126. Številka._Ljubljana, v soboto 1. jimija 1805.__XXVIII. leto. SLOVENSKI MOD. '.uhaja vsak dan aveeer, izimfii nedelie in praznike, ter velja po pofiti prejeman M a vs t ro-oge rs ke. dežele r.a vbc leto lf» gld., ?.a, pol letu H gld., «a četrt leta 4 tfld., za jedan toaaM 1 gld 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. lo^kr. Za pošiljanje na dom ručnna ne po 10 kr. na mesec, po 30 kr. 7,a ćetrt leta — Zh tnje dežele toliko več, kolikor poštnina mala« Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če ue dvakrat, in p;> 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fnuikirati. — Rokopisi se ne vrafiajo. — Drednifitvo in upravni fitvo jc na Kongresnem trga £t. 12. II p ra v ii i £ t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Zaradi Binkoštnih praznikov izide prihodnji list v torek dne 4. junija 1895. Vabilo na naročbo. »lavno p. h. oMInIto nljudno vabimo n« mov« aarolbo, »tare aoapode aarocnlke pa, katerim Je potekln koncem nietieea naročnina, proalme, da Jo o pravem eaau ponove, «ln po«l-ljaaje ne preneha lit da dobe vae Atovllke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa 1.1 n b IJ m na k e naročnike brei pojil I Janja na doni t Vae leto . . . Kl*l. !»•— I t'etrt letn . . gld. «-»o l*el leta ... «*50| Jeden uieae«. „ l-lo Ba poalljauje na dom ae računu lO kr. iih meitec, HO kr. aa «etrt leta. H poftll|wnJera po po i ti veljm Vae leto . . . gld. I <:etrt letu . . . ul«l. t- — Pel leta ... S*—j Jeden raetiee . M l-io flV" Naročaje Ne lahko m vsakim rinevoui, a h kratil we mvrn ponlall tndl nMroent»», drag-ace ae ne oalramo na dotično unroeilo. Upravništvo »Slovenskega Naroda". 0 pridi, sv. Duh! Sedanja državnoborska večiDa in sedanja vlada sta prevzeli veliko nalogo, izvesti volilno reformo. Vsakdo bi si bil mislil, da gospodje se zavedajo, kako težavno delo so prevzeli, da so pa tudi poprej se mej seboj dogovorili, po kakih načelih hočejo to volilno reformo izvesti. Toda sedaj se pa kaže, da gospodje niso bili prav nič jasni v tem, kaj da hočejo, da so popolnoma brez vsakega preudarka ravnali, ko so vrgli grofa TaafVeja. Lotili so se že v začetku vsega dela popolnoma na napačni strani. Povsod drugod pri vsaki volilni reformi prevzame nekako vodireljno ulogo vlada. Tako ro se izvršile vse volilne reforme v Angliji in Franciji; pri nas je pa vlada vso stvar kar izročila državnemu zboru. Umaknila je Taaffe-jevo volilno reformo, a samo zboru ni ničesa predložila, le to je povedala, da v občno volilno pravico ne misli privoliti. S t«m, da zboru ni predložila nobene predloge, j« najbolje dokumentovala svojo duševno nezmožnost v tem vprašanji. I^i^teka Bucek v sodu. Tiste dni je dišal Bucek zelo ponosno po kislem želji. Obiskal sem ga nekega večera tam, kjer so bili razpostavljeni sodi lepo po vrsti. Ženo in otroke je odposlal bratu nekam na Dolenjsko, dokler ne popravi razmajane hiše; on sam pa ljubljene Ljubljani* ni hotel zapustiti. Ni mi bilo treba, dolgo iskati ga. Od desnega krila zeljnate baterije prihajalo je zateglo, indiskretno hreŠčanje. Mislil bi, da reže kakošna razkrhana žaga deske za nove sode. Toda to niso bile nobene deske, to ni bila nobena žaga. Ampak to je bil Bucek sam, ki je smrčal v separiranem spalnem salonu ob desnem krila zeljnate kolonije. Prijateljsko sem ga podregnil. Nehal je hrkati, vzlramil se pa ui. „Še jedno porcijo!" hohnjal je dremajoč. Potresel sem ga drugič. Leno se je zgenil z nogama, molečima iz soda, in zagodrnjal nekaj nerazumnega. Spal je zdravo spanje. Začel sem torej Sedaj so ne začela pogajanja mej strankami in dela v odseku. Kmalu se je pa videlo, da tudi odsek ne najde nobenega pota iz te težavne stvari in stvar ne je izročila pododseku. Ta je imel biti tajen, seveda zaradi tega, da bi se v javnosti ne kritikovali razni nasveti desetih njegovih članov. Tudi v pododseku si dolgo niso mogli pomagati. Jeden pododsekovih članov je kmalu izstopil, ker je dobro izpoznal, da gospodje kaj dobrega ne bodo izkuhali. Večkrat se je napovedovalo, da je odsek že končal svoje delo, a njegovega izdelka le ni bilo v javnost. Dolgo se gospodje niso upali razkriti svoje modrosti. Še le sedaj nekaj prihaja na dan, a ods^k poročila še ni predložil. Poročilo je prevzel Poljak Ruto\vski. Kakšen je pa načrt novega volilnega reda, katerega so zvarili največ plemeniti gospodje v pododseku, kaže najbolje to, da poljski listi, konservativni in liberalni, poživljajo Rutovvskega, da naj poročanje odloži, da za zmiraj Poljakom ne nakoplje nepopularnosti. Podrobnosti še niso znane; to, kar je dosedaj v javnost prišlo, je pa že tako, da ni misliti, da bi se v državnem zboru za to našla potrebna večina. Ne le opozicija, temveč tudi nobena koalicijskih strank ni zadovoljna s tem, kar misli priporočati pododsek. Jedino nekaterim veleposestnikom ugaja taka tesnosrčna volilna reforma. Priporočati misli, da naj se osnujeta dve novi volilni kuriji, v jedni bodo volili mali davkoplačevalci 34, v drugi pa delavci celili 13 poslancev. V vsem bode v obeh novih kurijah kaka dva milijona volilcev, dočim sedaj voli kaka dva milijona volilcev 355 poslancev. Pred vsem se vidi, da pododseku ne impo-uuje drugo kakor premoženje. Njemu ni na tem, ila delavci tudi izpolnjujejo vse državljanske dolžnosti, da pomagajo s svojim delom tudi k plačevanju direktnih davkov in plačujejo indirektne davke, — ostanejo naj skoraj popolnoma brez vseh političnih pravic. Dva milijona novih volilcev bi ne volilo niti toliko poslancev, kot jih voli sedaj pet tisoč veleposestnikov. Jasno je, da so ta novi volilni red de lah možje, pri katerih še vedno vladajo tisti nazori, da se človek še le pri baronu začenja. V delavski kuriji bode pa več krouovin moralo vkupe voliti po jed nega poslanca. Da taka tjohii.iti po njtgnvem vonjavem kabinetu, — in Bucek j je skočil [o konci, misleč, da je potres. rLpj ga", pozdravil me je, „vsaj pet minut bi j bil prišel pozneje! Veš, odkar prenočujem, pravza- j prav predanujem v t"m sodu za kislo zelje, sanja se mi vedno ven in ven o — samih kranjskih klobasah !" Bucek se je z naturalističnim apetitom ohliznil in nadaljeval nekako tako-le: „ln prav zdaj-le ponujala mi jih je, če prav v sanjah, natakarica v „črni govedini". Take so bile, da se jih kar nisem mogel nagledati, no — pa prideš ti f Take klobase ' Kaj pa misliš! Take klobase!" Poparjen sem jecljal nekaj v svoje opravičenje. On pa je bil skoro ueutolažen. „Take! Kranjske! Pa tako kislo zelje zraven! Pa tiste klobase! Kje so moje rožice?" Topil sem se sočutja, ker sera razvidel, da je to moja dolžnost. „Nikoli več jih ne bo, kranjskih! Ostaja mi le de kisli duh." Melanholično je povohal po vzduhu v sodu. Njegova priprosta žalost me je genila. S solzami v očeh sem ga prosil, naj mi odpusti, prijatelj prijatelju. Podal mi je roko iz soda. uredba za nas Slovence ne bode ugodna, še praviti ni treba. Le preočitno je, da so pododsekovi člani daleč ostali za duhom časa. Njih delo ni le stvari še bolj zmedlo in zamotalo, temveč spravilo vso Avstrijo v slabo ime. Kaj si mora pač svet misliti, če se v našem parlamentu še sedaj porajajo taki načrti! Čuditi se ni, če so se takoj, ko se je približno zvedelo, kaj je sklenil pododsek, začele razširjati novice, da se približuje vladna in parlamentarna kriza. Le v tem so različne govorice, kedaj da kriza nastopi: nekateri mislijo, da takoj, drugi pa prerokujejo, da se koalicija ohrani še do februvarja bodočega leta. Katera govorica je bolj prava, ne vemo, a toliko je gotovo, da pododsek za volilno reformo stvari sami ni koristil. Sedaj se še le začno boji in zmešnjave. V tem pa se pojavljajo druge težave. Celjsko vprašanje se je zopet odložilo, ker gospodje ne vejo, kako bi se j nego postane ta naredba veljavna, izvedo, kaj je nafta vlada z laško dogovorila, ker le tako bi se eventualne neugodne določbe dale morda še premeniti. Povsem konatituoijonalno pač ni, če se legislativa skuša vtikati v področje eksakutive, a če se pomisli, da je naš konstituoijonalizem že tak, daje v sredi otel pri kraji pa ga nič ni, če se nadalje pomisli, dfl je trgovinsko ministarstvo pri sklepanju trgovinske pogodbe z vinsko klavzulo na neodpnstljiv način oškodovala interese prebivalstva, potem pač ni zamer.ti, če poslanci poskusijo upi i vat i še pravočasno, da se nov udarec njihovim volilcom prepreči, ako je sploh še mogoče. To j*» napotilo posl. dr. Laginjo in njegove tovariše: Ferjančiča, Kusarja, Spinčiea, Pfoiferja, Brsorada, Perica, VaŠatvja, Dvofaka, Dyka, Langa, Biankinija. Daparja, Breznovskoga, sila, Kima, Pa-t ika, Slamo, llajeka, Kaizla, C. Langa, Blažeku, Krnmbbolza, Adamka, Teklvja, Koniga m Herolda da so v seji poslanske zbornice dne '27. maja nujno predlagali: Vlada se pozivlje, naj predloži zbornici besedilo naredbe, s katero se novic ureja uvažanje laškega vina po znižanih cariuali, še predno 80 razglase. Ta svoj nujni predlog je poslanec dr. La-ginja obširneje utemeljeval, povdarjajoč, da vse kaže, da smo še jako daleč od take uredbe tega vpraianj i . kakeršue so vinogradniki nujno potrebni. Rekel je mej drugim: V rimskem listu „Fanfolla" je bilo čitati, da se snidejo avstrijski in laški delegati 26. junija v Benetkah, da 84 končno dogovore, kako morajo biti zaprte posode, v katerih as uvaža laško vino v Avstrijo. Ce se uva-žuje, da 88 velika večina lalkega vina uvaža v re-•ervoirjih. bodisi po železnicah ali z ladjami, in če se pomisli, da škoduje naši produkciji najbolj vino. katero se uvaža z ladjami, potem je lahko spoznati, ds se jedno najpoglavitnejšib vprašanj še ni rešil". Ne umejem, kako we more končna uredba razglasiti že 8. junija in kako more že 1. julija dobiti veljavnost, če se bodo zadnja pogajanja vršila Sele 26. junija. Misal« da dogovor ne bo v korist našim producentom, potrjuje tudi „Piecolo*, ki je o italijanskih rečeh navadno dobro informo-Van, Ta list je dne 24. maja javil, da je avstrijska vlada dovolila laški novih koncesij. V tem ozirn je treba pojasnil, zlasti ker se morajo z na- redbo izvesfne določbe zakonove ali ublažiti ali poostriti ali pa tudi povsem prevrniti. Dokaz tega sta prejšnji v tej stvari izdani naredbi. V prvi naredbi z dne 10. avgusta 1892. I., katero naredbo so izdali trije ministri, je jasno povedano, da velja znižana carina le za upeljano vino, torej ne za pokvarjeno ali ponarejeno vino niti za špirit in tako dalje, in rečeno je, kako mora biti vino, da se bo smatralo za vino v sodih. O apeljavanju vina v re-servoirjih in z ladjami se niti govorilo ni in na to ni nihče mislil. Italijani pa so zahtevali, da se jim dajo vse koncesije, kar jih je mogoče dobiti in vsled tega se je izdala 1. marca 1893. I. nova naredba, s katero se je dovolilo uvažanje vina z ladjami in se je določilo 28 tehniških postaj v Italiji, katere analizujejo za izvoz določeno vino, tako da avstrijska oblastva tO vino le pregledajo, če dotični finančni paznik sumi, da se sploh ni upeljalo vino. V prvi naredbi se je bilo tudi določilo, da uvažano vino ne sme imeti več kakor 15% alkohola, z drugo naredbo pa se je znižana carina dovolila tudi za 4000 meterskih stotov maršala vina, tudi če ima v sebi do 18u/„ alkohola. Ker se ni vršila nikaka kontrola, se je upeljalo veliko več kakor 4000 meterskih stotov maršale. S temi tehtnimi argumenti je podprl dr. La-ginja nujnost svojeg* predloga. Trgovinski minister grof \Vurmbrand je zatrjeval, da so pogajanja za nas ugodna iu nagla-šal, da pojema uvažanje laškega vina, argumentov dr. Laginjo ni poskusil ovreči, nego se le sploh izrekel zoper nujnost predloga. Dasi je posl. Biankini obširno in temeljito podpiral Laginjo, je zbornica veuder odklonila nujnost in s tem pokopala predlog. Daje vlada res kaj koristnega d o s a g I a i u zavarovala intorese našega prebivalstva, bi se to gotovo ne bilo zgodilo. Pričakovati nam torej ni nič dobrega! V IJubijani, 1. junija. Razpust državnega zbora. Poljskim listom se poroča z Dunaja, da se po sklepu delegacije razpusti državni zbor in bodo jeseni nove volitve. Žaloval pa za tem državnim zborom ne bode ni kdo ; vendar se nam zdi neopravičeno, če vlada že sed aj razpusti državni zbor zaradi volilne reforme. Krivda zadeva v prvi vrsti njo, če ne bode iz vsa stvari nič, ker ni izdelala nobene predloge, sploh ni z odločno roko vodila vse te stvari. Po našem mnenju morala bi odstopiti najprej vlada, ker nima potrebne zmožnosti za izvršenje naloge, katero je prevzela. Delegaciji. Predloge, ki jih vlada predloži delegacijam, ne bodo kaj prijetno iznenadile delegatov, (lovori se, da se bode za vojaštvo zahtevalo ž.opet t milijone več. To že ni nič čudnega, kajti popolnoma smo se že navadili naraščajočega bud-geta za vojaščino. Poleg t-gi hod* pa iz računskih zaključkov se razvidelo, da se je v 1898. letu proračun za t1 j milijona goldinarjev prekoračil, za kar se hoie pritrjenje obeh delegacij. Nova državnozborska večina Neki neraško-Iiberalui list prorokuje, da se osnuje nova večina v državnem zboru iz nemških liberalcev, Poljakov in čeških veleposestnikov. Sedanja vlada bode od- stopila in grof Kalnokv prevzame ministersko pred-sedništvo. Nova vlada bode stala nad strankami, kakor je Taaffejeva, samo da bode Nemcem bolj prijazna. To so pač le nemške želje. Taka večina bi se nikakor obdržati ne mogla, ker bi ne bila tako velika, da bi izvršila volilno reformo, brez tega se pa nobena vlada ne bode mogla dolgo obraniti. Občna volilna pravioa. Predvčeraj je na Dunaju v ljudski dvorani mestne hiše bil močno obiskan shod socijalnodemokratičnih delavcev. Nad 8000 ljudij je bilo pri shodu. Govorila sta dr. Adler in državni poslanec Pernerstorfer za občno in jed nako volilno pravico. Potem so šli delavci v sprevodu po mestu. Policija jih ni ovirala. Slišali so se klici: „Proč s koalicijo!", „Proč z Windiach-griitzom!", „Na dan z občno volilno pravico!", „Proč z ljudmi, ki Bogu dan kradejo !M, „ Živel Pernerstorfer !J Dunajske občinske stvari Najvažnejši dogodek v avstrijski notranji politiki je razpust dunajskega mestnega zbora. Vlada se je za to odločila, ko je videla, da si drugače ne more pomagati. Na ta način je mislila, da si težave nekoliko odloži. Sedanja vlada ne zasleduje nobenih velicih smotrov, živi tako rekoč le od danes do jutri, po znanem Taaffejevem receptu „dnrchfretten". Da se težave le za danes odlože, kaj pa bode jutri, na to pa menda v ministerstvu nobeden ne misli. Za nekaj mesecev je volitev dunajskega župana odložena, in odložene so težave, ki bi b le za vlado nastale vsled izvolitve Luegerja. Z razpustitvijo pa vlada ni nikomur ustregla. Nezadovoljni so liberalci, ker bodo morda volitve poletu, ko so razni bogatini v toplicah, protisemitje se pa tudi ne vesele, ker vlada v tisti svet, kateri bode dodan vladnemu komisarju, ni poklicala Luegerja. Ta je bil zadnje dni prvi podžupan in upravljal vse županske opravke, a sedaj pa za nekaj časa ne bode imel nobene besede pri dunajskem magistratu. Vlada je očitno pokazala, da ne mara zanj in da bode delala, da on ne postane dunajski župan. Lueger je mislil, da je popolnoma gospodar položaja in bil je popolnoma prepričan, da bode voljen za župana. Odpovedal se je izvolitvi zaradi tega, ker je miald. da s tem prisili liberalce, da bodo v večjem številu glasovali zanj. Tega pa niso storili. Protisemitakt listi sami pišejo, da bi bil dr. Lueger volitev vzprejel, da je dobil vsaj osemdeset glasov. Vodja protisemitov je najbrž zaradi tega želel večjega število glasov, da bi vlada tem gotoveje njegovo izvolitev predložila v potrjenje. Ko bi za Luegerja bilo glasovalo dosti liberalcev, bi vlada pač ne bila imela povoda odreči mu potrjenje, kajti dokazano bi bilo, da nekako obema strankama ugaja. — Pri novih volitvah najbrže zmagajo protisemitje z veliko večino in potem pa zopet pride volitev župana na. vrsto. Kakor je pričakovati, bode potem voljen z večino Lueger, kaj pa bode vlada tedaj storila, tega pa se sama ne ve, če se sploh na krmile obdrži. Volitve v Italiji. Časopisi poročajo čudne stvari o volilni svobodi v Italiji. V mestnem volilnem 3a£ff~~ Dalje v prilogi. veš. Zmenil sem se s sosedi, da bom smrčal samo po duevi, ponoči pa ne bom spal. Saj ho to trajalo le še par dnij, potem se vrnem v svojo hišo. Doma bom pa smrčal na vse pretege in vsa okna bom odprl, jaz doma, uvažnjć —" RRazumem, razumem". Njegova kad odlikovala se je od drugih s tem, da je bila pribita sprodaj elegantna vizitnica: Tone Bucek, pUMOMlIllU ll 1110 m Ml. Za „meščanom" je bila umazana lisa. Nekdo izmej Buckovih sovražnikov je bil tam namreč pripisal: „smr.'ul". Bucek je takoj uvidel, da to nauj cika. Zuto je oslinil prst. in izmazal žaljivega sumul.i. „Prijatelj«, dejal sem mu, „le nekaj bi lahko iatigal." „Beži no, kaj pa?* „Tišti p. f." ,0 to pa mora ostati! To sem sam napisal! Ako sme to na drugih stati, zakaj bi si jaz ne privoščil tega veselja?" „A!i to se vender samo pristavi, kadar se komu častita za god, za. novo leto, — torej vidiš, da tu nima nobenega pomena." „Pa ga ima!4 ujezil se je Bucek. „Častitati I Ali se mi morebiti no more častitati, da sem vsaj ta-le sed ujel, drugi še tega nimajo, in pa, da sem potres pretrpel bivz telesne poškodbe z vso družino, hvala Bogu! Jaz sam sebi čast i ta m! P pika, f pika!" V tem so prihajali Buckovi sosedje, ko so odvečerjali, drug za drugim pred njegov sod. Zakaj vsakdo čista moža, ki ve časih kaj pametnega povedati. In prašal ga je nekdo izmej ljudstva, kako i misli o ljubljanskem potresu? „Slavna gospoda!" začel je Bucek, zapustil žimnico in zajahal sod. n Prašal i ste me o našem potresu! Jaz d usedaj nisem še noben rojen govornik, vender veselo upam, 1 da vi vsi tako mialite kakor jaz. Z.iradi tega vam najprvo povem, da ljubljanski potres, o katerem danes tukaj govorim, zato, ker sem bil prašau, drugače bi se ne mešal vmes, zakaj to ni moja navada ali železna srajca. Ljubljanski potres kakor tudi j potres naokrog po deželi je bil prav nepotreben, iu noben pameten človek ga ne more biti vesel. Tukaj bi lahko mnogo govoril o strahu, o bolezni, o nesreči in drugih izgubah, pa še nisem večerjal in bom zato bolj na kratko opravil. To pa moramo reči, kar nas je tukaj in ki se naudušujemo za vse, kar je lepo, plemenito in vzvišeno, da smo mi, slavna gospoda, z našo zemljo in kar je narav« na njej, jako nezadovoljni, llvažuje vse to smo se torej o nepotrebi potresa natanko prepričali. (Jjuod erat de» monštracija. ■ Bucek si je nažgal smodko in nadaljeval: „Kakor sem ravno dokazal, jaz nisem noben rojen govornik, ker to Ie sčasoma pride, ako ima človek talent za to, toda tega nikdo ne trdi, ampak mi se rajši narobe poprašamo, zakaj in kako je nastal omenjeni potres, kajti človeški duh vse pre-tuhta, posebno zdaj, ko se gre za milijone. Učenjakom pa ni nič verjeti, zakaj to vam krepko priporočam iu sam profesorjem nič ne verjamem, ker imam poldrugo latinsko šolo, kar morebiti do danes ni še vedel vsakdo izmej vas, in radi tega pravim, da vot skupaj ni nič res. Nekateri uamreč trdijo, da se gore guncajo, kaj še! Golovec, Rožnik, Grad, Šmarna. ■ iu druge gore so vesele, ako jih v miru pustimo*. Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 126, dnć 1. junija 1«95. okraja vicarijskem zmagali so vladni pristaši s tem, da so preoblekli v civilno obleko več policistov, ki so potem volili za razne neprisotne volilce. V Don Chisciottu in Messageru je dobil Crispi večino, ker bo zavrgli toliko opozicijskih glasov, da je mini-sterski predsednik bil v večini. V Poggio Mirtetu zaprli so 50 volilcev, v jednetn krajn je prefekt štiri osebe prisilil, da volijo vladne kandidate, da jim je s tem zapretil, da jih drugače proglase za anarhiste in pošljejo v pregnanstvo. Seveda pri takem postopanju je morala vlada dobiti večino. Francoska akademija znanosti je nedavno imenovala dva Nemca Mommsena in Esmarcha za dopisujoča člana. To je pa vzbudilo veliko nevoljo v Parizu, časopisi sedaj akademijo grozno napadajo in pišejo o nje ponemčenju. Hvalijo pa Pasteura, da je odklonil nemški red. Da pri tem še marsikaka druga brca akademijo zadene, je gotovo. Le preveč je znano, da delovanje akademije ni več primerno njeni slavi in da je že le nekak penzijski zavod za nekatere učenjake in pisatelje. Dopisi. I« Metlike 30. maja. (O bivanji nadvojvode L v gen a.) Kakor smo že brzojavno poročali, dospel je minulo sredo nadvojvoda K v gen v Metliko, da si ogleda komende in posestva nemškega viteškega reda po Belokranjskem. Ko je naše meščanstvo z\ede!o, da bode belokranjsko metropolo poaetil visoki gospod, je radostno hitelo na delo, da pripravi svetlemu gostu kolikor moči sijajen vsprejem. Mesto se je obleklo v praznično krilo. Malone iz vsake hiše je vihrala cesarska in narodna zastava, ponekod tudi po tri in še več. Vsa javna poslopja zlasti mestna hiša, pa tudi zasebne hišo so bde okrašene z zelenjem, z raznimi nakiti in primernimi napisi. Na trgu poleg županove hiše je stal slavolok, na katerega jedni »-t rani je stal napis: „Ponizno te pozdravlja mesto Metlika", na drugi: „Slava!" V sredo popoldne je ljudstvo pustilo delo ter hitelo pričakovat redkega gosta. Prišlo je na stotine naroda naših Belokranjcev in sosedov Hrvatov. Pred četrto uro so se začeli zbirati ob slavoloku. Prvi je stal gospod župan z mestnim zastopom, uradniki sodišča, davkarije in notarijat, šolska mladina z učiteljstvom, gasilno društvo, zadruga mojstrov in rok. pomočnikov, bratovščina sv. Rešnjega Telesa, tako da je bil trg mej slavolokom in župno cerkvijo ves poln občinstva. Pred cerkvijo je pričakovalo svojega načelnika duliovstvo nemškega viteškega reda z gosp proštom Fr. Dovganom in dekanom A. Alešom na čelu. Kmalu po četrti uri se je pripeljal nadvojvoda s svojim spremstvom. V tistem hipu je mestna godba zaBvirala cesarsko himno, zvonovi so zapeli in za-doneli so topiči. Nadvojvoda je stopil z voza. Ko je ponehala godba, |predstavil je oskrbnik komende g. K a m e n A e k nadvojvodi mestnega župana g. Ferd. Sallokerja, kateri je potem pozdravil visokega gospoda ter izrekel veselje nad tem prihodom, ker prvikrat zamore ubožno belokranjsko mestece pozdraviti v svoji sredi svetlega uda slavne naše cesarske hiše. Zatorej se mu udano klanja naš narod in ga pozdravlja z iskrenimi čutili. Po tem nagovoru so zagrmeli iz sto in sto grl burni živio- in slavaklici. Naovojvoda je potem ogovoril sodnika g. Smolo in davkarja g. Kožarja, katera sta mu predstavila uradnike. Ko je dospel nadvojvoda do šolske mladine, stopila mu je naproti deklica, ogovorila ga in mu izročila šopek. Na to ga je pozdravil v imenu šole in mladine nadučitelj gosp. Šest. Vsak deček je imel v roki narodno ali cesarsko zastavico, vsaka deklica pa šopek cvetic. Ko je g. nadučitelj končal svoi nagovor, dvignili so otroci zastave v zrak, in iz mladih grl se je v pozdrav oglasil zopet sto- in stokratni Živio! Nadvojvoda je prijazno pozdravljal ljudstvo na vse strani in odšel v cerkev mej tem, ko so deklice sipale cvetice na pot. V cerkvi je nadvojvoda opravil kratko molitev, ljudstvo pa je hitelo deloma za ii|im, deloma proti komendi, kjer se je nastavilo v istem redu, kakor prej pri slavoloku. Ko je stopil nadvojvoda iz cerkve, zagrmeli so zopet burni Živio-klici in navdušeni pozdravi niso prej nehali, dokler nt stopil v komendo. Korporacije, društva in ljudstvo so se potlej razšli. Ob 6. uri zvečer je bil v komendi dine, h kateremu so bili povabljeni prvi dostojanstveniki. Zvečer je bila nadvojvodi na čast splošna razsvetljava mesta. Ob 8. uri so se jele prižigati luči, in v kratkem času je zablestelo mesto v tisoč in tisoč I uči h. Pred mestno hišo, katera je bila krasno razsvetljena, zbrali so se metliški pevci in gasilno društvo z bakljami in mestno godbo na čelu. Skupno so potem odkorakali v komendo, kjer so priredili nadvojvodi serenado. Ko je godba odsvirala cesarsko himno in ko so pevci odpeli prvo pesem, prišel je nadvojvoda na dvorišče in z vidnim zanimanjem je poslušal tako petje kakor godbo. Prvo je pozval pevovodjo, g. dr. Koše ni no, ter se ž njim dlje časa razgovarjal, nato je govoril s poveljnikom gasilnega društva, g. Leopoldom Ganglom in končno s kapelnikom mestne godbe, g. Golobom. Vsem je izrekel svoje priznanje in zahvalo. Po serenadi je bila po mestu bakljada. Mej nebrojno množico naroda je svirala godba, za njo so svetili gasilci, takoj za njimi pa je stopa) nadvojvoda s svojim tajnikom ter obhodil celo mesto in z radostnim obrazom ogledaval krasno, za naše razmere nepričakovano lepo razsvetljavo. Ko je ljudstvo zapazilo, da stopa visoki gospod tako prijazno po domačem mestu, dalo je duška svojemu veselju z navdušenimi živio- in slavaklici, katerim ni bilo konca. Še ko je nadvojvoda odšel po bakljadi v komendo, ni 8e hotelo ljudstvo raziti, dokler se ni novic pokazal na oknu ter se s prijaznimi pozdravi od njega poslovil. V četrtek zjutraj se je odpeljal nadvojvoda v Semič in Podzemelj, kjer ima nemški viteški red svoje cerkve. Vsaka vas, skozi katero se je peljal, bila je po m6či okrašena, in kmetski narod ga je celo pot slovesno pozdravljal O polu-dne se je pripeljal zopet v Metliko. Popnludne se mu je poklonila deputacija mestnega občinskega sveta. Gospodu županu je potem izročil izdatno svoto z naročilom, da jo naj razdeli mej mestne uboge. Gasilnemu društvu in mestni godbi je takisto podaril izdaten znesek v društvene svrhe. V imenu obdarovancev je izrekel blagemu nadvojvodi svojo zahvalo g. župan. Ob 6. uri zvečer je bil zopet dine, h kateremu so bili povabljeni dostojanstveniki iz Črnomlja. Po dineji 8e je nadvojvoda s svojim tajnikom izprehajal nad jedno uro po mestu in s tem svojim — rekli bi — domačim in preprijaznim vedenjem obudil novo veselje in naklonjenost v srcih našega ljudstva, katero ga je udano pozdravljalo. V petek zjutraj ob 7 uri se je nadvojvoda odpeljal iz Metlike. Pred odhodom so se zbrala pred komendo korporacije iu društva, da se poslove od njega cesarske visokosti. Nadvojvoda jo izrazil evoje priznanje in zahvalo za prijazen vzprejem in zadovoljstvo nad vtiskom, ki mu ga je napravil lepi belokranjski svet ! Ko je godba zasvirala cesarsko himno, začelo je zopet zvoniti, oglasili so se topiči, ljudstvo se je poslavljalo z živio-klici in nadvojvoda Kvgen je zasedel s svojim spremstvom vozove ter se prijazno odzdravljaje odpeljal v Črnomelj. Od tod je šel dalje na Vinico, v Karlovec in v Zagreb. — Za kratkega svojega bivanja v Metliki in Tresle so se res, pa ne radi tega, da bi delale zmešnjavo dolinam, temveč zato, ker je bil potres. In čisto nič drugača tudi letošnji sneg in luna nimata najmanjše besedo pri potresu, ker mi takih razlag ne verjamemo. Zdaj sem pa jaz te dni večkrat ležal v sodu in premišljeval, zakaj pravzaprav tukaj ležim in na doma, in premišljeval sem celo stvar s potresom vred iu sem kmalu izpoznal, da bo potres naredili sami — vetrovi. To se vam, slavno občinstvo, jako čudno zdi, pa se meni Še bolj, zakaj z Gorenjskega sem je pripihal v nedeljo ponoći atrašansk veter in pih, od Trsta sem pa drugi, nad Ljubljano pa sta udarila drug na drugega in sta pobijala dimnike, opeko in cele strehe, da ao se potem hiše tresle in tla, ipiod erat demonstracija, in jaz se vam zahvaljujem za izkazano mi zaupanje, ker vidim, da ste vsi dobre volje postali, kakor tudi greva zdaj de midva s prijateljem v „črno govedino" večerjat". Od smejočib se poslušalcev burno pozdravljen, skobacal se je Bucek raz sod in od tod proti krčmi. V prsih pa je nosil čustvo zadovoljnosti, ker je njegov govor vsaj za čas razveselil in razvedril nesrečne tovariše. Večerjal je pa tako izdatno, da je iskal, vrni v Si e, več časa s svojim hišnim ključem ključavnice ob soda. Potem sva nažgala svečo in začela na zimnici Buckovo najljubšo igro, marijaš. Srčni kralj se je bil izgubil; mesto njega sva vzela Buckovo vi-zituico s soda. Bucek je imel nesrečo v igri. „Pik štirideset!" napovedal j« vendar jeden-krat. Kar se je zemlja potresla. .Bucek, ali si čutil? Zdajle je bdo! Beživa!" „NiČ! Zdaj, ko si me obral, kaj ne? Ali bi jih rad odnesel ? Pa se ne ganeva nikamor, zdaj ko dobivam! Aha! Karo dvajset — je šestdeset — le čakaj !" Čof! Rrrrrr! Bucek je v veselju nenadne sreče udaril z roko ob sod in se zvrnil v stran. Naš kabinet je izgubil ravnovesje in se začel gugati. Sveča je ugasnila. Marijaž je letel na vas strani. Sod pa ss je začel trkljati, začetkoma počasi, potem vedno hitreje z nama tja ven v nočno temino. Mene je zagnalo na Bučka. Porabil sem to priložnost in ga prašal na uho, kam da se peljava? Kmalu na to pa je ležal Bucek na meni in mi odgovoril tudi na nho. da nima nobenega pojma! Se parkrat se je zasukal Bucek okolo mene in jaz okolo njega. Potem se je sod venderle ustavil, in, uvažuje, da so ostale druga kadi mirne, preveril se je Bucek, da ava doživela v najinem sodu le privatne sunke. H. na Belokranjskem se je visoki gospod gotovo preveril, kako slavi naš nbožni, a pošteni in pridni Belokranjec vsacega, komur je dom slavna in presvetla cesarska hiša. Naj mu ostane naš svet in narodova odanost vedno v spominu, kakor bode sleharnemu Belokranjcu praznik njegovega prihoda neizbrisen! Dies irae, dies illa! Pod tem zaglavjem piše v zadnji številki „Ljubljanskega Zvona" Jos. Stritar: Lepo je ogledovati mravljišče v gozdu. Kako življenje in gibanje po njem in okrog njega! Vse dela in bo trudi od zore do mraka. Vsaka živalca gre, ne meneč se za drugo, mirno po svojem opravku. In ko bi bilo celo moči pogledati v notranje življenje! Kako je tu vse lepo v redu, kakor v modro vladani človeški državi ! — Dregni jedenkrat, dvakrat 8 palico v umetno zloženo kopico, kaka izprememba ! Preplašene, zbegane planejo drobne prebivalke iz razrušenega doraovja in kakor z urna tekajo sem-tertja, ne vedoč kaj začeti. Potres, potres! Toda mine naj in pogine vse drugo, vse notranje naprave, vsi tisti umetni hodniki, tiste shrambe in tiste zaloge, nabrane in nanesene s tolikim trudom; rešiti je treba zalego, mladi rod najprej spraviti v zavetje! Velika nesreča je zadela mravljišče Uboge živalce mislijo, če ae sme tako govoriti, da si ne bodo nikdar več opomogle. In vender, pridi čez malo dnij zopet na to mesto, in pred teboj bo zopet stalo kakor prej mravljišče, in vse živo bo zopet po njem in okrog njega. Uboga Ljubljana, razrušenemu mravljišču podobna zdaj. ali si boš opomogla kdaj tudi ti tako? Ne v nekih dnevih, mesecih; ali sinemo upati, da si opomoreš v letih, desetletjih? — — Nesrečna Ljubljana! Dva dni pred nesrečo tvojo se je pela po cerkvah tvojih žalna pesem Jeremije proroka: .Kako je mesto tako pusto, ki je bilo ljudstva polno! Vdovi je jednako." — „Vam vsem govorim, ki greste mimo: Glejte in vidite, ali je kaka bolečina, kakor bolečina moja, ki me je zadela. Kajti Gospod me je napolnil z bridkostjo v dan jeze svoje." — „Starejšine hčere sijonske leže na tleh in so tiho . . . device jeruzalemske povešaje glave svoje." — „0či svoje sem si skoraj izjokal, da me život moj boli." — „Ko bo govorili materam svojim: Kje je kruha in vina? Ko ao na ulicah po mestu medleli, kar smrtno ranjeni umirali v naročaju mater svojih." — Oj ti hči jeruzalemska! s kom naj te primerjam ... da te potolažim? Kajti škoda tvoja je velika kakor morje; kdo naj te ozdravi ? — „Vsi, ki mimo gredo, . . . mnjo z glavami : Je-li to mesto, za katero se je dejalo, da je najlepše, katerega se veseli vsa dežela?" Ko se je tako pelo veliki petek po tvojih cerkvah, nesrečna Ljubljana, ali je pač mislil kdo takrat, da se bo skoraj žalovalo o tebi, kakor je žaloval Jeremija o mestu jeruzalemskem? „Iz razvalin življenje novo klije," pravi pesnik; ali se smemo s tem upanjem tolažiti tudi mi ? Svet, če hoče biti pravičen, se mora čuditi Slovencem, kako visoko so se razmeroma iz svojih močij, brez tuje pomoči, povzdignili v kratkem času! Rodoljub] e je moč; ali nam ni potekla, opešala ta čudotvorna moč? Rim ni bil nikoli tako velik, kakor ko je bil najbolj ponižan. Po strašni bit vi pri Kanali, ko je moral soditi svet: Zdaj je Kima konec! — kaj je storilo državno starejšinstvo rimsko? Hvalo svojo je slovesno izreklo nesrečnemu, pobitemu konzulu, iu čez malo časa je stal Rim veličasten kakor nikdar pred! Slovenci nismo Rimljani, vender ne obupamo tudi mi! Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. junija. — (Volitev v občinski svet.) Pri današnji ožji volitvi v prvem volilnem razredu bil je izvoljen primarij deželne bolnice dr. Vinko Gregorič z 89 glasovi; cesarski svetnik Ivan Murnik je dobil 87 glasov. — (Kaj je s stavbinskim načrtom?) Občinski svet je s hvalevredno hitrostjo storil, kar je bilo treba, da zagotovi napravo stavbinskega načrta, kateri je prav sedaj nujno potreben, a še se nič ne čnje, da bi se mestni stavbinski urad s to stvarjo bavil. Hišni posestniki, katerim je hiše ali popolnoma ali deloma podreti, ne vedo, pri čem so, takisto tudi tisti ne, ki bi radi zidali na doslej nezagrajenih prostorih. Kako neprijetnim presenečenjem so hišni posestniki izpostavljeni sedaj, ko nihče ne ve, kaj in kako bo s stavbinskim načrtom, in se vse razsoja le od alačaja do slučaja, o tem bi se dalo marsikaj povedati. rA\ danes izrekamo le željo, naj bi se pospešilo izdelovanje stavbinskega načrta in nadejamo se, da bo mestni stavbinaki urad to občno željo uvaževal. — (Za Ljubljano.) Praška mestna hranilnica je z dovoljenjem namestništva poklonila 1000 gld. za ljubljanske prebivalce, ki so bili prizadeti po potresu ter odposlala v sredo to vsoto ljubljanskemu župann. — Diletanti v Pakracu v Slavoniji so priredili dne 25. maja gledališko predstavo na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom. Dohodka je bilo po odbitih stroških 84 gld 28 kr., ki so se odposlali ljubljanskemu županu. — Občinski svet v Dubrovniku je na predlog dr. Cingrije votiral za Ljubljano 400 kron. — (Zapuščina.) Upokojeni dne 15. aprila umrli mesni učitelj g. Matej Močnik je v svoji oporoki postavil dedičem upravni odbor družbe sv. Vincencija na korist zavodu „Marianum". — (Deželno gledališče.) Ker je potres nemalo uplival tudi na deželno gledališče glede poslopja samega, se je včeraj popoludne sešla enketa na pogovor in posvetovanje v prihodnji predstavni dobi. Lnkete so se udeležili dež. odbornik dr. Schaffer, dež. inženćr Klinar, dva odbornika „Dramatičnega društva", jeden zastopnik „Theater-vereina" in nemški gledališki podjetnik. — (Vodstvo mestnega vodovoda) nam javlja: V Klečali se je moral jeden del dimnika podreti, vsled česar se jeden kotel ondotne vodovodne naprave ne more rabiti, dokler ne bo dimnik popravljen. Zategadelj tudi ni moči ustreči vsem opravičenim zahtevam glede škropljenja ulic, zakaj forcirati se dobivanje vode nikakor ne da. Tekom 14 dnij se bo torej le toliko škropilo, kolikor je neizogibno potrebno, poraba vode v druge avrhe pa se bo strogo nadzorovala, da se ne pretrga dobivanje vode. Vodstvo mestnega vodovoda prosi konsumente, naj porabo vode omeje iu naj skrbe, da se poškodbe na njih napeljavah takoj popravijo, ako pa vode ne porabljajo, naj napeljavo povsem za p o. Pri hišah, katere se bodo podrle, je napeljavo zapreti pri cestni cevi, vsled česar je vodstvo mestnega vodovoda opozoriti, predno začne kdo svojo hišo podirati. — (Deželno prisilno delavnico) si bode ta mesec ogledal Francoz 11. Joly, da se pouči o nje napravah zlasti glede poboljsavejzanemarjenih in zapuščenih mladoletnih prisiljencev. Joly potuje po naročilu francoske vlade, da proučava vse take zavode ter nabira gradiva za prenaredbo podobnih francoskih institutov. — (Okrajna bolniška blagajna ljubljanska.) Ker k včerajšnjemu občnemu zboru okrajne bolniške blagaine ljubljanske ni prišlo potrebno število delegatov in je bil torej zbor nesklepčen, vršil se bode drugi občni zbor dne 7. junija ob 7. uri zvečer v mestni dvorani in sicer po g 30. blagajniških pravil brez ozira na število došlih udeležencev. — (Mestna hranilnica ljubljanska) Meseca maja 1895. 1. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 550 strank gld. 815.38899, 513 strank pa vzdignilo gld. 147.154*60 — (V Ljubljanico padla) je vferaj 5letna hčerka vdove Marije Lav tar, stanujoča na sv. Petra cesti št. 52. Deklica zašla je bila na breg Ljubljanice, kjer je čez stopnjice pala v vodo. Terezija JaneJič, ki je otroka hotela iz vode potegniti, bila je sama že v veliki nevarnosti, vender se jej je posrečilo rešiti otroka, ko jej je posestnik Jože Puklstein pomolil dolg drog ter jo potegnil k bregu. — (Litija za Ljubljano.) V Litiji se je osnoval odbor, kateremu je naloga, prirediti pomožno akcijo v prid po potresu oškodovanim krajem. V tem odboru so Kg.: 1. Bartl, K. Bergmann, I Gregorčič, M. Grill, A. Jeločnik , I. Jenko, F. Kna Hič, K. grof Kiinigel, dr I. Pavlic in F. Slane. Vzpored akcije je ta-le: |, Kegljanje na dobitke v gostilni pri „Fortuni" v Litiji, katero ae prične za goapode v nedeljo dne 2G. maja ob 2. uri popoludnp, ter se konča v nedeljo dne 9. junija t. I. ob 5. uri popoludue z razdeljenjem naslednjih dobitkov : Prvi dobitek je 20 kron v zlatu, drugi je 15 kron, tretji 10 Kron, četrti 5 kron in peti je šaljivi dobitek za največ serij. Gospe kegljajo za posebne dobitke, in sicpr v ponedeljek dne 27. maja, v četrtek dne 30. maja, v torek dne 4 junija in v četrtek dne (J. junija t. 1. vsakikrat od 2. do 5. ure popoldne. Serija ima devet lučajev in velja 10 kr. 11. Popoludanska veselica dne 9. junija na vrtu gostilne pri .Fortuni" v Litiji z godbo, šaljivo loterijo, bazarom in dr., katero prirede gospe in gospodične litijske in šmartinske. — Začetek ob pol 3. uri popoldne. HI. Koncert na večer dne 9- junija t. I. v dvorani gostilne gosp. Oblaka. — Začetek točno ob pol 8. uri. Vzpored: 1.) Prolog. Govori g. I. Gregorčič. 2.) Nedvšd: „Domu in ljubezni*4. Moški zbor. Tenorsamospev gosp. J. Pavšek. 3.) Eisenhut: „Pesni glas". Poje ljubljanski kvartet „Ilirija". 4) Herold : Ouvertura k operi „Z trapa". Čveteroročno igranje na glasoviru: gospodična Olga in Rudolf Strle. 5.) Ipavic: ,Danici". Moški zbor. Bariton samospev gosp. Aug. Pucihar. 6.) Bartl: „Venec narodnih pesmij" Udaraj o skupno litijske tamburašice in šmartinaki tamburaši. 7.)Nedvčd: »Lepit rožice". Poje ljubljanski kvartet „Ilirija". 8) Fantek: „Pomoč bratom". De-klamuje gosp. A. Jeločnik. 9.) Bartl: „Domovini". Mešan zbor z spremljevanjem godal in harmonija. Tenorsamospev g. J. Rus. 10) Nedvod: „Ljubici". Tenorsamospev gosp. J. Pavšek. 11.) Zeise: „Lju-bičin sen". Udarajo skupno litijske tamburašice in šmartinaki tamburaši. 12.) Klaić: „Misli moje". Poje ljubljanski kvartet „Ilirija". 13.) „Slovan na dan". Možki zbor. Tenorsamospev g. J. Rus. Cene prostorom: Sedeži I. in II. vrste po 1 gld.; Hi. in IV. vrste po 80 kr.; V. in VI. vrste po 60 kr.; dalnje vrste po 40 kr.; stojišča po 20 kr. Vstopnice za koncert ae dobivajo pri g. Bergmannu in na večer koncerta od 7. ure naprej pri blagajnici. — (Vinarstvo ) Neumorno delujoči podružnici c. kr. kmetijske podružnice v Št. Jarneju je podelil deželni odbor 120 gld. v pokritje stroškov za ameriški vinograd, katerega je letošnje leto zaaadila v ta namen, da bodo nje članovi dobivali dobrih in primernih cepljenih trt, ključev in bilf Ker vsi od -ločilni faktorji prav resno pospešujejo nove trtne nasade in se tudi prebivalstvo zanima za nje, je popolnoma upravičena nada, da bode naše vinstvo v nekoliko letih tako cvetoče in dobičkonosno kakor je bilo nekdaj. — (Premo vanj a konj) bodo letos na Kranjskem : Dne 3. septembra v Lescah, 4. sept. v Kranju, 5. sept. v Kamniku, 6. sept. na Vrhniki, 7. sept. v Ribnici, 9. sept. v Št Jerneju in 10. septembra v Trebnjem. — (Povodenj v planinski dolini) traja letos izredno dolgo časa. Voda se še zdaj ni odtekla in pokriva velik del plauinske doline, da le vrhovi dreves gledajo semtertja iz vode. Tako dolgo voda navadno ni stala na preplavljenih poljih, zatorej prebivalstvo sodi, da utegne ta prikazen biti v zvezi z zadnjim potresom, ki je morda zamašil odtoke. Zanimivo bi bilo, če bi se stvar preiskala in bi ae dognalo, kaj je uzrok te nenavadne prikazni. — (Ogenj ) Iz II. Bistrice ae nam piše: Prvič, odkar je ustanovljeno naše gasilno društvo, imelo je izpolniti svojo težko nalogo. Včeraj, 31. m. m., je okoli 7V«, ure zjutraj začelo goreti v Dolenjem Zemonu. Zemon je kake pol ure oddaljen od Bistrice, ter je skoraj cda vas mej gostim sadnim drevjem skrita, ni torej čuda, da se je požar zapazil šele, ko je že velik plamen švignil proti nebu. Komaj je lapel zvon, prihiteli so naši vrli fantje in se z brizgalnami odpravili na pomoč. Prva sta a trnovsko brizgalno prihitela gg- sodnik Kovač in načelnik Urbančič. Gasilno društvo, bistriško in trnovsko, je požrtvovalno in uspešno delovalo in njemu gre hvala, da se je otelo, kar se je rešiti dalo. Da ni bilo društva, polovica vasi bi bila pogorela. Zgorelo je sedem gospodarskih poslopij, mnogo otave in sena in jedno tele. — (Zdravstveno stanje) V Brezniški občini v radovljiškem okraju je zbolelo v poslednjem času 16 otrok za škrlatno vratico, ozdraveli so 4, umrl pa jeden. — V občini Trebelno v krškem okraju je zbolelo v vseh vaseh 3'J otrok za ošpicami. — V občini Planina v postojinskem okraju je zbolelo v dveh vaseh od 20. aprila t. I. 142 otrok za dušljivim kašljom, ozdravelo jih je 80, umrlo pa 8, bolnih je zdaj torej še 61 otrok. — (Umrl) je v Gorici bivši večletni blagajnik ondotne čitalnice g. J. Eržen, denarničar pri gozdnem uradu. — (Slovanska čitalnica v Trstu) je imela te dni svoj občni zbor, pri katerem se je volil naslednji odbor: dr. M. Pretnar, predsednik; A. Truden, podpredsednik; dr. L Abram, tajnik; H. Bog-danovič, blagajnik; 1. Mankoč, F. Toroš, dr. M. Truden, odborniki; V. Klinar, knjižničar; dr. D. Lukež, D. Paternost, namestniki. — (Ujet blaznec.) Skoro lato dnij je tega, kar je 331etni pekovski pomočnik Pavel Janežič v Trstu ustrelil iz samokresa na predsednika zdravniškega kolegija mestne bolnišnice, dra. Jurija Ni-colicha. Janežič je bil v bolnišnici, ter hotel, da mu dr. Nicolich izvrši nevarno operacijo. Zdravnik, videvši, da ima opraviti z norcem, zdravil ga je tako, kakor je bilo treba, ne da bi ae oziral na Janezi-čevo zahtevanje. Leta je zaradi tega sklenil maščevati ae na dr. Nicolichu in res ga je počakal na ulici, ter zavratno ustrelil nanj. Na srečo ga ni zadel. Napadalca ao zaprli, potem pa ao ga poslali pod dobrim varstvom v Ljubljano. Priporočili so zajedno ljubljanskemu magistratu, da naj strogo pazi na Janežiča, kajti isti je nevaren blaznec. V Ljubljani ao ga res zaprli v norišnico, toda — bodisi, da so ga zopet izpustili, bodisi, da je Janežič ušel, dejstvo je, da je pred nekolikimi dnevi prišel zopet v Trat. Prva niegova skrb je bila, da poišče „prijatelja" doktorja Nicolicha. Iskal ga ja parkrat v bolnišnici, ne da bi ga bil našel. Odločil se je na kratko, ter mn pisal, proseč ga — denarne podpore! Policija je dognala, da je Janežič v Trstu in na temelju zdravniškega spričevala prijeli ao ga predvčerajšnjim na njegovem stanovanju, ter ga spravili v varnost. Dr. Nicolich bode imel torej nekoliko časa mir pred svojim „prijateljem". — (Poskusen samomor.) Predsinočnim je v Trstu skočil 67letni Andrej Živic iz Senožeč raz visoki zid, ki je ob cesti Belvedere, na spodaj ležečo cesto Tor S. Piero pri obokih v Rojann. Starec hotel se je ubiti, ker ni imel od česa živeti. Padel pa je kljubu veliki visočini tako srečno, da se je le nekoliko pobil na levi nogi. Siromaka so spremili k polic, nadsorništvu v ulici Belvedere, kamor je pribite! zdravnik z zdravniške postaje. Le-ta je odposlal Živica v bolnišnico. — (Bodoči dež. glavar isterski.) Tržaški „Piccolo" javlja: Govori ae, da je potovanje namestnika Rinaldiuija na Dunaj v zvezi z imenovanjem dež. glavarja iaterakega. Bivši glavar Campi-telli neče te časti prevzeti, ako mu vlada ne zajamči najširše svobode glede jezikovnega vprašanja. — (Razpisane službe.) Na državnih gimnazijah na Kranjskem a početkom šolskega leta 1895/96: 1.) mesto učitelja za klasično filozofijo na drž. gimn. v Kranju; 2.) mesto učitelja za isti predmet na drž. gimn. vNovemmestu; 3.) mesto učitelja za naravoslovje kot glavni predmet in matematiko in fiziko kot stranska predmeta na drž. nižji gimnaziji v Ljubljani. Prošnje do dna 30. junija dež. šolskemu avetu v Ljubljani. — Pri na-mestništvu v Dalmaciji novo sistemizovano mesto deželno kulturnega nadzornika z dohodni VII. čin. razreda (plača 2000 gld s pravico do višjih plač 2200 in 2400 gld.) aktivitetno doklado B50 gld., potnim pavšalom letnih 1000 gld. in pisarniškim pavšalom 60 gld. Prošnje do dne 15 junija namest-niškemu predsedstvu v Zadru. * (Rubinsteinova skladba „Kristus".) V Bremenu alavi slovanska glasba te dni veliko slavlje. Veličastno skladbo „Kristus", katero je zložil ruski skladatelj Rubi atein. pava zbor, štejoč okolo 40O pevcev in pevk, pod vodstvom dveh ravnateljev. Prišli so prvi kritiki angleški, francoski, nemški, zlasti pa ruski, premnogi gledališki ravnatelji in najodličnejše osebe iz tujine, da se udeleže pred-našanja velikanskega muzikalnoga dela. Prednašanje se je začelo dne 25. t m. in bode trajalo do 10. junija. * (Umor pod božičnim drevescem) Dne 24. decembra 1. 1. so zvečer ulomili razbojniki v hišo gostilničarja v vasi Kalladorf (Dolenja Avstrija), kjer so umorili deklo in devetletno gostilničarje-vo hčerko. Krčmar in žena njegova sta bila šla v cerkev. Tolovaji so razbili vse omare ter odnesli več dragocenosti in hranilničnih knjižic. Nekoliko meaecev potem so orožniki prijeli razupitega dninarja Fr. Vondračka, pri katerem so se slučajno našle stvari, ukradene pri omenjenem gostilničarju. Vondraček je najprej skušal zvrniti krivdo na svojega lastnega brata, ko mu je pa to izpodletelo, je že koncem porotne obravnave obdolžil brivca Ma-thesa, da je ta storilec umora. Preiskava je dognala, da je Mathes nedolžen. Te dni je trdovatni morilec stal zopet pred porotniki v Korneuburgu. To pot ni več tajil. Pri razpravi so ne zaslišali tudi stari.ši umorjenega otroka. Bil je sila mučen prizor, ko je oče umorjenega otroka zatrjeval, da bi morilca ubil, ko bi ga bil pri činu zasačil, in ko se je mati rotila, da bi rada nategnila vrv, na katero se bo morilec obesil. Vondraček je bil obsojen na smrt, pa se £e zmenil ni, ko se mu je obsodba naznanila. * (Geografične natančnosti.) Nemci radi očitajo Francozom, da ao v geografiji slabo podkovani. Kakor se kaže iz nastopnih vrstic, pa tudi njih germanski sorodniki Angleži niso posebni poznavalci evropskega zemljepisja. Londonski „Mušica 1 Kchoes" piše: „V mesecu juniju bode v Drury-Lane-gludališču nemško dvorno operno društvo pelo več nemških oper. Najzanimivejša mej njimi je gotovo Smetanova „Prodana nevesta", katera je — res čudno — pisana v jednem najokornejšib nemških dijalektov, v č e š k e m, in se bode tukaj bržkone pela v v i s o k o n e m š k e m jeziku, da se bode laglje razumela". — V „Strand Magazine" pa piše neki Sir Harper: „Mad Sarah Bernhardt je najbolj navdušena nad svojim bivanjem na O g e r-s k e m. Tam jo je vzprejelo pri dohodu na stotine žlahtnih Cehov v krasni narodni obleki in na konjih in jo spremljavah) v triumfu in z Lljen klici do hotela." * (Major kot atentator) V Trnovem je napadel v neki tamošnji restavraciji major Petrov več pristašev Stambulovljevih, v katerih družbi sta bila avstrijski podanik lekarnar Berger in neki bolgarski nadporočnik. Najprvo je major Petrov ranil s sabljo dva izmej omenjene družbe, potem pa streljal z revolverjem na Bergerja in dra. Starčova. Šele policija je naredila mir in iztirala napadalca. * (Podpore pisateljev na Ruskem) Pri Peterburški akademiji znanosti ustanovljena stalna komisija za razdelitev po carju nakazanih letnih državnih podpor v znesku 50.000 rabljev podpore potrebnim učenjakom pisateljem in časnikarjem je pričela te dni delovati. ^0§T Dalje v prilogi. *^NI Priloga »Slovenskemu Narodu44 št. 126, dne 1. junija 1895. * (Ponoćna toda.) Če je že toča v mesecu maja v naših krajih redka prikazen, je gotovo se bolj čndno, kar se je te dni pripetilo v Zemnnn. Mej hudo nevihto, ki je nastala v noči od torka na sredo in trajala nad jedno uro, je padala kakih sest minut gosta toča ter prouzročila veliko škodo na poljih in v vrtovih. — (Rodbinska tragedija ) V Sz^g^dinu je te dni trgovec s km-tijnkimi pridelki Ludovik Beneš po zajutreku usti hI t| najprej bvojo ženo in potem sam sebe, v tem k<> so njegovi otroci mirno spali t sosedni sobi. Uzrok dvojnemu umoru je velika materijalna izguba, ki je nenadoma zadela prej imovitega in uglednega moža. * (Ponesrečeni gasilci.) V noči od 28. na 29. t. m. je nastal v Hamburgu v štirinadstropni hiši, v kateri prebiva 20 rodbin, ogenj v gornjem nadstropju. Zrušil se je dimnik in prebil streho in stopnjice do prvega nadstropja. Izmej na stopnicah stoječih gasilcev je bilo težko ranjenih jedna jst gasilcev, mej njimi tudi načelnik \Vestphalen. Gasilci, ki so bili v četrtem nadstropju, so se rešili po lestvah skozi okna. * (Praktičen pisatelj) je znani amerikanski novelist Hovvells. Nabiralci avtografov ga vedno nadlegujejo, a lastnoročni njegov podpis dobi na posebnem listku le tist, kdor dokaže, da je kako pisateljevo knjigo ne samo bral, ampak tudi kupil. Kdor pa dokaže, da je kupil vee Howellsove spise, ta dobi ne samo pisateljev podpis, ampak še kako sentenco. Sloveči humorist Mark Tvvain piše lastnoročno vsakemu, kdor ga nadleguje s prošnjo za kak avtograf, da avtografov principijelno ne razdaja in se na taka pisma tudi sam podpiše. Velika večina tistih, ki dobe to pismo, je vržejo v koš in se potem jeze, da Mark Tvvain še malega avtografa ne da iz rok. * (Koliko poj6 pajk?) Znani angleški učenjak Sir John Ltibock, ki se posebno bavi z opazovanjem žuželk, je nedavno prijavil uspeh svojih študij o pajkih. Tehtal je£}ve£ pajkov, predno so jedli iu po jedi. Dognal je, da bi odrašen človek, če bi primeroma snedel toliko kakor pajk, moral veak dan zavžiti dva vola, trinajst ovac, deset pre-šičev in štiri sodčke rib. Po tem takem bi bilo pač bolj umestno, ako bi se ne reklo več: požrešen kakor volk, ampak požrešen kakor pajk. 1 r " Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 i 1 1 Darila s Za prebivalce, prizadete po potresu: Mestnemu magistratu 11 u b l j a n s k e m u došla so nadalje sledeča darila: Mestni svet v Po-dčbradih na Češkem zbirko 127 gld. 30 kr. ; gospod J. Lozar, trgovec v Liubljani 90 gld. 4.r> kr., katere so darovale tvrdke: Miiller & ftikelshamp v Barnien 100 mark, M. Sebi v izhoHer v Weigelsdorfu 10 gld . Steinbach iv. Berger v \Vittgensdorfu 10 gld., H. Schmidt iv. Hemda v Turingijskem gozdu 10 mark in J. Pfeningbergerja sinovi na Dunaju 5 gld.; pevsko društvo „Siavjan" v Kraljevem Gradcu kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 00 pld.; narodna čitalnica pri Sv. Ivanu (Žabno) zbirko 31 gld. 82 kr.; č. gospod Josip Grašič, župnik v Bermu pri Pazinu zbirko 30 gld. ; županstvo Rateče na < iO-renjskem 21 gld. 50 kr. ; županstvo občine Zlatar na Hrvatskem 10 gld.; gospod Karol Gedon, trgovec v Sumberku na Moravskern -1 gld.; gospa Marija Gedult V Sumberku 1 gld. 20 kr. Uredništvu našega lista so poslali: G. Fran Grebene trgovec v Velikih Laščah 100 k ro n (5 0 gld.), in sicer 78 kron kot prebitek zabavnega večera, kateremu so še pozneje pridejali darovalci: g. dr. Šifrer 4 krone; gg Fr. Traven, kapelan, Fr. Jaklič učitelj, Primšar, trgovec, Fr. Levstek, posestnik, Iv. Levstik, posestnik, vsak po 2 kroni; gdčni. Ivanka Grjol in Tončika Segala iu gg. A. Benedik, Iv. Pucelj, M. Hudovernik, nad-učitelj, Ant. Verbič, Ign. Somrak, Jan. Skulj, kovač, vsak po 1 krono. — Volapiikovec g. Ferd. Nehls v Teksasu v Ameriki za Ljubljano (po g. Pokornu v Volovski) 2 gld. 4 4 kr. — Skupaj o 2 gld 4 4 kr. Za družbo sv. Cirila in Metoda: (Ig. pevci slovenskega pevskega društva v Bojanu pri Trstu 8 kron ;i 0 v i n. na čast tenoristu pevskega društva „Ljubljana" gosp. Zalaznika. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Zahvala. Uredništvo našega lista je izročilo danes mestni blagajnici 579 gld. 80 kr. kot četrto zbirko milodarov raznih dobrotnikov za poškodovance po potresu v Ljubljani, kakor je razvidno iz izkazov v št. 118 do 125 „Slov. Naroda". (Za deželo vzprejete zneske bodemo odvedli na drugo mesto.) Dozdaj je odvedlo uredništvo našega lista za Ljubljano nabranih in nam došlih 2445 gld. 33 kr. — Izrekajoč najtoplejšo zahvalo vsem blago-dušnira darovalcem, smo pripravljeni tudi še nadalje vzprejemati milodare in jih odvajati na dotično mesto. Dunaj 1. junija. Razprava o proračunski postavki glede celjske gimnazije se je odložila na dan 12. junija zategadelj, ker pritiskajo levičarji zopet in vlado, naj prepreči ustanovitev te gimnazije. Sedaj groze, da bo dvorni svetnik Beer, poročevalec 0 proračunu na-nŠnega ministerstra odklonil poročanje, če bi v proračunskem odseku obveljala celjska postavka. Dunaj 1. junija. Danes se je sešel skupni ministerski svet ter določil besedilo prestolnega nagovora, s katerim se bo otvorilo delegacijsko zasedanje. Cesar je sam predsedoval današnjemu posvetovanju. Dunaj 1. .junija. Glede Dipanlijevegft predloga o volilni pravici petakarjev so se zopet začela pogajanja. Posredovanje mej konservativci in levičarji so prevzeli Poljaki. Vlada upa, da se posredovanje posreči. Dunaj 1 . junija. Po binkoštnih praznikih bo opozicija uprizorila velikansko akcijo zoper davčno reformo in skušala z obstrukcijo preprečiti nje parlamentarno rešitev. Dunaj 1. junija. Tukajšnji učitelj glasbe Jožef Tučik je danes ustrelil na svojo ljubimko Ano Franzeo in jo močno ranil, potem pa sam sebe ustrelil. Zaradi tega dekleta so se že trije možje ustrelili. Dunaj 1, junija. Glavni dobitek 150.000 goldinarjev srečk iz 1. 1864. je zadela srečka serija 960 številka 13. Narodno-gospodarske stvari. — Mlekarsko društvo v Volčah na Goriškem je končalo svojo prvo mlekarsko dobo dne 15, t. m. V tej šestmesečni dobi so drnštveniki znosili 12 SQ1 kgr. mleka, iz katerega se je izdelalo 1.500 kgr. masla, 2.140 kgr. sira in 1.331 kgr. skute. — Hmeloreja na Tolminskem. Te dni pride iz Žaba, kjer se s prav dobrim uspehom pečajo s pridelovanjem hmelju, izvedenec v Tolmin. Delale se bodo poskušnje, bi se li ne dala hmeloreja uvesti tudi na Tolminskem, kar bi tamošnjim prebivalcem dajalo lep dohodek, ako se poskušnje posrečijo. — Sviloreja na Goriškem in v Istri. Na Gor škem bode letos za četrtino manj svilodov nego lani, v Istri pa še manj. Svilodni trgi hh prično okolu 17. junija. Cena ne obeta navzlic temu nobenega poviska proti lanski, kar bode zopet hud udarec za svilorejce. — Nova banka v Zagrebu se snuje pod imenom „Hrvatska pučka banka v Zagrebu". Glavna naloga novi ljudski banki je povzdigniti agrarni kredit, podpirajoč posebno male posestnike. Pečala se bode pa tudi z bančnimi posli vsake vrste in dajala predujme na lazunvrstno blago in dragocenosti. Temeljna glavnica bode znašala jeden milijon kron ali 500.000 gld., katere se zdaj vplača 300.000 gld. Delnice bodo po 50 gld., vplačevale SS bodo pa po 55 gld.. da se takoj ustanovi rezervna zaklad.). I stanovitelji baoke so podpisali 4000 delnic, torej 200 000 gld., 2O0O delnic pa se bode oddalo po občnem vpisovanju. — Nova železnica na Hrvatskem. Ogersko trgovinsko ministerstvo je podelilo prvemu hrv. deln. društvu za promet in predelovanje surovin v l>elo-varu koncesijo za pripravi;.dna dela za vicinalno železnico iz Helovara do Virovitice na Barč-Pakraški železnici. Poslano. Glede na članek „Ohčinske volitve v TržičuJ v „Slov. Narodu" z dne 30. moja letošnjega leta izjavljam podpisani sledeče: Ker sem veliko let stalno bival v Tržiču, poznam natanko ondotne razmere in zlasti tudi osebe, ki BO si pri občinskih volitvah stale nasproti. Na podlagi te svoje lastne vednosti — katere ne more omajati uredništvo nobenega lista — trdim in lahko dokažem, da občinska volilna borba v Tržiču ni bila borba političnih, marveč le lokalnih strank, katerih vsaka ima v svoji sredi politično najraznovrstneje elemente. Vsled tega odločil sem se svobodno, po svojem lastnem prepričanju iu na podlagi avojega lastnega natančnega poznavanja Tržiških razmer in oseb pri občinski volitvi za tiste osebe, do katerih imam več osobnega zaupanja. To v pojasnilo, s pristavkom, da se ne bodem spuščal v nobeno daljo polemiko in da bodem kakor doslej tudi v prihodnje postopal vsikdar po svojem lastnem prepričanju. V Ljubljani, dne" 1. junija 1895. Karol Pollak, (7G3,) trgovec in posestnik v Ljubljani, Zavarovalne stvari. C. kr. priv. zavarovalno društvo Jinnioiie Airiatica ii Sicnrta" v Trstu. Dno 22. maja t. I. vršil se je občni zbor te zavarovalne družbe, kateremu je ravnateljstvo predložilo poročilo in računski zaključek za 56. poslovno (1894) leto. V nastopnem podajemo važnejše točke tega poročila : Sekcija „zavarovimje ui\ življenj*"* sklenila je leta 1891 zavarovalno glavnico v vrednosti gld. 12,709.125-— in letne rente za goldinarjev 22.869'—. Zavarovane gotovino bilo e koncem leta 1S94 okroglo 70 milijonov goldinarjev glavnice in gld. 197.266'— letne rente. Premijskih dohod-kov bilo je gld. 3,074.252'— ; izplačanih je bilo pri zavarovanju na smrt in doživetje goldinatjev 1,255.187' —, razven te svote pa je bilo rezerviranih gld. 244 917 — za slučajne škode. Premijska rezerva povišala se je v tej dobi za goldinarjev 1,444 458*— ter znaša sedaj 172 milijonov goldinarjev. Premijskih dohodkov v oddelku „iiumiai-vsaiij«* |»rotl elementarnim netgod um* (požarom in poškodbam pri prevožnji) bilo je goldinarjev (i «.>35 lifiO — ; vzvratna zavarovanja so vpijala gtd 3,298.693'—; za škode izplačala se je — oditevŠi vzvratno zavarovalne deleže — vsota gld. 2,879.261'—. ReSOrva v pokritje škod znaša gld, 490.593'—; premijska rezerva pa goldinarjev 1,846.597'—; oddelek za večletna zavarovanja ima gld. 23,348.117'— gotovine. Temeljem kurzov z dne 31. grudna 1894 pridobili no družbeni državni papirji vrednost goldinarjev 396. 702 —, kateri znesek se je za povišanje obstoječo korand rezerve porabil. Po odbitku gld. 48.571'— za odpise, preostal je prebitek gld. 482.521 —, od katerega se je goldinarjev 150000— za razpoložno rezervo obrnilo. Za vsako delnico določila in izplačala se je kot, v prejšnjem letu vsota gld. 02—. Bezerve so se povišale za gld. 1,977*208'— in znašajo nad 21 milijonov goldinarjev, od teh gld. 1 7,S4'.'.(!")(!•— premijske rezerve (in sicer čiste, t. j. po odbitku deb-ža za vzvratna zavarovanja! ; gld. 2,491.592'— pridobitne rezerve in goldinarjev 723 988'— rezerve za kurzne razlike. Glavni zastopnik za Kranjsko je gospod «71L? J^raia. P©rdaxx predsednik trgovske in obrtne zbornice, posestnik in veletržec tt I_.j-a.loljst Narodno zdravilo. Tako s.- -m. imenovati bolesti ufcfu'oče mišice in živ re kre pen joče. ket mazilo delno :.na;i > .Muli-ovu francosko žganje in «o|", katero se splošno in nepelno porablja pri trganja p" udih in pri dragih nasledkih p elilajenja. Cena stekleni« i on kr Po postnem povzetji raz- pofiirja to mašilo vsak dan lekarnar A. Molih. e. in kr dvorni lalagatelj, na DUNAJI, Tuchl&uben J* V salogah po deželi je lirecno zahtevati MOUj-ov preparat, zaznamovan | varnostno znamko in podpisom. 'J (■—B) Zdravilišče Satina-Rato. Zelcznična postaja: Rndoin proge južne železnice Spielleld-Ljutomer. Vsak dan trii« vlaki. Zdravilno sredstvo; Radeinska slatina, slove«'1 .t natron - llthion - kiselica proti boleznim na mehurju, protina, produ in pesku, proti prebavnim boleznim in kataraličnim bolestim, Železne in elatinskc kopelj . mraza, hidropatično zdravljenje Lepa stanovanja, nizke cene. — Sezona od maja «i«> oktobra Obširen spi« se dobiva brezplačno na vsoh prodaj Inib mestih ali pa direktno od sdravililoa v kopališči Radetn, Btajerako. tl268— Zalogu v Ljubljani pri Ivanu JLiningerJu in Mihaelu Kastnerju. — (Solidna tvrdka.) Kmetijske razmero naše do-žele so se v zadnjih 1 tih zlasti i sled o pliva pomnožene društvene in zadružno delavnosti povzdignilo prav očividno. in so kmetijske družbe delovale no samo nu zboljšanje, na nielijoracijo zemljišč, ampak tudi za nabavljanje dobrih kmetijskih strojev skrbele, da se s tem pomnože čisti dohodki obdelovanjh objektov ali pa da se Vsaj ohranijo na nekem stalnem nivcau-u. V nali deželi na dobrem glasu stoječa tvrdka Ig. Hcller, Dunaj II Praterstrasse 49, je po svojih mlatilmcah. stiskalnicah za vino in sidje, mlinih ..i sadje in dragih jednakih strojih nasla tak«) splošno priznanje, da si te moremo kaj, da ne bite tvrdke povodom prihodnje žotvo našim poljedelcem prav posebno priporočali; nabavljanje strojev odgovarjajočih naSim zemljiščnim rastne ram naj se zgodi prej ko nnogOOB in so vsak poljedelec obrni zaupno do imenovane tvrdke, on hoda sigurno in "mine postrežen in tudi cena mu bode ugajala. Imenovana tvrdka vpeljala je letos pri svojih mlinih m stiskalni« ali za sadje posebne novosti; v svrlio pospeševanja čistega dohodka nase sadjereje je v prvi vrsti na to stroje ozir jemati. Iz uradnega a ista. Ezvratllne uli ekMokutitne ilraibe: Jožefa K i k e lj a posestvo v Puglarjih, cenjeno 660 gld., dne f». junija in 20. julija v Kočevji. Janeza Ž logarja posestvo v Krasnem, cenjeno 995 gld.. dne B, junija (v drugič v Metliki. Janeza Z d r a v I j e v i č. a posestno in užitne pravice do pare. 785/1 in v Uulah, cenjene 75 gld., dne »J , junija in G. .julija v Metliki. Janezu Z al ar j a posestvo v Hupah, cenjeno 200 gld. dne 7. junija (ponovljeno) v Velikih Laščah. Tujci. •'SI. maja. Pri Wl«»nu : Titsch, Baxa, Vf'enninper. Klein, Eiaen-tiammer, Ucbt, Pronbaatr z Dunaja. — Bamort iz Siska. — Desenoy iz Trape. — Leskoscneg iz Ptuja. — Oruss iz Kaadena — Windliopp iz Brna. — Fiscber, Schrentewein iz Inomosta. — Bnrgnr iz Kočevja. — Kladva iz Kamnika. -- Lorher il Ptuja. Pri ItlmU^i: Buta, Steley, Hille, Miiller z Dnnaja. — tiondini iz Idrije. — K6stnei iz Obermosla. Pri b»%i»r«U«>in alvorn* Kropf, Perz iz Kočevja. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vc-i trovi Nebo Mokrimi v tnra. 7 ziuiraj 2, popnl. 9. ZVOv'i'1- 711) 1 7.1h-1 787»5 1 V2* C C 17H°C ■I.BSVS. hI zah hI. zah. jasno d. jaa. d. jas. 000 dežja. Srednja temperatura 17 6* za 0<>" nad normalom. X>ULXX€kđ@3sai "borza, dne 1. junija 1805. Skupni državni dolg v Dotab 101 101 13 t loi Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 1° 0 . . . . Ogerska zlam renta 4" „....... 123 Ogerska kronska renti 1 ..... 99 Avstro-ogerske bančne delniec .... 1074 Kreditne delnice......... 104 London vi rta,.......... 121 Neruski drž. bankovci za 100 mark . . 59 20 mark............ 11 90 frankov........... 9 Italijanski bankovci........ 4'i t,', kr. cekiui........... B gld. 40 kr. n » - ■ 10 „ • 60 , n *0 „ - 10 . 60 40 H7 64 05 69 EL "r rt n o J£ "E j) mm . .-c t £ z a — o -3 -' ■ o — JZ > C t. a 5 — -r r GLAVNO SKLADIST!?: najčistija luJnt najboljša namizna in osveže-(18—4) valna pijača, v. preskušana pri kašlju, boleznih na vratu, želodcu in mehurju. i Sin i k Mattoiii. (iicsshiihl Slatina. Koslerjev vrt. Binkoštno nedeljo in ponedeljek in vsako naslednjo nedeljo in praznik velik koncert O lili 4" c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev štev. 27. Začetak ob 4. uri popoludne. — Vstopnina prosta. Na mnogobrojan poaet vabi uljudno (768) Hhl «* i«a ii ii ool. Šivilje in učenke se vaprejmo pri Dunajski krojačici Mariji Baumgartner Dunajska cesta št. 8. (766) JULIJ SCHUSTER ordinuje veak dan od 8 do 9. ure v otroški bolnici Elizabetini Streliuke ulice št. 11. (780—9) ♦ ♦ : ♦ Fran Stare sobni slikar v Ljubljani, na Bregru št. 20 priporoča s« slavnemu p. n. občinstvu v izvrševanje vseh v dekoraoijlko in slikarsko obrt spadajočih de) :. zagotovilom akutno modernega dela proti smerni _ ceni, (647—6) BV Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dela, so . stranke najvljudneje iiapro.šom-, naj v slučaju potrebe J omenjena dela naročajo pi i meni pismenim potom. a> C. ir. ilavoo ravnateljstva avstr. drl. lelensi izvod iz voznega reda tt-*l1u.-r--n.«sgTBk od JL. JTinija. 1895. Raatopno omenjani prihajal il In olhajaln! omI omUunl ao v mr**nt»*sTop*hmm muh, Bradajaavropakl &m j« krajnama oaaa ▼ Ljubljani m fl roinnti naproj. Odhod ls LJubljana (ju*, kol.) Ub IM. Mri 6 min. jto nort oaabnl vlak t Trbla, Pontabal, HaU»k, Ca- lorro, Frviip:i,fB,'n, i,)i:»,n.i, Nalathal t Aaaaoa, Taohl, Omun- uati, huluagratl, I,•■t>>I ■■.>.:<■■ n, /ril ua jozaru, Inoraoat, ("urili, Mtarr, Lino, IJuitaJavIre, rimu), Marijine var«, Kn«r, Karlova vara, Franci it« vara, Pratfo, Iiipatjo, OnnaJ vla Armtatten. Ob A. nH /O min. tjulntf metani vlak v Novo mesto, Kooavja. ©6 7. ur« i'# u.ii,. mjutrq) oaabai vlak v Trbla, Pou*abal, Haljak, Ce-iovao, Fran* IV. url M min rlojtotmtn* melanl vlak v Novo menln, Kodavja. Ob al, aH ; ujm.oj.Oic oaeliul vlak v Trbla, Beljak, (Jelovea, Frantens-tnato, rc/. SfluUial v *! i' n..-ju MMaMp meaani vlak v Novo dimIo, Ko^avja Brna tetfa ol> iiu.lcljali in prar.uikih oli .1. uri "rt minut popoludne oinhtii vlak v I .Cd <-<•-1 tluit. Prihod v IaJubUamo (juž. kol.). '■'/i 3. url tnin tjutr.ij oaabnl vlak a Umiaja via Aniatetuin, l.ip-alje, Pr»ijr,1 Vranotrvlh vnrov, Karlovih varov, Kpra, Martinih varov, PUnJa. r. i. i..-v i .■. aolnomda, Uinoa, Htavra, Oaauuileua, I« ".lila, Aua-aena, SSaUa nu jpzrru, Lend Uaitoina, Ljuhnega, Oalovoa, Beljaka, Kr.iu.c; Trtm* f>o N. uri lit min. siutrttj tneiani vlak ia Koaovja, Novesa maita. Ob It. url '•■'> mirt. tlOpttotillH uiebni vlak a liuuaja via Amstotten, Tjipnl)«, ^rn««, Krun^ovih varor, Karlovih varov, K-jr«, .M in, i niti vato*, VUtijjt, liiiiinjavlu, aktlttMMđk. Liiuoa, Mteyra, 1'ariaa, (iennvo, • ••iriha. Rrtirnlea, [nomotta, /olla na joaoru, tianii-Uaatelna, Loubuega, OoIovuj, Poniabla, Trbla« i>/»iclmi vlak a Dunaja, l.Jubaaga, HelathaU, HolJ.\ka, Golovca, PrauinnafpKta, Poutabla, Trblaa. (Hi l). t«ri 4 min. r oaobal viak a Dunaja preko Amitatianft in Tjjnbnr-tf« BaUakai, 0«lr> V. uri 'JJi min. **>rrrr ninAtni vluk i« Koi'«vJa, Numm Mnata Kazim k«m "1> ii.Mlcljnh in pr.i/.nikih oli I«. MH 40 tnhtitt zvuver osobni vlak 11. Lasao>BI*daj. Odhod 1« "LJubljane (drl, kol./ t m 7. uri min. ri .t .■. • v Kamnik. a 11. , O/i N potwa||latm p, , s rt. , HO „ »tt-rt^r # „ „ tO ,, tO ,, tvl iirin^e Coinpitiiv v 1 Su« I i mpeiiti, CečmčrerBtrasM 2-s, če se vpotlje ."i* ► kr. v poštnih /.iiainkali (diskretno zamotano v zavitku). Imenitne zveze s pramoinimi damami! Hrže in reelne ter uspešne intervencije! (768—1) Posestvo ki ima velika najemnlška in goipodarska poslopja s prodajalnioo mošanega blaga, s katero je v zvezi prodajalmca tobaka, kolekov in poštnih znamk, h kateremu posestva spada okolo 1«» oral sadonosnika, 10 or.tl vino-grada, 20 oral travnikov in 80 oral gozda, pol ure hoda od Maribora, se proda po nizki ceni. — Več pove ii prijasnoati g, Avgrust Weixl, gostilna .pri Virantu', Sv. Jakoba u-'j, v Ljubljani. 752) Pozor! Svarilol Varujte se, da ne bote opeharjeni pri nakupu edadne kave. Dobič-kaželjni Ijuilj«' rie vedno ponarejajo kat i.niio rji vo ka\... satone jenujitedrugih ko bab izvirno savoje b napisom „Kathneinep". Kat tire i nor Kneippo v slad.1 a kava jo edina /dra\u i-i okusna primes k l.olmvi ka\i. natorni pridelek v celih zinili; vsaka škodljiva plim OS jo izključena. Velikonedeljski potres v Ljubljani in cesarjev obisk, prav lična in pojudno pisana broSurica s 13 lepimi slikami najbolj prizadetih delov mesta in obširnim opisom, po 20 kr. Album Ljubljana po potresu, s 13 lepimi slikami, v platno vezan s zlatim napisom, po 40 kr. Poročilo o potresu v obliki pisma z raznimi podobami, po 10 kr. Slovarček Blovensko-nemSki, za potovalce po nemških deželah, ki se hote naglo za silo nemfičine priučiti, po 50 kr. Angleščina brez učitelja angleščine so naglo in brez učitelja priučiti, po 50 kr., vse te knjižice po pošti po D kr. dražje. Založil in prodaja ter želi razprodajalcev Josip Paul in v Ljubljani Marijin trg 1. (767) Razglas načelništva zadruge sobnih slikarjev in pleskarjev v Ljubljani. Ker je sedanji položaj za sklicanje izrednega občnega zbora sobnih slikarjev in pleskarjev zelo nmtgodnn ter se ga tudi vsi mojstri te zadruge udeležiti ne utegnejo, šteje si podpisano mičelnifitvo v dolžnost, tem potom Ijuhljauske sobnoslikarske mojstre obvestiti, da glasom brzojavnega poročila z dne 28. maja t. I., ftt. 2357, dunajski delavci zahtevajo ;i0 kr. plače za jedno uro dela, kar bi »nasuto pri 10 delavnih urah 18 gld. na teden zh vaa-cega dnluvca. Ob jednem pa se tudi naznanja, da je ravnateljstvo južne šelennios na prošnjo slikarske in pleskarske zadruge v Ljubljani z dne 11. maja t. I., št. 11.141 S. dovolilo za delavce tega obrta, kateri prihajajo z Dunaja v Ljubljano na delo, na polovno znižano vozno ceno. V Ljubljani, dne 30. maja 1805. (-.15—2) F t* J Sil IJt 1 i l H« •! 1 načelnik slikarske in pleskarske zadruge. Podružnica v Ljubljani zagrebškega stavbnega podjetništva Pilar, Mally & Bauda arhitekt, inženirji in mestni stavbeni mojstri. Tehnični bureau: (726—3) Trubarjeve ulice št. 1 (blizu St. Jakohskega mostu). Ure za dogovore od 2. do 3. ure popoludne. Prevzemanje in izvrševanje načrtov, projektov, proračunov stroškov, no vili zgradeb in prezidav sploh stavbnih del vsake vrste. Gospodarskega upravnika vzprejme v službo podpisano vodstvo. Kdor ni kako nižjo kmetijsko šolo z dobrim uspehom dovršil, naj se ne oglaša. Nekdanji učenci deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu ali sedanje vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu imajo prednost. Letna mezda znaša 300 gld., namestek za kurjavo 20 gld. Prosto je stanovanje, prosta svečava (petrolej) in užitek majhnega zelenjadnega vrta. Nastop službe iliiY> 1. nvg;iiwlu t. I. Prošnje poslati je «lo 15. (uliju t. I. podpisanemu vodstvu. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu dne 24. maja 18i)5. (727—ft] m^aV^aV^aV>a.aVaVaVaV^iayaV^aVa>aV^^^aV^raVaVaVaV^raVaV^tyaVg I Fr. Ks. Jeločnik lrrojai (271—13) MoiiJJCi'CMiii li*a; ni. 14 se priporoča slav. p. n. občinstvu za izdelovanje vseb ). lojiisH ih dela Naročila izvrSujojo s* točno in po ni/.ki ceni. 1 4 i i i Jakob Štrukelj v Trstu via Cascrma št. 16, vhod piazza della Caserma ^ lin s [i rut i veliki vojasuici) prodaja po n«»v«*ro|«>lno nisklli c«'uuli vsakovrstna latSKtfMlaia kolesa (blelkl«. Zastopstvo koles ...4«ller** \7. tovarne II. 14l«'y«»r v Prankobrudn in „Vikt>rlt» <\yki« Worka" \Volverhampton, Angleško. Kolesa .«A«ller,% so svcioviio^uaiut in se rabijo v aemlkl vojski. — Jamfii so ta vsako kolo 12 mosecovj; kdor ne zna vozit;, nauci se brezplačno. - 1'osilja se na deželo in na vso kraje. — Ceniku po&dja se poštnine prosto. (72»—2) A. garantovano, skaoool, ki ilvi dospejo, vsak dan ■▼•i* lovljanl, po 1 postna koftarloa, franko ■ povzetjem in prosto oarlne: (619—8) 40 komadov solo-vellkanov.....gld. 5*80, 60 velikanov....... n 4..50, lOO „ i* Juho........ „ 3*30. I* Malin. NtanlMlav it. 541, «.ulici)«. AvNlr. Resna, ženitna ponudba. Samec, star 26 let, ki ima lepo, dobro nrejeno posestvo z gostilno in trgovino v prijetnem kraju na Dolenjskem, si iiCe tem potom zaradi tega, ker ni dolgo, da biva v tem kraji in zaradi poman)kanja znanja pošteno in zvesto družico, ki bi imela veselja za ekonomijo in vsaj par tisoč goldinarjev premoženja Pisma naj se blagovolijo poslati pod „Slovenka" upravništvu „SI. Nar.u i7(51—1) •oOOWOWrlJ»tt%^^ Naznanilo in Slavnemu občinstvu 1 juhljaiiBkemu in na du-žcli javljanj najuljudneje. da sem po potresu dne 16. aprila opustil prodajalnloo v Gledaliških ulioah it. O ter imam odslej glavno zalogo raznovrstnih klobukov, cilindrov, čepic, slamnikov itd. samo na Starem trgu št. I (pod Tran&o) pol<*# čevljarskega mostu. Priporočam se oh jednem v obilo nakupovanje, zagotavljajoč dobro blago po nizkih «-enah. (788—2) Z velespost.ovanjeui J. SOKLIČ v LJubljani, na Starem trgu it. 1. Procla se jednoiiad.ttropiia hiša s 7 sobami, 2 kuhinjama, 2 shrambama in kletjo, nama zase ali pa tudi poleg nje že od leta 1831. obstoječa, popolnoma urejena usnjarija. Tudi ae proda 3 orale vinograda in 3 orale boste. Posestvo je pri Sv. Lovrenca v Slovanskih (»uricah. (7&i»—lj V«' pove lastnik elurlj lt«*l»*rrimk pri Nv. Ilinltai-i pri Vurlicrgcii. ^\ in l>t'i/jj;;»lin» vsake vrste j vodovode i mij»in» • al* W avl astf tvornica Moravska Bela cerkev. Ilustrovuni ) r..-| 1, • : /...;. i, f KOSM^ICKĆ RONCEGNO najmočnejša naravna «ii'Neii in železo sodržujoča mineralna voda pripororevana od prvih medicinskih avtoritet in uporabljiva po zdravniškem predpisu pri anemiji, klorojsi, poltiiifti, s.i»< nili iu /« nsKIli l»ol«-/.nili, maltertji itd. Pivno zdravljenj« uporablja se skozi celo leto. Zalogu v vneli I r^in Imili t. uiiiierMluo votlo In lekarnah. Kopališče Roncegno (Južno I iiolslio) 3 ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, hlatna, parna kokelj, popolna zdravljenje z inr/.lo vodn, elektroterapija, nia«a/a. zdravilna gimnastika. Visina nad morjem 53f> metrov, prekrasna lega zažčičena od vetrov, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 1*—22 stopinj. 2£ili~i«. viliiS<*'«i prvo vrste ■ obširnim lepim parkom, p'ekrasen rasgled na dolomite, 900 sob za tujce, obedovaluice in bralne sobe, zdrav iski salon. Povsod električna razivetljava, zdraviska godba, lawn-1ennis. Senčnata izprehajalisča, lopi izleti. Sezona maj-oktober. Prospekte in pojusnila daje ko-|iallMeuo ravime.i'1 jttlvo v ltotivetcuo. (527—8) CremeVenus Proslredek k zušlcrtilpiii ploll Tekut^pudrjugenie' Červon o te kute ličidlo Jugenie Pudr„Eugenie" vbile.ružove akremove bsrve. Barva na vlasy Kavkazk?. r essenze na kni'ry. „Kupuj pri trgovcu, a ne pri branjevcu!" pravi star pronovur. To voljn po vai pravici o molom ntaliliaapiiimitii, kajti le tuko veliku proiliijalnica, Ii ,1,, i-n.i ju moja, ima valeil teio, >la kupim' j.iko veliki' množine Mu: i. ki jili plne.to« »proti v ifotovini, in valeil ilni^ih lltfuiliilti oknlUeiu minimalne utroške, ki ho potem v priil tmli kupcem. Sraicstni vzorci zasebnim narotiteljem zastonj In poštnine proste. — Knjige vzorcev z bogato vsebino, kakor-Snili doslej ss ni bilo, za krojače poštnino prosto. Blago sa o'biojbse. Poruvien in doskiug sa visoko duhovščino, potem blago, kakor je predpisano za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, gasilna društva, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralno mize, prevleko za vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega, tirolskega lodna itd. za gospodo iu gospe po originalnih tovarniških cenah v tako veliki i/.heri, kakersno ne more nuditi niti dvajseterna konkurenca. Največja lzbera samo tinegn, trpeinega sukne-nega blaga za gos;jo v najbolj modernih barvah Blago, ki so da prati, petni pl.v.di od 4 —11 g!d.. potem tudi »PniOvVp lintl'phvJpillP 'kilk"r POaltV M rokave, alUJdufib jJUll LUdulilii gumbi, sivanke konec itd.). iaaF" Coni primerno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukneno blago iu ne malovredue ounje, ki komaj toliko ut.a-nejo, kciikor iznaša zaslužek krojačev, priporoča J. STIKAROFSKT tt T=Sr-nn (Avstr. Mancliester). Največja tovarniška zaloga sukna v vrednosti 1, milj. gld. JmmV ItazpONil j Itll I«' lt> proti pOW,e||u. "BBBl S«- fllo T Agenti in kro&trarji proilajajo svojo nić-V tlTilO . vredno robo često za ,,Stlkarofsky-jevo Ltiaro". Da se pride takim sleparijam v okom, ki so na t kodo p. n. k upi iv.ilcem. javljam, da taldm ljudem nc prodajam blaga pod nobenim pogojsm. (19Mn) ni'1'ilsltit > i k<»iis«*rt irnii |« imili i iboraO| popoloonM neskod ljivo kiiaiielHu.i ereilntvu, ki nl.i.ti zulir uiiuje, iAobniti tvurm, na poatkna torej nikoli t., It iv iu m more lirer k.'ir.i iiporuliliuti o viukem poljulmoin dnevnem .11 leUiem < :isu. V lntere.o ■ '.rnuliM nn ]prmi, iki» — . Tekoči puder „Eugenie" ;:.rtr,"r"\r;,*: »evB«i.i:i linrvt polti, k itor. omant) visinu evfltou« in mlmlo»tu» l'o-«i«ja i obmau ■ »...tiiku, kakor tudi rokam iu 1104.011 meiikunt m mm- morju »luno či' ost. o.istr 11 luje vanko r..»k»voit pulti in pi -•• v-.■!,•> vreta. Ccum a ^iii» I i;lil HO kr „Nigritine Veg'etale" barva za lase ona in rnii.iit l.n.,,1 oli.lr.e il celili tednov 111 je povnmn lleiiiorfore, ra/.loi e vati lo moetno Lo:.....1 inr.i 11a. i rini :t j;lil .Mi Itr. Tekoče kavkazko mazalo za brke, pospeiuie n.li nisi in ie komervira. - salo pri tom nepotrebno, Haje brkom v*.*., p.,{nito>o odliko C 111h T."V kr. Jedino zalogo za Kranjsko ium ((415-99) FRAN STAMPFEL v X_i j -Ca. "ko 1 j a, r^. i Konsrešai trir ,,T uhalle4' KonjTresni tr^. Prodajalnica v Kranji se odda v najem po zelo nizki ceni. Prodajalnica je na dobrem prostoru, s stanovanjem in z vso opravu za špecerijsko, eventavelno manufakturno trgovino. — Natančneja pojusnila daje iz prijaznosti uprav-ništvo .Slovenskega Naroda*. (729—3) Fran Burger, mizar v I j u l»l j mit. Nv. Petra cesta it. 91 se priporoma &i. občinstvu za naročila v izvrševanje najna-vadnejih in najfinejh pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajocih del. Tudi imam v salogi v«6 pohištva in izdelujem najlepše lesene strope ln stene (lamborlje). Delo solidno n DO nizki ceni. An dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamfitm. Naročila izvrSujem sli po predloženih mi ali pa odbranih lustnih vzorcih po vaeh slogih. ("J2i)—11' Solmi slikar in pleskar Ivan Alešovec v Opatiji (AtVbazia) se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvrSe-van e Vseh v njegovo stroko spadajocih del po zmernih oenah. Za trajno ln okusno delo se Jamči. Vnanji naročniki naj izvolijo ]>isinenim |>otom delo naročiti. (733—3) G • " Od leta 1B68. Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je IzkulenO na klinikah in od množili praktičnih zdrav-nikuv, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji balkanskih drža vali. Strici itil proti pttlliiiiii holc/.iiiin. zlasti proti vsake vrste spuščajem Uporablja z najboljšim uspehom. IVinek Bergerjevega kotra-novetja mila kot hij-ijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic naplavi in v bradi, za čiščenje in desinfek-c.ijo polti je takisto aplolUO pri/.nau. Ilcr-BJCia*lc.i Bergerjevo gliceriuovo- kotranovo milo. v katerem je ;;:> odst, glioerina in ki je lino ptrfiunovan < Cena kemadu vsake vrsto z navodilom o uporabi 35 krajo. Od drugih Bertrorfevlh medlelnako •• k«sjssM»» Hcoiii mil saalutijo, da na nje posebno opo/.arjami*: Ronsoo-inllo ia fino poli j l»«irff«kaovo nailo sa priMa; karbolako m'i»t sa uglajenje polti pri pikah vslod ko* m kut raskufajoca mila: B^mgorjcivo mureknto-lnU-hii» inllo /.n umivanje iu tolloto« Borgorjevo u>iii z» u«/u o otroojo dobo (SS kr.); iektfolovo nalia proti rudečici obraza; »t»iio #.a pogo v obraso jako ufiia- kujoče: tanitinUo milo za potne noge iu proti izpada-ii j u las t.iiIiiiii milo. najboljlfl sredstvo SS čiSčonje »ob. (ilode vseh dragih It«Ttf«*r|«»»ili mil se najde vse potrebno v broiorici. Zahtavajta vedno Bt*r«;«'rjje*'a iu■ i -. ker je mnogo ničvrednih imitacij. (890- ■< Prodaja I« v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mu\r. ii. Piceoli, .1. S.oimla m 1'. pl. Tinkdizy-ja, dulje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem, \hj bolite Fernolendt ilo za čevlje. ("os, kralj dež. priv. t tovarna utoni. I. 1835 na Dunaj i. To voščilo brez palice (vitrijola) se lepo črno sveti u-i vzdržuje icmje irpeiaio« == Povsod v zalogi. ===== (;i-*J2 Zaradi iitmart-jatij n.ij 10 pasi natanko na taejf im« MT St. Fernoiendt. v« postni paketi, katerih v«eblna(4 kilu veHUa) jeoer-liranu, uofliljajo h«» /.a poikaiajo peitclMe i»roi»ta pa 1 gld S(l kr na vsako postno postajo. 09^7 7.11—i) x gostilno in sobami za najemnike, 6 minut zunaj ■nesta Celja, staro in zdatno mesto, z jednim nadstropjem, 9 sobami, »> kuhinjami itd., ki leži poleg slovitega gozda, s sprehajališčem na hrilicu sv. Jožefa, ki je torej tudi za penzijoniste zelo pripravna in vrže brez dohodkov gostilne na najem&cini ^stanariui) "„ od 9f>00 gld., se pod zelo ugodnimi pogoji zavoljo spremembe stanovaliS" a takoj proda, Nadavka treba 6Q0 do H' gld. — Vprašanja nuj 16 naslovijo: „F. H., o. kr. okrožno aodliče it. -4, Celje\ PHONIX - POM AD A na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stnttgartn 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalil h pismih, katerih Število gre v tisoče, priznana kot. jedine, 2 are a reelno m neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospeb kakor pri gospod*h lepa in čujna rast lasij in se prepreci, da no izpadajo in da se ne delu mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po njo rabi močne brke. Za uspeh in za neškodljivost so garantuje. Lonček 80 kr., če se poSlje po pošti ali proti povzetju !'» kr. K. Hoppc. Wien, XIV., Hutteldorferstrasse 81. (866—9) Prodaj alnica dobro založena z manufakturnim blagom, v boljšem mestu na Ooreiafakem, (715—4) se takoj odda v najem. "Več pove upravnižtvo „Sloven.skega Naroda". 4£,VS1 STROJI ZA POLJEDELSTVO! ff> ____;ta" «a/ pn m|nižjll» cnaft poil najvgoiInpJSiral pogoji poiilj* P»d Jamstvom Id u pukuin|tt. IO. HELLEK, DUNAJ | i,1 Pmi.r«lmi» Ur. 41 "TSfin. |bMSJSJJ| EM • * ^ .*w a. (it. iieiirsTiii t <: ilniBl .»..id ..lila i iT..»«n,»«iu nj|£^a " ■ 31' ]»■** •> uki.Ti.j. ui.) ,mi,i) 1 :■■•:!«.:j !. liti!. - _ Dunaj, I., Seilerstatte 17. >W Zagreb, Ilica 30. lioh'sn \i tvornici oro/ja. Mbitou ii/.. in Bronnabor - ITa a.e-oelo! kole««. UST a d.rot>n.o! Na kolesa, ki so pri nss kupljena, možno je jSfT'«!«•1»i i \ W SB06 premij v vrednosti t»g.g.».> kron. Preprodajalci in zastoj niki se iščejo v vseh krajih. - Ceniki zastonj in poštnine prosto, (887—l")i h Pnevmatik-kolesa po 120 gld. — Pouk brezplačen. (764--1) razglas. št. 2">7 m. 3. sv. Grlasom razpisa visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. maja L895, I., štev. 1151 , Be gl^de pričetka veleti potresa prekinjenega pouka na javnih in zasebnih ljudskih šolah v mestnem šolskem okraju ljubljanskem dajd n;i občno znanje nastopno odredbe: Redni šolski pouk ne prične: L.) lin«" I. Jilllijit. ob 0. uri dopolnilne, na mestni jednonizrednici na Barji v dosedanjem šolskem poslopju na Karolinški zemlji. J i llur #. ju ii i.j.t. nb H. uri dopolnilne: o) na 1. in 11. mestni deski petrazredniei z vsemi oddelki 4. in 5. raz« reda v dosedanjih šolskih prostorih v Poljskih ulicah, oziroma na Cojzovi cesti: ' na mestni nemški deski itirirazrednioi s 4. razredom v poslopji I. mestne deško petrasrednice v Poljskih ulicah; na mestni netn&ki dekliški petrazredniei s ."»., 6., 7. in 8. šolskim lotom v prostorih c. kr. ženskega učiteljišča. na sasebni deški iririrazrednioi nemškega šohkega društva s 4. razredom v pritličja državne viSje rnalk^ ; ' I na sasebni dekliški trirasrednici v Licht»nrliurnovem sirotišći z vsemi razredi v dosedanjih šolskih prostorih. I)ii<; «. J li II ij ti. ob polu 9. uri dopoludne: a na mestni dekliški osemrazrednici s 7. in 8. razredom v drugem nadstropji državne višje realke; i na vnanji in notranji Ursulinski loli 8 7. in 8. razredom znanje ter s 7. in H. razredom notranje dekliške šole v no v.m šoi-jkem poslopji ob Zvezdi pod tem pogojem , da j* učenkam vhod in lahod dovoljnu skozi na vrt držeča uvozna vrata. I) lili«' 119. juniju, ob B. uri dopoludne, na zasebni d-ški Štiri-■ •.".."»•lm i v Marijunišči z vsemi SI um; rasređi Pouk na z.sobnih ljudskih Šolah dr. Jos. Waldherrja in irme Iluthove • pričel že 20. maja. oziroma 27. maja t. I. Učenci m učenke zgoraj navedenih ljudskih šol in zgoraj naštf-tih raz-redov se posivljejo, naj pridejo oh tukaj navedenem času v določene jim " prostore ter se zglasč pri svojih Šolskih vodstvih in učiteljih (učiteljicah)-Način klasifikacije tistih učencev, kateri tekoče šolsko leto ostanejo hrez potika, se objavi pozneje ter nje usp. h n iznani roditeljem, oziroma njih namesl nikom. Vsa otroška zabavišča in vsi otroški vrtci v Ljubljani ostanejo do prihodnjega šolskeoa leta zaprti. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dno 'J 1. niiija 1896. Predsednik: Grasselli s. r. Staicslavno ž veplenc ItojpeLlJL&č© nn Hrvat *ltriii taVaraždinsk potain postaja Zagorske železnice (Zagreb-Čakovec). brzojav AnaiUu po dvornem ■vetovalou profaaorju >ir i.n.i « | k. „ i. 1^.14. rh" vmc VMlee« «»■«'• plenu malioit.-......luMgUlTO r ivojtn dalovuji |.n misi*ni shrnlul m U.tMivniiil % .-Imikili boiesalb v »iriim. in otrnnenll n«. vnetlel lo kllavoatl, protina. Itvi alfa i>»im>iii Itol.-fiiili v Itollti 1 1 .1 . k«>iimUIIi bol—Bili, |»ul«nlti m tajnlli ».«. Ie» nlli . k i mili nlh bolesnln oblatlj, niehuruem katar«) •.lo-i.i. sasKicakl n..i.#.it. Um% „, 1, at«. ltri.rlkt.il. 1 pl . - .-trupln ni |<> ilivi-m Hreliru uli uvimii i | d. PivnO Zdrav iJPnio ''" v irelii, Ii.Im.IUu. n* prnlU, j«>(rlb, i-1VI1U iUI cl V i JMljtJ , K..|,Mlnim cretlli. |.i ilnll «111 i t. il. i i .1. Elektrika. — Masaža. ZUrikiiliH. s vsfiii Itiiiiilorlum. c.-l.i I. t.i .,,1, r:.>; Hot.'ma truju od 1. n>»jn Jo 1. oktobra J'nVT.iK.-n v.-lik i ..... i, |.i iKiH.nli, 1. |.i i/I.Mi, »tuli . . li .vimUu if.iilliu, plnoiie aiiliure, kuucorti i. t. d. Vl i • -• • i \ »• iWln km loplloe pritekaj« lUfatml .i.m omnlbua gtMto. Tuđi »i> u« raapolaao poaebnl voiovi in t<> ji« M rad i.Uli pfgj Obrniti na u.krliiiuivii kopitlihiu. / li ■»»' .i pniasii i'... .1« ni aUruvnik «|r. A I.iiiikIiIiiii, im u_-v Proapakta m bro|uta raapolilja anatonj in bofanina pnatfl leao t) OSll >»> nl»l»<► '(«>|>wliM<>n. Mlad pomočnik ki bi bil zmožen pozlate vat i in nekoliko ornamente real|Mtl9 se takoj vzprejme ter je lahko dlje časa v službi. — Ponudbe pošiljaj Alojziju Progar-lu, akad. podobarju v Oloveti, Fleisch-mark t St. 5. (7G0—1) Prodaja hiše. ■ lv«>iiHiDii Hovo/idaim najeii' niiiNka IiInu št. iŠ4 in !i5 v ŠUol'ji I,o Iti ■■a O lavnem Ir^ii. prikladna vsled ugodne le^e v središči prometa za vsako trgovino, kateri hiši jo potres prizanašal, obstoječa iz 4 stanovanj po 4 sobe « pritiklino, 8 ločenih prodajalniških prostorov na Glavnem trgu, z magaciuom, kletmi, drvarnicami, kuhinjo za pninje in hlevom, z dvema vrtouia v terasni obliki, neposredno pri hifii, od koder je prekrasen razgled, dalje z jedno travniško in 7 gozdnimi parcelami, v stopnjiičn poslopja z električno razsvetljavo, ute \w. |nro najnovejši Jufjoiti in ttajfjoroljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzsnušico robo ima na skladišču. — Crf/, uradnikom se priporoča ta tedelovcntf* VSa /tovrstni/i- uniform ter /neskrlnije vse zraven Bpadojoit jircihntte, IcaJcOf sablje, f9mč0, f.lolmkr ca parado i/d. Poverjen/ zalagate/j c. kr. uniformske blagajnice drž. želeleznic uradnikov. Ljubljanska tovarna šotne stelje in šotnega praška 0. M. Roberta van Son & Comp. na Lavrici prav topi) priporoča svojo izdelke, spcr.ijelno »Jsotiii f>i*ii&«tlc p, n. Olkrbnistvom občin, to\arn itd, Hiitno m<«'I|<» gospodom kmetovalcem, lastnikom konj in živine itd. kot izvrstno nadomestilo za slamo itd. — RroSurc, c niki ui vsorci bo bresplafino in poltnine prosto dra^n volje nii razpolaganje in s>- na vprašanja od strani ravnateljstva ljubljanske tovarn a šotne stelje in Šotnega praška O. M. Roberta van Son A Co. na Dunaji, I.. Petersplatz St. 7, ali pa nje zastopstva na Lavrici, <_'i> p.ida župana Karola Lontache-ta istotam točno odgovarja. (748—1) Hrastove parkete in i hrastove deščice toplo priporoča bisnim gospodarjem, kakor tudi stavhioskiin moj strom in inženirjem |»<» ni/UI ceni fl*»varim pnrUetov r V Melja Cesarja Frana Josipa kopališče Laško iC& postaja južne leleuaioe Latki tiR , brSOVlak ponoči in podnevi, niijlioli gorko tćplice Štajerske. , ('.. ki učinkujejo istotako kakor Gast-in, Pfaffera, Alx les bains v adravljesj« revmatizma člankov, protlna, ženskih boleznij, posledičnih boleznij influence, težki rekonvalesoenoijl i. t. d Prelepa okolica z Ustniki m črnimi godili . senčnatimi iiugkskimi vrti. stunovitnim podne jem (čoln v vročem poletji nikoli čez 0 K.), ziisčifen od VOtroV. rc6ne kopeljl v Savinji. Največjo zdravi Illee, električna r • zsvetbava. /diuviska godba is Donaja, Zmerne cone. KopalifiAiii zdravnik: dr. M. vitez pl. Scb.on-Perlasb.of. (508—10) M:. Zdravillače oesarja Frana Josipa kopališče Laški trg: s svojimi toplicami vsled ugodne lepe na portir ju ni bilo od potresa prav čisto nič prizadeto Gesarsko-jubilejske cerkveno- B Zadnj zgradbene srečke a 1 gld (768—n L mesec <*lavui il o U i i e Ii Srečlco priporofia J. O. IMI a. y e r tt X_.j-lt"ioljarLl. 30.000« 1211 Praktikant in učenec z dobrimi spričevali in iz dobre hiše, ae vsprejmeta tubo) pri (742—2) Jer. 1\oitx-u špecerijska prodajalnica na Resljevi cesti 6t. 1 v Ljubljani. Vozni Ui i Sev. Ameriko! (199—15) pri nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. DUNAJ. I Kolowratrlng 9_ IV Weyrin«erga88« 7" Vsak dan odprava z Dunaja. Fo|UMUilU AUNloaj. Podpisanec uljudno priporočam gospod >ro kremur-fem um >utrMi)JMkeiii in sUvuomu p. n občinstvu svojo zalogo Mengiškega piva v sodčkih in steklenicah iz rajbolj sloveče in najstarejše Menejlake |iivmnrn»« |mj |Hku niskih «>*»uwli. V svoji gostilni točim vedno aveže meiiKlNki* marčno piv« liter po 20 kr., l\ litra po 10 kr., ■/,» litra po 7 kr.. iiiirMtnii vlpevnka, Utr»li» in stara Ijulo-iiiithKii Ttiiin. kakor tudi vtiit« v ntt-u lenicnli, in sicer: *»in pa n j<-»*. JeruiHleiintku, F.lIzttlietiiiMko in slavno/mano S«-U*ur«l-.Uo »ino. — l»>l»n» teillln. gorka in mrzla, se dobivajo o vsakem čam HelM in itiih lunu jo zmiroin pripravljena, kakor tudi vse svtari, spadajoče h krčmi in kavarni. Za Binkoštne praznike primerne cene! "V /, velespoštovanjem Fran Rcmic gostilničar in kavarnar (685—6) v FciMtttJiili nrril I Irpi. •e v«pre|meJo v prontnrno, sraeno t»t»nov«ii|e a popolnim o*«krin»*»uJ«>tn- — Og asiti ae je ftkotljo *t. 15, I. nadstropje. (756) Ljudevit Borovnik,!8fiU) S puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem g 5 i se priporoča v izdelovanje vinkovratnili puAek za lo C« in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluj* stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna poprut i I h. in jih točno in dobro izvršuje. Vse pufike so na c. kr praskuSevalnici in od mene presknseno. — Ilastrovani ceniki zastonj. ••••••••••••••••••••••4 Št. 4491). Razpis. (754-1) Uf« oddelku za mladoletne korijenile v deželni |»ri-mIIiiI delulniei v l,)ul»l juni lzf»rnzn|eiia |e z letno plačo 700 gld. in 8 prostim stanovanjem, oziroma s stanarino letnih 120 gld. Ta služba se hode oddala provizorično proti trimesečni odpovedbi, vender pa s« vsled dogovora s c. kr. deželnim .šolskim svetom za Kranjsko pridrži dotičnemu ljudskemu učitelju prejšnja stopnja v staležu kranjskih ljudskih učiteljev ter se mu za dobo podučavanja v prisilni delalnioi dovoli odpust. Prosilci za to službe izroče naj svoje prošnje z dokazilom učiteljske sposobnosti za slovenske in nemSke ljudske šole. znanja laškega jezika in dozdanjega službovanja najkasneje «lo 1. Juliju 1*115 podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 28. maja 1895. Fr. Čuden, Ljubljana, Mestni trg. Jedino zastopstvo za Kranjsko Ntetovnoziinue tovarne za bicikle Ivan Puch in drugovi v Gradci kakor tudi orežne tovarne za bicikle „S t e y e r" logi ne dobivajo tudi vae prilik line »tetilke. šumel. Merilu, »raeue t*e»Hlke itd. itd. vae p«» najnižjih < «nnli. (712—3) < '«»niWi mi i*n y.pol iij^itu j«». 'Vaj in več druzih znanih tovarn. — za lioleni*, k..km V SMl Do 1. junija in od 1. septembra tarif za stanovanja znižan na 25%. Zdravilišče KRAPINSKE TOPLICE od postajo Zagorske železnice „Za>bok-Krapina-Toplloe" oddaljen > jerlno vozno, otvorjeno je od 1. aprila d • konca oktobra. 30 do 60 stopinj R. topli akratotermi eminen no delujejo pri protinu, pri mišični in sklepni skrnini in nje posledičnih bolestih, prt bolih v boku, živčnih bolestih,boleznih na polti,' m vsled ran, kroničnem morbuf Brlghtii ah vnetioi oblatlj, otrpnenji, pri kronični vnetici maternice, pri eksudatih v perinterinalui vezni tkanini, VTolike basinske, polne, posebne mramorne in kropilne kopelji, taborno urejene znojne komore podari ji , masaža, elektriciteta, Švedska zdravilna gimnastika, adobna stanovanj*. Dobre m ceneno restavracije, stalna zdraviliška godba vojaike godbe o. in kr. peipolka nadvojvode Leopold it. 53. Velika tenonata izprehajallšča i. t. d. Od 1. maja vsak dan promet s postnim oninimisom s Zabokom in Poljčauaini. (488***) Kopnlišćni zdravnik »It*. l*aiv«»l |»1. Oreiikovti-. lb-osure v vseh knjigarnah. Prospektu pošilja in pojasnila daje taOIlfaliMko ravnatelj"* * 1 Najboljše vrste piva v sodih in steklenicah iz (890—18) združenih pivovarn Schreinor v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča i>«» t «> vu i-u ImI« l Ii <»«»iittli zaloga piva ry P**v© graške delniške pivovarne i$ \yj M- Zoppitsch "Slaft^^^ v Kolodvorskih ulicah št. 24 v Ljubljani. tJsV" Ifa plamene poizvedbe odgovarja se nemudoma ln frankovano Cement železniško sine, storje za obijanje stropov, železo za ve/i in traverze, železno, cinkasto in pocinkano plošeevino, kovanje za vrata in okna N|»loSi isr, k.ir se |H»ti*-x~ .'jttl. 11—-..... i t ' 1 i! \v • V i \. ■ (4, in'. % V Pozor! INi/oi-: Vsem al. e. kr. okr. in kraj. sol. svetom, sol. voditeljstvom in prijateljem iole! Nova šolski klop patent Flor. Rozman c kr vladno priznana, higijenifno m tehnično kot najboljša ocenjena, se izdeluje z d v m a in več sedeži, z letvenim podnožjem in brez njega, po nizkih cenah in jako ugodnih pogojih jedino po i sumi- teljevih mizarjih. — Za solidno delo, trdnobo In lep les se garan* tuje. — < »-niU\ s sliko, natančnimi dimenzijiimi kreKplueu«* in l'rniiko. d.'ii)—;t) V obilo nurofho se priporoča z odličnim spoštovanjem F]or. Rozman ii <*• I ( <* I J v K •• »i It «* tli . MU 1 c Ion. Faschinp-a Yflove tljncavnioarstvo Poljanski nasip Ii. si. S Reich ova hisa pijpoioča svojo bogato zalogo štedilnih ognjišč na|pripr«»kl«'|Nl|i. kakor tudi mi} Ii ne j-aili. z žolto tnedjo ali mesingom montiranih za ohklade s pečnicami ali k ah lami. Popravljanja liitro in po ceni. 0NF~ Vnanja naročila se najhitreje (;;.|0_1H) izvršujejo. L Luser-jev obliž za turiste. kurji m i.eeNom, /■i 1)<-m um podplat h, petah m <*>4\» \Hj«)če sredstvo proti ^^^^v^ft^r >/ Veliko * S priznalnih p i n i ■ 111 je na ogled v jilavni rupoliljilnid: «3» V L. SctiweRk-a lekarna vle^8>^V^ia22' Meldling-Dimaj. nHh. >^ v s fJriB*»111 samo, če imata navod in A v^On^ *"*oblll varutveno znamko in podpis, Y>/^v S ki je ta traven\ torej naj s« pazi \^ 4»*^^ <« isvrne vse manj vredne ponsredbe. drugim trdno KTMHKMUi ože. ▼ rriHtt-n J I. J U 1» i J Mil I 2 Jos. Mhj r, J. Swoboda, U. pl.Trnkoc.zy. G. Piccoli, L. Urečtd; vKailolfovcui S. pl. Sladovič, F. Uaika; v KHimilku J Močnik; v Celovel A. Effger, W. Thuruiwald, J. Birnba-cber; v Hreieh A. Aich-inger; v Tr*u (na Koroškem) 0« Mennorj v Bel|akn F. Scholz, Dr. Iv Kuuipf; v CJorlel G. H. Pontoni; v UuIIh-ber«ii A. 1 hit Ii; v Krik« »II K Ravnik; v Rad-Koiii 0. E. Andrieu; v lilrlJI Joeip Wartn; v KmiIovIJI«! A. Kobh-k; v Olji K. Gela j v < r-no m 1 j u : F. Haika. i 3i£ Veliko zalog-o 9 prf poroci J. Soklič. n i* 5 5 Z najraznovrstnejšimi, štirikrat nn iIbii svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt spudajočiin i izdelki postreza točno tvrdka Ntarl trs **• (M) -* To je dobiti vsak dan cLoma.£o potvico, vseli, -vrst 3C3TVl1K rn.ee 3 vagro, ržen lcx~v.-v.la. in prepečeaec ("Va-nillo-SS-^rleloeLclc). s ukneno blago in ostanki se predajajo po najnižjih oanah pri Hugonu Ihl-u v Ljubljani, Pred škofijo št. 2. l Kavarna Mailoth S jj („Pri Virantu") g na Stt. CTstlcoToa. trg"ia._ || Podpisaneo se priporočani si. občin* Sltvu /a obilen obisk moje kavarne ter zagotavljam dobre pijace ter točno po- n S t I t'žl)<». r. . U / velespoStovi«njem I v ii ti LoKaii, i'» kavarn ar ČJrSJSLTSJSLTSJS. •imiimimitiuri M M 44 «•1 HOTEL LLOTD Ljubljana ("») Sv. l*efra cesta it. O. V M-ediSči mesta, blizu .južnega kolodvora, poštnega in brzojavnega urada. Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob. Ukusna Jedila, pristni dolenjski cviček. — Balon za veselloe. — leti lep senčnat vrt. — <-;;. trgovskim potnikom dovoljujejo se znižane cene Omnlbus k vsakemu vlaku. Karol PoČiVaUIllk, IlOtBlir. m Po t'n>Vnf%nM>«'n«w (Dri Fr. Kaiser puškar v Ljubljani, SelenbiiriroT« iilir* it. 6 ni) ^ Ljubljana, Židovski ulic«* št. 4. Velika zaloga obuval lastnega Isdelka za dane, gospode in otroke je vedno na izboru. Vsakerftua uaroćila izvrsujcju se točno in po ni/k i ceni. Vse mere se shranjujejo in Msnameottjejo. Pri zunanjih na-rin'.ith blagovoli naj h" vsoreo vposlati. -*M Atf^- tf'd. lamtl stane pri meni lin I flj B modroc um por«* tli (Keiti-r-_HL^*J^ niHtrnlK«') iz najboljšega blaga I solidno narejen Ne zamenjajte I mojih kot na;h l|ši zniur.h modrocev z onimi, j kot j ti n. pr. tukajšnji mizarji uepopolnoma izvršene p nujajo. /.imnice od l » do 3o gld.; divini, otomani, garnituro in vsa tapetniška ! 1100 dela po najnižji ceni. Tapetniška kupčija .jubljani, Šelenburgove ulice št. I. Me-eaSe+B+eflK+eflBBe-esa^ Josip Reich " § Poljanski nasip, Ozke ulioe št. 4 2 priporoča čast. občinstvu dobro urejeno ■ kemično spiralnico ♦ v hateri se razparano in norazpartute m moške in žetislie obleke lepo očedijo. J Pregrinjala vnprejmo ne la pranje in — crStu v po barvanje. V barvanji vspre-jeuia se SVilnatO, bombažno in tne&auu blago. Barva se v najnovejših modah. priporoča svojo veliko zalogo orožja za lov ln osebno varnost, streljiva ln potrob-sčin za lovce. Speoijalltete v ekspresnih puškah in ptičaricah, ki jih sam izdelujem. y5 Popravki se izvršujejo v moji delavnici. C-j .nMfouooi/.nn'.tKnn/m'iui'nVu.'n'i f Restavracija ..Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče Priznano izvrstne jedi in pijace in »kupno obedovanje. F. Feilinc, restevrater rater. i j IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki (104) zas'onj in poštnine prosto. ^W>w^a^a < Uran & Večaj ► no m tucAauo blatno vseh barv. UhlekH se člnti, pere in han a hitro, aie wr|. ? Klualuea:* kierl»ollue|a. Maščoba za konjska kopita in usnju. £ ♦ ♦♦»♦♦eeeeeeesieeeeeeee»e»e e : ANTON KOSIR : X v LJubljani, v/ Kolodvorskih uli- a • oah it. 39, poleg- Jut. kolodvora ♦ e> priporoča svojo zalogo (110) a I izvrstnih jermenov n stroje * a 1HI najnižjih cen h, ravno tako «. ♦ jermena za šivati in vezati, f *> aC Kovčeki „en gross" gg. trgovcem ♦ * po naj ni ž'ih tovamlikih oenab. * J. Hafner-jeva pivarna f Ljubljana, sv. Petra cesta it. 47. i Zaloga Vrhniškega piva. j Priznano izvrstna restavracija z tflilto dvorano ih koncert« ito". in lepim vrtom. (114) == Kegljišoe jo na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic. A«o*c jzij Erjavec j. ► • Ca, 'rej © Zor ': Prej ^ J. Zor * (ii6j čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 ^ se preSait. duhovtfiini in slav. m uaročevanje r*zno- b uje reno, 9 ga usnja i od nsjnnejle do najpriprostejle oblike. ^. XV Mero so shranjnjej... Vnaujim naročilom 9 ^ naj se blagovoljno pridene vzorec. vi) i*miiittitiii i lunin lisie priporoč občinstvu za obilno vrstnih ohti vit I. katera izvrSu pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja vjj, § Zajamčeno pristni kranjski f "biinjevec liter pt> gbl, 1*110 in I 2^cl edenovec^ g' liter po gld. 1.—, ki gu priporočajo zdrav- o ¥ niki, pri (1 Mi) s I Oroslav Dolencu | trgovina z voSčenino In medom $ >; I.|iiI»I|hum, «:i«Mluli»k«> ulic«' I O. ^ 5 do 10 gld. vsakdanjega gotovega zaslužka brez glavnice in rinika nu i. t. d. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Fotograf ična povjemnica Ljubljana (l2lJ Marije Terezije cesta št. 5. 35 Xa vsako mizo! Za vsako kuhinjo! Vsaka juha postanu hipciai •zrcdrto dobra in močna, če se iej pridens MaGGI'«« zabela za juhe v steklenicah po 4"> krajcarjev in vi*e v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. HORS CONCOURS na svetovni razstavi v PARIZU 1889. (M) Dobiva se v Ij|uIiI|au1 pri: Antonu Stacul-u, .1. Buzzolini-ju, Petru I.assnik-u, Karoln C. Holzer-ju, H. L. \Ven~el-u, v G Piceoli-jevi lekarni in Rudolfa Kirbisch-u. ion»ftnnanageooooeoooona Prevzetje kavarne. Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel kavarno „pri Virantu" (,.Ntcriiwartr';) kjer bodem Btregel svojim cenjenim gostom z dobro črno in belo k&vo ter s pristnimi pijačami. (721—3) Kavarna nI vsled potresa poškodovana. Za mnogobrojni obisk se priporoča z velaspoitOVSnjenl Ivan Lekan, kavarnar. rs '^a.'foil© na XII. redni občni zbor »Notranjske posojilnice ¥ Postojini" kateri se bode vrSil dne S. junija 1895 o"b 2. -u.ri pcpcludne v s, i* ti r ii #1 ii i p 1 n a r n 1. Dnevni : 1.) Nagovor ravnatelja. — 'J.) Poročilo blagajnika, — 8.) Poroč lo nadzorstvenega odbora in dati absolntorij za leto lhlU. — 4.j V. litev ravnateljskoga odbora, iu s rer: a) ravnatelja, h) blagajnika, r kontrolorja in '/'dveh namestnikov. i\)Voliicw treh članov v nadzorstveni odbor. — 5.) Predlogi drnltvenikoV. K polnoitevilni udeležb: vabi častite deležnike najuljudueje (708—8) ravnateljski odbor. -■.V'«v--v»s>r *-v <- urar L j ti l> 1 j ;t u i , 31 t 11 l t priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnili švicarskih ur, uhanov ter zlatnine in srebrnine. Zaradi velike nesreče potresa ni sedaj nobene kupčije, torej pr..sini, kdor misli uro kupiti, naj jo koj sedaj naroči ali kupi. V ceniku postavljene cene so zdaj za 10" „ znižane. — Priporočam se z vsem spoštovanjem Fpi Čuden. (M O—7) urar v Ljubljani. ftmf~ Ceniki se dobivajo zastonj ln se tudi po posti pošiljajo. prevzel Podpisanec uljudno naznanja, da je dne 15. maja 1895 &j lekarno v Skufji Loki katero p. n. slavnemu občinstvu nnjtnpleje priporoča. Vmlno hi bode prizadeval, da hod« postregel z dobrimi in svežimi zdravili, slasti priporoča ialfuiana sredstva zoper razne bolezni, kakor tu ti homeopatijska zdravila. V lekarni bodo imel popolno zalogo vseh zdravil, katera se potrebujejo pri zdravljenji domače živine, na kar opozarja Častite gospodarje m kmetovalca. Proseč slavno občinstvo blagonaklonjenosti, bilježi 8 velespoitovanjetn lekarnik v Škofji Loki. ^ka/lovutnc napise iti «|* firme na steklo /c*> iti fiovhio, SaAot šndi tx>& fiati^za^ičtia čela iz>Sč(u/\: H^H.nivi in ano (331—?>) 79. SlOttOk, JSfuStfana, &a cveta St. 35. « Kari Wanitzky | arhitekt in mestni stavbeni mojster z Dunaja jg prevzetna # vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe g • pod. ra.aJ'ULgrodja-eiSi±n.l ipogroji- m Sm (L£T Pojasnila se daj6 1111 VI a rije- TercKsJc? ccNti $$) £ ftt« • II. iiail*tro|»jr. vsak dan od 2. do 3. ure po- A poludne 72f»—4) jg;tj a»ee»eeeft»»ee^9teee§eeeee9 Prostovoljno dražbo jremaklinega Mana chišne oprave, vozov M.) naznanja posestnu-a .I«»y,t*l'« 4'isinlVi" na dan 4. junija ob 9. uri dopoludre na dvorišči „pri Tonhu'\ LCengiŠ, dnč- "_>8. maja 1895, (740- *_') ooI* Morsko koosioe v Novem čibto no\o urejeno in zvezano m luko po leni promenado 1 cesti kr:ij obale. IksST se ot^eri dne 1. jaanlj«. ^„U1 kar se s tem gg, obiskovalcem morskih kopališč naznanja za blago-vi>ljni pose t, — Rasan rednih parobrodom se pelje «Ik.m paro- i»r»Mi i/ R«ke de \<»o^» tu rsmmJ* - Goeiiiial« in stanovanj je po vsaki poljubni ceni na iabero Natančneje pojasnila daje »brluHke p<»gin%»ratvo kot kopali N<*ii:t upravi«. Poglavarstvo občine v Novem Vinodoiskem pri Reki (»iT 1—2 dne 14. maja 1895. Oskrbnik občine: 1.*»» l «»«*•■■ | nI* 1. v železniške sine, traverze, cintasio in uocinkauo ploščefino železo za vezi J kovanje za okna in vrata A Bplob vse, kar pri stavbah potrebuje, priporoča po %«kIo % #.ni>.aiiili rriiali S Andr. Druškovič trgovec z železnino (442—18) <2 Glavni trg št. 10. jL-.juLl>ljo>iia. Glavni trg št. 10. ^ Wietersdorfska tovarna za Portlanl in Roman cement F. Knoch-a c£ Gomp. v Celovcu priporoča svoje izdelke v znatno večji trgoporni in lomoporni trdnosti, nego to predpisujejo določila društva avstrijskih inženirjev in arhitektov za dobre kvalitete. Zaloga in zastop za Kranjsko: Fr. Seunig & Gomp. v Ljubljani, Marijin trg st. 2. Svcdorhe iu ponudbo zjiNtonj iti poHtiiiue pronio. (402—12) I * I I * I ♦ o ♦ I i - F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani priporočajo po najnižji ceni : /iirr/iine s(i i snike (StraugfalzziVgel) najbolj hm in najcenejšo kritje. flox;iik (samotni) t Ink. za cerkve, hodnike, tratoarje itd. Priznanice že napravljenih tlakovanj so na raz- i i ♦ I Crvi i#. kit IIK-II i ur za vodovode, strati iSr a itd. \ii«tMlr #.»• iliiiuiiko. 3 Ollftil«' |1C«*I vsake barve. Moililnti o£iiji*oil. Itoiiistii in l"«ii'tlami ceniint. Proti obilju varno opeko in plošče« *f rosno lopni n o ali k loj (Dachpappe). 14 ar lioli lir. j ter isto tako VSe V Nlitvliiimlio stroko <*pit«ltijooo proilinoto. 1846—8) Dobro izurjenega, marljivega in poštenega v I pred potresom. 33 X 60 cm. Komad po 50 kr., po pošti 5 kr. već, dobiva se v „N&rodnl TIskarni". Prodaja jajc za valjenje najltarejfte prlm«ri»l*e t*<»u«»surij<» ta K«»|eu|e ple-meiiMkili l.ok<>»ij. premiju ane v Gorici 1891 1. z zlato i CariDtlia-Litli-1 svetinjo I. vrste (719-*) Z rožnatim grebenom, amerikanski Le^born, tiste boje kakor jerebica, jedno jajce 86 k v. Cochinkinesar, lolt in bel, U0 ki*. La Klčche. Crn, 20 kr. Hnlandec, CTtt, z belo nvbo, 20 kr. Srebrn in slat hantnm, 20 kr. Leghorn, Italijan, jarebicne boje, V<> kr. Drahma, svetle in temne boje, L6 kr. Plvmouth-Ilock, okragnljen, lf> kr. Dorking« jarebicne boje, 16 kr. bangibans, ćm in bel, 16 kr. Andalasijanso« modre boje, 16 kr. Homlan, francoski 16 kr. Leghorn, Italijan, bel, z žoltiini nogami, 1"» kr. Biserne kokoši, svetle boje, 20 kr. Pekiog-rsce, 2'> kr. — Za embalažo s poštnine prostim po-111 ianjem do f>0 komadov 7u kr. — Garantu c se za čisto pleme in sveže jajca. — Razpošiljata Auit vilovn Stleuler in 1'eler Hruuint, M. IMir pri (ierlei. Primorsko. Izdelovanje perila Na debelo ! Za gOSpOfJ-3, Q0Sp6 JH Otmke. Na dro eno! vzprejnu'm takoj pod dobrimi pogoji v svojo trgovino z mešanim blagom. (744_-j, •fak. •IpriiB-aii, trgovec v Domžalah. Pohišno opravo skladno za vrte, v starokmetskem slogll za SObe izdeluje in * stavbarsko mizarstvo izvršuje po nizki ceni Oiasleilnik Zois-liiit/.l) v 4-01-jii 11 pri II led 11. r* Na zahtevo se brespls&nu dopošiljajo ilu-strovani ceniki. («589—2) A A A A A A A o > S i i x e» — H P< — o r 11 S > O o rt fll H 3 H o M N (u M O ta d •rnlco »n m—|....|,. hel iiftm, glnlU* |>r»a, brei »vracuilcH. bri>e ninniut, 27 TT»t, 1 kmnsH jxi K1J. 1 10 di> I 79 C ti ■••.■•n i „ . a-jft lft' — Sri»tr«- m >l v 4 Vfhkastih. Ic.ikor rBor»| 1 komad |io ^Id. 1— do I 40 « h.iiiul. „ . 6-7B . r-7ft Nporiitle l»ln<«- uhioi M« U«-i|»"*i<- t) 1 .1 . .v ..tj) ! kom. pn gld. — H« do 1 4« k«m. . - 4ft0 „ T 80 1« ••% riitutlinv «id. ino do Kid. a-ao. 12 imriit niHlišei »Id. 3-.10 do 4-B0. 13 k»m«dii« |.r.- Ii r • , -i. ., . ■. . od *ld «43 ilu A' — _ H - a < N S" 3 6» O S. < - o: rt> lil — 3 H 1 5- l - ~ o ~* m 1 ^3 — a o o c/m M ona 3 O «. • Zn brezhiben kroj m najsolldnejsa postrežbo jamci 1 vrdka C. J. Hamann v Ljubljani zala^atelj perila ve? c. kr. (astniSkh uniformovaliSo in nni-tormovanja v nasi r. in kr. vojni mornarici. pri Železni Kaplji l^liormi nam lasna znamenito lerllo proti vsem kata- K| rom in lcdvioiiiiu ter moliiir-nI m holeznlin. (409—8) Dobiva se pri ISMStBilil v« v telesni Hnpljl ; dalje pri Henriku p 1. M n 11 o n i - j n na Dihih)u. A l o j ■ i j a C ze r n i o h - a agenturi v I<|ubl|nul in pri trgovcih: Mih. Kastner-jn in P. Lasa-n i k -n v I.|iiI»1|mhI, V. Dolenc-xi v Hrmijii in Mkofll Loki, A. P in t ar-j u v Kamnik n, A. Pauser-jn mlaj. v Now«>m Jl4>*iii, P. Pe-tsche-jxi v Hv^cvju, J. Pauser-jn v lttbni«i|. pijll01« in lM I Sl-m.ži"bo uosmein brzojavne upraviteljice l"S«T»e gospoiiičina, popolnoma veSca V tem poiln. — Po« nudbe naj se blagovolijo puSljati poil naslovom: C* p<»»l»' ri'Klaiite Stii«leii«>. poHta lkoi»l.i»|liiw.*. (746) i Vvvvvvvvvv i ??vvvyvvv? »J (»>1 —B) Nima vsak lepega obraza, niti lepih rok, a da postanejo bele, nežne, čiste in kakor bi bile skrbno konservirane to doseči je vsakomur. Naj uporablja pri svoji toileti samo izredno milo in tolSCno pristno Doering-milo to je, i mm uiti- dobro! samo ono „,s sovo" in zaželjeni uspeh ne bode izostal. Cena povsod 30 kr. (ifiicraltio zaito)>Ktvi> : A. MOTSt'11 it Co., I > 11 litij - I., l.ii m . k Nr :t. Hafner^jeva restavracija v Ivj^JLl3lJiaxxi 3T7-. ZE^etr^ cesta, štev. ^±T7- iggr Danes in nadalje: točenje priznano izvrstnega, okusnega Gossovega marčnega piva iz pivarne delniške družbe v GSssa pri Ljubnem na Gorenjem Štajerskem. Zaloga in oddajanje v posodah. (7&*) Z velespoštovanjem J Hdf IBOI* iL Prostoren, senčnat vrt. Vhod tudi v Poljskih ulicah, nasproti učiteljišču. «3> Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 2744