Poštnina plačana v gotovini |||jliB Kosvmns piatano v gwiwwiin g Slovenski Cena Din 1*- Stcv. 13. V Ljubljani, torek 17. januarja 1939. Leto IV Velik govor preds. dr. Stojadmoviča o volivni zmagi, o hrvaškem vprašanju, o urejanju notranjih razmer, o nalogah narodne skupščine in o slogi v JRZ: ff Narodna skupščina - to smo mi" Belgrad, 17. januarja, m. Po včerajšnjem prvem sestanku narodne skupščine, ki jo je vodil najstarejši poslanec Mihajlo Stojadinovič in na katerem so poslanci izročili svoja polnomočja zaradi verifikacije mandatov, bo v narodni skupščini danes druga seja. Na seji bo izvoljen verifikacijski odbor, ki bo pregledal vsa izročena poslanska polnomočja ter proučil ves ostali volivni material, ki se nanaša na izvolitev posameznih poslancev. Na predsednika verifikacijskega odbora padejo takoj po izvolitvi vse funkcije za častnega predsednika ter ostanejo v njegovih rokah vse do izvolitve stalnega skupščinskega predsedništva. Od Slovencev bosta v verifikacijskem odboru poslanca dr. Ogrizek in dr. Šmajd, njuna zastopnika pa poslanca g. Bajlec in g. Gajšek. Na sinočnjem sestanku poslancev JRZ je imel velik govor tudi predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Med burnim pozdravljanjem je govoril: , »Moja prva beseda naj bo beseda globoke zahvale vam vsem, ki ste se tako hrabro in junaško borili pri volitvah. Zahvaljujem se vam za ta boj, ki ni bil boj za osebo, temveč boj za program in boj za veliko in krepko kraljevino Jugoslavijo. Vzdržali smo težko volivno borbo, tako težko, kakor mislim, da je ni nobena vladna večina imela še doslej prestati. Mislim, če bodo jutri razpisali na Angleškem volitve, da ne bodo imeli tam večje svobode s strani oblasti in s strani vlade, kakor smo jo mi to pot dali našim političnim in strankarskim nasprotnikom. (Tako je!) Pri teh volitvah smo dokazali, da zna vlada, ki res čuti potrebo po narodnih svoboščinah, izvajati tudi nazadnjaške zakone pametno in tako smo tudi mi delali cela tri leta. Spominjate se, kako so nekoč izvajali politične zakone. Kako so izvajali zakon o zborovanju in združevanju, ko je imel oblast Peter Zivkovič, zdaj prijatelj in zaveznik dr Mačka. Zdaj so naše roke ostale pri teh volitvah čiste krvi, čiste nasilja in čiste sleherne volivne korupcije. Volitve so potekle v svobodi, v miru in redu. Zato naših številk volivnega rezultata tudi nihče ne more osporovati. Dobili smo 1,050.000 glasov. Nekateri pravijo, da je Jevtič imel leta 1935 približno ravno tako 1.700.000 glasov, opozicija in dr. Maček pa 1,100.000 glasov. Zato so rekli, da je vlada ohranila isto število, opozicija je pa dobila 200.000 glasov več. Če že hočemo zbirati in primerjati številke, lahko rečemo, da je leta 1935 bil Jevtič proti Mačku in takrat je Jevtič imel 1,700.000 glasov, Maček pa 1.100.000 glasov. To pot sta bila Jevtič in Maček skupaj. Torej bi morala leta 1938 imeti Maček in Jevtič skupaj 2,800.000 glasov. Toda namesto 2 milijona 800.000 glasov so dobili Maček, Jevtič, Peter Živkovič in 11 drugih plusov ne 2,800.000, temveč vsega skupaj 1,300.000 glasov. To se pravi, da sta Maček in Jevtič strašno nazadovala v primeri z letom 1935. . Neizpodbitno dejstvo je, da je nasa lista dobila 300.000 glasov več kakor vsi tisti, ki so se združili ali razdražili pri volitvah 11. decembra. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Mi smo dobili 300.000 glasov več, proti nam je pa bila 11 strank in 11 programov. Toda če nam nihče ne more osporavati številk volivnega rezultata, smemo mi z vso pravico osporavati številke in rezultate na drugi strani. Tisti, ki boste v verifikacijskem odboru, boste videli, da so naši zasiopniki v glavnem vo-livnem odboru izpovedali, da ni bilo za pristaše Spor med Francijo in Italijo Francosko voino brodovje plove v Severno Afriko Pnriz, 17. jan. o. Francosko mornariško ministrstvo je dalo naslednji ukaz: »!. Vse bojno brodovje s Sredozemskega morja se naj takoj zbere v Toulo-nu. Odondot bo 18. januarja odplulo proti severnoafriški obali, kjer bo križarilo ves januar, februar in prvo polovico marca. Tri podmornice bodo prav tako jutri odplule na sirsko obalo, da podpro tamošnje enote francoske bojne mornarice. 2. Atlantsko bojno brodovje bo tudi odplulo na maneversko križarjenje pred marokansko obalo. Druga divizija atlantskega brodovja s podmornicami bo jutri zapustila Brest in odplula proti Punti Del-gada in Casablanci. 3. Po križarjenju na obeh obalah se bosta atlantsko in sredozemsko brodovje združila pred Casablanco, kjer se bodo začeli veliki manevri. Dve podmornici Atlantskega brodovja bosta pluli na Antile. 4. General Gamelin, načelnik vrhov-nega štaba državne obrambe in admiral Darlan, načelnik mornariškega generalnega štaba bosta med križarjenjem nadzirala utrdbe v Oranu, Mers-el-Kebiru in na marokanski obali. Gamelin in Darlan bosta odpotovala iz Toulona 19. januarja na križarki »Emile Bertin« in bosta dospela v Oran 21. januarja. Iz Orana bosta potovala po kopnem do Casablance. V februarju bo admiral Darlan nadzoroval marokansko obalo do Dakarja.« Ta nenadni sklep francoske vlade priča, da hoče biti Francija priprnvljenu za vsak morebiten zapletljaj, ki bi se mogel roditi iz spora z Italijo in da hoče z vsemi sredstvi zavarovati svojo posest v Severni Afriki. JRZ volivne svobode v velikem delu savske in primorske banovine. Na nekaterih voliščih se niso niti trudili, kako bi goljufali, temveč so kar prepisali volivne sezname od A do Ž. V teh krajih je 100% volivcev glasovalo za dr. Mačka. Kjerkoli so bili naši zastopniki, so bili tudi volivci naše liste. V vrsti izdanih ukrepav je tudi aretacija šestih poveljnikov in voditeljev Hrvatske državljanske zaščite v Zagrebu. Dr. Maček je izdal 13. t. m. letak, da pojasni to zadevo. In v tem letaku je tudi 6tavek, ki se nanaša in tiče nadškofa dr. Alojzija Stepinca. Neka lažna vest je preslepila radijsko postajo, češ da je dr. Stepinec glasoval za našo listo, Ta ve6t ni bila točna. Dr. Stepinec ne pripada nobeni po.litični stranki. Pozneje je glasoval za dr. Mačka. Dr. Maček pa pravi, da gre na dan volitev 11. decembra zahvala Hrvatski državljanski zaščiti v Zagrebu, da niso takrat razrušili nadškofije in samostana Dominikancev na Maksimira. To se pravi, da je že lažna vest, da je nekdo glasoval za listo dr. Stojadinoviča, če tudi je bil ta nekdo, tako visoka osebnost, zadoščala, da bi ve6 njegov dvorec prišel v nevarnost razdejanja, ker 6e ie predrznil glasovati za listo dr. Stojadinoviča. V kakšnem strahu in pod kakšnim nasiljem so morali živeti naši pristaši v Hr-vatskem Zagorju ali po samotnih dalmatinskih otokih, če je bil katoliški zagrebški nadškod dr. Stepinac v taki življenjski nevarnosti? Dr. Mačku ni bilo potrebno nasilje. Toda tudi dr. Maček mora vedeti, da 60 ti volivni izidi kljub njegovemu nasilju dali naši listi v primorski banovini 20% in v savski 18% volivcev in absolutno večino v 10 okrožjih savske banovine. Zato moremo reči, da bomo pazili na te naše glasove in volivce, da bodo popolnoma varni na svojem domu in v svoji službi. Red v državi bo prva zahteva v naši notranji politiki. Naša želja je, da tudi tisti brat Hrvat, ki je glasoval za dr. Mačka, vzljubi veliko in lepo Jugo- slavijo kot svojo in našo 6kupno domovino. Mi želimo ureditev vseh naših notranjih vprašanj in z njimi se bomo* tudi bavili. Toda vse te ureditve se morajo izvesti po določenih pogojih in prvi izmed teh pogojev je, da se more to zahtevati samo v mejah velike in nedeljive Jugoslavije. Drugi pogoj je, da morajo vse le ureditve služiti utrditvi in povzdigi našega ljudstva, tretji pogoj je pa, da morajo osnovna načela, na katerih sloni naša država, ostati nedotakljiva. Pokazati moramo 6vojim prijateljem in nasprotnikom, da smo predvsem složni, da smo disciplinirani in enotni. Današnja seja v narodni skupščini, ta naša prva klubska seja in današnja izvolitev dr. Korošca za predsednika senata najbolje kaže, da je v naši troedinosti — oprostite, da se izrazim v pravoslavnem jeziku — treh hierarhov popolna edinost. Prav tako je tudi pri nas V6eh. Mi lahko spremenimo svoje postojanke, kakor jih spremene stražniki na straži, toda naša smer in naš program ostaneta ista. Ko pogledamo danes to morje- poslancev, ki tvorijo večino, lahko rečemo: Narodna skupščina, to smo mi! (Vihamo odobravanje in vzkliki: Tako je!) Seveda bomo tovariško ravnali tudi z našo opozicijo in jo negovali, kajti opozicija je koristna v vsakem parlamentu, vendar z željo, da se ne poveča in da po možnosti v državi napreduje kakor rak. Glejte, da ne izgubimo .zaupanja, ki ste ga pridobili. Truditi se moramo, da ga še povečamo, da stranko še bo.lj utrdimo, da bo nositeljica V6e naše politike. Ne smemo pozabiti, da stojimo tu po zaslugi zaupanja kr. namestništva. Zato 'želim hkratu izreči naše globoko spoštovanje vzvišenemu kraljevskemu domu in visokemu kr. namestništvu in skleniti svoj govor z besedami: Živel Nj. Vel. kralj Peter II.! Živel Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle! Živela kraljevska namestnika! Živela Jugoslavija! Živela JRZ! Nemško - madžarski razgovori v Berlinu Berlin, 17. jan. o. Madžarski zunan'i minister. Czaky je včeraj imel dve uri dolg razgovor z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Potem je bil sprejet v novi kanclerski palači pri Hitlerju. Na sestankih pri Ribbentropu in pri Hitlerju so se razgovorili o vseh vprašanjih, ki se tičejo razmer a med Nemčijo in med Madžarsko. Glavne točke razgovora so po verjetnih poročilih bile naslednje: 1. Izstop Madžarske iz Zveze narodov. 2. Spor med Madžarsko in med češkoslovaško, glede katerega zahteva Nemčija, da se obe državi sporazumeta in držita določil dunajske razsodbe. 3. Ureditev položaja za 600.000 Nemcev, ki žive na. Madžarskem in glede katerih zahteva Nemčija, da morijo dobiti Vte pravice. 4. Madžarski odnošaji s sosedama Romunijo in Jugoslavijo, glede katerih Nemčija želi, da bi se čim bolj zboljšali Nemški tisk piše ob teh razgovorih, da je po obisku zunanjega ministra Czakyja treba pričakovati ostrejše protikomunistične politike na Madžarskem. Izstop Madžarske iz Zveze narodov je po pristopu Madžarske k zvezi proti Kominterni nujen, sa’ ne gre, da bi zastopnik države, ki je članica te zveze, sedel v Ženevi za isto mizo z zastopnikom sovjetske Rusije. Nezadržno napredovanje Francove vojske Salamanca, 17. jan. o. Nacionalistična vojska je včeraj zavzela Cerbero, važno železniško in cestno križišče na poti do Barcelone. Francove čete prodirajo od Cerbere po cesti proti Igualadi, ob morju od Tarragone proti Villanuevi, ki leži na pol pota med Tarragono in Barcelono, na severu pa pod Pireneji. Z zavzetjem Cerbere je zlomljena druga rdeča obrambna črta pred Barcelono. Pričakovati je treba, da bo zlom te obrambe Francovo napredovanje še pospešil. Salamanca, 17. januarja, o. Vrhovno poveljstvo poroča: Naše čete so danes zavzele važno križišče, ki veže Cerbero z Barcelono. Zavzeli smo Bellprat in Mauces, postojanke, ki so zelo velikega vojaškega pomena. Včeraj je bila v Tarragoni na prostem maša, kateri so prisostvovale vse vojaške in civilne oblasti ter ogromno število prebivalstva. Po maši je armadni general Solchaga nagovoril množico, ki ga je navdušeno pozdravljala. Z Tarra gono smo zavzeli več skladišč petroleja ter ogromno število vojnega materiala. Z zavzetjem Tarragone smo zajeli 40.000 rdečih vojakov. Nadalje smo zavzeli mesta Cracet, Rocafort in Mountlegre ter druga manjša naselja. Na južnem bojišču so rdeči prešli v protinapad, bili pa so po hudem boju prisiljeni na umik z velikimi izgubami.^ Mi smo na tem delu bojišča zajeli nad 300 rdečih in dobili večjo količino vojnega materiala. Naša letala so bombardirala letališče Palamos, kjer_ so uničila nekaj sovražnih letal in povzročila požar na letališču, ki je uničil ves poslopij. Angleški zunanji minister poroča o razgovorih v Rimu Ženeva, 17. januarja, o. Angleški zunanji minister lord Halifax je včeraj imel v prostorih Zveze narodov sejo s francoskim zunanjim ministrom Bo n neto m. Razgovor, ki so se ga udeležili sodelavci obeh ministrov, je trajal tri ure. Na njem je Halifax poročal o razgovorih v Rimu in dejal, da so se razgovori nanašali predvsem na vprašanje italijanskih prostovoljcev v Španiji. Mussolini je prevzel obveznost, da se bodo italijanski prostovol-ci umaknili iz Španije po končni zmagi generala Franca, ki ni daleč. Chamberlain bo v sporazumu z italijanskimi državniki v angleški zbornici dal svečano obljubo, da noben kraj na ozemlju Špa- Vremensko poročilo Uradno poročilo Tujskometmetnih zvez v Ljubljani iu Mariboru, JZSZ in SPD od danes: Kranjska gora: 4, delno oblačno, 40cm, južen. Rateče-Planica: 8, delno oblačno, 46 cin snega, južen, vetrovno. Peč-Potelinjek: 6, delno oblačno, 66 cm snega. Planica-Slatna: 7, delno oblačno, 55 cm snega, južen, vetrovno. Bled: 4, delno oblačno, 20cm snega, južen, drsališče neuporabno. Pokljuka: —2, jasno, 65cni snega, južen. Zlatorog v Bohinju: 8, oblačno, 25cm snega, južen. Gorjušc: 2, 30 cm snega, južen. Koča na Smrekovcu: 7, oblačno, 80cm snega, ju-, žen, vetrovno. ni j e, otokov ali v španskih kolonijah ne bo ostal po vojni pod italijansko oblastjo. Glede Francije Mussolini ni postavil nikake določne zahteve ter se je omejil le na to, da je odpoved francosko-italijanskega sporazuma od leta 1935 pomenilo ponudbo za pogajanja, ki jih na žalost Francija ni sprejela. Na Anglijo ni bil naslovljen nikak poziv, da bi razsojevala v tem sporu ali posredovala. — Mussolini je potrdil voljo, da se po mirni poti rešijo vsa sporna vprašanja. Končno je Mussolini izrazil tudi željo, da se omeji tekma v oboroževanju, ter nado, da se bodo zboljšali ..odm gospodarski odnošaji. Poziv generala Franca KatalonM Burgos, 17. jan. AA. Reuter: Nacionalistične postaje so razglasile poziv generala Franca, naj republikanci odlože orožje, češ da je zmaga nacionalistov neodvmljiva. Glede na pisanje tujih listov, da bo nacionalistična Španija osvojeno ozemlje izročila v upravo neki drugi državi, je general Franco izjavil, da bo hrabrost nacionalističnih čet, ki so ,'o potrdili sedanji boji, še večja, če se kdo predrzne napasti svobodo Španije. Italija si ne želi prisvojiti nobenega kosa Španije, tudi Balearskih otokov ne, tako zagotovilo je baje dobil predsednik angleške vlade Chamberlain v Rimu. Nemško propagandno ministrstvo ne bo odpravljeno, kakor so poročali nekateri angleški listi. Tudi niso resnične govorice o tem, da bi bil propagandni minister dr. Goebels v kaki nemilosti. Tako uradno poroča nemška vlada. Vesti 17. januarja Japonci pozdravljajo pristop Madžarske k protikomunistični zvezi, češ da bo ta pristop onemogočil vsako širjenje komunizma v Srednji Evropi. Gozdni požari v Avstraliji 60 povzročili 22 milijonov funtov šterlingov škode (šest milijard dinarjev). Zgorelo je 74 ljudi. Volitev v Angliji letošnjo pomlad ne bo, ker se vladi ne zdi primerno, da bi z njimi razburjala prebivalstvo, ki ga čakajo druge važnejše naloge. Na milijone protestnih brzojavk dobiva ameriška vlada, odkar so sporočili vest, da namerava predsednik Roosevelt dovoliti izvoz orožja v rdečo Španijo. V Yorku 60 morali zaradi teh protestnih brzojavk nastaviti veliko novih poštnih uradnic, da bi pošte zmogle delo. V Moskvi so obsodili na smrt pet višjih uradni- kov iz notranjega ministrstva, če da so nezakonito ravnali s Komsomolci. Egiptovski vojni minister Hasan Sabri je odstopil, češ, da sedanja egiptovska vlada vojsko meša v politične spore. Do hudih neredov proti Judom je prišlo po raznih krajih Sovjetske Rusije, zlasti na Kavkazu. Tako poroča poljski tisk. Voditelj angleških opozicionalcev major Attlee je imel včeraj govor, v katerem je močno napadal predsednika vlade Chamberlaina zaradi njegovega potovanja v Rim. Vaje ameriške vojne mornarice na morja ob Kubi. Udeleževalo se jih bo tudi 600 bombnikov. Veliko razstavo italijanske knjige bodo odprli v Belgradu med obiskom grofa Ciana. Med Romunijo in Francijo Imi v kratkem sklenjeu sporazum za velike dobave orožja. Da bo Romunija te dobave lahko plačala, ji bo Francija dala veliko posojilo. V ta namen je v Bukarešto dopotoval romunski poslanik jz Pariza Tataresco. Srbska manjšina v Romuniji se bo pridružila >Fronti narodnega vstajenja«, ker uživa v Romuniji vse pravice, ki ji gredo. Tako je govoril na včerajšnjem sestanku Fronte v Tenii-švaru voditelj romunskih Srbov, Prota Kostič. 0 obisku grofa Ciana v Belgradu veliko piše italijanski tisk. ki poudarja, da bo ta obisk potrdil življenjsko silo bel grajski h sporazumov in poglobil politične in gospodarske ter kulturne zveze med obema državama** . Voditelj francoskih socialistov Leon Bhiin je včeraj obiskal predsednika vlade Daladiera in ga skušal pregovoriti, da bi Francija odprla mejo proti Barceloiii in takoj poslala rdeči vladi izdatno pomoč v vojaštvu in orožju. Ves zmerni francoski tisk Bluraa zaradi tega danes zelo napada. Sloviti ameriški radijski pridigar p. P. Coughlin ne sme več govoriti po radiu. Vlada mu je to prepovedala, ker je napadal Jude, ki hočejo z vplivanjem na vlado in na Roosevelta doseči izdatno pomoč za rdečo Španijo ter ustvariti svetovno fronto proti Italiji in Nemčiji ter tako vreči svet v vojno. Couglilin je imel na milijone poslušalcev velik vpliv. Vlada zdaj dobiva na tisoče protestnih brzojavk zaradi te prepovedi. Turški vojni minister Kazia Ozet je včeraj nenadno odstopil. Javno mnenje v Argentini je zelo ogorčeno, da je predsednik Združenih držav Roosevelt povabil brazilskega zunanjega ministra v VVashington. Argentinski listi očitajo Rooseveltu, da pripravlja nove spletke, v katere bi rad potegnil tudi kako južnoameriško državo. Sovjetski listi ne prinašajo n i kaki h vesti o napredovanju Francove vojske in o zavzetju Tarragone, katero je priznal včeraj celo iSloven-ski n a rod t. Angleški podkunzul v San Sobastianu Gobliug bo v kratkem prišel pred nacionalistično špansko sodišče, ker je zapleten v znano vohunsko zadevo, katero so odkrili tik pred začetkom velike ofenzive. V palestinski judovski prestolnici Telavivu je an- gleška policija odkrila mednarodno družbo za ponarejanje denarja in čekov. Ponarejevalci so prizadeli državi škode za kakih 20 milijonov dinarjev. Japonska vlada bo v kratkem odgovorila na spomenico angleške in ameriške vlade, poslano 31. decembra. V tej spomenici sta Anglija in Amerika zagrozili Japonski z gospodarsko vojno, če ne bo pustila njima na Kitajskem dosedanjih pravic. Japonski tisk za pripravo hudo napada Ameriko in Anglijo. P»’’‘unsko kolesarsko zvezo bodo ustanovili po sklepu kolesarskega sestanka balkanskih držav v Sofiji. Iz športne krosnfe Mednarodnega teniškega prvenstva skandinavskih držav, ki je pravkar v Stockholmu, se udeležuje tudi igralec Drago Mitič, eden izmed štirih teniških mušketirjev Jugoslavije. Tega prvenstva se udeležuje !2 držav. Drago Mitič je dobil samo prvo igro proti Novozelandcu Kumbi z 7:5, 6:3, 0:6 in 6:3. Drugo igro proti Nemcu Henkelu pa je izgubil z 6:1, 6:2, 6:4 V igri v dvoje pa je z Nemcem Redlom izgubil proti Angležema Wldeain Widlingtona z 2:6, 12:10, 3:6, 5:7. Turnir je na pokritih igriščih. Na občnem zboru Jahting kluba »Labud« v Splitu je bilo sklenjeno, da bo »Labud« letos Sodeloval pri mednarodni regati k: jo prirejajo Italijani na progi Zadarr-Ancona—Riccione—Rimini. Na konlerenci balkanskih kolesarskih zvez v Sofiji je bilo določeno, da bo balkansko kolesarsko prvenstvo v Sofiji, in sicer meseca julija. Določen je nadalje tudi točen program tega prvenstva. Rumunski zastopnik pa je še predlagal, da se etapna kolesarski dirka Belgrad—Sofija razširi še na Bukarešto, Zastopniki kolesarskih zvez bodo o tem predlogu odločali k Maleje. Huda vremenska katastrofa na Ptujski gori Vihar odnesel streho s cerkve župnišča, ter nešteto hiš Maribor, 16. januarja. Že od sobote divja nad Ptujsko goro hud vihar. Južni veter, ki piha po štajerskih ravninah z veliko silo, je nad Dravskim poljem dobil velik nalet ter se zaletava z viharno močjo v Ptujsko goro, ki mu zapira nadaljnjo pot. Od sobote do danes so se tresle zaradi viharja hiše in ostala poslopja na Ptujski gori, danes dopoldne pa je vihar pritisnil z orkansko močjo ter je povzročil po vsem hribu hudo razdejanje. Orkan je dvigal strehe s hiš ter jih metal na tla. Najhuje je prizadel ptujskogorsko cerkev — znamenito božjo pot Matere božje. Ta krasna gotska stavba, ena najlepših cerkva v Sloveniji, ki izvira iz 14. stoletja, je postala žrtev viharja. Dvigpil je streho nad desno ladjo cerkve ter jo zanesel daleč proč ki treščil ob tla. Na strehi je zazijala ogromna luknja v izmeri 15X17 metrov, ker je vihar odnesel ne samo opeko, temveč tudi ogrodje strehe. Prav tako je odnesel na farovžu polovico strehe, razkril je tudi nešteto drugih poslopij. Škoda je ogromna, bati pa se je, da bo še večja, če bi sedaj začel padati dež ali sneg. Ljudje si ne vedo pomagati ter bo trajalo precej časa, predno si bodo strehe za silo popravili. Zlasti bi bilo usodno, če ne bi bilo mogoče na cerkvi kmalu popraviti škode, ker bi lahko utrpela krasna notranjščina neprecenljivo Škodo, Na vsak,način bo potrebna javna pomoč, da 6e popravi vsaj za silo vse, kar je vihar razdejal Lfublfana od včeraj do danes Ko sto davi previdno pomolili glavo skozi odprtino med vrati, da bi pogledali, če se vam za danes splača posnemati Chamberlaina, ste se skoraj ustrašili. Pa vendar nisem prespal dveh zimskih mesecev, ste dejali. Kar aprilsko mlačno je bilo jutro. Na nebu pa divje razcefrane oblačne zastave,' kakršne videvamo tega vremensko sploh od sile norčavega meseca. Brž po dežnik, pa na blatno cesto. Če se je o snegu kdaj lahko reklo, da je izginil kakor kafra, potem to lahko prav gotovo pravimo zadnje tri dni. Snega je bilo prej toliko, da so ga postali že skoraj vsi — razen mladine — siti. Pa je prišel »južni veter od morja« in ga je začel pobirati, zemlja je skozi prižaste belkaste zaplate pokazala svoja umazano-rjava usta, oddaleč pogledani so bili obronki le še poprskani s snegom, domala kopni. Od včeraj do danes ga je spet pobralo, da je bilo kar čudno. Seveda se snežnice stekajo z vseh koncev in krajev, vode pa rasto. V bližini mesta so narasle vse reke in potoki. In če se zagledate v to našo »ko-fetasto* Ljubljanico, kar od ure do ure lahko opazite, kako se je dvignila, vedno više liže oce-mentirane stene korita. Temperatura tudi stopa prav vztrajno po barometerski lestvici kvišku. Davi so termometri, ki so na splošno nagnjeni k »individualističnim« težnjam, ponekod kazali že kar +14° C. Tristo pečenih in praženih — toliko kaže ta učena »špila« včasih komaj v začetku majnika! Česa se nam je nadejati? Dežja, dežja, da se nam bodo roke povešale, ko bomo nosili odprte dežnike! Prav simpatično te in take prognoze prav gotovo niso! Rekord - to le pa res rekord Ko smo zjutraj vprašali reševalno postajo, kako so se tam kaj odrezali »od včeraj do danes«, so nam sporočili, da so zaznamovali včeraj velik dogodek — rekord so postavili! Rekord v prevozih. Saj se nam je pa tudi že zdelo, da imajo nekaj takega »na umu«, ker je včeraj skozi našo ulico neprestano bevskala in tožila reševalna avtomobilska »pozavna«. Devetindvajsetkrat so vozili. Slišite, to je pa že presneto visoka številka! Prijazni gospod, ki sedi tam zadaj za mizo in ki se da z njim razdreti kakšna resna, pa tudi kakšna vesela, nam je zatrdil, da že v vseh petnajstih letih, odkar je tam v službi, ni imel zaznamovane tako visoke. Ljudem se mudi v bolnišnico, ki ima tako in tako že preveč prostora, tako da on bolnik lahko spi na dvajsetih posteljah... Kje pa, to j d morda kje drugje, ne pa pri nas v Ljubljani! Zdaj ho pa res že čas, da dobimo enkrat pošten »Spital«, ki bo odgovarjal zahtevam našega naglo rastočega prebivalstva! Ta stvar, z našo bolnišnico se pa prav zares že vleče sedem judovskih let! Včeraj je stopil tridesetletni čevljarski pri-krojevalec Rudolf Peterlin, ki stanuje v Koseskega ulici št. 28. čez hišni prag na ulico. Nenadoma mu je spodrsnilo, padel je in si pri padcu zlomil desno nogo. Reševalci, ki so se nemudoma pripeljali na kraj nesreče, so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Tole južno vreme je od sile nerodno. Pri vrhu je pobralo sneg, tisti pa, ki se je bil Usedel in je imel dovolj časa, da se je »prelevil« v led, pa je postal huda nevarnost za pešce. Le malo nerodno stopiš, pa te zažene po tleh. Prav in primerno bi bilo, da bi naši meščani, ki so pismeni ljudje in ki prav gotovo najdejo dovolj časa, da prebero take naše vzpodbude — zlasti velja to za hišne posestnike — vendar že vzeli v roke malo kramp ali rovnico ali kar je že takšnega težjega in ostrega pri hiši ter po-grebli pred svojimi hišami. Vsak dan se dogajajo nesreče. Če ne bodo poskrbeli sami, bodo zato poskrbele oblasti, ki bodo pisale bolj konkretno pisanje«, ki bo manj dobronamerno, zato pa vse bolj konkretno in tudi učinkovito! Toliko in toliko opozoril je že izšlo. Pri nekih so zalegla, drugod pa — kakor bi metali bob ob steno. Tistih deset minut ali četrt ure, ki so potrebne za to, da je hodnik očejen, bo pa prav gotovo že našel vsak hišni lastnik v mestu in v bližnji periferiji! Nekaj vesti iz bolnišnice Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico tovarniškega vajenca v »Tovarni verig« v Lescah, Poldeta Prešerna. Fant se je šel smučat, pa ga je zalotila nesreča. Padel je tako nerodno, da si je zlomil nogo. Čuden tek je dobil pet in dvajsetletni bivši privatni uradnik in sedanji kaznjenec Tržačan Franc Legovič, ki je zdaj v zaporih ljubljanske jetnisnice. V času, ko ga niso opazovali, si je preskrbel nekaj žebljev in jih drugega za drugim znosil v usta. Fanta, ki je obupal nad življenjem ter si ga sklenil pred časom končati, so brž naložili na avtomobil in ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer imajo tudi za take paciente svo- ja zdravila. Kakor vse kaže, mu bodo vrnili zdravje. — Steklarskemu delavcu Mrzelu Ignaciju iz Hrastnika je padel drobec stekla v oko. Pripeljal se je v ljubljansko bolnišnico, da mu tam obvarujejo vid. V tovarni »Intex« v Kranju dela Franc Vehovec. Posestnikov sin Jože Vrbec, ki se mu je bil Vehovec najbrž moral zaradi ene ali druge reči hudo zameriti, je vzel v roke »nožič« in ga ž njim mahnil po roki. Vehovec ee je moial zateči po zdravniško pomoč v ljubljansko bolnišnico. Fantje, nož pa le rajši iz rok! Čas je, da se iznebimo te nečedne slovenske navade! Pri vsaki priliki nož v roke in hajdi po drugem, v rebra, v vrat, v glavo, v trebuh, v roko, v nogo, kamor prileti! To je vendar divjaško! Take reči delajo tam po zaostalih krajih naše države; v Sloveniji bi zato že zdavnaj mo-al' z nožem nehati hudobno »operirati«, saj smo vendar kulturni ljudje, izobraženi in šolani, naši kmetje so prav tako razgledani kakor tam doli marsikje gospoda, bero pa rajši še več! Včeraj popoldne so v bolnišnico pripeljali tudi mladega, nesrečnega fanta, o katerem pa vam bomo napisali na drugem kraju v našem listu. Zlata ura ni šla v denar Policijski organi so v nekem lokalu čvrsto prijeli neko žensko, ki si je bila napak prilastila urarski poklic. »Na drobno« je prodajala. Zlato, krasno izdelano uro z zlato verižico in dragim ka-menom bi bila rada spravila v denar. Takole kakšnih štiri tisoč dinarjev je bilo vredno vse skupaj.^ Seveda je za tako visoko ceno ni mislila vnovčiti Radovedni možje pravice 60 jo pobarali, odkod ima vso to lepo bogatijo. Seveda je navedla popularnega »velikega neznanca«, ki ee mu tudi pravi »■neznana oseba«. Ta mož pa je silno sumljiv in svoj sum razširja tudi na tistega, ki ga imenuje. Vzeli so ji vse skupaj, ker se zdi, da gre za ukradeno blago; zdaj pa policija poizveduje za pravim lastnikom. Huda nesreča pri remizi Tovorni avto uničil mlado življenie Ljubljana, 17. jan. Včeraj okrog ene popoldne je peljal pravilno po desni strani mimo tramvajske remize na Celovški cesti petnajstletni vajenec pri tvrdki »Cedilnik« na Trati pri Šentvidu, Marjan Sili, skupaj s pomočnikom te tvrdke na trikolici šest metrov dolge železne palice. Nenadoma je za njima, prav tako pravilno po desni strani, privozil pettonski tovorni avto prevoznika Viljema Linkeja iz Škofje Loke. Vozilo je šofiral lastnikov brat Rudolf Linke. Avto je bil dobro natovorjen z blagom, ki je bilo namenjeno za Škofjo Loko. Rudolf Linke je za trikolico zatrobjj, da hoče prehiteti. Vajenec sili, ki je sedel na trikolici in vozil (pomočnik je potiskal) se je skušal naglo ogniti le bolj desno. Zavil je proti desni, v tem pa so se že premaknile dolge železne palice na levo počez proti cesti. Ta hip je privozil tovorni avto, ki je zadel v palice in pri tem spravil trikolico iz ravnotežja. Pri tem je padel pod hladilnik avtomobila vajenec Marjan Sili. Hladilnik ga je pritisnil z vso silo ob tla. Pomočniku se ni zgodilo ničesar hudega. Šofer je avto ustavil, telefonirali so nemudoma po reševalce, ki so se takoj pripeljali in nesrečnega fanta z vso brzino odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so nemudoma opravili transfuzijo krvi ter ga operirali. Ugotovili so, da je imel zlomljeni obe nogi, da je imel raztrgano črevesje, težke poškodbe v dimljah in močne otiske po vsem telesu. Zdelo se je, da se je fantu po transfuziji krvi in po operaciji obrnilo na boljše. Pa ne za dolgo. Kmalu se mu je stanje spet močno poslabšalo. Zdravniki so napravili urno še eno transfuzijo krvi, da bi rešili, kar se je dalo rešiti. Toda vse zaman. Ob pol dvanajstih ponoči je revček izdihnil. Pokojni Marjan Sili je bil prijazen, postrež-Ijiv in vesten fant. Stanoval je na Gradu. Njegov oče je delavec pri tvrdki Zalokar. Razen Marjana je v družini še pet otrok, od katerih je najmlajši star komaj štiri leta. Tej dobri družini se ne godi dobro. Z največjo težavo se preriva skozi življenje in trdo ubija z revščino. Tik preden je umrl mali Marjan, je še prosil sestro, naj bi mu dala kaj jesti, ker je davi popil le malo črne kave, potem pa ves dan ni pojedel ničesar. Policijska komisija je ugotovila dejanski slan. Zdi se, da ni za nesrečo odgovoren in kriv nihče, ne mladi fant, ne šofer. Oba sta pravilno vozila, nesreče je kriv prav za prav le nesrečen slučaj, ker so se dolge šestmetrske palice pretehltale proti sredi ceste. Zdi pa se nam povsem umestno, da še enkrat opozorimo na nekaj, o čemer smo v našem listu že zadnjič pisali, namreč na tole: šoferji tovornih avtomobilov so zadnje čase izzvali že precejšnjo vrsto karambolov, ki so se sicer dovolj srečno končali, bili pa so povsem nepotrebni. Prav ničesar ne mislimo očitati šoferju tvrdke Linke, govorimo le na splošno, ko zahtevamo, naj šoferji tovornih avtomobilov vozijo z dvojno previdnostjo in s kar se le da zmanjšano brzino, zlasti na ovinkih, na ozkih cestah, tam kjer skušajo koga prehiteti in na izogibališčih. Upravičena je energična zahteva, naj šoferji tovornih avtomobilov začno paziti pri vožnji kar se le da, da ne bo nesreč! Tragična smrt ubogega vajenca je med mestnim prebivalstvom globoko odjeknila. Vsi, ki poznajo Silijevo rodbino in ki so poznali rajnega Marjan, globoko sočustvujejo ob žalostni izgubi tega mladega življenja, ki se je šele začenjalo pripravljati za korak v svet. Pred tednom -10° davi -J-10® C Ljubljana, 17. januarja. Kakšen vremenski preobrat je bil v zadnjil 7 dneh? Močan jugovzhodnik še vedno vlada nad našimi kraji. Pred tednom smo imeli v Ljubljani še hud in zdrav mraz. Bilo je zjutraj —10 stopinj C, davi pa je toplomer na prostem kazal že + 10° C. lorej v dobrem tednu je napravilo živo srebro velikanski 6kok za 20 stopinj! Davi je nekaj časa vladalo izredno toplo, 6koraj soparno vreme. Pihal je prav gorak južnik. Sneg je popolnoma skopnel. Le še na severnih obronkih hribov so opazovali bele snežne lise, v ravnini pa je davi prav tako jug pojedel zadnje ostanke snega. Na Barju so se napravile večje luže. Vode se iz ljubljanske ravnine naglo in dobro odtekajo. Posledica končne regulacije Ljubljanice. Zatvornice v Gruberjevem prekopu so popolnoma odprte. Barjanska naselja še niso v nevarnosti. Tu in tam so se jarki, potoki in prekopi sicer nekoliko razlili čez bregove, toda ni še hujše katastrofe. Ižca je popolnoma zvrhana. Lipe in Črna vas se niso pod vodo Ljubljanica je davi pri Fužinah od snoči narasla za dobre tri metre in je bilo davi njeno stanje splošno 5.08 cm. Prav tako Sava polagoma narašča. Pri Tacnu, kjer je tudi vodomer-ska potsaja, je Sava sicer zvrhana, toda ui še resne nevarnosti. Vse vodne mase se mirno vale proti Zagrebu. Ljubljanica je pri izlivu v Savo prestopila bregove in poplavila kraje, ki so vselej pri vsakem deževju poplavljeni. ZZD v Novem Cel>u Občni zbor je bil v prostorih g. Jelovška. Kot zastopnik centrale se je občnega zbora udeležil gospod Smersu Rudolf iz Ljubljane. Dalje so se občnega zbora udeležili tudi član banskega sveta gosp. Kuder Ludvik, predsednik krajevne JRZ g. Jelovšek Jože, šol. upravitelj g. Prislan Janko ter številni delavci in delavke in tudi nekateri nameščenci in nameščenke iz Novega Celja, Petrovč, Griž in Liboj. Občni zbor je vodil Založnik Janko, ki je vse navzoče iskreno pozdravil in prečital dve pozdravni brzojavki, naslovljeni na ministra dr. Kreka in bana dr. Natlačena. Nato je govoril zastopnik centrale g. Smersu Rudolf ter razložil navzočim pomen delavske strokovne organizacije, orisal ZZD* njeno delo in njene uspehe, pokazal na krepko rast ZZD zlasti v zadnjih časih in poudaril, da je ZZD del slovenske katoliške skupnosti. Govornik se je dotaknil tudi delavske zakonodaje in pri tem pokazal na program, ki ga ima ZZD za izpopolnitev delavske zakonodaje. Navzoči so govornika nagradili z živahnim pritrjevanjem. Nato je občnf zbor pozdravil član banskega 6veta g. Kuder. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor naslednji: Weis Franc, Založnik Janko, Rizman Anton, Zajc Jože* Hribar Jože, Ocvirk Minka, Hrovat Anton in Pav. šer Terezija. V nadzorni odbor pa so bili izvoljenih Kotnik Stane, Tomažič Antonija in Orozel Rozalija, Novi predsednik g. Weis France se je za izvolite^ zahvalil z lepim programatičnim govorom. V Mariboru se |e lani pridno gradilo Maribor, 16. januarja. Ob zaključku lanskega leta je napravil tudi mestni gradbeni urad mariborski svojo statistiko, ki je zlasti zanimiva z ozirom na stavbeno gibanje. Iz tozadevnega pregleda je razvidno, da je bila lani v Mariboru zasebna in javna gradbena podjetnost zelo živahna ter nam je ustvarila nič manj kot 230 novih stanovanj. To je za takšno mesto, kakor je Maribor, vse kakor lep prirastek, ki smo ga pa bili tudi že res nujno potrebni. Zlasti z ozirom na cenena stanovanja za najsiromašnejše sloje, za katere je lani mestna občina res najvzor-neje poskrbela, ker jim je zgradila nič manj kot 80 stanovanjskih prostorov — sob s štedilnikom v štirih svojih novih hišah. To je bilo gotovo največje socialno delo v zadnjih letih ter je pomembno že zaradi tega, ker je z njim za vedno izbrisana velika sramota mariborskega mesta — zloglasna vagonarska in barakarska kolonija v Dajn-kovi ulici. Poleg občinskih hiš moramo med javnimi deli omeniti predvsem gradnjo nove lavantinske bogoslovnice pod Kalvarijo, ki je lani prišla pod streho. To je eno največjih mariborskih poslopij ter bo potem, ko bo končano, tudi ena največjih modernih pridobitev obdravskega mesta. — Izrednega pomena je tudi nova cerkvena dvorana, ki zaenkrat nadomešča južnemu delu Magdalen-skega predmestja njegovo župnijsko cerkev. To dvorano, ki je svojevrstno lepa in praktična zgradba, dosedaj edina te vrste v naši dvorani, so zgradili skoraj s povsem lastnimi sredstvi verniki tega delavskega predmestja, ki jo bilo svoječasno po krivici razvpito kot središče uajhujSega protiverskega odj>ora. Ko pa je začel v tem predeli! h svojim delom g. Drago Oberžan, ee je pokazalo, da bije pod raskavo skorjo našega delavca zlato srce, samo nekdo je moral priti, ki je tega trpina razumel. Pa tudi zasebna gradbeni delavnost je bila lani zelo pomembna. Med važnejšimi zgradbami omenjamo predvsem novi kino Esplanade, ki ga je zgradil g. Valjak poleg svoje lepe trinadstropne hiše v Grajski ulici. Skupno ee je lani zgradilo v Mariboru: deset pritličnih, 17 enonadstropnih, tri dvonadstropne in šest trinadstropnih stanovanjskih hiš, ena cerkev, dve industrijski zgradbi, šest avtogaraž, sedem prizidkov, deset nadzidav. S temi zgradbami je dobil Maribor 230 novih stanovanj, in sicer 80 sob s štedilnikom, 40 enosobnih, 72 dvosobnih, 18 trosobnih, 2 petsobni in 1 sedemsob-no stanovanje, ostalo pa so sobe za samce. Zgrajena je bila tudi dvorana za kino ter 28 obrtniških' lokalov. — Skupna vrednost vseh zgradb znaša 14,985.648 din. ' Četrta božj'a zapoved je naslov ljudski igri, katero pripravlja Ljudski oder v Mariboru. To igro 'o napisal znani ljudski dramatik L. Anzengruber, ki je tudi napisal prekrasno dramo, ki smo jo videli še nedavno v Grajskem kinu »Kirchfeldski župnik«. Priznani ljudski motivi močna življenjska razgibanost in že naslov igre da vedeti, da bo zajamčen popoln uspeh.’ Rezervirajte si že sedaj vstopnice! Prva predstava bo dne 29, t. m. flerwey Allen: 174 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Morda pa je bilo tisto, kar mu je prineslo razočaranje, ravno Italija sploh. Nikdar mu še ni bilo tako jasno, kako uboga in izsušena je Italija. Ali je mar mogoče, da bi bilo zanj povsod v Evropi toliko razočaranja kot tu v Italiji? Afrika in Zahodna Indija sta njegove oči razvadili. Te stare pokrajine, kjer žive narodi že stoletja in stoletja, so se mu zazdele čislo izmozgane. Ai pa je krivo podnebje? Zemlja sama se niti zdi kot bi bila utrujena. Rastline in živali so bile uboge. Potniki so govorili vedno, kako »bujna« jo Italija. Kje je ta bujnost? Ljudje žive tu skoro vse leto od grozdja, pšenice, perutnine in domačih živali, ki jih morajo v sili zaklali. Dosti so- iznajdljivi, da iz teh nekaj stvari ustvarjajo vse mogoče kombinacije. Toda, tam zadaj ja doma revščina, revščina narave. Spomnil se je na bohotno bogastvo m na bujnost plantaž na Gallegovini. Tam niti davkov nimajo. Tu pa so dajatve za to zatiranje in odiranje nezaslišane. Nocojšnja večerja na primer: kislo vino in makaroni — in cela tropa beračev pred hotelskimi vrati —, sama večna revščina. Kiti med največjimi sužnji ni bil videl še nikdar kaj takšnega. Nič čudnega, če so berači vsak dan obračali svoje oči na sveto Agnes Andrea del Sartos v tamkajšnji cerkvi — kjer je na stopnicah stradala Angela in jo je tam našel Debrule. Čemu je vendar John Bonnyfeather želel biti pokopan v Pisi? Počasi jo spet odšel proti hotelu. Spremljala ga je neka senca in stokajoče stegnila roko, ko je pod oknom spoznala, da je to tujec. Obrnil se je k njej — ali je bil to moški ali ženska, ni mogel ugotoviti — in jo hotel zmerjati. Tedaj pa se jo pojavil njegov brat Francois ter potisnil v roko, ki je prosila, piaster, katerega je nosil že precej časa v žepu. Bil je zelo utrujen in je zaspal trdno na zadnjem sedežu v kočiji, ne da bi ga grizel mrčes. Prebudilo ga je petelinje petje in koko-dajsanje kokoši zadaj na dvorišču. Vincenc Še ni vstal. Razen stare strupene ženske, ki mu je kuhala kavo, ni bilo videti še nikogar. Stopil je ven na trg ter se spot ozrl. To je moral biti čisto nek drug kraj, to ni tisto mesto, ki ga je gledal včeraj. To krasno zgodnje avgustovo jutro je bila Pisa zares nekaj pravljičnega. Luči so zlivale škrlatno rdečo barvo na kamenita tla in po zidovju. Prepričan je bil, da ni videl še nikdar ničesar tako pravljično, kakor sta bila cerkev in krstni kamen, ki sta stala sama onstran trga. In poševni stolp je dobil v tem trenutku zanj spet smisel. Njegova nagnjenost je delala vtis po nečem, še popolnejšem in očarljivejšem. Ne, kaj takšnega ni nikjer več na svetu. Globoko je zajel svež jutranji zrak ter pomočil glavo pod vodomet. Dve deklici, od katerih je ena držala v roki kanglico,, sta ga opazovali. Njune sive oči so kar žarele. S smehom sta odšli dalje. »Si puo far un piccolo giro della citta, signore«, se je ponujal star možiček z nežnim glasom in pogledal izpod krajca smešnega klobuka. Antonio se je obrisal po obrazu. »Ne,« je dejal, nato pa spet pomišljal. Pojava starčka je bila nekaj neverjetno priliznjenega. Bil je oblečen v same cunje, nogavico pa je imel samo na eni nogi. »Druga mi manjka od včeraj«, je razlagal stari gospod, kar je v resnici tudi bil. To se je dalo spoznati že iz naglasa njegove govorice. »Bila je svilena in — no res, signora, tudi čisto stari ljudje morajo včasih kaj jesti. Nisem še imel prilike, da bi si pobarval nogo. Tudi nisem mislil na to, da bi danes Vjutraj kaj zaslužil. Nebo vas je poslalo. Vzemite me, kakršen sem. Za en soldo vam bom —« »Dobro,« je vzkliknil Antonio, »ali poznate Čampo Santo?« Starček je dvignil glavo in se nasmehnil. »Si,« je ves srečen odgovoril. »To je kraj, kjer še danes pokopavajo včasih bogate ljudi.« Odšla sta počasi čez trg in kramljala. Stari razcapanec je s svojimi izbranimi besedami in umerjenimi kretnjami — edinim sredstvom, ki plemenitemu človeku še ostane, kadar je svoje boljše obleke že vse ponosil — dokazal, da je nekoč preživljal boljše dni. Njegov obraz je bil voščen in upadel in mož je še nekoliko jecljal povrhu. Za nekaj časa sta se vsedla na stopnice pred katedralo. »Morda bi hoteli z menoj zajtrkovati?«, ga je vprašal Antonio in prekinil kar malo učeno predavanje o lepotah te cerkve. Jabolček pred goltancem se je staremu možu kar sam od sebe zapeljal navzgor in spet počasi nazaj. »Ali pa kozarec vina naprej?« »Hvala vam lepa, gospod, vaše povabilo prav z zadovoljstvom sprejemam, toda šele potem, ko se vrneva s Čampa Santa. Odkrito povem, da še nisem ničesar jedel — vsaj danes zjutraj še ne,c je hitro pristavil. »Ali greva, dokler še ni tako vroče.« Antonio je privolil v ta sporazum s toliko ponosnim starčkom. Vstal je in šel nekoliko počasneje naprej. »Morda,« je dejal Antonio čez nekaj časa, »je dovoljeno, da gostu ponudim roko?« Hvaležno je sprejel to ponudbo. In tako sta hodila —• starost se je opirala na mladost — po križnih kodnikih, okrašenih s freskami, v Čampo Santo z zelenimi nizkimi grobovi, med katerimi so se v travi in pod spokojnimi arkadami srečevale dolge sence s svetlobo sijajnega jutra, vprav kakor bi se dotikali spomini na žalost in veselje. In takoj jo Antonio vedel, zakaj je želel biti Bonnyfeather pokopan ravno v Pisi. Tu so preteklost ne da motili nikdar. Tu je bil za večno pokopan globoko v zemlji. Umaknil se jo za molčeče zeleno obzidje. »Ne pokopljite mo v Livornu, tako blizu tega Smolleta,« je dejal nekoč in, kot navadno vselej, tudi tokrat obrnil 6voje plemenite tnieli napol v salo. »Njegovega zopernega protestantovskega petja ne prenesem. To bi me motilo. Dajte mi posvečen, tih kotiček zemlje.« Antonio je prekinil starega moža, ki mu je začel pripovedovati, kako so prinesli na ta kraj preti z Golgate. »Da, vem 1o,< mu je odvrnil. »Iščem nek grob.« »Če je še nov, jjotem vem, kje je,« je brž odgovoril njegov spremljevalec. »Ni dosti takšnih ljudi, ki si morejo privoščiti, da bi bili tu pokopani,« je še dostavil s pomembnim glasom in nekakim ponosom. »Približno pred enim letom.« je pojasnil Antonio. »Aha, stari trgovec iz Livorna! Da, ta je bil poslednji. Čisto na tihem so ga pokopali. Tu je, signore, v bližni izhoda.« Trava je že prerasla grob, ki je bil pred njima. V drobljivem ostanku nizkega zidu, očividno v stari podstavek nagrobnega kanma, ki ga ni nikjer več, je bila vdelana nova kamnita plošča. Na njej je bilo napisano v ne preveč klasični latinščini: Tu počiva v miru plemeniti Kaledonijec, zadnji svojega imena zvesti in pokorni podložnik Jakoba III., kralja Anglije, Irske, Škotske in Francije. Izgubil je svoj naziv, a ohranil svojo čast Bog ga je blagoslovil in on se je zato spominjal ubogih in sirot Moli zanj. Pri tem, ko je poskušal zadostiti temu, kar stoji napisanega v zadnji vrsti, se je spomnil, da v svoji tihi molitvi prosi za pokoj samega Bonnyfeathra. Ni mu šlo v glavo, da bi bil že mrtev. Ne, to ni mogoče. Saj se je le umaknil na ta lihi kraj, tako kakor je storil to včasih doma ko je šel skozi vežo in zaprl za seboj vrata svoje sobe. Čisto topo in podzavestno je čutil Antonio potrebo, potrkati na kamen in vstopiti. Videl bi potem mistra Bonnyfeatbra, kako piše z gosjim peresom za pultom, ali pa, kako sedi v copatah na stolu in bere knjigo. Kar koli že latinskega. Hladno in tiho bi postalo. In on bi ga kaj vprašaL Od te in tam Poslanci, izvoljeni na listi dr. Vladka Mačka, ki pripadajo politični grupi tako imenovane kmečko demokratske koalicije, ee ne bodo udeleževali dela v narodni skupščini v Belgradu. V nedeljo so se vsi ti poslanci zb, ali v Zagrebu pod predsedstvom dr. Mačka m sklenili, da se bodo borili za pravice svojega naroda na podlagi pravice samo-odločitve naroda in da bo hrvaški narod gospodar na svojih tleh. Obenem so razglasili, da smatrajo vse obveze za hrvaški narod neveljavne, ker pri njih narod po svojih zakonitih zastopnikih ni sodeloval. Obenem so rekli, da hrvaški narod ne do mogel mirno prenašati, da se mu osporava PJ'a^'lc^ do obstoja in svobode. Kakor se vldi> ®e hočejo Hrvatje boriti za svoboščine, kakor jih jim je na papirju priznala svoj čas Madžarska. Nove poslanske skupine v Narodni skupščini so si že izbrale svoje klubske prostore. V stari skupščini je bilo 9 poslanskih klubov, ki so imeli vsak svoje prostore. Sedaj se je pa shka zelo spremenila. JNS klub, ki je stel prej 56 elanov, ima sedaj bore štiri, za katere pa ni potreben noben poseben klubski prostor. Večji del prostorov prejšnjih klubskih oddelkov, je zasedel poslanski klub JRZ, ki bo štel skoraj 300 članov, medtem ko si je vsa opozicija z okrog 20 poslanci izbrala skupen lokal. Pri posvetih, ki so jih imeli vsi poslanci, izvoljeni na listi dr. Mačka in kateri pripadajo belgrajskemu delu združene opozicije ali JNS, je bilo sklenjeno, da bodo vsi skupaj _ nastopali enotno pri delu v skupščini. Z drugimi besedami povedano, so poslanci opozicije sklenili, da bodo v vsakem vprašanju zavzemali opozicijsko stališče. Tudi JNS je sklenila, da bo sledila navodilom Ljube Davidoviča in Joče Jovanoviča, ki bo po vsej verjetnosti tudi načelnik opozicijskih poslancev v skupščini. Ko je hotel odpeljati svojo odbeglo ženo domov, jo je nevarno izkupil Cedomir Mladenovič iz Orašja v Srbiji. Mladenovič je nekega večera s strahom opazil, da njegove žene ni doma. Preiskal je vse kote v hiši, pa je le ni našel Začel je poizvedovati naokrog, pa mu nihče^ni vedel povedati nič točnega. Stopil je tudi v bližnjo vas in prav na cesti zagledal voz, na katerem ee je peljala njegova žena. Ustavil je voz, ki ga je vodil Života Neškovič, in velel ženi, naj gre z njim domov. Takrat pa je skočil predenj Života in ga začel pretepati, češ da mu pobegle žene ne bo vrnil. Vrgel je Mladenoviča v jarek, posadil ženo nazaj na voz in pognal konje. Toda Mladenovič se je urno pobral in spet ustavil voz. Tedaj pa je Života pograbil pripravljeno sekiro in udaril Mladenoviča po glavi, da se je krvav sesedel. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Njegova nezvesta žena je bila od doma pobegnila samo zato, ker se ji je zahotelo brezskrbnega življenja. Nezvesto ženo je ubil delavec Srna jo Dokozan v Zenici. Na stanovanje je bil vzel svojega prijatelja Sulejmana, pa dolgo ni vedel, da mu je ta podnajemnik odtujil ženo. Smajo je ženo večkrat zalotil v Sulejmanovem naročju, a ji pregreho vselej odpustil. V nedeljo pa jo je zalotil ponovno. Ker mu je na karanje prezirljivo odgovorila, je razburjeni Smajo potegnil samokres in jo ustrelil. Nezvesta žena je zapustila šest nedoraslih otrok. Na električni žici se je obesil v Belgradu 19-Jetni elektromehanik Vlada Markovič. Fant je bil skromen in resen, saj je V6aik prisluženi dinar ■prinesel d ara a v in ga izročil svoji materi. Zadnje mesece pa je ostal brez dela. Iskal je in poskušal povsod, pa zaman. To ga je potrlo in pripeljalo do usodnega sklepa. Zaklenil se je v domačo šupo in se na električni žici obesil. Po enem dnevu sc* ga šele našli, a v njegovem žepu je bil listič, naj nikogar ne krive za njegovo smrt, kakor njega samega. Pravi ciganski rekord sta postavila cigana Ilija Mihajlovič in njegova žena Jovanka. Nič manj kakor 32 krat sta se že ločila, pa vselej spet pobotala. Preden sta sklenila zakonsko zvezo Pq pravoslavnem obredu, je imela Jovanka že tri može, Ilija pa je odgnal že tri žene. Tako eta se našla dva enakih izkustev v zakonskem življenju in se vzela. Toda nesrečni alkohol, ki mu je bil Ilija. prekomerno vdan, je bil kriv, da je bilo v hiši več hrupa kakor pa mirnih ur. Kadar 6e je pijan vrnil domov, je Jovanko preklestil in jo zapodil iz hiše. Ka se je pa streznil, jo je šel iskat in pripeljal nazaj. To se je ponovilo že 32 krat. Ko sta praznovala zadnjo tako spravo, sta svojo srečo »namočila« v 12 litrih žganja, da so ju morali vaščani po.saditi na sani in jzumba«, mu razveljavijo potne stroške v obliki raznih kolkov. Svoj čas so dobro živele tako imenovane >stempeljske podlasice?, ki so iz aktov jemale neuničene kolke in jih drugod uporabljale. Pravijo, da so te podlasice takrat prav dobro životarile na sodiščih. j>Zumba< jih je pregnala. Pred leti je apelacijsko 6odišče mesečno zbiralo podatke od posameznih sodišč, koliko je bilo vplačano na sodnih taksah in kolkih za razne pravde in sodnijske vloge. Slovenija je letno izdajala in še izdaja prav čedne milijone za sodne takse in kolke 1 Statistika o tem je sicer opuščena, pa računajo, da izdamo v Sloveniji za te stvari in pravde do 20 milijonov dinarjev na leto. Iz malega rastejo veliki akti! Iz pole papirja se nalože grmade aktov. Sestavljena je splošna statistika o poslih pri 5 okrožnih in 49 okrajnih sodiščih, spadajočih v območje ljubljanske apelacije. V statističnem izkazu so navedeni le glavni posli in glavni spisi. Navedene so velike in male pravde, menične tožbe, pravne pomoči, eksekucije, zapuščine, kuratele, kazenske preiskave, kazenske pravde, kazenske obtožnice, naposled še zemljiškoknjižne zadeve. Pri petih okrožnih sodiščih (Ljubljana, Celje, Maribor, Novo mesto in Murska Sobota) so lani imeli po tem izkazu 17.809 novih sodnih spisov, pri vseh okrajnih sodiščih pa 279.352, torej lani skupaj 297.161 novih spisov. Vzemimo, da bi tehtal vsak spis povprečno samo 20 dkg, bi tehtali ti spisi 5,943.220 dkg ali 59.432.20 kg, za prevoz katerih bi bilo potrebno najmanj 6 tovornih vagonov. Zanimiv je pregled, kako so se v posameznih letih pojavljale v Sloveniji razne mobilijarne in realne eksekucije. Pogled za 8 let nazaj nam po- -loi., alnrlp i7vrSilniVi ranili iptmih posestev in hiš, prodaje raznih dragocenosti in pohištev, kakor tudi glede rubežni mesečnih prejemkov pri državnih in privatnih nameščencih prav zanimivo in v mnogem oziru še žalostno sliko. Raznim stalnim nameščencem so bile lani v Sloveniji zarubljene mesečne plače do gotove višine za skupne dolgove v znesku okoli 2,000.000 din. Prav pregled izvršilnih zadev kaže menjajočo sliko našega gospodarskega življenja. Pred letom 1928, ko so se pojavljali prvi ostrejši znaki gospodarske krize in stiske, niso bile eksekucije v Sloveniji tako mnogoštevilne, kakor pa od leta 1930 naprej. Poprej je Slovenija letno naštela do največ 35.000 izvršilnih zadev, od leta 1930 pa so te zadeve ra-pidno in skokoma naraščale. Tako je Slovenija leta 1930 izkazala 55.903 eksekucije, naslednje leto že 61.787, v letu 1932 nagel skok na 73.570. Leto 1933 je prineslo delen padec in je bilo takrat celotno 72.000 izvršb. Tudi v letu 1934 je bil zaznamovan padec na 70.551. V letu 1935 pa so se izvršbe že dvignile na 72.405, ko so leta 1936 dosegle v zadnjih letih rekord 73.670. Predlanskim so izvršbe že padle na 72.296 in lani na 71.897. Ko zaznamujejo izvršbe znaten padec, poročajo zemljiškoknjižni uradi, da so se zemljiškoknjižne vloge za razne prenose, intabulacije in druge transkacije zadnje leto prav rekordno pomnožile. Taka je stvar sodne statistike, ki nam pokaže gospodarsko in socialno življenje Slovenije v preteklem letu! Obsoien živinski mešetar Pred kazenskim sodnikom-poedincem okrožnega sodišča se je pojavil Martin G., mlad živinski mešetar, doma tam iz okolice Rogaške Slatine. Martin se rad pojavlja na vseh večjih živinskih sejmih, kjer mešetari in prekupčuje z živino. Lani 17. septembra se je pojavil v Kranju. Stopil je k mesarju Jerneju Jeršinu in mu lepo govoril. Pravil mu je, da ima na kranjskem kolodvoru 17 volov in 2 kravi, nujno pa rabi 1200 din za voznino. Denar mu bo takoj vrnil, ko proda na sejmu živino ali pa mu bo odstopil vola. Martin pa se ni več pokazal pri mesarju. Tudi na sejmu ga je mesar zaman iskal. Martin je bil ovaden sodišču zaradi prestopka prevare. Pred sodnikom je zatrjeval Martin svojo nedolžnost in solidnost, trdeč, da je le mesarju govoril, da naj mu posodi 1200 dinarjev, da more v Ljubljani na kolodvoru rešiti živino. Bil je Martin obsojen na 20 dni zapora in 180 din denarne kazni. Martin je proti sodbi prijavil priziv. Krai Barometer-1| sko stanje 1 iernptj- ratura v r 23 = > > 5 S- 5 E » > u. C C !& Veter (smer. in fcopt) Pada- vine a S = £ K k ‘rt 1= n e E S B vrsta Ljubljana /02-3 101 101 10 w» 2-1 dež Mariboi 75=)'b 14-u 10-1 60 6 — — Zagreb 7637 13-0 6-1 3C 10 SE, — — Beigrad 767-2 15*0 1-0 80 5 sw, — — Sarajevo 766-5 14-0 -20 % 5 0 — — Vis 763-7 9-0 8-0 90 10 SE, — — Split 7690 tisku«. Vsi vljudno vabljeni. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi drevi ob 8 na svojem XXX. prosvetnem večeru v frančiškanski dvorani skioptično predavanje »O slovenskem slikarstvu«. Pregled skozi štiri stoletja. Predava ob krasnih slikah msgr. Viktor Steska. Predprodaja vstopnic po enotnih cenah 3 din v pisarn: »Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu. — dani popust! Nova invalidska uredba v založništvu Združenja vojnih invalidov Oblastnega odbora v Ljubljani je izšla broširana. Kos stana 8 din. Prosimo invalide, vdove, knjigarne, trafike, odvetnike, urade itd., da nabavijo brošure. Naročajo se pri založniku, posamezniki proti plačilu vnaprej na 5ek. račun št. 12.156, prodajalci pa na komisijski način. Invalidi in' vdove naj jih naročajo pri svojih krajevnih odborih. Ljubljansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 16.: Zaprto. Torek, 17.: Zaprto. Sreda, 18.: »Labodka«. Red Sreda. Četrtek, 19.: »Trideset sekund ljubezni«, Red Ač Petek, 20.: Zaprto. Sobota, 21.: »Lipniki — na plan!« Premiera. Premierski abonma. OPERA. — Začetek ob 20. Torek, 17.: Zaprto. Sreda, 18.: »Frasquita«. Red B. ' Četrtek, 19. »Jolanta. Gianni SchicchL« Red Četrtek. Petek, 20.: Ob 15 »Boris Godunov«. Dijaška predstava. Cene 16 din. Sobota, 21.: »Roxy«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. V sredo, dne 18. t m. bodo uprizorili zadnjič za abonma Strindbergovo »Labodko«. Tehtnost, s katero je prikazal znani švedski dramatik boj med dobrim in zlim ter zmago ljubezni in dobrote naH sovraštvom, je podčrtana z glasbenimi točkami Sibeliusa, ki jih 'zvaia 'orkester 40. pešpolka pod vodstvom dirigenta Herzoga. Igral: bodo: V. Juvanova, Jan, Marija Vera, Cesar, Skrbinšek, Slavčeva, L|varjeya, Potokar, Debevec, Saričeva, M. Boltarjeva. Režija je Debevčsva. Predstava bo za red Sreda. Mariborsko gledališče Torek, Vi. januarja, ob 20.: »Matura«. Red C. Sprememba repertoarja. Zaradi obolelosti g. Ha-rastoviča se mora za torek, 17, t. m. napovedana predstava operete »Vse za šalo« odložiti. Mesto nje se uprizori »Matura« za red C. Na gornje posebno opozarjamo abonente reda A. Mariborska drama študira novo odrsko delo hrvaškega pisatelja Andjelka Štimca, »Avtomelody« v Skrbinškovi režiji. Tečaj za sadjarske pomočnike Banska uprava priredi letos na vseh banovinskih kmetijskih šolah 14 dnevne sadjarske tečaje za praktično izobrazbo določenega števila sadjarskih pomočnikov (precepljevalcev) iz posameznih sadjarskih okolišev. Tečajniki se bodo teoretično in praktično izobrazili v vseh najvažnejših delih pri oskrbovanju sadnega drevja, zlasti pa v precepljevanju starejšega drevja in v sušenju sadja Tečaji bodo v treh razdobjih: a) od 12. do 20. aprila; b) od 12, do 14. junija in c) od 25. do 30. septembra, Udeleženci dobijo hrano in stanovanje na zavodih brezplačno Ob zaključku tečaja delajo prak|ičn: izpit in prejmejo spričevalo, ki jih usposablja, da morejo opravljati ravna sadjarska dela pri lastnikih fad-nih vrtov, odnosno vodit; sadne sušilnice, za kar dobijo primemo nagrado Prosilci morajo biti najmanj 18 let stari. Prošnje vlagajo pc okrajih na kmetijske zavode kakor sledi: Prosilci iz okrajev: Novo mesto, Črnomelj, Krško, Litija, Kočevje, Ljubljana in Logatec na banovinsko kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu; prosilci iz okrajev: Brežice, Laško, Celje, Gornji grad, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah na kmetijsko Solo v Sv. Juriju ob juž. žel.; prosilci iz okrajev: Maribor levi breg, Maribor desni breg, Dravograd in Ptuj na banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru; prosilci iz okrajev: Murska Sobota, Ljutomer In Lendava pa na banovinsko kmetijsko šolo v Rakičanu. Prošnje je vlagati do 28. februarja 1939 na ravnateljstva prej navedenih kmetijskih šol. Pravilno kol-kovani prošnji (banovinski kolek za 10 din) se priloži: krstni list, domovnica, spričevalo o nravnosti in šolsko spričevalo Žalosten konec generala Cedilla General, ki se ni znal niti podpisati, pa je Hotel postati predsednik republike Pri spopadu med rednimi vladnimi četami in uporniki je bil voditelj upornikov general Cedillo ubit — to je bilo kratko poročilo, ki ga je izdala pred nekaj dnevi mehikanska vlada. Z generalom Cedili cm je padel mož, ki je dolgo vodil ogorčene boje proti sedanjemu predsedniku mehikanske republike Car-denasu in se s svojimi pristali skušal polastiti vodstva te ameriške republike. Povod bojev - petrolej Boji med njim in sedanjim predsednikom Carde-nasom so se začeli že maja meseca lani. Povod zanje je bila smer socialne politike predsednika Cardenassa, s katero se Cedillo ne samo ni strinjal, pač pa je proti njej tudi z vso odločnostjo nastopil ter posegel nazadnje po skrajnem sredstvu — po orožju. Med drugimi socialnimi reformami je Cardenas lani maja meseca tudi izvedel razlastitev tujih petrolejskih družb. Tedaj je nastopil trenutek, ki je dal Cedillu tudi na zunaj vzroka, da uresniči svoje težnje po go-spodstvu. Bil je tedaj vojaški poveljnik pokrajine, katere glavno mesto je San Luis Potosi. Zasnoval je velik vojaški načrt za dosego svojega cilja, obenem pa objavil Mehikancem, da je prišel čas, ko je treba odstraniti vlado generala Cardenas a. S tem je bil dan znak za ustajo. Nič ni čudno, če je tedaj prevladovalo mnenje, da generala Cedilla podpirajo tuje petrolejske družbe, ter mu tudi ves upor financirajo. ‘Morda je tudi res dobil od njih denarne pomoči, kdo ve? Rajši umre, kot pa bi se pogafal Treba je bilo prav gotovo močne roke, ki bi zatrla ta upor. S prav takšno odločnostjo in neizpros- nostjo kot Cedillo se je vrgel v boj tudi general Cardenas. Že takoj pri prvih spopadih med vladnimi in uporniškimi četami se je pokazalo, kdo je močnejši. Na vsak način Cardenas. Cedillo je izgubil že v prvih bojih veliko število svojih vojakov, obenem pa se je poleglo .tudi med civilisti navdušenje zanj, ko so videli, da Cardenas zmaguje. Toda uporniški duh tega mehikanskega generala ni klonil. Ko je Cedillo videl, da so se njegove bojne vrste zelo razredčile, se je z ostalimi umaknil v hribe ter začel z gverilsko vojno. Dostikrat se je potem celo zgodilo, da je vladne vojaške oddelke pognal v beg, a za njimi v dolino se ni več upal, ker se je počutil še vedno preslabega. Zdelo se je celo vladi, da generala Cedilla ne bo mogoče kar tako lahko ukrotiti. Zato je vlada predlagala pogajanja, ki pa jih je Cedillo odklonil. Dejal je celo, da se rajši bori do zadnje kaplje krvi, kakor pa da bi se pogajal s Cardenasom. Cedillo - nepismen človek In zdaj je Cedillo padel. 0 njem bi vedeli povedat: predvsem le to, da je bil vse svoje življenje vojak in pustolovec. Tudi ni nihče pričakoval, da bo drugače končal, kakor je. Časopisje poroča o njem, da je bil popolnoma nepismen človek. Niti tega ni vedel, kdaj je bil rojen. Bil pa je izredno hraber in je s to hrabrostjo nadomestil marsikaj, česar ni znal. Svojo politično delavnost je začel v vojski, prav kakor njegov smrtni sovražnik Cardenas, le da je bil ta daleč bolj inteligenten in se je zato znal povzpeti na sedež državnega predsednika. »Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik! ff „Od zverin bi šla rada še malo k ljudem Filmska igralka Dorothy Lamour noče več nastopati samo napol oblečena Ena najslovitejših filmskih igralk je v zadnjih letih podala Dorothy Lamour. Posebno pozornost je v filmskem svetu vzbudila posebno zadnjič, ko je odločno izjavila, da v filmih, katerih dejanje se odigrava v daljnih eksotičnih pokrajinah, ne bo več nastopala samo napol oblečena. Ta njena izjava je dala povod, da 60 skoraj vsi ameriški časopisi posvetili njej na čast obširnejše ali pa vsaj krajše članke. i vljenjje Dorothy Lamour Gotovo je večina prepričana, da je ta slovita igralka doma v Ameriki. Toda Dorothy Lamour ni Američanka, pač pa je bila rojena v Karahiju v Indiji. Njen rojstni kraj leži severno od velikega indijskega pristanišča Bombaya. Ko je bila stara komaj deset let, so se njeni starši preselili v Kanado. Prvič je Lamourjeva imela tu priliko gledati ameriške filme. Sama pripoveduje, da so ti Nevarna igrača filmi nanjo silno vplivali. Tudi je zelo rada brala raznovrstna poročila o filmih ter o tem, kakšna je življenje v Hollywoodu. Tedaj je v njej tudi dozorel sklep, da postane filmska igralka in poskusi svoja srečo na platnu. Starši so ji neprestano branili, da bi se ukvarjala s takšnimi stvarmi, ker eo tudi sami dvomili, da bi imela njihova hčerka kakšne posebne sposobnosti za filmsko igralko. Toda vse prigovarjanje in zmerjanje staršev ni nič zaleglo. Kar si je mlada Dorothy vtepla v glava, je sklenila poskusiti. Na skrivaj je ušla z doma, ko je bila stara osemnajst let, ter sc napotila naravnost v Hotlywood. Kljub temu, da ni uživala nikjer nobene protekcije, kakor danes pravimo, si je znala pridobiti kmalu vso naklonjenost. Le nekaj je bilo, česar ni imela — lepote. To je pa glavni predpogoj za vsako filmsko igralko. Brez lepote pri filmu ni mogoč na pot k slavi. Nerazdružtjiva prijateljica zverin In morda Dorothy Lamour tudi ne bi nikdar zaslovela, če ne bi bili prav tedaj prišli v modo eksotični filmi. V »Tarzanu« je doživela svoj prvi velik uspeh. Nastopila je potem še v neštetih drugih filmih, toda kazala je vedno manj veselja za takšne eksotične filme. Neprestano je zatrjevala, da sploh ne bo več nastopila, če ji bodo dajali same takšne vloge. Zato so razna filmska podjetja že mislila na to, kako bi Dorothy Lamour-jevo nadomestili s kakšno drugo igralko. Tudi pri filmu so ji sami svetovali, da bi bilo bolje zanjo, če bi začela nastopati še pri kakšnih drugih filmih, če se jo bodo ljudje, ki gledajo njene filme, kmalu naveličali. Toda zamenjati jo tudi ni bilo kar tako lahko in priporočljivo, kajti nobena druga filmska igralka se ni tako razumela z divjimi zvermi, kakor ravno Do,rothy Lamour. Znala jih je na čuden način krotiti in jih dresirati. Teden prej, predno je z njimi nastopila v filmu, jim je dovolila, da so prišle v njen vrt ter se z njimi bratila. Živali so se je tako navadile, da se pri snemanju filma ni bilo nikdar treba posluževati kakšnih trikov. Posneli so taljo lahka najnevarnejše prizore, ki takorekoč kažejo človeka v krempljih divjih zverin. Dorothy pa se ni nikdar zgodilo nič žalega, kajti zveri so se je že tako navadile, da so bile najbolj mirne prav tedaj, ko je bila o.na med njimi. Videle so v njej edino svojo zaščitnico. Ta medsebojna ljubezen je bila nazadnje tudi vzrok, da so filmska podjetja vedno poklicala Lamourje-vo, če sa hotela snemati kak eksotičen film. Zdaj pa naenkrat takšna sprememba. Dorothy Lamour izjavlja, da noče več nastopati v takšnih Obrazi iz novih filmov — Francoza Claudctte Colbertova in Charles Bover igrata glavni vlog' v ameriški filmski komediji »Ljubezen Tatjane Petrovnec, narejeni po svetovno znanem gledališkem komadu »Tovariše«. Bliža se doba velikanov Čez 5000 let ne bo pod 2 m visokih ljudi. V antropološkem institutu v Londonu se že dalj časa bavijo s tem, da bi znanstveno ugotovili, če je res, da so ljudje na zemlji po postavi čedalje večji. Za takšno ugotovitev je treba precej truda, če naj res kaj drži in ne astane samo domneva. Omenjeni znanstveni zavod v Londonu je premeril že najmanj 70 tisoč ljudi najrazličnejših plemen in družabnih slojev in so prišli res do zanimivih ugotovitev. Že zadnja dva rodova sta pokazala, da so ljudje zdaj povprečno že za nekaj centimetrov višji, kako.r pa so bili na primer pred šestdesetimi leti. V devetdesetih odstotkih so sinovi dosegli večjo višino kot pa njihovi očetje. Učenjaki pa radi iz svojih ugotovitev potegnejo širokopotezne zaključke. Tako so storili tudi v tem primeru. Zdaj pravijo, da 6o čisto prepričani, da se približujemo, čeprav bolj počasi, dobi, ko bodo na svetu živeli sami velikani. Nek profesor, član londonskega antropološkega zavoda, napoveduje, da čez pet tisoč let na zemlji ne bo nobenega človeka več, ki bi bil manjši od dveh metrov. Stoletnico, odkar so dobili prvi čaj iz Indije, so v Londonu proslavili na svečan način. Obložili so slona, kakor ga vidite na sliki, z zaboji indijskega čaja ter ga vodil po londonskih ulicah. Slon je znal s svojo navdušeno hojo vso svečanost Se bolj povzdigniti V treh dneh ubili 4000 tigrov V kraljevini Nepal v severni Indiji je bil do pred kratkim v veljavi zakon, ki je pod smrtno kaznijo prepovedoval lov na tigre. Lahko si vsak misli, kaj je bila posledica tega. Tigri so se v petih letih, kolikor je bil v veljavi ta zakon, tako razmnožili, da so bili za vso kraljevino najhujša nadloga. Človeških žrtev je bilo čedalje več in že je bilo tudi treba pomisliti na to, kaj bo, če bo ta zakon še nadalje ostal v veljavi. Vlada je zato pred kratkim zakon ukinila ter 6pet dovolila lov na tigre. Ljudje so se z vso vnemo vrgli na divje zverine, da bi jih vsaj pregnali, če že ne pobili. Takoj, ko je bil zakon ukinjen, so se že pokazale tudi učinkovite posledice. V prvih treh dneh so v Neipalu postrelili nič manj kot štiri tisoč tigrov in še vedno 6e ni treba bati, da bi jih kaj kmalu zmanjkalo. filmih, in sicer zaradi tega, ker' je treba biti pri snemanju takšnih filmov le napol oblečena. Izrazila je željo, da bi zdaj že rada nastopila tudi kdaj v kakšnem »salonskem filmu«. Večnega življenja v pragozdu, pravi, da se je naveličala. Rada bi bila tudi malo med ljudmi in ne samo med divjimi zverinami. Za ta pa je pri filmu treba biti predvsem lep. Na vse zadnje pa Lamourjeva ni ravno med najgršimi. Radio Programi Radio Ljubljana Torek, V. januarja: 11 Šolska ura: Od rude do jekla (g. Jože Žabkar) — 12 Solistične točke lahke glasbe (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napoved — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 16 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Problem malega naroda (g. dr. Fr. Veber) — 19 Napovedi, poročila — 19 30 Nac. ura _ 10.50 Vesela kronika — „ ,, - ... - .......... ..........Jjubljani) — 22 Napovedi, poročila - 22.15 Operetna glasba (Radijski orkester). Sreda, 18. januarja: 12 Vsakemu nekaj (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Mojstri lahke glasbe (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Zima v naši književnosti (g. prot. Fr. Vodnik); b) Ročna dela — Naredimo oeriskop (g. Miroslav Zor) — 18.40 20 letni razvoj ju gosi. soeialDe politike z vidika del. prava (g. dr. Branko Alujevič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. urr — 19.50 Prirodopisne zanimivost! (g. prot Fr. Pengov) — 20 II. stilni orgelski koncert, g. prof. Matija Tome — 20.40 Reproduciran koncert nekaterih angleških skladb — 21.20 Dvospevi: gdč. Poldka Zupanova in ga. Lida Vedral-Ka-linova. pri klavirju g prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila -* 22.15 Kvartet mandolin. Drugi program) Torek; 17. jan.: Belgrad: 20.30 Koncert komorne glasbe, 21. Narodne pesmi — Zagreb: 21. Koncert zabavne glasbe — Brno: 20.25 Koncert narodne glasbe — Praga: 19.30 Prenos iz opere — Sofija: 20 Beethovnove skladbe, 20.55 Ruske romance — Varšava: 21 »Quo vadiš« — solisti, zbor in orkester — Bukarešta; 21.05 Mozart: Requiem — Dunaj; 20.10 Pisan večer, 22.25 Brahmsove skladbe — Konigsberg: 20.10 Pisan večer — Milan; 22.50 »Gianni Schicchi«, opera — Rim: 21 Simfonični koncert — Monokovo: 20.10 Veseloigra, 21.25 Godalni kvartet. Norman Railty Raine: 26 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Popolnoma si je bil v svesti svoje sramote in vedel je, da je bil z njo za-znamenovan zdaj pred vsemi normanski-mi plemiči za tako dolgo, dokler se mu ne bo posrečilo zbrisati s sebe tega madeža na tako dostojen način, kakor 6e za potomca Gisbournerjev spodobi. Žolčni način, s katerim je govoril princ, jeza, ker ie dvomil nad njunimi izgovori in opravičili — vse to ga je še bolj poniževalo in zlasti še pred nottinghamskim sodnikom, za katerega stvar ni bila tako žalostna in porazna. V Guyjevi duši je kipelo kakor bi v njej razsajal vihar, kri se je zaganjala, vse bitje si je strastno želelo krvavega maščevanja. Čimprej mora to sramoto izbrisati s sebe, oprati mora to svoje ponosno in svetlo ime, ki so ga V6e doslej plemiči izgovarjali s spoštovanjem in strahom, ponovno mora zasijati z junaškim dejanjem, s katerim bo ugonobil tega divjaka, uskoka, saksonskega plemiča Robina Hooda. Potem pa se mu v spomin pokaže trenutek, ko se je v dvorani na svojem gradu pred odhodom v Kenn-worth Castle pogovarjal z nekimi plemiči o Robinu Hoodu. Spomnil se je tudi svojih besedi; kaj je bil dejal takrat; da bo on sam, osebno, ujel Robina Hooda, čim se vrne s pota. Pa jjlej! Ravno narobe se je bilo zgodilo! Robin je njega ujel, in še več: da bi ga osmešil, ga je oblečenega v cunje, ki jih je bil prej nosil bogve kateri umazani saksonski bosjak, poslal iz tabo- rišča naravnost pred princa. To torej naj bi mu bila sporočila tista usodna puščica, ki je bila priletela tako nenadejana iz neke skrivnostne odprtine, puščica, ki ni bila namenjena njemu, ampak ukazu, 6 katerim j« bil princ Ivan odredil siru Guyu odbod. v Kennworth Castle ter mu dal v ta namen vsa potrebna pooblastila! In namesto davkov je bil zdaj pripeljal princa Ivanu samega 6ebe, oblečen v cunje se je moral prikazati pred njim, davke pa je vzel in si jih prisvojil Robin Hood. Srce se mu je krčilo pri misli na vse to in čudna koprenasta meglica mu je začela legati na oči. Iz vsega tega razglabljanja pa ga je zdaj nenadoma iztrgal in prebudil surovi glas princa Ivana ki je hotel do podrobnosti vedeti, kako se je vse primerilo. Princ Ivan jima je sedel nasproti, njemu in nottinghamskemu sodniku iz oči v oči — ne kol visoki prjatelj, ampak kakor jezen sodnik, ves besen, ker je bil Guy prišel praznih rok iz Kenn-worth Castleja, kjer se je bil obetal tako lep dobiček. »Vzel je tedaj, kakor praviš, vse, kar ste bili nabrali?« je vprašal strogo in mračno princ Ivan. »Vse, čeprav smo se branili in hrabro borili...!« je odgovoril sir Guy. Princ s tem odgovorom ni bi! zadovoljen. Prepričan je bil, da ta izgovoir ne drži. če se človek bori, mora biti ranjen, ta pa je lepo cel! To bi bilo nemogoče, zlasti še, ker je prihajal v tej borbi vpoštev tak korenjak in junak, kakršen je bil Robin Hood. In princ je vedel, da sir Guy laže. Zatq mu tudi ni prišlo niti na misel, da bi nehal izpraševati. »Praviš, da site se borili! Kje pa so rane? Kje pa imate ljudi? Niti enega nista pripeljala s seboj! To 6e pravi, da 60 vsi ostali v ujetništvu in bodo morda čez čas celo pomagali Robintl, kadar 6e vnovič spravi nad vaju!« »Lady Marian je bila z nama, ona ve V6e! Sovražnikov je bilo preveč in borba je bila nemogoča!« prizna končno s tihim glasom sir Guy, skloni glavo in se zastrmi v tla. »In nobeden od vaju nima celo niti najmanjše brazgotinice od puščice! Kaj se sploh nista poskusila boriti? Strahopetca, bojazlivca!« je zarjul princ ter se jezno presedel na svojem, z divjačnim usnjem prevlečenem naslonjačem. Sir Guy in nottinghamski sodnik nista odgovorila. Vsaka obramba in vsak zagovor bi bil tod odveč, nemogoč in smešen. Princ pa je nadaljeval z istim ogorčenim in ostrim glasom: »Pa tistih trideset tisoč zlatnikov je tudi ostalo pri onem prokletem razbojniku!« Sir Guy potrdi resničnost tega dejstva le s komaj opaznim kimanjem iz zadrege in sramote. »Ujeti ga moraš, ali razumeš? Moraš mi ga ujeti!« zavpije hripavo in besno princ ter pri teh besedah z vso 6ilo udari po držaju svojega naslonjača. »Razumem, toda povej mi, princ, kaj predlagaš in kaka meniš, da bi ga lahko ujeli?« reče zdaj sir Guy z nekoliko mirnejšim glasom. Izpraševanja m preiskava sta bila v kraju, čim je princ začel dajati zapovedi in ukaze; zapovedi in ukaze pa še celo navadni ljudje, kaj šele plemiči, mnogo rajši poslušajo in nanje samozavestnejše odgovarjajo kakor na karanje in psovke. To vprašanje sira Guya — razločno in jasno je v njem zvenelo občutno posmehovanje — pa ni zadelo v pravi cilj. Princ je surovo želo pri priči začutil in vnovič sta se v njem vnela jeza in ogorčenje nad sirom Guyjem. Zardel je, pogledal sira Guya kakor bi ga hotel zabiti v tla in dejal: »Pazi se! Srečen in vesel bodi, ker sem ti pustil glavo na ramah!« Sir Guy se zdrzne, in da bi popravil predrznost svojih besedi, začne počasi in prepričljivo: »Princ! Morda bi zbral vojsko in obkolil Sherwood? Le ukažil To bi 6e od vsega še najbolj obneslo!« »Tudi to ne bi mnogo pomagailo! Tudi, če bi ga stisnil kakor stiska vrv obešen-čev vrat, še bi ti ušel! Tak je! Niti s tisoč strelci ga ne bi ujeli« odvrne princ že mnogo mirnejše. Potem pa skoči nenadoma na noge nottinghamski sodnik, ki je vse dotlej tiho sedel na svojem mestu, kakor bi ga sploh ne bilo v dvorani. Prikloni se pred princem in veselo spregovori: »Strelcev! Strelcev, ste dejali, princi Glejte, pri priči mi je prišlo na misel, kako ga bomo najlažje ujeli!« Princ ga nekaj čas gleda, potem pa mu ukaže: »Snemi to prismojeno kapo z glave!« Nottinghamski sodnik, ki je bil povsem pozabil, da ima na glavi še vedno uporniško kapo, se ni bil niti spomnil, da bi se bil pred princem odkril. Zdaj pa brž seže ponjo, jo sname ter zadega ob tla s tako smešno kretnjo, da se je moral zasmejati celo sam princ, kakor je bil sicer jezen. »Glejte, Vi ste omenili strelce, meni pa so, čim ste to besedo izrekli, prišle na misel puščice! S puščico ga bomo najlažje in najzanesljivejše ujeli!« »Kako , misliš to napraviti?« ga vpraša princ. Sodnikove besede so ga živo zanimale, tako da je v tem hipu skoraj že pozabil na sira Guyja. »Past mu bomo nastavili, princ!« »Ne moremo, in tudi, če bi jo postavili, nam nc bi bilo prav nič pomagana! Preveč dobro ga varujejo njegovi ljudje!« se vmeša v pogovor sir Guy, ki je očitno hotel na ta način zmanjšati in osmešiti vrednost sodnikovega predloga, »Pusti ga, naj govoril« pravi princ, nottinghamski sodnik pa se zvito zareži in kakor bi odgovarjal na Guyjcv ugovor, reče: »Ukanili ga bomo! Priredili bomo viteško tekmovanje v streljanju s puščicami!« »No, in kaj ?« vpraša princ, ki se mu je bila v prvem hipu ta misel zazdela precej otročja in naivna. »Robin j,e odličen strelec! Brez dvoma nam bo nasedel! Hotel bo na tem tekmovanju proslaviti ime svojega naroda, da bi pokazal, kaj premorejo tudi saksonska ščeneta — in bo prišel! Ko pa bo tu — ž njim ne bomo več imeli prehudega opravka! Obkolili ga bomo z vojsko, ga ločili od njegovih prijateljev, ki bodo brez dvoma prišli ž njim, potem pa ga bomo samega zgrabili in ujeli brez težav! »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, la Inoiemstro 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 8/II1. Telefon 4001 dn 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovanko tiskarno v Ljubljani: K. Cež. Izdajatelj inž, Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.