc, merčesov čistimo tudi polje, in a svojim petjem razveseljujemo Vas stare in mlade. O ljubi vaščani, milo vas prosimo, povejte to okrutno djanje slavni gosposki; saj ste prepričani, koliko nas vsaka ojstra zima pokonča, da nas je le malo, res prav malo. Sedaj pa smo leto in dan v hodi nevarnosti.
Res je, da pregovor pravi: „kjer se tičica rodi, tje nar raji zleti", pa vendar če bo omeujeni tičolovec stregel tako neusmiljeno za nami, bomo prisiljene, ljubi vaščani, Vas popolnoma zapustiti, in za jvselaj od vas slovo vzeti; potem bote pa vidili,   ali boste kaj natresli hrušk in jabelk.
270
Še eukrat tedaj milo prosimo: prosite za nas na do-tičnem mestu, da se prepove neusmiljeno ravnanje z nami; saj smo z neizrečenim veseljem zvediie, da je postava za nas.
V Buk<>vniku na visokem Goren^kem 18. vel. serpana 1857.                                                                    Šinkovec.