vo
v r i ± i i
Litija
sP
LITIJSKI občan
»Prispevajmi /2003 sredstev z 070 485 Zdrav
Vsak prispevek
hranilnikih RK v 1001152,11 bankah (LB in bkb v Litiji) in na posti v Litiji.
Sredstva lahko nakažete tudi direktno na TRR Območnega združenja RK Litija na št.: 03110-1001003138 - s pripisom: »prispevek za nakup UZ naprave«, do 31. novembra.
NOVICE IZ OBČINE LITIJA IN OBČINE ŠMARTNO
Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco
Investicija brez notranje opreme je ocenjena na 21 milijonov tolarjev, doslej je Župniji Šmartno uspelo zbrati 4 milijone.
Gradnja nove Mežnarije v Šmartnu pri Litiji
Julija tega leta smo v Župniji Šmartno z izvajalcem SCT d. d. Ljubljana podpisali pogodbo o rušenju stare mežnarije in gradnji nove. Stara mežnarlja je dolga leta služila zgolj za stanovanje skrbni in vestni mežnarici Cirili, vrsto let je tu potekal tudi pouk štiriletke OŠ. V mežnariji je nekaj časa deloval ustvarjalec prvega slovensko-ruskega slovarja Davorin (Martin) Hostnik, rojen v Podrojah.
Nova mežnarija bo večnamenski objekt, kjer bodo sanitarije za obiskovalce naše cerkve: za nedeljske obiskovalce svete maše, za romarje in turiste, ki jih ni malo, za sprejem v čajni kuhinji, ki bo v pritličju, za svate po poročnih mašah, za pogostitev za župnijske praznike in slovesnosti. Skupni večji prostor v pritličju bo namenjen tudi šmarski mladini, ki se zlasti ob koncu tedna želi poveseliti, sprostiti in pogovoriti v duhu prijateljstva, pa čeprav na mizi ni alkoholnih pijač. Zgornji prostori naj bi v bližnji prihodnosti služili družini, ki bo pripravljena sprejeti službo mežnarjenja. V mansardi pa je tudi lep in velik prostor bodisi za dvoranico za razna predavanja bodisi za rabo s športnimi rekviziti za mlade. Kakor koli že, prepričan sem, da je nova mežnarija, ki počasi dobiva estetsko podobo s fasado, s streho, ki ima 'stari šmarski’ naklon 45° ter s spodnjim delom fasade, ki bo iz brušenega kamna, zgradba, ki ima splošen pomen ne le za_ Cerkev, marveč za vse dogajanje v kraju - v središču občine Šmartno. Navkljub temu dejstvu je doslej sredstva za novo mežnarijo prispevala le glavnina šmarskih vernikov in pet samostojnih podjetnikov, v vrednosti 4 mio SIT. Celotna investicija brez notranje opreme je ocenjena na 21 mio SIT, s prostovoljnim delom pa naj bi sredstva za dokončanje nove zgradbe skupaj z opremo ne presegla 35 mio SIT.
nadaljevanje na strani 8
IZ »OGLARSKE DEŽELE« na Gozdarski inštitut
Športno društvo Dole - sekcija za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, Zavod za gozdove Slovenije - Krajevna enota Radeče in Dolski Oglarji, so v torek 11.11. 2003 na Gozdarskem inštitutu v Ljubljani pripravili razstavo pod naslovom »Dežela Oglarjev«, ki ho odprta do 10. januarja 2004.
Navzoče je pozdravil direktor Gozdarskega inštituta prof.dr.dr.h.c. Nikolaj Torelli, direktor ZGS Slovenije g Andrej Kermavnar je navzočim predstavil vlogo zavoda, predsednik KS Dole g. Mak pa je v nekaj besedah orisal vlogo kraja in nastajanje »Oglarske dežele«. Slavnostna govornica je bila dr. Marija Markeš predsednica Društva za-razvoj slovenskega podeželja, ki je predstavila vlogo društva in položaj slovenskega podeželja danes. Svoj govor pa je zaključila z mislijo »najpomembnejše je tisto, kar storiš«, kar pa dandanes ni pogosta praksa s strani različnih institucij in skladov, predvsem ne za takšna odmaknjena področja v slovenskem prostoru, kot so Dole pri Litiji.
nadaljevanje na strani 6
Evropa za državnimi prvaki
Že kar nekaj časa je kar se je v litijski športni dvorani končal kvalifikacijski malo nogometni turnir za evropsko klubsko prvenstvo. Organizator in domači klub Svea Lesna Litija je gostil prvake Nizozemske (West Starš Rotterdam), Rusije (Dinamo Moskva), in prvaka Kazahstana (Zhigitter Astana). Domačini so osvojili tretje mesto.
nadaljevanje na strani 11
JERNEJ d.o.o.
PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji
Tel.: 01/898-74-72, fax: 01/898-71-81
ODPRTO:	SOBOTA
OD 700 DO 1800	OD 700 DO 12“
Trgovina z gradbenim materialom toplovodno, vodovodno in elektroizolacijo z barvami in železnino
10% MARTINOV POPUST do 6.12.2003
ČIPS PLOŠČE • KNAUF 125x200 LAMINATI * KUP HRAST, BUKEV, JAVOR VELUX • STREŠNA OKNA JELOVICA • OKNA, VRATA VODOVODNE ARMATURE • armal, unitas SANITARNA KERAMIKA TUŠ KABINE, KOLPA PROGRAM KERAMIČNE PLOŠČICE TOPLOTNA IZOLACIJA • ursa, isover, tervol PRANE PLOŠČE • 40x40, 50x50 PEČI IN RADIATORJI
Ostalo blago 4% GOTOVINSKI POPUST za naltup nad 5.000 SIT
RAZSTAVA »MINERALI SITARJEVCA«
V	PRIRODOSLOVNEM MOZEJU SLOVENIJE
V	Prirodoslovnem muzeju Slovenije so v četrtek, 16. oktobra, odprli razstavo »Minerali Sitarjevca«. Do konca koledarskega leta bo na ogled približno 30 primerkov najlepših mineralov iz rudnika Sitarjevec. Razstavo je pripravila študentka geologije Sabina Kramar, domačinka iz Vel.Stange, ob podpori dr. Mihe Jerška iz Prirodoslovnega muzeja in v sodelovanju z ZIK- Kulturnim centrom iz Litije. Razstava v državnem muzeju na najlepši način prikazuje pestrost našega litijskega rudnega polja in pomen le-tega ne samo v državnem temveč tudi evropskem in svetovnem merilu. Otvoritev razstave je s svojim predavanjem popestril mag.
Uroš Herlec, geolog z Naravo-slovno-tehnične fakultete v Ljubljani. Rudnik Sitarjevec je izjemen zaradi ogromnega števila mineralov, po pestrosti eden vodilnih v Evropi in v svetu, pomemben in enkraten je zaradi primerkov samorodnega svinca in kristalov ceru-sita, zaradi limonitnih kapnikov, ki jim v Sloveniji ni para, aragonitnih ježkov in še bi lahko naštevali. Skratka, rudnik Sitarjevec je pravi raj za geologe in mineraloge in s tem dragocen naravni spomenik. 0 tem se lahko nazorno prepričate, če si ogledate razstavo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v .Ljubljani, ki bo odprta do konca decembra.
Foto: Ivan ESENKO, Tekst: Helena HAUPTMAN
Prispevke pošljite do 8. DECEMBRA 2003
na naslov: TiskarnaACO,C.D.K. 39,1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net
Iz uredništva...
Dostikrat Vam te vrstice namigujejo, kaj Vam bo prineslo branje Litijskega občana. Naj tokrat povedo, kaj je branje in urejanje prispevkov prineslo meni. Nekaj žalosti in precej slabe volje. Predvsem me žalostijo konflikti, ki se porajajo tam, kjer jih (po moje) naj ne bi bilo...
Tako so že ptiči čivkali, da je Levstikov pohod ena velika »kregarija«. Zakaj? Plati medalje sta seveda dve -eno pojasnjuje oz. nam jo kaže Rudi Bregar. Da je šlo za borih 50 tisočakov...
Drugi konflikt je vzniknil v Šmartnu (saj gotovo ni edini) med občino in župnijo. Zaznamo pa ga pri gradnji Mežnarije (za katero občina še ni namenila niti tolarja) - lepega in potrebnega objekta, ki ga pozdravljamo z vseh strani. Zanimalo nas je, kako poteka gradnja, pa se je prijazno odzval župnik Marjan Lampret in nekaj stvari pojasnil. Pridal pa je tudi nekaj spremljevalnih »bodic«, po katerih je bojda že poznan. A vendarle poudarja oz. upa, da le ni vse tako črno oz. ozko - preberite sami!
Da so družbene dejavnosti »ena velika sirota Jerica« za nekatere, drugim pa »črna pijavka« je seveda znano. Pokukajte med vrstice Moje Knjižnice, kjer Vas Joža Ocepek seznanja s poleni, ki knjižnici letijo pod noge (tokrat s strani dveh občin - no, z ene dosti bolj kot z druge). Pa je lahko knjižnica brez denarja sodobna, dobro založena in uporabniku prijazna? - le Harryju Potterju bi uspelo.
Lepo so se imeli v Jevnici, ko so praznovali 20-letnico vrtca Jurček. Lepo zgolj zato, ker so učiteljice in starši sami poskrbeli za stroške, da je praznovanje sploh bilo (vrtec namreč nima sredstev!!!). Kljub vsemu začutite velik optimizem gospe Brečko, ki gotovo voljo in inspiracije črpa iz najmlajših, s katerimi in ZA katere dela. Da, pri denarju se vse začne in konča, to ste gotovo potegnili iz teh vrstic. Pa naj gre za kosmate milijone ali skromne tisočake - vedno jih je premalo. Tudi Občanu jih manjka, zato mi je ŽAL, dav njem ne preberete ve č tistega, kar lahko prebiramo v uredništvu, a žal zaradi finančne stiske ne natisnemo.
Andreja ŠTUHEC






I
Komu gre v nos Levstikova pot?
17. popotovanje po Levstikovi poti je za nami. Letos je zelo ponagajalo vreme, tako da je bila udeležba ena najslabših v zadnjih desetih letih, pa vendar najbolj vztrajnim popotnikom to ni vzelo veselja. Letos so bili udeleženci deležni nekaj novosti. Zaradi množičnosti v zadnjih letih smo si letos zamislili popotovanje po dveh poteh. Po obstoječi severni trasi in po »novi« južni trasi skozi Ježni vrh, Vinji vrh, Sevno, Gornji vrh in Kamni vrh proti Moravčam. Pot sicer ni nova, saj so po tej poti hodili pohodniki že leta 1987.
Do zadnjega trenutka smo upali, da bomo uspeli rešiti vse tehnične podrobnosti, da bi bil cilj obeh tras poti na Čatežu, vendar nam to zaradi izsiljevanja nekaterih ni uspelo. V zakonsko določenem roku je bilo potrebno vložiti dokumente za izvedbo prireditve med Litijo in Moravčami. Izjavljamo, da smo kot organizator imeli dovoljenje Upravne enote Litija, št. 227-36/03 (v dovoljenju med drugim piše, da je cilj prireditve na pare. št 665, k.o. Vodice) za pot od Litije do Moravč, seveda po obeh trasah. Na tem območju smo tudi zagotavljali vse tehnične pogoje za varnost udeležencev.
nadaljevanje na strani 3
Uspela letalska prireditev na vzletišču v Zavrstniku se je razširila na dva dneva
Letalsko - modelarski miting Litija 2003
Člani litijskega Aerokluba Milan Borišek, pod vodstvom Matjaža Peskarja, že nekaj let pripravljamo modelarski miting na vzletišču Zavrstnik pod imenom KLOBASA CUP. Ker v enem dnevu nismo mogli izpeljati pestrega in obsežnega programa, smo letos pripravili dvodnevno prireditev. Letalskemu prazniku je bilo naklonjeno tudi vreme.
Prvi dan, v soboto 6. septembra, se je po 10. uri začela zbirati modelarska druščina in tega dne se je prijavilo 23 modelarjev iz bližnje in daljne okolice. Ta dan je bil namenjen predvsem modelarjem in vsi udeleženci so lahko opravili svoj let. Poškodovanih modelov ni bilo, manjše tehnične težave je imel le g. Samo Kuder s svojim jetom, a se je s prisebnostjo pilota srečno končalo le z manjšo poškodbo modela. Težave je imel tudi modelar iz Avstrije, a ne pri letu, temveč pri prečkanju mejnega preboda. Vsi upamo, da naslednje leto teh težav ne bo več, kajti takrat bomo vsi ena skupnost. Za zaključek sobote je bila organizirana letalska veselica pod kozolcem z dvema ansambloma, ki sta modelarje še bolj povezala v sproščene pogovore. Sobotni del prireditve se je v zgodnjih jutranjih urah uspešno končal tako na zadovoljstvo modelarjev in krajanov, ki so se prišli z nami poveselit.
Nedelja 7. septembra je bila namenjena kombinaciji modelarstva in pravega letalstva. Modelarji so že v zgodnjih dopoldanskih urah pričeli polniti svoj prostor, ki je bil kmalu zapolnjen z modeli letal, helikopterjev; celo Eda 5 v naravni velikosti, ki jo je izdelal g. Albin Novak je krasila prireditev. Prireditev je privabila modelarje iz vse Slovenije, nekaj pa jih je prišlo tudi iz sosednje Avstrije.
Po več kot 50. letih boks spet v Litiji
VEČER JEKLENIH PESTI
Tisti, ki so videli, so rekli, da se je tisti na pol deževen dan pred športno dvorano v Litiji odvijal kaj čuden dogodek. Dogodek v mesti Gogi? »Ne! Kje pa! Po vsem nedogajanju se nam še tega manjka!« so besno zavijali z očmi Lilijani. Boksarska asociacija Slovenije je priredila boksarsko revijo, na kateri se je spopadlo kar dvajset boksarjev iz šestih klubov, kot popestritev pa so potekale demonstracije borilnih veščin. Kaj pa gledalci? Nekateri so prišli zgolj iz radovednosti, drugi spet zaradi tega, ker se v Litiji res malo kdaj kaj zgodi, gostilniški pretepi pa že dolgo niso več v modi. No, tretje so spet slišale, da bodo pod žarometi mišice razkazovali postavnih mladci, le redki pa so se še spomnili, da je bil pred 50. leti v Litiji boks šport številka ena.
nadaljevanje na strani 12
■[Množica ljudi je spremljala boksarsko revijo v Litiji
BBBBBHBBK.	Ml	""	I HM
SLS- izbira prihodnosti.
V soboto, 15.11.2003 je v Rogaški Slatini potekal volilni kongres SLS. Osnovno sporočilo kongresa je bilo, da je SLS dejanska izbira prihodnosti Slovenije pri vstopanju v EU. Poleg sprejetja programske resolucije je kongres izvolil tudi novo vodstvo in organe stranke za prihodnji štiriletni mandat. Novi predsednik stranke je postal g. Janez PODOBNIK izkušen dolgoletni politik, ki ga odlikuje predvsem povezovalni in strpni dialog. Podpredsednika stranke sta postala g. Bojan ŠROT, ugledni župan mesta Celje in ga. Nada SKUK, predsednica ženske zveze. Predsednik Glavnega odbora je postal dolgoletni škofjeloški župan Igor DRAKSLER, Svet stranke pa bo vodil bivši predsednik DS Tone HROVAT. Poslanec DZ Franci ROKAVEC pa je bil izvoljen v 10 članski Izvršilni odbor stranke.
SLS želi v prihodnosti imeti v slovenskem prostoru bolj pomembno vlogo, predvsem pri kreiranju gospodarskega razvoja, enakomernejšemu razvoju celotne Slovenije, reševanju socialnih vprašanj ter dejavno vlogo Slovenije v EU in mednarodnem sodelovanju. Enako želi SLS v prihodnosti graditi Slovenijo na vseh nas, zato so drobni vsakodnevni problemi enako pomembni kot problemi z zvenečimi naslovi.
Jože PERME
Vesti iz parlamenta
V	Državnem zboru je bilo v tem mesecu kar razgibano in delovno vzdušje. Veliko polemike je bil deležen sprejem tehničnega zakona o izbrisanih in pa predstavitev proračuna za leti 2004 in 2005.
Odbor za finance in monetarno politiko je obravnaval amandmaje k Proračunu RS za leto 2004 in 2005. Za zagotovitev začetka del na magistralni cesti na odcepu Spodnji Hotič - Zgornji Log že v prihodnjem letu sem predlagal, da se v proračunu za leto 2005 zagotovi 200 milijonov SIT dodatnih sredstev.
V	obrazložitvi med drugim poudarim, da se odprava nevarnih cestnih odsekov na tej cesti kljub pripravljenosti države v zadnjih letih še vedno izvaja bistveno prepočasi, glede na občutno povečan promet v smeri proti Ljubljani oziroma obratno. Omenjeno ozko grlo predstavlja tudi veliko oviro za gospodarstvo v Litiji, Šmartnem in tudi v Zasavju, saj ravno ta odsek še vedno onemogoča lažji in bolj racionalen dostop za težja motorna vozila. Zaradi navedenih dejstev je potrebno zagotoviti omenjena sredstva, da se tudi na tem območju države zagotovi ustrezna prometna varnost.
Da bo zagotovljena finančna konstrukcija za izvedbo programa izgradnje Šmarske obvoznice, sem vložil amandma za zagotovitev dodatnih sredstev v višini 20 milijonov SIT v letu 2005. Predlagana sredstva bi zadoščala za celotno izdelavo projekta za izvedbo del, ki bi se lahko pričela že v letu 2006. Upajmo, da bo Državni zbor RS prisluhnil obema amandmajema, s katerima bi se lahko izboljšale prometne razmere.
Franci ROKAVEC, Poslanec DZ RS
“NASA KULTURA”
Tekst in foto: Ciril GOLOUH
STARA LITIJSKA LEKARNA DOBIVA NOVO PODOBO
Vsi dobro poznate staro litijsko lekarno na Trgu svobode. Kot ste že morda opazili v teh dneh dobiva bolj prijaznejšo podobo.
Posebno markantna je svetlo zelena fasada, po novem bo vhod z druge strani ter tudi nekaj parkirnih mest.
OSNOVNA ŠOLA GRADEC BREZ POKRITEGA POSTAJALIŠČA
Šola deluje že kar nekaj desetletij, vendar se do danes še ni premaknilo ničesar. Na postajališču ni urejenega nadstreška (razlogi so znani) ker ni zemljišča, tako da morajo otroci čakati avtobus (posebno v deževnem vremenu) pod milim nebom. Tudi tu bi bila boljša rešitev, če bi bilo izogibališče avtobusa na levi strani vozišča in bi s tem preprečili, da bi otroci hodili preko vozišča na avtobus oziroma iz avtobusa.
POGLED NA DOM ZA STAREJŠE OBČANE V KRŠKEM
Spoštovani občani in občanke, predvsem tisti,ki bi radi preživeli jesen življenja v domu za starejše občane po svoji želji ali sili razmer.
Dom bi moral biti na sončni legi, oddaljen od vsakodnevnega hrupa, z dovolj parkovnih površin in možnostjo sprehajalnih poti po gozdu.
Idealne lokacije po vsej verjetnosti v Litiji ne bomo našli, pa čeprav je kar nekaj takšnih lokacij. Na sliki je »Dom starejših občanov v Krškem«, na lokaciji, ki si jo v Litiji lahko samo želimo. Že sam pogled na dom daje videz ne doma pač pa zdraviliškega hotela z dovolj parkovnih površin z dostopom do raznih objektov, zdravstveni dom, lekarna, trgovina. Ali je možno pri nas najti podobno lokacijo in sedanjo predvideno lokacijo prepustiti za obrtno cono.
Podeželje v prazničnem mestu
LITUA; petek, 19. december 2003: v mestu se »prižgejo luči«, zasliši se glasba, omamno zadiši. Na obisk v mesto pride podeželje. Poveže ju praznik, ljudje, dobrote, skrite želje in veselje.
Doživite prednovoletno iskrivost na litijskih ulicah; vabijo vas društva podeželskih žena, obrtniki in rokodelci, kmetje, čebelarji, sirarji, sadjarji in drugi, ki vam bodo pod okriljem Centra za razvoj na stojnicah ponujali' svoje dobrote, izdelke in pridelke. Pa seveda tudi toplo dlan, prijazen nasmeh in dobre želje za popotnico.
Sejem vseh teh mikavnih dobrot se prične 19. decembra ob 17 (18) uri z otvoritveno slovesnostjo, ki jo pripravlja Nova kultura - v litijskem mestnem središču seveda.
v_______________________________________________________y
LDS
UBEFtALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Zemljišča za gospodarski razvoj
Ta mesec je občina Litija objavila javni razpis za prodajo štirih parcel ob Ponoviški cesti v Litiji, namenjenih za gospodarski razvoj. Gre za skupno površino okrog 12.500 m2, s skupno izklicno ceno 113.5 milijona sit. Posamezne parcele merijo od dobrih 2 tisoč do nekaj čez 3 tisoč m2, vrednost posameznih parcel pa znaša od 20 do 32 milijonov sit.
Pri tej prodaji gre za doseganje dveh ciljev. Prvi in hkrati najpomembnejši je v spodbujanju in razvijanju gospodarstva v občini, ki je v primerjavi z drugimi občinami v regiji v precejšnjem zaostanku, drugi cilj pa je tudi v ustvarjanju prihodkov za občinski proračun, ki pa ima - tako kot vsak proračun - vedno premalo denarja za vse programa in potrebe ter želje ljudi. Vendar je poglavitni cilj v razvijanju in krepitvi gospodarstva, ki je navsezadnje osnova za zaposlovanje ljudi in ustvarjenje kapitala, iz katerega se napajajo tudi občinski proračuni, pa tudi veliko neposrednih uporabnikov. Izklicne prodajne cene teh zemljišč so razmeroma visoke, vendar je njihova vrednost uradno ocenjena, tako kot določa državna uredba o prodaji takšnih zemljišč. Eden od poglavitnih vzrokov za razmeroma visoke cene je dejstvo, da so zemljišča v mestu, da so zelo dobro dostopna, skratka parcele imajo dokaj ugodno lego. Občina se je sicer trudila, da bi jih znižala, vendar je morala upoštevati omenjeno državno uredbo. Kljub temu pa je občinski svet razpravljal o možnih ugodnostih in olajšavah za investitorje, ki bi jih občina sprejela naknadno, ko bo v dvofaznem postopku izbirala ponudnike. Te olajšave bi znale biti kar občutne, kar bi investitorjem omogočalo lažji začetek oz. postavitev objektov, opreme, programov, zaposlitev in ustvarjanje trgov. Seveda je cilj občine in vlagateljev, da ustvarjajo nove zaposlitve in dobiček, kar ima, kot sem že omenil neposredni (ugoden) učinek na višino dohodnine, ki je osnovni vir za napajanje občinskega proračuna. Iz njega pa občina financira vse zakonske obveznosti od šolska, sociale, komunale itd.
Vsekakor je prodaja oz. razpis omenjenih parcel za gospodarski razvoj prelomnica v razvojnem delu litijske občine, kar kaže na uvajanju politike razvoja in ne zgolj financiranja tekočih potreb (in želja). To pa hkrati pomeni, da občinski proračun ne bo več »edina molzna krava« za vse mogoče želje, ki imajo v mnogih primerih značaj povsem osebne porabe.
Glavna naloga občine namreč ni v financiranju »prav vsega,« ampak v ustvarjanju pogojev za razvoj, kamor štejemo zemljiško politiko, in pogojev za čim bolj kakovostno življenje ljudi. Osnova takšne razvojne politike pa je edinole krepitev gospodarstva. Ampak ne prav vsakršnega. Tistega oz. takšnega gospodarstva, ki je litijsko občino desetletja »držalo pokonci,« to je v glavnem bazična in predelovalna industrija, ki je nastajala v 19. stoletju, danes ne moremo več razvijati, saj prihajajo povsem nove, visoko akumulativne dejavnosti, ki (velike) prihodke ustvarjajo s povsem drugimi tehnologijami in predvsem znanji.
Takšna politika občine mora postati stalnica, kar pomeni, da bi v bodoče tudi prihodke od prispevkov za uporabo stavbnih zemljišč morali usmerjati izključno za nakupe in komunalno opremljanje novih zemljišč za gospodarski razvoj in stanovanjsko gradnjo, (mb)
Tehnični pregledi in meritve plinov
Vsak dan smo bližje Evropski uniji, to pa se vedno bolj odraža na nenehnih spremembah raznih zakonov in ostalih pravnih aktov. 1. decembra letos stopijo v veljavo določbe zakonov in pravilnikov, ki se nanašajo na meritve emisij izpušnih plinov motornih vozil, sočasno pa tudi na samo opravljanje tehničnih pregledov vozil.
Nekaj informacij na to temo je bilo podanih v javnih medijih že v septembru in oktobru letošnjega leta, ko je bil določen tudi teden “poskusnih merjenj" emisij (takoimenovani EKOTEST).
Bistvene spremembe na tehničnih pregledih, ki jih lahko pričakujemo po
1.12.2003, so naslednje: merjenje plinov motornim vozilom, razen kolesom z motorjem, motornim kolesom ter traktorjem, povišanje cene tehničnega pregleda, ukinitev brezplačnih “popravnih” pregledov vozil, daljše vrste zaradi daljših pregledov.
Rezultati testnih meritev od 20. - 25. oktobra letos so pokazali, da ima v povprečju skoraj 40% vozil emisije plinov izven dovoljenih meja (to pa po 1.12. pomeni neizpravno vozilo). Stanje je zaskrbljujoče, pa ne le zgolj z vidika stroškov, ki jih bodo imeli lastniki pri odpravljanju napak na izpušnem sistemu, temveč tudi z ekološkega vidika. Zato bomo v skladu z direktivami Evropske unije doživeli ekoteste tudi pri nas, od 1. decembra dalje.
Zaradi tega na tehničnih pregledih pričakujemo malce daljše čakalne vrste, saj se sam pregled vozila zaradi ekotesta precej podaljša. Načini opravljanja meritev so določeni s strani Ministrstva za notranje zadeve in so že uveljavljeni v ostalih evropskih državah. Zaradi dodatnih meritev (torej ekotestov) se bo podražil tudi tehnični pregled in sicer za (osebno vozilo) slabih 2.000 tolarjev. Žal pa to ni vse; slaba novica, predvsem za tiste, ki ne vzdržujejo svojih vozil po navodilih proizvajalca, je ta, da so cene katalizatorjev za izpušni sistem še precej visoke in bo zamenjava katalizatorja dodaten strošek.
Opozoriti je potrebno, da ni vsak (predvsem “univerzalni”) katalizator dober za vaše vozilo! Dovoljeno je vgraditi le originalni ali homolooirani katalizator (ki ima vtisnjeno homologacijsko oznako), zato ne kupuje (pre)poceni (neustreznih) izdelkov! Pomembno je namreč, da proizvajalec zagotavlja določeno življenjsko dobo nadomestnega dela.
Spremembe bodo zagotovo tudi v navadah voznikov; marsikdo je bil do sedaj navajen najprej pripeljati vozilo na tehnični pregled in šele nato odpravljati (morebitne) napake na vozilu, kar je pomenilo ponovni, “popravni" pregled. Zaradi tega so bile tudi vrste na tehničnih pregledih že sedaj daljše. Tako se nam obeta nova sprememba in sicer ta, da takoimenovani “popravni” pregled ne bo več brezplačen, kot je bil do sedaj. Predvidena cena takega pregleda bo znašala 30% cene celotnega pregleda vozila. To pa pomeni, da bo sedaj vozilo potrebno ustrezno servisirati, še preden se boste odpravili na tehnični pregled. Glede na spremembe, ki nas čakajo, vam predlagamo sledeče; pred naslednjim tehničnim pregledom naj vaš serviser obvezno preveri stanje in delovanje motorja ter izpušni sistem - ekotesti med drugim namreč zahtevajo merjenje pri povišanih obratih motorja! Na vozilu imejte vgrajene originalne ali ustrezno homologirane dele. Če niste prepričani, da so emisije plinov vašega vozila v dovoljenih mejah, na servisu opravite preventivno meritev plinov - tako boste pridobili na času za odpravo napak - čas za "popravni” pregled je namreč le tri dni po opravljanju tehničnega pregleda. In še nasvet serviserjem: opremite se s kakovostnimi in umerjenimi plinomeri ter razmislite o dobavi katalizatorjev in rezervnih delov za izpušne sisteme.
Boštjan LABA, Tehnično servisni center Laba d.o.o.
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA LITIJA
Območna obrtna zbornica Litija, Jerebova 12, Litija
oddaja
V NAJEM POSLOVNI PROSTOR V CENTRU LITIJE NA JEREBOVI 8, V VELIKOSTI 77,90 m2.
Poslovni prostor je primeren predvsem za storitveno dejavnost npr. knjigovodstvo, odvetniška dejavnosti itd.
Pisne prijave zbiramo na Območni obrtni zbornici Litija, Jerebova 12, Litija, najkasneje do 10.1.2004
SDS
Delitvena bilanca
Med občinama Litija in Šmartno je bilo pred kratkim slovesno podpisana delitvena bilanca. »V rekordnem času!« smo bili poučeni občani. Zategadelj lahko rečemo: »Pohvalno!« Kaj pa vsebina? Če smem dodati svoje skromno mnenje: »Velika zgodovinska napaka!« Pa poglejmo zakaj.
Delitvena bilanca je bila pripravljena po teritorialnem načelu in načelu števila prebivalcev. To pomeni, da postane bivše skupno premoženje last občine na teritoriju, katere se le-to nahaja. Tako razdeljeno premoženje se potem primerja po vrednosti in razmerje med vrednostima mora biti enako razmerju med številoma prebivalcev. Do tu vse lepo in prav. Vendar pa so bile vrednosti npr. javnih zavodov, kar prepisane iz zaključnih računov, torej knjigovodske. Tudi to bi se še dalo prenesti, če ne bi zbodla v oči vrednost JZ Bogenšperk v višini cca. 26 milijonov SIT, kar je milo rečeno smešno v primerjavi z drugimi zavodi ocenjenimi na več sto milijonov. Masa premoženja na »tehtnici« delitvene bilance se je tako, seveda, prevesila na litijsko stran in pokazala, da je naše premoženje za 230 milijonov SIT večje, kar je občina Litija morala plačati s približno 40. stanovanji in 5. poslovnimi lokali na svojem teritoriju. Krasno! Saj poznate pregovor o mehu in svinji? Kdo ve, če si ga niso izmislili prav na kakšnem podobnem primeru v občini Litija.
JZ Bogenšperk je po mojem vreden vsaj eno milijardo, verjetno pa veliko več, torej več kot štirikrat toliko kot vsa stanovanja in lokali, ki smo jih prepustili občini Šmartno in če bi »naši« pogajalci uspeli doseči vsaj dogovor, da se ga upošteva v vrednosti 230 mio, bi vsa stanovanja ostali v lasti Litije. Bravo!!
In če je bilo razliko potrebno izravnati, zakaj ravno s stanovanji, ko pa vsi vemo kakšno pomanjkanje v OL vlada na tem področju. In nadalje še zanimiv paradoks. Občina Šmartno bo na primer svoje prazno stanovanje v Litiji, dodelila svojemu občanu, ki bo tako postal občan Občine Litija - kdo bi razumel?! Delitvena bilanca narejena v »rekordnem času«, tako postaja vse bolj »na hitro spacana«, kajti kratek čas, v katerem je bila narejena in podpisana, ni plod zavzetega in trdega dela, pač pa poenostavitev. Vse čestitke občini Šmartno za odličen pogajalski uspeh.
Anton KOVIČ

Tel.: 01/898-11-91 GSM: 040-506-311
SVIT d o o
KOLMAN JOŽEF s.p.
LITIJA, Ul. 25 maja 25
RTV SERVIS NA DOMU
popravila TV, RADIO in VIDEO

Razočarano veselje
Razdvojen sem! Predvsem zato, ker je še vedno v Šmartnem ostalo nekaj moje duše. In ravno to je razlog za pisanje.
Škoda, da ni deseta oktobrska številka “Občana”, izšla že pred okroglim desetletjem. Časovni zamik pač, na katerega “Občani" žal nikoli nismo imeli bistvenega vpliva. Zgodil se je petek, 24. oktobra, 2003. PLAVALNI BAZEN! Veselje brez primere, vsaj za otroke, ki na to pridobitev gledajo z otroškimi očmi. Odrasli, predvsem tisti s potrebo po hidroterapevtski rehabilitaciji nekoliko drugače, še posebno, če so (in v večini so) plavalci.
12.5 x 8 metrov! Bistveno premalo za normalnega plavalca, da si pretegne okorele ude. Obenem pa globok poklon mladi občini Šmartno pri Litiji in vsem, ki so stali za omenjenim projektom. Predvsem zato, ker so ga zgradili v osnovni šoli, ki je prvenstveno, najbolj potreben za otroke.
Ko so bili možje, ki sedaj odločajo o prihodnosti Litijskega podmladka, še otroci, je narava poskrbela za njihovo “hidro izobrazbo" v takrat, še čisti Savi. Več kot očitno je tudi ta obupala nad samovšečnostjo zaspalih na oblasti.
Spomnim se genialne izjave ravnatelja (žal ne vem, v kateri šoli), ki je nekoč dejal: “Morda bomo včasih pogledali skozi prste pri ocenah ob zaključku “osemletke”. Zagotovo pa se to ne bo zgodilo, če dijak ne bo plavalec, saj je plavanje življenjskega pomena”!
Izgleda, da se ta modrost ne tiče dijakov in dijakinj Iz Litije.
Kaj pravite gospod župan? Litijski, da ne bo pomote!
Menda so bili nekateri celo skeptični o rentabilnosti šmarskega bazena. Pa ne vsi! Slišal sem, da predvsem nekateri od Litijanov! Hvala bogu, da so se ušteli. Torej so “Šmarčani” prav zaradi lokalnega patriotizma, že v, “prvem krogu” prehiteli, na lovorikah zaspalo občino Litija. Z županom vred! Čeprav sem volil zanj! V drugo bom krepko premislil, če bo vreden moje malenkostne podpore. A, da ne bo pomote. Nič nimam proti njemu. Občudujem ga, ker vedno s spoštovanjem pozdravi vsakega, še tako preprostega občana. In to globoko cenim! To pa je v glavnem vse, za kar sem nanj lahko ponosen.
Kot lokalni patriot, bi to “zasanjano zaspanost” lahko ocenil kot krajevno sramoto, ene največjih občin v državi. Vsi mi (volivci), pa smo podpirali izjalovljene odločitve kompetentnih, na poti v tretje tisočletje in nemo, še naprej na lastne stroške svoje otroke vozili v bazen v občine našega obrobja. Sedaj jih bomo lahko v “bazen”, ki odgovarja, žal le neplavalcem. Obenem pa čestitam za realizirani projekt mladi občini v povojih, ki je že na samem začetku prebolela “otroške bolezni", katerim še prekaljena občina v Litiji ni bila kaj prida kos.
Kje je vizija naše prihodnosti in eksistence? Ni nikomur prej šinilo v glavo, da bi lahko z bazenom nekaj večjih dimenzij, kot bumerang v najkrajšem času, povrnili stroške prepotrebne investicije? Koliko bi narasli stroški zaradi nekaj metrov daljšega bazena? Bore malo! V to sem močno prepričan. In ravno na račun teh nekaj metrov, bi bila investicija, bistveno hitreje sanirana. Kakšna škoda?! Najbolj žalostno pa je, da bomo morali še naprej polniti blagajne tujih občin v soseski.
Je že kdo pomislil, koliko bi se obrestoval bazen na račun rehabilitacije občanov zaradi okvar hrbtenice, muskulaturnih obolenj in sklepov? Koliko manj bi bilo hospitaliziranih občanov in prepolnih ambulant.
Je že koga od “gospode", od bremen, kdaj uščipnilo v križu?
Če bi ga, bi mladina že zdavnaj plavala v olimpijskem bazenu. Tako pač Komu mar? To se dogaja drugim!
Voda je za te težave, zdravilo brez primere! To so vedeli že stari Grki! A ne v lavorju, temveč v bazenu razumnih dimenzij!	JUVANČIČ
VREČE ZA ZAŠČITO
vaših krznenih, volnenih in drugih tekstilnih oblačil!
Ščitijo pred molji, prahom in ostalo nadlogo.
Varna in naravna zaščita.
GSM: 041 734 291
Aktualno________________________3
Kaj storiti z Litijo ? (iv.) Martin Brilej
November 2003
Komu gre v nos Levstikova pot?
Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da so se na dan prireditve med udeleženci pojavili letaki s pozivi, da je cilj popotovanja od Litije do Čateža na Čatežu, s čimer je nekdo (na letakih piše, da je organizator Turistično društvo Čatež) grdo zavajal udeležence in pri tem zamolčal, da ni poskrbljeno za njihovo varnost med Moravčami in Čatežem. Hkrati pa je nekdo celo noč pred prireditvijo in med samim popotovanjem kradel usmerjevalne table, uničeval oznake, preusmerjal naše popotnike,... Sramotna dejanja, ki jih lahko delajo samo izprijeni in nemočni osebki.
Zakaj letos popotovanje ni bilo .do Čateža? Avgusta smo predlagali organizatorjem na Čatežu nekatere tehnične spremembe. In tu se je očitno vse skupaj zapletlo. Gre za 100.000 tolarjev, ki jih niso bili pripravljeni zagotoviti, hkrati pa so ponudili podcenjujočo ponudbo 50.000 tolarjev pod pogojem, da je TD Čatež soizdajatelj knjige! To je vsa resnica, čeprav nekateri želijo prikazati, da je šlo za velike vsote. Lahko pokažemo vso pisno dokumentacijo.
Ob vsem tem pa ne moremo mimo dejstva, da je Občina Litija deset dni pred prireditvijo umaknila soglasje za uporabo poti skozi litijsko občino in pričeli so se najrazličnejši pritiski, čeprav nismo imeli nobene zakonske možnosti, da karkoli spremenimo. Pri tem pa je najbolj žalostno, da je menda litijska občina pokleknila pod pritiski lokalnih interesov drugega okolja, čeprav so kasneje uvideli napako in soglasje le nekaj dni pred prireditvijo vrnili. Nekaj dni pred prireditvijo smo celo pristali na nekatere kompromise, ki pa jih litijski župan Mirko Kaplja menda ni bil sposoben realizirati v praksi ali pa nam je obljubljal s figo v žepu. In za vse to obstajajo pisni dokazi. Ponovno izjavljamo, da smo imeli dovoljenje za izvedbo prireditve do Moravč in da so očitno nekateri vztrajno molčali, da udeleženci naprej hodijo na lastno odgovornost. Bo kdo
pokazal dokument, v katerem se TD Čatež »odreka« zagotavljanju varnosti med Moravčami in Čatežem?
Posebej bi radi opozorili na gostinsko ponudbo ob Levstikovi poti. Pred prireditvijo so nekateri trdili, da nimamo pravice odločati, kaj in kako se prodaja na naši prireditvi. In tako kot Liljana Lovše (glejte prejšnjo številko Litijskega občana) in njej podobni ste zatrjevali, da lahko prodaja malodane vsak. In ga. Lovšetova in ostali? Ste prehodili pot in pogledali kaj so prodajali? Ste videli, da so alkohol brez slabe vesti prodajali 15 in 16 let starim mladostnikom? Ne, tega pa niste videli, ker je šlo večini zgolj za zaslužek. In zato, ker smo kot organizatorji popotovanja predlagali, da bi del izkupička namenili za organizacijo prireditve, in da bi se dogovorili za kvalitetno in organizirano ponudbo udeležencem, ste nas nekateri celo prijavljali. In nenazadnje, gre za športno prireditev, kjer alkohola sploh ne bi smelo biti! Poleg tega pa še večinoma navite cene, po katerih ste domačini poznani tudi na drugih pohodih. Verjetno ne poznate primera, ko smo menda samo 15-letno dekle rešili skoraj zanesljive zastrupitve, če ne bi bilo prisebnih rediteljev in nato zdravnika? Zato se zahvaljujemo tudi Zdravstvenemu domu Litija.
Letošnje leto je dokaz, da bo treba vendarle najti ustrezne kompromise. In o tem naj razmisli tako vodstvo občine Litija kot prireditelji na Čatežu. Ob tem moramo namreč jasno poudariti, da občina Šmartno pri Litiji ni povzročala nobenih težav, čeprav gre dobršen del popotovanja prav skozi to občino. Hvala gospod župan! Svetla izjema med množico političnih pritiskov, ki želijo to prireditev spremeniti v politični miting. Tudi sedemnajstič smo se jim uprli, čeprav je bila nasproti nas mašinerija, ki je hotela še na dan prireditve uničiti vse pripravljeno.
Božidar ZUPANČIČ, vodja TRG Levstikova pot
Rudi BREGAR, lastnik blagovne znamke Levstikova pot
nč
CENTER ZA RAZVOJ LITIJA
Potrebno strateško podporo grozdom nudijo centri za razvoj, ki navadno naredijo tudi prvi korak -povabijo k sodelovanju, predstavijo nove možnosti in izzive in predvsem skrbijo za izobraževanje na področju specifičnih marketinških, promocijskih in drugih znanj
Grozdi - uspešna poslovna združenja -na pohodu
Vizija uspeha, motiv in stimulacija so pojmi, s katerimi se podjetnik sooči, ko si prizna, da je potrebno narediti korak naprej, da je t.im. soliranje na trgu pogubno. Povezovanje podjetij oz. grozdenje predstavlja učinkovito orodje tržnega gospodarstva, ki jim zagotavlja racionalizacijo poslovanja, povečanje učinkovitosti podjetij, povečanje rasti, razvoja in inovativnosti in seveda odpiranje novih poslovnih priložnosti.
Izkazalo se je, da je zanimanje podjetij za grozdenje sicer veliko, vendar podjetja ugotavljajo, da potrebujejo učinkovito strokovno pomoč svetovalnih agencij in drugih institucij, saj so razpisni pogoji in dokumentacija ob razpisih izredno zahtevni. Ob poplavi specifičnih znanj, predvsem podjetniki izpostavljajo marketing, je potreben koordinator oz. »serviser«, ki bo grozdom zagotavljal tovrstno podporo v obliki seminarjev, izobraževanj, konec koncev tudi povezav, to pa so lokalni oz. regionalni centri za razvoj. Na Ministrstvu za gospodarstvo poudarjajo, da imajo več možnosti za uspeh na razpisih podjetniške skupine, ki že imajo izkušnje na področju medsebojnega sodelovanja in že imajo začrtano skupno vizijo razvoja in zamisel, kako jo uresničiti.
Center za razvoj Litija je z informiranjem o grozdenju pričel leta 2002. Kateri grozd oziroma katero branžo povezati, v prvih korakih sicer še ni bilo jasno, po evalvaciji na terenu so razmišljali o gradbenem, transportnem, kovinarskem in morda o turističnem oz. kmetijskem. Kasneje pa se je po sodelovanju z območnimi obrtnimi zbornicami ter z razjasnitvijo interesov posameznih podjetnikov izkazalo, da bo to gradbeni grozd za prenovo, v njem pa gre za vertikalno povezavo.
Segajoč po novih izzivih se je v gradbeni grozd prijavilo 18 podjetnikov oz. podjetij s širšega področja Zasavja; zdaj, po notranji selekciji, si jih za drugačen prodor na trg z novimi idejami prizadeva še 8: Kamnoseštvo Šergan d.o.o. -Hrastnik, Cerkovnik d.o.o. - Šmartno pri Litiji, Trgograd d.o.o. - Litija, Spectra d.o.o. - Dol pri Hrastniku, Amko Izolacije Janez Kotar s.p. - Litija, Mizarstvo Gabrovka d.d. - Gabrovka, Gros d.o.o. - Ljubljana, Pečarstvo in keramičarstvo Marjan Poglajen s.p. - Litija.
V	razvijanju in rasti grozda prihaja do povezovanja, sodelovanja In konkuriranja vseh akterjev, to je podjetij kot tudi razvojnih institucij (Center za razvoj) ter seveda države, ki vodi podjetja k ustvarjanju dolgoročnih konkurenčnih prednosti. Ministrstvo za gospodarstvo bo v svoji viziji spodbujalo razvoj grozdov še vse do leta 2006, poseben poudarek bo na razvoju lokalnih grozdov oz. mrež malih podjetij. Vsa prizadevanja so del cilja, da Slovenija postane aktivna in uspešna v globalni konkurenci.
V	gradbenem grozdu za obnovo svoje izkušnje že nabira podjetje Cerkovnik d.o.o iz Šmartnega pri Litiji, ki je tudi nosilec grozda. Borut Cerkovnik priznava, da je ta vloga zahtevna in hkrati izzivalna, saj zahteva samoiniciativnost, ki je v njegovem podjetju že priznana vrlina, hkrati pa predstavlja tudi določeno obremenitev zanj. Je pa njegova vloga v grozdu stvar strateške odločitve, miselnega preskoka v podjetniškem razmišljanju, ki ga ne obžaluje.
Pred formalno povezavo v grozd je med podjetji že čutil težnjo k povezovanju, bil tudi sam del njih, a to še ni bilo grozdenje. Grozdenje ima namreč za cilj vrsto prednosti, ki koristijo vsem akterjem. Ključen za nastanek gradbenega grozda za prenovo je bil impulz s Centra za razvoj, ki je spodbudil dejansko povezavo. Med sodelujočimi se interesi še vedno razčiščujejo, a še niso na ravni, da bi se vezi med njimi tako okrepile, da bi ustvarile pravo zaupanje, ki daje vso potrebno kohezivnost grozdu. Meni, da se bo to zgodilo, ko bodo stekli konkretni projekti, ko bodo stvari manj abstraktne.
Njegovo podjetje prevzema tako posle v novogradnji kot tudi adaptaciji. Da se je našel v gradbenem grozdu za prenovo, pa pojasnjuje s svetovnim trendom, ki se nagiba v prid adaptacijam.
Kamnoseštvo ŠERGAN d.o.o. iz Hrastnika z 8 zaposlenimi je po 15 letih obstoja prišlo do točke, ko se ozirajo po novih poteh, predvsem se zdi Vojki Šergan, pomočnici direktorja, ključno poiskati udarno in učinkovito pot trženja izdelkov in storitev, zato je grozdenje pritegnilo tudi njihovo podjetje. Perspektivno podjetje je izšlo iz popoldanske dejavnosti izdelovanja nagrobnih spomenikov, preraslo pa v izvajalca zaključnih del v gradbeništvu, v zadnjem času pa se vse bolj spogleduje tudi z opremljanjem interierja (pulti, mize, kamini, dekorativni predmeti).
V	gradbenem grozdu vidijo možnosti za uveljavitev gradbene prakse, za dosego razpoznavnosti s kakovostjo in
ekskluzivnostjo svojih izdelkov ter storitev, predvsem pa želijo zagristi v kopico znanja o trženju, marketingu, ki ga s sodelovanjem na organiziranih seminarjih Centra za razvoj Litija in Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo absorbirajo in prenašajo v svojo dejavnost. Čeprav je želja po novih znanjih velika, takšno manjše podjetje, kot je Kamnoseštvo Šergan, omejujejo kadri; ni namreč pravih rezerv oz. težko je hkrati udejaniti nastopanje na trgu oz. skrbeti za tekoče zadeve in se na drugi strani učiti za jutri. Balansiranje, čeprav je težko, prizanava Vojka Šergan, pa je ključno. Poleg tega, da podjetje vlaga v kadre (sami jih namreč izučijo -štipendirajo - saj je dobrega kamnoseka praktično nemogoče dobiti na trgu), skrbi za kontinuirano vlaganje v nove tehnologije, je pridobivanje novih znanj tisti segment, ki je del vsakdana.
Sodelovanje v grozdu pomeni tudi sodelovanje na razpisih PCMG-ja, kjer se podjetje uči sodelovanja z drugimi insitucijami in si tako nabira znanje in izkušnje, ki koristijo vsem v grozdu, ne le posameznemu podjetju, ki si pridobiva sredstva.
O razpisih in pogojih ima svoje mnenje tudi Jože Kos iz Mizarstva Kos s Polšnika. Pravi, da država »podeli« le toliko sredstev, da pričneš razmišljati.
Mizarstvo Kos je del uspešnega poslovnega združenja z imenom NAŠ VRT, blagovne znamke, ki obstaja (in orje ledino) že osmo leto. Združenje, ki je povezalo več obrtnikov, ponuja ureditev vrta od ideje do izvedbe ter je nadvse zgleden primer grozda, ki je nastal spontano, še preden se je v naših logih pričelo govoriti o grozdenju oz. povezovanju.
Nedvomno je ključ v načinu razmišljanja Jožeta Kosa, ki je enostavno: sinergija oz. sodelovanje. Imeti dobro idejo je že del uspeha, kako jo predstaviti, da zaživi, pa drugi del, v katerem je ključno povezovanje in na koncu dober team. To pa je z drugimi besedami tudi ključ za uspešnost na razpisih (ključ, ki pa si ga je potrebno priboriti).
Ker ideje ne vznikajo kar same od sebe, ampak jih je potrebno zbezati na plan, Jože Kos posega po najrazličnejših prijemih: v iskanju dobrih oblikovalcev, kreatorjev idej, sodeluje s študenti arhitekture (razpisal je temo: Les v bivalnem vrtu), drugimi lesarji (skupni problemi branže, zato teži k skupnemu nastopu v svetovnem spletu, kjer naj bi zaokrožile ideje). V svojem negovanju sodelovanja (ljubši mu je ta izraz), pa se približuje sokrajanom Polšnika in jih prek najrazličnejših priložnostih (sejmi, razstave) predstavlja drugim. »Moj uspeh ne sme biti edinstven,« pravi, »biti mora stimulacija za druge v mojem okolju, zato nadvse rad odpiram možnosti. Saj veste, sinergija: daj in dobil boš nazaj,« je prepričan.
Edinstvena in večplastna povezava se je ustvarila letos na Celjskem sejmu. Jože Kos je v iskanju novih povezav razpisal temo: »Les na hiši in v vrtu nekoč in danes«. Z razpisom je pozval dijake fotografije naj po vsej Sloveniji poslikajo zanimive detajle lesenih delov. Odziv je bil več kot pozitiven (1.800 fotografij!) in odmevna razstava na Celjskem sejmu. Povezave se ustvarjajo tako rekoč same od sebe: šolska sfera (teorija, ideje), etnologija (varstvo kulturne in stavbarske dediščine, arhitekti), rokodelci (skorajda že pozabljeni motivi, tehnike obdelovanja lesa spet živijo in navdušujejo).
Jože Kos s Centrom za razvoj Litija oz. njegovo direktorico Sašo Gradišek sodeluje že dolgo. Posluh za njegov inovatorski način nastopanja na trgu že več let rojeva sadove v skupnih nastopih na sejmih, promocijah, izobraževanjih. Center ima ključ do strokovnjakov in lahko jih pripelje do podjetnikov, obrtnikov. »Organizacija in priprava seminarjev o tokovih znotraj podjetij, o odnosih med zaposlenimi, o izzivih marketinga, o gradnji osebnosti'daje skupini NAS VRT novi zagon. Nova energija, elan in osvojena znanja spet osvežujejo novo pripadnost »stari« blagovni znamki NAŠ VRT,« pripoveduje Jože Kos o novo postavljenih merilih sodelovanja med partnerji, ki so prevetrila poslovno združenje in jih optimistične postavila pred nove izzive.
Jože Kos še poudarja, da je lojalnost ključna, brez pripadnosti je ogrožen skupen nastop oz. je ta avtomatiziran in s tem okostenel. To pa ni več tisto, kar je povezalo skupino: brez zaupanja med partnerji je sodelovanje kratkotrajno. Prav zaradi tega je tudi »hvaležen« za znanstvo s Sašo Gradišek, in sodelovanje s Centrom za razvoj Litija, s pomočjo katerega si odpira številna vrata.
ŽELEZNICA
Prejšnjikrat o obvoznici
V prejšnjem sestavku je bilo opisano dogajanje v preteklih 40. letih v zvezi s cestno obvoznico mimo Litije, ki jo je leta 1965 takratna skupnost za ceste pričela že graditi, vendar so dela ustavili. Takratna obvoznica je bila načrtovana od Zg. Loga pod obronki Svibna, mimo Litije bi tekla na koncu nogometnega igrišča in nato prek Save ter naprej po sedanji cesti proti Bregu in naprej.
Leta 1973 so v Litiji zgradili nov most na lokaciji, kjer ni bila nikoli predvidena, vse skupaj pa je potekalo zelo hitro, saj je most izdelan iz industrijskih elementov, ki so jih v Litijo pripeljali in tu samo sestavili v most. 0 kakšnih razpisih za oblikovno rešitev ni bilo govora, niti ni nihče razmišljal o prometnih zagatah, ki so se pričele pojavljati, ko je začel promet naraščati.
Skupnost za ceste je s tem Litijo »rešila« pred starim mostom, ki so ga seveda nemudoma podrli (?!), hkrati pa je Litijo tudi odpisala za kakršnokoli obvoznico, saj ni bilo pričakovati, da bi Skupnost poleg novega mostu potem na drugi trasi gradila obvoznico in še en most.
Ta, ki so ga zgradili tako nepremišljeno in na hitro, pa je bil zgrajen zgolj za glavno državno cesto, ki gre po njem, saj nihče ni niti pomislil, da je treba urediti tudi priključke za mestne ceste. Prvi večji prometni problemi so se pojavili na levem bregu mostu, ko je bilo treba križišče semaforizirati, kljub temu pa je prehod oz. povezava med Ljubljansko in Ponoviško cesto še vedno malce »čez hrib,« kar se pri resnem projektiranju cest ne dogaja. Še večji problem pa je na desnem bregu, kjer je križišče vseh 30 let ostalo enako, torej neurejeno in v nasprotju z osnovnimi prometnimi standardi in pravili. Vožnja skozi križišče od občine proti Trgu svobode je namreč prometno in varnostno nemogoča, da ne govorimo o prehodih za pešce, ki jih v tem križišču čez glavno cesto sploh ni.
Sedaj je popolnoma jasno, da Litija obvoznice ne bo nikoli imela. Kljub »visokim mislim« govornikov, da je treba tranzitne ceste izpeljati stran od naselij, to za Litijo očitno ne velja. Edina rešitev tega križišča bo v rekonstrukciji, bodisi z izgradnjo dodatnih pasov ali pa s krožiščem in seveda varnimi prehodi za pešce. Tranzitna cesta skozi Litijo bo pač ostala, v bodoče bo promet na njej še bolj gost, zrak še, bolj strupen, hrup prav tako, (ne)varnost prometa pa tudi. Če bi iz Litije spet hoteli narediti kolikor toliko spodobno mesto, bi njene centralne dele morali širiti v prostor, ki bo odmaknjen od tranzitne ceste. V nasprotnem primeru bo Litija pričela dobivati značaj nepomembnega obcestnega naselja, s čedalje manj prebivalci, ker bodo bivalni pogoji postali zelo slabi.
Nadvoz
Ko so nov litijski most leta 1972 gradili, so se spomnili, da bi bilo dobro rešiti tudi nivojski železniški prehod pri današnji knjižnici. To je bil resnično velik problem, saj ni bilo leta, da ne bi na tem prehodu koga povozil vlak, poleg tega pa so
Če se vrnemo na pred kratkim osnovani gradbeni grozd, je ta nazoren primer, da organiziranost ni statična. Interes posameznika je izenačen z interesom skupine. Jože Kos je tako na začetku sicer pristopil k sodelovanju, pa vendar kasneje ugotovil, da se njegovi interesi ne ujemajo najbolje s skupino, in je odstopil od sodelovanja. Oblika se spreminja že zaradi različnih interesov »pristopnikov«. Nekateri bi se povezovali zaradi povečevanja učinkovitosti, drugi zaradi rasti podjetja, nekaterim je izziv odpiranje novih poslovnih možnosti ali pa pridobivanje novih znanj.
Kako se grozd formira? Spontano (primer združenja NAŠ VRT) ali pa umetno; pobuda pride od institucije (primer gradbenega grozda). Ni pa nujno, da je slednje slabo oz. neperspektivno. Impulz Centra za razvoj, ki je bil pobudnik za gradbeni grozd za prenovo ter tudi »prevzel« skupino, je
bile »rampe« nenehno zaprte, kar je povzročalo veliko nejevoljo ljudi, saj je takrat skozi Litijo vozilo mnogo več vlakov kot danes.
Vendar je tudi načrtovanje (če temu sploh lahko rečemo načrtovanje) izven nivojskega prehoda čez železnico potekalo zelo na hitro. Moram reči, da pri tem skupnost za ceste (država) ni imela ničesar zraven. Litija se je bolj povezovala z izvajalcem del na novem mostu, ker so računali, da bi ta izvennivojski prehod delal kar isti izvajalec (ko so že ravno tukaj!).
Bolj zanimive so zgodbe z lokacijo prehoda. Da se kdo spomni na lokacijo, ki bi bila kar v podaljšku novega mostu, je seveda »genialna« misel. Na žalost je tudi obveljala in že 30 let imamo v Litiji nekakšno dolgo »vzletno stezo,« ki kakšnega blestečega videza mestu ravno ne daje. Najbrž je tudi izvajalec del pridal svoje in diktiral ali vsaj sugeriral rešitve, ki so mu prinesle čim bolj enostavno delo in zaslužek.
Se bolj zanimive pa so bile »razprave« okrog tega ali naj bo prehod v obliki podvoza ali nadvoza. Sprva je bil v igri le podvoz, ki ga je predlagal tisti del načrtovalcev, ki je prometne-in estetske probleme nekoliko bolj poznal in se odločal na osnovi teh meril. Vendar je vmes prišel še denar. Podvoz bi bil namreč nekoliko dražji kot nadvoz. Poleg tega pa je na piano prišel še problem talne vode Save, ki bi baje podvoz nenehno poplavljala, svoje pa bi zraven pridale še nevihte in plohe. Proti podvozu je nastopil še problem odškodnin za zamude mednarodnih vlakov, ki bi nastale zaradi počasnih voženj za časa gradnje. Te odškodnine je terjala Državna železnica. Torej kar nekaj argumentov (denar, poplavljanje in odškodnine) proti podvozu. Zadnji argument, da bo treba plačati odškodnine za zamude vlakov je bil celo najbolj glasen, obenem pa tudi smešen. Mednarodni vlaki, ki so prihajali iz Balkana so namreč že do Litije običajno pridelali po par ur (!) zamude, pa tega ni nihče omenjal, tista minuta počasnejše vožnje mimo Litije pa naj bi bila domala uničujoča za železnico...
Na drugi strani pa so za podvoz predvsem argumenti estetske narave, ki pa so bili v tistih časih brez resne veljave. Tudi ni pomagalo opozarjanje, da bo nadvoz šel par metrov mimo 1. nadstropja stanovanjskega bloka, in da bo življenje v teh stanovanjih neznosno. Tudi to ne, da bi šel nadvoz mimo strehe bivšega glavarstva, ene najznačilnejših litijskih hiš in da bo estetski videz tega dela mesta hudo prizadet. Nič ni pomagalo. Zgradili so nadvoz, kakršnega imamo, drugo leto bo 30 let od tega. Za nameček so na severni strani iz nikomur znanih razlogov, namesto podpornih stebrov naredili kar zemeljski nasip in s tem na cesti pod nadvozom v Predilnico, naredili povsem nepotreben ovinek...
Ampak pri tem se ne da ničesar več storiti. Vsaj iz estetskega vidika ne. Litija je dobila dva betonska kolosa, ki sta sicer rešila takratne osnovne prometne probleme, vendar izmaličila izgled oz. pogled na Litijo. Današnji prometni problemi se vrednotijo povsem drugače, v ospredju je varnost, estetski izgled, okolje in hkrati funkcionalnost.
/nadaljevanje prihodnjič/
gotovo začetek nečesa dobrega. Tega se zavedajo udeleženci, mu to priznavajo oz. si pritrjujejo, da so na dobri poti proti skupni izvedbi konkretnega projekta, ki bo odpihnil še zadnje abstrakcije (morda tudi dvome nekaterih) in podjetnike trdno povezal v njihovem osnovnem cilju: uspeti!
In medtem, ko nekateri grozdi že žanjejo uspehe, se morda rojevajo nove povezave, zorijo drugačni interesi za nastanek novih grozdov. Do leta 2006 bodo deležni intenzivnih spodbud, ki naj bi učvrstile podjetniške mreže na lokalnih nivojih. Država ne bo narekovala, kakšni grozdi naj se formirajo, zato je vprašanje, kakšni grozdi kanijo še dozoreti v naši okolici, seveda odvisno od interesov, ki jih bodo izkazovali podjetniki. Center za razvoj Litija jim na njihovi poti podaja roko ...
Andreja ŠTUHEC
JAVNI NATEČAJ
ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV občine Litija
Na podlagi Pravilnika o natečaju in ocenjevanju turističnega spominka v občini Litija Občina Litija v sodelovanju s Centrom za razvoj Litija objavlja javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov občine Litija.
Na natečaju lahko sodelujejo samo turistični spominki in ideje (risbe, makete in končni izdelki), ki:
•	prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno - zgodovinsko in naravno dediščino občine Litija,
•	prepoznavno in izvirno predstavljajo turistični objekt ali lokacijo v občini Litija, oziroma občino Litija ali njen del kot turistično destinacijo,
•	so prvič javno predstavljeni,
•	jih je možno izdelati v večjih količinah.
Posebnih pogojev za sodelovanje ni. Udeleženec natečaja lahko sodeluje z največ dvema izdelkoma oz. predlogoma.
Prejeti vzorci spominkov bodo ocenjeni v skladu s pravilnikom. Spominke bo ocenjevala 7 članska strokovna komisija.
Trije turistični spominki, ki bodo v skupni oceni glede na vsa ocenjevalna merila (umetniško-etnološka vrednost, komercialna vrednost, predstavljanje kraja, občine) dosegli največ točk, bodo prejeli denarne nagrade: prva nagrada:	100.000	SIT
druga nagrada:	50.000	SIT
tretja nagrada:	30.000	SIT
Poleg denarnih nagrad bo komisija podelila še pisna priznanja za nadaljnje tri najbolje uvrščene turistične spominke.
Organizatorji razpisa bodo za nagrajene spominke po svojih možnostih organizirali promocijo doma in v tujini. V primeru uspešnih dogovorov z avtorji pa bodo pomagali tudi pri proizvodnji in trženju nagrajenih spominkov.
Med nagrajenimi spominki ali med predlogi lahko Občina Litija v dogovoru z avtorjem, izbere spominek, ki ga bo v primerni izvedbi, uporabljala kot reprezentančno darilo.
Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Centra za razvoj Litija, Kidričeva 1,1270 Litija, do vključno 30. januarja 2004. Vzorci ne smejo biti večji kot 30 x 20 x 20 cm.
Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki:
- ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja,
- davčna številka in številka osebnega računa,
- kratek opis spominka,
-	ali avtor spominka išče oz. želi poiskati proizvajalca spominka,
-	ali avtor spominka išče oz. želi poiskati prodajalca spominka,
- 2 fotografiji spominka (za katalog),
-	označeno, ali je to le ideja za spominek ali je že končna izvedba,
-	izjava, v kateri avtor izjavlja, da je avtor turističnega spominka,
- izjava v kateri avtor soglaša, da ima Občina Litija prednostno pravico za odkup avtorskih pravic.
Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Centra za razvoj Litija.
Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo najbolje ocenjenih spominkov in ostalih predlogov za spominke. Avtorji bodo lahko nenagrajene spominke prevzeli po zaključku razstave na sedežu Centra za razvoj Litija.
Razpis je oblikovan na podlagi Pravilnika o natečaju in ocenjevanju turističnih spominkov v občini Litija. Pravilnik je na vpogled na sedežu Centra za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija. Obrazce za prijavo lahko dvignete na sedežu Centra za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija. Pravilnik in obrazci so objavljeni tudi na spletnih straneh Centra za razvoj Litija www.litija.net/rcl.
V______________________________________________________________________________________________________________/
4_______ Občina Litija-o delu občinskega sveta in občinske uprave_November 2003
NOVICE IZ OBČINSKEGA SVETA
smotrno izkoriščanje oz. za zaokrožitev gradbenih parcel na katerih stojijo objekti v privatni lasti.
OBNOVA VALVAZORJEVE ULICE V LITIJI
Občinski svet Občine Litija je imel 16. oktobra 2003 svojo 10. redno sejo, na kateri so svetniki obravnavali obsežni dnevni red in po razpravi sprejeli naslednje sklepe:
-	sprejeli so Predlog vsebine novega Statuta Občine Litija v prvem branju.
Statut občine je temeljni občinski akt, ki določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov razen organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena, najpoglavitnejši razlog za spremembe pa predstavlja nova ureditev oz.izločitev šmarskega dela občine iz prejšnje skupne občine Litija.
-	v prvem branju je bil skupaj s podanimi pripombami sprejet tudi Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija kot primerna podlaga za pripravo odloka za drugo branje.
-	sprejeli so Odlok o dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija, s katerim so dopolnili in uskladili dejavnost izobraževanja odraslih Ljudske univerze Litija v skladu s predpisi in spremembami zakonodaje, ki velja na tem področju na ravni države,
-	sprejeli so Pravilnik o sofinanciranju množičnih javnih prireditev s področja turizma in medijske promocije lokalne turistične prepoznavnosti v občini Litija, ki določa upravičence za prijavo na razpis ter ostale pogoje, merila in postopke za pridobitev tovrstnih proračunskih sredstev.
-	sprejeli so sklep o povišanju cene programov predšolske vzgoje v občini Litija in sicer se od 1.11.2003 dalje za posamezne programe predšolske vzgoje uveljavijo naslednje cene: za prvo starostno skupino 79.215,00 in za drugo starostno skupino 69.036,00; v povprečju znaša povišanje na prejšnje cene za približno 10 %.
Starši plačujejo na podlagi njihove vloge o znižanem plačilu vrtca in v skladu z izdano odločbo le določen % od ekonomske cene, ki znaša od 10 % do 80 % polne cene, a se bo sprejeto povišanje cene v sorazmernem, a manjšem deležu, odražalo tudi pri njih.
V zvezi s prenizko ekonomsko ceno programov vrtca in z izkazanimjorimanjkljajem vrtca, ki deluje kot skupni javni zavod na območju občine Litija in Šmartno, pa so svetniki sprejeli tudi sklep, s katerim pozivajo Javni zavod VVZ Litija, da v roku enega meseca pripravi sanacijski program za racionalnejšo poslovanje in varčnejšo porabo finančnih sredstev ter predloži program kadrovske politike v skladu z normativi in številom v vrtec vključenih otrok ter sklep, da Občina Litija ne bo krila javnemu zavodu izgube, ki nastaja pri delovanju VVZ Litija na območju občine Šmartno pri Litiji.
-	svetniki so se seznanili in sprejeli na znanje Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Litija za leto 2003 v obdobju januar - junij 2003.
-	sprejeli so, da se iz sredstev rezervnega sklada občine pokrije stroške prevozov pitne vode za mesec junij, julij in avgust 2003 ter v primeru, da se stanje s preskrbo z vodo v jesenskih mesecih ne bi izboljšalo, da se iz rezervnega sklada krije tudi stroške prevozov v mesecu septembru, oktobru, novembru in decembru 2003, če se ob rebalansu ne bodo na kontu 412000 - Subvencioniranje prevoza pitne vode, zagotovila dodatna sredstva.
-	občinski svet je dal soglasje k prerazporeditvi dveh kontnih postavk na stroškovnem mestu 31 Kmetijstvo in sicer;
iz kontne postavke 310105 Subvencioniranje zavarovanj plemenskih živali, se sredstva v višini 590.000 SIT prerazporedijo na 310103 Subvencioniranje prevoza mleka in
iz konte postavke 310104 Subvencioniranje zavarovanj kmetijskih objektov, se sredstva v višini 500.000 SIT prerazporedijo na 310103 Subvencioniranje prevoza mleka.
-	sprejeli so sklep, da se razširi Letni program prodaje in nabave občinskega stvarnega premoženja sprejet v okviru Odloka o proračunu občine Litija za leto 2003 in sicer tako, da se doda pri prodaji deleža na skupnih prostorih v večstanovanjskih hišah še stanovanje na Ulici Mire Pregljeve 4 v Litiji, pri zemljiščih v obrtni coni ob Ponoviški cesti v Litiji pa doda še »Cona E« v skupni površini 849 m2 ter sklep o prodaji nekaterih manjših občinskih parcel, ki so potrebne za
-	sprejeli so sklep o prodaji stavbe z dvoriščem na Valvazorjevem trgu 18, t.i.»Elznerjeve hiše« v Litiji in sicer po postopku z javnim zbiranjem ponudb po uradni cenitvi z izhodiščno ceno 24.700.000,00 SIT, s pogojem, da potencialni kupec ohrani izgled fasade.
-	sprejeli so sklep o prodaji nepremičnin za gradnjo poslovnih objektov v obrtni coni »E« ob Ponoviški cesti v Litiji in sicer po postopku javnega zbiranja ponudb po izhodiščni ceni 8.128.326,00 SIT.
-	sprejeli so sporazum o vrnitvi razlaščenih nepremičnin (pred leti namenjenih za individualno stanovanjsko gradnjo, do katere pa zaradi sprememb zazidalnega načrta ni nikoli prišlo) v k.o. Kresnice z razlaščenkami J.V., F.D. in J.L. v njihovo solast.
-	pri točki kadrovske zadeve je občinski svet imenoval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v naslednji sestavi: Igor Hostnik, Jože Hostnik (predstavnika osnovnih šol); Zoran Obrez (predstavnik PP Litija); Majda Šinigoj (predstavnik VVZ Litija); Andreja Jerant (predstavnik občinske uprave); Rudi Japelj (predstavnik občinskega sveta); Janez Skubic (predstavnik avtoprevoznikov); Bojan Lepičnik (predstavnik avto šole) in Ignac Šteferl (predstavnik sveta Mestne skupnosti Litija), nadalje je imenoval predstavnike ustanovitelja in predstavnika uporabnikov storitev zavoda ZIK Litija v sestavi: Brilej Martin, Godec Joško, Jovanovič Nada in Grošelj Jože ter podal soglasje ustanovitelja dr. Pavlu Pajntarju k imenovanju za direktorja Zdravstvenega doma Litija.
-	pri točki pomoč pri odpravi posledic elementarne nesreče so svetniki z naslova sredstev proračunskih rezerv dodeli družini Primc enkratno denarno pomoč v višini 1.000.000,00 SIT za odpravo posledic požara, Mariji Tekavec enkratno denarno pomoč v višini 2.000.000,00 SIT za odpravo posledic požara ter Agrarni skupnosti Travnik 300.000,00 SIT pomoči za odpravo posledic požara.
Občinski svet je v torek 4.11.2003 pričel z 11. redno sejo, na kateri so svetniki po obširni točki vprašanj in pobud najprej obravnavali in sprejeli Regionalni razvojni program ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006, poleg tega pa sprejeli še naslednje dodatne sklepe in sicer:
-	da se predlaga vsem občinam, ki so sprejele Regionalni razvojni program ljubljanske urbane regije, da se pristopi k pripravi sprememb in dopolnitev njenega programa, ki bo odražal sorazmerno enakomernost razvojnih potreb občin;
-	da se predlaga, da se vzpostavi lastništvo regionalne razvojne agencije, tako kot v ostalih statističnih regijah v Republiki Sloveniji;
-	da občinski svet občine Litija nalaga komisiji za oblikovanje strateških ciljev v občini Litija, da obravnava vse pripombe dane v razpravi in pripravi v 30-dneh prioritete, ki so v okviru Regionalnega razvojnega programa ljubljanske urbane regije dolgoročno za našo občino nujne.
Seja je bila po tej točki prekinjena in se je nadaljevala 10.11.2003, ko so svetniki na dnevnem redu obravnavali Prodajo stvarnega premoženja v občini Litija in sprejeli sklep o prodaji nepremičnin za namen izgradnje poslovnih objektov ob Ponoviški cesti v Litiji v območju »cone A« v skupni površini 3.188 m2 po izhodiščni ceni 32.246.620,00 SIT, »cone B« v skupni površini 3.162 m2 po izhodiščni ceni 31.983.630,00 SIT, »cone C« v skupni površini 2.946 m2 po izhodiščni ceni 28.205.004,00 SIT in »cone D« v skupni površini 2.123 m2 po izhodiščni ceni 19.179.182,00 SIT.
Javno zbiranje ponudb se izvede v skladu z določbami Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin, objavi se v Uradnem listu RS, na oglasni deski občinske uprave Občine Litija ali vsaj v enem dnevnem časopisu v RS oziroma lokalnih medijih. Med ostalimi pogoji so svetniki določili še merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, kjer se upošteva: ponujena višina kupnine (70 %), predvideni program dejavnosti v skladu s prostorskim planom občine (20 %), ekonomsko in finančno stanje ponudnika - višina dobička na zaposlenega v letih 2000,2001 in 2002 (10 %)..
Svetniki so se nadaljnje seznanili in sprejeli na znanje tudi Informacijo o možnih lokacijah za izgradnjo zbirnega centra za odpadke v Litiji.
				
DAN	DATUM	URA	PRIREDITEV	KRAJ
sobota	22.11.	10.00	Otroška matineja: MAČEK MURI	Kulturni center
torek	25.11.	19.00	Predstavitev knjige Tadeja Pretnerja: Holistična radiestezija	Knjižnica Litija
torek	25.11.	17.00	Ura pravljic na mavrični preprogi s pravljičarko Marto	Knjižnica Litija
Od 2.12- 9.12. 2003 TA VESELI DAN KULTURE: dnevi odprtih vrat slovenske kulture				
torek	2.12.	17.00	Pravljice v naročju dedka in babice z Darinko Kobal	Knjižnica Litija
sreda	3.12.	18.00	Otvoritev razstave Ex tempore	Knjižnica Litija
petek	5.12.	9 h-17 h	Odprta vrata muzejske zbirke Zgodovina rudarstva v Litiji	Kulturni center
torek	9.12.	17.00	Ura pravljic na mavrični preprogi s pravljičarko Marto	Knjižnica Litija
torek	9.12.	19.00	Koncert okteta Valvasor "SPET DOMA	Kulturni center
petek	5.12.	17.00	MIKLAVŽEVANJE	Župnijska cerkev
sobota	6.12.	10.00	Otroška matineja: POJOČI KU- HAR peče Miklavževe piškote	Kulturni center
nedelja	7.12.	9.00	MISSA SERAPHICA MePZ Sv. Nikolaj	Župnijska cerkev
četrtek	11.12.	19.30	Gledališki abonma: NUNE II.	Kulturni center
torek	16.12.	19.00	Potopisno predavanje Izidorja Dolenca: ZIMBABVE	Knjižnica Litija
19.12.-23.12. PODEŽELJE V PRAZNIČNEM MESTU: staro mestno jedro,Valvasorjev trg v Litiji				
sobota	20.12.	10.00	Otroška matineja: PRAVLJICA O NOVOLETNI JELKI (klovnesa Eva Š. Maurer)	Kulturni center
nedelja	21.12.	17.00	Poulično gledališče CIZAMO (Mengeš)	Valvasorjev trg
nedelja	21.12.	18.00	Betlehemska lučka	Trg pred cerkvijo
torek	23.12.	19.00	Predstavitev knjige Vaška Poliča Saga o Poličih Razstava slik Lada Garantinija	Knjižnica Litija
četrtek	25.12.	19.00	Božični koncert MePZ Sv. Nikolaj Litija	Župnijska cerkev Litija
sobota	27.12	19.00	Božično-novoletni koncert KD Pihalni orkester Litija	Športna dvorana Litija
nedelja	28.12.	15.00	Ustvarjalne delavnice	Valvasorjev trg
nedelja	28.12.	15.30	Lutkovna predstava	Valvasorjev trg
nedelja	28.12.	16.30	Sprevod dedka Mraza: skozi mesto s prihodom na Valvasorjev trg	
				
MOL Slovenija v Litiji
Nov bencinski servis in nova delovna mesta
Naftna družba MOL Hungarian Oiland Gas Company je bila ustanovljena leta 1991 z združitvijo devetih podjetij na Madžarskem in ima danes okoli 1200 bencinskih servisov v srednji in vzhodni Evropi.
MOL Slovenija, d.o.o. s sedežem v Lendavi je hčerinsko podjetje madžarske naftne delniške družbe MOL in že od leta 1998 odpira tudi nove bencinske servise v Sloveniji, v Litiji je bil odprt 6. novembra letos.
Petim dosedanjim bencinskim servisom (Rogaška Slatina, Kidričevo, Celje, Kočevje in Litija) se bodo do konca leta pridružili še trije, ki se že gradijo v Murski Soboti, v Slovenski Bistrici in v Ribnici. Z osmimi bencinskimi črpalkami pa bo MOL Slovenija postal tretji največji ponudnik goriv v državi. Do leta 2007 želi MOL doseči 10 % tržni delež, njihovi načrti in poslovna strategija pa predvidevajo odpreti mrežo kar 40 bencinskih servisov po celotni Sloveniji.
Trenutno je v MOL Slovenija zaposlenih 73 sodelavcev, ta številka bo do konca leta presegla 100 zaposlenih, na bencinskem servisu v Litiji pa je delo našlo 13 domačinov. MOL na svojih bencinskih servisih ponuja prvovrstno gorivo, ki že ustreza predpisanim standardom za leto 2005, črpalke pa so zgrajene tako, da zadostijo tudi najstrožjim ekološkim predpisom.
Bencinski servis v Litiji posluje 24 ur na dan in ponuja zraven vseh vrst goriv tudi širok izbor najkvalitetnejšega blaga namenjenega vsem kupcev - motoriziranim in nemotoriziranim. Omenimo predvsem osvežilne pijače, prigrizke, sendviče, pekovsko pecivo, ki vam ga tudi sveže in dnevno pripravijo, darila za male in velike, za mlade in malo manj mlade. Prav tako lahko najdete potrošni material za vašega jeklenega konjička in še mnogo drugega kar se potrebuje vsakodnevno in mimogrede.
Dodatna ponudba bencinskega servisa MOL je tudi prijazen in strokoven servis, ki vam ga nudiji zaposleni. Pomagajo vam natočiti gorivo, oprati vaše vozilo, preveriti nivo vseh tekočin v vozilu itd, skratka ne želijo le prodajati ampak zadovoljiti tudi druge želje kupcev.
Naftna družba MOL, ki kotira na borzah v Budimpešti, Luksemburgu in Londonu, je 70 % lastnik slovaške naftne družbe SLOVNAFT ter od nedavna tudi lastnik 25%+1 delnice hrvaške INE.
Lani je MOL ustvaril 4,5 miljarde dolarjev neto prodaje in 253 milijonov dolarjev neto dobička. Srednjeročni cilj naftne družbe MOL je postati najuglednejše multinacionalno podjetje iz srednje Evrope, s tržnim kapitalom vsaj 10 milijard dolarjev. Njene rafinerije na Madžarskem in Slovaškem dosegajo zmogljivost 13,8 milijonov ton predelane nafte na leto. Z bencinskimi servisi je MOL prisoten na domačem Madžarskem trgu, na Slovaškem, Poljski, Romuniji, na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer bo v prihodnje gradil bencinske servise tudi ob avtocestah.
Gradnja Valvasorjeve ulice v Litiji in sama ureditev starega mestnega jedra je povzročila v mestu Litija kar nekaj polemik. Večina občanov in prebivalcev Litije je zadovoljnih, da se je začelo urejati tudi staro mestno jedro, res pa je tudi to, da ima večina.od nas občanov in prebivalcev mesta, do posameznih rešitev svoje poglede in različne stališča.
Rekonstrukcija Valvasorjeve ulice v Litiji sodi v sklop celotne ureditve starega mestnega jedra. Sama rekonstrukcija ulice pa ima dvojen namen: v zunanji ureditvi in izgledu ulice ter v ureditvi in izgradnji celotne komunalne infrastrukture pod nivojem pločnikov in cest.
Z zunanjim izgledom in z novo podobo ulice ter spremembo prometnega režima želimo v staro mestno jedro privabiti čim več pešcev, obiskovalcev oziroma sprehajalcev ter drugih poslovno storitvenih dejavnosti, kar bi povzročilo oživitev tega dela Litije. Glavni poudarki so bili in so predvideni tudi v nadaljevanju obnove, zlasti na vgrajenih materialih, načinu osvetljevanja in urbani opremi ter izgledu Valvasorjeve ulice.
Največji poseg predmetne rekonstrukcije Valvasorjeve ulice pa je novogradnja ločenega kanalizacijskega sistema, z vgradnjo cevi za meteorno kanalizacijo premera 600 mm in cevi za sanitarno kanalizacijo premera 250 mm, skupaj s pripadajočimi hišnimi priključki, revizijskimi jaški in uličnimi požiralniki. Za ta poseg je bil potreben izkop tudi globlje od štirih metrov. Ta del investicije predstavlja praktično 45 % vseh stroškov obnove.
Do sedaj je bilo obnovljene 145 m ulice na Valvasorjevem trgu, od tega že ima končno podobo 80 m ulice. Hkrati je bila pod cestiščem obnovljena tudi elektro in telekom napeljava, zamenjane so bile vodovodne cevi, na novo pa so položene cevi za oskrbo s plinom skupaj z odjemnimi omaricami in vodi za kabelsko TV.
S strani Občine Litija je bilo v letu 2002 vloženih 21 MIO sit, letošnje leto 42 MIO sit. Za leto 2004 je v proračunu predvidenih še 23 MIO sit.
V javnosti in nekaterih lokalnih medijih so bile nedavno dokaj nekorektno in neprofesionalno navedene posamezne primerjave med obnovo Valvasorjeve ulice z navidez podobno investicijo obnove Ulice 1. junija v občini Trbovlje, ki pa ne odražajo dejanskega stanja, saj se v Trbovljah ni izvajala novogradnja kanalizacije, ampak samo priklop na že obstoječo. Če že primerjamo med seboj dve različni investiciji po podobnosti, menimo, da bi bila mnogo bolj objektivna primerjava Ulice 1 .junija v Trbovljah in Graške ceste v Litiji oziroma v Gradcu, kjer se ravno tako vgrajuje ločen kanalizacijski sistem, vendar s klasično zunanjo opremljenostjo ulice. Za Ulico 1. junija v Trbovljah je bilo za 280 m rekonstruirane ulice porabljeno 95 MIO sit, enaka dolžina rekonstruirane Graške ceste v Litiji pa znaša 56 MIO sit.
Prav tako vas seznanjamo, da je Občina Litija oddala dela skladno z Zakonom o javnih naročilih z javnega razpisom, ki je bil objavljen v 28. številki Uradnega lista RS, marca 2002. Na osnovi prispelih ponudb je bil izbran najcenejši izvajalec, ki je vsa dosedanja dela opravil kvalitetno in v skladu s ponujenimi cenami.
Upamo, da smo s to informacijo javnosti vsled korektnosti informiranja in obveščenosti občanov, ustvarili jasnejšo sliko o letošnjih opravljenih delih na Valvasorjevi ulici v Litiji.
Direktor občinske uprave: Valentin Zdravko ŠPES
OBVESTILO
OBČINA LITIJA, objavlja javni razpis z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo nepremičnin - zemljišč ob Ponoviški cesti v Litiji, namenjenih za izgradnjo poslovno obrtnih objektov
1.	Predmet prodaje:
a.	) lokacija A v skupni površini 3188 m2, po izhodiščni ceni 32.246.620,00 SIT
b.	) lokacija B v skupni površini 3162 m2, po izhodiščni ceni 31.983.630,00 SIT
c.	) lokacija C v skupni površini 2946 m2, po izhodiščni ceni 28.205.004,00 SIT
d.	) lokacija D v skupni površini 2123 m2, po izhodiščni ceni 19.179.182,00 SIT
e.	) lokacija E v skupni površini 849 m2, po izhodiščni ceni 8.128.326,00 SIT
2.	Pogoji zbiranja ponudb in vsebina ponudbe je objavljena v Uradnem listu. RS, z dne 21.11.2003.
3.	Pisna ponudba mora prispeti do vključno 05.12.2003 do 12. ure.
4.	Vse dodatne informacije v zvezi s prodajo in ogledom nepremičnin zainteresirani ponudniki dobijo na Občini Litija, soba 40, Dušan Petričevič, tel. št. (01) 89 63 436, v času uradnih ur.
Župan: Mirko KAPLJA
JAVNA DELA v občini Litija
V Uradnem listu RS, št. 108/03 z dne 7.11.2003 je bil objavljen razpis za javna dela v letu 2004. Razpisna dokumentacijo je na voljo na internetni strani Zavoda za zaposlovanje: http//www.ess.gov.si. Lahko pa jo pridobite tudi osebno v vložišču Zavoda za zaposlovanje, Območne službe Trbovlje ali na Občini Litija, Oddelku za družbene dejavnosti, soba 52.
Programi javnih del so namenjeni ohranitvi oziroma razvoju delovnih sposobnosti brezposelnih oseb, povečanju delovne in socialne vključenosti brezposelnih oseb, kakor tudi vzpodbujanju novih delovnih mest. Organizirajo se zaradi izvajanja socialno-varstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, kmetijskih in drugih programov. Organizirana so lahko le za tiste dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička in s katerimi na trgu ne povzročajo nelojalne konkurence.
Stroške zaposlenih prek javnih del krije Zavod za zaposlovanje v višini 60%, preostalih 40% pa krije izvajalec sam ali pa naročnik. Prvi rok predložitve vlog je 25.11.2003, po tem datumu pa do vsakega 5. v mesecu. Zadnji rok za predložitev vlog je 05.10.2004 oz. do objave, da so sredstva za ta namen že porabljena.
k----------------------------------------------------------------------V
Vsebino prispevkov pripravili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES
VARČUJ MO Z ENERGIJO
Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo!
Pokliči: gsm - 041 778 985
Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe.
ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije
SVET
ENERGETSKO SVETOVANJE
Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti!
November 2003
Občina Litija - jv o vice _________5
Veterani obiskali Dolenjsko in Posavje
OZ veteranov vojne za Slovenijo Litija je tudi v letošnjem letu organiziralo za svoje člane ter njihove svojce enodnevni izlet. Oktobrsko soboto smo se zjutraj z dvema avtobusoma odpeljali proti Novemu mestu, kjer nas je ob vhodu v vojašnico pozdravil njen poveljnik, polkovnik Mitja Teropšič.
Ogledali smo si sodobno inženirsko opremo slovenskega vojaka, se seznanili z zgodovino vojašnice in spoznali najsodobnejšo napravo za streljanje s pištolo, nazadnje pa so nam prikazali še film o postavitvi pontonskega mostu.
Po izdatni malici v omenjeni vojašnici smo se odpeljali v vojašnico Cerklje ob Krki, kjer smo si ogledali muzejske zbirke in se seznanili z aktivnostmi Posavja v času osamosvojitvene vojne v letu 1991.
Nato smo nadaljevali pot v Prilipe, kraj ob slovensko-hrvaški meji, kjer nas je polkovnik Mitja Teropšič na zelo slikovit način seznanil s prizoriščem spopada teritorialne obrambe z mehanizirano oklepno enoto JLA, opisal borbo tankovske enote, ki je iz Hrvaške prodirala proti Sloveniji in nam opisal bitko v krakovskem gozdu. V Prilipah je tudi spomenik, ki bo trajen pomnik na spopad slovenskih in jugoslovanskih oboroženih sil v času osamosvajanja Slovenije.
Udeleženci izleta smo nazadnje obiskali še Trdinov vrh, kjer so nam starešine novomeške vojašnice, ki so nas ves čas spremljale, pojasnile, kakšen je geografski in vojaški pomen tega območja.
Enodnevno druženje smo sklenili v gostišču Kos blizu Novega mesta s poznim kosilom. Tu smo si tudi izmenjali spominska darila in se poslovili od prijaznih gostiteljev ter se v zgodnjih večernih urah vrnili domov.
Boris ŽUŽEK
Invalidom občin Litija in Šmartnega
Že večkrat smo poudarili, da je želja in načrt Upravnega odbora Dl Litija, v svoje vrste pridobiti večino, ki imajo za to pogoje. Verjemite, da ne gre za to, da bi vam iz tankega žepa zvabili 1000 SIT letne članarine (invalidi z najnižjimi dohodki so oproščeni tudi tega), pač pa želimo ugodnosti, ki jih društvo lahko v različnih oblikah nudi invalidom, ponuditi čim večjemu številu na tak ali drugačen način hendikepiranim občanom.
Kot pripomoček za dosego tega cilja smo pripravili vprašalnik, ki ga bodo na dom prejeli vsi do sedaj v našem društvu evidentirani člani. Le te naprošamo, da vprašalnik ustrezno izpolnijo in ga oddajo na sedež društva, Dl Litija Parmova 7 1270 Litija osebno, (v poštni nabiralnik) ali na isti naslov po pošti. K sodelovanju z našim društvom spodbudite tudi znance, prijatelje, sosede..., za katere menite, da imajo pogoje za vpis v članstvo. Pri tem želimo tudi pojasniti, da lahko postane podporni član društva tudi zakonec ali partner invalida, oziroma vsak občan, ki izrazi takšno voljo. Letna članarina za podporne člane društva znaša 1500 SIT.
V čim večjem številu izpolnjen in vrnjen vprašalnik bo najboljša osnova za pripravo programa Društva invalidov za leto 2004.
Predsednik Upravnega odbora: Miro VIDIC
Izlet na Primorsko
Društvo Sožitje Litija in Šmartno se je letos pri organizaciji tradicionalnega jesenskega izleta odločilo za Primorsko. Proti Piranu je 23. oktobra odšlo 67 članov in spremljevalcev.
Ustavili so se v Piranu, daljši postanek pa so imeli na obali v Kopru. Občudovali so primorski svet, vzvalovano morje, pripete barke in vdihovali vonj po morski vodi. Vključen je bil tudi ogled Tonine hiše nad Sečovljami, kjer so si udeleženci ogledali kmečko hišo in oljarno. Navduševal jih je velik mlin, zidan iz kamna, v katerem so v preteklosti mleli oljke. Sledil je panoramski ogled Portoroža in kosilo. Na poti domov je prepevanje spremljala kitara in veseli obrazi udeležencev. Sreča in toplina iz src vseh udeležencev sta pregnali slabo in hladno vreme.
Alenka VIDGAJ
Telovadba v litijski športni dvorani
Ze spomladi v j> litijski športni : dvorani dobro obiskana telovadba pod strokovnim vodstvom priznane litijske fizioterapevtke Jadranke Lovše za starejšo populacijo občanov, za tiste z ukrivljeno hrbtenico, slabo držo,
osteoporozo in ostale nepravilnosti hrbtenice (zaželjeno je, da se jim pridružijo tudi mlajši) se v litijski športni dvorani nadaljuje tudi v jeseni. Telovadba v športni dvorani Litija je vsak četrtek ob 19. uri. Vsi, ki se še niste prijavili in bi radi sodelovali, lahko, napako popravite vsak delovnik dopoldne na tel. 01/898-72-86. Še najbolje pa je, da se pridružite skupini, kjer se boste lahko o vseh podrobnostih tudi pogovoroli. V primeru večjega števila prijav, bodo organizirane dve, a« pa celot™ skupine	Mar|,„ ŠUŠTERŠIČ
Krajevni praznik na Polšniku malo drugače
Društvo izgnancev Slovenije, KO Polšnik, je ob letošnjem krajevnem prazniku, v dneh, ko se je po končani vojni vrnilo na svoje opustošene domove največ izgnancev, razvilo svoj društveni prapor. Akcija za zbiranje sredstev je stekla po občnem zboru društva, In ker smo zbrali dovolj denarja, se je izkazalo, da je v slogi res moč.
Na lepo, sončno nedeljo, 14.9.2003, se je pri OŠ Polšnik zbralo veliko izgnancev, krajanov in povabljenih gostov. Prisluhnili smo kulturnemu programu učencev OS Polšnik z učiteljico Ido Dolar, pevcev MPZ Polšnik in recitatorke Laura Horvat, ki nam je prebrala pesem naše ljudske pesnice Pavle Voje. V programu so sodelovali tudi člani DIS KO Dole. Med povabljenimi smo pozdravili tudi predsednico DIS, gospo Ivico Žnidaršič, župana Mirka Kapljo, predsednika KS Polšnik, Ladija Ribiča in predsednike sosednjih društev izgnancev. V nagovoru so nam čestitali za doseženo delo, predsednik DIS KO Polšnik, gospod Jože Pograjec, pa je spregovoril o nekdanjih težkih časih in krutostih, ki smo jih doživljali v času vojne.
Društveni prapor je razvila predsednica DIS gospa Ivica Žnidaršič in ga izročila prapornoši Maksu Poznajelšku. Naš prapor krasi 92 zlatih žebljičkov in spominski trak KS Polšnik. Ob tej priložnosti so naši najbolj aktivni člani prejeli tudi pohvale in priznanja za svoje delo. Za blagoslov prapora je poskrbel polšniški župnik, gospod Avguštin Klobčar, ki je dejal, da so ljudem potrebna znamenja, med katera sodi tudi naš prapor, ki spominja na hude preizkušnje slovenskega naroda.
Po končani slovesnosti je sledilo družabno srečanje. Vsem, ki ste nam s svojim delom in svojimi prostovoljnimi prispevke pomagali, iskrena hvala.
V prihodnjih mesecih bomo obiskali vse naše ostarele in onemogle člane, ki se naše prireditve niso mogli udeležiti, in jim v pogovoru skušali osvetliti vzdušje, ki smo ga bili deležni ob razvitju društvenega prapora.
Amalija RAZPOTNIK
Izlet v Belo Krajino
DIS KO Polšnik je 20. 9. 2003 organiziralo za svoje člane nepozabni izlet v Belo Krajino. Ogledali smo si vinorodne pokrajine, turistično kmetijo v Dragatušu in spominsko sobo Otona Zupančiča. Pot nas je peljala tudi k znameniti romansko gotski cerkvi pri Treh farah. Ustavili smo se tudi ob Lahinji in si ogledali še delujoči mlin in žago ter naključno najdene arheološke predmete. Nad reko Lahinjo stoji cerkev vseh svetnikov, razglašena kot kulturni spomenik.
V Drašičah so nas lepo pozdravili na Kmetiji odprti vrat, ki je v lasti družine Simončič. Tu smo poskusili okusne belokranjske jedi in imeli degustacijo vin v najstarejši slovenski zidanici. Izvedeli smo veliko o zgodovini kraja in medsebojnega složnega delovanja tamkajšnjih krajanov.
Ob prijetnem izletu, ki ga je organiziral Martin Voje iz Tep, smo si bili edini, da prihodnje leto spet gremo.
Amalija RAZPOTNIK
NAŠE DRUŽENJE
Društvo Sožitje Litija in Šmartno je izvedlo nov projekt in Spomladanske delavnice zamenjalo s srečanji članov pod naslovom NAŠE DRUŽENJE. Tudi ta socialni program je bil izveden kot priprava na vključitev članov v Varstveno delovni center Litija.
Družili so se člani društva, njihovi starši, otroci in prostovoljci. Za prvo druženje so si ogledali razstavo likovnih in glinenih izdelkov v Matični knjižnici, katere namen je bil predvsem, da se člani po dolgem času spet srečajo, poklepetajo in se ponovno vključijo v skupino. Njihovo naslednje srečanje je bil obisk Živalskega vrta v Ljubljani, sledila pa je udeležba na čistilni akciji Mladinskega sveta. Na zadnjem druženju so si ogledali film v Koloseju v Ljubljani in se kot se spodobi podkrepili v McDonald’s-u. Projekt se bo nadaljeval do izgradnje varstveno delovnega centra in bo tekel vsako pomlad in jesen, vendar vsakič z novo vsebino na drugačen način.
Barbara KLANŠEK
5 mesecev brezplačnih pogovorov
ORTO PAKET brez MESEČNE NAROČNINE
m\
Nokia 35101
4.900 SIT
i'TT~1)~7TT|
•	barvni zaslon
•	polifonična zvonjenja
•	500 vnosov v imenik
•	modem
zaloge so omejene
Nokia 3100
14.900 SIT
mi
GPRS
MMS J WAP
■	deluje na 5 kontinentih
■	barvni zaslon
■	polifonična zvonjenja i svetleče ohišje
Samsung SGH-C100
3.900 SIT
IRDA I WAP
•	infrardeči vmesnik
•	elegantna vitka oblika
•	polifonična zvonjenja
•	kalkulator
•	koledar
•	svetovni čas
Ekskluzivno!
Siemens M55
9.900 SIT
Esi sms
MMS WAP
•	deluje na 5 kontinentih
•	barvni zaslon
•	polifonična zvonjenja
•	e-poštni odjemalec
Nokia 3410
1.900 SIT
•	3D ohranjevalnik zaslona
•	slikovna sporočila in urejevalnik slik
•	možnost menjave pokrovčka
•	štoparica, koledar
•	dolgi SMS (do 459 znakov]
zaloge so omejene
Nokia 3200
29.900 SIT ^
BB
•	deluje na 5 kontinentih
•	vgrajena digitalna kamera
•	polifonična zvonjenja
•	vgrajen FM radio
•	infrardeči vmesnik
•	možnost oblikovanja pokrovčka
na voljo konec novembra
Vključeni so vsi pogovori v Sloveniji, mednarodni pogovori v tujini in minimalna mesečna poraba. Več govorite, več dobite: kar petkrat bomo povprečje vaših mesečnih pogovorov obračunali kot brazplačno! Pridružite se zdaj - ponudba je časovno omejena.
Ujemi svet
DOLSEK & DOLSEK d.n.o.
Šmartno pri Litiji, Usnjarska 7 (gostilna Maček‘čH5*), tel.: 01/8987-640 14.00-19.00
Siemens M50
1.900 SIT
nn
V”l GPRS
•	"magic" tipka za hiter dostop do igric
•	kontrastno osvetljen zaslon
•	ohranjevalnik zaslona
•	pošiljanje SMS-ov na več naslovov hkrati
zaloge so omejene
SonvEricsson T610
39.900 SIT
•	vgrajen digitalni fotoaparat ■ Bluetooth
> deluje na 5 kontinentih
•	polifonična zvonjenja ’ e-poštni odjemalec
1 sinhronizacija imenika, koledarja in opravil na telefonu in PC-ju
simobil
Q vodafone
^3^ ■■■■■■■■■■■
Občina Litija -Km ltura
November 2003
MAK - MojA Knjižnica
ZIK - Matična knjižnica Litija
Knjižnica Šmartno
Zakon o knjižničarstvu in podzakonski akti sprejeti, težave so tu!
Zakon o knjižničarstvu, ki je bil sprejet leta 2001, je knjižnično dejavnost opredelil kot javno službo. Splošnoizobraževalne knjižnice so postale splošne knjižnice, dejavnost knjižnic je opredeljena in določena. Financirajo jih občine, razen deleža sredstev za nakup gradiva in opreme, ki jih knjižnica lahko pridobi s kandidiranjem na razpisih Ministrstva za kulturo. Knjižnice so dobile svojega inšpektorja.
Splošne knjižnice se kljub sprejeti zakonodaji z občinami težko dogovarjajo za financiranje minimalne dejavnosti in razvoj. Največ težav je v knjižnicah, kjer so se občine razdelile na več manjših občin, kajti knjižnična mreža je ostala nespremenjena: nekdanje matične knjižnice so postale osrednje knjižnice in opravljajo skupne naloge za celotno mrežo knjižnice (npr. izbor, nabavo in odpis gradiva, obdelavo gradiva, referenčno zbirko, delovanje domoznanske zbirke,...). Knjižnice v novonastalih občinah so krajevne knjižnice. Vse zadrege v zvezi z izračunavanjem stroškov je ministrica za kulturo zapisala v Pravilniku o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic.
Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, ki ga je
pripravila Vlada RS, je predpisala osnovne storitve, obratovalni čas in način poslovanja knjižnic.
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, (predlagatelj MK v soglasju z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport) določa pogoje za splošne, šolske, visokošolske in specialne knjižnice ter nacionalno knjižnico.
Dejavnost osrednje območne knjižnice (nekdanje študijske knjižnice), opredeljuje Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. Predlagatelj je Ministrstvo za kulturo.
Zadnji predpis Ministrstva za kulturo, ki je izšel, pa je Pravilnik o razvidu knjižnic. Razvid je javna evidence podatkov o knjižnicah, ki opravljajo javno službo in ga vodi NUK.
Knjižnična mreža v litijski in šmarski občini je
po zakonu o knjižničarstvu in podzakonskih aktih naslednja: osrednja knjižnica za obe občini je litijska knjižnica. Šmartno ima krajevno knjižnico. V manjših krajih so kolekcije potujoče knjižnice (ker občini nimata bibliobusa). Osrednja območna knjižnici je Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani.
Litijska knjižnica je pripravila program za leto 2003 na osnovi dosedanje dosežene ravni splošnega
knjižničarstva in minimalnega obsega opravljanja javne službe knjižničarstva za Litijo in Šmartno. Občini sta v Pogodbi o razdružitvi skupnega premoženja podpisali, da bosta za tekoče poslovanje knjižnice, stroške za investicije, investicijsko vzdrževanje in nakup knjig nosili po številu prebivalcev. Ta dogovor pa ni realiziran, saj šmarska občina v letu 2003 ne prispeva dovolj za ohranitev dosežene ravni knjižničarstva in niti tolarja za nakup gradiva, čeprav se je za to obvezala ob prijavi knjižnice za pridobitev republiških sredstev. To pa postavlja pod vprašaj tudi kvaliteto in obseg programa izpolnjevanja minimalnih pogojev javne službe knjižničarstva v šmarski občini, s čimer sta povezani delovni mesti dveh strokovnih delavcev, ki bosta lahko ostala brez zaposlitve.
20. november DAN SPLOŠNIH KNJIŽNIC
Splošne knjižnice že drugo leto praznujejo svoj dan, ki bo v Litiji obeležen zelo delovno: organizirano bo potopisno predavanje, predstavitev knjige Poldeta Miheliča in TadejaPretnerja ter žrebanjem nagrajencev akcije MAK - MojA Knjižnica za leto 2003. Akcija pa se bo takoj nadaljevala.
Praznovanje pa je tudi priložnost za poročila o opravljenem delu in načrtih za prihodnost. Knjižnica prav v teh dneh pripravlja razvojni plan za občini Litija in Šmartno 2004-2007 in predlog dejavnosti in razvoja v letu 2004.
LETO 2004
Če dejavnost knjižnice samo za eno leto obstane in se ne prilagaja splošnemu napredku v stroki, je to zanjo velik korak nazaj. Zato knjižnica tudi za leto 2004 načrtuje kar nekaj novosti tako pri poslovanju kot pri tehnološki opremi. Načrti za občini so naslednji: Litija: odprtost tudi ob sobotah, preurejen oddelek z neknjižnim gradivom, ponovna možnost mirnega študija v knjižnici, igralnica za najmlajše, projekt knjižnica e - točka, izposoja gradiva s knjigomatom;
Šmartno: večja odprtost knjižnice, večji prostor za knjižnico, več neknjižnega gradiva, projekt knjižnica e - točka, čitalnica, knjižnica spet v Domu Tišje.
Realizacija načrtov in predvidenih novosti pa bo odvisna od občinskih proračunov.
Joža OCEPEK
IZ MATIČNE KNJIŽNICE DR. SLAVKO GRUM V LITIJI
Pravljična srečanja z Darinko Kobal
V litijski knjižnici se otroci enkrat mesečno srečajo s pisateljico in pravljičarko Darinko Kobal. Srečanja so poimenovali »pravljice v naročju dedka in babice.« Na zadnjem srečanju, prvi torek v novembru, je pravljico o Miški Frančiški in njeni hiški poslušalo prek 20 otrok. Vsi, otroci in njihovi
spremljevalci pa se že veselijo naslednje zgodbice, ki bo v decembru. Takrat bo Darinka Kobal zgodbico Radijski oglas, predstavila kot lutkovno predstavo.
Pedagoške ure in pravljične ure s pravljičarko Marto v Litiji in Šmartnem
Z oktobrom so se poleg pravljičnih uric pričele tudi pedagoške ure za otroke v vrtcih in osnovnih šolah. Pedagoške ure so potekale v dopoldanskem času, v obeh mesecih pa je knjižnico do sedaj obiskalo okrog 50 otrok iz vrtcev in 140 iz osnovnih šol.
Vsakih štirinajst dni pa se otroci srečajo s pravljičarko Marto. Pravljice na »mavrični preprogi« so v litijski knjižnici ob torkih, v Šmartnem pa ob č etrtkih, vedno ob 17. uri.
Aleksandra MAVRETIČ
PROGRAM PRIREDITEV Matične knjižnice dr. Slavko Grum Litija od 15.11. do 23.12. 2003
DAN	DATUM	URA	PRIREDITEV	KRAJ
torek	25.11.	17.00	Ura pravljic na »mavrični preprogi« s pravljičarko Marto	Knjižnica Litija
torek	25.11.	19.00	Predstavitev knjige Tadeja Pretnerja, Holistična radiestezija	Knjižnica Litija
četrtek	27.11.	17.00	Ura pravljic na »mavrični preprogi« s pravljičarko Marto	Vrtec Ciciban, Šmartno
			DECEMBER	
torek	02.12.	17.00	Pravljice v naročju dedka in babice z Darinko Kobal	Knjižnica Litija
torek	09.12.	17.00	Ura pravljic na »mavrični preprogi« s pravljičarko Marto	Knjižnica Litija
četrtek	11.12.	17.00	Ura pravljic na »mavrični preprogi« s pravljičarko Marto	Vrtec Ciciban, Šmartno
torek	16.12.	19.00	Potopisno predavanje, Izidor Dolenc, Zimbabve	Knjižnica Litija
petek	19.12.		Spominska razstava, žig in kuverta ob 100 letnici rojstva Antona Lajovica	Knjižnica Litija
torek	23.12.	19.00	Predstavitev knjige Vasilija Poliča, Sag a 0 Poličih in razstava Lada Garantinija	Knjižnica Litija
TIK
ZIK KULTURNI CENTER Litija
Trg na Stavbah 8a, tel.: 01 898 02 70
Utrinki iz Kulturnega centra
Otroške matineje
25. oktobra je v dvorani gostovala igralska skupina Sonček z igrico Palčkova nedelja, ki si jo je ogledalo 100 mladih nadebudnežev s svojimi starši. Domov so odnesli prikupne palčke na vrvici, ki bodo popestrili marsikatero otroško sobo.
V soboto, 8.11, je v Litiji gostoval Boštjan Sever z lutkovno igrico Dva zmerjavca. Otroci so lahko spoznali, kaj se zgodi, če se preveč vneto zmerjamo. Po končani igrici, jih je eden od zmerjavcev pospremil domov, da jim bo na pisalni mizi ali nočni omarici delal družbo.
Očitno so marionetne lutke tako pritegnile mlade gledalce, da se jih je nabralo rekordno število in je zmanjkalo zmerjavcev. Kolektiv Kulturnega centra se zato opravičuje tistim obiskovalcem, ki so dobili nadomestno igračko. Z veseljem ugotavljamo, da tudi sobotne matineje postajajo del vsakdanjika litijskih otrok in vedno večje število obiskovalcev je za nas vzpodbuda, da pripravljamo kvalitetne in privlačne predstave.
Na Miklavževo soboto, 6.12., bo obiskovalce matineje s piškoti razveselil Pojoči kuhar. Otroci bodo peli in se sladkali s posladki iz kuharjeve pečice. Piškotov po vsej verjetnosti ne bo zmanjkalo niti za starše. Vabljeni!
Zadnja decembrska matineja bo prinesla Pravljico o novoletni jelki. Priznana klovnesa Eva Škofič Maurer bo s čudovitimi kostumi, žongliranjem in čarobno glasbo otrokom pojasnila, kako smo ljudje prvič okrasili novoletno jelko. Krašenje domače jelke bo tako za najmlajše in njihove starše še lepši dogodek.
Gledališki abonma
v četrtek 23. oktobra je gledališko sezono pričel Špas teater z romantično uspešnico OB LETU OSOREJ. Bernarda Oman in Boris Kobal sta prepričljivo odigrala vlogi ljubimcev, ki vsako leto skupaj preživita vikend in si ob tem izmenjata novice njunih družin. Smeh je pol zdravja in zaradi glasnega smeha polne dvorane lahko pričakujemo, da so obiskovalci v naslednjih dneh redkeje obolevali za sezonskimi virozami.
11, decembra bo v Litijo prišla Mojca Horvat s svojim musiclom
NUNE II. Odmevna predstava je v oktobru doživela v Ljubljani premiero in še vedno polni strani slovenskih revij in časopisov. Brez dvoma tudi naših gledalcev ne bo pustila ravnodušnih.
Ostale prireditve
11. novembra je bila v avli občine otvoritev razstave fotografij iz rudnika Sitarjevec. Avtorje domačin Ivan Esenko, naravoslovec, čebelar, ornitolog, fotograf in publicist. Njegove fotografije obiskovalcem odkrivajo čudoviti svet litijskega podzemlja in so izjemna priložnost za tiste, ki nimajo možnosti ali poguma pokukati vanj.
Ob otvoritvi razstave smo v goste povabili mag. Uroša Herleca, ki je ob diapozitivih predaval o mineralnem bogastvu tega rudnika in zbranim pojasnil njegov fenomen. Sitarjevec počasi spet pridobiva na veljavi in stari slavi, vendar danes v precej drugačnem pomenu kot nekdaj, ko je bil sinonim za garanje, bolezen in skromen rudarski kruh. Danes lahko postane sinonim za litijsko naravno in kulturno dragocenost, ki ji v Sloveniji niti v Evropi ni para.
Že sedaj v Kulturnem centru vabimo krajane vseh starosti na poulični spektakel gledališča Cizamo iz Mengša, ki se bo odvijal v starem mestnem jedru v nedeljo, 21.12, ob 17. uri. Ogledali si boste požiralce ognja, žonglerje z baklami, igralce na hoduljah in še kaj. Predstava bo prijetna popestritev predprazničnega dogajanja na Valvasorjevem trgu.
DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKE KULTURE
3. december velja za Dan odprtih vrat slovenske kulture. V sodelovanju JSKD, Matične knjižnice in Kulturnega centra bodo v Litiji cel teden, od 2. do 9. decembra, potekale različne kulturne prireditve. Teden kulture bo tako v torek, 2.12., v Matični knjižnici pričela Darinka Kobal s pravljicami v naročju dedka in babice. Naslednji dan bo, prav tako v Matični knjižnici, ob 18h otvoritev razstave Extempore. V petek, 5.12., bo od 9h do 17h v Kulturnem centru možen brezplačen ogled muzejske zbirke Zgodovina rudarstva v Litiji. Otroci bodo spet lahko prišli na svoj račun v torek, 9.12. ob 17h, ko jih bo v Matični knjižnici s pravljicami razveselila pravljičarka Marta. Istega dne ob 19h bo teden kulture v Kulturnem centru sklenil oktet Valvasor s celovečernim koncertom.
Vljudno vabljeni vsi ljubitelji kulture!
Helena HAUPTMAN
Iz »OGLARSKE DEŽELE« na Gozdarski inštitut
Vodja krajevne enote ZGS Radeče Miloš Brinovec je predstavil enoto in njeno vlogo pri razvoju podeželja na-območju, ki ga enota Radeče pokriva. Revirni gozdar in duša Oglarjev Jože Prah, pa je na svoj značilni način predstavil Deželo oglarjev in razstavo, ki ji je posvečena.
Odprtja razstave so se udeležili najvidnejši predstavniki ljubljanskih fakultet, predstavniki šolstva, različnih društev, ter vladnih in nevladnih organizacij.
Ob koncu slavnostnega dela in ob dobrotah Društva podeželjskih žena in deklet Dole pri Litiji, je bila zaključna misel udeležencev , da s to razstavo Dole pri Litiji dokazujejo, da so kraj, kjer živi Oglarstvo.
D.M.
nadaljevanje s 1. strani
Zakaj, zakaj - pohod od Litije do Moravč?
Zakaj umrje tudi pohod Litija - Čatež?
Zakaj na Martina se mošt spremeni v 'vin ? Zakaj denar sveta vladar pokvari vse ljudi?
Ta moj zakaj, pesem je nikdar izpeta, v njem se kot nitka prepleta »denar, denar«.
Zakaj pohod končati v Moravčah ?
Zakaj ne grem naprej na Čatež?
Zakaj dober cviček skrega sosede ?
Ta moj zakaj, pesem je nikdar izpeta, v njem se kot nitka prepleta »denar, denar«.
A vendar to tako je, pohod je zdaj na dvoje, na eno stran Moravče, na drugo Čatež je!!!
Zato, ljudje, pohod še vedno zame bo (z organizatorji ali brez) in to od Litije do Čateža, ker vem, da je ob tej poti veliko »Franetov« in »Ton«, ki so zelo prijazni in mi bodo rade volje izrekli lepo besedo in mi ponudili domače dobrote in tudi kaj zaigrali, pa še davka jim ne bo treba plačati.
Se vidimo drugo leto na pohodu od Litije do Čateža !!!!
Štefka KALIŠČAR
X_____________________________________
Dole pri Litiji
Otroški ŽIV ŽAV med počitnicami
Člani KUD Dole smo med jesenskimi počitnicami organizirali otroški živ žav. Turobno sredino popoldne, 29.10.03, smo pobarvali z otroško razigranostjo in prijetnim druženjem v dvorani na Dolah. Mlajše otroke je z baloni, risanjem, palačinkami in seveda petjem navduševal pojoči kuhar, Matej Zakonjšek iz Radeč. Ura glasbenega rajanja je kar prehitro minila. Zvečer pa so si starejši učenci in dijaki pripravili glasbeno zabavo.
Kar prehitro so ugasnile luči, saj je bilo prijetno zaplesati in toliko so si imeli za povedati.
Stane KMETIČ
Ekološki kotiček društva Jasa in Občine SlC/	LUija
PRIHODNOST JE NAŠA STVAR
Vsako leto v tem času oživijo razprave o (ne)upravičenosti nošenja krznenih in usnjenih oblačil ter sekanju božičnih oziroma novoletnih jelk. Argumenti enih in drugih so večinoma znani.
Te dvome v ekokiško-kulturotoškemu društvu Jasa razumemo kot izbiro med kataklizmo in neko novo prihodnostjo. Če bomo še naprej uničevali Naravo in spreminjali večne zakonitosti življenja rastlinskih in živalskih vrst, nas bo Zemlja nehala hraniti in oskrbovati s kisikom. Kajti, vse na tem svetu je potrošljivo, če se ne obnavlja. Če bomo še najprej po nepotrebnem mučili in ubijali živali, bomo razgradili lastni miselno-etični sistem do stanja, v katerem se bomo medsebojno uničili. Osveščeni vedo, da človekovo ravnanje z živalmi kaže, kako se bo obnašal do ljudi. Iztrebljanje posameznih živalskih vrst zaradi trenutnega dobička se opravičuje z istimi razlogi, s katerimi se je opravičevalo suženjstvo in se opravičujejo vojne.
Posamezniki in skupine, ki se bojujejo proti sekanju mladih jelk in pokolom mladičev tjulenjev, se zavedajo, da se bojujejo za prihodnost človeštva. Prihodnost, v kateri se bo človek stopil z Naravo in v resnični skupnosti živel ploden individualizem. Sliši se pravljično, vendar je možno. Treba je samo izbrati.
MatejaJAMNIK
X___________________________________________________________/
Učili smo se dajati, ne le sprejemati - zelo
Območno združenje Rdečega križa Litija se v svojih aktivnostih vedno spomni tudi najmlajših iz vrtca in tako je bilo tudi v preteklem šolskem letu. Prijazno smo bili povabljeni v »svet« njihovih aktivnosti ter obdarjeni z lutkovno igrico ekološke vsebine. Vse to pa je bil vzrok, da smo se v skupini Medvedkov vrtca Najdihojca veliko pogovarjali o različnih načinih pomoči in aktivnosti za sočloveka ter oblikovali različne ideje tudi za humanitarno delo v vrtcu. Skupaj z otroki je nastal projekt z naslovom: »Učimo se dajati, ne le sprejemati!«
Predstavili smo ga staršem, ki so bili izjemno navdušeni in povsem pripravljeni sodelovati. Delo je steklo. Otroci so skupaj s starši ugotavljali, kaj je tisto, kar bi lahko namenili drugemu v uporabo in veselje. Tudi sama sem bila presenečena nad tolikim številom prinesenih knjig, oblačil in obutve itd. Vse to je bilo skrbno očiščeno, urejeno in z veliko toplino podarjeno drugemu.
Veliko je bilo zbranega materiala in sledilo je obdobje, v katerem smo morali zbrati velike kartonaste škatle. Otroci so predlagali, da jih »povijemo« v bel papir. Idejo smo osvojili in jo tudi uresničili. Potem pa je sledila poslikava »belih« škatel z znaki Rdečega križa. Ker pa smo posamezne škatle določili za določene predmete, so otroci nanje nalepili še nalepke, ki so simbolizirale vsebino škatle (npr. igračo, obleko...). Pripravljena embalaža je bila kar okras naše igralnice in otroci so bili ponosni nanjo. Razkazovali so jo staršem in prijateljem ostalih skupin.
Navdušenje pa je doseglo višek, ko smo začeli razvrščati ves material v pripravljeno embalažo. To delo otrok je potekalo dolgo časa, saj so otroci z veliko pozornostjo še enkrat pregledovali, zlagali in polagali predmete v škatle. Prepolne so bile, srečne pa naše oči. Trenutek, ki ga je vredno doživeti in šele potem ga je možno razumeti. Otroci so naredili vse, brez velikih besed, le z dobro voljo in dejanji. In zadnje veliko dejanje je sledilo, ko smo skupaj odšli do skladišča Rdečega križa, kjer smo počakali, da je pomočnica vzgojiteljice Vesna pripeljala »naše škatle« in skupaj smo jih odnesli v notranjost. Prijazno so nas sprejeli humanitarni delavci tega skladišča, nam pokazali prostore in njihovo vsebino, ki je bila v tistem trenutku bogatejša za naš prispevek. Dati, dajati... sta lepi besedi, ki pa smo jih s ponosom in izjemno toplino uspeli udejaniti skupaj z našimi starši.
November 2003
Občina Litija-Kv> ltura
7
Kar navadili smo seže, da se vsako leto v začetku novembra srečamo v Jevnici na tradicionalni prireditvi »V HVALEŽNOST JESENI«, ki je bila letos že dvanajstič.
V hvaležnost jeseni
Drugič zapored je organizator te prireditve Turistično razvojno društvo »KAMPELC«, skupaj s kmetijsko svetovalno službo Iz Litije in KS Jevnica. Društvo želi predstaviti DEŽELO POD KAMPLOVIM HRIBOM, da bi bila prepoznavna tudi v širšem prostoru.
V dvorani zadružnega doma smo pripravili pestro in zanimivo razstavo pridelkov, na stojnicah pa smo organizirali pravo kmečko tržnico. Tu so člani TRD »KAMPELC« ponudili svoje pridelke in izdelke. Obiskovalci so tako imeli veliko priložnost, oskrbeti se z zdravimi in kakovostnimi pridelki. Tudi v prihodnje želimo, da bi bila ponudba na KMEČKI TRŽNICI, v okviru tradicionalne prireditve V hvaležnost jeseni, čimbolj pestra in kakovostna.
Letošnjo prireditev je spremljal zanimiv in pester kulturni program. Predstavili so se: LESENI ROGISTI iz Kresnic, Mešani pevski zbor KUD Jevnica, harmonikaš Anže Zavrl, otroci iz vrtca JURČEK. Za slikovito predstavitev »krst mošta«, so poskrbeli gostje iz Bele Krajine - skupina DRAŠIČKIVOSČAČI. Osrednji gost prireditve je bil predsednik državnega sveta g. JANEZ SUŠNIK, ki je bil navdušen nad razstavo NAJ PRIDELKOV. V svojem govoru je poudaril izredni pomen kmetijstva za našo državo tudi po vstopu v EU, predvsem v smislu vzdrževanja in ohranjanja kulturne krajine ter poseljenosti podeželskega prostora.
Turistično razvojno društvo, »KAMPELC« je prepričano, da bo le poseljena in urejena DEŽELA POD KAMPLOVIM HRIBOM, privabila obiskovalce, ki si bodo v teh krajih sprostili, nabrali novih moči. Obenem pa združili prijetno s koristnim in se oskrbeli z zdravimi ter kakovostnimi pridelki in izdelki naših članov.
Lijana LOVŠE
LITIJSKI SREBRNIK
spomin na pridobivanje srebra v litijski topilnici
Primerno darilo za vsako priložnost
(kupite ga v litijski knjižnici)
5 H B G RIA
Koncert Syberie z gosti
Za nami je noč čarovnic v Kresnicah. Člani KD Regrat in Rock Pub (Kresnice) so skupno zavihali rokave in zapolnili praznino kulturnih dogajanj s sodobno, avantgardno, absurdno, a vendarle z vsebinsko polno umetnostjo, v katero sodi tudi glasba. Izplačalo se je! Skupaj s pomočjo sponzorjev (hvala!) in glasbenimi gosti (Nemo, Sin, Bolvar) je SVBERIA pričarala kakovosten in predvsem avtorski glasbeni dogodek, kakršnih je premalo.
V splošnem SVBERIA ostaja zvesta unikatnemu zvoku in mešanici slogov, pred katerimi pa v prvi vrsti odločno prevladuje rock. Nasploh je zadnje čase v Sloveniji malo mladih rock skupin, ki bi na novo odpirala nekatera vprašanja, kot so: »kaj je izvirnost, kaj je raznolikost, kje so meje ustvarjalnosti v rock glasbi, itn.«. Avtorske stvaritve SVBERIE sicer vključujejo širok izbor glasbenih slogov in žanrov, ki pa so spretno in premišljeno oblikovani v čisto, močno, preprosto rock linijo.

Morda so si SVBERIA naložili preveč? To je njihov odziv na prostor in čas, v katerem živijo in mimo katerega- ne morejo, čeprav njihova instrumentalna glasba lahko napeljuje na brezčasnost in brezprostorskost. Sicer so SVBERIA na odru predvsem zaradi glasbe, zaradi skupne glasbene izkušnje. Namerno se ogibljejo posamičnem ek-sibicionizmu, raje se prepuščajo variacijam preprostih, medsebojno prepletenih ritmičnih in melodičnih vzorcev. Tu so morali SVBERIA pokazati vse svoje znanje, ves razpon zmožnosti vključno z zbranostjo. Le tako so opravičili visoke standarde, ki so jih postavili. Svoje je k celotnemu dobremu vtisu dodalo še navdušeno občinstvo.
Syberia kam? Za njimi je torej zopet uspešen koncert, pred njimi vesolje še neizpetih tonov, predvsem pa volja po ustvarjanju - v nas želja po podobnem dogodku čimprej, da svoje delo podkrepijo z zgoščenko in spotom. Prepričani smo, da jim bo uspelo. (S.J.)
mm ' \
foto: S.J.
PONOVNO SE JE IZKAZALA SOLIDARNOST
Na Savi je 22. septembra družini Primc zagorela hiša. Domači gasilci so s pomočjo litijskih kolegov s hitro akcijo uspeli pogasiti ostrešje hiše, ki je bilo kljub temu uničeno. Naslednji dan so zaradi napovedi poslabšanja vremena hitro ukrepali: savski gasilci, vedno pripravljeni pomagati, so brž pospravili pogorišče, popoldan pa so že pričeli dovažati material za novo ostrešje. Pomagali so še sosedi, sorodniki, tako da je bila prihodnji večer na hiši nova streha. Pri obnovi je bilo opravljenih 1023 prostovoljnih ur dela.
V akciji je sodelovalo preko 90 krajanov, nekateri nenehno od gašenja požara do obnove strehe. Tako so Primčeve obvarovali še večje škode. Stekla je tudi organizirana akcija PGD, KS in RK, ki so zbirali pomoč. V nedeljo, 16. novembra so predstavniki Primčevim predali zbrana sredstva med krajani ter prispevek občine, ki bodo pomagala družini vsaj delno pokriti nastalo škodo. Pavla in Marko
Primc sta se vsem zahvalila za pomoč v delu in denarnih prispevkih. Tudi PGD Sava se zahvaljuje vsem članom, krajanom, Elektro Litija in PGD Litija za izkazano solidarnost in pomoč.
Savski gasilci
J
Spominski žig na Vačah
Anton Lajovic 1878 1960
V petek 19. decembra bo minilo 125 let od rojstva slovenskega skladatelja Antona Lajovica. Rojen je bil 19. decembra 1878 na Vačah. Ljudsko šolo je obiskoval na Vačah, v Litiji in Ljubljani, kjer je leta 1897 dokončal tudi šolanja na gimnaziji. Na Dunaju je študiral pravo, hkrati pa je študiral tudi na glasbenem konservatoriju, ki ga je leta 1902 z odliko dokončal. Ko je dokončal še študij prava, je bil zaposlen na Okrajnem sodišču v Litiji, Ljubljani, Brdu pri Lukovici in Kranju. Kasneje se je v celoti posvetil glasbi.
Opus skladatelja Antona Lajovica je obsežen. Skom-poniral je 75 glasbenih del, večinoma vokalnih, ustvaril je nekaj kantat, veliko samospevov in simfoničnih del. Anton Lajovic je bil eden najpomembnejših slovenskih skladateljev, ki je slovensko glasbo dvignil na evropski nivo.
Fondacija Villa Litta iz Litija bo ob tej priložnosti, ob 125 letnici skladateljevega rojstva, izdala spominski poštni žig, ki bo v uporabi dne 19.12.2003 na pošti 1252 Vače, kjer bo žig možno odtisniti še 10 dni. Dan prej bo v litijski knjižnici priložnostna slovesnost z razstavo, predstavitvijo žiga in priložnostne pisemske kuverte.(mb)
Ribiška družina Litija na Abrahamovem pragu
Zakon o sladkovodnem ribištvu je dne 29.6.1954 odločil, da se na določenih revirjih (tudi litijskem) organizirajo Ribiške družine (društva). Ob obletnici bomo pripravili razstavo slik in fotografij.
Tako smo dobili v čuvanje in upravljanje reko Savo od Litije do meje s Hrvaško. Tu smo z reko Savo in njenimi pritoki začeli upravljati Ribiška družina Litija, kot prva na meji z Ribiškim zavodom, druga družna je bila RD Zagorje, sledile so še družina Hrastnik in RD Radeče, ki je mejna s Hrvaško. Oblikoval se je organ imenovan Zveza ribiških družin Zasavje. V času od leta 54 so se zgodile velike spremembe na celotnem območju.
Na pragu je sicer Abraham, vendar pa je v Litiji Ribiška družina (društvo) delovalo že mnogo prej. Dokaz za to je ohranjena dovolilnica »Ribolovni list«, izdan leta 1922, izdal ga je Ribiški klub Litija na ime mojega strica Savšek Edvarda. Dokument bomo tudi razstavili na razstavi slik 1954/2004 v dvorani RD Litija, ki bo v jubilejnem letu 2004. Ob tej priliki prosim tudi vse tiste, ki imajo kakršne koli fotografije iz tega obdobja in delovanja RD Litija, da jih pošljejo ali jih osebno prinesejo meni, zagotavljam, da jih bodo dobili nazaj takšne, kakršne bodo oddali. Ze v naprej se zahvaljujem.
Za rastavo fotografij Mato SAVSEK
Prijazno vabljeni, da skupaj pozdravimo prihod praznikov. Razstava advcntno-novolctnih aranžmajev v soboto 29. in nedeljo 30. novembra v Cvetličarni CIKLAMA.
Vabljeni!
Praznovanje 20 let WE Jurček v Jevnici
Če so obletnice polne lepih spominov, je praznovanje zelo prijetno in takšno je bilo naše snidenje 25. oktobra ob 20-letnici delovanja vrtca Jurček v Jevnici.___________________
Na roditeljskih sestankih vseh treh skupin smo se vzgojiteljice in pomočnice dogovorile s starši 50 vpisanih otrok, da bomo praznovali v soboto, s pričetkom ob 10 uri. V vrtcu smo izdelali vabila in jih razposlali, v kraju pa izobesili plakate na oglasne deske z obvestili o praznovanju.
Ker VVZ Litija nima finančnih sredstev, so starši v celoti pokrili vse stroške, na dan praznovanja pa tudi aktivno sodelovali. Zaposlene se vsem iskreno zahvaljujemo za pomoč. Na začetku programa sem vse zbrane pozdravila vodja enote vzg. Nada Brečko, spregovoril jim je tudi ravnatelj g. Franci Končar. V programu so sodelovali otroci vseh treh skupin, z inštrumenti in plesom so nastopili mladi,ki so vrtec obiskovali pred leti.
Upihnili smo torto velikanko z 20. svečami, ki sicer ni bila sladka, bila pa je velika in navdušila je vse prisotne. Ko so bile svečke upihnjene, smo nadaljevali z dejavnostmi na igrišču: pečenje kostanja in jabolk, kurjenje kresa, trenje orehov in lešnikov, izdelovanje indijanskih šotorov iz koruznih stebel, nizanje ogrlic...
Vsak si je sam postregel s hrano in pijačo. Na igrišču nas je zabaval Ajdin očka-klovn Žare. Gostje so se sprehodili po prostorih vrtca, ogledali pa so si tudi panoje z razstavljenimi fotografijami od leta 1983 do 2000.
Ponosni smo, da se je vabilu odzvalo tolikšno število vabljenih. Ob tej priliki smo imeli priložnost g. župana Kapljo seznaniti s problematiko majhnosti igrišča (3 m2 na otroka) in nujnostjo povečanja le tega ter pridobitvijo parkirnih površin.
Naše druženje se je končalo v popoldanskem času.
Nada BREČKO
»ŠTANJEL 2003«
Likovna skupina odraslih ustvarjalcev z imenom LILA, se je letos odločila, da svoje motive za slikanje poišče na Krasu.
Sredi oktobra, v najbolj barvitih jesenskih dneh so v Štanjel, tipično kraško stisnjeno kulturno zgodovinsko naselje, ki je pod spomeniškim varstvom.
Po ogledu renesančnega gradu, v prenovljenem delu je galerija s stalno zbirko slik in grafik Lojzeta Spacala, je sledil ogled romanske cerkve Sv. Danijela. Zvonik z nenavadno usločeno stožčasto kapo, je bil že eden izmed navdihov za slikanje. Mimo stolpa v obzidju so odšli še do terasastih vrtov in vodnjaka ob vili Ferrari, ki je na vzhodnem delu naselja, od koder je tudi lep pogled na velik del Krasa.
Po kosilu pa so se razpršili vsak v svoje zavetje, postavili slikarska stojala, napeli platna, v roko pa paleto in čopič. Z besedami je težko opisati, da so nastajale slikovite podobe kraških hiš, ozkih ulic, trgov, stopnišča, oboki, kamniti vodnjaki, balkoni, kamniti žlebovi, portali in značilna kraška okna. Skratka, kraško kamnoseška kultura se je tukaj zlila v prefinjeno celoto.
S slikanjem na terenu so nadaljevali tudi naslednji dan in ob zaključku postavili še priložnostno razstavo vseh 15 udeležencev likovne kolonije: Marjete Mlakar-Agrež, Marije Bregar - Hostnik, Dani Kunc, Marjane Šuštaršič, Berte Juvan, Jožeta Megliča, Karmen Palčič, Toneta Sveršina,
Marije Smolej, Pavleta Smoleja, Gabrijele Hauptman, Marjana Sonca, Maje Brilej, Marije Muren in Sonje Hribernik.
Razstavo bodo postavili na ogled tudi doma v Litiji, kamor boste tudi pravočasno vabljeni.
Seveda pa morajo omeniti tudi kraško burjo, pršut in teran in gostoljubne domačine. Zahvaljujejo se tudi predsedniku Zveze kulturnih društev občine Litija,Jožetu Gorencu za pomoč pri organizaciji likovne kolonije »Štanjel 2003« skupini LILA.
Marija BREGAR - HOSTNIK
Izlet članov Društva izgnancev Slovenije 1941 -1945 iz Litije
Na srečanju izgnancev naše organizacije v mesecu maju smo sklenili, da v letu 2003 organiziramo izlet v Avstrijo. Na podlagi skrbno pripravljenega programa izleta seje 11. septembra 2003 izleta udeležilo 46 naših članov.
Čez Gorenjsko, skozi karavanški predor in nato proti Beljaku, Spitallu, Salzburgu do Linza so nekateri udeleženci izleta obujali spomine na tiste čase, ko jih je okupator skozi te kraje peljal v razna taborišča, kjer so preživljali zelo težke dni svojega življenja.
Po nekaj deset kilometrov vožnje, mimo jezera Mondsee in Atterseeja smo se zapeljali do jezera VVolfgansee. Tu smo si ogledali zanimivo mestno središče, mestno hišo in lepo okrašen spomenik Mozartu, spomenik, ki je postavljen v spomin na njegovo mater, ki je bila doma v mestu St.
Gilgen /slika/. Po krajšem postanku smo se odpeljali na vzhodno obalo jezera v St.
VVolfgang. Tu smo vstopili na 110 let star vlak z zobatimi kolesi, ki nas je popeljal po 5 km dolgi, skoraj navpični progi, na 1783 m visoki Schafberg. Po vrnitvi s te zelo zanimive vožnje smo se odpeljali mimo Bad Ischla do jezera Traunsee. To jezero je globoko tudi do 191 m in je najgloblje jezero v Avstriji. V letoviškem kraju Almunster smo se nastanili v hotelu Reinsenberg, kjer smo večerjali in prenočili.
Naslednji dan smo se odpeljali na ogled nekdanje letne rezidence cesarja Franca Jožefa, ki leži v izredno lepem
okolju pod gozdom, skoraj v sami sredini mesta Bad Ischla. Ves čas nas je spremljal gospod Franci Gradišek kot vodič in nam vseskozi pripovedoval zanimivosti krajev, skozi katere smo se vozili in zgodovinske zanimivosti mest, ki smo si jih ogledovali. Z njegovimi prispevki smo zelo veliko izvedeli in brez njega bi bil izlet veliko manj zanimiv in lep. Za njegov prispevek na našem izletu se mu vsi udeleženci najlepše zahvaljujemo.
Vinko GABERŠEK
Spoznavanje belokranjskih posebnosti od blizu...
V deželi prek Gorjancev
Zadnja oktobrska sobota. V avtobusu so zasedeni vsi sedeži. Prevladujejo ženske. Moških je le za vzorec. Odpravljajo se na izlet v Belo krajino. Organizator izleta je Društvo žena in deklet Vače. Namenjen je njegovim članicam in vsem ostalim, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi Vaškega dneva. Nagrada in hkrati vzpodbuda za nadaljnje delo.
V	Črnomlju, kjer smo se najprej ustavili, nas v hladnem meglenem jutru pričakata tamkajšnja turistična vodička in kmetijska pospeševalka. Prva nam razkaže Črnomelj, druga bo ostala z nami vse do konca našega popotovanja.
V	Metliki je sonce že pregrizlo meglo. Stojnice pred Muzejem so opozarjale, da smo v deželi dobre vinske kapljice, kjer se že pripravljajo na martinovanje. Za debelimi zidovi metliškega gradu smo se seznanili z bogato preteklostjo kraja od prazgodovine pa vse do današnjega dne. Zanimivo postavljene muzejske zbirke so nam odkrile bogato tradicijo življenja ljudi na podeželju.
V	sosednji zgradbi so članice Društva žena Metlika razstavljale izdelke svojih spretnih rok. Največ je bilo vezenin in kvačkanja. Našo pozornost je pritegnil prikaz izdelovanja papirnatega cvetja ter pisanic in drsank. Posebnost razstave pa je bila tudi belokranjska pogača. Nastajala je pred očmi obiskovalcev, in kdor je želel, jo je lahko tudi sam zamesil. Recept ni prav nič zahteven, le do potankosti se ga je treba držati, saj so belokranjske gospodinje poskrbele za njegovo zaščito z objavo v Uradnem listu.
Pot smo nadaljevali do zanimive turistične kmetije Filak v
Gribljah. Njen gospodar Anton je znan kot državni prvak v oranju, dobro pa se je odrezal tudi na evropskem in svetovnem prvenstvu. Kot sam v šali rad pove, je oranje najpomembnejši šport na njegovi kmetiji. Ker pa se od tega ne da živeti, se družina preživlja s sadjarstvom in predelavo sadja. Ob dobrem domačem kruhu so nam ponudili suho sadje, marmelado, sok in žganje. Občudovanja vredna je bila tudi steklenica viljamovke s tremi hruškami. Ker je nekaj posebnega, se dobro prodaja kot poslovno darilo. Visoka cena potrjuje izvirnost in kvaliteto izdelka. Od tu smo se odpeljali na ogled vrtnarije. V njej so nas s svojo barvitostjo najbolj očarale krizanteme, ki so zaradi bližajočega praznika že čakale na pot v cvetličarne in tržnice. Občudovali smo pogum lastnikov nekdaj ogromne kmetije, da spremeni svojo tradicionalno poljedeljsko in živinorejsko naravnanost in se začne ukvarjati z vrtnarstvom. Kot kaže je bila odločitev dobra.
Sledil je postanek pri Treh farah. Nekdaj so bile tri cerkve pomembno romarsko središče, kar je prinašalo tudi zaslužek za njihovo vzdrževanje. Današnji čas jih je žal potisnil v pozabo. Vzdrževanje in njihova obnova predstavlja za domačine strošek, ki mu sami niso kos. Upajo na večjo pomoč države, saj so njihove tri cerkve kulturni spomenik.
Čakala nas je še zadnja postaja na Radoviči, oddaljeni le 500 m od hrvaške meje. S poznim kosilom so nam postregli na Turistični kmetiji Bajuk.
Dobre volje ni manjkalo, zato je pot domov hitro minila. Ostali so lepi spomini. Srečali smo se z gostoljubnimi ljudmi, ki ubirajo svojo pot preživetja. In pri tem so uspešni, čeprav menijo, da država na njih pozablja. Morda pa ravno zato. rogelj
8-----Občina Šmartno - o delu občinskega sveta in občinske uprave //Kovice_November 2003
Poročilo 7. seje občinskega sveta občinskega sveta občine Šmartno pri Liliji z dne 16.10.2003
Župan Milan Izlakar je predlagal obravnavo dodatne točke na dnevnem redu, kar so svetniki sprejeli, in sicer predlog prodaje 26,4% solastniškega deleža občine Šmartno pri Litiji naZIK -Matična knjižnica Litija.
Sicer pa je dokaj obsežen dnevni red obsegal 10 točk, ki sojih svetniki brez večjih zapletov obravnavali in sprejeli naslednje:
AD1). Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Šmartno pri Litiji - skrajšani postopek.
Svetniki so z 11 glasovi za in 2 glasovoma proti sprejeli spremembo Statuta in s tem potrdili ustanovitev 10 novih krajevnih skupnosti.
AD 2). Obravnava izgradnje kolektorskih sistemov in čistilnih naprav v porečju osrednje Save - potrditev investicijskega programa za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda Občine Šmartno pri Litiji.
Uvod je podal koordinator projekta g. Roman Lebar. Svetnike sta zanimali predvsem finančna plat investicijskega programa in financiranje druge faze projekta.
Svetniki so z 12 glasovi za in 1 glasom proti sprejeli predlagani investicijski program.
AD 3). Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Šmartno pri Litiji - predlog za prvo branje.
Predlog odloka je vsebinsko podala ga. Ksenja Celarc sodelavec I na oddelku za gospodarsko infrastrukturo.
Svetnik g. Zaman se ni strinjal, da se bo po novem odloku plačevalo nezazidane gradbene parcele.
Svetnik g. Cerjak je predlagal povišanje cen za posebne primere zgradb kot so vikendi in stare propadajoče hiše.
Svetniki so z 12 glasovi za in 1 glasom proti sprejeli predlog odloka kot primemo podlago za drugo branje.
AD 4). Obravnava Odloka o Lokacijskem načrtu za peskokop Vetrnik- predlog za prvo branje. Uvod sta podala ga. Kati Zidar svetovalec I in predstavnik podjetja Umarh g. Dušan Murovec. G Cerjak je predlagal, da se v odlok napiše, da za vso nastalo škodo na gospodarski infrastrukturi zaradi miniranja odgovarja izvajalec.
Svetniki so sprejeli z 11 glasovi za in 2 glasovoma proti sprejeli predlog odloka kot osnovo za drugo branje.
AD 5).Obravnava predloga Odloka o načinu in pogojih vračanj deležev vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja na območju Občine Šmartno pri Litiji - predlog za prvo branje.
Uvodno obrazložitev je podal tajnik občine g. Ernest Margon.
Razprave ni bilo. S14 glasovi za in 0 glasovi proti je bil sprejet sklep, da je predlog Odloka o načinu in pogojih vračanj deležev vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja
na območju Občine Šmartno pri Litiji primerna osnova za pripravo odloka za drugo branje.
AD 6). Obravnava Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Šmartno pri Litiji.
Uvodno obrazložitev je podal tajnik občine g. Ernest Margon.
Razprave ni bilo. Svetniki so sprejeli Pravilnik s 13 glasovi za in 0 glasovi proti.
AD 7).Obravnava predloga o ustanovitvi varnostnega sosveta Policijske postaje Litija in Občine Šmartno pri Litiji.
Uvodno obrazložitev je podal tajnik občine g. Ernest Margon.
Razprave ni bilo. Svetniki so s 14 glasovi za in 0 glasovi proti sprejeli sklep, da soglašajo z ustanovitvijo varnostnega sveta.
AD 8). Prodaja skupnega prostora v večstanovanjskem objektu Ulica Luke Svetca 3 v Litiji. Uvodna pojasnila je podala ga. Ksenja Celarc sodelavec I na oddelku za gospodarsko infrastrukturo.
Sklep je bil sprejet s 13 glasovi za in 0 glasovi proti.
AD 9). Soglasje k odprodaji osnovnega sredstva JP KSP d.0.0. v Litiji.
Predlog je obrazložil župan g. Milan Izlakar.
Razprave ni bilo. Sklep je bil sprejet s 13 glasovi za in 0 glasovi proti.
AD10). Kadrovske zadeve - soglasje k imenovanju direktorja ZD Litija.
Obrazložitev soglasja je podala predsednica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ga. Karmen Grom.
Razprave ni bilo. Sklep je bil sprejet z 10 glasovi za in 2 proti.
AD 11). Predlog prodaje 26,4% solastniškega deleža občine Šmartno pri Litiji na ZIK - Matični knjižnici Litija.
Predlog je podal župan g. Milan Izlakar in predlagal naslednja sklepa:
SKLEP 1: Občina Šmartno pri Litiji, kot 26,4% solastnica enote javnega zavoda ZIK - matična knjižnica dr. Slavko Grum na Parmovi ulici 9, Litija, daje 73,6 % solastnici občini Litija pobudo po odkupu svojega 26,4 % deleža do celote.
SKLEP 2: vrednost nepremičnine se oceni po uradni cenitvi. Vrednost opreme pa po bilančnem izkazilu.
SKLEP 3: V primeru odkupa 26.4% solastniškega deleža knjižnice, se občina Šmartno odpoveduje ustanoviteljskim pravicam in obveznostim, ki bi ji pripadale kot solastniku. Občina Šmartno pri Litiji bo zagotavljala knjižnično dejavnost na svojem območju po pogodbi preko krajevne knjižnice Šmartno in litijske splošne knjižnice.
Sklepa sta bila sprejeta v paketu z 12 glasovi za in 0 glasovi proti.
N. D.
Blagoslovitev svetega znamenja v Zavrstniku
Predzadnjo septembrsko nedeljo je šmarski gospod župnik blagoslovil nov križ ob stari Kolarjevi domačiji. Znamenje, ki so ga obnovili, mu nadeli novo razpelo in cvetlično uredili okolico, je bilo sicer zadnjič blagoslovljeno 1974. leta. Sveta znamenja, kot je ta, ki stoji tik ob Zavrstniški cesti, so bila za naše prednike izjemno pomembna. Podobno, kot se dogaja še danes, so se ob njih ustavljale procesije ter pogrebi, ljudje pa so molili za dušo pokojnega. Kljub temu, da imajo tovrstna znamenja danes manjši pomen, so se pri družini Brčan odločili križ obnoviti In ga ponovno blagosloviti.
[zlatarna!
LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00
MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868
ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00
Obiščite nas in se prepričajte
O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA.
Vaš nakit bomo popravili, predelali ali
ZAMENJALI ZA NOVEGA.
Koledar kulturnih prireditev v Šmartnem - december 2003
Pri ZKD Šmartno poskušamo pripraviti koledar kulturnih prireditev, ki se bodo dogajale na območju občine Šmartno. K sodelovanju in pripravi smo povabili vsa kulturna društva kot tudi druge skupine, javne zavode in župnije, ki prav tako sodelujejo na kulturnem področju. Namen koledarja je, da bi se termini dogodkov ne podvajali, če je le možno, ne bili v dnevnem zaporedju in se prav tako ne pokrivali z drugimi prireditvami v občini oziroma v Litiji. Končno lahko objavimo koledar za mesec december, prireditve za januar bodo objavljene v naslednji številki.
5. december - MIKLAVŽEVANJE (opereta in obdarovanje) / Prosvetno društvo Šmartno / kulturni dom _Šmartno
24. december - POKAŽI KAJ ZNAŠ (božično novoletno praznovanje) / OŠ Šmartno / kulturno dom Šmartno
Decembrske počitnice - BOŽIČNO NOVOLETNE DELAVNICE ZA OTROKE / KUD Vajkard / prostori v OŠ Šmartno
26. december - TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT / Župnija Šmartno / Župnijska cerkev
Zgodil se bo še kakšen kulturni dogodek, pa žal organizatorji ne vedo ne časa ne kraja ali pa nam ga niso zaupali. Pripravljeni smo na presenečenja, upamo, da prijetna.
Martin FELE; Zveza kulturnih društev Šmartno pri Litiji
OŠ ŠMARTNO
ODPRTJE NOVIH
ŠOLSKIH PROSTOROV
je nastajala skoraj deset, je dobila svoj epilog. Na šolskem dvorišču se je v petek, 24. oktobra 2003, zbrala velika množica, učencev, učiteljev, gostov in občanov občine Šmartno, z namenom, da bi prisostvovali pomembnemu dogodku za osnovno šolo in Šmartno, in sicer slovesnemu odprtju
novih in obnovljenih šolskih prostorov z bazenom. S tem so bila poplačana dolgoletna prizadevanja učiteljev, staršev in krajanov.
Šmarski župnik, g. Marjan Lampret, je najprej opravil obred blagoslovitve novih in obnovljenih šolskih prostorov. Nato pa je državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo znanost in šport, g. Herman Tomažič, v spremstvu župana občine Šmartno, g. Milana Izlakarja in župana občine Litija, g. Mirka Kaplje, simbolično prerezal trak pred vhodom v nove prostore.
Sledil je kulturni program, ki se je odvijal v šolski avli. Na veder in malce šaljiv način - kot se za takšno priložnost spodobi - so ga spletli otroški pevski zbor naše šole, recitatorji in članice šmarske vokalne skupine Pavza. Med pevskimi točkami in recitacijami so se zvrstili govori ravnatelja, župana in predstavnika ministrstva ter zahvale vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k izgradnji prizidka.
Sledil je še ogled novih prostorov in klepet ob zakuski. Novi prostori pa so v resnici zaživeli šele po jesenskih počitnicah, ko je po dolgih letih stekel pouk samo v dopoldanski izmeni.
Za kvaliteten vzgojno-izobraževalni proces sodobno opremljeni prostori niso nujno potrebni. Za kvaliteten pouk so bolj kot dobri in kvalitetni prostori, potrebni dobri in kvalitetni učitelji. Tega se na naši šoli še predobro zavedamo, saj smo dolga leta poučevali v premajhni šoli, na razredni stopnji v dveh izmenah, na predmetni stopnji pa v učilnicah, ki za pouk nekaterih predmetov niso bile ustrezno opremljene. Klub temu smo na vzgojnem in izobraževalnem področju vseeno dosegali lepe uspehe. Z novimi prostori smo pridobili 5 sodobno opremljenih učilnic, 6 kabinetov za učitelje, bazen za pouk športne vzgoje, sanitarije in prostor za fitnes. Vse našteto bo omogočilo boljše pogoje za pouk in bo, o tem sem prepričan, pripomoglo k še bolj kvalitetnemu vzgojnemu in izobraževalnemu delu. Verjamem, da bo ta nova pridobitev pripomogla tudi k še večji pripravljenosti in motivaciji za uspešno delo - tako učiteljev kot tudi učencev - in nenazadnje k boljšemu počutju vseh, ki na šoli preživimo dobršen del šolskega vsakdana.
Albert PAVLI
Geografi tekmujejo malo drugače
V sredo, 15. oktobra, je na osnovni šoli Šmartno potekalo območno tekmovanje iz geografije za osnovnošolce. Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip, ki so jih sestavljali najboljši učenci iz predhodnega šolskega tekmovanja.
Učenci so najprej pisali test na temo poznavanja celinskih voda, ki je bila letošnja razpisana tema. Test je bil enak za vse učence, ki so se tega dne udeležili območnih tekmovanj po vsej državi. Testu, ki so ga
učenci pisali posamično, je sledilo ekipno tekmovanje na terenu. S pomočjo karte in kompasa so prehodili tekmovalno pot v okolici šole in reševali naloge. Te so zajemale opazovanje in opisovanje pokrajine, ugotavljanje procesov spreminjanja pokrajine, sklepanja na posledice teh spreminjanj, opravljali so_ meritve in podobno. Zmagala je ekipa OŠ Šmartno, drugo mesto je zasedla ekipa OŠ France, Bevk iz Ljubljane, tretje mesto pa ekipa OŠ Trbovlje. Šmartno so zastopali učenki osmega razreda Katja Juteršek in Špela Sedevčič in učenec sedmega razreda Benjamin Paradiž. Ekipa OŠ Šmartno je imela pred ostalimi tekmovalci nekaj prednosti zaradi poznavanja terena. Da pa so bili učenci tudi sicer odlično pripravljeni, dokazujejo rezultati testa, ki so ga vsi zelo dobro opravili, učenka Špela Sedevčič pa je bila tudi edina med 45 tekmovalci, ki je dosegla vse možne točke.
Zmagovalna ekipa se bo meseca aprila udeležila državnega tekmovanja iz geo-
9raflje'	Sonja MARIN
Frizerski salon
"'ŽžzlnAa/' c$)atbs;
Ponoviška 12, Litija tel.: (01) 8981-206
	
	
	
	
	
	
KUPON UGODNOSTI
PREDNOVOLETNI
10°/«
POPUST
[ nadaljevanje s 1. strani \
Gradnja nove Mežnarije v Šmartnu pri Litiji
Doslej gradimo brez večjih posojil, saj se nadejamo, da nam bodo na pomoč priskočili podjetniki, ki jim Šmartno kaj pomeni, donatorji, ki uspešno vodijo svoja podjetja in bi se jim prispevek za novo mežnarijo upošteval za uveljavitev davčne olajšave, pa še dobro delo bi storili. Njihova imena bodo obelodanjena v 870-letni kroniki šmarske fare. Občina Šmartno je v svojih predstavnikih užaljena, ker sem jih okrcal v zadnjem župnijskem glasilu ‘V navezi’ (V navezi XI, št. 13, 9. novembra 2003). Gre za preprosto računico: če je zavarovalnica za nov Gabrov most prispevala 5.5 mio SIT, v Zasavcu pa smo brali, da je gradnja omenjenega mostu stala 14.3 mio SIT, za kar Občini ni bilo težko poravnati stroškov, ker jih seveda ni bilo potrebno, je čistega dobička pri gradnji Gabrovega mostu skoraj 9 mio SIT. Vsaj polovico te vsote bi Občina lahko namenila za gradnjo nove mežnarije... Polovica pa bi ostala tistim, ki s preostalimi devetimi milijoni SIT razpolagajo (oziroma so razpolagali). Ne gre le za sum kaznivega dejanja, ampak za preprosto logiko in uporabo kmečke pameti, ki nikoli ne zataji. Da niti ne omenjamo ureditve novih občinskih prostorov (nad nekdanjo Krekovo banko), ki so stali ca 40 mio sit!!!, pa se invalidi na vozičkih zaradi nedostopnosti ne morejo pripeljati vanje...
Kot občan se seveda moram zavzemati za pošteno in pregledno poslovanje občine, v kateri živim, zato sem neprijetno presenečen, da v desetih mesecih delovanja nove občine Šmartno vsega tega NI!? V dnevniku Delo smo pred tremi tedni lahko prebrali, da ima naša občina blokiran svoj žiro račun, ker ima za 96 mio SIT neplačanih računov. Vsaj tu lahko zapišem, da ne zaradi prispevka, ki bi ga bila darovala za novo mežnarijo, ker od nje Župnija Šmartno pri Litiji ni prejela niti tolarja. Kot župnik vem, da je težko svetnikom, da bi jih kdo zaznamoval za ‘tačme’ ali za ‘farške’, ampak pri novi mežnariji ne gre za farško zadevo, kot sem zapisal že v gornjih vrsticah, ampak za objekt skupnega dobrega. Če naši svetniki nosijo očala z dioptrijo, ki jim zelo,zoži spekter gledanja na svet, naj si oskrbijo nova očala. Nekaj lahko zanje prispeva tudi Župnijska Karitas, saj je Občina za otroke, ki so bili na letovanju in na oratoriju prispevala 300.000 SIT, ostalo pa je še 10.000 SIT (zaradi pozitivnega poslovanja naše Karitas v preteklem letu).
Kot sem že nekajkrat zatrdil gospodu županu Milanu, tudi javno izjavljam: v kolikor bo Občina Šmartno pripravljena za sodelovanje s krajevno Cerkvijo, bo tudi naša župnija z veseljem pomagala Občini, pa ne le pri nakupu novih očal...
Marjan LAMPRET, župnik
Društvo za razvoj podeželja LAZ (v ostanavljanjo)
“PROJEKT CELOSTNEGA RAZVOJA PODEŽELJA IN OBNOVE VASI”
KAKŠEN NAJ BO NAŠ KRAJ V PRIHODNJE?
Vabljeni ste, da se pridružite skupini krajanov pri snovanju razvojnega programa na območju naselij: Breg, Bukovica, Cerovica, Dolgo brdo, Gradišče, Gradiške Laze, Jablaniške Laze, Mamolj, Selšak, Spodnja Jablanica, Tenetiše, Zgornja Jablanica. Vabilo je namenjeno vsem krajanom, društvom, aktivom, podjetnikom iz omenjenih naselij.
Z vključitvijo čim širšega kroga krajanov, želimo poiskati odgovor na vprašanje: KAKŠEN NAJ BO NAŠ KRAJ V PRIHODNJE?
Sodelovanje vam daje možnost, da s svojim znanjem, poznavanjem razmer in izkušnjami pripomorete k oblikovanju razvojne vizije naših vasi; priložnost, da preverite, če so vaši osebni načrti skladni s tistim, kar bo razvojna strategija vasi.
Hkrati je to priložnost, da bo katera od idej tudi za vas in vašo družino postala poslovna priložnost kot osnovna ali dopolnilna dejavnost. Te bomo iskali na področju oživljanja dediščine, kulturne tradicije, domačih obrti, izletniškega turizma - skratka vse, kar bi lahko bilo tržno zanimivo in za kar bomo našli interes med krajani. Verjamemo, da lahko z dobro pripravljenim razvojnim programom, ki bo plod razmišljanj in želja večine krajanov, za izvedbo pridobimo finančna sredstva iz naslova vzpodbud za razvoj podeželja, ki so na voljo bodisi na občinskem, državnem ali evropskem nivoju.
Delo bo potekalo v obliki delavnic in pogovorov. Z anketo bomo skušali zajeti mnenja čim širšega kroga krajanov.
Svoj interes po aktivnem sodelovanju na projektu izrazite lokalnemu koordinatoju, in sicer za: Breg, Tenetiše: Katarina Možina tel: 031/694-687; Gradiške Laze, Spodnja in Zgornja Jablanica: Milan Hauptman tel: 041/228-266; Jablaniške Laze, Bukovica, Dolgo Brdo, Jablaniuški Potok: Tatjana Zaman tel: 041/636-133; Gradišče, Mamolj: Breda Zaman tel: 8979-040; Cerovica, Selšek: Nataša Pintar tel: 8979-120. Posebej vabimo mlade - študente za vključitev v strokovno delo na projektu, kar lahko koristno uporabijo tudi pri študiju za seminarske ali diplomske naloge. Kontakt: Jelka Babič 041 355 927; Pišite na e-mail: dms1ynlaz@hotmail.com ali na http://groups.msn.com/drustvolaz/homepage	.
50 LET NOVE SOLE
V VELIKI KOSTREVNICI
Oktober 2003 je za OŠ Velika Kostrevnica zelo pomemben mesec, saj prav v tem času mineva 50 let, odkar so v kraju zgradili sedanjo lepo in veliko šolo. Sicer se je poučevanje v Kostrevnici začelo že prej - davnega leta 1929. Ker takrat šolske zgradbe še niso Imeli, je šola gostovala najprej v dveh privatnih hišah, nato pa v gasilskem domu, vse do zgraditve nove šole na koncu vasi leta 1953. To je bil velik praznik za vse krajane Velike Kostrevnice in okoliških krajev. Ti so namreč pri graditvi šole veliko pomagali In opravili veliko ur prostovoljnega dela, da bi bila šola čimprej zgrajena.
Letos, ko je minilo pol stoletja, pa so spomini na gradnjo in otvoritev šole spet oživeli. Praznovanje se je začelo v soboto, 18. oktobra, ko smo v šoli odprli bogato razstavo »Kostrevniška šola skozi čas«. Izkazale so se tudi žene in dekleta z razstavo kulinaričnih in ročnih del, ogledali smo si slike samouka Milana Poglajna. Obiskovalci smo lahko sodelovali v ustvarjalnih delavnicah: risanje na steklo in platno, pisanje s peresnikom ter igranje iger naših babic.
V nedeljo, 19. oktobra, smo v šolo povabili vse učitelje, ki so do današnjih dni poučevali na šoli v Veliki Kostrevnici. Po krajšem klepetu in skromni pogostitvi pa smo skupaj odšli v Zadružni dom v Veliki Kostrevnici, kjer je bila svečana prireditev. Navzoče sta pozdravila gospa Fani Nolimal - svetovalka iz Zavoda za. šolstvo in Albert Pavli - ravnatelj OŠ Šmartno: V programu so sodelovali še: Lučka Repina, sedanji in nekdanji učenci PŠ Velika Kostrevnica, harmonikar Nejc Grm iz Glasbene šole
Litija, ŽPZ Litus, tamburaški orkester in otroška folklorna skupina OŠ Šmartno. Velja poudariti, da čeprav je dvorana prostorna, je bila premajhna za vse udeležence prireditve.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da sta obe prireditvi lepo uspeli: OS Šmartno, vsem nastopajočim, ženam in dekletom za pripravo bogate razstave, učiteljicam, Milanu Poglajnu, krajanom, ki so posodili material za razstavo, gasilcem, ki so uredili dvorano, članom skupine Liberški fantje, ki so skrbeli za ozvočenje, gospodični Heleni Lovše, ki je poskrbela, da je prireditev lepo tekla in seveda tudi vsem, ki ste nam finančno pomagali -Občini Šmartno pri Litiji, Martinu Knezu, Marjanu Poglajnu, Antonu Golobu, Bogdanu Jesenšku, Matjažu Možini, Majdi Elsner, Rudiju Adamljetu, Rozi Poglajen, Ludviku Zamanu, Tomažu Zamanu, Acu Jovanoviču, Igorju Možini, Alenki Rozina in Martinu
Jubilej šmarskih tamburašev
V petek 7.11.2003 so člani Tamburaškega orkestra FS Javorje iz Šmartna s slovesnim koncertom v dvorani Kulturnega doma Šmartno proslavili 20-letnico delovanje tega ansambla.
V goste so povabili tamburaše ŠFD »KOLEDA« iz Velenja, v programu pa so sodelovali tudi plesalci matičnega KUD - Folklorne skupine Javorje. Pester program je povezoval Martin Fele, predsednik Zveze kulturnih društev Šmartno, vezno besedilo pa je napisala članica orkestra Marinka Pivk. Devetnajst članski orkester, ki ga že drugo leto vodi mlada in nadarjena glasbenica Helena Vidic, je v kratkem času dosegel pa so prejeli Gallusova značke.
Program so tamburaši izvedli zelo dobro in navdušili polno dvorano občinstva. Orkestru je ob jubileju za uspešno delovanje Rosana Maček podelila priznanje JSKD Območna izpostava Litija, člani z daljšim stažem in zvestobo orkestru so se aktivni člani orkestra zahvalili bivšim vodjem in članom, ki so sodelovali tamburaški skupini v začetnem obdobju.
Šmarski tamburaši so praznovanje okronali tudi z izdajo prve zgoščenke z naslovom »Zvoki tamburic«. Pripravili so tudi razstavo fotografij iz obdobja zadnjih 20 let, razstavili pa so tudi nekaj izjemno dragocenih, še ohranjenih fotografij šmarskih tamburašev iz začetka in sredine prve polovice 20.stoletja. S tem so obeležili tudi 111 -letnico ustanovitve prvega tamburaškega zbora iz leta 1892 v Šmartnem, je v pisnih virih sploh eden prvih na Slovenskem.
Sedanji tamburaški orkester sestavljajo ljudje različnih starosti od osnovnošolskih do upokojencev, kar skupini daje potrebno čvrstost in uravnoteženost, prevladuje pa vendarle ženski spol; kar 7 je dijakinj Litijske gimnazije.
Ljubitelji te zvrsti glasbe in sploh kulturnega amaterizma želimo, da bi tamburaši z veseljem in uspešno nadaljevali to plemenito poslanstvo, ki je za vzdrževanje zdravega duhovnega ozračja mnogo pomembnejše, kot se morda zdi na prvi pogled in kot mu okolje priznava.	R.v.
| nadaljevanje s 1. strani \
Letalsko - modelarzki miting Litija 2003
Malo po deseti uri se je prireditev pričela. Pričel jo je trenutno najuspešnejši modelar na slovenskih tleh v kategoriji F3A, David Kocjančič s Jakom 54. V nadaljevanju se je zvrstilo veliko zanimivih modelov na električni pogon, metanol, bencin in tudi kerozin je bilo možno vonjati v zraku. Kar se tiče modelov na el. pogon, je bilo opaziti, da jih je vsako leto več in so vse bolj popularni zaradi lažjega in enostavnejšega vzdrževanja ter čiščenja modela. Največ zaslug pri popularizaciji el. modelov letal v Sloveniji ima g. Tomaž Cesar, ki izdeluje široko paleto najrazličnejših modelov.
Pri večjih modelih še vedno prevladujejo motorji na metanol oziroma na bencinski pogon. Teh je bilo tudi letos največ od manjših velikosti pa tja do 4.5 meterskih modelov. Glede na številno udeležbo na omenimo nekaj najbolj opaznih, ki so izstopali s svojo velikostjo. Modelar iz Avstrije g. Johan Ogris je predstavil model letala Transall C160 z dvema motorjema ZG25 in razponom več kot 4 metre. Model je bil zanimiv na tleh in prepričljiv v zraku. Skupina treh avstrijskih modelarjev je prikazala eleganten, hiter model z imenom Ballerina, model SU26M z 78ccm 3W motorjem in dvokrilnikom Fokerter uspešno predstavila svoje modelarsko znanje. Boris Sekirnik je predstavil nov model Zlin 242 z motorjem ZDZ80 ccm namenjen za vleko jadralnih modelov, kar je bilo tudi prikazano. G. Albin Novak je predstavil že videno a še vedno zelo atraktivno in natančno izdelano maketo letala PO 2. Veliko je bilo srednje velikih modelov, kot so Česna, Zlin 52, Arrow, SU26, dvokrilnik Ultimate itd. Skupina modelarjev s helikopterji je predstavila široko paleto teh modelov in uprizorila vratolomne akrobacije in začinila prireditev z letenjem na glasbo in rezanjem rožic 40 cm od tal z narobe obrnjenim modelom.
Trenutno najatraktivnejše letenje pa sta prikazala g. Samo Kuder in avstrijski modelar Gottfried Luschnig z modeloma na turbinski pogon. Pri teh modelih navdušuje hitrost, zvok in nenazadnje tudi vonj kerozina. Kljub veliki pristajalni hitrosti in nenavajenosti našega vzletišča ni bilo težav. Tudi litijski modelarji smo pripravili nekaj novih izdelkov za letošnje leto. Omeniti velja model Vilga, ki ga je izdelal Veri Kolman, Sebastjan Dimeč je predstavil lepo izdelan ME 163, Andrej Mešiček svojega SU31, Peter Kolman še nedokončano Katano in Zvone Žveglič letečo kosilnico, ki je vzbudila veliko smeha pri gledalcih, a je bila na koncu nagrajena za najatraktivnejši model. Nekaj modelov, ki so še v gradnji pa bo v garažah in delavnicah počakalo miting 2004.
Od 13. ure naprej so se modelom letal pridružila tudi prava letala. Priletel je helikopter slovenske vojske Bel 206 in izvedel svoj program. Le-ta sicer tehnično nekoliko zaostaja za modelarskimi akrobacijami, a je s svojo velikostjo in programom, ki gaje izvedel, navdušil občinstvo. Nadaljeval je Pilatus PC-9 z nizkimi preleti in akrobacijami, pa letalo za šolanje slovenske vojske Zlin 242 in akrobatski pilot g. Poljanec s svojim Vakom 54 M in zračnim plesom po glasbenih notah in z veliko dima. Za zaključek pa je 12 padalcev zasedlo nebo nad Zavrstnikom in pristalo na vzletišču. Skočili so iz letala, dvokrilnika An-2, ki ni hotel zaostati za padalci, in je tudi on sedel na pisto. Bilo je tudi več pristankov UL letal in motornih zmajev tako, da je bila tudi ta zvrst letalstva na ogled veliki množici, ki si je ogledala prireditev.
Pokali in KLOBASE so bili predani v prave roke, kajti sami modelarji so glasovali za najboljše in je tako tudi najpravičnejše.
Bilo je veliko priprav, veliko prostovoljnih delavnih uric, a to kar smo doživeli v teh dveh dneh je odtehtalo naš trud. Zahvaljujemo se sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešno opravljeni prireditvi, vsem sodelujočim in obiskovalcem za lepa dneva In se vidimo naslednje leto v začetku meseca septembra.	„	n
Aeroklub Milan Bonsek Litija
Jesensko srečanje na Primskovem
V nedeljo, 19. oktobra, je odbor krajevne organizacije Rdečega križa Primskovo organiziral in pripravil v šoli že tradicionalno JESENSKO SREČANJE. Srečali so se starejši, mladi in najmlajši - seveda vsi člani humanitarne organizacije RK Primskovo. Povabljeni so bili tudi krvodajalci. Pogovarjali so se o vsakdanjem delu, o lepih in manj lepih trenutkih, o zdravju. Obujali so spomine na otroška in mladostna leta.
Kulturni program so pripravili mladi člani RK - učenci OŠ Primskovo pod vodstvom učiteljic Marinke Vidgaj in Sonje Perme. Program sta povezovali sestri Petra in Marta Kovačič. V goste so letos povabili družinsko gledališče Kolenc. Le-ti so s svojo predstavo poskrbeli, da so vsi prisotni podoživljali vloge iz vsakdanjega življenja in se nasmejali do solz.
Na srečanju so se zahvalili vsem krvodajalcem. Posebno zahvalo so izrekli mladim - tistim, ki so kri darovali prvič. Priznanje za desetkrat darovano kri je prejela Sonja Smrekar, Petri Kovačič, ki je kri darovala prvič na izredni akciji, so izrekli zahvalo. Spomnili so se tudi najstarejše krajanke, ki je letos dopolnila 90 let in najstarejšega krajana, ki šteje 87 let. Zbrane je pozdravil tudi predsednik OZ RK Litija g. Karlo Lemut.	M.V.
DR. BOOTH V DOMU TIŠJE
V okviru projekta HSMP, ki je projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva na nacionalnem nivoju, sta Dom Tišje 28. oktobra 2003 obiskala Maja Strajnar iz Ministrstva za zdravje in dr. Jan Booth. Dr. Booth, ki prihaja iz Nizozemske, je vodja in koordinator multidisciplinarne skupine, ki obravnava bolnike po možganski kapi.
Ta velika skupina vključuje priznane slovenske strokovnjake različnih poklicev: zdravniki nevrologi, fiziatri, splošni zdravniki, fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi, psihologi, socialni delavci in diplomirane medicinske sestre.
Dr. Booth in gospa Strajnar sta si v Domu Tišje ogledala obravnavo bolnikov, stanovalcev Doma
Tišje, po možganski kapi. Obravnava starostnikov po možganski kapi v Domu Tišje je usmerjena predvsem v zmanjševanje posledic, ki so nastale zaradi možganske kapi in v povečevanje samostojnosti starostnikov. V tej smeri se trudi ves zdravstveni tim. S fizioterapijo starostniki pridobivajo izgubljene aktivnosti, z delovno terapijo pa jim omogočimo ponovno pridobivanje miselnih funkcij, ki so bile prizadete zaradi kapi, in jih oskrbimo s potrebnimi pripomočki, ki jim omogočijo čim večjo samostojnost (prilagojen jedilni pribor, nedrseče podloge...). Dr. Booth je ugotovil, da je delo s temi bolniki na visokem strokovnem nivoju. Za delo z bolniki po kapi pa ni dovolj le znanje, temveč tudi velika mera potrpežljivosti, vztrajnosti In sočutja, česar nam tudi po mnenju dr. Booth-a v Domu Tišje ne primanjkuje.
Aleksandra AMON-MAHKOVIC
Trgatev v Vintarjevcu
V septembru letos se je nadzorni odbor PGD Vin-tarjevec odločil, da organizira prvo vinogradniško gasilsko prireditev. Po programu, ki ga je zasnoval Jožef Vertiajs-Čigumi, smo se zbrali pred gasilskim domom, v oblačilih naših dedov, se pravi s klobuki, predpasniki in karirastih srajcah ter z vedri in škarjami v rokah.
Po prihodu konjske vprege z vozom pred gasilski dom, na katerem sta bila kad in mlin, smo napravili požirek "takratkega" in hajd na trgatev v spremstvu “frajtonarice" seveda. Ko smo se na začetku brajde srečali s konjsko vprego, smo začeli s trgatvijo. Natrgano grozdje smo tudi takoj mleli na vozu, vmes zbijali šale in se veselili lepega pridelka.
Na koncu brajde je sledilo še zaključno vriskanje in odpravili smo se pred gasilski dom, kjer je vse trgače čakal golaž, ki ga je skuhal naš priznani kuhar Pipan Anton, grozdje pa smo odpeljali v klet, kjer bo brozga vrela približno 4 dni.
V družabnem delu smo najprej poskrbeli za zabavo otrok s tekmovanjem v vrečah s sonožnimi skoki. Ker je bila igra zelo zanimiva in zabavna, smo izvedli tekmovanje tudi za odrasle. Vlekli smo tudi gasilsko vrv, nagradili uspehe in plesali ob zvokih domačega ansambla “ločkar bend”. Sledilo je zbijanje tarče z vedrovko v dvojicah tako za otroke kot za odrasle. Tu se je pokazala izkušenost malih gasilcev, saj so po času prekašali odrasle. Po plesu je sledila igra obiranje grozda z usti, ki so viseli na vrvicah pod stropom. Moški je moral žensko dvigniti, ta pa je samo z usti v čim krajšem času skusala pojesti grozd. Ta igra se je pokazala za zelo zahtevno, saj se je grozd umikal ustom, za gledalce pa zelo zabavna. Po taktih “ločkar benda” je sledila igra nošenje škafa na glavi s pomočjo “svitka”. Nosile so seveda le zenske.
Za zadnjo igro je Jože izbral luščenje koruze. Vse prijavljene ženske so se usedle v krog in na pisk piščalke začele luščiti koruzo. Točke, zbrane pri luščenju koruze, so štele kot začetne točke za izbor najlepše na naši prireditvi. Izbrali so jo trije neporočeni fantje. Bilo je smeha do solz ob pogledu na številno žensko ekipo vseh starosti, kako so prikazovale hojo po modni pisti. Zmagala je Anita. Za vsako igro, je za prvo mesto pripadla simbolična nagrada in priznanje za udeležbo na prvi vinogradniško gasilski prireditvi.
Cisti dobiček od te prireditve je namenjen za nakup dveh vedrovk, ki sta nujno potrebni za šolanje novih generacij gasilskih pionirjev.
Gasilski pozdrav - Na pomoč!
Vintarjevški gasilci
Politika
LISTA 2003
Ali je nova občina dnber in pošten gospodar?
Nova šmarska občina, sodeč po informacijah, ki krožijo med ljudmi, ne deluje tako, kot smo občani glede na predvolilne obljube lahko pričakovali in še pričakujemo, vedno bolj.
Informiranost o delu in skoraj enoletnih »dosežkih« občine je zelo skromna, zatorej se ne smemo čuditi poplavi neformalnih novičk, ki skušajo na svoj lasten način »uganiti«, kaj se dogaja v občini in na Občini, in si tako »popestrijo« enoličen vsakdanjik. Občinsko vodstvo lahko glede na svoje (preveč) očitno »skrivanje« (informacij) pred volivci vedno bolj pričakuje, da bodo »samoustvarjene« novice ter ugibanja o dogajanju v občini vedno bolj kritična, ostra in zato sedanjemu občinskemu vodstvu in »novopečeni« občinski upravi (ki se baje še kar čudno širi...) čedalje bolj nenaklonjena.
Vsaka tovrstna novička, ki pride do ušes »preprostega občana«, nosi žal negativen predznak, začinjen s kančkom satire na račun župana in njegove nemočne vloge v rokah maloštevilnih, ki želijo »ustvarjati« z denarjem in sredstvi vseh občanov.
V statutu je navedeno, da župan predstavlja in zastopa občino. Torej je on prvi in glavni (čeprav ne edini odgovorni). Pa vendar; sodeč po dosedanjem znanju in vedenju je bilo njegovo »zastopanje« dokaj klavrno, žal. Razlogi za tiko stanje so za nas, navadne smrtnike in vdane občane, verjetno popolnoma nerazumljivi in nelogični... Kdo ve!
Kaj in kje je torej resnica? Ali je verjeti vsakdanjim lokalnim novičkam, ki jih (vedno glasneje in pogosteje) slišimo za svojim hrbtom, napol prikrito, z ogorčenjem,... Ali je resnica mogoče drugačna? Vendar; kje so rezultati? Konec koncev je 100 dni »poskusnega« delovanja občine že zdavnaj mimo!
Kaj pa nadzorni odbor, kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini? Ali je v kratki občinski zgodovini sploh že opravil nadzor nad razpolaganjem z občinskim premoženjem, ugotavljal namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna ter finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev? To se pač ne ve; mogoče bi moral kakšen drug odgovoren organ pregledati dosedanje delovanje občine... Za dosedanjo »gospodarnost in učinkovitost porabe javnih sredstev« vemo, vsaj iz govoric...
Občani pa kot dosedaj... nič! Ali bomo samo nemo gledali, vsak po svoje modrovali in »uganjevali«, kaj se dogaja, kje in kdo neracionalno razpolaga z našimi skupnimi sredstvi, namenjena za zagotavljanje zadev javnega pomena, torej zadev, ki se tičejo vseh davkoplačevalcev in so namenjene prav slehernemu izmed nas?! Namesto konca: o dobrem in poštenem gospodarju pa mogoče kdaj drugič... /se nadaljuje/	članstvo Liste 2003
Kulturno umetniško društvo Vajkard
Noč čarovnic v Šmartnem pri Litiji
V petek, 31.10. 2003, se je v Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji odvijala prireditev Noč čarovnic, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Vajkard. Prvotno je bila prireditev postavljena v ambientalno okolje gradu Bogenšperk, vendar smo se zaradi slabe vremenske napovedi in v izogib morebitnim večjim prehladom igralcev odločili, da celotno prireditev izpeljemo v našem “drugem domu” (konec koncev smo igralci).
Prireditev je obsegala ustvarjalne delavnice, s pričetkom ob 16.30 uri, ter predstavo Spicparkeljc, ob 19. uri. Otroci in njihovi starši so se lahko brezplačno posladkali s kostanjem In toplim čajem. Priznati moramo, da smo bili veseli velikega obiska otrok na ustvarjalnih delavnicah kot tudi na sami predstavi, saj je bil ta večer namenjen prav njim. Zaradi velikega zanimanja za delavnice, vas ob tej priliki obveščamo, da bodo tudi v času božično-novoletnih počitnic organizirane ustvarjalne delavnice za otroke. O datumu in kraju dogajanja vas bomo pravočasno obvestili s plakati in občinskimi mediji.
Za konec pa še pohvala vsem igralcem KUD-a Vajkard za dobro odigrano predstavo ter zahvala vsem ostalim, ki nam pomagajo in nas vzpodbujajo pri gledališkem poustvarjanju.
Mateja JEREB, mentorica KUD-a Vajkard
Spoštovani obiskovalci gradu Bogenšperk!
Z mesecem oktobrom smo zaključili sezono ogledov; grajski muzej si je ogledata več tisoč obiskovalcev.
Muzej bo odprt še sobote in nedelje v meseni novembru med 10. in 16. uro. Za skupine nad 20 oseb tudi izven tega časa po dogovoru .Ostale zimske mesece (decembra, januarja in februarja) bodo grajska vrata zaprta.
Podrobnejše informacije na tel.: 041-703-992 ali pišite na e-mail: boeensperk@siol.net
JAVNI ZAVOD BOGENŠPERK
DELAVNICA HOLISTIČNE RADIESTEZIJE
KAJ? Delavnica, na kateri boste spoznali skrivnosti delovanja nihal, njihovo uporabo pri odkrivanju vodnih tokov, škodljivih sevanj, iskanju izgubljenih stvari in oseb, energiziranju hrane in napitkov... Spoznali boste tudi subtilna energijska delovanja na zemlji, njihov vpliv na ljudi in možnosti energijskih vplivov na sočloveka s pomočjo holističnih radiestezijskih metod. Naučili zaznavanja delovanja energij - dobrih in slabih...
KDAJ?	20. in 21. december
KJE?	V Litiji
KDO?	Tadej PRETNER,	avtor
številnih knjig in člankov s področja ezoterike.
KOLIKO?	Cena dvodnevne
delavnice: 15.000,00 SIT.
INFORMACIJE IN PRIJAVE?
STUDIO URLY, Center za boljšo kvaliteto življenja Uroš Uštar
Tel.: 041/691-644, 01/8984-211 e-mail: uros69@volja.net

KOLEDAR 2004 “VABILO V SREDIŠČE SLOVENIJE
Drage občanke in občani!
Bliža se konec leta in spel bomo potrebovali nov koledar. Ta nepogrešljivi pripomoček nas zvesto spremlja že vse od nastanka. Brez njega ne bi ničesar vedeli. Nili za datume, dneve, mesece, lastna imena in praznike. Ne bi si znali načrtovati prihodnosti, obveznosti, spominskih dni in dogodkov, ki nam veliko pomenijo.
tl	'S.J MO'!
Ml l TO Sb Ct
: ,'e h
1.7 1.8 18'
»IJSl 26 26
M
27' 2,8

Tiskarna ACO iz Litije je tudi letos, tako že mnogokrat doslej, izdala stenski koledar za leto 2004, ki pa ne bo čisto običajen koledar, kakršnega lahko kupite v vsaki trgovini. Poleg zelo preglednega koledarskega dela, prinaša - v sliki in besedi - tudi obilo podatkov o vseh pomembnih in predvsem zanimivih dogodkih, ki se bodo prihodnje leto odvijali okrog vas. Razporejeni so po mesecih, z navedbo lokacije in osnovne vsebine. Gre za številne kulturne, športne, etnološke in spominske dogodke ter prireditve, ki so večinoma postali že tradicionalni, dogajali pa se bodo v širšem območju osrednje Slovenije, oziroma GEOSSA - geometričnega središča Slovenije.
Koledar ima naslov »Vabilo v središče Slovenije« in bo zaradi svoje vsebine nepogrešljiv v vsakem gospodinjstvu. Poleg lične oblike, je v njem tudi prek 160 lepih fotografij o posameznih dogodkih,
detajlih in panoramskih motivih. Koledar je zelo primerno darilo, zato ga priporočamo tudi vodstvom podjetij, skupnosti, društev in drugih organizacij. Prav vsak ga bo vesel. Mnogi bodo koledar shranili tudi po koncu leta, saj vsebuje dokumentarne podatke in s tem trajno vrednost.
Naročite ga lahko v Tiskarni ACO v Litiji, Cesta Dušana Kvadra 39 osebno ali po telefonu 89-83-843, vsak dan med 9- in 17. uro. Ob naročilu vam bo založnik ponudil tudi količinski popust, čeprav je že osnovna cena koledarja, glede na bogato in pestro vsebino zelo ugodna.
Lahko ga kupite tudi v knjigarni DZS Litija ali v trgovini KING v Šmartnem.
(mk)
io______________________ Občina Litija-šole /š p o r t  ______________________________November2003
Dober začetek Šmarčanov
v novi sezoni 2003/2004
V četrtek, dne 25.09.2003 se je uradno začela nova sezona za RD Šmartno 99. Prvo uradno tekmo so odigrali kadeti, ki so gostovali v Trbovljah, ter tesno izgubili. V soboto, dne 27.09.2003, pa so prvi dve točki prinesli starejši dečki B, ki so prepričljivo premagali goste iz Črnomlja, ter tako spet napovedali, da so generacija, ki obeta. Najmlajši dve ekipi, mlajši dečki B in mlajši dečki A, so prvi tekmi igrali v soboto, dne 11.10.2003.
V	mesecu oktobru, natančneje v soboto, dne 04. oktobra, so štartali tudi člani, sicer svojo drugo sezono v 2. DRL. Prvo tekmo so igrali proti izkušeni ekipi RK Cerklje, ki velja za enega izmed favoritov lige, vendar so morali priznati premoč mladi in ambiciozni ekipi RD Šmartno 99.
Dobre igre članske ekipe se nadaljujejo tudi v novembru, saj se RD Šmartno 99 še vedno drži na 1. mestu 2. državne rokometne lige. Dne 08.11.2003 je bil odigran 6. krog, kjer so Šmarčani premagali R_adečane s 33 proti 18.
Prava učna ura rokometa za Radeče. Šmarčani so začeli tekmo silovito z odlično igro v obrambi in malo slabšo v napadu, tako da je na srečo Radečanov na začetku v 10 minuti bil rezultat le 4:0,_ nakar se je tudi v napadu dobesedno odprlo in izid je bil v 19. minuti 10:1 za RD Šmartno 99. Radečani so poskušali vzpostaviti stik in prišli do rezultata 12:6, vendar je nato igra Šmartnu stekla in polčas je bil že 17:7.
V	drugem polčasu je trener Šikovec malo spremenil postavo, ki je narekovala oster tempo še naprej in razlika se je višala do 26:10, nakar se je tempo malo umiril. Pri Šmarčanih so dobili priložnost vsi igralci, prav tako so se tudi vsi, razen obeh vratarjev, vpisali med strelce. Posebej velja izpostaviti celotno ekipo, na čelu z odlično obrambo in pa tudi odličnimi obrambami vratarja Cenkarja, ki je v 47
minutah prebitih na igrišču dobil le 10 zadetkov. Strelsko je bil spet razpoložen Jernej Peterlin s 16 zadetki, ki je tako daleč najboljši strelec 2. DRL.
Lestvica 2. DRL:
	|			rcišB	[Bil		EZaHEElBES		
1	R^SMARTN^^^^	6	5	1	0	190	154	36	11
2	RK DOBOVA	6	5	0	1	182	158	24	10
3	RK CERKLJE	6	4	1	1	183	167	16	9
4	RK ATOM KRŠKO	6	2	2	2	181	162	19	6
5	ŠD RK RADOVLJICA	6	2	2	2	161	153	8	6
6	RK AJDOVŠČINA	6	3	0	3	158	157	1	6
7	RD IZOLA	6	3	0	3	157	157	0	6
8	RK ARCONT RADGONA	6	2	1	3	167	178	-11	5
9	RK GRČA KOČEVJE	6	2	1	3	137	151	-14	5
10	MRK DRAVA PTUJ	6	1	1	4	167	188	-21	3
11	RD ALPLES ŽELEZNIKI	6	1	1	4	145	173	-28	3
12	RK RADEČE	6	0	2	4	131	161	-30	2
V naslednjih tekmah se bo pokazalo, ali je mlada Šmarska ekipa dovolj zrela, da lahko zasede zgornji del lestvice, v pomoč bo seveda tudi vaša podpora s tribun v športni dvorani Litija.
Rezultati mladih selekcij:
mlaiši dečki B (IV. skupina) - letnik 1992:
3. KROG (08.11.2003):	RD Šmartno 99 - RK Sevnica	13 :17
mlaiši dečki A (IV. skuoinal - letnik 1991:
3. KROG (08.11.2003):	RD Šmartno 99 - RK Sevnica	21 :16
starejši dečki B (II. skupina) - letnik 1990:
6. KROG (08.11.2003):	RK Črnomelj - RD Šmartno 99	18 :13
kadeti (skupina Jug) - letnik 1987/88/89:
9. KROG (09.11.2003):	RK Adria-Krka - RD Šmartno 99 23 : 32
Iztok IZLAKAR
OŠ LITIJA
Z branjem si bogatimo življenje
je bil naslov prve delavnice, ki smo jo v času oktobrskih popoldanskih govorilnih ur izvedli v šolski knjižnici OŠ Litija.
»Vsi otroci potrebujejo pravljice. Veš, kakšni bi bili, če bi zrasli brez pravljic? Neumni ljudje, ki ne bi vedeli niti tega, da je treba pomagati kraljični in ne zmaju.«
(Sverak Zdenek: Očka, ta je bila pa res prima)
Otroke je knjižničarka najprej razveselila z zgodbicama Juha, ki iz buč se skuha ter Dirka formule čiračara. Sledile so različne aktivnosti, ki so jih vodila dekleta knjižničarskega krožka. Otroci so imeli na voljo origami, pobarvanke, lahko so izdelali lepljenko ali sestavili grad. Ta čas so odrasli izkoristili za klepet o pomenu branja. Knjižničarka je pripravila staršem delovno gradivo o spodbujanju branja ter
nakazala temo, ki se je bodo lotili na naslednjem srečanju 27. novembra ob 16.30 uri v šolski knjižnici:
Anekdota pripoveduje, da je nekoč neka zaskrbljena mama povprašala slavnega fizika Alberta Einsteina, kakšne knjige naj bere svojemu sinu, da bi odrasel v uspešnega znanstvenika.
»PravljiceI« je izstrelil Einstein.
»Prav, a kaj še?« ni odnehala mama.
»Še pravljic!« je bil odločen Einstein.
»In potem?«
»Še več pravljic!« je pribil Einstein in pomahal s pipo kot čarovnik, ki je naznanil srečen konec dolge pustolovščine.
(Zlata Čebelica)
Pravljic in iger. Obojega bo za naše nadobudneže dovolj.
Šport v besedi in sliki na jesenskih počitniških delavnicah
V torek, 28.10.2003, so v prostorih podružnične šole Dole pri Litiji potekale jesenske počitniške ustvarjalne delavnice za učence, ki so želeli svoj prosti čas izkoristiti ustvarjalno.
V	okviru literarnega krožka smo letos v goste povabili predsednika športnega društva Justina Pemcija, saj je krajevno društvo letos praznovalo 25. letnico. Izredno dejavno društvo, ki je svojo dejavnosti pred leti obogatilo še sekcijo za ohranjanje kulturne dediščine, ima marsikaj pokazati. Učence je predsednik na zanimiv način popeljal skozi zgodovino, najbolj pa jih je zanimala prihajajoča zimska sezona. Predstavil je načrte, to je nabava novega teptalnika, ureditev skakalnice in obuditev smučarskih skokov in razsvetlitev še ostale proge za nočno smuko. Učenci so bili navdušeni in pripravljeni
j sodelovati v prostovoljnih delovnih akcijah za ureditev smučišča. Brez volonterskega dela vseh članov športnega društva, mladih in nekoliko starejših, žal ne gre. Svoje pripovedovanje je predsednik dopolnil s fotografijami o delu članov.
V	drugem delu s_e nam je predstavil Vinko Štempihar, domačin, ki se že 25 let ukvarja s tekom in je dosegel pomembne rezultate na mednarodnih tekmovanjih. Žal je že tako, da o tistih, ki so blizu nas, vemo premalo.Obudil je spomin na svoje začetke, ki segajo v leto 1978 in na svoj rezultat na 800 m, ki je bil 2 min. in 49 sek. Spomnil se je svojega trenerja Jureta Kastelica iz Ljubljane, ki je kasneje treniral tudi Brigito Bukovec. Prikazal nam je trdo in vztrajno pot, način treningov, spomnil se je na mnoga odrekanja. Vse je podkrepil s priznanji, medaljami in pokali, ki jih je prinesel s seboj. Nastopal je v Sloveniji, v Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji in se udeležil 148 tekmovanj. Zanimivo je, da piše dnevnik športnih udejstvovanj.
Na koncu smo tekaču Vinku Štempiharju in predsedniku društva Justinu Peruciju zaželeli še veliko športne vneme. Zbrano gradivo bomo uporabili za šolsko glasilo, katerega tema je šport.	Jožica VRTAČNIK
OŠ LITIJA
Teden v CŠOD,
DOM BURJA
Preživeli smo teden... stran od staršev..., daleč od šole..., brez mohilnikov (ne vsi)... in preživeli.
Bivanja v CŠOD v domu Burja v Seči pri Portorožu se je udeležilo 49 učencev 7. a in 7.b razreda OŠ Litija.
Spremljali sva jih_ razredničarki Jana Štojs in Marjana Stradar ter Jurij Dimeč, ki je skrbel za nočni red in mir in sodeloval pri športnih dejavnostih.
Tako so že prvi dan raziskovali, kako je s turizmom na obali, videli našo jadrnico Viharnik, sedeli pod kakijem in opazovali naš edini otok (kar vprašajte sedmošolce/ devetletkarje, da obstaja), naučili so se zavezati šest tipov vozlov. Po večerji pa je vsak učenec izdelal priponko s svojim imenom, ki je postala »obvezna oprema« do konca tedna, nato pa izvlekel listek z imenom skrivnega prijatelja, krajše S.P. To je igra, ki je zaposlovala učence tudi v prostem času, pisali so pisma S.P., mu pošiljali darilca, skratka okrog škatle za skrivna sporočilca je bila vedno gneča.
Učenci niso le opazovali sredozemske sadeže, temveč so imeli tudi degustacijo dateljev, oliv, smokev, sliv, kakija, oljčnega olja. Za nekatere prvič, za druge mlajsk, za tretje »ne bi več, hvala«. Raziskovali so pas bibavice, obiskali vrt kaktusov, opazovali sestavo klifa, najbolj pa so uživali pri kolesarjenju in veslanju s kanuji.
Razdeljeni so bili v osem skupin in pri vseh dejavnostih so za osvojeno znanje nabirali točke. S svojim znanjem in ustvarjalnostjo so navdušili, saj je prva skupina presegla magičnih 300 točk, dosegla je kar 303 točke in postala najuspešnejša skupina v zgodovini doma.
Sledilo je še zadnje kosilo, zahvala kuharjem, ki so nas razvajali tudi, če česa nismo marali, čistilki, ki z manj kot 9 ni ocenila nobene sobe, učiteljem, zaradi katerih je teden postal tak, kot je, nepozaben....Potem pa nazaj, med računalnike, TV, mobitele... Vse, česar niso pogrešali ves teden, je spet dobilo svoj čar.
Jana ŠTOJS
OŠ LITIJA - Podružnica s prilagojenim programom
Pogled skozi okno OŠ Litija, Podružnice s prilagojenim programom
Ob štiridesetletnici Zveze Sožitje so učenci Podružnice s prilagojenim programom pripravili izdelke za prodajno razstavo. V Cankarjevem domu so se uspešno predstavili v petek, 17.10.2003. Imeli so svoj razstavni prostor, na katerem so razstavljali in prodajali izdelke in z različnimi publikacijami šole predstavili delo.
Učenci oddelkov vzgoje in izobraževanja že tretje leto nastopajo na tekmovanju Specialne olimpiade. Na 7. plavalnem mitingu v Lipici, 18.10. 2003, so osvojili čudovite rezultate: Andrej Groznik je osvojil v disciplini 25 m prosto 1. mesto, Boštjan Kralj v disciplini 25 m prsno dečki 2. mesto, v isti disciplini je Robin Tomažin osvojil 3. mesto, Marija Pirc pa je v disciplini 25 m prsno deklice, osvojila 3. mesto. Spremljala sta jih mentorja in učitelja plavanja Hasan Sinanovič in Mito Kos.
V četrtek, 23.10., so imeli učenci oddelkov vzgoje in izobraževanja skupaj s pedagoškimi delavci in starši naravoslovni dan. Organiziralo ga je Društvo Sožitje Litija in Šmartno. Ogledali so si naše primorje in čeprav je deževalo so se imeli zelo lepo.
Pri pouku tehnične, likovne in delovne vzgoje so že pričeli izdelovati novoletne voščilnice. Vzorci so zelo lepi in veseli bodo če boste novoletne čestitke kupili pri njih.
Marjeta MLAKAR-AGREŽ
r« « mx| Mladinsko evropsko Ir "J prvenstvo v šahu
Budva, Srbija in Črna gora, 12.9. - 23.9.2003
Igralcev v Juretovi skupini (fantje do 12 let) je bilo 65, Jure je osvojil 45 mesto. V devetih kolih je dosegel 4 točke. Njegovi nasprotniki so bili iz Makedonije,
Litve, Francije, Poljske, Turčije,
Finske, Nemčije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Dosegel 3 zmage, dva remija in štiri poraze.
V Budvi sta sodelovala tudi drugo in tretje uvrščena iz državnega prvenstva, Sandi Krivec (3 točke) in Mitja Rozman (2,5 točke).
Evropski prvak je postal Safarli iz Azerbajdžana.
Mladinsko evropsko prvenstvo
Halkidiki, Grčija, 23.10.-3.11.2003
Igralcev je bilo 128, Jure je na koncu zasedel devetdeseto mesto. Začel je zelo dobro in po petih kolih imel že 3,5 točk, s katerimi se je prebil prav med najboljše. Tako je igral z najmočnejšimi igralci na svetu v svoji kategoriji. Kljub dobri igri je v naslednjih kolih zabeležil nekaj nesrečnih porazov, ki so nekoliko načeli njegovo samozavest in do konca turnirja je osvojil le še točko. Njegovi nasprotniki so bili iz Kostarike, '_______________________________________________
Hrvaške, Uzbekistana, Grčija, Filipinov, Romunije, Gruzije, Makedonija, Urugvaja in Kolumbije. Tekmovanje je bilo zelo naporno, saj je potekalo brez prostega dne, vsako partijo je igral tri do štiri ure, kar je psihično in fizično zelo naporno. Svetovni prvak je postal Kitajec Chenpeng.
Vodilni šahisti v tej kategoriji imajo raiting že 2200 in več, nekaj jih ima celo naziv FM (fide mojster). Za večino najboljših že sedaj stoji ekipa strokovnjakov, ki skrbijo poleg njihovega šahovskega znanja, priprave na nasprotnika, tudi za njihovo psihofizično počutje. Lep primer za to je ruska reprezentanca, ki je na EP prišla v tako številčni zasedbi, da so na enega igralca prišli kar trije spremljevalci. Za primerjavo naj povemo, daje imela slovenska reprezentanca enega trenerja za dvanajst igralcev. Vse to se seveda pozna tudi pri rezultatih.
Pred prvenstvom si je Jure želel doseči polovico točk in uvrstitev nekje na sredino lestvice. Kljub temu, da mu to ni uspelo, pa je s svojimi igrami pokazal, da se lahko kosa tudi z najboljšimi. Tako na evropskem kot tudi na svetovnem prvenstvu je premagal nekaj igralcev, ki so bili na koncu uvrščeni bistveno bolje od njega. S svojima nastopoma na obeh prvenstvih je dokazal, da sodi med najobetavnejše mlade slovenske šahiste, ki nas v prihodnosti lahko razveselijo še s kakšnim dobrim rezultatom.
KGZ Litiju Z»O.O,, Valvazorjev trg 3,1270 Litija
Vse to vam postrežemo v jedilnici ali pa v zgornji - banketni sobi.
NUDIMO VAM TUDI DNEVNO KUHANE MALICE
od ,00	po ceni: 530,00, 590,00 in 650,00 SIT
Tel.: 01/8963-220
(NOVA PONUDBAM!) KOSILO od 12.00 ure dalje po 900,00 SIT
(ostala ponudba)
jedi po naročilu • pizze
Vljudno vabljeni!
Bistro
VALVASOR
V MESECU DECEMBRU
VAM NUDIMO posebne MENIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE do 60 oseb
(t. PONUDBA) 1.900,00 SlT/osebo Jedi so servirane na posamezne KROŽNIKE
Aperitiv:	penina Valvasor
Predjed:	ocvrta filirana postrv s tatarsko omako, svinjski
Glavna jed:	tokany v gobovi	omaki,	dušen riž,	ocvrti	puranji
zvitki z jajčnim nadevom, pražen krompir, presna zelenjava, solata Sladica:	po izbiri
( 2. PONUDBA) 2.400,00 SlT/osebo Jedi so servirane na posamezne PLOŠČE
Aperitiv:	penina Valvasor
Predjed:	pršut z melono
Juha:	goveja juha in gobova juha
Glavna jed:	piščančja prša presenečenja (v škrnjiclju pečena
prša z gobami, maslom, belim vinom in timijanom), skutni štruklji, dušena goveja pečenka (fina omaka), porove testenine, telečji ocvrti zrezek, pražen krompir, presna kuhana in ocvrta zelenjava, sestavljena solata Sladica:	po izbiri
November 2003
Občina Litija - š p o r t
11
Kategorizirani športniki iz Litije in Šmartnega v letu 2003
Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez na predloge panožnih zvez izdaja dvakrat letno (oktober in marec) seznam kategoriziranih športnikov v republiki Sloveniji.
Seznam, ki je veljaven od 1 .oktobra 2003 je narejen na osnovi: športnih rezultatov, ki so jih športniki dosegli v obdobju od 01.05. do 31.08.2003; kriterijev za kategoriziranje športnikov v republiki Sloveniji ter predlogov nacionalnih panožnih zvez.
Po teh kriterijih so iz občin Litije in Šmartnega v tem pogledu naslednji športniki (žal sta samo dva iz občinskih klubov, ostali pa nastopajo v klubih izven litijske in šmarske občine);
■	kickboks
■	kegljanje • taekwondo WTF
■	kolesarstvo gor.
-	kickboks
-	motokros
-	kolesarstvo gor.
mednarodni razred ** perspektivni razred *** državni razred *** državni razred *** državni razred **** mladinski razred **** mladinski razred
Plemenitaš Brigita Mahkovic Klemen, KK Litija Mohar Rok Lovše Matej Plemenitaš Sašo Cajzek Rok, Racing tim Litija Muzga Jernej
(* razvrstitev po rezultatih in kriterijih OKS)
Celoten seznam kategoriziranih športnikov je objavljen na spletnih straneh: www.olympic.si, kjer je objavljen tudi arhiv.
Zveza športnih društev občine Litija
Nova »sezona« tudi za igralce tenisa'
08.novembra se je začela nova zimska serija teniških tekmovanja za lestvico TZS. Prvi so na igrišča stopili tekmovalci in tekmovalke v kategoriji do 14 let. Na kvalifikacijskih tekmah, ki so se igrale po sistemu Round Robhin, so bili od tekmovalcev TK AS Litija uspešni Kosmač Anita, Marič Marina, Mandič Žana in Jelnikar Gregor.
Uspelo jim je osvojiti prvo ali drugo mesto v skupini, kar jih bo popeljalo v A finale, ki bo konec meseca novembra. Za Anito, Gregorja in Marino so bili to prvi nastopi v tej starostni kategoriji in so torej novo sezono začeli več kot odlično in si priborili nove točke za letvico TZS. Le-ta je od 1 .novembra 2003 obnovljena, na njej pa zasedajo visoka mesta tudi tekmovalci TK AS Litija.
Med TOP 10 so Nik Razboršek, ki je peti v kategoriji do 12 let, Anja Poglajen je na osmem mestu tako v kategoriji do 16 let, kakor tudi v kategoriji do 18 let, poleg tega pa druga najvišje uvrščena slovenska predstavnica na evropski ETA lestvici do 16 let, Anita Kosmač pa je deseta do 12 let. Lepi mesti zasedata še Nejc Steiner, ki je na IZ.mestu do 16 let in Ana Šter, ki je na 20.mestu do 12 let.
Melita POGLAJEN
r/a
° 'O@74
30. SEZONA OLMN NA TRAVI
Vodja lige: Tomaž ROZINA
1. OLMN NA TRAVI		št. odig. tekem	št. porazov	Št. remijev	št.	št.	št. prejetih	razlika	št. točk
1	CEMENTNI IZD. PRAPROTNIK ZG. LOG	10	0	1	9	35	14	21	28
2	KING SIZE OE	10	1	2	7	40	8	32	23
3	VILIČARJI PARKELJ	9	2	2	5	26	18	8	17
4	ŠD POLŠNIK 1	10	3	3	4	33	35	-2	1b
5.	ŠD SAVA	10	5	1	4	32	23	9	13
6.	OMAHEN TRANSPORT	10	3	4	3	30	22	8	13
7.	BARON	10	4	3	3	14	19	-5	12
8.	GOST. MAČEK	10	5	2	3	20	28	-8	11
9.	MK LIGHT SOUND	10	5	2	3	28	38	-10	11
10.	VAČE	10	6	1	3	24	28	-4	10
11.	JANG BOJS	10	7	1	2	18	39	-21	7
12.	GOST. JUVAN HOTIČ	9	7	0	2	23	45	-22	6
2. OLMN NA TRAVI		št. odig. tekem	št. porazov	št. remijev	št.	št.	št. prejetih	razlika	št. točk
1.	KAMNOLOM DRAGA	10	0	0	10	44	9	35	30
2	LESKOVICA	10	2	0	8	37	22	15	24
3.	JANČE	9	2	0	7	45	14	31	21
4	SD PREŽGANJE	9	2	0	7	27	13	14	21
5	ŠD DOLE	9	4	1	4	25	22	3	13
6.	KŠD VELIKA ŠTANGA	10	5	1	4	27	31	-4	13
7	ŠD POLSNIK 2	9	6	1	2	22	34	-12	/
8.	BISTRO AS	9	6	1	2	17	34	-17	/
9.	GOZDARSTVO KASTELIC	9	7	0	2	23	33	-10	6
10.	KORONA LIBERGA	9	7	0	2	11	29	-18	6
11.	JAVORJE	9	8	0	1	8	42	-34	3
PLANINSKI KOTIČEK
PD LITIJA
VABI
OB OBLETNICI BOJA II. ŠTAJERSKEGA BATALJONA
v NEDELJO, 14.12.2003
na 23. spominski planinski pohod na TIS J E
Start bo med 7. in 10. uro pri Plečnikovem spomeniku v Litiji.
Ob 11.uri bo na Tisju krajša slovesnost.
Hoje je za 4 do 5 ur.
Peš s Kala v Vrata čez Triglav
V soboto, 13.9.2003, je bila v Vratih tradicionalna prireditev Dan slovenskih planincev. Srečanje je bilo posvečeno 110-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Novinarji so zapisali, da so bili na slovesnosti trije huronski aplavzi. Prvi je bil namenjen sedmim zasavskim planincem, ki so peš prehodili vso pot od Kala nad Hrastnikom do Vrat pri čemer so se povzpeli tudi na Triglav in s seboj prinesli pozdravno pismo zasavskega MDO, ki je bilo na slovesnosti tudi prebrano. Hodili so štiri dni in polin dvakrat prespali na senikih. Pohod je vodil Radovan Skubic - Hilarij, ki je mladost preživel v Šmartnem pri Litiji, med pohodniki pa je bil tudi Litijan Sandi Jerant, ki se ga gotovo še spominjate kot večkratnega udeleženca pohodov GEOSS - Triglav. Podvig je še toliko bolj vreden občudovanja, saj jih je lep del poti pral dež.
rSedem vztrajnih zasavskih planincev: franc Pajfar iz Zagorja, Drago Verdel iz' Trbovelj, Marjan Čater iz Laškega, Radovan Skubic iz Zagorja, Boštjan Pečnik iz Sevnice, Sandi Jerani iz Litije in Stane Lipoglavšek iz Hrastnika. (od leve proti desni)y
nadaljevanje s 1. strani
Evropa za državnimi prvaki
V močni konkurenci je po razpletu za zeleno mizo litijski ekipi lahko celo žal, da je izgubila s prvakom Nizozemske, kajti vse se je na koncu odvilo tako, da bi lahko celo litijani končali na prvem mestu in se uvrstili v polfinale evropskega klubskega tekmovanja. Tako pa so prvo mesto osvojili Nizozemci, ki so sicer na igrišču z Rusi izgubili z 11 : 2. ampak, ker je za Ruse nastopil igralec, ki ni imel pravice nastopa, so tako zmagali Nizozemci.
Litijani so najboljšo predstavo prikazali v srečanju z Dinamom, ki so ga v polni dvorani izgubili s 3: 2, potem ko so na začetku drugega dela celo povedli z 2:1. Poraz ni bil tragičen ampak samo poduk, da se da igrati tudi proti močnejšim, pravim profesionalcem. V prvem srečanju so igralci Svee premagali Zhigitter s 6 : 4, z že omenjenimi Nizozemci pa izgubili s 7 : 4. Na koncu so osvojili tretje mesto v skupini. Sicer pa je kar sedem igralcev Sveže sodelovalo v reprezentanci Slovenije, ki se je pred dnevi uvrstila v dodatne kvalifikacije, natančneje na turnirju v Mariboru, si je v konkurenci Srbije in Črne Gore, Moldavije in Gruzije priigrala prvo mesto. S tem je dobila možnost, da v srečanju z za zdaj še neznanim nasprotnikom (žreb je 17 novembra), v dveh srečanjih odloči, kdo bo šel na svetovno malonogometno prvenstvo prihodnje leto na Kitajsko. Poglejmo še imena litijskih igralcev ki so nastopili v kvalifikacijah: Pavšek, Simič, Ibrišimovič, Kurtič, Horvat, Džafič in Zorč. Povsem blizu je bil tudi drugi vratar Darko Tokič, ki je izpadel prav v zadnjem trenutku, potem ko je odlično opravil svojo nalogo na prijateljskem srečanju proti izbrani vrsti Madžarske. Sicer pa se zdaj nadaljuje državno prvenstvo, kjer so igralci Svee Lesne po petih krogih na prvem mestu in še vedno brez poraza. Čaka pa jih konec tega meseca tudi prvo pokalno srečanje. V šestnajstini pokala se bodo pomerili z ekipo Napoli Intelsat in sicer 25. novembra v litijski športni dvorani.
Stane KOKALJ
Taekwondo klub Litija dosegel zastavljeni cilj
Taekwondo klub Litija je 25. oktobra organiziral 3. kolo državnega prvenstva v borbah. Tekmovanja se je udeležilo 104 tekmovalcev iz 10 klubov. Da litijani ne obvladajo samo tehnike (poomse), so ponovno dokazali na tekmovanju v borbah. Z veliko premočjo (kar 4 mesta) so premagali klub, ki je najboljši v tehniki.
Na tretjem kolu je Tae-kwondo klub Litija imel prijavljenih 18 tekmovalk in tekmovalcev, ki so skupaj dosegli 40 točk, kar jim je prineslo (nehvaležno) 4. mesto, saj je tretje uvrščeni klub dosegel 41 točk. Na 3. kolu so tekmovalci Taekwondo kluba Litija dosegli naslednje rezultate:
ČLANI (nad 18 let)
MARUŠA VIŠNIKAR POLONA DOBRAVEC ANITA JUVANČIČ ALEŠ KOLAR
KADETI (-14 let)
MANCA KOLAR KAROLINA AŠKERC LARAAMRŠEK KATJA KREMŽAR KATJA VIDMAR MAŠA KOPRIVNIKAR MATIC MAHKOVIC KRISTJAN UČAKAR NERMIN REKANOVIČ GAŠPER REPINA SEBASTJAN GOSPETI
KADETINJA -30 KG KADETINJA -33 KG KADETINJA -39 KG KADETINJA -42 KG KADETINJA -45 KG KADETINJA -50 KG KADET -30 KG KADET -36 KG KADET - 40 KG KADET -50 KG KADET -55 KG
JUNIORKA -59 KG JUNIORKA -59 KG JUNIOR -55 KG
MLADINCI (14-18 let)
VIDMAR MANCA ŠPELA ŠINKOVEC MIHA PERKO
SENIORKA -72 KG SENIORKA -72 KG SENIORKA -72 KG SENIOR -62 KG
1	MESTO	1. MESTO
2	MESTO	2. MESTO
3	MESTO	3. MESTO
2 MESTO	3. MESTO
1. MESTO 1. MESTO 1. MESTO 1. MESTO
1.	MESTO
2.	MESTO
3.	MESTO 5. MESTO
2.	MESTO
3.	MESTO 1. MESTO
3. MESTO 2. MESTO 2. MESTO
Lara Amršek je bila ponovno izbrana za najboljšo borko med pionirkami.
Taekwondo klub Litija je imel predstavnika tudi v sodniških vrstah, saj sta kot stranska sodnika sodila Blanka Šegš in Boris Sirk.
Skupek točk vseh treh državnih prvenstev v borbah je Taekwondo klubu Litija izmed 12 klubov prinesel zastavljeno 3. mesto v državi, kar je prvič od obstoja kluba.
Tako je klub dobil kar nekaj državnih prvakov in prvakinj.
Državni prvaki v letu 2003 so:
Manca Kolar (kadetinja), Karolina Aškerc (kadetinja). Lara Amršek (kadetinja), Katja Kremžar (kadetinja), Katja Vidmar (kadetinja), Špela Šinkovec (juniorka) ter Maruša Višnikar (seniorka).
Vice prvaki v letu 2003 so: Maša Koprivnikar (kadetinja), Nermin Rekanovič (kadet), Miha Perko (junior) in Polona Dobravec (seniorka).
Skupno 3. mesto v državi so dosegli: Matic Mahkovic, Kristjan Učakar, Gašper Repina, Sebastjan Gospeti, Manca Vidmar, Anita Juvančič, Aleš Kolar.
VETERANI NA DAN SAMOSTOJNOSTI
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija tudi letos organizira športno srečanje v malem nogometu in streljanju z zračno puško - ekipno in posamično. Tekmovanje bo v soboto, 13. decembra 2003, z njim pa bodo počastili dan samostojnosti in obletnico bitke na Tisju.
Mali nogomet bo v litijski športni Ekipe,_ki sodelujejo na tekmovanju: dvorani, streljanje z zračno puško pa v 1- OZC Novo mesto šmarskem strelskem domu. Začetek 2. OZC Litija bo ob 9. uri. Razglasitev rezultatov in 3. Policija Litija podelitev priznanj bo ob 14. uri v Športni 4. ZVV za Slovenijo »SEVER« dvorani v Litiji.	5. O ZVV za Slovenijo Kamnik
Vabimo veterane in vse druge občanke 6- OZW za Slovenijo Vrhnika - Borovnica in občane, da si tekmovanje ogledajo	7. O ZVV za Slovenijo Kočevje
in prisostvujejo podelitvi priznanj.	8. OZW za Slovenijo Litija
Veterani na teniških igriščih
Tenisači OZW za Slovenijo Litija so se tudi letos udeležili Teniškega prvenstva dvojic Zveze veteranov vojne za Slovenijo »Zasavje 2003«. Litijske veteranske barve so med mnogimi tekmovalci iz vse Slovenije zastopali Marjan Pajer, Srečko Rozina in Franc Stopar ter so bili zelo uspešni. Odlično pa se je izkazal Marjan Pajer, ki je s soigralcem iz Velenja dosegel prvo mesto in osvojil prehodni pokal. Čestitamo!
Foto: ČIBEJ
Lokostrelsko državno prvenstvo v disciplini FLIGHT in CLOUT v __________________Jevnici_____________________
Pod okriljem Lokostrelske zveze Slovenije in Lokostrelskega kluba Jevnica je bilo v nedeljo 19. oktobra 2003 organizirano državno prvenstvo v disciplini Flight (streljanje v daljavo) in Clout (ležeča tarča) na 85 m, 125m, 165 m in 185 m. Nastopilo je 45 tekmovalcev iz 7 slovenskih klubov z različnimi loki (olimpijski lok, compound lok in dolgi lok) in v vseh kategorijah (od mlajših deklic in dečkov do veterank in veteranov).
Disciplina Flight je posebno zanimiva, saj je tekma prijavljena tudi pri svetovni lokostrelski organizaciji FITA in velja za doseganje svetovnih rekordov v kategorijah članic, članov, mladink in mladincev. Tudi kadetinje in kadeti imajo možnost doseči svetovni rekord, vendar v mladinski ali članski konkurenci, v kolikor so tehnični in fizično dovolj pripravljeni.
Skupno je bilo doseženih 24 novih državnih rekordov v disciplini Flight in 3 novi državni rekordi v disciplini Clout. Od tega je bilo 6 svetovnih rekordov v disciplini Flight. Tekmovalci LK Jevnica so dosegli kar 4 svetovne rekorde v mladinski konkurenci. Spomnimo se, da so domači lokostrelci že v letu 2001 prav tako dosegli 4 svetovne rekorde, v letu 2002 izboljšali 5 svetovnih rekordov drugih svetovno znanih lokostrelcev. Priznati moramo, da nas v nekaterih lokostrelskih slogih Američani in Angleži močno prekašajo predvsem v tehničnih slogih in večjih močeh lokov. Posebnega nožnega loka (tekmovalec se uleže na tla in lok napne z nogami, z rokami drži tetivo), ki je namenjen samo disciplini Flight in neomejeni moči v Sloveniji ne poznamo, ker se do sedaj ni nihče udeležil tekem v tujini. Lokostrelska zveza je neuradno potrdila, da se bomo v letu 2004 udeležili ene tekme v Angliji zaradi pridobivanja izkušenj za možnost organizacije evropskega ali svetovnega prvenstva v letu 2005 v Jevnici.
Svetovni rekorderji iz Jevnice so: Davor Žarič (ukrivljeni tarčni lok, do 35 funtov) z razdaljo 310,14 m in (do 50 funtov) z razdaljo 339,06 m; Darko Zarič (compound tarčni lok, 60 funtov), državni rekord do moči 45 funtov z razdaljo 342,60 m; Marjana Doblekar (compound tarčni lok do 60 funtov), z razdaljo 377,31 m; Darko Žarič ima nov državni rekord s compound lokom na ležečo tarčo na razdalji 185 m s 146 krogi.
Državni rekorderji iz Jevnice v disciplini Flight so še: Maruša Rusjan, Božo Berič in Vinko Udovič.
LK Jevnica ima še 13 državnih prvakov v disciplini Flight in 3 državne prvake v disciplini Clout. Podelili so tudi 5 pokalov in sicer za najdlje ustreljeno puščico in po 1 pokal na ležeče tarče na razdaljah 85m, 125m, 165m in 185m.
Najboljši v daljavo je bil Dušan Perhač iz LK Mozirje, na razdalji 85 m Vita Zalar (LK MINS Postojna), na razdalji 125 m je bila najboljša Irena Nagode (LK Jevnica),na razdalji 165 m in 185 m sta bila najboljša družinska člana iz LK Mozirje: Bernarda Zemljak - Perhač na 165 m in Dušan Perhač na 185 m tarči.
Vsi ti domači rekorderji in prvaki so lep uvod v naslednje leto, ko Lokostrelski klub Jevnica praznuje 10 let uradnega delovanja pri Lokostrelski zvezi Slovenije in Športnem društvu Jevnica, kar bo klub obeležil tudi s strani Lokostrelske zveze mu zaupano tekmo FITA pokal v disciplini FITA 2 x 70 m z olimpic round (finalom, kjer gre na izločanje tekmovalcev) na terenu nogometnega igrišča ŠD Jevnica dne 24. aprila 2004 in organizacijo že 12. DP Flight in Clout v Jevnici dne 24. oktobra 2004.
Športno društvo Jevnica in Lokostrelski klub Jevnica organizirata tudi rekreativno športna tekmovanja za organizacije in šole, kjer se lahko preizkusite tudi v lokostrelstvu pod strokovnim vodstvom klubskega trenerja, kasneje pa po želji tudi včlanite v lokostrelski klub, kjer starost ni omejena. VSE V ZLATO
Vinko UDOVIČ
DOBER START ČLANOV
^ *^\ Članska ekipa Košarkarskega kluba Litija je uspesno začela ffil prvenstvo vl.B SKL. V novo sezono so litijski košarkarji
___ startali z zmago (69:78) proti mlademu moštvu Union
* 'tii* Olimpija v Ljubljani. Tudi v drugem krogu so gostovali v Ljubljani, vendar izgubili z ekipo Parklji Bežigrad (81:58), ki je še v prejšnji sezoni nastopal v 1A ligi pod Imenom Birokrat Nato je sledila zmaga (73:64) v domači dvorani proti Novi Gorici. V četrtem krogu pa so izgubili v Mariboru z ŽKKMaribor (96:85).
V pokalnem tekmovanju pašo se Litijani uvrstili v tretji krog, to je med 12 najboljših ekip, kjer so izgubili z Alpos Kemoplastom, članom 1A SKL in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja Košarkarji »Litije« igrajo v litijski športni dvorani, v 9- krogu tekmovanja vl.BSKLvsoboto,29.novembrazLokakavoinll.krogu, 13. decembra z GD Hrastnik. Pri č etek obeh tekem bo ob 19. uri.
Marko GODEC
Zaključek jesenskega tekmovanja sezone 2003/04
V nedeljo 16.11.2003 se je zaključil jesenski del tekmovanje ekip MNZ Ljubljana. NK COCKTA KRESNICE je v tem delu nastopala z ekipami: člani, mladinci, starejši dečki in cicibani. V klubu je registriranih 95 igralcev, večinoma domačih iz Kresnic, Hotiča, Jesenj, Ribč, v zadnjem času pa se v klub vključujejo tudi mladi iz Velike Štange. Lepo je videti zagnanost mlajših igralcev, predvsem iz okoliških krajev, ki prihajajo na redne treninge in tekme v Kresnice. Večinoma jih spremljajo tudi starši.
Klub je z jesenskim delom ligaškega tekmovanja zadovoljen. Člani so osvojili 4. mesto, z malo več sreče pa bi bili lahko v samem vrhu. Odločitev vodstva kluba, da v člansko ekipo vključuje tudi mladince, se je izkazala za pravilno. Člansko moštvo igra v glavnem z domačimi igralci. Mladinci igrajo v mladinski ligi MNZ Ljubljana in so zasedli 7. mesto, kar je glede na močno konkurenco zadovoljivo. Starejši dečki so se odrezali slabše, pa vendar jim je za opravičilo, da so še v lanskem letu nastopali kot mlajši dečki, in da je ta preskok v višji rang tekmovanja, tudi posledica uvrstitve na tabeli. Cicibani so bili zelo dobri. Z malo več sreče bi lahko bili v samem vrhu lestvice. Pohvaliti velja njihovo zagnanost, borbenost in pripadnost klubu. Vodenje in poslovanje kluba je v težkih razmerah vseeno dobro. Vsi, ki sodelujejo, tako tekmovalci kot vodstvo kluba, so delovno zagnani in vse je usmerjeno v čim višjo uvrstitev ekip v tekmovanju in čim boljše vodenje kluba. Pohvaliti velja tudi starše mlajših selekcij, ki redno spremljajo tekmovanja in jih tudi športno bodrijo.
Cilii kluba:
• čim boljše uvrstitve v tekmovanju,
e navdušiti mlade, za igranje nogometa in jih vključiti v klubske dejavnosti,
• izboljšati infrastrukturo ter povečati igralne površine.
Pogoji za delo z mladimi so dobri, kljub finančnim težavam, ki pa jih klub sproti premaguje. Na razvojnem področju želi klub zgraditi pomožno igrišče, sedanjo igralno površino izravnati in vgraditi odtočne kanale in tako preprečiti preobilno razmočenost igrišča. V lanskem letu se je zaključila investicija v namakalni sistem, ki odlično deluje, kar se je izkazalo v letošnjem sušnem poletju. Igrišče NK COCKTA KRESNICE je eno najboljših v MNZ Ljubljana.
Jesensko sezono so člani kluba zaključili v veselem razpoloženju ter se veselili
svojega uspeha.	LESTVICA / ČLANI:
■SHi						
|| i.||kolpa	|| n		9	1	M	25 : 4	J 28
2. IlLITIJA	11	1	7	1	3 |	23 : 14	| 22
i 3. II ARNE TABOR 69	11	| 6	2	3 |	27 : 17	ji 20
| 4. ilCOCKTA KRESNICE	11	| 6	1	4 II	15 : 14	!! 19
| 5. llTERMIT	11	1	4	6	1 II	11 : 7	1 18
j 6. IIDOLOMITI	11	1	4	3	4 II	15 : 20	1 '5
| 7. USVOBODA KISOVEC	11	3	5	3 II	14 : 12	14
8. || KOČEVJE	11	1	3	2	6 II	12 : 21	ii n
9. ji IH AN	11	1 2	4	5 II	15 : 16	II 10
| 10. jjčRNUČE	11	1 2	2	7 II	10 : 17	| 8
ll.llRUDAR TRBOVLJE	11	2	2	7 II	10:22	1 8
| 12. |jVIR	1 n	1	5	5 II	10:23	!! 8
Borut VUKOVIČ
November 2003
12___________ Obvestila /N p o r t
nadaljevanje s I. strani |
VEČER JEKLENIH PESTI
Čeprav je rahlo rosilo, oziroma, nebo je kar viselo nad nami, je bila ob petih popoldan okoli ringa zbrana več sto glava množica, v parterju pred njim so sedeli častni gosteje (tudi nekaj tistih izpred petdeset let) in nekaj tistih, ki so bili po finančni plati krivi, da se je to, kar se ni še nikoli, pač zgodilo. Ob zvokih glasbe so v ring prikorakali mladeniči jeklenih pesti, se postavili v dve vrsti, voditelj je pozdravil častne goste, sodnike, skratka udeležence in publiko, zaigrala je Prešernova Zdravljica, množica je obmirovala, utihnila, nato glasno zaploskala, sledile so težave z mikrofonom, ki so nekatere spravljale v obup, večino pa do dobra razveselile, in potem se je začelo zares.
Po dveh, treh, uvodnih dvobojih, ki razen nekaj vzklikov razkuštranih otročajev -ubij ga, daj ga na gobec-, obveznega aplavza na koncu in vzklikov vedno pametnih posameznikov, za katere se je zdelo, da se na boks bolje spoznajo kot sami nastopajoči, se je predstavil litijski teakvando klub, nato pa sta v ring stopila dva ta zaresna: težkaša David Nagode BK Barje in Tomaž Podobnik BK Kamnik.
Postavna, atletsko grajena mladeniča sta v gledalcih, posebno še v dekletih, vzbudila up, da jim ob prihodu domov ne bo treba gledati Eurosporta. In res. Prikazala sta odlično tehniko, ter play in borbenost, za predstavo pa sta od navdušene publike požela glasen aplavz. Daje zmagal trikratni zmagovalec svetovnega pokala v kick boksu David Nagode, pač ni presenetilo nikogar, ki se vsaj malo spozna na boks.
Vendar je enkratna publika, za katero je treba še enkrat poudariti, da se v takem številu zbere samo takrat, ko v Litiji gostujeta slovenski primadoni Simona VVeiss in Helena Blagne ali pa, ko izbirajo Slovenca leta, nestrpno čakala svoje lokalne metadorje. Še prej pa jih je šola boksa, ki so jo demonstrirale prikupne plavolaske iz BK Vir pri Domžalah, prepričala v to, da boks še zdaleč ni samo moški šport, in da v nekaterih primerih moškim res ne preostane drugega, kot da slečejo hlače in obujejo copate.
»Polak! Polak! Polak!« je završalo nad množico, še preden sta se v ring pojavila domačin Matevž Polak BK Cestus Litija in Dani Cukjati BK Odred Ljubljana. Sledile so tri runde tehničnega boksa, v katerih je po začetni tremi sicer nižji a fizično močnejši Polak zasluženo slavil (Cukjatiju je sodnik v drugi rundi štel) in s tem še dodatno podžgal množico.
Do nastopa njihovega drugega ljubljenca litjana Gorana Goljana, ki tekmuje za ljubljanski Odred, jih je ločilo še kar nekaj borb in dve predstavitvi.
Kakor smo izvedeli od dveh suhcanih, v sexi rumene kompletke - podobne tistim reiverskim - napravljenih demonstratorjev francoskega boksa, savateja po francosko, je to borilna veščina, ki je edina uporablja čevlje pri borbi z nogami. K nam savate šele prihaja, da se popravim, je privilegij peščice modnih izbrancev, a je ta šport francoskih mornarjev vsekakor zanimivo videti, če ne zaradi drugega, zaradi modnih trendov.
Poglavje zase je bila predstavitev rosno mladih karateistov iz Zagorja, ki so svoj nastop izvajali ob glasbeni spremljavi. Do izraza pa je prišla zelo dobra in z glasbo usklajena koreografija, ki jim jena zadnjem svetovnem prvenstvu prinesla celo naslov svetovnih prvakov.
Med dvoboji, ki so sledili, je bila za krvi željno občinstvo najbolj zanimiva borba v super težki kategoriji med Mihom Gabručem BK Odred Ljubljana in Boštjanom Ivanušec BK Borovnica. Gologlava orjaka sta se vsak za sebe trudila nasprotnika spraviti na tla. Bolj uspešen pri zadajanju udarcev je bil težji in višji Ivanušec, ki je Gabruča kar nekajkrat močno zamajal, da se je ta po končanem dvoboju zatekel po manjšo zdravniško oskrbo.
Kakor prej pri Polaku je nad množic spet završalo: »Goljan! Goljan! Goljan!« In spet ni moglo brez: »Ubij ga!...« Napovedovalec je najavil borbo v težki kategoriji med 19. letnim Goranom Goljanom iz Litije, ki trenira v BK Odred iz Ljubljane in nekaj let starejšim Sasom Weixslerjem BK Barje. Publika, ki je skandirala njegov priimek, je Goljana tako ponesla, da je kar planil na Weixslerja.
Po koncu revije so se takole v gard postavili častni gost Aleksander Šveiger -Saško pred drugo sv. vojno nepremagljivi jugoslovanski prvak in leta 1938 balkanski prvak v velter kategoriji ter leta 1947 v Litiji ustanovitelj boksarskega kluba Predilec, Emil Kopatin, organizator revije in večkratni prvak BAS v srednji kategoriji in liti jan Matevž Polak, ki je na reviji dobil pokal za najboljšega boksarja.
Vendar se ta ni dal, ohranil je mimo kri in s tehniko z lahkoto pari ral agresivnemu Goljanu, kateremu je sodnik v drugi rundi tudi štel. Priznati je treba, da se je kljub neizkušenosti Goljan vseskozi boril in daje bil to najbolj srdit dvoboj večera, ki je litijsko publiko do kraja razgrel za ta plemenit šport srednjeveških vitezov. Rezultat neodločeno pa so nekateri sprejeli z odobravanjem, drugi spet ne. Na koncu lahko rečemo: zmagal je boks.
Za uspešno izvedeno boksarsko premiero v Litiji se imamo razen višjim silam, med katere
prav gotovo lahko štejemo tudi sponzorje, zahvaliti še dvema dejavnikoma: čudoviti publiki in pa dežju, kateremu ni in ni uspelo, da bi se zlil v malo večjih količinah in tako prekinil revijo. Hvala ti, kdor koli že si tam gori! Morda pa je tudi boksal, nikoli ne veš? Boksarska Revija v Litiji pa je odkrila še nekaj: da Slovenci v zadnjih nekaj letih nismo postali samo dobri žogobrci in žogometci in daje velika verjetnost, da boksarska revija v Litiji postane tudi tradicionalna. Bomo videli, če se že začeta tradicija, lahko spet obudi. Litija bi s tem dobila malo drugačno prireditev, ki jih v tem mestu Slavka Gruma že dolgo časa manjka.
Denis PILIH
mali oglasi
KUPIM garsonjero ali večsobno stanovanje v Litiji. GSM: 041-753 673
V Litiji ali okolici, KUPIM mansardno stanovanje (lahko neizdelano). GSM: 040 636 848-Anže
V okolici Litije KUPIM zazidljivo parcelo.Tel.: 031 508 294
Zlata poroka
Dne, ll.oktobra.stasina gradu Bogenšperk, po 50.letih skupnega življenja, izmenjala zlata prstana, naša draga starša Matilda in Aleksander Peklar izjesenj.
Ob tako lepem trenutku, smo se z njima veselili njuni otroci, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo z željo, da se čez 10 let spet dobimo na Bogenšperku.
Zahvala tudi županu g. Mirku Kaplji in matičarju za prelep poročni obred.
ZAHVALA
Družina Primc se najtopleje zahvaljuje vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in sokrajanom Save, Sp. Loga, Ponovič, Mošenika in Leš, ker ste nam tako množično priskočili na pomoč, tako z udarniškim delom, kakor tudi finančno. Posebno hvala vsem gasilcem PGD Sava, ki so nam obvarovali dom in tudi prevzeli breme hitre obnove strehe. Zahvaljujemo pa se tudi občini Litija.
Vsem še enkrat iz srca hvala za vašo dobroto.
Primc Marko, Pavla in Igor
Božične in novoletne voščilnice
V Osnovni šoli Litija, Podružnici s prilagojenim programom, v kateri je v tem šolskem letu 48 učencev, se sre č ujemo s precejšno socialno stisko nekaterih družin. Že vrsto let si pri izpeljavi nekaterih programov (šola v naravi, izleti), pomagamo s prodajo izdelkov, ki jih naredimo v šoli. Tudi v tem šolskem letu bomo izdelovali novoletne voščilnice.
Cena voščilnic bo 100 SIT.
Obračamo se na Vas, da bi kupili naše voščilnice in s tem pomagali otrokom s posebnimi potrebami.
Voščilnice si boste lahko izbrali v šoli ali pa se bomo oglasili pri Vas, da jih izberete sami.
Vse voščilnice so označene z znakom, iz katerega je razvidno, da so kupljene v dobrodelne namene.
Za naročilo se Vam najlepše zahvaljujemo!
TEKME/PRIREDITVE ŠPORTNIH KLUBOV V OBČINAH LITIJA IN ŠMARTNO V DECEMBRU 2003
MALI NOGOMET
PETEK-28.11.	Beton - S,L.Litija
PETEK-5.12. ob 20.00 KOŠARKA	Svea Lesna Litija - Ajdovščina
SOBOTA-29.11.	čl. Litija - Loka kava; kad.Domžale - Litija
NEDELJA - 30.11.	ml. Litija - Kolpa
SOBOTA - 6.12.	čl. Radenska - Litija kad. Litija - Domžale
SOBOTA - 13.12.	čl. Litija - Hrastnik;
SOBOTA - 20.12.	čl. Radovljica - Litija
SOBOTA-27.12. ROKOMET	čl. Litija - Rudar
SOBOTA-29.11. ob 10.00	kad. Šmartno 99 - Dobova, čl. Krško - Šmartno 99
SOBOTA-6.12. ob 18.00	čl. Šmartno 99,- Alples; kad. Radeče - Šmartno 99
ob 13.15	ml.d.B Šmartno 99 - Dol-Hrastnik;
ob 14.30	ml.d.A Šmartno 99 - Dol-Hrastnik;
ob 16.00	st.d.B Šmartno 99 - Adria
SOBOTA - 13.12. KEGLJANJE	čl. Izola - Šmartno 99 kad. Šmartno 99 - Sevnica
SOBOTA - 29.11.	Konjice I.- Litija L; Konjice II.- Litija II.
SREDA-10.12. od 18.00 do 21.00 Finale 19.odprtega prvenstva Litije v kegljanju: 12 najboljših iz predtekmovanja PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA	
NEDELJA - 14.12.	PS Litija, PS DU Litija,PS Sava: Spominski pohod na Tišje
PETEK-26.12.	PS Sava: Planinska inventura gor noter nekje ...
Zveza športnih društev občine Litija
amnoiNšmncue
Miro Petek s.p.
Kresnice 78 1281 Kresnice
GSM-.041-744-631 GSM:041-546-837
Izvajanje elektroinštalacijskih del
Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat
Izvedba dvoriščnih drsnih vrat
www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si
Športno društvo Dole pri Litiji
Leto počasi zaključuje svoj krog, kar pa ne pomeni za ŠD Dole, saj so prav ta čas na višku priprave na zimsko sezono 2003/2004. Društvo je v tem času zaključilo z letošnjim investicijskim vzdrževanjem vlečnice in smučišča.
Pooblaščeni izvajalci so zamenjali vse žične vrvi na napravi, tako da je sedaj vlečnica pripravljena za nadaljnji dvajsetletni obratovalni ciklus. Posodobili so elektrifikacijo na smučišču, kar bo ljubiteljem zimskih športov še v dodatno veselje. Opravljene so bile tudi vse potrebne nastavitve na napravi in teptalnem stroju. Prvo nedeljo v novembru, so člani društva izvedli tudi delovno akcijo, ki je bila usmerjena ,na urejanje smučišča in objekta pri spodnji postaji vlečnice. Po informacijah iz ŠD Dole je vlečnica pripravljena na prihajajočo sezono, dodajajo pa, da bo svoje morala prispevati še mati Narava. Urnik obratovanja, ki je seveda pogojen s snežnimi razmerami bo ustrezno medijsko objavljen.
Poleg omenjenega, pa so člani društva v teh jesenskih mesecih izkoristili tudi za ostale dejavnosti. Tako je nogometna sekcija v sodelovanju z Lovsko družino Dole organizirala tradicionalno srečanje lovcev in športnikov, ki so se pomerili v streljanju z zračno puško, malem nogometu in klasičnem pikadu. Tokrat so bili uspešnejši lovci, priznanja in pohvale najuspešnejšim pa so podelili na družabnem delu ob zaključku srečanja.
Zelo aktivna pa je bila tudi sekcija za »ohranjanje naravne in kulturne dediščine«, ki je na prireditvi »Dan KS Dole« predstavila zgibanko o Dolah, ki je izšla v samozaložbi in pa projekt» Oglarjenje na Dolah«, ki bo predstavljal vrhunec prireditev v okviru »Tedna gozdov« Slovenije. Prav tako pa so bili člani sekcije aktivni pri urejanju »Oglarske poti« in pa pri organiziranju spremljevalne ponudbe ob tej poti.
Glede na letni čas pa je prav, da vsem ljubiteljem zimskih radosti zaželimo ugodne snežne razmere, vsekakor pa si to zaslužijo v ŠD, saj bo le tako nagrajena njihova požrtvovalnost.	q
Javni razpis priznanj in nagrad za področje športa v občinah Litija in Šmartno pri Litiji za leto 2003
Predmet razpisa: Javni razpis priznanj in nagrad za področje športa v občinah Litija in Šmartno pri Litiji za leto 2003
Razpis izdal: Zveza športnih društev občine Litija
Rok poteka razpisa: 5. jan. 2004 do 12.00 ure
Besedilo:
Upravni odbor Zveze športnih društev občine Litija, Mire Pregljeve 1,1270 Litija na podlagi 6. člena Pravilnika o priznanjih in nagradah za področje športa v občini Litija objavlja javni razpis priznanj in nagrad za področje športa v občinah Litija in Šmartno pri Litiji za leto 2003.
Priznanja in nagrade se podeljujejo za:
a)	športne dosežke: 1. v tekmovalnem športu,
2.	v športni rekreaciji,
3.	v šolskem športu,
4.	športu invalidov.
b)	za dolgoletno delo v športu.
c)	za jubileje društev.
d)	za organizacijo odmevne množične športne prireditve.
e)	za kvalitetno delovanje na področju mednarodnega sodelovanja.
f)	za izjemno delovanje v športu v štiriletnem obdobju (najbolj zaslužnemu športniku-ci ali športnemu delavcu-ki v občinah Litija in Šmartno pri Litiji, ki je v obdobju med dvema volilnima skupščinama ZSD Litija naredil največ za šport kot celoto v obdobju 2000 - 2004).
Za vse kategorije veljajo kriteriji iz Pravilnika o priznanjih in nagradah na področju športa v občini Litija.
Predlogu za priznanje oziroma nagrado mora biti priloženo dokazilo o izpolnjevanju kriterijev iz Pravilnika o priznanjih in nagradah za področje športa v občini Litija (plaketa, diploma, dokazilo panožne športne zveze, poročilo o izvedbi večje javne športne prireditve...). Predloge sprejema ZŠD občine Litija na naslov: ZŠD občine Litija, Mire Pregljeve 1,1270 Litija ali po e-pošti: zsd-litija@siol.net
Na podlagi 7. člena Pravilnika o priznanjih in nagradah na področju športa v občini Litija po prispelih predlogih o prejemnikih priznanj in nagrad odloči Upravni odbor Zveze športnih društev občine Litija, najkasneje v 8-ih dneh po izteku roka za prijavo na javni razpis.
Priznanja in nagrade bodo javno podeljene. O kraju in času podelitve bodo prejemniki obveščeni ob odločitvi upravnega odbora iz prejšnjega odstavka.
Zveza športnih društev občine Litija: Predsednik: Peter STRLE
(	STUDIO URLY	^
Genter za boljšo kakovost življenja
Uroš Uštar s.p.	Tel.: 041 691 644
Nudimo vam nove storitve v Litiji:
® TUI-NR T6RRPIJ6 IN MASAŽE ® AURIKUIOTERAPIJO • AKUPRESURA + ElEKTROAKUPUNKTURA ® RADIESTEZIJSKO DELO ® BIORGONOMIJA ® ANTICELULITNA TERAPIJA
TUI-NR, AKUPRESURA, ELEKTROAKUPUNKTURA in RURIKULOTERAPIJA (deli tradicionalne kitajske medicine), so se izkazale kot zelo uspešne pri vseh menstrualnih težavah, migrenah, prebavnih motnjah, različnih bolečinskih stanjih...

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA

ob boleči in nenadni smrti našega dragega moža, očeta, dedka in brata

JOŽETA NOVAKA
Dole pri Litiji 1940 -2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, sv. maše in za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo njegovi zdravnici dr. Zelinki za skrb, g. župniku Krištofu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, gospodu za zaigrano Tišino, zastavonošem in govorniku za ganljive besede ob grobu. Hvaležni smo PGD Dole pri Litiji za vso pomoč.

Žalujoči: žena Maksimiljana, hčerke Darja, Vesna in Mateja z družinami

Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce je onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem.
Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
Tiho se je poslovil naš ljubljeni mož, oče, tast in dedek
IVAN JURJEVEC
Vsi, ki radi jih imamo nikdar ne umro, le v nas se preselijo, in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
V SPOMIN
ZAHVALA
Ob hudi bolečini in izgubi našega dragega
26. 8. 1928- 11. 10. 2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo sosedi Suzani. Hvala vsem za izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala g. župniku Janezu Zaletelu za lepo opravljen obred, pogrebcem, trobentaču in pevcem MPZ Vače. Enaka zahvala velja predstavniku KS Vače g. Pavlu Hiršlu za poslovilne besede in KS P Litija za prevoz in pomoč pri organizaciji pogreba.
Iskrena hvala vsem, ki ste našega ata Janeza pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi: žena Angela, hčerki Majda in Ivanka z družinama ter zet Edo z družino
Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi in skrbni sin, ati in dedi
JOŽE PRIVŠEK
Iskrena hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in sveče, postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate z lepo mislijo.
Žalujoči: mama, Damjan z Mojco, Petra z družino in Liljana
MILANA ŠTEMPIHERJA
(1935-2003) iz Litije
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivu VVZ Litija, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, podporo ob izgubi, cvetje in sveče.
Iskrena hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru s Polšnika za lepo zapete žalostinke in pogrebcem za sočuten pristop.
Žalujoči: žena Štefka, hči Irena z družino, hči Branka z Robijem
Ni moč izmeriti, kako boli,
ker tebe dragi Alen, več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega sina in brata
ALENA PEVCA
iz Lupinice 17 1985-2003
se iskreno in iz srca zahvaljujemo sorodnikom, vsem sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem, bivšim Alenovim sošolcem iz Šmartna pri Litiji in Ljubljane ter sodelavcem Livarja iz Ivančne Gorice, vsem, ki so nam kakor koli pomagali, nas tolažili in nam stali ob strani v teh za nas zelo težkih trenutkih, darovali denar, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se PGD Liberga, gospodu Zadražniku za zvonenje, vsem za izrečene lepe besede ob grobu, g. župniku za lepo opravljen obred in Alenovim prijateljem za poslednje spremstvo, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo, mnogo prezgodnjo pot.
Žalujoči: mami, ati, sestre Anita, Špela, Helena ter vsi njegovi

Med nami je praznina in v naših srcih bolečina, a spomin na tebe bo živel naprej.
ZAHVALA
V 72. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, stric in svak
OTON LOGAR
iz Kala 8 Dole pri Litiji 12.3.1932-20.10.2003
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, prinašali cvetje, sveče ter darovali za svete maše. Hvala dr. Leskovarju, dr. Adamljetu, patronažni službi iz Hrastnika, reševalcem iz Hrastnika ter Dializnemu oddelku Trbovlje za ves vaš trud in lajšanje bolečin ob njegovi težki bolezni.
Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem iz Polšnika za zapete pesmi, trobentaču Žigi za zaigrano Tišino. Prav lepa hvala tudi g. Dušanu Maku za ganljive poslovilne besede.
Žalujoči: žena Rezi, hčerka Mojca, vnuk Mitja ter ostalo sorodstvo
Ugasnile svetle so oči, zamrla topla je beseda, zdaj nespeče so noči ker nam bol srce razjeda, ni hujših bolečin,
kot je v nesreči srečnih dni spomin.
ZAHVALA
V razcvetu mladosti nas je v hudi prometni nesreči zapustila naša draga hčerka in sestra
JELKA HABJAN
Vsem, ki ste jo tako številčno pospremili do njenega preranega groba se iskreno_ zahvaljujemo. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja. Zahvala tudi župnikom g. Tonetu Dularju, g. Janezu Zaletelu in g. Alojzu Hostniku, zdravnici dr. Kokotovi in zdravniški sestri za nudenje prve pomoči, cerkvenemu pevskemu zboru iz Kresnic in skupini Aleluja iz Ljubljane, sošolkam in sošolcem OŠ Litija in SZŠ Ljubljana, sodelavkam in sodelavcem bolnišnice Petra Držaja, pogrebcem, g. Dušanu Štrusu za poslovilne besede ob grobu in Jožetu Setničarju za zaigrano Tišino.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: ati Gabrijel, mami Kristina, brat Andrej, brat Tomaž in sestri Metka in Brigita z družinami.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
KAROL DRAGO HOČEVAR
iz Brega pri Litiji (23.2.1946-27.10.2003)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, vsem sodelavcem Kliničnega centra ter zaposlenim iz Elektro Litija za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala zdravnikom in ostalemu osebju KC, gospodu župniku Pavlu Okolišu, g. Janezu Nograšku za ganljiv poslovilni govor, pevcem, trobentaču, pogrebcem in vsem, ki ste ga pospremili na poti slovesa.
Žalujoči: žena Milka, sin Igor in hči Karmen u družino
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina, te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
V decembru bo minilo eno leto, odkar nas je nenadoma zapustila naša dobra žena, mama in stara mama
MARIJA ČERNE
iz Velike Štange (1922-2002)
Hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče ter postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni

ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedka
ANTONA LOKARJA
roj. 1926
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se g. župniku za lep obred in tolažilne besede, pevcem moškega pevskega zbora Polšnik za zapete žalostinke, g. Ivanu Lovšetu in g. Rudiju Lukaču za poslovilne besede, savskim gasilcem za zadnji pozdrav ter rogistom in lovcem družine Litija, ki so ga pospremili na zadnji lov. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom prijateljem in znancem za darovane sveče in izrečena sožalja, posebej pa g. Janezu Zagorcu za nesebično pomoč.
Hčerka Majda in Branka, ter sin Tone z družinami

V vejevju teme, žalostne ciprese tožeče čivkne plah, premražen ptiček. Kristalno ivje nežno grob krasi, ki v njem počivaš Primož ti.
V SPOMIN
PRIMOŽU PESKARJU
7. decembra 2003 bo minilo 1 leto odkar je prenehalo biti tvoje srce. Naša bijejo zate.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš dragi ata
FRANC VODENIK
Mohorjev ata iz Stranskega vrha 18.9.1929 - 11.10.2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja dr. Nikolaju Benedičiču za ves trud, Lovski družini Polšnik za lovski pogreb, gospodu župniku za izrečene besede, Lavri Horvat za poslovilni govor v imenu krajevne skupnosti, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALJUJEMO se Vam, dr. NIKOLAJ BENEDIČIČ za vso strokovno pomoč, nego, človeško ravnanje in skrb, ki ste jo nudili našemu atu, Francu Vodeniku ob njegovi dolgotrajni bolezni in v zadnjih trenutkih. Izkazali ste se ne le kot izjemen zdravnik, temveč tudi kot velik človek - predan in vedno pripravljen pomagati, s čimer ste našemu atu in nam olajšali težke trenutke. Bili ste ob nas vedno, ko smo vas potrebovali - bodisi ste nam delili nasvete ali držali za roko. Čeprav se z besedami ne da izraziti vsega kar čutimo - še enkrat HVALA.
Hvaležna družina Povše
Zdravje
NAČRTUJMO DRUŽINO
DEMOGRAFSKI KAZALNIKI PO ZASAVSKIH OBČINAH
občina	1998			1999				2000				2001			
	Na 1000 prebivalcev			Na 1000 prebivalcev				Na 1000 prebivalcev				Na 1000 prebivalcev			
	Živo-		Naravni Pri ra-	rojeni		Narav ni	Skupni prirastek			Naravni Prira- stek	Skupni prirastek			Naravni Pri ra-	Skupni prirastek
Slovenija	9,0	9,6	-0,6	8,8	9,5	-0,7	0,5	9,1	9,3	-0,2	u	8,8	9,3	-0,5	1.0
Regija Ljubljana	9,1	8,7	0,4	8,9	8,8	0,2	/	9,5	8,6	0,9	/	8,9	8,4	0,5	3,0
Litija	1U	9,3	1,8	10,0	8,7	1,3	3,0	10,2	9,4	0,8	5,6	9,6	8,1	1,5	7,8
Zagorje	9,9	9,1	0,8	9,8	10,0	-0,2	0,1	8,4	10,5	-2,0	-1,3	9,5	10,2	-0,7	-0,2
Trbovlje	6,5	11,3	-4,8	6,5	9,5	-3,0	-2,3	7,1	12,1	-5,0	-4,1	6,4	11,8	-5,5	-3,4
Hrastnik	7,8	11,8	-4,0	6,6	14,9	-8,3	-7,3	7,9	11,1	-3,2	-3,3	7,7	11.4	-3,7	-8,4
Danes sodi svetovanje o načrtovanju družine v celostno varstvo reproduktivnega zdravja žensk. Temelji na svobodni odločitvi staršev o številu otrok, o času rojstva prvega otroka ter končno o prenehanju rojevanja, kadar starši menijo, da so dosegli želeno velikost družine. V ta sklop se vključuje tudi pomoč staršem, ki imajo težave pri uresničitvi starševstva. Družba na mora nuditi možnost, da starši lahko uresničijo svoie odločitve: s nravnimi predpisi (v Sloveniji so v veljavi Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok UL SRS 11/1977, Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo UL RS 70/2000), z dostopnostjo do zdravstvenih usluu in kvaliteto uslun (Zakon o zdravstveni dejavnosti UL RS feb,1992, Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni UL RS 33/2002 ??Predlog reforme zdravstvenega varstva (bela knjiga), ki je sedaj v javni razpravi predvideva, da bo v prihodnosti na primarni ravni (v zdravstvenih domovih) izključno zdravnik splošne medicine, specialisti ginekologi, pediatri in specialisti šoske medicine pa bodo ukinjeni???) in navsezadnje z izboljšanjem socialnega nknlia (Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih UL RS97/2001...). NAČRTOVANJE NOSEČNOSTI pomeni zanositev v naiboli
ugodnem obdobju za nar in rojstvo zdravega zaželieneoa otroka. Najprimernejši čas za prvo nosečnost je med 20. in 25. letom starosti. Med nosečnostjo in porodom pred 20. in po 35.letu lahko pričakujemo več zapletov. Idealen razmik med porodi je 2 do 3 leta. Krajši razmiki lahko vodijo v spontan splav, prezgodnji porod, rojstvo mrtvega otroka ter poslabšajo zdravje matere. Tudi večje število porodov poveča zaplete med nosečnostjo, porodom in po njem. Pri načrtovanju naj sodelujeta ginekolog in splošni zdravnik, pri kroničnih boleznih pa tudi specialist ustrezne stroke. Posebno skrbno je potrebno načrtovati nosečnost
pri bolnicah z visokim krvnim tlakom, kronično ledvično boleznijo, sladkorno boleznijo, srčno boleznijo, astmo, epilepsijo, multiplo sklerozo, duševnimi boleznimi, Chronovo boleznijo saj je potrebno določeno zdravila zamenjati že pred nosečnostjo. Vzroke za spontan splav, prezgodnji porod in rojstvo prelahkega za gestacij, starost, je potrebno nujno poiskati pred ponovno zanositvijo (če je vzrok pregrada maternice, jo poiščemo z ultrazvokom in histeroskopsko operativno odstranimo, če je vzrok okužba, jo zdravimo pred nosečnostjo).Čeprav vseh vzrokov ne odkrijemo pa lahko načrtujemo vodenje naslednje nosečnosti (npr. preventivna terapija s 100 mg aspirinom po 16 tednu nosečnosti v primeru rojstva prelahkega za gestacij, starost, pri abrupciji placente ali visokem krvnem tlaku v prejšnji nosečnosti). Ob rojstvu telesno in (ali) duševno prizadetega otroka v bližnjem sorodstvu pa je nujen genetski posvet pred zanositvijo. Maternični vložek je treba odstraniti, hormonske kontracepcijske tablete in depojske injekcije pa opustiti tri mesece pred nosečnostjo. Če ženska zanosi s tabletko, ni nevarnosti za plod, če pa zanosi z vložkom in se le ta ne da odstraniti, svetujemo prekinitev, saj je nevarnost za kasni splav ali prezgodnji porod zaradi vnetja velika. Tri mesece pred zanositvijo svetujemo testiranje na rdečke in toksoplazmozo. Ob negativnem testu na toksoplazmozo svetujemo naj v nosečnosti uživa dobro prekuhano meso, jajca in dobro oprano zelenjavo. Pri tveganem vedenju svetujemo pred zanositvijo testiranje na hepatitis B in C ter HIV. Pri negativnem testu na rdečke ter hepatitis B in večjem tveganju, da bi prišlo do sveže okužbe med nosečnostjo, svetujemo cepljenje, po katerem naj tri mesece ne zanosi. Vsem ženskam pa svetujemo jemanje POLNE kisline (TIFOL) v odmerku 400 mikrogr. en mesec pred zanositvijo in prve tri mesece nosečnosti,saj dokazano znižuje tveganje za napako v zapiranju neuralne cevi pri plodu.
Dr. KEŽAR Jožica
Jadranje z Lenobo in Jadralskim društvom Lina iz Litije
Kje začeti pripoved je vprašanje? Na koncu ali na začetku zgodbe. Naj bo na koncu, ker je bil konec zares sladek. Litijski jadralci smo osvojili Prvi pokal Slovenije v jadranju v razredu Foxtrot potovalne jadrnice.
Uradni rezultati so sledeči / www.iadralna-zveza.si/:
No Sailno		Name	Scores	1	2	3	4	5	6	7
1	353	Lenoba Matej Bas, YC Skipper	12,0	1	1	3	2	3	2 (4)
2	147	Majda Aljoša Lipovšek, YC Portorož	14,0	2	2	2	3	2	3 (5)
3	108	Živa Valentin Hribar, JK MIPC	22,0	(dne)	dne	1	1	1	1	3
4	273	Demira Dominik Presen, JK MIPC	26,0	(dne)	3	4	4	4	4	7
5	351	Claudia Ambrož Jakob, JK Funnavtic	61,0	4	dnf	7	(dne) dne dne dne	
6	279	Bosa Nova Matjaž Marcina	69,0	3	(dne)	6	dne	dne dne dne
7	126	Frfra Bogdan Meglic, YC Portorož	76,0	(dne) dne		dne	dne	dne dne 1
8	131	Papagaja Dušan Černe, JK Pirat	77,0	(dne) dne		dne	dne	dne dne 2
9	3186	California Stojan Mrak	80,0	(dne)	dne	dne	dne	dne 5 dne
10	355	Blue Moon Matija Košir, JK Burja	80,0	(dne)	dne	dne	5	dne dne dne
11	319	Inka 4 Igor Marinšek, JK Olimpic	80,0	(dne)	dne	5	dne	dne dne dne
12	8017	Tika Gordan Šket	81,0	(dne)	dne	dne	dne	dne dne 6
13	8018	Živa 2 Doro Hvalica, J K Ljubljana	83,0	(dne)	dne	dne	dne	dne dne 8
14	8019							
Zgodba se je, kar se mene tiče, začela lansko poletje v gostilni z vprašanjem : »Ali bi ti....?«
Ja bi, sem odgovoril, brez pomišljanja, čeprav še nikoli nisem stal na jadrnici, kaj šele da bi sodeloval pri izdelavi in opremljanju kakšne? Verjetno mi je bilo dolgčas. Znašel sem se v skupinici zanesenjakov in ljubiteljev jadranja. Kupili smo neobdelano lupino jadrnice in jo rekordno hitro obdelali in splavili. Rodila se je LENOBA, jadrnica tipa H 800, po domače »Hočevarca«. Zakaj ravno Lenoba? Ker prav zares nismo imeli nobenih tekmovalnih ambicij z ne ravno najnovejšim modelom jadrnice, in ker smo bili v več pogledih zadnja družba, ki bi ji lahko
I^TERIILTA
EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM www.inleralta.si
PVC OKNA IN VRATA
akcija ODKUP STARIH OKEN
do 31.12. 2003 nudimo za vsako zamenjano staro okno od 3.000 do 12.000 SIT
i Izboljšan 5 komorni sistem za največjo možno izolativnost U(k) vrednost profilov = 1.1 W/m2K za prihranek energije
Povečana protivlomna varnost za varno bivanje in počutje
Nižji profil za več svetlobe v prostoru, siva tesnila za lepši izgled
Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. COK 39. 1270 Litija., tel.: 01/898 38 43.
Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec, grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija. Naklada: 6.700 izvodov
z<vxtazvedRilo
KEMIJSKI ZNAK ZA VODIK
Gostilna in Pizzeria
Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/ 898 00 00, 898 00 01
rtčlo&VdC,
Ylž-ž-0 k0ČčW
►
PROFESOR.
STOLICA
NA
UNIVERZI
8. ČRKA ABECEDE
OGNJENIK
V
ČILU
SNOV
ZA
SOLZENJE
TINE
LOGAR
POJEM,
DOMISLICA
BLAGO Z VTKANIMI SREBRNIMI NITMI
NIKOLA
TESLA
AMERIŠKI
PISATEU
CONRAD
POTTER
MESTO V NOTR. DALMACIJI
DEL POGONSKIH STROJEV
NADALJE-
VANJE
GESLA
EDI
MAJARON
ČOPASTI
PAPAGAJ
NAKIT
(STARINSKO)
FRANCOSKI
PISATEU
ROGATE
ŽIVALI
POUSKO
NEMŠKA
REKA
VODNI
DUH
OSEBNI
ZAIMEK
GARAŠKE
ZENSKE
MESTNA
TRDNJAVA
V
ATENAH
MESTO OB SOČI
POVRŠIN.
MERA
REKA V ANGLIJI
STRUPENA
KAČA
MESTO V FRANCIJI (AISNE)
CERKVENI
ZBOR
GOZDNA
ŽIRAFA
MAJHNA
OMARA
AMERIŠKI
GENETIK
NOBELOV.
POLMER
VISOKA GORA V ŠVICI
POET,
PISEC
PESMI
ŠPANSKI
AVTO
JAPONSKI
OGNJENIK
UNIONOVO
BREZALKOH.
PIVO
AMERIŠKI
PISATEU
ELMER
JOVANOVIČ
AMERIŠKI
GENERAL
SECESIJ.
VOJNA
BIUARDNA
PALICA
DNEVI V RIMSKEM KOLEDARJU
KAREL
URŠIČ
LOVRO
VIZLAR
OLIVER
MLAKAR
OSEBNI
DOHODEK
PLAČILNO
SREDSTVO
PRIPRAVA ZALET PO ZRAKU
DUŠIK
LESENO
OBUVALO
NADAUE-
VANJE
GESLA
TEŽJE BESEDE: OSORNO, SNELE, AIKEN, CAM, ASO
SESTAVIL: JOŽE VIZLAR
Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.12.2003 na naslov uredništva. Izžrebali bomo 3 reševalce. Izžrebanci bodo prejeli bon za 2 PIZZI. Nagrade prisgeva
Gostilna in Pizzeria KOVAČ.
Ime in priimek:
Ulica:
Pošta:
Posadka Lenobe, 1. mesto za Pokal Slovenije 2002/2003
pripisali hitro jadranje. In opravičilo za vnaprej, če bi nas morali na cilju predolgo čakati.
Prva regata in prva zmaga. Nepričakovana. Še zdaleč nismo pomišljali o skupni zmagi. Sledili so rezultati, kot so razvidni iz razpredelnice. V drugi polovici tekmovanja smo že začeli rahlo kalkulirati, kar nas je morda stalo še kakšne dodatne točke. Na koncu pa z malo sreče in veliko vztrajnosti vendarle zmaga. Kdo od nas bi si to mislil?
Lenoba je nonšalantno zajadrala v zgodovino tega tekmovanja in požela splošne simpatije. Ekipa izkušenih jadralcev in absolutnih začetnikov v prav takšnem vrstnem redu je: Skipper in gonilna sila Matej Baš, na jadrih Dejan Baš, na ostalih delih pa Damjan Grobljar, Dušan Koprivnikar in Marko Boltin. Posledica vsega skupaj je tudi ustanovitev Jadralnega društva LINA iz Litije. Če vas zanima, pokličite kontaktno številko 041 505305.
Marko BOLTIN
Tel.:
IZŽREBANCI OKTOBRSKE NAGRADNE KRIŽANKE:
1.	Darja ŽIBERT, LITIJA
2.	Justa IVANČIČ, Šmartno pri Litiji
3.	Boris BUČAR, Gabrovka
4.	Valerija ZAVRŠNIK, Litija
5.	Nik GOVEJŠEK, Kresnice
Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa.
Zaželite vse dobro z»Občanom«
Decembrska številka časopisa Litijski občan bo Vam, spoštovani podjetniki, obrtniki, predstavniki podjetij, voditelji strank in organov in drugim, ki jim je ta način ljub, omogočila čestitati za praznike in zaželeti vse dobro v novem letu.
Naj bo voščilo v našem časopisu izkaz Vaše pozornosti, hvaležnosti in dobrih želja za stranke, znance in prijatelje ter vse tiste, ki jim morda v prednovoletnem času ne boste mogli stisniti roke in osebno voščiti.
L
AVTO - ŠOLA
Sl ° UMI SVETIČ
VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI
• POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED
TEČAJ
CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v
TOREK, 2. 12.2003 OB 16. URI
INFORMACIJE IN PRIJAVE
na Graški cesti 2
www.si-car.si
TEL.: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378
ZOBOTEHNICNI
LABORATORIJ
Zinka Tori
Ul. Luke Svetca 1, Litija
GSM: 031 639 178
PE ljubljena. PE litija....
.01/51-11-624
..041/770-298
montiža Bajec
PUC onnfl in URflTfl
mmssi-
Borut Bajce sni.. Ulica 2i..njiijg«ft‘?70 Litija
Telefon:||Jpflm^s: 01/898 37 71 Gsm: 041SJM68 • E-mail: bbajSpiol.net
Zastopnik
MM
P*	PRO
Ut	30 50
v v v
POPRAVILA IN ČIŠČENJE ZOBNIH PROTEZ