/Primorski
Št. 39 (16.384) leto LV._________________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov aredhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. nove-- '	'vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-
.io 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni f Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1 maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri :Qja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla ilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
/p J- .^pi.___________________________________________________
p T C fkST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040 7786300, fax 040 772418
GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristari 28 - Tel. 0432/731190 ____________
Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
1500 UP	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
i fci**	Spedizione in abbonamento postale 45%
Oj 77 EVRA	Art 2, comma 20b, legge 662/96 - Filiale di Trieste
5
^jOLICHs...,.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
ir
rr
TOREK, 16. FEBRUARJA 1999
ZDA
prisilile
kmetku
pogajanj
Vojko Coua
Sele nedeljski poseg Šefice ameriške diplomacije Madeleine Albright je premaknil s slepega tira pogajanja o bodočnosti Kosova. Evropska diplomacija ni bila sposobna, da bi srbsko in kosovsko-albansko delegacijo prisilila, da sedeta za skupno mizo: Evropa je tako ponovno dokazala, da je sicer gospodarski velikan, a politični in vojaški pritlikavec. Srbi so precej neresno sprejeli grožnje zveze Nato. Ko pa jih je ponovila Albrightova, se je zadeva spremenila: vsem je bilo Popolnoma jasno, da se s to žensko ne bodo šalili in jo vlekli za nos.
Ko je bila od leta 1992 do leta 1996 predstavnica OZN pri Združenih narodih, Albrightova ni skrivala svoje antipatije do Srbov Zaradi dogajanj v Bosni in Hercegovini. Šla je tako daleč, da se je celo sprla z generalnim sekretarjem Združenih narodov.
Železna lady svetovne diplomacije se bržkone ne meni za rusko podporo Srbom in bo tudi to prepreko Premostila. Rusija je še Vedno vojaški velikan, a ojena vojska je v razsulu, da gospodarstva sploh ne °menimo.
Na dvorcu Rambouillet bodo pet minut pred sobotno 12. uro, ko je kon-toktna skupina postavila tok za dosego sporazuma, tos dogovorili. Obstaja pa tosna nevarnost, da bo sPorazum le mrtva črka ®a kosu papirja, ker ZR togoslavija odločno nasprotuje prisotnosti tujih sd na svojem ozemlju. Načelno bo torej Srbija pri-ftola na sporazum, a ga ne ^ spoštovala, i Težave pa so tudi v al-anskem taboru. Pred-tovniki, ki se pogajajo v micoskem Ramboidlletu, s® bodo odpovedali refe-andumu o samoodločbi JP Pristali na avtonomijo osova v okviru ZRJ in rbije, a kaj ko nimajo Pravega nadzorstva nad to albansko gverilo, da Ptoh ne omenimo urba-jjm terorističnih celic, ki
1 bv^0 samost0jno in bi a ko nadaljevale dose-da«io strategijo.
v Rambomlletu bo mo-dQa svetovna diplomacija Iztoči pravo kvadraturo ia °®a’ sai )e lahko vsem da Srbi ne bodo v ^ enem primeru toajšinci in da se bodo vSBnovn° potrudili, da bi iim fPaljali na led. To pa bfi l° težko uspelo z Al-sk5- 0v°’ ki le s težavo m *Va> da bi se rada 8°ri nad Srbi za vse Heka ..so 8a povzročili v anji Jugoslaviji.
KOSOVO / PO'ODLOČILNEM POSEGU ALBRIGHTOVE
V enem tednu morajo Kosovarji in Srbi doseči mirovni sporazum
Rusija podpira Srbijo in trdi, da je prisotnost mirovnih sil odvisna od Beograda
PARIZ, PRIŠTINA - Za zaprtimi vrati se v dvorcu Rambouillet nadaljujejo pogajanja med Srbi in kosovskimi Albanci o usodi uporne pokrajine. Nedeljski poseg šefice ameriške diplomacije Albrightove je kot kaže bil odločujoč, saj -so tako Srbi kot Kosovarji razumeli, da se ZDA ne šalijo in da bodo morali do prihopdnje sobote doseči sporazum. Rusija seveda še vedno podpira Srbijo in trdi, da zveza Nato brez privoljenja Beograda ne more poslati svojih sil, ki bi spoštovale uresničitev sprejetega sporazuma. K sreči je Rusija osamljena, tako da med diplomati preveva optimizem.
Na 24. strani
ZDA / SVETNIKOV VPLIV?
Predsednik s srčkom »osrečil« Hillary
CIUDAD MEXICO - Bill in Hillaiy sta spet strastno zatreskana drug v drugega. K »Čudežu« je -poleg srečnega konca znane aferice - prispeval svoje zavetnik zaljubljencev Valentin, ki je Billu prišepnil, naj soprogi podari zlato broško, seveda v obliki razvnetega srčka. Prva ameriška dama je svetleče darilce brž pripela na svojo temno obleko, kar so novinarji - ki so do predvčerajšnjim pasje stikali po madežih na »drugih« oblekicah - takoj opazili. Darilce je povsem novo, jim je potrdila Hillary, in z očescem izdala »darovalca«. Mednarodni opazovalci so prepričani, da bo darilce manj stalo predsednika od tistih, ki jih je nespametno »razdajal« v ovalni dvorani Bele hiše. V to jih je prepričala tudi druga nepričakovana Billova gesta med obiskom v Mehiki: med uradno večerjo je prijel za saksofon in Valentinu na čast zaigral znano My funny Valentine. Gostje in Hillary so navdušeno zaploskali, Chet Baker in Gerry Mulli-gan sta si verjetno nad oblaki zamašila ušesa...
RIM / VOLILNA PRAVILA
Berlusconi juhi pri D’Alemi
RIM - Italijanska vlada bo na petkovi seji določila datum referenduma o volilnih pravilih. V pričakovanju na to odločitev (ljudsko glasovanje bi lahko bilo že 18 aprila ali v sredini junija), pristaši referenduma pritiskajo na vlado, naj se opredeli za 18. april, nasprotniki referenduma pa se zavzemajo, da bi referendum odgodili in da bi se pred volilnimi upravičenci lahko izrekel vsaj en dom parlamenta.
Jutri se bo predsednik vlade Massimo DAlema sestal s Silviom Berlusconijem. Srečanje naj bi pokazalo, ali je mogoče, da bi vodja glavne opozicijske stranke in vladno zavezništvo našli skupen jezik o volilni reformi in tako vsaj delno zmanjšali veter v jadra zagovornikov referenduma in delno zavrli Romana Prodila v levi sredini in Maria Segnija na desni..
Na 2. strani
Papež 19. septembra zopet v Sloveniji
LJUBLJANA - Papež Janez Pavel II. bo 19. septembra letos vnovič za en dan obiskal Slovenijo in v Mariboru razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega, je sporočil Tiskovni urad Slovenske škofovske konference. Mariborski škof France Kramberger je ob novici, ki so jo uradno potrdili tudi v Vatikanu, poudaril, da bo s tem slovenski narod dobil prvega svetnika, razglašenega pred vesoljno cerkvijo. Papež se je odzval na povabili slovenskega predsednika Milana Kučana in Slovenske škofovske konference.
Na 3. strani
Gibanje za Oljko na Prodijevi strani
TRST - Deželno gibanje Oljke, ki je nekaj drugega od strank levosredinskega zavezništva, se je opredelilo za listo, ki jo za evropske volitve snujejo Romano Prodi, Antonio Di Pietro in nekateri župani velikih mest. To sta na včerajšnji novinarski konferenci povedala goriški poslanec Mario Prestamburgo, ki je ravnokar zapustil Ljudsko stranko, in deželni koordinator gibanja Fausto Minisini.
Slovenska skupnost medtem proučuje možnost volilnega zavezništva s Prodijem.
Na S.strani
Hrvaški državljani trgovali z orožjem
VIDEM - Karabinjerji so zaplenili večjo količino orožja (večinoma ročne bombe) in aretirali tri hrvaške državljane, dva sta doma iz Pulja, tretji pa živi v Italiji. Po mnenju preiskovalcev je bilo orožje namenjeno tržišču v Furlaniji-Julijski krajini, tako domačemu kot tujemu organiziranemu kriminalu. Na videmskem sodišču pa izključujejo kakršnokoli povezavo med sedanjo zaplembo orožja ter atentatom, v katerem so 23. decembra lani izgubili življenje trije policijski agenti.
Na 3. strani
Danes zadnja pustovanja
TRST, GORICA - V nedeljo so bile Milje osrednja pustna prestolnica na Tržaškem, danes bo to postal Trst. Po mestnem središču se bo odvijal sprevod voz posameznih rajonov in skupin rekreacijskih središče ter številnih pustnih šem. Veselo pa bo tudi na po-
deželju, kjer bodo zvečer še poslednji letošnji pustni plesi.
V Bregu in na Krasu je bilo že v nedeljo zelo živahno s pustovanji po vaseh in pustnimi rajanji za najmlajše. Tudi letos so se posamezna kulturna in športna društva potrudila in nudila najmlajšim
priložnost za veseljačenje, kar so najmlajši'(ob spremstvu staršev) tudi izkoristili.
Jutri bo padel nad letošnji pust zastor. Slovo bo žalostno, kot temu veleva tragičnost nepovratnega odhoda. Na Kontovelu bodo pusta sežgali na Mlaki, v Boljuncu pa ga bodo pognali v vesolje.
Nekaj tisoč ljudi se je v nedeljo zbralo na drugem pustnem sprevodu v priredbi meddruštvenega odbora in ZSKD. Uspeh je toliko pomembnejši, saj so pri organizaciji in izvedbi prireditve sodelovala domača društva oziroma skupine in dokazale veliko mero iznajdljivosti ter tehnične sposobnosti v pripravi vozov in pustnih oblačil. Komisija je največ točk prisodila vozu Titanic 2000 s katerim so se predstavili Dobetdobci. Na drugo mesto se je uvrstil voz EV (Evrovržot) KD Oton Zupančič iz Standreža, zatem KD Briški grič iz Steverjana, KD Sovodnje in KD Skala Gabrje. V sprevodu je sodelovalo več kot 350 oseb.
Na 6., 7. in 22. strani
RIM / NAPETOST NA POLITIČNI SCENI
Referendum razdvaja oba pola
Vlada bo v petek določila datum ljudskega glasovanja o volilnih pravilih
RIM - Soočanje o referendumu in o reformi volilnih pravil razdvaja oba pol-ticna pola. Tako pri Oljki kot pri Polu svoboščin so mnenja deljena, nekatere sile so bolj naklonjene referendumu, druge bi hotele, naj parlament spremeni volilna pravila še pred referendumom. Predsednik vlade Massimo D’Alema je s tem, da je v imenu vplade predložil parlamentu v razpravo osnutek večinskega enomandatnega volilnega sistema v dveh krogih vsaj delno strnil vrste leve sredine, saj so predlog podprli vsi koalicijski partnerji z izjemo Bosellijevih socialistov, poteza pa ni v celoti prepričala Romana Prodija in njegovih referendumskih sopotnikov, ki se bojijo, da bi se v soočenju s Polom svoboščin pre-dlogh izrodil in bi zgubil dober del značaja izurazito večinskega sistema.
Po nedeljskem napadu, ko je svojemu naslendiku D’Alemi očital sumljivo naglico, je Prodi včeraj nekoliko omilil ton in skupno z beneškim županom Massi-mom Cacciarijem spet priznal, da je vladin predlog, ki ga je izoblikoval minister Gluliano Amato, dobro izhodišče za de-
NOVICE
bato. Prodi pa je pridobil med svoje vrste Antonia La Forgio, do včeraj predsednika dežele Emilia Romagna. La For-gia, ki je bil 36 let aktivist prej KPI in nato Levih demokratov, je prisptopil k Prodijevim demokratom in zapustil Hrast. Na nasprotni strani pa je zapustil Ljudsko stranko direktor strankinega glasila II popolo Guido Bodrato, ki je vodstvu očita popustljivost pri volilnih pravilih, ker bo Amatov predlog potisnil LS na obrobje.
Prav tako razburkane so tudi vode v Polu svoboščin. Berlusconi se je sicer zavzel za večinski volilni sistem v enem samem krogu, vendar dopustil možnost dialoga z večino. To pa je izzvalo jezo Gianfranca Finija in Pierferdinanda Ca-sinija, ki pritiskata na zaveznika, naj se odločneje opredeli za referendum.
Berlusconi in D’Alema se bosta srečala jutri, v petek pa bo vlada določila datum referenduma. Pobudniki referenduma pritiskajo zato, da bi se vlada odločila za 18. april, zagovorniki parlamentarne rešitve pa želijo, da bi z referendumom počakali vsaj nekaj tednov.
RIM / MLEČNE KVOTE
Italijanski proizvajalci s traktorji proti Bruslju
Včeraj je kolona krenilo iz Verone - Krajevni protesti
RIM - Tokrat je s slavno kravo Ercolino odpotoval še teliček Rambo, oba pa Čaka dolgo in utrujajoče potovanje do Bruslja, v katerem nameravajo italijanski proizvajalci mleka »biti svojo pravdo«. Gre za vprašanje mlečnih kvot, ki so po oceni italijanskih proizvajalcev povsem neustrezne, ne samo zaradi krivičnega izračunavanja, temveč tudi metodološko. Včeraj zjutraj je iz Verone odpotovala dolga kolona, ki jo sestavlja 56 traktorjev, upravljajo pa jih predstavniki protestnih odborov iz Veneta in Lombardije (na sliki kolona na avtocesti, f. AP). Glede na hitrost težkih vozil predvidevajo, da bo kolona prispela v Bruselj v petek zveCer, v Času to-
Razsodbo o »posilstvu v kavbojkah « bodo »pokopali«
RIM - Tokrat so se kolesa italijanske pravice hitreje zavrtela, ker je primer vzbudil val polemik. Gre za afero, ki je že splošno poznana za »posilstvo in kavbojke« oz. »žensk v kavbojkah ni mogoCe posiliti«. Kot je razsodila tretja sekcika kasacijskega sodošCa, se bo o prijavi Rose P., ki obtožuje posilstva inštruktorja avtošole, izreklo neapeljsko prizivno sodišče. Nakar naj bi primer spet prišel na najvišje sodišče, vendar se bodo tokrat kasa-cijski sodniki izognili kakršnemukoli sklicevanju na vsebino, temveč se omejili zgolj na formalno plat. Tako se vsaj govori po rimski sodni palači »Palazzaccio«, v kateri tudi menijo, da bo »ponesrečena formulacija« o povezavi med posilstvom in kavbojkami prišla v anale kot" primer d neprimerno zapisanih razsodbah.
Kritike nad D’Alemovim »obiskom« pri Morandiju
RIM - V Četrtek bo prva televizijska mreža Rai oddajala zadnjo glasbeno oddajo iz uspešnega niza »Cera un ragazzo«, ki ga vodi priljubljeni Gianni Morandi. Med gosti zadnje oddaje bi moral biti tudi predsednik vlade Massimo D’Alema, ki je s pevcem v petek že posnel dolg intervju. Množijo se pozivi, da bi intervju ne šel v oddajo; v imenu Zelenih je Mauro Pa-issan izjavil, da so D’Alemi slabo svetovali, ker ni prav, da se predsednik vlade udeleži odmevne televizijske oddaje. Za Marca Tara-dasha, poslanca skupine Forza Italia, se je D’Alema, ki je navadno izredno previden, ujel v past. OdloCno so nad sodelovanjem D’Aleme v Morandijevi oddaji protestirali senatorji Nacionalnega zavezništva, elani komisije za nadzor nad ustanovo Rai. Predsedniku komisije Storaceju in predsedniku ustanove Rai Celliju so poslali dopis, v katerem so zapisali, da se skuša izkoristiti odmevno televizijsko oddajo v najbolj gledanem pasu, da bi političnemu li-derju pomagali do nove popularnosti. Vendar pa je predsednik komisije za nadzot nad ustanovo Rai Storace izjavil, da ne misli poseči, vendar pa povsem soglaša s poglede Gada Ler-nerja, ki jih prinaša včerajšnja številka dnevnika La Repubblica. Z Lernerjem, ki je do D’Ale-movega nastopa pri Morandiju ironično kritičen, pa soglaša tudi Marco Follini. In kaj meni znani novinar? Ne soglaša z odločitvijo, ob tem pa pripominja, da so mu njegovi svetovalci za imidž že ob prevzemu odgovorne funkcije pripravili sodelovanje v otroški televizijski oddaji prve mreže Rai Solletico. Predvsem pa Lerner svari predsednika vlade pred nezaželenimi učinki nastopa v televizijski oddaji, ki s politiko nima nikakršne zveze. V podporo svoje teze navaja primer Bettina Craxija, ki se je udeležil oddaje »I fatti vostri«, ki jo je vodil Fabrizio Frizzi, vendar pa so gledalci njegovo sodelovanje ocenili negativno, Ceš zakaj nas ne pusti pri miru vsaj pri zabavbih oddajah, ko nas že mori v poročilih.
NEAPELJ / KRVAV ABSURD ZA VALENTINOVO
Prepir najstnic se je sprevrgel v tragedijo
Posegli sta družini, oče ene od najstnic ubil očeta druge in hudo ranil njeno mater
NEAPELJ - ZaCelo se je s prepirom med najstnicama, končalo s tragedijo in zločinom. Valentinovo se je iz praznika zaljubljenih spremenil v dramo za dve družini: v eni objokujejo smrt družinskega očeta, v drugi so v skrbeh prav tako za družinskega očeta, ki je po umoru zvbežal in katerega policija vneto išče.
Prizorišče Valentinove tragedije je bil stanovanjski blok na Kor-zu Merdionale v naselju Afragola pri Neaplju. Tu sta si bili družini Ranese in Biagio že nekaj Časa v laseh. Vir trenja pa sta bili 14 letni hčerki, ki sta obe zaljubljeni v postavnega 16-letnika Andreo. Najstnici sta prišli že večkrat navzkriž, tekmovanje za Adreje-
vo ljubezen, je bilo zelo ostro, višek je doseglo za Valentinovo. Napetost med družinama se je sprevrgla v tragedijo včeraj, ko sta se materi dveh najstnic srečali, da bi pojasnili, kaj se je poav-zaprav zg odilo v nedeljo.
Toda srečanje ni razčistilo ničesar. Soočenje med materama se je sprevrglo najprej v prepir in nato v pretep, ko je 22- letna An-na Salierno, sestra ene od zaljubljenih najstnic, očitala materi drugega dekleta neumestno ravnanje hčerke.
V pretep je najprej posegel 40-letni Ciro Ranese, ki je hotel braniti ženo. Moški je po dosedanjih novicah segel po pištoli in naj bi streljal proti Saliernovi ter jo hu-
je ranil. Strel pa je priklical na stopnišče oCeta Saliernove Bia-gia, ki je skušal razorožiti Rane-seja. Dinamika dogajanja ni še povsem jasna. Zdi se vsekakor, da se je med ruvanjem Raneseje-va pištola spet sprožila, Biagio Salierno je padel na tla s prestreljenimi prsmi.
Ranese je pobegnil takoj po nasprotnikovi smrti, Anna Salierno pa se v bolnišnici bori s smrtjo.
Prav takjo se je sprevrglo v tragedijo tudi Valentinovo v Turinu. 23-letni fant D.Q. se je odločil za smrt, potem ko ni prišlo na srečanje dekle, ki naj bi imelo zmenek z njim. »Preplašen sem, da bi lahko nadaljeval,« je zapisal v slovo nesrečni fant.
rej, da pred predvidenim ponedeljkovim srečanjem evropskih ministrov za kmetijstvo italijanski proizvajalci mleka glasno ponovijo svoje zahteve.
Kot je včeraj povedal Vilmare GiacomazzL eden od glavnih predstavnikov odborov Gospa, bi bil potreben soglasen dogovor glede kvot. Samo tako širok dogovor bi namreč omogočil državam, ki so se že pred Časom izrekle proti podaljšanju veljavnosti kvot, da se obrnejo na prizivno sodišču v Luksemburgu. Cilja ne bo lahko doseči, saj so po oceni italijanskega ministra za kmetijstvo Paola De Castra na italijanskih stališčih še Švedska. Velika Britanija in Danska, se pravi, da je trenutno položaj v EU 4 proti 11. Zato si po ministrovem mnenju glede mlečnih kvot ne gre delati iluzij in z bitko za odpravo kvot biti še boj za določitev ustreznejših količin mleka.
Vsekakor so italijanski proizvajalci mleka tokratno odpravo zelo dobro pripravili, na dolgi poti do Bruslja so rezervirali hotele in tudi dobili vsa ustrezna dovoljenja, finančno plat so krili s samoprispevki, vsak udeleženec je prispeval tri milijone lir. Slabše pripravljena na pot je šla »izvidnica«: približno deset težkih vozil, v glavnem so bili iz Bologne, je v nedeljo belgijska policija ustavila malo pred mestecem Chastre, ker so traktorji vozili po zanje prepovedanih cestah. Poleg protestne odprave v Belgijo pa so kmetovalci uprizorili protestne shode tudi po raznih deželah.
CESSNA / SMRT POLITIKA
Umrl sen. Gualtieri
Odšel tudi ustanovitelj PSiUP Vecchietti
RIM - V starosti 75 let je včeraj v Ceseni umrl senator levih demokratov Libero Gualtieri, prese-dnik senatne komisije za obrambo. V senat je bil prvič izvoljen pred dvajsetimi leti na listi republikanske stranke, njegovo ime pa je vezano na odkrivanje pokolov in zakulisnih spletk, s katerimi je prežeta povojna italijanska zgodovina.
V rodni Ceseni, ki ima zelo dolgo republikansko stradicijo, je bil pokojni Gualtieri med ustanovitelji PRI, po razpadu te stranke pa je pristopil v Oljko oziroma med leve demokrate. Parlamentarni komisiji, ki je preiskovala pokoje, je predsedoval od leta 1988 do leta 1994, nakar'je njegovo mesto prevzel somišljenik Gio-vanni Pellegrino. Gualtieri se je podrobno-ukvarjal s pokolom na milanskem Trgu Fontana in z »afero Ustica«, pri Čemer je razkril pomembno vlogo
obveščevalnih in tajnih služb, ki res niso pripomogle k odkrivanju resnice. Prav nasprotno.
Ukvarjal se je tudi s tajno organizacijo Gladio ter z zagonetnim ozadjem umora liderja KD Alda Mora. V bolnišnico so ga odpeljali v začetku lanskega decembra, umrl pa je po delikatnem kirurškem posegu.
V starosti 85 let je včeraj v Rimu umrl Tullio Vecchietti, eden od ustanoviteljev Socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP), ki je nastala po razkolu v PSI. Vecchietti je bil njen tajnik od leta 1964 do leta 1972. Stranka je izginila v začetku sedemdesetih let, ko ji ni uspelo doseči volilnega kvoruma za vstop v poslansko zbornico.
Vecchietti, ki se je ukvarjal tudi z zgodovino in s publicistiko, je bil leta 1983 izvoljen v senat in sicer na listi KPI v volilnem okrožju Carpi,
KRIMINAL / ZA PREVOZ LJUDI, CIGARET IN DROGjL
Italijanski čolni »made in Albania«
Albanska ladjedelnica hitrih motornih čolnov je last Italijana
»pošasti«. Ime ni iz trte izvito, saj v pičlih dveh urah priplujejo z ene do druge obale jadranskeg3 morja. Poročila o delovanju ladjedelnice so res osupljiva. Avgusta lani j6 ladjedelnica zgradil3 osem motornih Čolnov n" pa Corbelli. Nekaj so jih odpeljeli v Cmo goro, nekaj pa so jih »predali namenu« tudi na Manj; Med tistimi, ki najbo ) pogosto naročijo take čo no, so tudi številni nem ški petičneži.	.,
Iz poročila finančni stražnikov, ki so tudi so delovali pri preiskavi. ] privezanih v barsken pristanišču kar 80 taki motornih Čolnov. Mn°e. so brez sedežev, da lahko prepeljali večjo
BARI, DRAG - V Albaniji deluje ladjedelnica, ki gradi hitre gliserje, s katerimi elani albanskih in tudi italijanskih kriminalnih organizacij prevažajo v Italijo ljudi, drogo in cigarete. Tako izhaja iz veC kot dve leti trajajoče preiskave, ki jo vodi oddelek za boj proti mafiji iz Barija. A to še ni vse. Najbolj presenetljiva je novica, da je ladjedelnica last italijanskih državljanov, ki naj bi bili povezani z italijanskimi zločinskimi tolpami.
Ladjedelnica naj bi delovala nekaj kilometrov od kraja Skozet pri Draču. Pogled vanjo zastira visok zid, po izsledkih preiskovalcev pa naj bi proizvajala od 16 do 18 metrov dolge gliserje tipa Termoli in Corbelli, ki jih poganjajo štirje 500-konj-ski motorji. Prav pred tremi dnevi naj bi ladjedelnica Regolo - tako naj bi se imenovala - predala namenu 16-metrski mo-
torni Čoln, ki ga poganjajo trije motorji s 500-konjskimi močmi. V soboto naj bi plovilo vkrcali na albansko ladjo Edi, ki je odplula iz DraCa. Namenjena je bila v Črnogorski Bar. Gliser naj bi naročila družba Falco, ki ima svoj sedež prav v Baru.
Ladjedelnica naj bi bila last italijanskega podjetnika, po rodu iz Via-reggia. Ustanovili so jo leta 1993 in naj bi imela dvojno prednost: ceneno delovno silo in dejstvo, da se nahaja blizu Črne gore, ki je postala pravcata postojanka za tihotapce s cigaretami in drogo, tam pa naj bi dobili svoje zatočišče tudi številni elani apulijskih in neapeljskih kriminalnih organizacij.
Ladjedelnica Regolo naj bi tudi služila za popravljanje in vzdrževanje hitrih motornih Čolnov. Včeraj so v ladnjedelnici gradili tri take morske
licino zabojev z neza ni timi cigaretami. S co namreč lahko prepeli6) iz Črne gore do it3«-1!3, ske obale vsakič tudi 5 ton cigaret za skup vrednost milijarde milijonov lir.
VIDEM / USPEŠNA PREISKAVA
Zaplenili orožje in zaprli tri tujce
Hrvaški državljani so deželni organizirani kriminal zalagali z bombami
VIDEM - Orožje, ki je bilo skrito v večjem avtomobilu, je prihajalo iz Hrvaške, namenjeno pa je bilo prav Furlaniji-Julijski krajini: karabinjerji so zaplenili brzostrelno pištolo »skorpion 7,65«, 45 roCnih bomb »M75«, 13 bomb »M50« ter osem roCnih bomb »M52« (taka je bila tudi bomba, ki je 23. decembra lani v Vidmu povzročila smrt treh policijskih agentov). Za zapahi so se znašli trije hrvaški državljani, 35-letni Oris Ra-doloviC in 49-letni Serdo Tankovid, oba sta doma iz Pulja, ter 39-letni Mladen Copid, ki živi v Italiji.
Operacija, pri kateri so sodelovali oddelki Ros skupaj z videmskim pokrajinskim poveljstvom karabinjerjev, se je pričela pred približno 20 dnevi, poimenovali so jo »Cantiere«. Tedaj so na počivališču avtoceste »A4« v bližini Gonarsa prijeli dva od omenjenih treh tujcev. Konec prejšnjega tedna pa jim v neki ladjedelnici v Tržiču padel v roke še tretji. Ugotovili so, da je trojica že večkrat oskrbela z orožjem organizirani kri-
minal na italijanskem ozemlju, bodisi domačega kot tudi tujega, albanskega in slovanskega. V tem okviru so ustavili tudi šest albanskih državljanov, ki pa so jih že izpustili na svobodo. Preiskavo koordinirata tržaška okrajna protimafijska direkcija (tisti del, ki se nanaša na mednarodno trgovino z orožjem) ter videmsko državno pravdništvo (glede morebitnih povezav s pokolom s 23. decembra). Skušajo izslediti še druge vpletene osebe, bodisi v Italij kot na Hrvcaškem, preverjajo pa tudi, kam je končalo orožje, ki so ga vtihotapili v Italijo pred sedanjim posegom karabinjerjev.
Glede povezave z atentatom s 23. decembra je spregovoril videmski namestnik državnega pravdnika Lui-gi Leghissa, ki koordinira preiskavo. Zaenkrat je tako povezavo izključil. Isto mnenje je izrazil tudi prejšnjo sredo, ko so karabinjerji iz Bergama našli enake bombe, kot so bile tiste, ki so umorile tri policaje, saj je takega orožja na tržišču ogromno.
POLITIKA / NOVINARSKA KONFERENCA
MARIBOR / SEPTEMBRA
Papež bo beatificiral Slomška
Janez Pavel II, se je odzval vabilu predsednika Kučana in slovenskih šdkofov
LJUBLJANA - Papež Janez Pavel E. bo 19. septembra letos vnovič za en dan obiskal Slovenijo in v Mariboru razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega, je sporočil Tiskovni urad Slovenske škofovske konference. Mariborski škof France Kramberger je ob novici, ki so jo uradno potrdili tudi v Vatikanu, poudaril, da bo s tem slovenski narod dobil prvega svetnika, razglašenega pred vesoljno cerkvijo. Papež se je odzval na povabili slovenskega Predsednika Milana Kučana in Slovenske škofovske konference.
Mariborski škof pojasnju-K da bo obisk svetega oCeta nekaj izjemnega, saj podobne enodnevne obiske papež opravi le v Italiji in ga ''zato sprejemamo kot njegov dar Sloveniji pred vstopom v tretje tisočletje in kot izraz papeževe izredne naklonjenosti do našega naroda in Cerkve na Slovenskem«.
V zvezi s papeževim obiskom je škof Kramberger že septembra lani imenoval Pripravljalni odbor, v kate-r®ni so zastopniki vseh treh
slovenskih Škofij, vidnih
Cerkvenih ustanov in tudi 2aniejskih Slovencev. Obisk Papeža ne bo »državniški«
T običajnem pomenu, saj ne
0	srečanja in pogovorov s Predstavniki oblasti. Ti bo-Q° Pri slovesnosti sicer nav-2oci, kakor zahteva državni Protokol, Čeprav v manjšem obsegu. Obisk pa tudi ne bo
bicajni, »pastoralni«, saj 6 bo posebnega srečanja Papeža s predstavniki Slo-^enske Škofovske konferen-■ niti delovnih pogovorov slovenskimi škofi, poja-Juje v današnji izjavi maorski škof.
takoj po prihodu svete-taV°Ceta na mariborsko lesi. 1S.Ce bo slovesno bogo-
01	2)e 2 beatifikacijo škofa n^fHfka. Sledil bo običajni
k°siloSJišf1|elv S Hr™’
krat v Sofijskem domu, tek 6k P0P°ldanski poCi-■ zatem pa se bo papež ^ v Vatikan. (STA)
Deželno gibanje Oljke je na Prodijevi strani
Predlog za spremembo volilne zakonodaje FJK
TRST - Deželno gibanje Oljke, ki je nekaj drugega od strank levosredinskega zavezništva, se je opredelilo za listo, ki jo za evropske volitve snujejo Romano Prodi, Antonio Di Pietro in nekateri župani velikih mest. To‘sta na včerajšnji novinarski konferenci povedala goriški poslanec Mario Pre-stamburgo, ki je ravnokar zapustil Ljudsko stranko, in deželni koordinator gibanja Fausto Minisini.
Prestamburgo, ki je pristopil v mešano poslansko skupino, je povedal, da ne bo veC kandidiral, zato nima dlak na jeziki pri kritikah do svoje bivše stranke. Bolj kot Oljka kot politični projekt so v težavah stranke, ki sestavljajo levo sredino, zato bo Prodijeva pobuda gotovo blagodejno vplivala na bodočnost Oljke, ki se mora na novo roditi. Poslanec je kritično ocenil predlog volilne reforme D’Alemove vlade ter izrazil prepričanje, da se za tem skriva dogovor med ministrskim predsednikom in Silviom Berlusconijem.
Na srečanju z novinarji so voditelji gibanja za Oljko predstavili predlog novega volilnega zakona za Furlanijo-Ju-lijsko krajino, ki temelji na direktni izvolitvi predsednika Dežele in na večinskem volilnem sistemu. S tem v zvezi je na potezi rimski parlament, ki mora privoliti v spremembo statuta FJK, saj je glavnina deželnih strank doslej dokazala, da ji ni do sprememb
Poslanec Mario Prestamburgo in deželni koordinator Oljke Fausto Minisini (f, KROMA)
volilnih pravil. Če bo šlo tako naprej - je dejal Prestamburgo - bodo dežele z navadnim statutom hitreje ukrepale od avtonomnih dežel, med katerimi najbolj zamuja naša.
Minisini je dejal, da bo morala nova volilna zakonodaja zagotoviti zastopstvo narodnih in jezikovnih manjšin. Predsedniku FJK Robertu Antonioneju, ki se boji, da bi v primeru neposredne izvolitve predsednika Tržačani za vedno izgubili možnost vodenje deželne vlade, je Minisini očital kratkovidnost. Tako in podobno razmišljanje sodi v nesprejemljivo zemljepisno delitev oblasti - je dejal - ki jo je treba enkrat za vselej premostiti, saj se v nasprotnem primeru FJK pišejo še slabši Časi od sedanjih.
Zanimanje SSk za volilno potezo Romana Prodija
TRST - »O tem še ne morem posredovati uradnih izjav, lahko pa povem, da bo Slovenska skupnost pozorno proučila možnost sodelovanja z listo Romana Prodija na junijskih evropskih volitvah«. Deželni tajnik SSk Andrej Berdon se noče prenagliti, njegova stranka pa je glede tega že vstopila v stik z Južnotirolsko ljudsko stranko (-SVP) in z Union Valdotaine. Prva je že uradno napovedala volilno zavezništvo s Prodijem, Antoniom Di Pietrom in z gibanjem županov, Valdostan-ci pa bodo o tem odločali v prihodnjih dneh.
Pri SSk so z zadovoljstvom sprejeli besede nekdanjega ministrskega predsednika, ki je na sobotni skupščini gibanja županov napovedal sporazum z Južnimi Tirolci ter pozval ostale narodne in jezikovne manjšine, naj pristopijo v zavezništvo za evropske volitve. SVP bo skoraj gotovo spet kandidirala dosedanjega evropskega poslanca Michla Ebnerja, ki se je v Strasbourgu ukvarjal z odnosi s Slovenijo.
Deželni svet danes dokončno o »omnibusu«
TRST - Danes se bo spet sestal deželni svet. Po dolgi obravnavi bi morali svetovalci danes konCati z razpo-ravo o takoimenovanem zakonu »omnibus«. Prejšnji dteden so glasovali o Členih, ki so bili v predstavljenem predlogu, danes se bodo izrekli še o popravkih, ki uvajajo nove člene in dopolnila. Te so predložili tako predstavniki večine kot opozicije.
Kot druga točka je na dnevnem redu zakonski predlog o nadzoru nad sistemi za ogrevanje, kot tretja toCa pa je predviden predlog svetovalcev Levih demokratov, Zelenih in in Sredine za reforme, ki predlagajo podporo kooperaciji s finančno družbo Finreco. V tem predlogu so nakazana tudi nova določila za za skrbstvene sklade. Predlog je bil vpisan na v dnevni red na zahtevo pobudnikov, ki so se oprli na 37. Člen pravilnika. Od vložitve predloga je minilo namreč več kot 90 dni in pristojna komisija še ni začela z obravnavo osnutka.
Na dnevnem redu so še predlog o spremembi bilančnih pravil in predlog o novih pravilih za izvolitev pokrajinskih in občinskih svetov. Skupno s tem zakonom bodo razpravljali tudi o predlogu bivšega predsednika Cruderja o sistemu avtonomij.
KOPER / PREDSTAVITEV
Zbornik o mednarodnem posvetu zgodovinarjev
KOPER - V prostorih Pokrajinskega muzeja so včeraj popoldne ob navzočnosti predsednika Milana Kučana predstavili zbornik »Acta Histriae VI«, v katerem so objavljeni prispevki mednarodne konference z naslovom »Pariška mirovna pogodba, nova jugoslovansko-italijanska meja in priključitev Primorske k Sloveniji«. Delo je predstavil zgodovinar Boris M.Gombač.
Zbornik med drugim objavlja tudi prispevke zamejskih zgodovinarjev Jožeta Pirjevca, Marte Vergi-nelle, Milana Pahorja, Sandija Volka in Katje Colje. Od avtorjev italijanske narodnosti velja omeniti sodelavce Deželnega inštituta FJK za odporniško gibanje Giampaola Valdevi-ta, Tristana Matte in Pie-tra Pastorellija.
Gombač je poudaril pomen koprskega mednarodnega simpozija ter izpostavil pomen sodelovanja med slovenskimi in itali-
janskimi zgodovinarji, ki sodelujejo za odkrivanje medvojne in povojne zgodovine. Predstavitev so priredili koprsko znanstvenoraziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Pokrajinski muzej Koper.
Brignolijeva
knjiga
v slovenščini
KOPER - Obalni Tigr, kulturni klub Iskra in Združenje borcev obveščajo, da bodo danes, ob 17. uri v prostorih koprskega gledališča v Verdijevi ulici predstavili slovenski prevod knjige Pietra Brignolija »Maša za moje ustreljene« ter najnovejše delo Antona VratuSe o Rabu. Pred tem bodo predstavili tudi prvo prijavo o italijanskih vojnih zločinih v Sloveniji.
KOROŠKA / IZID REFERENDUMA
Podklošter za upepeljevalnik
O dokončni lokaciji se bo morala izreči koroška vlada
pozitivne odločitve v naslednjih letih prejela izredna sredstva v višini sto milijonov šilingov. Deželna vlada bo v naslednjih dneh izdala odlok o lokaciji deželnega upe-peljevalnika v Pod-kloštru, nato pa je na vrsti komisija, ki mora ugotoviti skladnost lokacije z okoljem, kar naj bi trajalo dve leti.
Prav postopek za ugotovitev skladnosti z okoljem pa daje tudi nasprotnikom obrata, ki so se združili v ljusko iniciativo, možnost, da uveljavijo svoje argumente proti namestitvi upepelje-valnika, je bilo poudarjeno na improvizirani tiskovni konferenci na občinskem uradu v Pod-kloštru.
Ivan Lukan
CELOVEC - Občani občine Podklošter na tromeji Ko-roška-Slovenije-Furlani j a-Julijska krajina so se na nedeljskem referendumu z 58, 4 odstotka glasov izrekli zato, da se obrat za sežiganje deželnih odpadkov namesti v njihovi občini. Upepeljevalnik za vso deželo Koroško jnaj bi po naCrtu imel zmogljivost približno 800.000 ton odpadkov letno, v primeru pozitivne odločitve pa bodo z gradnjo zaceli leta 2001.
Nasprotniki upo-epeljevalnika, ki so se pred referendumom združili v »ljudsko pobudo proti obratu«, so takoj po razglasitvi rezultata referenduma napovedali, da kljub izidu niso
končali z bojem proti načrtovani napravi. Po njihovem mnenju bi namestitev upepeljevalnika pomenila dodaten vir onesnaženja in novo obremenitev za zdravje občanov, saj do danes niso odpravili posledice iz Časa, ko so v Pod-kloštru obdelovali svinec iz medtem opuščenega rudnika v Bad Bleibergu. Ob tem so navedli študijo strokovnjakov univerze v Karlsruhe (Nemčija), ki so ocenili, da bi bila namestitev upepeljevalnika neodgovorno ravnanje.
Deželni politiki na Čelu z deželnim glavarjem Zernat-tom so odločitev sprejeli pozitivno in poudarili, da bodo izpolnili dano obljubo, po kateri bo občina v primeru
Torek, 16. februarja 1999
MNENJA, RUBRIKE
4
ŽARIŠČE
Solidarnost le na papirju?
' V/'--
Nadja Maganja
Več kot 200.000 Ko-sovarjev je na begu pred vojno vihro. VeCji del se je med raznimi spopadi med Srbi in Albanci zatekel v gozd in v albanske gore ter zaman Čakal na ropot vojaških letal Nata, ki bi zaustavila morijo in razdejanje njihovih domov. Iz dolih je prihajalo k njim le pokanje granat, ki so uničevale njihove hiše, in vonj po ognju in dimu. Sirile so se tudi novice o pobojih civilistov. Nato pa vest, da letal ne bo, ker je Miloševič še enkrat prilisicil Zahod in pristal na umik svojih Cet.
Oni, trume pribežni-kov, so se tako lahko vrnili na svoje požgane domove, vendar v strahu, da jih bodo prej ali slej spet obiskali srbski vojaki. Računati so morali tudi na minirana dvorišča, ki so jim jih Srbi pustili v opozorilo: ne delajte si utvar!
Tako je dolga kolona beguncev usmerila svojo pot proti severu, v Črno Goro, ali proti zahodu k svojim krvnim bratom v Albanijo. Vendar jih je preveč, da bi se ustavili v krajih, od koder sami domačini bežijo pred lakoto in pomanjkanjem. Tudi mednarodne Človekoljubne organizacije, ki delujejo na tem področju, jim svetujejo, naj nadaljujejo pot. Naslednja postojanka je Italija, od koder bo večji del dosegel svoje sorodnike, ki že dalj Časa delajo v Švici in Nemčiji.
Pot proti svobodi ni manj nevarna in nečloveška, kot je življenje v zasneženem gozdu med pokanjem grant. Ta pot jih pelje na italijanske južne obale, a vije se tudi preko naših kraških vasi. Razni »spremljevalci« jih oropajo še zadnjih prihrankov. Nekateri imajo manj sreCe. Njihov beg se konca v mrzlih jadranskih vodah in veliko jih utone, saj ne znajo plavati.
Poleg Kosovarjev pritiskajo na vrata bogatega Zahoda še druga ljudstva. Iz Azije, z Bližnjega in Daljnega vzhoda, iz severne in srednje Afrike... Vsa ta ljudstva nas spominjajo na preseljevanje narodov v starem veku, mi zahodnjaki smo na las podobni Rimljanom, ki so se na vse kriplje trudili, da bi zaustavili prodiranje »barbarskih ljudstev« v bogato rimsko cesarstvo.
Dandanes tudi Evropa ni sposobna, da bi zaustavila prihod trum novih revežev. Konec drugega tisočletja je tako priCa množičnemu priseljevanju v Evropo. Bogati industrijski svet je prisiljen, da se sooCa s problemi lakote, vojne, družbene in gospodarske zaostalosti, velikih nesoglasij med razvitimi in nerazvitimi državami itd., pred katerimi je do nedavnega zatiskal oCi. Gospodarska in kulturna globalizacija pomeni tudi, da je treba reševati probleme tretjega sveta, o katerih nismo hoteli veli-
ko slišati. Tako globalizacija utira pot tudi solidarnosti.
V Trstu smo se že pred leti privadili na novice, ki so prihajale z balkanskih morišč. Postale so del našega vsakdana in so le oplazile naše življenje. Niso se nam zarezale v dušo in meso. Zato je bilo z naše strani vse premalo solidarnosti. Enako se obnašamo sedaj, ko marsikdo brez pomislekov prisluhne tribunom, ki ščuvajo ljudi k oborožitvi, da bi se branili pred grozečo nevarnostjo, vse v pristnem duhu Divjega zahoda. Ne pomislimo, da predstavljajo lep del beguncev ženske in otroci. Ze res, da se med novimi prišleki skrivajo trudi kriminalci in najrazličnejši pustolovci, ki jih omamlja blišč bogastva na zahodu. Vendar ima Italija zakonodajo, ki ureja priseljevanje tujcev. Poleg zakonov pa bi morala imeti država še toCne načrte, kako reševati nove probleme, kako vključevati priseljence v družbeno tkivo, koliko priseljencev lahko prenese določeno območje, a tudi kje je možna zaposlitev, saj so lahko priseljenci nujno potrebna delovna sila v državi, ki se stara in v kateri se Ijdu-je nekaterih del otepajo. A vtis imamo, da vlada na tem področju velika zmeda. Z nepremišljenimi ukrepi država ustvarja nepotrebne napetosti med prebivalstvom. Nujno je treba priti do večje koordina-
cije med raznimi organi in ustanovami, ki se ubadajo s problemom priseljencev v državi. Sele na tak naCin bo skrb za begunce dala boljše rezultate. Zavedati pa se moramo, da priseljenci niso le stvar države in raznih človekoljubnih ter cerkvenih ustanov, temveč nas vseh. Vsi smo poklicani, da damo svoj doprinos. V prvi vrsti je tu sočustvovanje s trpečimi, dobra beseda do Človeka, ki je v vojni izgubil vse, nazadnje pa tudi denarna pomoC ustanovam, ki srkbijo za begunce.
Vsak dan nas televizija in drugi mediji obveščajo o številu nelagodnih prihodov tujcev. Navajajo številke, kot da bi bile številke padlih na kakem bojnem polju. Tak naCin poročanja ustvarja pri poslušalcih in bralcih občutek ogroženosti in nelagodja, ker novi prišleci kalijo nas vsakdanji mir in prinašajo s sabo nelahke probleme. Bolje bi bilo, da bi nam sredstva javnega obveščanja posredovala tudi novice, kako se razne organizacije, država in prostovoljci trudijo, da bi se problemi Cimbolje rešili. Ge bi pri tem poročanju skrbeli, da bi poudarili tudi človeški moment in vpletli v ta problem tudi poslušalce in bralce, bi se vsi z bolj odprtim srcem približali tej problematiki. Solidarnost bi ne ostala le lepa beseda na papirju.
DEMOGRAFSKI PODATKI
Videm: shmo upada število prebivalcev
Leta 2.007 bo po nopovedikv furlanskem glavnem mestu živelo komaj 88.000 ljudi
VIDEM - Ge za Trst velja skoraj stalno pravilo, da se po periodičnih statističnih podatkih njegovo prebivalstvo Čedalje bolj stara, kaže, da se Vidmu ne godi nic bolje.
Po projekcijah dokumentov, ki spremljajo varianto regulacijskega naCrta z datumom zapadlosti leta 2007, bo namreč v Vidmu le 88.118 prebivalcev. Za primerjavo naj navedemo podatek, da je bilo leta 1981 v Vidmu 102.091 prebivalcev, leta 1989 jih je bilo 99.189, v letu 1996 je bilo VidemCa-nov 95.394, novembra lani pa so jih našteli 94.964. V naslednjih letih je predviden še negativni pospešek, tako da bo po projekcijah občinskih izvedencev leta 2007 kar 7, 6 odstotka manj prebivalcev v enem desetletju. Smo torej priCa konstantni težnji upadanja, ki jo spremlja še vrsta drugih podatkov.
Po istih študijah bo leta 2007 živelo v Vidmu 42.600 družin, s porastom za 2, 3 odstotka glede na leto 1996, vendar bo skoraj 69 odstotkov družin dvo ali
enočlanskih. Slednjih, takoimenovanih ”sin-gle“ bo po predvidevanjih 16.507, 12.816 družin bo dvočlanskih, 8.176 bo sestavljenih iz treh oseb, 4.336 družin bo štiričlanskih, petčlanskih pa bo 577. Številnejše bodo že redkost.
Deželni tehnični urad je sicer opomnil videmsko občinsko upravo, da pri projekcijah ni upoštevala deleža priseljencev, ki postajajo vse aktualnejše vprašanje. Vsekakor je iz navedenih podatkov dovolj jasno, da tudi glede občine Videm v zadnjih desetletjih ni bilo bogve kakšne razvojne politike. Mesto samo je ostalo ujeto v lastna protislovja. Med drugim je opažati težnjo, da se precej VidemCanov seli v manjše občine, ki se nahajajo v neposredni bližini Vidma in kjer se lokacijski ter bivalni, pa tudi drugi praktični, vsakdanji problemi rešujejo ceneje in z manj birokratskimi zapleti.
Videm s takšnimi zaskrbljujočimi številkami seveda ni osamljen primer. Najprej gre spomniti na dejstvo, da
ima naša dežela v italijanskem merilu po Liguriji najnižjo rodnost. Gotovo pa k temu tudi prispeva socialno vprašanje, ob katerem je spet videti, da je opevano "bogastvo" italijanskega severovzhoda dokaj relativen pojem. Statistike namreč dokazujejo, da se mladi vse manj odločajo za skupno življenje, Čemur botrujejo problemi zaposlitve in bivalnih možnosti. Po ocenah izvedencev pa gre tudi za kulturne razloge, kajti današnja mlada generacija je notranje bolj krhka in nima velikega zaupanja v prihodnost. Zato se pogosto tudi izmakne odgovornosti, ki jo prinaša skupno življenje. Res pa je tudi, da je v naši državi, v primerjavi z drugimi razvitimi v Evropi, veliko pomanjkanje take razvojne politike, ki bi v mladih utrjevala samozavest in jim pomagala pri vstopu v samostojno življenje.
Po oceni nekaterih demografov se bo prebivalstvo v Italiji predvidoma znižalo na 40 do 45 milijonov prebivalcev. Povečalo pa se bo število priseljencev, ki jih je danes za kake 3 odstotke, mnogo manj, kot jih je v drugih državah zahodne Evrope. Po ocenah izvedencev se lahko število priseljencev v Italiji zviša do 10 odstotkov, kar utegne biti celo neizbežno, da se glede na težnjo upadanja domačega prebivalstva ohranijo sedanja družbena ravnovesja. (D.U.)
Martini v četrtek pri ministrici Katii Beliilo
TRST - Predsednik deželnega sveta Antonio Martini bo v četrtek in petek v Rimu za vrsto srečanj. Za četrtek je predvideno srečanje z ministrico za odnos z deželami Katio Beliilo, kateri bo Martini orisal sklpe deželnega sveta FJK glede paritetne komisja država-dežele. V petek pa bo na rimskem sedežu dežele FJK konferenca predsednikov deželnih svetov, na katerem bodo poglobili dokument o ustavni reformi, katerega osnutek so predsednik pripravili pred kratkim.
PISMA UREDNIŠTVU
Slovenske Sole imajo pravico do avtonomije tudi če ne dosegajo najnižjih parametrov
Dragi odstavek dragega člena O.P.R. z dne 18. 6. 1998, štev. 233 zahteva, da šole, katerim naj bi se priznalo pravno osebnost, morajo razpolagati, vsaj za eno petletje, s populacijo dijakov med 500 in 900 enotami.
Tretji odstavek določa: »Na manjših otokih, v hribovitih predelih in v krajih z etničnimi ali jezikovnimi značilnostmi, se indexi iz drugega odstavka lahko znižajo na 300 enot za šole, ki združujejo otroške vrtce, osnovne in nižje srednje šole ah zavode višjih srednjih šol, ki vključujejo tečaje ah oddelke različnega reda ah tipa iz 6. odstavka.«
Deveti odstavek istega člena se glasi: »Predpisi iz 3., 4., 5., 6. in 8. odstavka, ne veljajo za državne šole s slovesnkim uCnim jezikom. Tem šolam bo dodeljena šolska avtonomija za uresničitev pravice do študija, tudi ob pomanjkanju najnižjih parametrov iz 2. in 3. odstavka, in to na podlagi teritorialne razdelitve dijakov, ki obiskujejo omenjene šole. Po dodelitvi avtonomije šolam z italijanskim učnim jezikom, ki se nahajajo na istem področju, bodo pokrajinske konference upoštevale sprejete sklepe v korist šol s slovenskim učnim jezikom«.
Po mojem skromnem mnenju iz tega sledi:
1.	Naj ne bi bilo nobenega dvoma, da parametri 500 - 900 ah 300 se ne nanašajo na v nobenem primera na slovenske šole katerim zakon jamči pravico do avtonomije tudi ob pomanjkanju najnižjih določenih parametrov, sklicujoč se na pravico uresni-
čitve pravice do študija, kije zajamčena po Ustavi in notranjih državnih zakonih.
2.	Posledično, omenjeni 9. odstavek 2. Člena O.P.R. z dne 18. 6. 1998, štev. 233 prav tako jamči, tudi šolam z italijanskim učnim jezikom, ki delujejo na prizadetem področju (na katerem delujejo slovenske šole), pravico do priznanja avtonomije tudi ob pomanjkanju zgoraj omenjenih parametrov iz 2. in 3. odstavka 2. Člena omenjenega Odloka Predsednika Republike.
Pino PeCenko
Banovska vas in - izkrivljanje
Banovska vas in problem s tujimi pri-bežniki je kot netivo za kroniste in članka-rje, ki glodajo v to kraško kamenje z vseh strani. Prav gotovo ne zgrešim, ce zapišem, da ta majhna vas ni bila še deležna takšne pozornosti s strani medijev, kot je v tem Času. Namera o ureditvi centra v tej opuščeni in razpadajoči vojašnici za ilegalne pribežnike, ki Čakajo na izgon iz države; kateremu se vas upira, dviga zanimanje bodisi medijev, kot tudi drugih dejavnikov, ki vidijo v tem svoje koristi. Ce nisem spregledal kakšnega Casnikarkske-ga zapisa, je samo v Primorskem dnevniku, bilo objavljenih okrog trideset člankov, ki se nanašajo na našo vas in so povezani s tem problemom pribežništva. Med temi članki so bili tudi takšni z žaljivo vsebino. A kraševci znamo potrpeti, molčati in nadaljevati po svoji poti. Nekateri, nepovabljeni, so se pridružili in tudi zapustili to vaško samoiniciativno pobudo - morda radi chrektiv.
Kljub temu, da so na delu politične sile, ki spletkarijo, da bi prišlo do razbitja enotnosti in s tem razpada samoiniciative vaščanov, se protest nadaljuje. To je bilo
razvidno, tudi iz številne udeležbe, ko so prišli parlamentarci Schengenske komisije dne 12. t.m. na poizvedovalni ogled vojašnice.
Ne bi se spuščal v analizbanje tega, kar je bilo napisanega v posameznih Člankih. Omejim se le na to, kar se me osebno zadeva. Ker sem jaz precital tista dva sporna stavka, ki ju je župnik in dekan g. Zvone Strabelj namenil iz solidarnosti, ne le do Banovcev, ampak tudi do tistih, ki so pomoči potrebni, kot je zapisano v dragem stavku tega zapisa. 2e naslednji dan po protestnem zborovanju na Opčinah so odjeknili v medijih z različnimi odtenki. Protestno zborovanje, ki se je odvijalo v Prosvetnem domu na Opčinah dne 23. januarja je dalo povod za napihovanje in stramentalizacijo, ki se je izrodila v nepodpisani članek, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku 9. trn. pod naslovom »Pismo« pa tako.... V tem Članku je zapisano - »o prirejeni verziji« - in še naprej »Doslej g. Strabelj ni hotel polemizirati s tistimi, ki so neumestno posredovali nekakšno »župnikovo pismo«. O kakšni prirejeni verziji, o kakšnem neumestnem posredovanju nekakšnega »župnikovega pisma« piše Clankar, zna le on sam! Kdo prireja in izkrivlja verzije je dovolj jasno obrazloženo v članku, ki je bil objavljen 11. t.m. (Solidarnost s tujimi pribežniki in, zakaj ne tudi z Banovci) dovolj je, da si ga pretita. Ali je to načrtno strumentalizi-ranje in izkrivljanje tega, kar je bilo v resnici prebrano, le naCrt tistih, ki nas imenujejo rasiste, ki bi radi popolnoma onemogočili to samoiniciativo vasjanov, iz političnih ah dragih interesov?
Je lahko vas nestrpnežev in rasistov ti-
strpi
sta, ki je živela vse od prve svetovne vojne
do današnjih dni ob vojašnici v kateri je bilo, kar nekaj krat vec vojaščine od vasjanov? - In to različnih ras, jezikov in kultur!
Kar pa vzbuja strah, niso - »strahovi« -ampak realna bojazen, da se pojavi tudi tukaj kriminal, ki je prisoten drugod po državi. Tolpe, ki se okoriščajo z revščino teh ljudi, so pravi - »strahovi«. Država, pa nima jasne strategije za zajezitev tega pojava.
No, manifestacija, ki je bila v nedeljo, 7. t.m., je pokazala, da Banovci vseeno niso tako osamljeni v svojem protestu, kot bi nekateri želeli; ker so tudi dragi dojeli razsežnost tega problema.
Pavel Vidau
Novinarji Primorskega dnevnika poročamo svobodno, po vesti in brez direktiv od kogar koli. Morda pa gospod Vidau presoja po merilih, ki jih je sam vajen in se jim sam podreja.
Uredništvo
25-letnica delovanja jamarskega kluba KraSld krti.
Lepo je bilo tisti veCer v središču Danica na Vrhu na predstavitvi zbornika med Timavo, SoCo in Vipavo: pozdrav predsednika jamarskega kluba, prisrčen nastop obeh domačih pevskih zborov, polna dvorana publike je pozorno sledila dobri predstavitvi zbornika.
Vendar so se že tam med družabnostjo marsikateri spraševali, kako da je sovo-denjska občinska uprava popolnoma zamolčana, prezrta. Tudi na županstvu nam je že marsikdo postavil to vprašanje. Zato odgovarjamo, da smo tudi sami presenečeni, saj posveča naša uprava Kraškim krtom primemo pozornost že od samega nastanka jamarskega kluba.
Naj povemo samo,
-	da smo v sedemdesetih letih z njimi sklenili pogodbo za dolgoletni odstop zemljišča, kjer sta jamarski dom in jama Kraljica Krasa;
-	da jim dajemo vsakoletno podporo (-kot sicer tudi drugim društvom v naši občini);
-	da smo leta 1997 v okvira projekta “Obiettivo dne” izoblikovali bogat načrt za valorizacijo zemljišča ob jamarski koci in širšega okolja (naCrt ni dobil finančnega kritja, zato je njegova uresničitev upočasnjena oznoma odložena);
-	da smo jim dah izredni prispevek za proslavo 25-letnice delovanja že leta 1997;
-	da smo bili in še vedno smo s “krti” v dobrih odnosih.
Zakaj se tisti večer na občinsko upravo občine Sovodnje nihče ni spomnil, ne vemo.
Tudi v Primorskem dnevniku, dne 9.2.1999, smo bili popolnoma zamolčani.
Uprava občine Sovodnje ob Sod
Pozornost sovodenjske občinske uprave do Kraških krtov je hvalevredna, vendar nima nikakršne zveze s poročilom o predstavitvi zbornika Med Timavo Sočo in Vipavo. V kroniki smo napisali to in nič več od tega, kar se ]e dogajalo na predstavitvenem večeru. Navedli smo vse tri govornike, nastopajoča zbora, veliko udeležbo krajanov m Številnih gostov. Slednjih nismo pop mensko navajali, pa tudi nihče se m oglasil s pozdravom, zato nam je nerazumljiv očitek, da smo koga zamolčali-
Uredništvo
PREVOZI / SKUPNA SINDIKALNA POBUDA
ŠOLSTVO/ TRST
Zelo uspela »pustna« stavka šoferjev ACT
Sindikati še naprej polemični do vodstva podjetja
Občina »pozabila« na slovenska vrtca...
Vrtca pri Sv. Ivanu in na Greli izpadla s seznama
Prefekt »rešil« miljski pust Kaj pa zveze z bolnišnicami?
Stavka, ki je ohromila avtobusni promet v tržaški pokrajini, je zrcalo skrajno neurejenih sindikalnih odnosov v prevoznem podjetju, ki se nahaja pred negotovo asodo. ACT bo v kratkem doživel korenit Preustroj in danes nihče ne ve, kakšna bo ta preo-snova in kakšno ceno kodo morali za to plačati koristniki in uslužbenci.
Prefekt je v nedeljo zaradi miljskega pusta Prisilno vpoklical v služ-ko skupino Šoferjev. Morda je ravnal pravilno, s svojim sklepom je Pomagal miljskemu pustu, ne pa rešitvi hudega spora v ACT.
Pust je bil torej resen. ^ takih in podobnih primerih pa bi se morali Pristojni tudi zamisliti o nekaterih drugih avtobusnih progah, ki so ravno tako, Ce že ne bolj, pomembne za javnost. Mislimo npr. na avtobuse, ki povezujejo katinarsko kolnisnico ali pa na-krezinski sanatorij, ki je Ze v normalnih pogojih težko dosegljiv z javnimi
sredstvi.
Miljski župan Roberto ktipiazza je udaril po mi-Zj in s tem zaščitil inte-rese svoje občine. Kdo Pn Sciti interese Sibkej-s’h, tistih, ki nimajo dostopa do občil in ki ne morejo dvigniti svojega klasu?
Nedeljska osemurna stavka (od 16. do 24. ure) Šoferjev Konzorcial-nega podjetja za prevoze (ACT) je zelo dobro uspela. Po podatkih sindikatov je pri protestu sodelovala velika večina voznikov, tako da je med stavko vozil edino avtobus St. 20, ki povezuje mesto z Miljami. Šoferji te linije so bili prisilno vpoklicani v službo na osnovi dekreta prefekta Micheleja De Feisa, ki je glede tega osvojil poziv miljskega župana Roberta Dipiazze.
Zvezni in avtonomni sindikati, ki so skupaj proglasili stavko, pozdravljajo uspeh protesta in izpostavljajo čut odgovornosti delavcev, ki so omogočili redne vožnje avtobusov št. 20. Sindikati ostro obsojajo zadržanje voditeljev ACT, ki so - tako piše v tiskovnem sporočilu - v bistvu prelisičili prefekta, saj so od njega zahtevali vpoklic v službo večjega števila šoferjev od tistih, ki so navadno zadolženi za miljsko progo. To po mnenju sindikatov znova dokazuje, da je
sedanjo vodstvo ACT nesposobno za vodenje podjetja v tej zelo kočljivi fazi.
Kritike na račun prevoznega podjetja in na De Feisa prihajajo s strani Stranke komunistične prenove, ki glasno očita ACT, da stalno krši temeljne sindikalne pravice. Podjetje je neupravičeno izbralo pot »trde linije«, s katero hoče zvrniti na delavce in na njihove sindikalne predstavnike vse odgovornosti in krivde za nastalo situacijo.
Na kritike in napade, ki prihajajo iz raznih strani, odgovarja predsednik ACT Giacomo Bormso. Ce bi podjetje pristalo "na dogovor š sindikati, ki bi preprečil nedeljsko stavko, bi to stalo podjetje 120 milijonov lir v tem letu, več kot 500 milijonov lir v letu 2000 ter več kot 700 milijonov v letu 2001. Glede stalne zaposlitve treh začasno zaposlenih uslužbencev je Bormso dejal, da interesenti niso uspešno prestali poskusne delovne dobe.
Po vpisovanjih v'državne občinske vrtce (zaključila so se 25. januarja), so v prvih dveh tednih februarja potekala vpisovanja tudi v občinske otroške vrtce v tržaški občini za šolsko leto 1999/2000. Starši so imeli do pretekle sobote čas za vpis svojih otrok v te vrtce. V ta namen je pristojna služba tržaške občine pripravila široko informativno akcijo, da bi starše otrok, ki bodo dopolnili tretje leto starosti, obvestili o možnostih občinskih predšolskih struktur.
Pismena sporočila so prijeli tudi starši slovenskih otrok, pisma pa se niso v nobenem pogledu razlikovala od tistih, ki so jih prejeli italijanski starši. Seveda, občinska služba ni mogla vedeti, ali je pismo naslovljeno italijanski ali slovenski družini, vsekakor pa bi morala položiti v pripravo informativnega gradiva večjo pozornost, da bi bili tudi slovenski starši, tisti, ki nameravajo vpisati svoje otroke v slovenske občinske vrtce, enakopravno seznanjeni s ponujenimi možnostmi.
V zgibanki je namreč ob 30 italijanskih občinskih vrtcih omenjen le slovenski občinski vrtec v Dijaškem domu (v Ul. Ginnastica 72). Iz seznama bi torej lahko starši sklepali, da deluje v občini le en slovenski občinski vr-
tec, kar pa ne drži. Na občinskem ozemlju delujeta namreč še dva slovenska vrtca, in sicer pri Sv. Ivanu v Ul. Cave 4 ter na Greti na Rebri za Greto 34/2. Zakaj ju pristojna občinska služba ni vključila v seznam?
Občina je zadevo vsaj nekoliko popravila s prijavnico za vpis v vrtec. Na prijavnici so (povsem na koncu) omenjene tri »slovenske sekcije«, in sicer na Greti, pri Sv. Ivanu in v Ul. Ginnastica. Ob njih pa ni niti naslovov niti telefonskih številk, kar tudi lahko zmede starše ob iskanju vrtca, v katerega naj bi vpisali svojega otroka.
Na prijavnici je prišla do izraza druga »pozabljivost« občinske službe za vzgojo in mladino. Starši morajo v vprašalniku - med drugim - tudi odgovoriti, ali drugi njihovi otroci obiskujejo isti vrtec, osnovno šolo, ki deluje v istem poslopju, ali jasli. Med slednjimi so omenjene-tudi jasli Matteotti, spet pa ni zabeleženo, da deluje v okviru tistih jasli tudi slovenska sekcija. Slovenski starši so bili tako dvakrat prikrajšani: prvič, ker jim ni bila posredovana informacija, kje delujeta dva od treh slovenskih občinskih vrtcev, drugič pa, ker na prijavnici sploh ni bila omenjena slovenska sekcija občinskih jasli.
ZDRUŽENJE INDUSTRiJCEV / PREDSTAVILI NOVO POBUDO
Pomoč podjetjem za spoštovanje zakonov
Podpisali so konvencijo s podjetjem Te.s.s. - Storitve na razpolago v začetku marca
Pomagati podjetjem, ki tega sama ne zmorejo, pri spoštovanju zakonov oziroma normativov in pri reševanju problemov, kar zadeva varnost pri delu ter spoštovanje okolja. To je smisel nove pobude Združenja in-dustrijcev, ki je podpisalo konvencijo s svetovalno družbo Te.s.s., novost pa so predstavili včeraj predsednik združenja Federico Pacorini, direktorica združenja Loredana Ca-talfamo in predsednik Te.s.s. Fredi Luchesi.
Kot so podčrtali, gre za razširitev storitev združenja, saj sta varnost pri delu in okolje pomembni področji, tako da so januarja podpisali konvencijo, s katero bodo lahko posamezna podjetja dobila preko družbe Te.s.s. razne usluge (tudi specifične). Slednje nudijo na podlagi
vprašalnika, ki so ga porazdelili lani in iz katerega sta prišli najbolj do izraza vprašanji varnosti in okolja. Za člane združenja predstavlja pobuda seveda obogatitev, niso pa vezani na konvencijo, saj se za svoje zahteve po lastni izbiri lahko obrnejo na kogarkoli. Zahteve in potrebe so številne, so dejali in napovedali, da bo Združenje industrijcev v četrtek podpisalo sporazum o sodelovanju z družbo Bic za promocijo gospodarstva in podjetništva, poleg tega nudi združenje tudi sindikalne usluge.
O storitvah, ki jih bo predvidoma začetek marca pričelo nuditi podjetje Te.s.s., je spregovoril Luchesi, ki je uvodoma podčrtal splošno stisko podjetij pri spoštovanju normativov, ki se med drugim večk-
rat spreminjajo. Zakon 626 o varnosti pri delu in odlok Ronchi o spoštovanju okolja (in odpravljanju odpadkov) sta npr. dobro znana, a imajo podjetja težave pri njunem izvajanju. Te.s.s. nudi v tem smislu podjetjem pomoč in poenostavitev varnostnih oz. ambientalnih problemov s tem, da jih reši bremen in prevzame odgovornost pri spoštovanju zakonov s strani podjetij. Te.s.s. bo tako v kratkem nudila storitve za varnost in higieno pri delu, za protipožarno varnost, za stalna oz. nestalna gradbišča, za spoštovanje okolja, za hrup, za odpravljanje odpadkov, odplake in emisije strupenih plinov.
Sedež strukture bo na Trgu Giotti, 8, na razpolago pa bo tudi sedež Združenja industrijcev. A. G.
SODNA PALAČA / PO POŽARU
Deganutti ostane v zaporu Sodniku ni hotel odgovarjati
Sodnik Nunzio Sarpie-tro je včeraj potrdil pripor za Tržačana Gerarda De-ganuttija, ki je osumljen, da je prejšnji teden, v petek, podtaknil požar v sodni palači in povzročil veliko gmotno škodo. De-ganuttija., za katerega je Sarpietro odredil preventivni pripor »zaradi hudih indicev na njegov račun«, so ustavili kmalu po izbruhu požara, potikal se je po sodni palači. Tistega jutra je imel proces, vendar ga ni bilo na obravnavi, prišel je nekoliko z zamudo, ravno v tistih minutah pa so v 3. nadstropju plameni zajeli
do stropa nagrmadeno staro pohištvo, ki bi ga moralo odpeljati osebje Rdečega križa. Deganut-tija pa so opazili prihajati po stopnicah navzdol. Doslej se je bivši tako imenovani voditelj organizacije Pot (Prima Orga-nizzazione Triestina) že večkrat znašel v središču pozornosti, med drugim je hlinil napad na nekdanjega ministra Andreottija, grozil mu je s strašilno pištolo, sodnikom je naslavljal pisma, v katerih so bili naboji in podobno. Včeraj pred sodnikom ni želel odgovarjati.
Nedaleč od tržiča / zapeljala sta v kanal
PROMETNA NESREČA / NA PREHODU ZA PEŠCE
Tragična smrt dveh Tržačanov
Avto se je prevrnil na streho, nad njim nista bila niti 2 m vode
Težke poškodbe so bile za žensko usodne
V nedeljo zjutraj je umrl tudi mladi motociklist, ki se je v Ul. Pavia zaletel v drevo
Po mnenju sodneg pravnika sta 26-leti ^■ianhica Roiaz in 36-le Antonio Valci izdil jrila v nedeljo proti ji .trU’ okrog 5. ure, more Pdi nekoliko kasneji J^og 5.30. Njuni trup a bili v avtomobilu, 1 c |ZaPel)al v kanal Brai °*°> nekaj metrov dah ^ Hiostu, ki Tržič povi ,. le z navtičnim sre j 1SCem Hannibal. Vozil e,0kr°g 7. ure opaž j ,n od mimoidočil i c:iansko sta iz vode me e 1 dve kolesi, avto se ainrec prevrnil n
la v ■ ^ iasno> Ce je b kriva prevelika hitre fe’ .d na cesti ali je še s r)a morda premage ZaH 6C' trupli so našli j'bijem delu avta, mo ra JTa nesrečneža hotel Se di okensko steklo i hii^?Siti na površje, na ma sta bila le dva me
2ada,°djL^orda pa iu i taiI1) odbil udarec in sl
Zg * °stala v nezaves v°lanom je bil Rol
Antonio Valci
avtomobil si je kupil pred nekaj meseci, šlo je za ford sierra cosvrorth, ki ima pogon na vsa štiri kolesa, kar pomeni, da gre ob primerni vožnji za precej zanesljivo in varno vozilo.
Tako Roiaz kot Valcic sta živela na območju Sv. Jakoba, prvi je prebival v Ul. Gramsci, drugi v Ul. dei Giuliani. Dela-
Gianluca Roiaz
la sta skupaj pri tržiš-kem Fincantieriju, pri zadrugi, ki si je zagotovila neko delo v zakup. Od doma sta odšla v soboto okrog 23. ure, namenjena sta bila na ples. Mati je Roiaza po mobitelu poklicala proti jutru, ni dobila odgovora, kasneje so ji tragično novico posredovali karabinjerji.
V katinarski bolnišnici je v nedeljo izdihnila 67-letna P.A., ki jo je s svojim avtomobilom povozil 30-letni D.G. Zensko so po nesreči takoj odpeljali na oddelek za oživljanje, vendar so bile poškodbe tako hude, da ji življenja niso rešili.
Do nesreče je prišlo v soboto. Avtomobilist je s fiat tipo pripeljal z Drevoreda R. Sanzio, po Trgu Gioberti je bil namenjen v Ul. San Cilino. Na Trgu Gioberti pa se je zaradi zastoja v prometu moral ustaviti, pri tem pa je kar naenkrat vstavil v vzvratno vožnjo: v tistem trenutku je ženska bila na prehodu za pešce prav za avtomobilom, silovito jo je podrl na tla. Že reševalcem službe. 118, ki so prihiteli na pomoč, je bilo takoj jasno, da so poškodbe težke, prognozo so si pridržali. Izvide o nesreči so opravili mestni redarji.
Nedelja se je tragično končala tudi za 22-letne-ga Andrea Vucha (na sliki) . Njegovo stanje ob sprejemu v bolnišnico je bilo obupno, po dveh urah je kljub prizadevanju zdravnikov umrl. Vuch je bil po poklicu geometer, prebival je v Ul. Paisiello, nad Sv. Ano. S svojim motornim kolesom se je ponesrečil v bližini doma, v Ul. Fla-via, v višini hišne številke 20. Težko ranjenega so ga našli nekaj pred
3.	uro zjutraj, z motornim kolesom se je zaletel
v obcestno drevo. Odpeljali so ga v katinarsko bolnišnico, kjer pa se mu je srce kmalu zatem ustavilo. Kaže, da ni bilo nobenega očividca, saj ob tisti uri ni veliko ljudi na cesti.
Spolno nasilje
Tržaški tribunal je na tri leta in šest mesecev ječe obsodil občinskega uslužbenca B.S., ki je bil obtožen, da je pred leti skušal posiliti pastorko (tedaj je dekle imelo 14 let, danes jih ima 18). Moški je od vsega začetka trdil, da je nedolžen in da se mu hoče pastorka maščevati zaradi slabih odnosov, ki vladajo med njima. Kot je trdila obtožnica, je dekle skupaj z materjo in dvema drugima otrokoma živelo v stanovanju skupaj z očimom, ki jo je nekega dne skušal posiliti. Med preiskavo so jasno prišli na dan slabi odnosi med njima. Da-
nes pa ne živita več pod isto streho.
Skrival je mamilo
Agenti letečega oddelka kvesture so aretirali 31-letnega Tržačana Massima Amaraddia, obtožujejo ga prekupčevanja z mamili. Z njim so sile javnega reda že večkrat imele opravka, tokrat so policiji postali sumljivi prepogosti obiski, ki so jih na njegovem domu v Ul. Donaggio v Naselju sv. Sergija opravljali zasvojenci. Pri pregledu stanovanja so našli skoraj šest gramov kokaina, okrog šest gramov hašiša, več kot pet gramov heroina in gram snovi, ki je reaktivna na anfetamine. Odnesli so mu tudi pet milijonov lir, zaslužil naj bi jih s prodajo mamila. Sodstvu so prijavili tudi Amaraddijovo ženo, 27-letno Sabrino Cetin, osumljena je, da je možu pomagala pri prepovedani trgovini.
NOVICE
TRADICIONALNI PUSTNI SPREVOD PRITEGNIL VELIKO MNOŽICO
Podpis konvencije med Pokrajino in CONI
Na sedežu pokrajinske uprave bodo danes ob 15.30 podpisali konvencijo med Pokrajino, olimpijskim odborom CONI in zavodom za kreditiranje športa, na osnovi katere bodo zgradili nove športne objekte in naprave. Konvencija je vredna vsega skupaj 25 milijard lir. Posojila kreditnega zavoda bodo direktno upravljale Pokrajina in druge pristojne javne ustanove.
Na Miljskem pustu letos najuspešnejša skupina Brivido
Zborovanje šolnikov
Veliko duhovitosti, domislenosti in tudi nekaj tehničnih novosti
Sindikalne organizacije šolnikov CGIL, CISL, UIL in SNALS vabijo vse šolnike na sindikalno skupščino, ki bo v Četrtek, 18.2. ob ll.uri v prostorih znanstvenega liceja Galileo Galilei (Ul.Mameli 4). Na dnevnem redu je soočenje o novi delovni pogodbi in o ti. racionalizaciji šolskega omrežja.
V	nedeljo glasbeno srečanje v Rojanu
Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan bo v nedeljo, 21. februarja ob 18.30 v dvorani Marijinega doma v Rojanu razglasila dobitnika natečaja za izvirno skladbo za glas in instrument s slovenskim besedilom, ki ga je razpisal januarja 1998. Spored bodo izoblikovali mladi glasbeniki iz Gorice in iz Trsta Marko Sancin, Aleš Petaros, Marko Stoka, Valentina Pavio, Andrej Pegan, Pavel Bembi, Tamara Stanese, Tatjana Gregori, Marjan Skerlavaj, Martin SrebemiC in Martina Feri.
Sporočilo SPkCGIL
Zveza upokojencev SPI-CGEL za Sv.Jakob sporoča, da je v teku akcija včlanjevanja. Izkaznice upokojenkam in upokojencem delijo na sedežih v Ul.Frausin 17, na Drevoredu Čampi Flisi 38-b in v Ul.Orlandini 32-b (PonCana). V prihodnjih dneh bodo sporoCih datume praznikov včlanjevanja.
Nova publikacija o židovski skupnosti
V	prostorih muzeja Zidovske skupnosti Carlo in Vera VVagner bodo v Četrtek, 18.februarja ob IS.uri predstavih javnosti knjigo Maria Stocka »V imenu Jeremije«. Knjigo, ki je izšla pri založbi LINT na pobudo mestne židovske skupnosti, bo predstavil urednik založbe Valeno Fiandra.
Pomoč bolnikom
Liga proti rakastim obolenjem, ki ima sedež v Ul.Pieta 19, ponuja vsestransko pomoC vsem, k bolehajo za rakom ter njihovim družinam. Oskrbo, ki je brezplačna, nudijo preko združenja Leado, ki je specializirano v pomoči na domu potrebnim bolnikom. Vse informacije nudijo na tel. številki 040-771173 med 9.30 in 12.uro.
Dopolnilo k članku o Kraškem pustu
V	nedeljski številki smo podrobno poročali o poteku Kraškega pusta na Opčinah. Ob tej priložnosti smo tudi zapisali, da so se pustnega sprevoda udeležili tudi gojenci Vzgojno zaposlitvenega centra Mitje Cuka ter dosegli tretjo nagrado za skupinske maske. Podatek ni povsem toCen, ker so skupino poleg njih tvorih tudi elani Skupnosti Milcovich ter centrov CEM iz Trsta in CEO iz Sesljana.
V OBČINSKI UMETNOSTNI GALERIJI
Razstava o »paronu« Roccu
»Paron Rocco - zgodba o Nem Roccu, Tržačanu, ki je osvojil Evropo in svet«. To je naslov razstave, ki so jo na pobudo odbomištva za šport Tržaške pokrajine ter odbomištva za kulturo Tržaške občine in s sodelovanjem deželnega sedeža
RAI, uredili v občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita. SinoCi so razstavo ob številni udeležbi občinstva slovesno odprli, odprta pa bo do 28. februarja, in sicer vsak dan, tudi ob praznikih, od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure.
V Miljah okrepljena varnostna služba proti vandalizmom
Miljski župan je po zadnjem primem nasilja, ko je zagorelo celo v občinski palači, razmišljal, da bi javne lokale na pustni torek zaprli kar opolnoči. Včeraj pa se je odločil, da bo ostane v veljavi odlok št. 27/99, kar pomeni, da so lahko odprti do 4. ure jutri zjutraj (torej v sredo, 17. februarja), medtem ko z glasbo morajo prenehati že prej, ob 3. uri: na vsak način jo morajo primerno utišati že opolnoči, tako da ne motijo stanovalcev. Isto velja tudi za veseljačenje po ulicah in trgih, po 24. uri je prepovedano. V ta namen bodo zagotovili primerno varnostno službo, ki naj bi preprečila primere vandalizma, s katerim so se huligani, ki miljske-mu pustu delajo samo škodo, izkazali že v noCi na nedeljo, med dmgim so razbili izložbo bara San Marco.
Vzroke požara, ali bolje začetka požara v občinski palači, raziskujejo gasilci, s preiskavo pa se ukvarjajo karabinjerji. Na srečo so takoj posegli sami občinski uslužbenci, poslužili so se gasilskage aparata, sicer bi bila škoda verjetno večja. Občinska palaCa je tedaj gostila disc-jokeye zasebne radijske oddaje »Radioattivita«, ki je priredila manifestacijo »diskoteka na trgu«. Verjetno je kdo skrivaj povzpel do zgornjih nadstropij, kjer je arhivsko gradivo, in hote ali po nesreči podtaknil ogenj.
Osem velikih vozov in kar triedeset manjših, dva tisoC udeležencev in skoraj trideset tisoC gledalcev: tudi s številkami lahko podamo dokaj verno sliko letošnjega pustnega sprevoda v Miljah, ki je gotovo najbolj množična in v marsičem tudi najbolj spektakularna pustna prireditev v deželi. Vreme je bilo še kar lepo', le redek oblak je kdaj pa kdaj skril sonce, ki je toplo siljalo in grelo srečneže na prisojnih točkah dolge poti pustnega sprevoda, vsaj do zatona, ko je mraz spet pritisnil in dal razumeti, da zime še ni konec. Marsikomu so otrpnili prsti na nogah, ogreli jih niso niti pogosti obiski v bližnjih barih; ko se je predstavila peta skupina, so najmanj korajžni gledalci še zapuščali prizorišče, zadnje nastopajoče je sprejelo zelo zdesetkano premraženo občinstvo, ki se je glasno pritoževalo nad pretirano razvlečenim sprevodom s preveč mrtvih točk. Prireditelji so verjetno mraz predvideli, saj bi bil moral letos sprevod kreniti pol ure prej kot običajno, žal pa je prišlo do skoraj enourne zamude.Kakorkoli že, letošnjo zmago je odnesla skupina Brivido, ki ji je po treh zaporednih zmagah skupine Ongia spet uspelo uveljaviti svojo premoč. Z vizualnega vidika je miljski pustni sprevod potrdil značilnosti, ki jih je razvil od leta 1954 do danes, v prvi vrsti spektakularnost, ki sloni na velikih vozovih z lepo dodelanimi možici iz papir mašeja in s precej kompleksnim gibanjem sestavnih elementov: gor in dol, levo in desno, vrtenje, na precejšnjem številu manjših vozov, prav tako z gibljivimi elementi, na razkošni barvitosti številnih mask, ki spremljajo vozove -tudi elani godb, ki spremljajo vsako pustno skupino so skrbno našemljeni, poleg tega ne manjkajo koreografske točke in rock ansambli v živo. žal so miljski pustovalci s Časom izgubili precej pustne norčavosti in satiriCnosti, ki je bila nekoC za pust obvezna, tako da se včasih komu potoži celo po nekoliko vulgarni po-smehljivosti in po v ženske oblečene moške, ki so bili nekoč pustna stalnica.
Nedeljski pustni sprevod v Miljah je odprlo osem dijakov devinskega Zavoda združenega sveta v ljudskih nošah: skupinica je šla mimo ob popolnem nezanimanju občinstva, kar je po svoje dobro, saj mešanje resnih prvin ljudskega izročila s pustom, katerega srž je posmehovanje prikazovanega, ni najboljše znamenje; naj nam bo v tolažbo, da v skupinici ni bili Slovencev. Le trohico veC zanimanja je vzbudila ljubka skupina staršev in otrok Per sempre fiof, ki ne sodeluje v tekmo-, vanju: prikazala je deželo jajc: kokošjih in velikonočnih, surovih in različno pripravljenih, pa še kur in piščančkov ni manjkalo.
Sledila je skupina Bellezze naturah z naravnimi pojavi, ki so bili prikazani v smešnih skečih in tudi združeni na velikem vozu: tsunami, potres, ognjenik... Zmagovita Brivido je prikazala Ognej in polno različnih plamenov, Nerona,
ki. požiga Rim, grmado s pre-suštnico, zabaven in živahen skeč o filmskem požaru z gasilci, pekel s kavo Renza Ar-boreja, razkošna nota so bile maske-ognjemet in godbeniki-svece, veliki yoz pa je sprožil celo kanec ganjenost s prikazom ognja vojne, nad katerim se dviguje plameneče sonce, na sredi pa leti golob miru.
Domiselno je bilo zasnovano tudi komrmciranje skupine Trottola z dimnimi signali, tamtami, golobi poštarji, telefoni vseh vrst in komuniciranjem s tujimi bitji iz vesolja na velikem vozu. Vesoljci, astronavti in zvezde vseh vrst so bili osrednja tema skupine Buhi e Pupe, smeh je izzval skeč o vesoljski postaji mir, veliki voz z Margherito Hack je izzvenel kot hudomušni poklon simpatični znanstvenici.
La Bora se je osredotočila na bike, kavboje, Indijance in matadorje, striptizerje Buli Monty, lep je bil tudi modrooki borzni bik na zadnjem vozu. Plovba tretjeuvršCene Ongie se je zaCela s Tita-niCem, ki so mu sledile barke vseh vsrt: Odisejeva, vikinška, potopljena, gondola, Noetova z živalmi po parih: veliki voz je bil eden redkih na sodobno tematiko: na visokem valu pod bogom vodovja Neptunom so surfali prašiček, osliček in petelin, kot predstavniki uspešnih držav evra, spodaj so se tresle barčice ostalih.
Mandrioi so se posvetili priljubljeni pevki Mini in njenim uspešnicam, namignili pa so še na ostale pomene besede mina v tršaškem italijanskem okolju; nekoliko čudno so pri vsem tem izpadli otročički kot tabletke viagre; lepa je bila Mina na velikem vozu.
Sprevod je sklenila skupina
Vrstni red:
1.	Brivido (Ogenj)
2.	Trottola (Pomembno je komuniciranje)
3.	Ongia (Plovba)
4.	Lampo (Nic... tisoC.. dva tisoC... in... potem?)
5.	ex aequo Mandrioi (Kakšna Mina!)
Bellezze Naturah (Naravni pojavi)
7.	La Bora (El toro)
8.	Bulli e Pupe (1999, veselje v vesolju)
Lampo, ki se med miljskimi skupinami v najveeji meri navdihuje pri brazilskem pustu, zlasti v kostumih s kompleksnimi težkimi strukturami. Poleg tega uporablja tudi nove sodobne materiale, denimo stekleno smolo, vendar ji manjka pravi esprit, da bi njeni prikazi resnično zaživeli, zato se kljun veliki prizadevnosti redke)6 vključi med zmagovalce. Letos je izbrala tematiko evolucije o res impozantnega dinozavra na otvortivenem vozu, do človek bodocnosh z velikimi možgani-
Pustnih prireditev v Milja11 seveda ni konec, skupine s° bodo spet predstavile danes ob 16. uri, sicer brez vozov -jutri pa bodo pusta pokopan^
Na slikah (od zgoraj n(‘vZ.
dol): prvi, drugi in tretjeuvrSCe
____________________PUST / PUSTNE SEME IN SKUPINE SO SE RAZVESELILE KLJUB TRPKEMU VREMENU___________________________________
V	nedeljo vesela pustovanja po okoliških vaseh Danes osrednja prireditev po meslnih ulicah
V Bregu in na Krasu so pustovali po vaseh - Zvečer v društvih plesne zabave - Na današnjem mestnem sprevodu tudi voza Kraškega pusta - Jutri slovo: v Boljuncu bo pust zletel v vesolje, na Kontovelu sežig na Mlaki
Po kraški soboti in Biiljski nedelji se osrednje pustno dogajanje danes seli v Trst. Središčne mestne ulice bo popoldne preplavila reka pustnih šem in mask, ki se bodo udeležile letošnje Pustne manifestacije, na kateri se bodo posamezni 1?ajoni potegovali za osrednjo mestno pustno lovoriko. V sprevodu bosta ob vozovih mestnih Fajonov in skupinah, ki jih pripravljajo rekreacijska središča, sodelovala tudi dva vozova, ki sta v soboto sodelovala na Kraškem pustu. Pustna kača se bo vila od Trga Goldoni po Korzu vse do Borznega trga (kjer bo šeme, skupine in vozove °cenila žirija) in do Trga Gnita, kjer bo zaključna Pustna zabava.
Udeleženci pustnega sprevoda, pa tudi gledalci se bodo za to priložnost mhko celo ogreli, Ce bo seveda prehladno, kot je pilo v soboto na Opčinah m v nedeljo v Miljah, vrh vsega pa se bodo lahko |ydi posladkali, ne da bi bilo treba za to plačevati.
Zadruga Cooperative Uperaie bo namreč poskrbela, da bodo vsem delili "krostole« in kuhano vibo. Pripravili so sto kilogramov enih in sto litrov drugega.
V	nedeljo so se pusto-valci prešerno zabavali s Pustovanji po vaseh in z vpCemimi plesi po društ-Uh. Zabave ni manjkali, k°t kažeta sliki iz Doline Uevo) in Gropade (desno).
Po breških vaseh so v nedeljo veselo pustovali: razigrano vzdušje, ki ga Ustvarjajo »spontani« sPrevodi godcev in pisalih škrmat, je prevzelo ^eCino vasi, od Mackolj n Prebenega do Doline k urn ju in v Ricmanje,
)er je za pustne priredit-6 Poskrbela domaCa godba na pihala. V osta-U vaseh so se za pobudo Pustnega koledovanja v ® uvnem zavzeli prilož-°stni pustni odbori v so-i '°vanju s krajevnimi rustvi. Da je bilo kljub
nekoliko hladnemu zimskemu vremenu na pustno nedeljo prijetno, dokazuje zgornja slika, za katero se je postavila skupina dolinskih škrmat. Danes pa bo nadvse živahno po Boljuncu, saj se bodo kot po običaju veseli godci in šeme zbrali že v zgodnjih urah in nato obšli vse vaške ulice.
Po višku pustnega vzdušja, ki ga vselej beleži pustni torek, pa bo na pepelnični popoldan in pod večer napočil Cas za veselo slovo. Ob mnogih pustnih pogrebih, ki se bodo tudi s pretvezo za zaključno srečanje vesele pustne družbe zvrstili po raznih vaseh, bo prav gotovo najbolj živahno prav v Boljuncu, kjer bodo kot po navadi svojega pusta poslali v vesolje. Prireditev bo na vaškem trgu, z začetkom predvidenim okrog 15. ure: prav gotovo bo kot vsako leto zbrala številne gledalce! Potoki pustne žalosti bodo jutri tekli tudi na Kontovelu. Vsi se bodo iztekli v tamkajšnjo Mlako, na kateri bodo sežgali letošnjega pusta. Pokojnik bo ležal na parah pri Drušve-ni gostilni, od koder ga bodo zvesti pogrebci in neutolažljiva vdova ponesli do Proseka in nato do Mlake.	dam
__VISOKA ODLIKOVANJA
Stanko Mislej »vitez«, llly in Damiani »komendnika«
petek ob 11. uri bodo v reprezentančnih prostorih
P3^6 izročili visoka priznanja, ki jih predsed-(jr države podeljuje za posebne zasluge na raznih poči °iC^- Tokratno naj višje »visoki Častnik« (grande uffi-j^m), ho slo bivšemu poslancu Corradu Belciji. Med j. ton tržaškimi »vitezi« (cavaliere) pa je tudi dolgolet-'topelnik nabrežinske godbe na pihala Stanko Mislej. vifi"° naz^vu »visoki Častnik« (grande ufficiale) je naj-s]d naslov »komendnik« (commendatore), s tem na-se bodo odslej lahko ponašali Lucio Baldini, j)]. . Busolini, tržaški župan in podžupan Riccardo T to Roberto Damiani.
Ch,
v^ec? »Častnike« (ufficiali) so uvrstili Vittoria Guida j^j ®niia, Letteroa Greca, Francesca Maleja, Nicoloja ke 60 to Fulvia Rioso. In še novi »vitezi« (cavalieri): Pjg'a!° Acompora, Luigino Artibani, Floro Caravita, kpptorgio Da Corte, Francesco De Nardis, Stanislav tecg Bruno Petronio in Riccardo Sovrano. Kot že Vg^.?0’ bo slavnostna podelitev diplom s poimeno-pa:!Y Petek dopoldne, v imenu predsednika države ®0 izročil tržaški prefekt Michele De Feis.
V SOBOTO IN V NEDELJO V MESTU IN OKOLICI
Pustna rajanja po društvih
Preteklo soboto in nedeljo so se ob pustu še najbolj veselili najmlajši. Številna društva so tudi letos priredila zanje rajanja, ki so privabila v dvorane na desetine ošemljenih otrok. Pajacki,
gusarji, pikapolonice, Čebelice, Indijanci in princese so poskočno zaplesali v snegu živopisanih karnevalskih konfetov in se med rabo razigrali. Mno-gokje so tudi odrasli »priskočili na pomoč« in že so
zaživele vsakovrstne skupinske igre v ritmu glasbe in plesa.
Na slikah (od zgoraj levo): rajanje v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, ki ga je priredilo ŠD Konto-vel; Sneguljčica in čebeli-
ca v Barkovljah; vsakovrstna »opravila« v ŠD Škamperle pri Sv. Ivanu; malčki v Finžgarjevem domu na Opčinah; kavbojsko vzdušje v Zgoniku; vesela kolona v SKD F. Venturinija pri Domju.
PUSTNI ODBOR v sodelovanju s SKD PRIMORSKO
vabi na tradicionalno
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
danes, 16. februarja, ob 16. uri v Srenjsko hišo v MaCkolje
nastopa pevka YLENIA ZOBEC
Od 20. ure dalje pa
PUSTNI PLES
in fešta za nekdanje otroke in vse pustarje igrala bo priznana skupina
GIORGIO, WALTER in DORIANA
-------Vabljene vse maškare!!!--
KULTURNO DRUŠTVO FRAN VENTURINI vabi na
Ot/Hhs/i O
v dnižbi animatorjev glasbene skupine Free Way danes, 16. februarja, od 15.30 do 19. ure
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
16.	februarja 1999
JULIJANA
Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17.32 - Dolžina dneva 10.26 - Luna vzide ob 7.14 in zatone ob 17.53 1
Jutri, SREDA,
17.	februarja 1999
PEPELNICA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,6 stopinje, zračni tlak 1026 mb raste, veter 11 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 38 km na uro, vlaga 43-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano; temperatura morja 6,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Jas Mikac, Omar Veneziani, Giulia Ri-smondo, Giada Tulliani.
Umrli so: 76-letni Vini-cio Dapretto, 91-letna Fer-nanda Maria Desman, 85-letna Lina Bressan, 88-let-na Lidia Comunale, 80-let-na Anna Tedesco, 61-letni Silvano Moretti, 86-letna Giacoma Čampo, 76-Ietna lole Bondesan, 95-letna Lucia Giorgino, 78-letna Ermenegilda Cusma, 70-letna Maria Gustincich, 79-letna Emma Kukanja, 58-letni Giuseppe Centrone, 85-letna Genoveffa Gher-baz, 90-letna Caterina Tamplenizza, 91-letna Angela Sossi, 75-letna Tea Pressetnig, 76-letna Maria Zangrandi, 92-letni Gio-vanni Benvenuto.
I :	LEKARNE
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. februarja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Istrska ulica 33 (tel. 040 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 040 306283), Zavije -Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253).
Fernetiči (tel.	040
416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89.
Fernetiči	(tel.	040
416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 (tel. 040 635264)
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba
(od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.20 »Bači e abbrac-ci«, r. Paolo Virzi, i. France-sco Paolantoni.
EKCELSIOR - 17.45,
20.00,	22.15 »Velvet Gold-mine«, r. Todd Haynes, i. Ewan McGregor.
EXCELSIOR AZZURRA
- 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Martha da legare«, r. Nick Hamm.
AMBASCIATORI
16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »A bug’s life«, prod. Walt Disney.
NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Nemi-che amiche«, r. Chris Co-lumbus, i. Julia Roberts, Su-san Sarandon.
NAZIONALE 2 - 15.45, 18.45, 21.45 »Vi presento Joe Black«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 3-16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Attacco al potere«, i. Bruce VVillis, Denzel VVashington.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amori & incantesimi«, i. Nicole Kidman, Sandra Bullock.
MIGNON - 16.00 - 22.15 »Inseminator« Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00,
20.00,	22.10 »Ronin«, i. Robert De Niro, Jean Reno.
ALGONE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Matrimoni«, r. Cristina Comencini, i. Fran-cesca Neri, Diego Abatan-tuono, Stefania Sandrelli.
Hi PRIREDITVE
SKD PRIMOREC IZ TREBČ prireja ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE v Ljudskem domu, v petek, 19. februarja 1999 ob 20. uri otvoritev fotografske razstave MARIA MAGAJNE »Od Stivana do Barkovelj«, sodeluje Godba na pihala Viktor Parma iz Trebč. V nedeljo, 21. februarja 1999 ob 17. uri pa srečanje z avtorjem raznih publikacij ALDOM RUPLOM, katerega bo predstavila Bogomila Kravos. Srečanje bosta glasbeno popestrila Martina Feri in Paolo Bembi. Vabljeni!
KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ul. 124, vabi v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri, v društveno dvorano na predstavitev lepljenke MI SMO Z ROUT DOMA - Al’s puško al’ solato, branili bomo našo zemljo zlato (režija Drago Gorup). Gostovalo bo KD Route Kolonkovec. Vabljeni!
KD RDEČA ZVEZDA, OBČINSKA KNJIŽNICA in ŠK KRAS vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 21. februarja 1999 ob 17. uri v društvenih prostorih v Saležu. Nastopali bodo prevajalec Depangher, recitatorja Gorazd Milič in Veruska Kuk, ob klavirju Goran Obad.
SKD TABOR - OPČINE -
Prosvetni dom - v nedeljo, 21. t. m. z začetkom ob 17. uri- MEH IN SMEH ZA DOBRO VOLJO VSEH z glasbo diatonične harmonike in vižami iz naših klancev in
NOVATO in EGON TAUCER ter humorist iz Montečukole TILJO FRTA-CIN. Ne zamudite te izredne zabavne priložnosti!
H3 OBVESTILA
PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da bo danes, 16. t. m. obiskal Ric-manjce. Pustne norčije se bodo zaključile jutri, 17. t. m. ob 18. uri s pustnim pogrebom.
GODBA IZ NABREŽINE
bo danes, 16.2. ob priliki PUSTA obiskala Nabrežino.
KULTURNO DRUŠTVO FRAN VENTURINI vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v družbi animatorjev glasbene skupine Free Way danes, 16. februarja, od 15.30 do 19. ure.
ŠPORTNA SOLA TRST in KULTURNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE prirejata OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes, 16. februarja od 14.30 do 18.30 v Borovem športnem centru v Trstu, Vrdelska cesta 7 (Sv. Ivan). Igrala bo priznana skupina Giorgio-Walter-Do-riana.
ŠD KONTOVEL organizira OTROŠKO PUSTNO ZABAVO danes, 16. februarja, od 15.30 do 19. ure v kulturnem domu na Proseku. Sodeluje mladinska skupina AO Jaka Stoka. Vabljene maske!
OSNOVNA SOLA PREŽIHOVEGA VORAN-CA IZ DOLINE obvešča vaščane, da jih bodo na pustni torek v jutranjih urah obiskale vesele maškare.
STRIC SPRIC in UČENCI COS PINKA TOMAŽIČA v Trebčah bodo »zganjali« po vasi danes 16. februarja. Pustovanje se bo nadaljevalo v Ljudskem domu. Vnaprej oznanjamo žalostno vest, da nas bo za eno leto zapustil predragi Stic Spric. Pokojnega bomo pospremili na zadnjo pot in ga sežgali jutri, 17. t. m. ob 15.15 na šolskem dvorišču. Žalujoči učenci in učitelji-
KD LONJER-KATINA-
RA vabi maske na otroško pustno rajanje, ki bo danes, 16. februarja v društvenih prostorih v Lonjerju od 15. do 18. ure. Zabava je zagotovljena!!!!
SKD PRIMOREC prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes, 16. februarja od 15.30 do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
VELIKI PUSTNI ROCK KONCERT s skupino Dirty Fingers, danes, 16. februarja v Boris sports clubu, Športni center Ervatti pri Briščikih. Vsi množično vabljeni na zadnji pustni žur!!
MOSP, Ul. Donizetti 3, vabi v četrtek, 18. februarja ob 20. uri na ogled filma serije Learning English with films. Na sporedu bo film WILD THINGS (Matt Dil-lon, Kevin Bacon in Neve Campell). Ogled priporočamo odrasli publiki.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL IZ ROCOLA - Ul. Pasteur 3/a vabi člane in prijatelje na praznik včlanjevanja, ki bo potekal v soboto, 20. februarja, od 16. ure dalje v prostorih sindikata.
ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR obvešča, da bo v soboto, 20. februarja, ob 17. uri, v cerkvi v Rojanu sv. maša za pokojnega Stanka Birso. Vabimo njegove prijatelje in znance.
PODPORNO DRUŠTVO TRŽAŠKA MATICA sklicuje 2. redni občni zbor v ponedeljek, 22. februarja
1999, ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Ul. sv. Frančiška 20/11. Vabljeni člani.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo tečaji HACCP (nove določbe za higijensko zdravstveno sa-monadzorovanje nad hrano) od 18. do 21. ure ob sledečih datumih: 23.-26. 2. 1999 Zgonik, telovadnica -osmice, vinogradniki; 2.-5. 3. 1999 Nabrežina, knjižnica - vinogradniki,.osmice, zelenjava; 8.-10. 3. 1999 Opčine, dvorana Zadružne kraške banke - vinogradniki; 9.-12. 3. 1999 Bolju-nec, gledališče Prešeren -osmice; 15.-17. 3. 1999 Opčine, dvorana Zadružne kraške banke - osmice; 16,-19. 3. 1999 Boljunec, gledališče Prešeren - vinogradniki, zelenjava in ostali.
KMEČKA ZVEZA PRIREJA v četrtek, 25. t. m. ob
18.	uri v prostorih razstavne dvorane Zadružne kraške banke na Opčinah predavanje na temo: izdelava, sušenje in zorenje klobas, salam in pršutov. Predaval bo dr. Stane Renčelj, avtor knjige »Suhe mesnine
-	narodne posebnosti«. Vabljeni!
SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL in KOORDINACIJSKI ODBOR ŽENA organizirata kosilo ob priliki 8. marca - dneva Zena - v gostilni Leban v Bazovici, ul. Gruden 53 (avtobus št. 39). Praznik bo razveselila harmonika. Prijave do 26. februarja na tel St. 040-214222 (Opčine - v ponedeljek od 15. do 18. ure, v sredo in petek, od 9. do 12. ure) in 040-220710 (Sv. Križ
-	v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure. Vabljene žene in sorodniki!
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro).
KROŽEK YOGA & OMC »AMANDITA« iz Briščkov št. 2, prireja jutranje tečaje yoge, in sicer ob torkih in petkih, od 9.00 do 10.30. Za vpisovanje in informacije -tel. št. 040-327488 ali 040-200916.
KUD MAGNET pričenja nov sklop tečajev, ki bodo potekali v prostorih srednje šole Iga Grudna v Nabrežini. Tečaj keramike, ki ga bo vodila keramičarka Anica Pahor. Prostih je še nekaj mest. Informacije po tel. 040-220202. Prijave sprejemamo tudi za tečaj strukture likovne govorice, ki ga bo vodil grafični oblikovalec Leonardo Calvo z možnostjo izbire ob petkih od
18.30	do 21. ure in ob torkih in petkih od 10. do 13. ure. Informacije po tel. 040-364211. Od 6. marca do konca aprila bosta potekala tečaja o kreativni domišliji in doživljanju barvne govorice, ki ju bo vodila akademska slikarka Ani Tretjak z možnostjo izbire urnika ob sobotah dopoldne od 9. do 11. me ali popoldne od 15. do 17. me. Za informacije tel. št. 040-220680.
E3 ČESTITKE
Danes, 16 t. m. bosta slavila 25. obletnico skupnega življenja DARIO in NEDA GRIZONIC. Da bi še mnogo let v zdravju in veselju tako pridno krmarila svojo barko vama želi MePZ Re-pentabor.
TJAŠA IN GORAN iz Lonjerja, rojstni dan imata oba. Da bi zdrava in vesela se med nami dobro imela, voščimo jima iz srca, da bi vedno sreča bla, starša in nona polnih ust. Pa še nekaj - živijo pust!
Naša ljuba VERONIKA 8 let praznuje. Da bi bila zdrava, vesela in vedno tako pridna doma in v šob, ji želita bratranca Giovanni in Luca ter družini Kuret in Vannella.
B_____________IZLETI
SK BRDINA organizira v nedeljo, 21. februarja avtobusni izlet v Forni di Sopra ob priložnosti zamejskega prvenstva. Vpisovanje za izlet in tekmo bo na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, jutri, 17. februarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel št. 040-212859 ali 040-299573.
MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na WEEK-END NA SNEGU, ki bo potekal od 19. do 21. februarja v Kranjski gori. Week-end prireja Združenje katoliških študentov iz Ljubljane z namenom, da se mladi iz različnih krajev med seboj spoznajo, zabavajo ob zimskih športih in večernih družabnih srečanjih. Za informacije in prijave: mad Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure, tel. št. 040-370846.
SK DEVIN priredi avtobusni izlet v soboto, 27. t. m. ob priliki XII. Pokala prijateljstva treh dežel, ki se bo vršil v Podnu na Koroškem. Informacije nudi tajništvo na tel. 040-200782 v večernih mah. Zaželjena številna udeležba!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 28. t. m. izlet na MONTE ELMO. Za informacije lahko telefonirate na tel. št. 040-291078 od '19.30 do 20.30.
KD KRAŠKI DOM obvešča, da je še nekaj prostih mest za velikonočni izlet v Rim, Pompei in Capri. Za podrobnejše informacije lahko pokličete na tel. 040-327124.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PRODAM Opel Tigra, 1400 kubikov, letnik november ’95, full optional,
65.000	km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 0338-2811416.
PRODAM Passat Variant GL 1.8 bele barve (letnik 1991) s komaj opravljeno revizijo motorja. Tel. št. 040-251139.
V PREDMESTJU TRSTA pri Domju dajem v najem stanovanje primerno za studio, laboratorij ali urad: tri sobe, kuhinja, kopalnica, ogrevanje samostojno. Tel. 040-828861, ob uri obedov.
IŠČEMO mlado in veščo natakarico - samo ob nedeljah. Tel. na št. 040-229253 ob mi obedov.
LEKCIJE ANGLEŠČINE nudim po zmernih cenah. Tel. 040-213861.
ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548.
LEKCIJE matematike nudi študent matematike. Tel. št. 040-577731 od 16. do 18. ure.
ISCEM hišno pomočnico z lastnim prevoznim sredstvom, petkrat tedensko po 5 m, bivajočo na območju nabrežinske občine. Pisne ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Pomočnica«.
RAD PLESES? Pridruži se nam. Na Proseku bo plesni tečaj latinsko-ameriških in karibskih plesov. Informacije na tel. št. 040-225657 ali na št. 040-823632 od 18.30 do 20. ure.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči črno in belo vino. Vabljeni!
OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulj e pri Domju, št. 123.
uoštarij. Sodelujejo TRIO
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Z URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure ob sobotah od 10. do 13. ure
Za informacije: 0339/2012131 - 040/208993
Disco Club Devin
Donos, 16. februarja, ob 21. uri
(liMarnitS
mip
PUST J 999
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8."
OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, j Zgonik 15/a. Vabljeni!
KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec,
1. Ob četrtkih zaprto.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, ob torkih in sredah zaprto, tel. 040-200898.
V MEDJEV ASI je osmica ; pri Borisu.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Ane Hrvatič darujeta Cvetka in Lorena 20.000.Ib za cerkvene pevke v Ric-manjih.
Popravek: V spomin na Renata Čoka Pettirossa da- i rujejo družine Černigoj ! Adriana, Edi in Danila :
150.000	lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 9. obletnici smrti in ob rojstnem dnevu drage mame in none Karmele Brecelj darujeta hči Anita in Susanna z družino
100.00	lir za cerkvico Matere božje na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Milke Žuljan daruje družina Gombač-Kuret 30.000 lir za ricmanjsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Lojzke Cok daruje družina
Gombač-Kuret 20.000 lir za katinarsko cerkev.
V	spomin na Rozo Zahai darujeta hči Liliana in vnuk Walter Brazati z družino 60.000 lir za KD Fran Venturini od Domja in 60.000 lir za sekcijo VZ-PI-ANPI od Domja.
V	spomin na ljubljenega in nepozabnega brata Gina darujeta družini Brišček-Brissi 200.000 lir za popravilo SKD Barkovlje.
V	spomin na Verico Križman vd. Puntar darujejo družine Križman Karlo, Milko in Aleksij
100.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Ude Santin por. Hrvatič darujeta Damjan in Marta Gulič
25.000	lir za PD Slovenec in 25.000 lir za ZMePZ Sla-vec-Slovenec.
Namesto cvetja na grob Marije Škabar vd. Semec darujeta Dragica in Franko (Praprot 8) 30.000 lir za šempolajski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na Tončko Bukovec darujeta Adriana in Marino Regent 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Vero Križman vd. Puntar darujejo VVanda, Eda in Rajmund
50.000	lir za SD Kontovel
t
Po pogrebu naznanja' mo, da nas je 11. tim. zapustila naša draga teta
Dorina
Černe
Žalostno vest sporočata nečakinji Adriana in Gracijela z družino
Trst, 16. februarja 1999
ZAHVALA
Svojci
Marije Trampuž
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jo pospremi na zadnji poti.
Slivno, 16. februarja 199®
Ob smrti drage mani Ivanke Kralj vd. Visinb^ izrekamo našemu član Vojku in vsem soro nikom najgloblje sožalj
pevci MoPZ Vasilij M*1*
Prosek-Kontovel
torkova priloga PRIMORSKEGA DNEVNIKA

DANES V PRILOGI
Doberdobci izgubili doma
Doberdobska Mladost je v nedeljo v 2. amaterski ligi nepričakovano izgubila doma proti Villi. Kljub porazu pa je naša ekipa ohranila prvo mesto s kar sedmimi točkami prednosti pred drugouvrščeno Me-deo.
Stran 11
Recept za uspeh združitev moči
Trener odbojkarjev 01ympie Boris Klokočovnik ocenjuje, da je kvaliteta C lige kar na zadovoljivi ravni, da pa bi goriške ekipe lahko dosegle boljše rezultate, vidi rešitev v združitvi moCi med 01ympio, SoCo in Valom.
Stran 12
Slab napad pokopal Jadran
Na gostovanju v Rovigu so bili ja-dranovci izredno neučinkoviti v napadu. To je ob odsotnosti Arene glavni razlog za nepričakovan poraz.
Stran 16
Torkov pogovor Nevio Bandi
V običajnem torkovem pogovoru je tokrat govor o Bregu. Bregov odbornik Nevio Bandi meni, da je za boljše delovanje društva potrebno pridobiti veC zavzetih odbornikov.
Stran 18
Kwinsi ne poznajo poraza
Hokejisti na rolerjih Polet Kwins v tekmovanju za italijanski pokal ne poznajo ovir. Tudi v drugem kolu so prepričljivo odpravili oba nasprotnika.
Stran 18
Kras Generali uspešno preskočil tudi Enigmo
Z važnega gostovanja v Messini se namiznoteniške igralke Krasa Generali vraCajo s pomembno zmago v boju za uvrstitev v play off v Al
li8'	stran 19
na slikah
ZGORAJ:
Lasse Kjus je prvi smučar v zgodovi-ni' ki mu je na enem svetovnem Prvenstvu (ali na Ol) uspelo osvojiti kolajne v vseh disciplinah
ZGORAJ DESNO:
^ moški odbojkarski C ligi se na-'toljuje zmagovita pot Mirne Euo-sPih, katere niso mogli zaustaviti niti 0c|bojkarji Agrarie Terpin
SpODAJ:
^Pstna sobota je prinesla veselje v Pbor Juventine. V derbiju 1. AL so Pili Sovodenjci boljši, zmago pa so Pospravili štandrežci.
SpODAJ DESNO:
^ rr'9o Sacchi je odstopil s položaja r®nerja pri Atleticu Madrid in napovedal slovo od nogometa.
Med pričakovanjem in trdo realnostjo
V nedeljo končano svetovno smučarsko prvenstvo je jasno pokazalo, da so pričakovanja eno realnost pa velikokrat nekaj povsem drugega. To velja še posebej v primeru Italije in Slovenije, ki se iz Združenih držav vračata brez osvojene kolajne. V obeh taborih ne skrivajo razočaranja, saj so tako Slovenci kot Italijani od svetovnega prvenstva priCakovah veliko več. Pri tem se logično postavlja vprašanje, ce so bila pričakovanja upravičena, ah pa je morda šlo bolj za pobožne Zelje, pri katerih so poznavalci že vnaprej vedeh, da se bodo težko uresničile.
Ta primer, vsaj po mojem mnenju, Se posebej velja za Italijo, ki je z odhodom Alberta Tombe v moški reprezentanci ostala brez edinega smučarja, ki je dolga leta predstavljal jamstvo za kolajne. Brez njega je bila
reprezentanca »azzurrov« tako okrnjena, da realno velikih rezultatov ni bilo pričakovati. Edino Patrick Holzer je s svojim letošnjim smučanjem upravičeval napovedi, da je kolajna povsem v dometu »azzurrov«. Holzerju to ni uspelo, Čeprav je bil dovolj blizu eni od kolajn. Ostali, z Giorgiom Rocco na Čelu, pa v svetovnem smučanju ne pomenijo toliko, da bi v boju za odličja lahko računali nanje. Zato so bila ta pričakovanja bolj plod navijaštva, kot pa realne ocene moči.
Se bolj očitno to velja za ženski del italijanske reprezentance. Deborah Compagnoni sicer ni prenehala s smučanjem, toda letos je imela toliko zdravstvenih težav, da je bilo od nje nerealno pričakovati podvig. Na SP je svoj nastop opravila v skladu s tre-
nutnimi sposobnostmi, ki so pač daleč od tistih, s katerimi je bila v preteklih sezonah v veleslalomu razred zase. Drugih - že izpustimo Kost-nerjevo, ki letos očitno ni v formi - pa enostavno ni.
Kaj pa Slovenci? Napovedi o vsaj dveh kolajnah so imele dokaj trdno podlago v letos res uspešni sezoni. Urška Hrovat in Jure Košir sta zmagovala v slalomu, pa tudi ostah so dose-gli nekaj res visokih uvrstitev. Tudi oba slalomska nastopa sta pokazala, da so bile sanje o kolajnah upravičene. Zal je vse skupaj ostalo le pri sanjah, saj so dekleta in Jure Košir s slabšim drugim tekom vrgli proč vsaj eno kolajno. Ta ocena ne more veljati za Spelo Pretnar, ki je tudi v drugem slalomskem teku smučala izredno napadalno, toda pri tem ni imela
sreCe. V vožnji na milimiter ob količkih je zapela s smučko in zanesljiva kolajna (morda celo zlata) se je razblinila v nic.
Kontih obračun je torej v obeh taborih negativen. Toda tudi tu gre za določeno razliko. Medtem ko pri »az-zurrih« za Tombo in ob napovedovanem odhodu Compagnonijeve za prihodnjo sezono ni videti smučarjev ah smučark, ki bi lahko krojih svetovni vrh, pa v slovenskem taboru razlogov za črnogledost še ni. Tako moški kot ženski del reprezentance sta še dovolj mlada, da se lahko Vail vzame kot zamujena priložnost, zaradi katere se svet ne bo podrl, priložnosti za kolajne na naslednjem svetovnem prvenstvu pa ne bodo najbrž nic manjše, kot so bile tokrat.
Rado Gruden
Torek, 16. februaija 1999
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA / V NEDELJO V 20. KOLU
Le Zarja/Gaja osvojila točko Vesna in Primorje praznih rok
Položaj kriškega moštva vedno bolj kritičen - V nedeljo derbi
Zarja/Gaja - Ponziana 1:1 (1:1)
STRELCA: v 16. min. Frontali in v 43. min. Sclaunich
ZARJA^GAJA: Faletti, Laurica, Grgič, Borstner, Štrukelj, Cotterle, Križ-mancic (Skrij), Sclaunich, Donaggio (Karis), Giorgi, Tognetti (Kalc).
Derbi tekma med združeno ekipo Zarje/Gaje in tržaško Ponziano, ki se je odigrala na »nevtralnem« dolinskem igrišču, ker je bilo tokrat bazoviško igrišče spet neuporabno zaradi snega, se je konCala z debtvijo točk. Pa tudi ura igranja je bila tokrat neobičajna, saj so igralci stopih na igrišče v pozni popoldanski uri ob umetni razsvetljavi! Z remijem so lahko bolj zadovoljni naši igralci kot Tržačani! Le-ti so imeli vseskozi pobudo v svojih rokah in bi si tudi po priložnostih za gol zaslužili kaj več. Kot rečeno, so Tržačani že ob samem začetku tekme prisilili naše nogometaše v obrambo. Ponziana si je takoj priborila vrsto kotov in nato v samem zadetku srečanja kaj kmalu povedla po krasnem strelu izven kazenskega prostora tokrat živahnega napadalca Frontalija, ki je žogo poslal v desni kot vrat. Reakcija domačih je bila bolj medla in takoj je trener Tul zamenjal Donaggia s Karišem, ki pa ni spremenila igre naše ekipe. Ko pa je kazalo, da se bo polčas končal v korist Tržačanov, je tik pred koncem Sclaunich, eden najboljših na igrišču, »rešil« naše fante z lepim golom! Z razdalje kakih 35 metrov je žogo poslal naravnost za hrbet vratarja Gher-baza. To je bil tudi edini resni strel »modro-rumenih« v prvem polčasu.
Tudi po odmoru smo bili priča premoči gostov. Zamenjava Križ-mancica z novincem Matejem Skr-lom, ki je tokrat opravil svoj krstni natop v promocijski ligi, je prinesel
nekaj svežine na sredini igrišča. Pon-ziane pa je vseskozi z živahno igro v napadu spravljala naše braniolce v zagato. Ko je napadalec Fantina proti koncu tekme lepo preigral vrsto igralcev in v samem kazenskem prostoru neposredno z vratarjem vred iz ugodnega položaja zgrešil vrata, je bilo jasno, da se bo tekma končala brez zmagovalca. Ta dogodek je nekoliko »predramil« naše nogometaše, ki so le končali tekmo v napadu. Ko je Cotterle iz ugodnega položaja streljal naravnost v »živi zid« igralcev Ponzia-ne, je sodnik kmalu odpiskal konec srečanja, (d.gr.)
Vesna - Latte Carso 0:2 (0:0)
VESNA: De Rota, Daris, Lovullo, Sambaldi, Cok (v 55. min. Lako-seljak), Soavi, Germani (v 63. min. Giovini), Bartob, Sirca, Sannini, Pel-laschier (v 55. min. P. Sedmak).
Negativna serija nastopov Vesne v Križu se nadaljuje. »Plavi«, ki so tokrat igrali v vijoličastih dresih, so že Četrtič izgubili doma in kar morda še najbolj srkbi navijače, je to, da je ekipa po prikazani igri povsem odpovedala, tako da nasprotnik ni imel težav, da je odnesel celotni izkupiček.
Tekma se je začela z zelo umirjenim tempom, morda zato, ker sta obe ekipi igrali v okrnjeni postavi. Zaradi izključitve v vrstah Vesne niso igrali Malusa, Bandel in Biagi-ni, pri gosteh pa Tognon, Pribaz, Ferresese in Paravano, bomber Re-becchi, ki je doslej dal že 10 golov, pa ni igral zaradi gripe.
Gostje so imeli lažjo terensko premoč na sredini igrišča, tudi zato ker so Križam pustili preveč prostosti Ra-valicu in Milošu. Prav slednji se je v prvem delu igre znašel kar dvakrat
sam v kazenskem prostoru, na srečo pa sta njegova udarca konCala nad prečko in mimo vratnice. Za Vesno pri zakjučevanju nista imela sreCe Bertoli, vratar se je rešil v kot, ter Pel-lachier, ki je z ugodnega položaja streljal vratarju v roke.
V nadaljevanju pa po akciji Valentino - Novati je Udina v 48. minuti igre izkoristil zmedo kriške obrambe in premagal nekrivega vrtatarja De Roto. Trener Petagna je takoj skušal predramiti svoje s tremi zamenjavami, vendar neuspešno, ker je v vrstah, domačinov spet prišla na dan neučinkovitost napadalne vrste. Gostje, ki so tehnično in taktično predvajali boljšo igro so namreč v 67. minuti v protinapadu podvojil z Lar-zakom in s tem praktično zapečatili usodo Vesne, ki se je sicer vrgla v napad, vendar z neizdelanimi in slabimi akcijami. Križani so do konca sprožiti le nekaj protinapadov. Najzrelejša priložnost se je ponudila ka-
petanu Soaviju, ko se je znašel sam pred vratarjem Samso, ki mu je prestregel diagonalni strel. Med šestimi rumenimi kartoni, ki jih je v teku srečanju pokazal sodnik Minnini iz Vidma, je opomin dobil tudi Pavel Soavi in to je bil zanj Četrti, kar pomeni, da v nedeljo ne bo igral derbija s Primorjem. Po nedeljskem porazu je položaj Vesne na lestvici vedno bolj kritičen in zato se v nedeljo obeta na Proseku res oster derbi, (b.r.)
Palmanova - Primorje 2:0 (2:0)
PRIMORJE: Babich, Bazzara, Cro-cetti, Dagri, Lovrečič (Guštin), Stoka, Braini (Emih), Legiša, Špacapan, Bat-ti, Pescatori.
Proseška enajsterica je izgubila proti prouvršCeni Palmanovi v povsem enosmerni tekmi. »RdeCi-rume-ni« niso utegniti v devetdesetih minutah niti enkrat resno ogroziti nasprotnikovega vratarja, medtem ko domačini niso uspeti zaokrižiti rezultat po zaslugi Primorjevega vratarja Babicha, ki je bil v izredni formi. Palmanova si je v bistvu zagotovila zmago že v prvm polčasu, ko je vodila z 2:0.
V drugem delu pa je tekmo mimo nadzorovala. Prvi gol je padel po gneči v kazenskem prosotru približno na polovici polčasa. Dragi pa po hitri kombinaciji tik pred odmorom. Palmanova se je izkazala za tehnično popolno ekipo, ki sodi v višjo ligo, kot potrjujejo tudi rezultati, saj vodi s 17 točkami prednosti pred drugouvrščenim Monfalconejem. Pri Primorju pa so se nedvomno poznale številne odsotnosti standardnih igralcev, ki so v takih tekmah bistvenega pomena. (Braini)
Na sliki: Goran KrižmančiC (Zarja/Gaja)
Promocijska liga
IZIDI 20. KOLA
Aquileia - Capriva 1:1, Lucinico - Civida-lese 1:0, Maranese - San Canzian 1:1, Monfalcone - Manzano 4:0, Muggia -Gradese 1:1, Palmanova - Primorje 2.0, Vesna - Latte Carso 0:2, Zarja/Gaja -Ponziana 1:1.
LESTVICA
Palmanova	20	16	3	1	45:15	51
Monfalcone	20	8	10	2	28:16	34
Latte Carso	20	10	4	6	29:23	34
Lucinico	20	9	7	4	3226	34
Gradese	20	9	5	6	3829	32
Muggia	20	8	4	8	2022	28
Zarja/Gaja	20	6	9	5	24:17	27
Aguileia	20	7	5	8	2829	26
Primorje	20	7	5	8	22:30	26
Cividalese	20	6	6	8	2222	24
Ponziana	20	6	5	9	2429	23
Manzano	20	5	7	8	1821	22
Capriva	20	5	6	9	9:16	21
Vesna	20	2	11	7	13:20	17
San Canzian	20	3	7	10	19:36	16
Maranese	20	2	8	10	1737	14
PRIHODNJE KOLO
Capriva - Lucinico, Gradese- Palmanova, Latte Carso - Zarja/Gaja, Manzano - Muggia, Maranese - Cividalese, Ponziana - Aguileia, Primorje - Vesna, San Canzian - Monfalcone.
l.amoteiskaliga
. IZIDI 20. KOLA
Futura - Pro Cervignano 3:0, Gonars - Edite 0:3, Isonzo - Pro Fiumteello 3:0, Juventi-na - Sovodnje 19, Opidna - Aiello 2:1, San Giovanni - Ruda 09, San Lorenzo - Trivi-gnano 2:1, Union - Pro Romans 0:0.
LESTVICA
Union 20	13	5	2	31:11	44
Futura 20	13	4	3	42:16	43
Isonzo 20	12	3	5	34:11	39
San Giovanni 20	10	9	1	25:10	39
San Lorenzo 20	11	5	4	30:21	38
Trivignano 20	9	5	6	2726	32
ProCervignano20 7 7 6 2125 28 Pro Romans	20	6	9	5	3124	27
Opicina	20	8	2	10	322 7	26
Sovodnje	20	6	6	8	16:22	24
Juventina	20	7	3	10	22:36	24
Ruda 20	5	8	7	222 7	23
Edite Adr.	20	5	3	12	25:30	18
Gonars	20	3	6	11	23:40	15
Pro Fiumicello20	1	7	12	13:43	10
Aiello 20 1 415 1035 7
PRIHODNJE KOLO
Aiello - Gonars, Edite - Futura, Pro Fiumi-cello - Union, Pro Romans - Juventina, Ruda - Isonzo, San Lorenzo - Pro Cervignano, Sovodnje - Opidna, Trivignano -San Giovanni.
3. AMASTERSKA LIGA / V 17 KOLU
Kljub pustnemu razpoloženju Primorje B izenačilo v Vilešah
V	isok poraz Brežanov proti enakovrednemu tekmecu
SKUPINA F
Primorje B - Villesse 0:0
PRIMORJE:	Murri,
Ferfolja, Bukavec, Gher-bassi D., Blanco (Radina),
SardoC, Lipovec, Kuk,
Emili, Tonchella, Fatorel-lo (Lukša).
Točka je prav gotovo zelo dobrodošla za mlade primorjaše, saj je bilo razpoloženje res pustno.
ProseCani so odlično igrali prvi del tekme in naši so se večkrat nevarno predstavili pred vrati gostov, najprej s Sardočem in nato še z Emilijem, ki je za las streljal čez vratnico. Obratno pa gostje niso ustvarjali veliko preglavic vratarju Murriju, ki je tokrat ostal nepremagan.
V	drugem polčasu pa je raven igre nekoliko padla, »rumeno-rdeCi«, ki so tokrat zaigrali v neobičajnem zeleno-Cr-nem dresu, so fizično popustili, gostje pa tega niso izkoristili, tako da je ostal rezultat do konca nespremenjen. Na koncu tekme so bili primorjaši zelo zadovoljni z delitvijo izkupička, saj tako nadaljujejo s pozitivno serijo rezultatov.
'MŠ£“ŠJMK£
ZBIRA B. RUPEL
V	pustni in obenem precej mrzli nedelji izidi naših enja-steric niso biti najboljši, Ce računamo, da so skupno iztržile le
14 od 30 možnih točk. Pri tem pa moramo upoštevati, da sta f5r bila v tem kolu na sporedu kar dva derbija.	p
V	Standrežu je spet, in to že šestič zaporedoma zmagala
Juventina, ki je bila v zadnjih šestih derbijih vedno uspešna in sicer v letošnji sezoni (3:1), obakrat v sezoni 95/96 (1:0 in 2:0) ter v sezoni 87/88 (5:2 in 4:0). Prav v tej sezoni so si Standrežci zagotovili tudi napredovanje iz 3. v 2. AL, naslednjo sezono so iz 2. AL napreodvali v 1. AL in nato po šestih sezonah napravili zgodovinski skok v elitno ligo. Sovodenjci so zadnjic premagali Juventino v sezoni 86/87, ko so prevladovali nad Standrežci v obeh derbijih z enakim rezultatom 1:0. Prav v tej sezoni sta obe ekipi v prvenstvu 3. AL skupina I igrali povprečno, Ce upoštevamo, da so Sovodenjci pristali na 7. mestu s 24 točkami, Juventina pa je bila z 21 točkami na 11. mestu.
V	Repnu pa si je Kras že v petek zvečer zagotovil Četrti prvenstveni derbi z Zarjo/Gajo B, ki je po treh derbijih suše končno v Četrtem zatresla mrežo Krasa in to kar dvakrat. V prvih treh derbijih je vedno zmagal Kras, ki je skupno dal pet, prejel pa nobenega gola. S to, šesto zaporedno zmago je Kras potrdil, da je v dobri formi in da je sedaj med najresnejšimi kandidati za končnico prvenstva. V tej ligi bi vsekakor omenili visoko zmago s 13:0 vodilnega Vermegliana nad Venusom. Temu rezultatu je verjetno botrovalo... pustno razpoloženje.
V	promocijski ligi Primorje ni bilo kos »velikanu« Palmanovi, in to je bil za Pro-seCane že osmi poraz na tujem.
Vesna pa je doma doživela že Četrti zaporedni poraz, in ker so Capriva, Maranese in S. Canzian igrali neodločeno, postaja položaj Križanov vedno bolj dramatičen.
Zarja/Gaja zaradi poledenenega bazoviškega igrišča je morala že tretjič v letošnji sezoni igrati na tujem in zato se je morala tokrat v Dolini zadovoljiti s točko proti Ponziani. Naj omenimo, da je prav na tej tekmi v vrstah »modro-rumenih« opravil krstni nastop mladi Matej Škerlj (letnik 80).
V	2. AL preseneča, vendar v pustnem obdobju je vse dovoljeno, drugi prvenstveni spodrsljaj, vedno na domačih tleh Mladosti, ki je vsekakor ohranila lepo prednost nad Medeo (sedem točk). Trebenci in Brežani pa so se primemo oddolžiti nasprotnikoma (S. Andrea, Poggio) za poraze, ki so jih doživeti v prvem delu prvenstva.
LESTVICA STRELCEV NASH EKIP
14 golov: Canelti (Breg); 11: Vrše (Zarja/Gaja »B«); 10: Caiffa (Mladost); 9: Giorgi (Zarja/Gaja); 8: Lando (Primorje), Mania (Mladost), Policardi (Primorec); 6: Pescatori (Primorje), Jurincich (Breg), Blanos (Primorec), Kuk (Primorje B); 5: Marassi (Sovodnje), Bosco (Primorec), Detise, Sila (oba Breg B), Floridan (Kras); 4: Ispiro, Deste (oba Zarja/Gaja), Srebemich (Primorec), Vengust, Coccoluto (oba Kras), Cocevari, Pi-tacco (oba Zarja/Gaja B), M. Emili (Primorje B); 3: Pellaschier (Vesna), Sclaunich (Zarja/Gaja), Gambino, Braida, Lavenna (vsi Juventina), M. Fajt, F. Sambo (oba Sovodnje), Aleuti (Breg), Bregant, Viturelli (oba Mladost), Mami, Paoli (oba Breg B), Va-scotto (Kras), Calzi (Zarja/Gaja B); 2: Štolfa (Primorje), Sannini, Sirca, Bartoli (vsi Vesna), GomišCek, Lazzara, Rupil, D. Trampuš (vsi Juventina), Asselti, Vuk (oba Breg), Croci (Mladost), Sincovich, Naperotti (oba Primorec), Blau (Breg B), Mosca, Chies, A. Majcen (vsi Kras), Kalc, GombaC (oba Zarja/Gaja B), Bianco (Primorje B).
SKUPINA G
CUS - Breg B 3:1 (2:0)
BREGOV STRELEC: Kermac v 64. min.
Breg B: Gregori, Brai-co, Pines (Armani), Florido, M. Ota, Paoli, Mauri, Kermac (Marussi), Asselti, Blau in Sila.
Pustno vzdušje je zagodlo Brežanom, ki so nerodno izgubili proti enakovrednemu tekmecu. Resnici na ljubo, varovanci trenerja Tommasija niso igrali slabo. Usodne pa so jim bile tri grobe napake v obrambi, ki so omogočile gostom, da so
dosegli tri zadetke. Domačini so kmalu povedli. Igra je bila nato izenačena. Pred koncem polčasa pa je CUS podvojil. V 64. min. je Kermac neposredno iz prostega strela zmanjšal zaostanek. Domačini pa so miunuto zatem dosegli še tre ji zadetek.
Brežani bi lahko zmanjšali zaostanek, a neverni strel Paolija so domači branilci odbili meter pred vrati. (E.B.)
Na sliki: Erik SardoC (Primorje B)
2, amaterska liga
SKUPINA D IZID118. KOU
Breg - Poggio 3:1, Chiarbola - Roianese 3:1, Fincanttefi - Campanelte 23, Medea • Turriaco 29, Mladost - Villa 13, Porpetto -Toiviscosa 0:1 Jone- Staranzano 13.
LESTVICA
Mladost '	18	14	2	2	32:14	44
Medea	18	11	4	3	35:17	37
Fincantieri	18	10	5	3	24:15	35
Torviscosa	18	9	4	5	20:15	31
Chiaitola	18	7	7	4	18:14	28
Villa	18	7	5	6	25:21	26
Campanelte	18	6	6	6	1823	24
Staranzano	18	5	8	5	27:23	23
Breg	18	5	7	6	29:24	22
Roianese	18	4	6	8	24:34	18
Poggio	18	5	3	10	22:35	18
Porpetto	18	5	1	12	13:27	16
Turriaco	18	3	3	12	24:40	12
Tone	18	2	5	11	27:36	11
PRIHODNJE KOLO
Campanelte - Porpetto, Tuniaco - Fincantieri, Poggio - Mladost, Roianese -Tone, Staranzano - Medea, Torviscosa -Breg, Vila - Chiarbola.
2. amaterska liga
SKUPINA E IZID118. KOLA
Azzurra Go - Como 09, Azzurra Prem -Medeuzza 13, Mariano - Moraro 2:1, PtedF monte - Savorgnanese 0.0, Portuale - Villa-nova 19, Pro Fana - Aurora 3.9, S. Andrea -Primorec 12.
LESTVICA
Pro Fana	18	11	5	2	28:12	38
Mariano	18	10	7	1	22:7	37
Primorec	18	9	3	6	30:17	30
Portuale	18	8	6	4	25:15	30
Medeuzza	J8	8	6	4	20:19	30
Azzurra Go	18	7	7	4	20:9	28
AzzunaPrem.18 8 2 8 2121 26 Como	18	5	5	8	13:17	20
Milanova	18	4	7	7	21:24	19
Piedimonte	18	3	10	5	1724	19
SanfAndrea	18	4	5	9	20:33	17
Savorgnanese18 2 9 7 15:26 15 Moraro	18	3	5	10	14:27	14
Aurora Buon.	18	1	9	8	1227	12
PRIHODNJE KOLO
Aurora - Sanf Andrea, Como - Mariano, Medeuzza - Piedimonte, Moraro - Portuale, Primorec - Azzurra Prem., Savorgnanese - Az-zunaGo, Milanova - Pro Fana
3. amaterska liga
SKUPINA G IZID118. KOLA
CGS - Breg 3:1, Kras - Zarja/Gaja B 3:2, Romana - Fogliano 2:1, Sagrado - Mon-tebello 3:2, San Mto - Cus 1:1, Verme-gliano - Vrenus 13:0, Union ni igral.
LESTVICA
Vermegliano	16	11	4	1	45:14	37
Sagrado	17	11	3	3	25:11	36
Kras	17	10	3	4	27:13	33
CGS	17	7	8	2	31:18	29
Romana	16	9	2	5	30:18	29
Breg B	16	8	4	4	25:15	28
Fogliano	17	7	4	6	34:23	25
Montebello	17	5	5	7	33:32	20
San Vito (-1)	17	5	6	6	23:31	20
Zarja/Gaja B	17	6	0	11	29:34	18
CUS	16	2	9	5	14:20	15
Venus	17	1	2	14	8:46	5
Union	16	1	015	12:61	3
PRIHODNJE KOLO
Breg B - San Vito, Cus - Sagrado, Montebello - Kras, Union - CGS, Venus - Romana, Zarja/Gaja - Vermegliano, Fogliano ne igra.
3. amaterska liga
SKUPINA F IZID118. KOLA
Audax - Portuale B 3:1, Casčons - Pieris 2:2, Grado - Begliano 0:1, Primorje B -Villesse 0:0, Santamaria - Fossalon 4:1, Strassoldo - Ontagnanese 2:0, Terzo -Malisanaprel.
LESTVICA
Santamaria 18	14	4 0	48:8	46
Casčons	18	12	6	0	40:10	42
Terzo	17	12	2	3	36:13	38
Pieris	18	10	4	4	3521	34
Audax	18	7	4	7	2724	25
Malisana	17	6	4	7	2421	22
Begliano	18	6	6	6	2627	24
Strassoldo	18	7	3	8	232 4	24
Ontagnanese 18	4	7 6	17:23	1’
Villesse 18	3	8 7	20:31	'
Primorje B 18	4	4	10	17:37	1°
Grado 18	3	6 9	13:31	I
Fossalon 18	1	8 9	15:32	1
Portuale B (-1)18	1	2	15	12:51	4
PRIHODNJE KOLO
Begliano - Audax, Fossalon - P/' morje B, Malisana - Santamaria Ontagnanese - Terzo, Pie(is Strassoldo, Portuale B - CastiohS' Villesse - Grado. "	__
NOGOMET
Torek, 16. februaija 1999
2. AMATERSKA LIGA / V NEDELJO V 18. KOLU
MLADINSKE LIGE
Spodrsljaj Doberdobcev Naraščajniki Brežani so si takoj opomogli daK golov
Canelli dosegel tri gole - Dragocena zmaga Primorca v gosteh
Najmlajši Sovodenj izgubili
Mladost - Vlila 1:3 (0:2)
STRELEC ZA MLADOST: Ma-nia.
MLADOST: S. Gergolet, Kobal, Zin, Sanzo, Sita, Pellicani,
Croci, Fontana, Viturelli, Mania,
FerletiC (D. Gergolet).
Doberdobska Mladost je v tem Prvenstvu doživela svoj drugi poraz, in spet na domačem igriSCu.
Bolj kot pustno razpoloženje v akipi je treba iskati vzrok za ta spodrsljaj v pomanjkanju pravih napadalcev. Poleg Caiffe in Petra Gergoleta je bil tokrat odsoten tudi Bregant, tako da je doberdob-ska ekipa dejansko igrala brez »konice«, saj sta Viturelli in Fer-letic bolj vezna igralca-napadlaca kot izrazita strelca. Ce dodamo Se, da so gostje že po 10 minutah v°dili z dvema goloma prednosti,
Potem je jasno, da je postalo srečanje za gostitelje že od vsega začetka izredno težko. Doberdob-ci so, resnici na ljubo, skozi vso tekmo imeli pobudo v svojih rokah, imeli so tudi veC priložnosti za zadetek od gostov, niso pa imeli sreCe, ali niso bili dovolj Prisebni pri strelih na nasprotnikova vrata.	vio prva na lestvici. Njena	stom. Poggiovi igralci so bili ne-
»Tako gre v nogometu. Enkrat	prednost pred Medeo pa se je	vami s hitrimi protinapadi. V 36.
ti je sreCa naklonjena, dragic pa	zmanjšala od desetih na sedem	minuti pa so povedli iz enajst-
ne. V Dolini proti Bregu smo	toCk. Do konca manjka še osem	metrovke, po prekršku Tede-
ttneli mi sreCo, tokrat proti Villi	kol. Treba bo še krepko stisni-	schija v kazenskem prostoru. Do
pa nam je šlo vse narobe. Sicer	s ti zobe in na vse viže ohraniti	konca polčasa se izid ni spreme-
pa tega poraza ne gre jemati tra-	prvo mesto na lestvici, ki za-	nil in ekipi sta šli v slačilnice z
8ično. Na lestvici imamo še ved-	nesljivo pelje v 1. amatersko	vodstvom gostov,
tto lepo prednost pred drugou-	ligo, (bi)	Po 30 sekundah drugega
vtšceno Medeo. Na srečo pa v	polčasa pa je Canelli z lepim lo-
Pdhodnjem kolu igramo ... v go- Breg - Poggio 3:1 (0:1)	bom iz levega kota kazenskega
steh. Ta moja trditev izgleda si- BREGOV STRELEC: Canelli	v	prostora izenačil. Domačini so
Ger malce Čudna, toda vse zrna-	46., 77. in 89. minuti.	igrali bolje in po zaslugi razigra-
ge smo dosedaj osvojili v gosteh.	BREG: Cecchini, Paoletti, Bot-	nega Canellija dosegli še dva zaupamo, da bomo nadaljevali	teri (64. min. JurinCiC), Tedeschi,	detka. Prvega je Bregov »bom-
ZlBagovito serijo tudi v nedeljo	Sibilia (46. min. Biondi), Prašelj,	ber« dosegel z glavo po podaji
v Poggiu,« je dokaj mirno in	Canelli, Babudri, Alcini, Messi-	Alcinija z levega krila. Dugega pa
bežno dejal David Gergolet.	na, Vuk (89. Camssa).	z nogo po podaji JurinCiCa.
David je še dodal: »Ce bi dose-	Po nezasluženem	porazu	iz-	Z novo zmago so Brežani nagli gol v prvem polčasu, zato pa	pred tednom	dni proti Mladosti	pravili še en korak na poti za obsulo imeli veC priložnosti, gotovo	so se Brežani takoj rehabilitirali	stanek (trenutno imajo za sabo
ne bi izgubili. Dosegli pa smo	in dosegli novo zmago (četrto	v	pet ekip). Kljub ne preveč nav-
sv0j g0i ie 0i) izteku srečanja, ko	zadnjih petih srečanjih). Tekma	dušujoCi igri, so za novo zmago
)e bilo prepozno in ko smo se že	pa ni bila lahka. V uvodnih 10	zaslužni vsi, prav posebno pa
Povsem odprli v obrambi, seveda	minutah so Brežani igrali napa-	Canelli, ki je od začetka letošnje-
v želji da stanje izenačimo.«	dalno, nato so nepričakovano po-	ga leta neustavljiv. (E. B.)
S ant’ Andrea - Primorec 1:2 (0:1)
PRIMORCEVA STRELCA: Blanos in Perlitz.
PRIMOREC: Martellani, Sin-covich (Peres), Corona, Legiša, Procentese, San ti, Pagliaro (Por-ro), Sorrentino (Giraldi), Bosco, Perlitz.
Pust tokrat ni »poangajal« Trebencem, ki so se s to zmago oddolžili ekipi SanfAndrea za poraz v prvem delu prvenstva. Primorec je že od vsega začetka pokazal, da tokrat želi odnesti domov celoten izkupiček in naši so povedli že po petih minutah igre s Čvrstim Blanosom, ki je dobro izkoristil protinapad. Nato pa so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke in stalno ogrožali vratarja Martellanija, vse do tridesete minute igre, ko je bil Perlitz nevaren z glavo, a žoga je šla mimo vrat. Pred odhodom v slačilnice pa bi lahko podvojil Pagliaro, a žal ni imel sreCe.
Začetek drugega polčasa je bil ponovno v znamenju Primorca, ki so dobro branili rezultat in v 30. minuti tudi podvojili s tokrat odličnim Perlit-zem, ki je pregazil obrambno vrsto in z močnim strelom zatresel vrata. Nato se je zaCel »juriš« domačinov na treben-ska vrata, a junak je bil tokrat vratar Martellani, ki je odlično branil nekaj nevarnih strelov. V 36. minuti pa je SanfAndrea le dosegel zadetek.
S tem se je tudi končala tekma, in to v veliko veselje Pri-morCevih igralcev, ki so se povzpeli na tretje mesto lestvice.
Za dragoceno zmago v gosteh si zasluži vsa ekipa pohvalo, saj je igrala dokaj borbeno in požrtvovalno.
Na sliki: arhivski posnetek z derbija Mladost - Breg. V prvi vrsti je Paoletti, ki je zaradi požrtvovalnosti vedno eden izmed najboljših Bregovih nogometašev.
1. AMATERSKA LIGA / PO DERBIJU V STANDRE2U
V pričakovanju tretjega derbija z Doberdobci...
Štandreška Juventina in Sovodnje že na varnem - Sovodenjci si poraza niso zaslužili - »Tak je pa nogomet«
. juve zkupižek t 0(Ne pa 4
Vrezci
golih (i5n B^jetih).
>hvira
lestvici
nabrah
^otn£
*drUžila
^orale
P^ju v
<5
Derbi
tosti prav zaradi prestiža na krajevni ravni. Obe moštvi sta se predstavili na to tekmo z različnim razpoloženjem: Sovodenjci so izgubili proti vodilnemu Unionu. Juventina pa je premagala zadnjo na lestvici. Dvoboj pa naj bi zato potekal brez izrazitega favorita.
Davorin Pelicon, predsednik Sovodenj, je imel nehvaležno nalogo, da uokviri poraz svojih. »Pobudo smo vseskozi imeli mi. Igrali smo dobro. Juventina je enkrat streljala in dosegla gol. To je paC nogomet. O tem se ne da ničesar veC povedati. Ne gre sicer pozabiti, da smo igrali brez štirih standardnih napadalcev, to je brez Ceščuta, Condolfa, Fajta in Florenina, ki je pravkar oblekel vojaško sunkjo. Marassi je zato v napadu igral pvosem osamljen. Po prvem polčasu bi lahko vodili z 2:0, in s tem bi bila verjetno tekma končana. Posameznikov ne bi pose-
bej hvalil. Dobro so igrali vsi. Moram pa zaključiti tudi z ugotovitvijo, da se nam je sedaj Juventina pridružila in je tako na poti rešitve. V prihodnjem prvenstvu se nam bo v prvi amaterksi ligi pridružila še doberdobska Mladost, tako da bomo imeli kar tri derbije.«
Manj diplomatski je bil... Bregant, branilec Sovodenj, ki je verjetno od vseh pretekel največ kilometrov in bil vseskozi med pobudniki igre svoje ekipe: »Ne, ne! Nimam kaj povedati Vsekakor poraza si nismo zaslužili poraza. To je paC nogomet. Moram reci, da so pri Juventini pokazali večjo mero zagrizenosti.«
Zadovoljen, vendar umirjen je bil igralec Ju-ventine... Braida, eden boljših pri belordeCih: »Kot vsak derbi je bila tekma zelo borbena, tehnično na ne previsoki ravni, delno tudi zaradi igrišča. Gol Bastianija je bilo najlepše
dejanje tekme. Vzdušje ni pretirano vplivalo na nas. Za seboj imamo že lepo serijo uspehov. Mislim, da gre zmago proti So-vodnjam pripisati prav temu preporodu. Naš napad je na splošno manj ploden, ker nimamo izrazitih bom-berjev.«
Prešerno razpoložen je bil predsednik Juventine Marko Kerpan, v pravem vrtincu Cestitik, vzklikov in objemov: »Smo seveda zelo zadovoljni. Storili smo nekaj velikega! Zadnji
uspeh ni veliko vplival na derbi. Bili smo prepričani, da bo tekma zelo trda in smo jo v takem duhu tudi odigrali.« (kb)
Derbi v številkah: Cas
igranja: 99 minut; Cisti Cas igranja: 50 minut.
Juventina: streli proti vratom: 8; posegi vratarja: 9; Prekrški: 18.
Sovodnje: streli proti vratom: 11; posegi vratrja: prekrški: 29.
Na sliki: posnetek z derbija v Standrežu.
NARAŠČAJNIKI NA TRŽAŠKEM
Primorje Telita! - Do-mio 8:1
STRELCI ZA PRIMORJE: PaoletiC 3, Giraldi 3, Martini, Strajn.
PRIMORJE: Belicic,
Guštin, Kapun, Švara, L KrižmanCiC, Zornada (Gregorij, Pahor, Martini, PaoletiC (Giraldi),
Cernjava, (Merlak),
Strajn.
Primorje ej tokrat zaigralo zares lepo, Čeprav smo v pustnem obdobju. Igra naše združene ekipe je bila zelo učinkovita, saj je že po nekaj minutah PaoletiC dosegel prvi gol. Takoj zatem je sledil gol Martinija, ki je preigral obrambo in zadel v polno. Proti koncu porvega polčasa je še dvakrat zatresel mrežo nasprotnikovega vratarja PaoletiC. Nakar so gostje le uspeli dati en zadetek.
V drugem polčasu je trener opravil dve menjavi, kljub temu se igra našega moštva ni spremenila. Giraldi je ob vstopu na igrišče trikat zatresel, nekrat pa ej bil uspešen Strajn iz prostega strela.
Treba je omeniti, da je bila ta tekma res lepa in uapti je, da bi naši nogoemtaši še naprej tako dobro igrali. (Igor Martini)
NAJMLAJSI
NA GORIŠKEM
Gradese - Sovodnje 4:0 (3:0)
SOVODNJE: France-scotto, Galliussi, Visin-tin, Ferlež, Cescutti,
Sundas, Terpin, T. De-
Izidi, lestvice, strelci...
MLADINCI
Izidi 3. kola: Chiarbola - Lucinico 1:3, Fogliano -Pro Romans 4:3, Opicina - Costalunga 1:1, Turriac-co - Vesna 1:3, Zarja/Gaja - Domio neod., Zaule -Mont./D.Bosco 2:0. Vrstni red: Opicina 32, Lucinico 30, Zarja/Gaja 29, Costalunga 24, Pro Romans, Fogliano 20, Chiarbola 19, Domio 16, Zaule, Vesna 13, Turriacco 9, Mont./D.Bosco 7. Prihodnje kolo: Costalunga - Zarja/Gaja, Vesna - Mont./D.Bosco. Strelci - 6 golov: Ban, Man zin (Zarja/Gaja), 5: La-ghezza (Vesna), 4: Škerlj (Zarja/Gaja), Urdih, Marti ncich (Vesna), Furlani (Zarja/Gaja), 2: Berce, Longo (Zarja/Gaja), Millo (Vesna).
NARAŠČAJNIKI
Izidi 7. kola: Cgs - Esperia 2:2, Latte Carso -Mont./D.Bosco 10:0, Mont./D.Bosco A - Zaule neod., Opicina - Chiarbola 0:0, Primorje - Domio 8:1. Vrstni red: Latte Carso 48, Primorje, Muggia 31, Mont./D.Bosco A, Opicina 23, Chiarbola, Cgs 22, Mont./D.Bosco B 12, Esperia, Domio 11, Zaule 1. Prihodnje kolo: Zaule - Primorje. Strelci -11 golov: Giraldi, Pavletič (Primorje). 9: Strajn (Primorje), 8: Padovani (Sovodnje), 6: Cernjava (Primorje), 5: Pahor (Primorje), 4: Pellegrino, D. Tomšič (Sovodnje), Martini (Primorje).
NAJMLAJSI
Izidi 5. kola: Costalunga - Muggia 1:1, Esperia -San Luigi 0:1, Mont./D.Bosco - Chiarbola 1:1, Pon-ziana - Domio 2:1, Trieste Calcio - Opicina neod., Zarja/Gaja - Cgs neod., Zaule - Roianese 6:1. Vrstni red: San Luigi 42, Muggia 39, Zarja/Gaja 34, Cgs 33, Trieste Calcio 31, Ponziana, Opicina, Zaule 29, Roianese 18, Domio 17, Chiarbola 15, Esperia 11, Mont./D.Bosco 9, Costalunga 3. Prihodnje kolo: San Luigi - Zarja/Gaja. Strelci - 24 golov: A. Kante (Zarja/Gaja), 5: A. Milic, Strajn (Zarja/Gaja), 4: Pipan (Zarja/Gaja), 3: Vojnovič (Zarja/Gaja), 2: Cescutti, T. Devetak (Sovodnje).
vetak, Santoro, Špacapan, L Devetak (Primožič).
Gradese je že na začetku tekme dokazal, da je moCna in homogena ekipa, ki si zasluži prvo mesto na lestvici. Gostitelji so zapečatili tekmo že po prvem polčasu, ko so dosegli tri gole in ko so naši nogometaši le s težavo prekoračili polovico igrišča.
V drugem polčasu so naši veliko bolje igrali, kar tudi kaže dejstvo, da so domačini dosegli le en azdetek in da so Sovodenjci imeli tudi nekaj priložnosti za gol.
Kljub visokemu porazu so naši nogometaši dokazali, da lahko enakovredno igrajo tudi z močnejšimi ekipami.
Na sliki KROMA: Mitja Guštin (Primorje)
(P. Špacapan)
_______MOŠKA C LIGA / POGOVOR Z BORISOM KLOKOČOVNIKOM________________
»Združitev Olympie, Vala in Soče recept za višjo ligo«
V ligi izstopata predvsem Sloga in Pozzo, ostali precej izenačeni
Za zdaj še ni znano, kako dolgo bo moral počivati Maurizio Slabile
Veselje odbojkarjev Mirne Eurospin zaradi zmage na sobotnem derbiju z 01ympio Agra-rio Terpin je zagrenila poškodba najbrž ključnega igralca Peterlinove Sesterke Maurizia Sta-bileja. Za kako hudo poškodbo gre, Se ni povsem znano, saj so v soboto na prvi pomoči v goriski bolnišnici le ugotovili, da kosti niso poškodovane, sumijo pa, da gre za poškodbo kolenskih vezi.
Ce je to res, bo pokazala Sele magnetna resonanca, ki jo bo Stabile opravil v teh dneh. Takrat se bo tudi vedelo, kako dolgo slogaši ne bodo mogli racuanti na pomoč tega izredno izkušenega in učinkovitega igralca. Na njem namreč sloni dobršen del sprejema, poleg tega pa je tudi v napadu odločilnega pomena. Pri Slogi bodo ta teden poskušali z najrazličnejšimi variantami, da bi na najboljši način zapolnili nastalo vrzel. Trener Peterlin ima veC možnosti, gotovo pa je, da bo imel največ težav pri sprejemu.
Vsekakor pa ima Sloga dovolj dobro ekipo, da nadaljuje z zmagovito serijo tudi brez Sta-bileja, za katerega je upati, da se bo Cim prej vrnil na igrišče in slogasem pomagal s svojimi izkušnjami in znanjem v nadaljevanju prvenstva, predvsem pa na srečanju z 11 Pozzom.
Od leve Simon Terpin, Nikolaj Pirnat, Boris Klokočovnik in Kristijan Graunar
Minuli konec tedna sta deželno prvenstvo moške C lige zaznamovala dva derbija, in sicer goriski derbi med SoCo Unitecno in Valom Imsa ter srečanje med drugo-vrščeno Slogo Mimo Eurospin in 01ympio Agra-rio Terpin. Zmagovalec goriskega derbija je bila po pričakovanju sesterka Vala, pomembno zmago pa je nedvomno dosegla Sloga, saj je tako prvenstvo Se vedno odprto. Slogaši so namreč z gladko zmago obdržali drugo mesto, kar je še najbolj pomembno pa se Se vedno lahko potegujejo za prestop v višjo ligo.
O rezultatih naših ekip in pa o prvenstvu nasploh smo se pogovorili s trenerjem 01ympie Agrarie Terpin, Borisom Klokočovnikom. Na neizbežno vprašanje o sobotnem derbiju nam je slovenski trener takole odgovoril:
»Slogaši so v prvem setu pokazali vso svojo moC, saj smo ga dokaj gladko izgubili. V drugem setu pa se je poškodoval Stabile, toda naš zaostanek je bil prevelik, da bi lahko niz osvojili. V tretjem setu pa nismo znali izkoristiti delnega vodstva s 13:8 in to smo tudi drago plačali. Prav ta set pa je bil po mojem odločilen, kajti Ce bi ga osvojili, bi se tekma lahko spreobrnila tudi v našo korist. Glavni razlog poraza pa so bili naši protinapadi, ki so bili dokaj neučinkoviti, saj so bili večkrat plen nasprotnikovega bloka in dobre obrambe.«
Kašen se vam zdi nivo letošnje C lige?
»V letošnji ligi izstopata predvsem dve moštvi, in sicer Sloga ter II Pozzo. Ti dve ekipi grešita zelo malo in sta zelo izkušeni. V sobotnem derbiju je Sloga v celotni tekmi naredila le 6 napak in zaradi tega je tudi zasluženo slavila. Moštvo Sloge je zelo kvalitetno, toda Ce bo prestopilo v višjo ligo, se bo nedvomno moralo nekoliko okrepiti. Ostale ekipe pa so si precej enakovredne, tako
da se od 3. do 11. mesta lahko vse zgodi. Ekipe na dnu lestvice pa nekako ne sodijo na ta nivo, saj imajo preveč lukenj in ne uspejo držati tako visok “tempo” ostalih moštev. Nivo letošnje lige bi nekako lahko primerjal z nivojem druge slovenske odbojkarske lige.«
Kako pa vidite naša ostala predstavnika, in sicer SoCo in Val?
»Soča je trenutno nekoliko popustila. V njihovi igri se namreč zelo pozna odsotnost Mitje Ferija, ki je njihov najboljši igralec. Val pa trenutno igra zelo dobro in obenem tudi prepričljivo. Fantje dobro trenirajo in to se pozna tudi na igrišču, saj tudi v gosteh igrajo dokaj sigurno in sproščeno. Kar se pa nas tiCe, imamo sedaj v tem začetnem delu nekoliko težji spored. Od 5. kola dalje bo obdobje relaksa,
Ce lahko tako rečem, in računamo da bomo osvojili precej točk, medtem ko proti Slogi in Pozzu na zmago objektivno ne moremo računati. Kot sem že prej omenil, je liga zelo moCna, ekipe na sredini lestvice pa so zelo enakovredne, tako da bo vse odvisno od razpoloženja igralcev. Vseakokor pa mislim da se bodo vse naše Sesterke na koncu uvrstile v zgornji del lestvice.«
Kaj po vašem mnenju manjka vaši šesterki da bi posegla v boj za napredovanje?
»Vsi naši igralci so amaterji in tor ej_ igrajo za lastno veselje. Ce bi hoteli poseči v boj za napredovanje, bi morali imeti močnejšo klop, predvsem pa višja in močnejša Centra. Skratka potrebovali bi kako okrepitev. Najboljša rešitev bi bila združitev naših treh go-
riških odbojkarskih klubov, in sicer 01ympie, Vala in SoCe. Boljši igralci bi igrali v višji ligi, ostali pa, ki ne bi prišli v poštev za to ligo, bi igrali v C ligi. Vprašanje pa je, Ce bi se klubi laliko med sabo dogovorili, saj odnosi med društvi niso najboljši.«
Kako pa bi ocenili naše odbojkarsko gibanje nasploh?
»Nivo je tu v Italiji precej višji kot v Slovenji in odbojka je tako tudi bolj kvalitetna. Kar se tiCe ženskega dela, situacije ne poznam zelo do-
bro, vendar mislim da je cilj vodilne Sloge napredovanje v višjo ligo. Sesterka 01ympie p, 'etos nastopa z nekoliko sA "e-menjeno postavo i odhod nekaterih igralk se pozna predvsem v načinu igre. Za ostale ekipe pa ne bi vedel povedati kaj veC. Na moškem področju pa se dela glede na potencial, ki se ga ima. Ce pa bi hoteli doseči kaj veC, bi potrebovali predvsem večja finančen sredstva, saj se dandanes brez teh ne pride nikamor.«
(RAS)
Moška C liga
IZID114. KOLA
Agraria Terpin - Mirna Eurospin 0:3(5:15,9:15,13:15), Buia-Wil 2:3 (3:15, 15:6, 15:7, 10:15, 13:15), Soča Unitecno - Val Imsa 0:3(11:15, 4:15, 9:15), II Pozzo -Fiume Venelo 3:1 (15:5, 11:15, 152,15:10), Eltor - Prevenire 3:1 (14:16,15:6,15:12,15:8), Prata-ltely Fojda 3:2 (12:15, 15:11, 13:15,15:8, 15:11), Club Altura-Rojalese 3:2 (8:15, 15:11,8:15, 16:14,15:6).
II Pozzo
Mirna Eurospin
VMI
Val Imsa
Buia
Agraria Terpin
lielv Fojda Soča Unitecno Prevenire Rojalese Eltor Natisonia DemarPrata Club Altura Rume Venelo
LESTVICA
14 13 1 41:8 40 14 13 1 39:7 38 14 10 4 34:18 28 14 10 4 33:20 28 14 8 6 33:20 28 8 6 28:25 22 7 7 26:26 21 7 7 23:24 21 4 10 22:33 14 4 10 19:35 13 4 10 14:34 11 4 10 17:36 10 3 11 16:37 10 3 11 13:34 10
14
14
14
14
14
14
14
14
14
PRIHODNJE KOLO
Vivil - Agraria Terpin, Mirna Eurospin -Buia, Val Imsa • Eltor, Fiume Venelo -Soča Unitecno, Prevenire - Prala. Rojalese - II Pozzo, ltely Fojda - C. Altura.
Moška D liga
IZID116. KOLA
Buffet Toni - Bor 3:0 (15:9, 15:10,15:11), Rigutti - Naš Prapor 3:0 (15:13, 17:15, 15:5), Torriana - NPT 3:1 (13:15,15:4, 15:6, 15:10), Porcia - Turjak prek., VBU - Casarsa 3:0 (15:10, 15:12, 15:4), Pallavolo TS - Como 3:0 (15:5, 15:7, 15:5), Maniago - Mossa 3:1 (10:15,15:8,15:11,15:7), Maja-nese ni igrala.
LESTVICA
Pallavolo Trieste Maniago Rigutti VBU
Tomana Gradišče NPT Mossa Majanese
15 15 0 45:6 43 15 12 3 39:14 37 15 12 3 40:17 34 15 12 3 36:16 34 15 10 5 35:24 29 15 10 5 33:24 27 15 9 6 33:24 27 14 8 6 28:26 23
Buffet Toni S,Sergio15
Naš Prapor
Como Porcia Casarsa BCC Turjak
Bor
7 8 27:26 23 6 9 25:32 19 4 11 14:37 11 3 11 18:34 11 1 14 12:43 6
14	2 12 9:39
15	1 14 12:44
PRIHODNJE KOLO (13.2.)
Casarsa - Tomana, Naš Prapor - Pall. TS, Turjak - Buffet Toni, Majanese - Rigutti, NPT - VBU, Como - Maniago, Mossa - Porda, Bor ne igra.
ženska C liga
IZID114. KOLA
Farra - SGM 1:3 (15:11,5:15,10:15, 6:15), Centa - Terme D'Arta 3:2 (10:15, 15:5,14:16,15:10,15:10), Čedad - Fa-vento 0:3 (1:15,2:15,6:15), Fincantieri -Staranzano 3:0 (15:10,15:6,15:5), Rume Veneto - Val Siderimpes 0:3 (5:15, 3:15,8:15), Carfriulana - Kmečka Banka 1:3 (11:15,11:15,15:7, 9:15), Nuova Kreditna - Porcia 3:1 (6:15,15:9,15:2, 15:4).
LESTVICA
Nuova Kreditna 14 12 2 39:15 35
SGM Consulting Val Siderimpes Simac Centa Domovip Porda Terme D'Arta Kmečka Banka RncanSeri Vivil Carfriulana Favento
FurtaninaRumeV.
Farra
Staranzano Publiuno Čedad
14 10 4 36:17 32 14 11 3 37:17 31 14 10 4 36:21 30 14 10 4 3422 28 14 10 4 3423 28 14 9 5 33:23 28 7 7 2626 20 6 8 2426 18 5 9 25:32 16 4 10 2036 12 3 11 16:37 10 1 13 9:40 6 0 14 8:42 0
PRIHODNJE KOLO
Terme D'Arta-Farra, SGM-Centa, Favento-fiume Veneto, Staranzano - Čedad, Val Siderimpes - Vivil, Porcia - Fincantieri, Kmečka Banka-N. Kreditna.
Ženska D liga
IZID116. KOLA
Martignacco - Bor Friulexport 0:3 (7:15, 9:15, 12:15), Comp. Disc. - Sattec 0:3 (9:15, 5:15, 5:15), Bagn. Arsa - Ločnik 3:1 (15:5,9:15,15.2,15:12), Spiiim-bergo - DLF 0:3, CUS - II Pozzo 0:3 (7:15,6:15,3:15), Cassacco - Tecnoinox 3:0 (15:11, 15:7, 15:5), Gonars - Paluzza 3:1 (15:5, 8:15, 15:8, 15:7, Cer-vinjan - Torriana 3:1 (15:17, 15:1,15:8,15:11).
II Pozzo Gonars Červinjan Sattec Pn
LESTVICA
16 15 1 47:7 46 16 14 2 44:12 40 16 14 2 44:19 39 16 11 5 42:19 36
DLF Belfrutta Videm	16	11	5	37:21	33
Emmezeta Bag.Arsa16	11	5	3521	31
Bor Friulexport	16	8	8	2926	25
Morocco Ločnik	16	8	8	31:29	25
Torriana Gradišče	16	6	10	26:32	21
Paluzza	16	7	9	30:37	19
Spilimbergo	16	6	10	19:36	17
Delser Martignacco	16	6	10	23:37	16
Cassacco	16	5	11	20:36	15
S.AndreaComp.Disc16 3 13 14:41 11 CUS Videm	16	2	14	13:43	7
Tecnoinox Pn	16	1	15	7:45	3
PRIHODNJE KOLO (13.2.)
Tecnoinox - Bagn. Arsa, Bor Friulexport - Spilimbergo, Sattec - Gonars, II Pozzo - Marf-gnacco, DLE - Comp. Disc, Lodiik - Cassacco, Paluzza - Červinjan, Torriana - CUS.
Adria podarila L letošnjo točko skromni Viserbi
Adria Volley - Viserba Rimini 3:2 (11:15, 17:15,6:15,15:6,15:8)
ADRIA VOLLEY: Feri 10+9, Snidero 9+19, Meggiolaro 0+1, Cola 6+7, Galanti 6+2, Mania 10+9, Zuccon 2+3, Rigonat, Grandolfo, Tonon.
Ce je bilo pustno kolo za večino naših ekip v deželnih ligah uspešno, pa tega kljub zmagi ne moremo trditi za Adrio. Nasprotnik Ferija in tovarišev je bil tokrat namreč zadnjeuvršCena Viserba, ki je bila pred tem srečanjem še brez točk, v prvem delu prvenstva pa je osvojila le en set. Igralci Adrie so Viserbo močno podcenjevali, kar bi jih skoraj drago stalo. Viserba je namreč presenetljivo osvojila prvi set, z dobro igro nadaljevala in bila na pragu zmage tudi v drugem nizu. Tedaj je Snidero iz zagate potegnil Adrio, igra varovancev trenerja de marchija pa se ni izboljšala. Tako je Viserba osvojila še tretji set in s tem prvo točko v tem prvenstvu, s tem pa je bilo tudi tekme konec. Adria je namreč končno strnila svoje vrste in v manj kot 30 minutah osvojila Četrti in nato Se peti niz. V naslednjem kolu bo Adria gostovala pri Oderzu, ki ima na lestvici 9 toCk manj.
Ostali izidi: Bellaria - Silvolley 0:3, Codeyco -Oderzo 3:0, Prato - Isola 3:2, Lagunalight - Schio 0:3, Lugo - Mantova 3:1, Valdagno - Sestese 0:3. Vrstni red: Silvolley 38, Schio 36, Codeyco 33, Lugo 31, Prato 27, Mantova 26, Adria Volley 22, Isola 19, Sestese 15, Oderzo, Bellaria, Lagunalight 13, Valdagno 7, Viserba 1.
ŽENSKE DEŽELNE LIGE / V C LIGI SLOGA PREMOSTILA ŠE ENO OVIRO
Naslednji teden bi lahko bila Sloga prva, valovke pa druge
Bor ima sedaj 8 točk naskoka pred enajstouvrščenim
Pustno kolo, ki se ga ponavadi trenerji zelo bojijo, je bilo za naše ženske Sesterke, ki nastopajo v C in D ligi zelo uspešno, saj so vse slavile.
Najbolj pomembna je bila nedvomno zmaga slogašic nad Porcio, s katero so igralke Nuove Kreditne ohranile prvo mesto in tri točke prednosti pred drugouvrščenim Volleyem '93. Porcia pa je po tretjem zaporednem porazu zdrknila na peto mesto (enako točk imata Se Tolmezzo in 01ympia). Pomožni trener slogaSic Martin Maver nam je o sobotni tekmi povedal naslednje:»Porcia nas je v prvem setu presenetila in bi nam verjetno tudi v nadaljevanju povzročala velike težave, Ce bi nadaljevala z istim ritmom. Na sreCo pa smo mi zaigrali odločneje, ostreje smo servirali in bili tudi v obrambi zelo agresivni, Porcia pa je nekoliko popustila. Vsekakor je bilo očitno, da so bila naša dekleta bolj prepričana v svoje sposobnosti in so tudi pokazala večjo voljo do zmage.« V naslednjem kolu
Čaka slogašice derbi z 01ympio. Pričakujemo lahko izenačeno tekmo, saj se forma igralk 01ympie Kmečke banke stalno vzpenja (z zadnjimi uspešnimi nastopi so se povzpele na 5. mesto), tako da tudi zmaga Go-ricank ni izključena. V sobotnem kolu so Corsijeva in ostale prepričljivo
premagale Vivil in se mu tako maščevale za poraz iz prvega dela prvenstva. Uspešno pa nadaljuje svojo pot tudi Val Siderimpes, ki je že osmič zapored zmagal (v teh osmih kolih pa je med drugim premagal tudi Volley '93, Porcio in Slogo, v soboto pa je slavil proti šibkemu Fiume Venetu). Trenutno so valovke same na tretjem mestu, naslednji teden pa bi se z zmago proti Vivilu lahko povzpele celo na drugo mesto, saj bo Volley '93, ki ima le eno točko več, igral proti CetrtouvrSCenemu Tarcentu.
V D ligi pa so se na 7. mesto z gladko zmago proti Martignaccu povzpele igralke Bora Friulexport (enako točk kot one imatudi Ločnik, ki pa ima slabši količnik v nizih). Rezultati so biti za borovke v tem kolu ugodni, saj presenečenj ni bilo, tako da znaša sedaj njihova prednost pred enajstouvrščenim Spilimbergom, ki bo njihov sobotni nasprotnik, 8 točk.
Na sliki: Fabrizijeva in Pertotova (Nuova Kreditna)
^LANSKA POKRAJINSKA PRVENSTVA /12 DIVIZIJA
Breg Altolrade ohranil prvo mesto
V 2. ženski diviziji poraz Bora Friulexporf V 1. IVID Mirna Eurospin izgubila z Le Volpi
1. ZENSKA DIVIZIJA
Od naših ekip na igrišče stopil le Breg Alta Trade, ki je brez težav premagal Pre-venire in je tako sedaj sam na vrhu lest-vice. Cus, ki je z Brežankami delil prvo titesto, je namreč šele po tie-breaku prelagal Alturo, za katero nastopa več bivših borovk. Prednost Brezank pred drugouvrščenim Cusom znaša le eno i°čko, že v naslednjem kolu pa imajo varovanke trenerke Hrovatinove priložno-st da svojo naskok še povečajo, saj se bodo pred domačo publiko pomerile prav s svojim najnevarnejšim zasledovalcem.
Breg Alta Trade - Prevenire 3:0 (15:2, iSriO, 15:7)
BREG: Zeriali, S., F. in M- Sancin. I. in Id. Pettirosso, Mauro, Sturman, Masten, Rodella, Bet, Laurica.
Brežanke so dosegle novo zmago, s katero ohranjajo prvo mesto na lestvici. Tekma je bila v glavnem enosmerna, tako da ni bila zmaga pravzaprav nikoli Pod vprašanjem. Proti šibkejši ekipi naše igralke niso imele nobenih problemov. Začele so sicer nekoliko boječe, že s servisom pa so spravljale v težave bolj negotov sprejem gostij, ki skozi celo srečanje nikoli niso resneje ogrozile zmago naših. Nasprotnicam je veliko težav Povzročal tudi zelo močan napad Brezank, slednje pa, ki so iz točke v točko igrale boljše, so na koncu zasluženo slavile. Pohvalo zasluži vsa ekipa, ki Pozitivno nastopa in dobro obeta. (Lela)
Ostali izidi: Pallavolo Ts - Sgt 1:3, Juda - Npt 0:3, Cus - Altura 3:2, tekmi Sloga Veto - Killjoy in Virtus - Kontovel Nuova Kreditna so preložili.
Vrstni red: Breg Alta Trade 27, Cus 26, Altura 23, Kontovel Nuova Kreditna 19, Virtus 18, Prevenire 13, Sgt 12, Npt ll, Killjoy 10, Pallavolo Ts 7, Sloga Piz-zeria Veto 6, Juha 2.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Tudi pri moških je bilo nekaj tekem Preloženih, ob srečanju med slogaši in ekipo Le Volpi pa je bil na sporedu tudi spopad med Old Catsom in S ant’ An-drea, ki sta skupaj z Volley Clubom glavna favorita za napredovanje. Slavili so bolj izkušeni igralci Old Cats, ki so tako na 1. mestu dohiteli Volley Club, ki je bil v tem kolu prost.
Le Volpi - Mirna Eurospin 3:0 (15:3, 15:1,15:4)
MlMA EUROSPIN: Cauter, Crismani-
ch, Grilanc, leserscech, Košuta, Spetič, Zupan.
Mirna Eurospin je v soboto nastopila okrnjena. Matjaž Pečar si je med tednom zlomil roko in ga dalj časa zato ne bo na odbojkarskih igriščih. Pred samo tekmo pa je zbolel še glavni podajač Stopar. Ce k temu dodamo še, da so nekateri igralci prišli na tekmo direktno" s pustne povorke, na kateri so aktivno sodelovali, je povsem jasno, da naši fantje niso mogli računati na uspeh in izidi posmeznih setov povsem zgovorno pričajo o poteku . srečanja. (Inka)
Ostali izid: Old Cats - S. Andrea 3:1, tekmi Prevenire - Rigutti in Volley Club Vanzumen - Triestina Volley so preložili. .
2.ZENSKA DIVIZIJA
Skupina A
Izida: Altura - Sgt 3:1, S. Andrea - Le Volpi 3:0, Prevenire ni igral.
Vrstni red: S. Andrea 6, Altura 3, Le Volpi 2, Prevenire 1, Sgt 0.
Skupina B
Konec tedna so na igrišče stopile le borovke, ki so morale priznati premoč Ricreatorija, medtem ko je Kontovel tekmo z Nptjem izgubil brez boja, Brežanke pa se bodo jutri ob 20. uri v Dolini pomerile z Orno.
Bor Friulexport - Ricreatori 1:3 (7:15, 15:6, 9:15, 8:15)
BOR FRIULEXPORT: Smotlak, Ščuka, Carpani, Ciacchi, Bevilacqua, Furlani, Sancin, Husu, Zompichiatti, Frandolič.
Borovke so proti Ricratoriju s premalo odločno igro zapravile možnost, da bi osvojile nove točke, saj nasprotnik ni bil nič boljši od njih. Sicer pa je treba povedati, da so na tem srečanju igrale v okrnjeni postavi, saj Posarjeve ni bilo, Sara Bevilacqua pa je bila rahlo poškodovana, tako da je igrala samo en set. Kljub vsemu pa so plave v drugem setu z dobro igro pokazale, da bi lahko vseeno premagale svoje nasprotnice, žal pa so bile v nadaljevanju premalo prepričane v svoje sposobnosti. V četrtem setu bi lahko tudi slavile in tako izsilile tie-break, saj so visoko povedle, nato pa po nepotrebnem spet pustile pobudo svojim nasprotnicam in jim tako dovolile, da osvojijo nove tri točke.
Vrstni red: Ricreatori 6, Npt 4, Bor Friulexport 3, Orna 2, Breg in Kontovel 0 (Orna in Breg s tekmo manj).
_________MLADINSKA POKRAJINSKA PRVENSTVA / DEKLICE
Pred začetkom končnice samo še zaostale tekme
Bor Friulexporf z zmago potrdil tretje mesto - Breg gladko premagal S. Andrea - Sloga klonila - Pri dečkih malo tekem
DEKLICE
Skupina A
Odigrana je bila samo tekma med Volleyem ’93 in Npt (s 3:0 je slavil Npt), tekmi Sloga Veto - Virtus in Ricreatori - Altura B pa so preložili. Slogašice bodo tekmo odigrale jutri.
Vrstni red: Sloga Veto 22, Altura B 19, Virtus in Ricreatori 13, Npt 8, Vol-ley ’93 0 (Npt in Volley ’93 s tekmo več).
Skupina B
Orna A - Bor Friulex-port 0:3 (3:15, 7:15,10:15)
BOR FRIULENPORT:
Ciacchi, Furlani, Zompichiatti, Savarin, Legovich,
Husu, Bevilacqua.
Borovke so brez težav premagale predzadnjeu-vrščeno Omo A in tako še utrdile tretje mesto na lestvici. Prva dva seta so plave igrale zelo odločno in tako preprečile svojim nasprotnicam, da bi osvojile več točk. V zadnjem setu pa so nekobko popustile, njihova zmaga pa ni bila nikoli pod vprašajem.
S. Andrea - Breg 0:3 (13:15,4:15,6:15)
BREG: Zerjul, Crevatin,
Plettersech, Spetič, Blase-vich, Žerjal.
Tekma se za Brežanke (na sliki Foto Kroma) ni začela najbolje, saj je imel trener na razpolago le šest igralk, Zerjalova pa je morala kljub poškodbi igrati, da ne bi Brežanke tekme izgubile brez boja (poraz brez boja bi jim lahko preprečil uvrstitev v play-off).
Težave s postavo pa so na Maverjeve varovanke vpb-vale samo na začetku, ko je S. Andrea povedel kar s 13:3. Brežanke pa so se nato le zbrale, zaostanek nadoknadile in set osvojile. S tem pa je bilo tekme v bistvu konec, saj so Brežanke,
pri katerih se je razigrala Spetičeva, nadaljevale z istim ritmom in dokazale, da so precej boljše od svojih nasprotnic. Ob Spe-tičevi je kljub poškodbi dobro igrala tudi Zerjalova.
Ostali izid: Altura A -Sgt A 0:3. Končni vrstni red: Sgt A 30, Breg 24, Bor Friulexport 18, S. Andrea 11, Orna A 7, Altura A 0.
Skupina C
Sloga - OMA B 1:3 (8:18,15:12,10:15, 7:15)
SLOGA: D’Ercole, Jovanovič, Križman, Manola, Mazzucca, Pangerc, Sobani, Sossi, Starec, Sinigioj, Veljak.
V zadnji tekmi so slogašice doživele poraz proti ekipi, ki so jo v prvem delu že premagale. Tokrat pa je bil poraz zaslužen, saj so naše odbojkarice zaigrale pod svojimi sposobnostmi. Boljše so bile le v drugem setu, ko so nadoknadile zaostanek 5:10 in potem niz tudi osvojile. V preostalih treh pa so bile boljše
gostje. (Inka)
Ostali izidlO. kola: Pallavolo Ts - Altura C 3:1, tekmo Sgt B - Kontovel so preložiti. Izid 9. kola: Altura C - Oma B 3:0.
Vrstni red: Kontovel 27, Pallavolo Ts 24, Altura C 18, Sloga A in Oma B 8, Sgt B 2 (Sgt B in Kontovel s tekmo manj).
DEČKI
Pustno kolo je bilo zelo ugodno za igralce Sgt, ki so osvojiti svojo prvo zmago v tem prvenstvu. Tekmo med slogaši in Triestino Volley B so preložili, Rigutti pa ostaja še naprej nepremagan. Njegova žrtev je bil tokrat tretjeuvrščeni Volley Club.
Izida: Volley Club - Rigutti 1:3, Sgt - Triestina Volley A 3:2, tekmo Sloga Multinvest - Triestina Vol-ley B so preložili, Virtus ni igral. Vrstni red: Rigutti 29, Sloga Multinvest 22, Vol-ley Club 16, Triestina Vol-ley B 14, Virtus 8, Triestina Volley A 5, Sgt 2.
Obvestila
POKRAJINSKO PRVENSTVO ZA NARASČAJNICE / V DERBIJU NA OPČINAH
Nuova Kreditna zlahka ugnala Breg Bor Friulexport še prvi v svoji skupini
V c skupini poraz najmlajših slogašic - Pri naraščajnikih odigrali le eno tekmo
Skupina A
Bor Friulexport - S. Andrea 2:1 (13:15, 15:9, 15:13)
BOR FRIULEKPORT: jSgovich, Savarin (na s*Bd), Degrassi, Desco, Ku-reL Koren, Saina, Cantato-Pugliese, Ciofi, Semec, Lercego.
V odločilni tekmi za pr-v° mesto v skupini so Bo-r°ve naraščajnice po izenačenem boju premagale k- Andrea. Plave so začele Nekoliko boječe, kar so njihove nasprotnice spret-|?0 izkoristile in povedle, r^grassijeva in ostale so se črtalu opogumile in začele ?a°stanek manjšati, na Ko!icu pa jim je zmanjkalo in S. Andrea je tako psvojil uvodni niz. Z dobro gro pa so borovke nadalje-aie v drugem setu, ki so pa brez večjih težav osvoji-v odločilnem tretjem se-ki je bil izredno napet,
pa je že kazalo, da bo slavil S. Andrea. Slednji je namreč povedel kar s 13:9, borovke pa so z odločno reakcijo zaostanek nadoknadile in v odločilnih trenutkih pokazale več volje do zmage, tako da so se na koncu veselile četrte zmage.
Izid 3. kola: S. Andrea -Ricreatori B 3:0; ostati izid 5. kola: Ricreatori B - Pallavolo Ts 3:0, Altura A ni igrala.
Vrstni red: Bor Friulex-port 11, S. Andrea 10, Ricreatori B 5, Altura A 4, Pallavolo Ts 0.
Skupina B
Nuova Kreditna A - Breg 3:0 (15:1,15:5,15:7)
NUOVA KREDITNA A: D’Ercole, Jovanovič, Krž-man, Manola, Pangerc, Sobani, Sossi, Starec, Šinigoj, Veljak.
BREG: Beržan, Kriz-mančič, Vodopivec, Berdon, Perak, Pecchiar.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva je bil v petek na Opčinah derbi. Gladko so slavile slogašice, vendar so bile Brežanke bolj borbene, kot kažejo delni izidi v posameznih setih. V vsakem setu pa je Sloga nanizala serijo zaporednih točk in si tako nabrala visoko prednost, ki je gostje niso mogle več nadoknaditi. (Inka)
Ostali izid: Virtus - Triestina Volley 3:0, Altura B ni igrala.
Vrstni red: Nuova Kreditna A 9, Altura B 8, Virtus 7, Breg 3, Triestina Vol-ley 0.
Skupina C
Nuova Kreditna B - Ricreatori 0:3 (8:15, 8:15, 13:15)
NUOVA KREDITNA B: Coretti, Gregori, Kralj, Racman, Risegari, Sancin.
Tudi v zadnjem kolu prvega dela prvenstva so bile
najmlajše slogašice poražene, vendar se jim je prva točka izmuznila res le za las. Potem ko je Ricreatori osvojil prva dva seta je že kazalo, da bo tekme kmalu konec, saj je v tretjem povedel z 8:3. Vendar se igralke Nuove Kreditne odločno reagirale. Z zelo požrtvovalno igro so nadoknadile zaostanek in se z nasprotnicami povsem enakovedno kosale vse do konca. V sami končnici pa so imele več sreče gosjte. Res škoda, saj bi si po prikazani igri slogašice točko zaslužile. Vsekakor pa je zelo spodbuden napredek, ki so ga pokazale v igri. (Inka)
Ostali izid: Npt - Sgt 0:3, Kontovel ni igra
Vrstni red: Kontovel 8, Sgt 7, Ricreatori in Npt 6, Nuova Kreditna B 0 (Sgt in Ricreatori s tekmo manj).
NARAŠČAJNIKI
Odigrana je bila samo ena tekma: Triestina Vol-ley A - Rigutti 2:1. Igralci Sloge Multinvest B bodo igrali proti Virtusu 26. februarja, tekma med Volley Clubom in Triestino Vol-
ley B pa bo 25. februarja.
Vrstni red: Multinvest A12, Triestina Volley B in Triestina Volley A 9, Vol-ley Club 3, Virtus 2, Rigutti 1, Multinvest B 0 (Triestina Volley A s tekmo več).
SPDT organizira v nedeljo, 21. februarja avtobusni izlet ob priliki 18. Slovenskega zamejskega smučarskega prvenstva 1999 v Forni di Sopra. Avtobus odpelje ob 6. uri izpred sqdeža RAI (Ul. F. Se-vero). Vabimo vse člane naj se udeležijo izleta in naj se prijavijo na sedežu ZSSDI najkasneje do petka, 19. februarja (tel. 635627).
SK DEVIN vabi člane, naj se udeležijo Zamejskega prvenstva, ki bo 21. t.m. v Forni di Sopra. Prijave najkasneje do četrtka, 18. t.m. v tajništvu na tel. 040-2916004.
SD MLADINA -SMUČARSKI ODSEK vabi člane, ki bi se radi udeležili tekem zamejskega prvenstva ’99 v nedeljo, 21. t.m. v Forni di Sopra, da potrdijo vpis najkasneje od četrtka, 18. t.m. odgovornim odseka ali na tel. 040-220718, 040-220793 in 040-213518.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 21. februarja avtobusni izlet v Forni di Sopra ob priložnosti zamejskega prvenstva. Vpisovanje za izlet in tekmo bo na sedežu kluba, Pro-seska ul. 131 na Opčinah jutri, v ponedeljek, 15. in v sredo, 17. februarja od 19. do 20. mu. Informacije na tel. St. 040-212859 in 040-299573.
SK DEVIN priredi avtobusni izlet v soboto, 27. t. m. ob priliki XII. Pokala prijateljstva treh dežel, ki se bo vrSil v Podnu na Koroškem. Informacije nudi tajništvo na tel. 040-200782 v večernih urah. Zaželjena Številna udeležba!
TPK SIRENA obvešča člane, da bo tajništvo odprto vsak delavnik od 18. do 20. ure.
__________NOGOMET / ATLETICO MADRID____
Sacchi se je poslovil od ekipe in... milijard
Predsednik kluba Gil: »Pokazal je veliko dostojanstvo«
MADRID - Domači poraz proti Espanolu je italijanskega trenrja Atletica Madrida in bivšega selektorja italijanske državne reprezentance Arrriga Sacchija drago stal. To je bil že Četrti zaporedni poraz madridske ekipe, tako da ga je vodstvo kluba že v nedeljo odslovilo. Toda italijanski trener je vCeraj na tiskovni konferenci dejal, da odstopi kar sam.
»Vem, da bi ogromno zaslužil, Ce bi me klub odslovil, toda kar sam
dam odstavko. Nikoli veC ne bom opravljal trenerskega posla. V Madridu se ne počutim dobro in sploh sem naveličan nogometa,« je vCeraj v Madridu dejal Časnikarjem Arrrigo Sacchi, ki je bil precej razočaran.
»Sacchi je odšel kot veliki gospod,« je kmalu zatem dejal predsednik Atletica Jesus Gil. »Igralci niso dojeli njegovega sistema igre. Bili so nervozni, zakrceni. Poleg tega Sacchi ni nikdar mogel
poslati na igrišče popolne postave,« je še skušal opravičiti italijanskega trenerja temperamentni predsednik Atletica.
Sacchi se je odrekel »bajni odpravinini« (približno 10 milijard lir), vseeno pa se šušlja, da bo bivši Milanov trener prejel približno 5 milijard lir.
Trije italijanski nogometaši, ki nastopajo z Atleticom (Stefano Torri-si, Michele Serena in Giorgio Venturin), se se-
veda ne strinjajo s početjem kluba in pravijo: »Ko stvari z ekipo ne grejo najbolje, je seveda kriv trener. Sacchi je plačal ne samo za slabe rezultate moštva, temveč tudi za druge okoliščine.«
Povsem drugačnega mnenja pa je Brazilec Osvaldo Juninho: »Odločitev sta sprejela klub in sam trener. Ne bi želel, ■da bi navijači mislili, da sem pri tem tudi jaz kaj kriv. Vesel pa sem, da je klub tako ukrepal.«
Sacchijeva odstranitev je seveda v Italiji moCno odjeknila.
Eden izmed Sacchijer vih igralcev za Časa Milana in reprezentance De-metrio Albertini je izjavil: »Sacchi je pokazal veliko dostojanstvo, kajti odreci se desetim milijardam lir gotovo ni od muh. Sacchi ni imel sreCe v Španiji. Da bi ekipa dojela njegov sistem igre, je seveda potrebno nekaj Časa. Poleg tega je moštvo ostalo brez Vierija, kar je bilo nato usodno.«
Oglasil se je tudi predsednik itlaijanske nogometne zveze Luciano Nizzola: »Upam, da si bo Sacchi premislil, saj je ogromno dal nogometu in bi lahko dal še marsikaj tu v Italiji.«
»S Sacchijem sem govoril pred kratkim in dejal mi je, da bi se rad vrnil v Italijo. Trenutno je zelo razočaran, toda prepričan sem, da kdor ljubi nogomet, ta se tudi vrne na igrišča. Mislim, da bo tudi z njim tako in da bo imel še veC zadoščenj,« je dejal »veteran nogometnih igrišč«, trener Fioren-tine Giovanni Trappato-ni.
KOŠARKA / PRVENSTVO NBA
Biki pri katerih Toni Kukoč sam ni mogel storiti vsega, pa so doživeli nov poraz
NEW YORK - Ljubitelji košarke so lahko ta vikend v severnoameriški poklicni košarkarski ligi spremljali tudi uspešen nastop obeh »slovenskih« moštev. Miličevi Phoenbc Suns so šele po podaljšku premagah moštvo Los Angeles Clippers, Seattle Su-personics Vladimerja Ste-panie pa je z 105:92 ugnal goste iz Denverja.
Sonca so se v svoji dvorani morala precej potruditi za tretjo zmago v dvoboju z ekipo Los Angeles Clippers, ki v novi sezoni še ni okusila slasti zmage. V podaljšku je bil najboljši Rex Chapman, ki je v odločilnem delu srečanja prispeval kar 12 točk, od tega
eno trojko in sedem točk iz iz odlično izvajanih prostih metov. Za Phoenix sta dobro igrala tudi Clifford Robinson (23 točk) in Tom Gugliotta (20 toCk in 10 skokov), medtem ko Marko Mihe ni bil preveč razpoložen. V štirih minutah kolikor je bil na parketu je enkrat skotil v obrambi, ukradel eno žogo in naredil osebno .napako, točk pa tokrat ni dosegel. Pri gostih sta bila najboljša La-mond Murray (26) in Mau-rice Taylor (25).
Nadzvočni pa so dosegli že peto zanesljivo letošnjo zmago. Tokrat so se znesli nad Denverjem, zelo učinkovit pa je bil Gary Payton z 28 točkami, 16
podajami in devetimi skoki. Slovenski Gruzijec Stepania se ni naigral, saj je bil na igrišču le eno minuto, v tem Času pa je uspel enkrat neuspešno metati na koš. Letošnji presenetljivo dober start Seattla je najboljši po letu 1993, zato so se cilji tega moštva že nekoliko zvišali.
Los Angeles Lakers so v sinočnji tekmi ameriške lige NBA na domačem igrišču izgubih proti Indiani z 99:101. Po vodstvu Indiane s 100:96 je Kobe Bryant zadel trojko skoraj s sredine igrišCa, nato je Rik Smits zadel en prosti met, Bryant pa tik pred koncem tekme naslednje trojke ni zadel in zmagali so gostje. Pri Jezernikih je bil najboljši Shaquille 0‘Neal s 36 točkami in 17 skoki, pri zmagovalcih pa je Reggie Miller dosegel 26 točk
Tudi prvaki lige NBA so doživeli poraz, že tretjega zapored na domačem igrištii, kar se jim ni pripetilo že pet let. Dotlej izenačeno tekmo med Chicagom in San Antoniem je v zadnji četrtini odločil Ste-ve Kerr, nekdanji igralec Bikov, z dvema zaporednima trojkama. Pri Bikih Toni Kukoč sam ni mogel opraviti vsega, Čeprav je bil s 27 točkami najboljši strelec.
V Vancouvru so domači Grizliji tesno premagali Dallas. Najbolj zanimiva je bila tekma med Golden State VVarriors in Portlandom, ki se je končala šele po dveh podaljških z zmago bojevnikov.
Orlando je le s težavo s 85:82	premagal
Mihvaukee, doslej vodilno moštvo vzhodne konference, in prevzel vodstvo.
NOVICE
Sampras še vedno prvi, Corretja zdrsnil na četrto mesto
MONTE CARLO - Na najnovejši teniški lestvici ATP še vedno vodi American Pete Sampras (3695 točk). Na drugo mesto se je prebil Rus Jevgenij Ka-felnikov (3350), na tretje pa Avstralec Patrick Rafter (3264). Spanec Alex Corretja je z drugega zdrsnil na Četrto mesto.
VRSTNI RED: 1. (1.) Pete Sampras (ZDA) 3695; 2. (3.) Jevgenij Kafelnikov (Rus) 3350: 3. (4.) Patrick Rafter (Avs) 3264; 4. (2.) Alex Corretja (Spa) 3250; 5. (5.) Carlos Moya (Spa) 3234; 6. (6.) Marcelo Rios (Cii) 2969; 7. (8.) Tim Henman ($Br) 2618; 8. (7.) Andre Agassi (ZDA) 2583; 9. (10.) Greg Rusedski (VBr) 2469; 10. (9.) Richard Krajicek (Niz) 2386 itd.
Odslovili trenerja Empolija Maura Sandreanija
EMPOLI - Kaže, da v itahjanski nogometni A ligi padajo trenerji kot na tekočem traku. Včeraj je bil na vrsti Empolijev trener Mamo Sandreani, ki ga je zamenjal Corrado Orrico. Sandreaniju je bil usoden domači poraz s Salemitano. Novi trener Orrico, ki je star 59 let in je že treniral pri Udineseju, Lucche-seju in Interju, bo prvi trening vodil že danes.
Pri Muilerju namesto D*Arniča spet Marceletti
VERONA - Pri košarkarskem Alligašu Muilerju iz Verone so vCeraj odlsovili trenerja Rudyja D’Ami-ca, katerega bo zamenjal Francesco Marceletti. Zamnjava na klopi ne bi bila nic Čudnega, Ce vods-stvo prvoligaša iz Verone ne bi odpustilo Marcelet-tija 16. novembra lani.
e
k-
Sl

fHI
m


SMUČARSKI SKOKI / NOVA KNJIGA
Planica kot zibelka poletov s smučmi
Pobudnik publikacije je bil edini slovenski svetovni rekorder v poletih Jože Šlibar
u
LJUBLJANA - Planica 1934/1999 je naslov nove knjige o slovenskem ponosu pod Pon-cami, zibelki smučarskih poletov. Pobudnik publikacije je bil Jože Šlibar, edini slovenski svetovni rekorder v smučarskih poletih.
Decembra leta 1996 sta skupaj s Stanislavom Miheličem oblikovala 13-elanski uredniški odbor, pred dnevi pa so v dvorani SKB Banke v Ljubljani predstavili sadove veC kot triletnega dela. Uredniški odbor je med ustvarjanjem knjige ustanovil tudi društvo PRO PLANICA, da bi bil uredniški odbor še bolj prepoznaven.
Avtorji so na predstavitvi poudarili, da se jim je zdelo ob prehodu v novo tisočletje vredno in tako rekoC nujno o Planici pripraviti novo monografijo, v kateri so nekatera dejstva predstavljena nekoliko drugače, kot je bilo dolej znano v širši javnosti. Tako je zapisano, da so inženir Stanko Bloudek, Ivan Rožman in Stanko Miklavčič s sodelavci leta 1933 zgradili za tiste Čase zelo veliko 70-metrsko skakalnico.
Knjiga bralcem na 324 straneh s 375 fotografijami ter nekaj karikaturami ponuja sistematičen, pregleden, dokumentiran in hkra-
ti reprezentativen prikaz razvoja smučarskih skokov in poletov na naših tleh, ki so neločljivo povezani s Planico. Obenem razkriva, da je dolina pod Poncami kljub marsikdaj neugodnim vremenskim razmeram in številnim drugim težavam s skakalnico velikanko postala zaželeni cilj svetovne skakalne elite. Številni prostovljci in drugi ljubitelji skokov ter dogodki so našli mesto v publikaciji, s katero je del športne zgodovine ohranjen prihodnjim generacijam smučarskih skakalcev in Slovencem, ki jim je ta šport pri srcu.
NOGOMET / SEPPE BLATTER _
Drugi sodnik še ni prepričal trenerjev Predsednik Fife vztraja pri svojem predlogu
RIM - Predsednik svetovne nogometne zveze (FF F A) Sepp Blatter v zadnjem Času skoraj ob vsakem koraku vztraja pri uvedbi drugega sodnika za nogo-metne tekme. Njegov predlog razdvaja izvedence in nogometaše, nekaj pomislekov pa prihaja tudi iz vrst trenerjev. O tem je tekla beseda tudi v sinočnji oddaji Maurizio Costanzo show, na kateri so sodelovali japonski as Perugie Nakata, tehnični direktor Ju ven-tuša Luciano Moggi in žena predsednika Udineseja Giuliana Pozzo.
Moggi je dejal, da soglaša s predlogom Blatterja. meni pa, da bo težko izvedljiv. Kaj Ce sodnika imata različni mnenja npr. o enajsmetrovki, se je vprašal Moggi, ki vsekakor podpira p okusno uvedbo tega predloga. Za ohranitev enega samega sodnika pa se odločno zavzema Nakata, ki meni, da mora nogomet v vsakem primeru ohraniti enega samega sodnika.
Nekateri predlagajo uvedbo tehničnih prip0' mockov, ki bi na nek način priskočili na pomoC gla^' nemu in stranskima sodnikoma. Neke vrste kontrolne naprave naj bi postavili na gol Črto, Čeprav ni ja' sno kdaj in kako bi potem lahko sodnik preveril. Ce je žoga prečkala ali ne Črto. Gre vsekakor le za pred' loge in sugestije, o katerih se govori že nekaj let. Z® drugega sodnika v nogometu očitno še niso dozorel1 Časi, Čeprav bodo prej ali slej najbrž uvedli tudi t° spremembo.
ŠPORT, SMUČANJE	15
PO SVETOVNEM PRVENSTVU V VA1LU / NORVEŽAN DALEČ NAJUSPEŠNEJŠI
Losse Kjus prvi smučar v zgodovini, ki Je osvojil kolajne v vseh disciplinah
Med reprezentancami največ kolajn osvojila Avstrija - Razočaranje v italijanskem taboru
VAIL - Z moškim slalomom se je v Vailu končalo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Srečanje najboljših smučark so zaznamovali Avstrijci in Norvežani, ki so skupno pobrali 23 medalj, od tega devet zlatih. Kar nekaj reprezentanc je nepričakovano ostalo praznih rok, med te sodi tudi slovenska reprezentanca, ki se je morala na koncu zadovoljiti le s tremi uvrstitvami med najboljših deset.
Prvo ime prvenstva je gotovo Norvežan Lasse Kjus. Vodilni v skupni razvrstitvi svetovnega pokala je še enkrat veC dokazal, kako vsestranski smuCar je. Svoj pohod na odličja je začel že v prvi disciplini superveleslalomu, kjer je dokaj nepričakovano stopil na najvišjo stopničko. »Svoj cilj sem izpolnil že v superveleslalomu, tako da sem pozneje lahko smučal povsem sproščeno,« je zadnji dan prvenstva dejal Kjus. Sproščenost mu je prinesla še štiri medalje, kar pomeni, da je postal prvi tekmovalec, ki je na naj-vecjih tekmovanjih osvojil medalje v vseh disciplinah. V smuku, kjer je zaradi odličnih rezultatov veljal za prvega favorita, je bil drugi, isti dosežek pa mu je uspel tudi v kombinaciji. Mnogi so takrat mislili, da je s tem prvenstvo zanj končalo, toda Norvežan je poskrbel še za dve presenečenji. V veleslalomu je postal svetovni prvak, Čeprav je imel doslej v svetovnem pokalu le eno zmago, še bolj nepričakovan rezultat pa mu je uspel v slalomu, v katerem je osvojil svojo deveto srebrno medaljo na največjih tekmovanjih. Pred tem se je na tekmah svetovnega pokala
v slalomu le enkrat uvrstil na stopničke.
Zelo dobro je svoje delo v Vailu opravil tudi Hermann Maier, ki se v rodni Flachau vrača z dvema zlatima medaljama. V superveleslalomu je naslov delil s Kjusom, zato pa je na najvišji stopnički sam stal v smuku, disciplini, ki je za Avstrijce najbolj pomembna. »Herminator« je veliko priCakakoval tudi od veleslaloma, a je na koncu ostal brez uvrstitve. Poleg Kjusa in Maierja sta junaka prvenstva še Norvežan Kjetil An-dre Aamodt (zlato v kombinaciji, bron v smuku) ter senzacionalni Finec Kalle Palander, ki je zmagal v slalomu in svoji državi pri-smuCal prvo medaljo v zgodovini smučanja.
Če so Avstrijci v moški konkurenci dosegli manj od pričakovanega, pa je bila njihova premoč toliko večja
pri dekletih. V superveleslalomu in smuku so osvojile vseh šest medalj (zlati medalji za Alexandro Meissnit-zer in Renate Goetschl), tretje zlato pa jim je v veleslalomu prismuCala Meis-snitzerjeva. Svojo zbirko najpomembnejših naslovov je z zmago v kombinaciji povečala legendarna Sve-dinja Pemilla VViberg, da pa tudi v ženskem delu prvenstva ni šlo brez slalomskega
presenečenja je poskrbela Avstralka Zali Steggall, ki si je za vrat prav tako obesila najžlahmejše odličje.
Zelo razočarani so v italijanskem taboru, saj so ostali brez kolajn. Kost-nerjeva, Compagnonijeva, Holzer in Rocca so bili aduti »azzurrov«, na koncu pa se je izkazalo, da so bila pričakovanja pretirana, obračun pa še nikoli tako slab.
Pregled osvojenih medalj			
država	zlato	srebro	bron skupaj
Avstrija	5	3	5	13
Norveška	3	4	2	9
Švedska	1	1	2
Avstralija	1	-	1
Finska	1	-	1
Liechtenstein	-	1	1
Švica	-	-	2 2
Francija	-	-	1 1
- opomba: v moškem superveleslalomu sta bili razdeljeni dve zlati medalji.			
MOŠKI SLALOM / ZLATO NEPRIČAKOVANO NA FINSKO
Finski smučar Kalle Palander največja senzacija prvenstva
Košir s slabo drugo vožnjo šele deseti - Rocca blizu kolajne
VAIL - Zadnji dan svetovnega prven- Kalle Palander (na sliki AP), ki si je prvo stva v alpskem smučanju je prinesel eno mesto prismuCal z odlično drugo vožnjo. ^ajvecjih senzacij v zgodovini prvenstev. Drugo mesto je z zaostankom 11 stotink Zlato slalomsko medaljo je osvojil Finec sekunde zasedel junak Vaila Norvežan
Lasse Kjus, tretji pa je bil Avstrijec Christian Mayer. Slovenci so ZDA zapustili brez dragocenih kovin. Jure Košir je po prvi vožnji s Četrtim mestom imel odlično izhodišče, ki ga je v drugo zapravil, saj je nazadoval na deseto mesto (+1,16). Mitja Krme je bil 15. (+2, 82), Mitja Valenčič 23. (+4, 67), Drago Grubelnik pa je izpadel v prvi vožnji. Zelo blizu kolajni je bil Giorgio Rocca, ki je bil po prvem teku tretji, v drugem pa je bil za malenkost prepočasen, da bi Italiji prismuCal edino kolajno na tem SP.
Izidi: 1. Kalle Palander (Fin) 1:42, 12 (52, 20 - 49, 92); 2. Lasse Kjus (Nor) 1:42, 23 +0, 11 (51, 42 - 50, 81); 3. Christian Mayer (Avt) 1:42, 25 +0, 13 (51, 61 - 50, 64); 4. Giorgio Rocca (Ita); 1:42, 33 +0, 21 (51, 83 - 50, 50); 5. Benjamin Raich (Avt) 1:42, 55 +0, 43 (52, 05 - 50, 50); 6. Thomas Stangassinger (Avt) 1:42, 82 +0, 70 (52, 74 - 50, 08); 7. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 1:42, 91 +0, 79 (52, 83 - 50, 08); 8. Bode Miller (ZDA) 1:42, 94 +0, 82 (52, 78 - 50,16); 9. Paul Accola (Svi) 1:43, 24 +1, 12 (51, 93 - 51, 31); 10. Jure Košir (Slo) 1:43,28 +1,16 (51,86-51,42)
SLOVENSKA REPREZENTANCA / BREZ SREČE
Visoki cilji, iztržek pa je bil bolj skromen
Pričakovanih kolajn ni bilo - Urnik tekmovanja Slovencem ni šel na roko - Preozka specializacija
VAIL - Štirinajstclanska slovenska tekmovalna odprava je v Colorado odpotovala z visokimi cilji. Pričakovali so dve medalji, njihove misli so bile osredotočene predvsem na oba slaloma. Se pred odhodom je bilo jasno, da bodo za to potrebovali veliko sreCe, ki pa tokrat ni bil njihova zaveznica. Treba pa je priznati, da se je na polom dalo slutiti že pri pogledu na urnik tekmovanja. Reprezentanca, ki je v vrhu le v eni disciplini, se zelo težko prebije do vrhunskih rezultatov, še posebno, Ce je pritisk javnosti izredno velik. Trenerji bodo v prihodnosti morali veC Časa posvetiti hitrim disciplinam in veleslalomu, saj bi dobri rezultati »hitrih« smučarjev in veleslalomistov razbremenili tudi slalomiste, ki bi lahko mirno Čakali na svojo tekmo. Kako pomembna je mirnost, dobro kaže primer Kjusa, ki je že prvi dan zmagal, nato pa se samo še smejal in po-
stel s petim mestom na olimpijskih igrah v Naganu, in Spela Pretnar. Toda upanja, se niso uresničila. Pretnarjeva je zasedla osmo, Košir pa 19. mesto. Tako je ostal samo še slalom, v katerem pa so vedno potrebni dobri živci in veliko sreCe.
Slovenci niso imeli ne prvega in ne drugega. Se posebej velja to za dekleta, ki so bile na pragu neverjetnega uspeha. Po prvi vožnji, ki se je v zgodovino zapisala po neverjetno majhnih zaostankih (prvih 15 tekmovalk je delilo le sedem desetink sekunde), je bila Alenka Dovžan druga, Pretnarjeva tretja, Nataša Bokal peta, Urška Hrovat pa 14., tudi njen zaostanek je bil sprejemljiv in je še dajal upanje. Druga vožnja pa se je za varovanke Dušana Blažiča končala tragično. Hrovatova je sicer napredovala na sedmo mesto, Bokalova in Dovžanova sta moCno zdrsnile po razpredelnici, za
biral medalje. Dobra volja in sproščenost pa za Slovence v Vailu ni bila značilna.
Slovenska »mora« se je začela že v uvodnih dneh prvenstva. Z izjemo Aleša Brezavška, ki je z 11. mestom dosegel najboljšo slovensko smukaško uvrstitev na prvenstvih, so specialisti za hitre discipline povsem odpovedali. Ce se za fante še najde kakšno opravičilo (poškodbe), pa to ne moremo reci, za ženske. Mojca Suhadolc in Spela BraCun se niti enkrat nista uvrstila med najboljših 20, od novinke Anje Kalan pa se to niti ni pričakovalo. Slabi rezultati so se nadaljevali v kombinaciji, v kateri sta Jernej Koblar in Gregor Šparovec ostala brez uvrstitve, Bracunova pa je sicer zasedla 14. mesto. Na pogled to ni slab rezultat, toda treba je vedeti, da je premagala le eno tekmovalko.
Z začetkom tehničnih disciplin se je pri slovenskih navijačih povečal srCni utrip. Pričakovali so, da bi kdo izmed njihovih ljubljencev vendarle presenetil že v veleslalomu in Sloveniji končno prismuCal drugo medaljo na prvenstvih (prvo je leta 1982 osvojil Boris Strel). NajveC možnosti sta imela Jure Košir, ki je lani zable-
šok pa je poskrbela Pretnarjeva, ki je po obetajočem vmesnem Času na prelomnici povozila količek in odstopila. Na cilju seveda ni mogla skriti solza: »Hudo mi je, vse bi dala, da bi lahko Cas zavrtela nazaj. Bila sem v odlični formi in dobro psihično pripravljena, toda ena sama napaka mi je uničila sanje,« je bila razočarana Pretnarjeva.
Najvecji optimisti so si po ženskem slalomu govorili: »NiC zato, saj bo Špelino smolo maščeval njen nekdanji fant.« Pri tem so mislili na Koširja (na sliki AP) , ki je letos že dobil dve tekmi svetovnega pokala, toda tudi on je ostal z »dolgim nosom«. Po prvi vožnji je imel dobro izhodišče, saj je bil Četrti, vendar mu je v strmini druge proge zmanjkalo zbranosti in je nazadoval na deseto mesto.
Slovenci so tako na prvenstvih drugič zapored ostali brez žlahtnih kovin (doslej deset medalj). Trenerje analize še Čakajo, toda že zdaj priznavajo, da ■ niso izpolnili pričakovanj. Zato bo treba Vail Cim-prej pozabiti, izboljšati delo in se osredotočiti na naslednje prvenstvo, ki bo Cez dve leti v avstrijskem St. Antonu.
V C LIGI NEPRIČAKOVAN PORAZ JADRANA / PROTI PEPELKI ROVIGU
Nuovo Kreditno pokopala neučinkovitost v napadu
Domačini slavili po trinajstih zaporednih porazih - Zaplet na koncu
H KOMENTAR JADRANOVEGA TRENERJA h
Zaradi spremembe pravil čudežev ni pričakovati
Tarnati nad porazom z zadnjeuvršCenim Rovigom nima nobenega smisla. Kljub temu, da smo prvi polčas stalno zaostajali za domačini, smo uspeli v drugem polčasu prevzeti vodstvo, ki smo ga obdržali vse do zadnjih minut. Takrat so nas nasprotniki, po zadetih treh zaporednih trojkah, ujeli in tudi prehiteli. Z zvrhano mero požrtvovalnosti smo stanje izenačiti. In ko je že vse kazalo, da bomo iz Roviga odšli kot zmagovalci, je bila 7 sekund pred koncem nerazumljiva odločitev sodnika, da razveljavi drugi prosti met Rauberja in da ga, po posvetu z mizo, ponovi, usodna, saj je Sandi v vsesplošni zmedi ponovljeni prosti met zgrešil, nasprotniki pa so v protinapadu zadeli. V preostalih 2 sekundah nam, žal, stanja ni uspelo izenačiti.
Pred tekmo smo si zadah nalogo, da nam nasprotniki v nobenem primeru ne smejo dati veC kot 60 točk, od naših šestih igralcev pa mora, v povprečju, vsak prispevati po 10 točk, saj brez Arene, ki je bil odsoten, težko dosežemo večji izkupiček v napadu. Obrambno nalogo smo popolnoma izpolniti, ni pa se nam posrečilo izpolniti tudi napadalne naloge, saj je z 42-odstotnim metom in 14 izgubljenimi žogami težko zmagati.
Sedaj nas Čaka še osem peklenskih kol. Brezpogojno moramo zmagati na vseh domačih tekmah, potrebujemo pa tudi vsaj eno zmago na tujem, saj postaja gneča okrog osmega mesta na lestvici vse hujša.
V soboto gostimo Bassano, ki je začel prvenstvo, skupaj s Ferarro, kot glavni kandidat za prestop. Po slabem začetku si je opomogel in sedaj pridno koraka proti play-off-u. To mu moramo mi v soboto preprečiti, potrebno pa bo krepko strniti vrste. Predpogoj za to je, da bomo ta teden na treningih prisotni vsi, saj že dolgo, bodisi zaradi bolezni ali zaradi delovnih obveznosti, ne treniramo v popolni zasedbi. In to se nam na igrišču se kako pozna.
V nadaljevanju bom zaključil analizo vpliva preostalih novih pravil, ki jih FIBA pripravlja za v bodoče, z namenom, da bi košarka postala bolj zanimiva.
Drugo pravilo (pravilo 24-ih sekund sem obdelal prejšnjič), ki je vezano na čas, je Cas za prehod polovice igrišča. Le-ta naj bi se iz sedanjih 10 sekund zmanjšal na 8. Skrajšanje tega časa je samo posledica skrajšanja časa za napad. Cas za prehod polovice igrišča namreč še vedno predstavlja tretjino vsega časa, ki ga ima ekipa na razpolago za napad. Tudi 8 sekund omogoča obrambno agresivnost in v napadu vzpodbuja hitro gibanje. To pravilo naj ne bi izzvalo nobenih negativnih posledic. Hitreje preneseš žogo v napad, več možnosti in tudi Časa imaš za to, da prideš do dobrega meta.
Naslednje pravilo se navezuje na delitev celotnega časa igre. Se vedno bo le-ta 40 minut, s to razliko, da ne bomo imeti več dveh polčasov po 20 minut, ampak 4 Četrtine po 10 minut. To pomeni veC oddiha za igralce (dodatna dva počitka), posebno za tiste pomembnejše, posledično manj utrujene noge in glave igralcev, kar bi moralo dvigniti kvaliteto igre v zadnji Četrtini tekme. Po vsej verjetnosti bodo 4 Četrtine osiromašile obseg igre rezervnih igralcev, ker se bo število menjav najverjetneje zmanjšalo. To naj bi tudi dvignilo kvaliteto igre in s tem tudi število danih točk. Morebitna negativna posledica tega pravila je preveč pretrgana igra. Zaradi te pretrganosti bo igra v napadu manj tekoča.
Novost bo hidi'ta, da bo na vseh tekmah, ki jih bodo prenašale televizijske postaje, v vsaki četrtini po en televizijski time-out.
Bonus, dosežen po 4-ih osebnih napakah v vsaki četrtini, ni nobeno presenečenje, saj je to le posledica delitve tekme na Četrtine.
Vsa ta pravila danes obstajajo samo na papirju. Za kaj pa se bodo pri FBI zares odločili, ostaja uganka. Pravila so bila doslej testirana na letošnjem Eurostars-u, vendar je učinek teh pravil na število danih košev vprašljiv, saj je na takih turnirjih navadno možno tudi s starimi pravili doseči veliko število točk.
Ni torej pričakovati čudežev, tudi zaradi tega, ker je večina teh pravil prisotnih v NBA ligi že nekaj let, izkazalo pa se je, da se tudi pri njih daje vedno manj košev.
Čudi me, da se lok črte za tri točke ni premaknil dlje od koša, saj bi to pravilo ponovno primoralo ekipe, da iščejo met z visokim procentom realizacije blizu koša in bi imeti tako zunanji igralci več prostora za neovirane mete.
Kljub vsemu pa je želja FBE po novostih vzpodbudna in vsekakor resen odraz želje po spremembah. Košarka je v zadnjih desetletjih spremenila že veliko pravil in se skušala vedno prilagajati novemu. Upati je, da bodo tudi ti novi »dodatki« dosegli svoj namen - hitrejša in lepša igra za oko ter večje število košev.
Walter Vatovec
Libertas Rovigo - Jadran Nuova Kreditna 49:47 (25:25)
LIBERTAS ROVIGO: Da. Demartini (-,	0:2),
Baroncini 8 (-, 1:2, 2:3), Sacchetto 2 (-, 1:2, -), Cavallini (-, 0:1, 0:1), Brogiato 11 (2:4, 3:5, 1:4), Cecchettin 5 (-, 1:2, 1:3), Santaniello 14 (1:2, 2:3, 3:4), Gherstel 5 (1:2, 2:7, 0:1), Zardi 4 (-, 2:6, -), n.v. Valsensi. TRENER: Tevan; SON: 19; PON: nihče.
JADRAN NUOVA KREDITNA: Černe 6 (-, 3:7, 0:1), Pregare 18 (4:5, 7:12, 0:1), Slavec (-, 0:1, 0:1), Rauber 9 (0:2, 0:2, 3:5), Grbec 6 (4:6, 1:5, 0:1), Hmeljak 8 (2:2, 3:4, 0:1), n.v.'Valente, Guštin in Senizza. TRENER: Vatovec; SON: 16; PON: Černe v 38. min.
SODNIKA: Bedin in Nezze iz Vicenze.
ROVIGO - Po seriji trinajstih porazov je pe-pelka prvenstva Rovigo znova prišla do zmage in to prav z jadranovci, s katerimi je Rovigo v petem kolu začel negativno serijo. Nedeljske tekme pa se bodo gotovo vsi prisotni dolgo spominjali in to ne zaradi kakovosti prikazane igre, temveč zaradi skoraj neverjetnega razpleta tik ob koncu tekme. Ko je namreč do konca tekme manjkalo še 7 sekund (ob izenačenem stanju 47:47), je imel Rauber na razpolago dva prosta meta. Prvega je zgrešil, drugega pa zadel, sodnik pa je med izvajanjem drugega prostega meta prekinil igro (prišlo je do nesporazumov glede tega, kdo bi moral izvajati proste mete) in zahteval ponovitev drugega prostega meta, ki pa ga je Rauber zgrešil in domačini so v nasalednji akciji dosegli zmagoviti koš s Cec-chettinom, saj jadranov-cem v preostalih dveh sekundah ni uspelo priti do dobrega meta. Jadranovci, ki so tudi tokrat nastopili v okrnjeni postavi (Arena in Franco sta bila odsotna zaradi gripe) pa ne smejo iskati opravičila v tem dogodku, saj so igrali zelo slabo v napadu,
C LIGA
IZID118. KOLA
Ardita - Gasparini 92:78, Bassano - Co-negliano 104:86, Castelfranco - Verdeta Gallo 70:87, Don Bosco ■ Roncade 78:89, Italmonfaicone - Reyer 84:85, Rovigo - Jadran N. Kreditna 49:47, Caorie -Amid Basket 73:79.
LESTVICA
Verdeta Gallo 18 13 5 1524:1377 26 Roncade 18 13 5 1394:1290 26 Ardita 18 11 7 1449:1363 22 Arniči Basket 18 11 7 1257:1219 22 Conegliano 18 9 9 1314:1292 18 N.Kreditna 18 9 9 1215:1230 18 Bassano 18 8 10 1479:1430 16 Italmonfaicone 18 8 10 1382:1383 16 ReyerMestre 18 8 10 1326:1328 16 Gasparini 17 8 9 1252:1280 16 Don Bosco 18 8 10 1283:1356 16 Castelfranco 17 7 10 1239:1297 14 Caorie 18 7 11 1256:1366 14 Rovigo 18 5 13 1272:1431 10
PRIHODNJE KOLO
Amid Basket - Italmonfaicone, Gasparini -Rovigo, Jadran N.Kreditna - Bassano, Reyer - Ardita, Roncade - Castelfranco, Verdeta Gallo - Caorie, Conegliano - Don Bosco.
Hmeljak je pokazal nekqj več kot ostali (Foto Kroma)
kjer so drago plačali nizke odstotke pri metu ter preveč izgubljenih žog v ključnih trenutkih.
Glede kronike tekme je Rovigo tekmo spodbudno začel, saj so domačini vodili ves prvi polčas (najvišja prednost 23:12 v 15. min) in ja-dranovcem je uspelo izenačiti tik ob izteku prvega dela s Hmeljakom. V drugem polčasu pa so jadranovci nekoliko spremenili potek tekme in stalno vodili ter zadnjo prednost imeli v 36. min. (39:42), nakar je do-mačinim z delnim izidom 8:0 uspelo preobrniti izid.
Dve minuti pred koncem pri stanju 47:42 pa je namerna osebna napaka Santaniella nad Hmeljakom omogočila jadranovcem, da so izenačili (2 prosta meta Hmeljaka in koš + osebna napaka nad Pregar-cem). Serija napak na obeh straneh pa je privedla do razpleta, ki smo ga opisali na začetku.
Glede kakovosti prikazane igre pa pričajo sami delni izidi: 11:5 v 5. min., 15:9
v 10. min., 23:13 v 15. min., 25:25 v 20. min., 27:30 v 25. min., 32:33 v 30. min., 39:40 v 35. min. in 49:47 v 40. min. in nihče od igralcev ni posebno blestel, edini, ki so nekaj več pokazali od ostalih, pa so bili Santaniello med domačini ter Hmeljak in Pregare med jadranovci. (Kaf)
02 LIGA
SKUPINA A
IZIDI 22. KOLA
Ronke - Dom Kmečka Banka 81:80, Cento Sedia - Staranzano 68:58, Inter-mek - Gemona 75:71, Intermuggia - Co-droipese 59:101, Porcia - Pagnacco 62:73, Barcolana ni grah
LESTVICA
Cento Sedia	20	18	2	1552:1285	36
Staranzano	20	17	3	1639:1391	34
Gemona	20	14	6	1600:1429	28
Adi Ronke	20	13	7	1420:1401	26
Intermek	20	12	8	1430:1413	24
Pagnacco	20	9	11	1358:1421	18
Porda	20	9	11	1329:1394	18
Codroipese	20	8	12	1560:1523	16
Barcolana	20	6	14	1452:1530	12
Intermuggia	20	3	17	1402:1660	6
Dom Kmečka BZO	1	19	1332:1627	2
PRIHODNJE KOLO
Centra Sedia, Staranzano, Gemona, Ronke in Intermek v skupino za napredovanje ostale ekipe pa v skupino za obstanek.
Najboljši strelci naših peterk
C LIGA
David Pregare 276, Christian Arena 266, Sandi Rauber 220 C2 LIGA
Fabrizio Campanello (Dom, na sliki) 316, Renzo Di Cecco (Dom) 284, Marko Corsi (Dom) 229, Mauro Simonič (Bor) 206, Vasja Jarc (Dom) 184 D LIGA
Stefan Persi (Cicibona) 241, Stefan Turk (Kon-tovel) 224, Marko Uršič (Cicibona) 189, Jan Umek (Kontovel) 174, Pavel Križman (Kontovel) 155
PROMOCIJSKA LIGA Danijel Gulič 176, Borut Klabjan 169, David Bogateč 103
PROMOCIJSKA UGA
IZID113. KOLA
Breg - Al Gioiello 88:72, Metal Ecol. -Skyskrapers 9132, Adriatica - Stella Az-zurra 68:57, Mediterranea - Spetich 75:77, Vulcania - Lantema 7052. San Vito ni igral.
LESTVICA
Metal Ecol. (-1) 12 11 1 914:740 21 Vulcania
Breg
San Vito Skyskrapers Adriatica Spetich Mediterranea Stella Azzurra Lantema Al Gioiello
12 10 2 941:797 20 12 9 3 961:850 18
7 4 897:818 14 6 5 992:899 12 6 5 759:725 12 6 6 908:850 12 3 9 746:865 . 6 3 9 777:899 6 1 10 690:889 2 1 11 777:1034 2
PRIHODNJE KOLO
Al Gioiello - San Vito, Lantema - Breg, Spetich - Adriatica, Skyskrapers - Mediterranea, Stella Azzurra - Vulcania, Metal Ecol. ne igra.
02 UGA
SKUPINA B
IZIDI 22. KOLA
Itala - Arte 74:55, San Daniele - Santos 75:62, Pom - Vis 72:62, Servolana - Por-togruaro 91:69, Robur - Bor Radenska 70:87, Latisana ni igrala.
LESTVICA
Itala Gradišče	20	17	3	1585:1399 34
San Daniele	20	14	6	1503:1442 28
Robur	20	13	7	1597:1500 26
Pom	20	12	8	1520:1409 24
Servolana	20	12	8	1624:1531 24
Latisana	20	12	8	1593:1587 24
Portogruaro	20	10	10	1476:1463 20
Santos-	20	8	12	1408:1475 16
Bor Radenska	20	5	15	1419:1539 10
Arte	20	4	16	1311:1520 8
Vis Spilimbergo	20	3	17	1320:1491 6
PRIHODNJE KOLO
Itala, San Daniele, Robur, Pom in Servolana v skupino za napredovanje, ostale ekipe v skupino za obstanek.
D UGA
BELA SKUPINA ZA OBSTANEK
Libertas - Cidbona Marsich 55:72, Sco-glietto - Kontovel 4154, Lega Nazionale -Gradese 56:73, Duke Pub - Romans 83:77.
LESTVICA
Gradese	2	2	0	166:117	4
Ocibona Marsich	2	1	1	133:120	2
Kontovel	2	1	1	9954	2
Romans	2	1	1	130:128	2
Scoglietto	2	1	1	115:114	2
Duke Pub	2	1	1	143:151	2
Lega Nazionale	2	1	1	121:134	2
tibertas	2	0	2	116:165	0
PRIHODNJE KOLO
Kontovel - Lega Nazionale, Romans - Cicibona Marsich, Duke Pub - Libertas, Gradese-Scoglietto.
Jadran Nuova Kreditna v številkah
Igralec	Točke	Meti				Skoki		Žoge		Asist.	Učinek	Osebne	Minute
		2 točki	3 točke	Skupno	PM	Napad	Obramba	Izgublj.	Prid.			napake	
ČERNE		ČL	3:7 T43%)	0:1 10%)	3:81%)	0:0 10%)	0	2	2	1	1	1	5-3	37_
PREGARC	18	7:12158%)	0:1 10%)	7:131%)	4:5180%)	2	5	5	3	0	19	.3-5	40-
VALENTE	NV	0:0 10%)	0:010%)	g !;	0:010%)	0	0	0	0	0	0	(Ul	0-
SLAVEC	n	0:110%)	0:1 10%)	0:210%)	0:010%)	1	0	1	1	0	-1	1-1	16-
GUŠTIN	NV	0:010%)	0:010%)	0010%)	0:010%)	0	0	0	0	0	0	(Ul	0-
SENIZZA	NV	0:010%)	0:010%)	0:010%)	0:010%)	0	0	0	0	0	0	(Ul	0-
RAUBER		5^	0:210%)	3:5150%)	.3:7 143%)	0:210%)	0	5	2	0	0	5	3-2	40-
GRBEC	6	1:5120%)	0110%)	1:51%)	4:6167%)		]		0	1	3	0	3	2-3	31-
HMELJAK	8	3:4175%)'	0:110%)	3:5(50%)	2:21100%)	2	8	3	3	0	18	24	__36—
SKUPNO	47	14:31 (45%)	3:10(30%)	17:41 (%)	10:15(67%)	6	20	14	11	1	45	16-19	200-
Rovigo	49	12:28(43%)	7:18(39%)	19:46 (%)	4:8 (50%)	7	17	8	11	4	46	19-16	200
ŠPORT, KOŠARKA
Torek, 16. februarja 1999
C2 LIGA / V ZADNJEM KOLU REDNEGA DELA C2 LIGE
NARAŠČAJNIKI IN DEČKI / LE EN USPEH
V Palmanovi borovci našli recept za obstanek
Proti tretjemu na lestvici zmaga s premišljeno igro
Zmaga Kontovela, ostali bolj pustno
Jadranovi naraščajniki, Kontovelovi dečki in Bor Friulexpoii so res povsem razočarali
Robur Palmanova-B or Radenska 70:87 (33:36)
Bor: FilipCiC 7 (4:8; 0:1; 1:1), Susani 22 (3:6; 5:6; 3:5), PerCiC 12 (4:4; 4:5; -), Velinsky 10 (2:2; 4:5; -), Barini 4 (1:2; 0:4; 1:1), Simonič 16 (6:6; 2:3; 2:4), TomSiC 8 (3:4; 1:1; 1:4), Rusija n.v., Rebula 8 (2:4; 3:3; -), KrCa-bc (-; -; 0:1). Trener: Furlan SON:19 Za dve točki: 19:28 Za tri točke: 8:16 PM: 25:36 TRI TOČKE: Susani 3, Simonič 2, Barini l, FilipCiC 1, Tomšič
Borovci so v zadnjem kolu rednega dela prvenstva v gosteh pri tretjeu-VršCeni Palmanovi iztržili lepo zmago. Z dobro igro so stalno vodili, Prednost pa so ohranjali Po zaslugi agresivne obrambe in visokih odstotkov pri metu.
V prvem polčasu je oasim povzročal precejšnje preglavice košarkar domaCe ekipe Pamea, ki pa ga je v dru-8em delu odlično zaustavil Mauro Simonič. Pod košema pa so odsotna Pettirossa in Rasmana OspeSno nadomestili Perčič, Velinsky in Rebu-:a' ki so zaigrali zelo dobro.
Nasprotniki Bora in Doma v drugem delu
bor Radenska in Dom Kmečka Banka bosta Prihodnji konec tedna Počivala, že naslednji te-bon pa jih po končanem rednem delu prvenstva ^2 lige čaka začetek odločilne druge faze. Obe naSi ekipi bosta nastopili V “rumeni« skupini, osta-b tekmeci pa bodo tržiški pOM, Arte Bittesini Gori-Ca' Porcia Livenza Viaggi ln Pagnacco Sge. Omeniti 8re, da bodo od Šestih P nazadovale kar tri. pasa predstavnika Čaka orej težka naloga, vendar odisi SvetoivanCani kot ^oriCani niso brez mož-aosti. Obe moštvi namreč
00	benirata že celo leto, v zadnjih tekmah pa sta jj6 enakovredno borili tu-
1	proti višje uvrščenim ekipam, (ns)
b,
ločili bo pa rovai znašli
napa.
°bran
vo.
Borovec Kristjan Rebula uspeSen pod košema
Kljub odsotnostim je Pref. Marsich v gosteh zanesljivo odpravila Ubertas
Libertas-Cicibona Prefeb-bricati Marsich 55:72 (33:30)
Cicibona: Stefančič 17 (10:19; 2:6; 1:1), Stokelj 4 (-; 2:4; -), Vidali 7 (-; 2:3; 1:1), Furlan 11 (3:3; 4:13; -), Mura 2 (-; 1:4; -), UiSic 11 (3:4; 4:9; 0:3), KrižmanCiC 20 (4:5; 8:11; 0:1). Trener: Battilana
Cicibonaši so v gosteh kljub številnim odsotnostim v pomlajeni postavi zasluženo zmagali. Po negotovem prvem polčasu so uspeh zgradili z uspešno igro v nadaljevanju tekme. Tu sta bila odločilna KrižmanCiC in Vidali.
r DRŽAVNI NARAŠČAJNIKI / V 7. POVRATNEM KOLU n
Reakcija vendarle prisotna
Kljub porazu proti vodilnemu so borovci povsem zadovoljili
Bor Friulexport-Pallacanestro Trieste Lineltex 63:83 (36:43)
Bor: Posar 11, Floridan 17, Kemperle, Požar, Dolhar 2, Jevnikar 16, Kralj 7, BulatoviC 6, KrCaliC 4. Trener: Jogan TRI TOČKE: Floridan 1, Posar 1
SvetoivanCani so proti vodilnemu na lestvici utrpeli sicer pričakovan poraz, a so kljub temu zadovoljili z odločno reakcijo in dobro prikazano igro. Gostje so v začetku povedli z 0:10, odtlej pa so jim bili naši košarkarji stalno enakovredni.
Lepa skupinska igra jim je dovolila, da so stalno obdržali stik s Tržačani, katere je praktično sam vodil razigrani Cavaliero (33 točk, 20 v prvem delu).
V drugem polčasu so nasprotniki ohranili okrog 10 točk prednosti, bo-
rovci pa so kljub nihajoči igri zapustili dober vtis. Se v zadnji minuti so namreč zaostajali le za 12 točk, tako da konCna razlika ni verodostojna.
Za kolektivno dober nastop zasluži pohvalo tokrat celotna ekipa, ki je pokazala napredek in zlasti reakcijo glede na polom iz prejšnjega kola. (nš)
OSTALI IZIDI: Fiumicello-Polisig-ma Zoppola 68:83, UBC Latte Carso UD-Itala San Marco Gradišča 72:74, Intermek Cordenons-Amici del ba-cVpt PN RA-Cjn
VRSTNI RED: Lineltex 26, Itala Gradišča in Zoppola 20, UBC UD 14, Cordenons 12, Bor Friulexport 8, Amici PN in Fiumicello 2.
PRIHODNJE KOLO: Intermek Cor-denons-Bor Friulexport (sobota, 20,t.m. ob 17.uri).
NARAŠČAJNIKI
Pallacanestro Trieste-Jadran 97:63 (43:27)
Jadran: Favento 1, Zeriali 15, Sancin 2, Corbatto 5, Starec 10, Vaitho 9, Ferfolja 21, Barazutti. Trenerja: Brollo in Jakomin
Med tednom so zaradi raznoraznih težav jadranovci slabo trenirah, odraz tega pa je bil negativen nastop proti sicer solidni domači ekipi. Tržačani so naše povsem zasluženo premagah, zanesljivo prednost pa so še stalno veCali.
V	Jadranovem taboru se bo treba, kot nam je povedal trener Jakomin, Cimprej spet resno spraviti na delo. Ekipa lahko namreč cilja Se na kako lepo zmago.
Barcoiana-Kontovel 63:66 (42:30)
Kontovel: Nabergoj, Matiacic 7, Stoka 6, Turco 38, Budin 8, Bukavec 2, Zavadlal 5. Trener: Krečič
V	gosteh proti Barcolani so Kontovelci tesno zmagali, potem ko so dalj Časa zasledovali nasprotnika. V prvem delu so vodi-li domačini, v nadaljevanju pa je prišlo do odločne reakcije Krecicevih fantov, ki so z dobro igro izenacih izid. Zadnje minute so potekale v znamenju uravnovešenega izida, vse do konca pa je bil rezultat neodločen. Odločilni za Kontovelovo zmago so bili prosti meti, saj sta zmago zapečatila razigrani Turco (38 točk) in Budin ravno izza Črte.
Naj omenimo, da so Kontovelci slavili zmago kljub odsotnosti poškodovanega Ražma, ob strelcu Turcu pa gre tokrat poh-valiti vso ekipo.
DEČKI
Skupina A
Bor Friulexport-Italmonfalcone 51:80 (26:36)
Bor: Oblak, Novak, Slavec, Udovič 2, Marani 2, Kralj 28, Jankovič 4, Coretti 5, Madonia 10. Trener: Jogan TRI TOČKE: Kralj 1, Madonia 1
Borovi fantje so na pomembni tekmi za prva mesta na lestvici visoko izgubil proti solidni ekipi iz Tržiča, ki ima nekaj res perspektivnih košarkarjev. V domačem taboru večina igralcev ni igrala kot zna, najboljši pa je bil Ivan Kralj, ki je prispeval kar 28 točk Ostati pa so zaigrali pod svoji-
DRŽAVNI KADETI
Kontovel Nova Edile - Bor Friulexport 59:63 (23:35)
mi sposobnostmi, tako da so gostje stalno večali prednost in zanesljivo slavili, (nš)
Skupina B
Kontovel-Barcolana 50:102 (29:48)
Kontovel: Hrovatin 11, Nabergoj 2, Ražem, Turco 19, Pernarčič, Colja 4, Rogelja 10, Bufon 2, FrandoliC 2. Trener: Krečič
S slabo košarkarsko predstavo so Kontovelovi dečki pred domačim občinstvom izgubiti nepričakovano visoko. Ce pomislimo, da je v prvem delu prvenstva naSa ekipa proti Barcolani zmagala s 25 točkami prednosti, potem je jasno, da je v nedeljo odpovedala celotna KreciCeva posadka (četudi je poškodovani Ražem igral le nekaj minut).
Kontovelci so igrati tokrat nezbrano in brez pravega prepričanja, tako da so si z visokim porazom otežkociti nalogo v boju za drugo mesto na lestvici. V tem okviru bo odločilnega pomena ravno tretji krog proti Barcolani, še prej pa bo treba Cimprej spet najti pot do novih zmag.
Na sliki spodaj: Borov »deCek« Ivan Kralj (28 točk)
DEŽELNI KADETI / TRIJE PORAZI V TREH TEKMAH
Okrnjeni Dom Mark podlegel goriškemu Arteju Slaba nastopa Bora Fiiulexport in Jadrana
Krivo pustno razpoloženje - V kategoriji »propaganda« s spremenljivo srečo: važen uspeh Kontovela, lahka zmaga borovcev, gladek poraz Jadrana in pričakovan neuspeh borbenih Boletovih deklet
Santos B-Jadran 70:63 (41:34)
Jadran: Suhadolc Mi. 10, Suhadolc Ma. 2, Zeriali 2, Guštin 11, Ferluga, Ferfolja 16, Jerman 5, Švab 13, Piccini 4, Sancm. Trener: Vremec
Na pustno soboto so jadranovci spet tesno izgubili in se Se bolj oddaljiti od vrha lestvice. Nasi so na srečanje prišli pustno razpoloženi, kar se je žal poznalo tudi v igri. Izgubili so veliko žog in biti netočni pri podajah in metih izpod koša, kar jih je na koncu drago stalo. Le nekaj minut so jadranovci igrati tako, kot znajo, in v teh trenutkih so vsakič ogroziti vodstvo domačih. Zal pa so v končnici spet zgrešili nekaj pomembnih metov in tako zapravili vsako možnost za zmago. Pri ekipi Jadrana sta solidno igrala le Švab in Ferfolja. Naj omenimo, da je za domače Tosolin dal kar pet trojk, ki so izdatno pripomogle k zmagi domaCe ekipe.
S to tekmo se je zaključil prvi del prvenstva, v katerem so jadra-
novci osemkrat zmagati in Štirikrat izgubiti. Drugi del prvenstva se bo zaCel že naslednji teden. (MM)
Goriziana-Bor Friulexport 80:48 (48:34)
Bor: Pison 3, Lombardo 11, Sancin 2, Tolentino 11, Cossutta 16, Hrovatin 2, Scarcia 3. Trener: Porporati PON: Lombardo
Proti zadnjeuvrSCeni ekipi (ki pred sobotno tekmo Se ni okusila zmage) so borovci v Gorici s slabo igro povsem zasluženo izgubiti. Verjetno zaradi pustne razposajenosti so Porporatijevi varovanci igrali brez prave borbenosti, zlasti v obrambi, kjer so v prvem delu prejeti kar 48 točk.
V nadaljevanju so naši popraviti učinek v obrambi, vendar so popustili v napadu, kjer so dati le skromnih 14 točk. Tako so sicer Šibki domačini imeti prosto pot do zmage. Bolje od ostalih sta tokrat zaigrala Sancin in Scarcia. (nš)
Dom Mark - Arte Gorica 50:78 (30:40)
Dom: Juretic, De Luca 3, Tomšič 13, Fomataro 4, Cuzzuccoli 24, Marvin, Bensa 5.
TRI TOČKE: Cuzzuccoli 5. SON: 11.
Domovci so ponovno zaigrati v okrnjeni postavi in so zato zdržati proti močnemu Arteju le en olCas. Prvi del so belordeCi sodno zaigrali v napadu, kjer so bili uspešni s Cozzuccolijem in Tomšičem. Ze v prvem delu pa so domovci branili neorganizirano.
V	drugem delu so gostje takoj visoko povedli, domovci pa niso reagirali in zaradi maloštevilnih menjav je bil poraz neizbežen. (L.S.)
PROPAGANDA FANTJE
Barcolana - Bor Friulexport 19:77 (6:24)
Bor: Oblak 12, Nadlišek 16, Kemperle 7, Udovič 14, KovaC 6, Crevatin 6, Sancin 8, Querinuzzi 4, Samec 4. Trener: Corbatti
V	5. kolu A skupine prvenstva propaganda so po začetnih teža-
vah modri visoko premagati skromno ekipo Barcolane. S skupinsko igro so si zaslužili pohvalo vsi borovci, predvsem pa JanoS Sancin in Matej Nadlišek. (Mitja Oblak)
Kontovel-SGT B 59:47 (25:29)
Kontovel: Hrovatin 15, Bukavec 6, Vescovi 2, Turco 6, Antoni, Colja 4, FrandoliC 4, Rogelja 22. Trener: BrišCik PON: Colja TRI TOČKE: Hrovatin 1, Rogelja 1
Kontovelci so na važni tekmi za vrh lestvice zasluženo premagali tržaškega tekmeca. Kljub temu da so v dveh tednih zaradi množične gripe opraviti le en trening, so varovanci trenerja Briscika z lepo igro v zadnjih dveh Četrtinah nadoknaditi nasprotnika in ga tudi zanesljivo premagati.
Pri tem preobratu so sodelovati prav vsi igralci, ki so z zvrhano mero požrtvovalnosti dosegli zaslužen uspeh. V prihodnjem kolu bodo Bukavec in tovariši zaposleni v derbiju proti borovcem (v so-
boto na »1. maju).
SGT B-Jadran 89:20 (51:9)
Jadran: GombaC, Rožac, Boneta 2, Puzzer, Jevnikar 6, Marušič, Sosič 12. Trener: Vremec
Mladi Jadranovi bojevniki so morati tokrat položiti orožje proti premočnemu nasprotniku. Zaradi odsotnosti Brežanov, ki so biti z dolinsko Solo na zimovanju, je VremCeva ekipa nastopila močno zdesetkana Visok poraz je bil seveda v takih pogojih neizbežen.
PROPAGANDA DEKLICE
Polet-SGT A 31:106 (9:56)
Polet: Daneu 7, Košuta, Piccini 6, PuriC 2, Gantar 7, K. Malalan 9, Lupine, Sturman, M. Malalan. Trener: Brollo
Proti najmočnejšim vrstnicam v Trstu so poletovke utrpele pričakovano visok poraz, že sam končni izid pa pove o tekmi vse. Vsekakor je hil nastop openskih deklic pozitiven kljub visoki razliki, saj so se žilavo upirale nasprotnicam.
Torek, 16. februarja 1999
ŠPORT
TORKOV POGOVOR
^H*H**l^*l*Hi^*l*ii**l*M^M®®*H
Nevio Bandi: Športnikov ne manjka, pri ŠD Breg pa bi potrebovali več prizadevnih odbornikov
Bojan Pavletič
Nevio Bandi je upokojen strugar, ki je vse življenje delal ob strojih, ti so pa klesali njega. Iz vsake besede najinega pogovora je bilo videti, da stroji v vseh teh letih iz njega nečesa le niso mogli odstruži-ti: pripadnosti svoji vasi. Ostal je pravi Prebenežan, z dušo in telesom vraščen v svoj rojstni kraj.
Gospod Nevio, v Prebenegu je priimek Bandi precej^razširjen. Je res tako?
“Da, vsaj polovica vasi nosi tak priimek.”
Zasledili pa smo ga tudi v nekaterih drugih vaseh....
“Res jih je nekaj tudi drugod, toda tudi vsi ti izhajajo iz naše vasi. Vsi Bandiji izvirajo iz Prebenega.”
Kako se potem v vasi ločite med seboj?
“Če je vmes kaka uradna stvar se ločimo po hišnih številkah, sicer pa ima vsaka hiša tudi domače, ledinsko ime.”
Recimo, kako pravijo vam?
“Pri Cučnjih, tako pravijo naši hiši sovaščani.”
Priimek Bandi je za Slovence dokaj nenavaden. Ste se kdaj zanimali od kod izvira?
»Baje je ta priimek razširjen v Toskani, ne vemo pa, kako je prišel v našo vas.«
Dve vasi imate v soseščini. Gravitirate bolj k Mačkoljam ali k Dolini?
“Vsekakor bolj k Dolini. Tam je naša fara, na dolinskem pokopališču pokopuje-mo svoje rajne, pa tudi drugače težimo bolj k tej vasi.”
Toda Mačkovlje so vendar bližje?
“Res, toda te so že pred časom spadale pod faro v Ospu in to je bilo odločilno.”
Tudi Socerb ni daleč, čeprav leži na drugi strani meje....
“Da, nekoč so celo hodili otroci v našo šolo, toda zdaj gremo tja le še na kak izlet z gorskimi kolesi..”
Kakšno je pravzaprav življenje tik ob državni meji?
“Kar navadili smo se na tako življenje in nam ne povzroča kakih posebnih težav. Tudi zato ne, ker je meja za nas dvolastnike zelo prehodna in gremo pogosto čez njo, saj imamo mnogi del posestva na drugi strani. Nekoliko nas motijo le ilegalni prehodi emigrantov, ki pa v naši vasi niso ravno številni. Več jih je tam okrog Doline.”
Ker živite tik ob mejnem prehodu nas zanima, če ste imeli tudi pri vas kdaj tako
odprto mejo, kot je vsako leto v Glinščici?
“Da, če se prav spomnim, je bilo to pred tremi leti. Tedaj so odprli staro poljsko pot, med njivami in po gozdu, do Ospa. Ta pot sicer ni uporabna za javnost, toda tedaj smo pač imeli odprto mejo in smo jo po mnogih letih uporabili za izlet v Osp.”
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi svoje danosti izkoristili za kako privlačno prireditev preko odprte meje, kakršne pri nas še nimamo? Poglejte: pri Borštu so ostanki Mokovega gradu, grad pa imajo tudi na Socerbu in lahko bi izpeljali nekak‘tek dveh gradov’ ali kaj podobnega (morda z etapnim ciljem pri Prebenegu. Bi šlo?
“Bi, zelo verjetno bi šlo. O tem še nismo razmišljali, a bilo bi gotovo zelo zanimivo. Kar se športa tiče, smo se doslej udeleževali le kakega nogometnega (seveda, rekreativnega) turnirja med našimi vasmi, o drugem pa nismo govorili.”
Kot nogometaš ste gotovo nastopali tudi vi?
“Da, vendar ne na uradnih prvenstvih. Sodeloval sem na znanih turnirjih med ekipami raznih barov. To so bile bolj rekreativne prireditve.”
Na katerem mestu ste igrali?
“Bil sem napadalec.”
Tak, bolj blag, le zaradi razgibavanja ali
pa se pokazali v igri, kot pravijo, tudi nekaj hudobije?
“O, bil sem kar oster napadalec.”
Toda tudi ko ste prenehali aktivno igrati ste še vedno ostali v svetu nogometa?
“Da, bil sem odbornik Brega in v odboru sem sprejel obveznosti spremljevalca mladinskih nogometnih ekip.”
Je resničen podatek, da trenutno doživlja SD Breg določeno krizo?
“Žal, res je. Društvu sicer ne manjkajo toliko igralci, kot odborniki. Teh je premalo za delo, ki ga mora opravljati odbor. Potrebovali bi več odbornikov.”
Kot odbornik ste nekak predstavnik Prebenega pri tem športnem društvu. Sodelujejo pri njem vaši sovaščani tudi kot igralci?
“Seveda! ”
Koliko jih je?
“Sest, sedem, osem ji je, verjetno. Točno trenutno ne vem. Igrajo nogomet, odbojko, tudi košarkarji so med njimi. Skratka, sodelujejo že vrsto let v vseh sekcijah.”
Je v Prebenegu še kdo, ki se preživlja le s kmetovanjem?
“Ne, prav nihče več. Seveda pa mnogi po službi še vedno obdelujemo kak kos zemlje, njivo, vinograd, hodimo po drva itd.”
Menite, da človek, ki se pri takem delu
v naravi dobro razgiba in nadiha svežega zraka, kljub temu potrebuje tudi športno udejstvovanje?
“Predvsem današnje kmetovanje ni več tako, ko je bilo nekoč. Danes imamo za skoraj vsa opravila stroje in se zato pri kmečkih delih mnogo manj razgibamo, kot nekoč. Tu pa je še druga bistvena razlika: šport je tudi razvedrilo, kar delo na polju nikakor ni. In če se hoče kdo razvedriti in ga veseli šport se pač ukvarja tudi z njim.”
Vsekakor pa v vaši vasi nimate športnega igrišča?
“Ne, to pa ne! ”
Sicer pa, kako bi ga tudi imeli: za vsako žogo, ki bi poletela preko ograje bi morali nato teči z vrha strmega prebeneškega hriba vse do doline, kar bi le bilo preveč tudi za treniranega športnika. Glede na potek meje tik pod vasjo bi ob tem potrebovali še potni list in ob kakem strogem cariniku celo uvozno-izvozno dovoljenje za žogo...
ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR (16)
Trening in krvni obtok
Cim več kisika dovaja kri celicam, tem bujneje se razvija organizem, tem bolj svežega se človek počuti in tem bolj je odporen proti škodljivim vplivom. Preskrba organizma s kisikom je v veliki meri odvisna od zmogljivosti srca in ožilja. Srce je lahko krepko ah šibko, ožilje elastično, čvrsto in cisto ali pa zoženo, hrapavo, zamaščeno.
Arterialna kri dovaja organom kisik in hranilne snovi, venozna kri pa odvaja ogljikov dvokis in razpadline. Kri mora najprej skozi pljuča, kjer odda ogljikov dvokis in se napoji s kisikom, nato pa jo poganja srce po vsem telesu.
Po žilah teče kri predvsem k tistim organom, M so v določenem času najbolj aktivni. V primeru velikega gibalnega napora, na primer med kolesarjenjem ah veslanjem, prejemajo mišice znatno več krvi kakor v mirovanju. V krvni obtok se vključijo tudi tiste količine krvi, ki so bile v mirovanju deponirane v jetrih, vranici in drugih organih.
Med umskim delom, ko človek sedi pri mizi, je krvni obtok upočasnjen - samo možgani so izdatneje prekrvavljeni; v času prebave so znatneje prekrvavljena prebavila. Mišice lahko delujejo optimalno samo v primeru, če so ogrete (ce so kapilare napolnjene s krvjo), kar je pogojeno s postopno gibalno aktivnostjo, ki traja približno deset minut.
Človek lahko živi več tednov brez hrane, nekaj dni brez vode, vendar sa-
mo malo minut brez kisika. Zato mora srce nenehno delati - in ko preneha utripati, ni več pogojev za življenje.
Srce deluje z ritmičnim utripanjem - krčenjem in ohlapnjenjem. Ce človek miruje, leži ah sedi, bije srce počasneje, če hodi ah teče bije hitreje. Cim bolj je človek treniran, tem mirneje deluje srce (nižii pulz) in tem prej se po prestanem naporu umiri.
Kakor druge mišice se tudi srce s postopnim treniranjem ustreznih telesnih vaj okrepi, srčne stene postanejo močnejše. Za proizvodnjo energije je potrebno športniku, ki tekmuje v teku, sprotno dovajanje kisika. Telo kisika ne more uskladiščiti, zato ga je treba nenehno prejemati in ga pripeljati k organom ali tkivom, ki jim je energija potrebna. Za fiziološko adaptacijo srca in ožilja zaležejo največ tako imenovane aerobne vaje, to so tiste, pri katerih je potreba po kisiku povečana, tej potrebi pa organizem sproti zadošča s poglobljenim dihanjem in učinkovitejšim utripanjem srca. Take vaje so tek na dolge proge, planinarjenje, kolesarjenje, plavanje, veslanje, tek na smučeh in podobno.
Glede napornega treniranja moramo dodati, da je dopustno samo za popolnoma zdrave - za take, ki imajo za seboj že več let sistematične telesne priprave organizma na maksimalne obremenitve. Sleherno pretiravanje, zlasti še treniranje v bolniškem stanju in sploh sleherna zdravstvena Skoda pomeni zlo, ki ga tudi z morebitnimi začasnimi športnimi dosežki ne moremo opravičiti.
Franko Drasič
HOKEJ NA ROLERJIH / ITALIJANSKI POKAL
Polet Kvvins nepremagljiv
V drugem kolu zanesljivo premagal Spineo in Pademo
Polet Kvvins je tudi v drugem kolu italijanskega pokala v hokeju na rolerjih osvojil obe srečanji in tako potrdil, da bo tudi letos odigral vodilno vlogo. Poletovci so se tokrat pomerili z moštvom iz Paderna in z močno ekipo Spinee, več o teh dveh srečanjih pa nam je povedal Samo Kokorovec (na sliki): »Srečanje proti Pademu smo začeli zelo dobro in v prvem polčasu smo dosegli kar 6 golov, tako da smo v drugem polčasu visoko vodstvo s premišljeno igro tudi obdržali. Veliko zahtevnejša pa je bila tekma proti Spinei, čeprav iz rezultata ni razvidno (6:3). Oni so zaigrali trdo in grobo v obrambi, mi pa smo imeli v napadu nekaj težav. Prvi polčas smo zaključili s prednostjo 1 gola (3:2), v drugem pa smo vodstvo takoj povečali na štiri gole in izid srečanja ni bil nikoli v dvomu. Oba zadetka prvega polčasa pa je Spinea dosegla, ko smo bili na igrišču le trije, kar priča o učinkovitosti naše obrambe. Ti dve srečanji pa sta pokazali, da bomo brez večjih težav osvojili prvo mesto, vsekakor pa lahko našo igro Se izboljšamao, saj naša forma še ni 100%.«
IZIDI:
Polet Kvvins - Pademo 7:4
POLET KVVINS: Mojimir Kokoro-
vec, Letica, Rušanov 1, Breznik 1, Fonzari 1, Poloni 1, Mitja Kokorovec 2, Samo Kokorovec 1, Volpet. Polet Kvvins - Spinea 6:3 STRELCI: S. Kokorovec 3, Rušanov 1 Poloni 1, Fonzari 1. (RAS)
SMUČANJE / POKRAJINSKO ŠOLSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM
Uspešen nastop naših tekmovalcev
Pri dekletih Mikluseva in Plesničarjeva najhitrejši med nižjimi in višjimi šolami
Napori, ki jih pri Slovenskem planinskem društvu že nekaj let vlagajo v oblikovanje ekipe solidnih mladih smučarjev, so se začeli obrestovati. Društvo je lani v zimskih športih v okviru zamejskih društev, doseglo odlične rezultate. Odlično pa se na različnih tekmovanjih uvrščajo posamezniki. Ponovna potrditev rezultatov vztrajnega in resnega dela je prišla prejšnji teden, ko so dijaki, ki so tudi člani SPDG, odlično predstavljali tudi šolo.
Na pokrajinskem šolskem prvenstvu na Zoncolanu, 10. februarja, sta Elisabeth Miklus, ki obiskuje srednjo šolo Ivan Trinko in Jana Plesničar, ki je dijakinja klasičnega liceja P. Trubar, osvojili absolutno prvo mesto v ženskem slalomu, v skupini tekmovalk nižjih, oziroma višjih srednjih šol. Med dijaki višjih srednjih šol se je na 4. mesto uvrstil De vid Miklus (zavod 1. Cankar). Vsi trije so člani SPDG.
REZULTATI Nižje srednje Sole Slalom ženske: 1. Elisabeth Miklus (Trinko) 45, 07; 2. Gioia Nivella Canciani (Da Vinci) 47, 27; 3. Stephanie VViese (Della Torre) 51, 85.
Smučarski tek - moški: 1. Aris Klede (Trinko) 18, 51;. 2. Hristo Guertchev (Randaccio) 20, 26; 3. Matteo Cortese (Randaccio) 24, 32.
Smučarski tek - ženske: 1. Ničla Klede (Trinko) 25, 55.
Slalom moški: 1. Mattia Car-gnel (Favetti Perco) 41, 75; 2. Matteo Mismasi (Da Vinci) 44, 07; 3. Mario Manganelli (Favetti Perco) 46, 90; 9. Simon Plesničar (Trinko) 51, 75; 12. Robert Figelj (Trinko) 53, 96; 30. Matej Figelj (Trinko) 57, 57; 37. Dimitri Car-nielli (Trinko) 1:01, 54.
Višje srednje šole Slalom moški: 1. Stefano Ales-sandrini (Buonarroti) 41, 14; 2. Massimo Colautti (Buonarotti) 44, 22; 3. Alberto Leban (Buonarroti)
45,	84; 4. Devid Mikulus (Cankar)
46,	88; 9. David Corva (Cankar)
49,	00; 22. Peter Spazzapan (Trubar) 54, 28; 30. Patrik Zulian (Trubar) 58, 14; 34. Matteo Ceudek (Cankar) 1:01, 38.
Slalom ženske: 1. Jana Plesničar (Trubar) 42, 34; 2. Marta Serafin (Buonarroti) 46, 85; 3. Emanuela Fabbricatore (Abmzzi) 48, 79; 4. Francesca Jakin (Cankar)
50,	90; 12. Karolina Černič (Tru-
bar) 57, 57; 16. Tjaša Dornik (Trubar) 1.10, 62; Eva del Fabbro (Gregorčič), Paola Uršič (Cankar), Sara Branca (Cankar) odstopile. SKUPNE LESTVICE Nižje srednje šole ženske: 1. Da Vinci 31. točk, 2. Ascoli 32, 3. Dela Torre 42, 4. Favetti Perco 42, 5. Giacich 42, 6. Locchi 44, 7. Randaccio 49, 8. Corridoni 64, 9. Polo
64,	10. Trinko 69, 11. Del Torre
85.12.	Pascoli 99.
Nižje srednje šole moški: 1. Favetti Perco 11 točk, 2. Da Vinci 16, 3. Randaccio 33, 4. Locchi 45, 5. Polo 46, 6. Trinko 49, 7. Pascoli
65,	8. Giacich 65, 9. Ascoli 69, 10. Della Torre 76, 11. Del Torre 87, 12. Corridoni 104.
Višje srednje šole - ženske: 1. Abmzzi 27, 2. Trubar 29, 3. Ei-naudi 31, 4. Dante 35, 5. D’An-nunzio 35, 6. Buonarroti 38, 7. Cankar 40, 8. Fermi 44, 9. Brignoli 54.
Višje srednje šole - moški: 1.
Buonarroti 6, 2. Galilei 25, 3. Cankar 43, 4. Abmzzi 45, 5. Fermi 49, 6. Dante 56, 7. D’Annunzio 61, 8. Einaudi 64, 9. Trubar 73, 10. Marconi 74, 11. Ipsia Monfalcone
77.12.	Brignoli 83.
NAMIZNI TENIS / ZENSKA Al LIGA
Pomembna zmaga Krasa Generali prati Enigmi
Krosovke so v Messini dosegle sedmo zmago v enajstih tekmah
Enigma Messina - Kras Generali 3:5
Moretti - Vanja Milic 0:2 (19:21, 14:21), Chen Shan -Katja Milic 2:0 (21:6, 21:10), Zampini - Wang 0:2 (9:21, 6:21), Chen Shan - Vanja Milic 2:0 (21:13,21:11), Moretti -Wang 0:2 (12:21, 12:21), Zampini - Katja Milic 0:2 (16:21, 17:21), Chen Shan -Wang 2:0 (21:11, 21:16), Zampini - Vanja Milic 1:2 (17:21,21:14,13:21)
Ko se prvenstvo prevesi v drago polovico, gre vsem bolj za nohte, vsi skušajo popraviti zamujeno. Tako kot mesin-ska Enigma proti našim dekletom, a so jim krasovke ponovno prekrižale načrte. Kras Generali je na povratni tekmi igral s svojo standardno postavo, gostiteljice pa si niso dovolile razkošja, da bi proti Podprvaku igrale z rezervno igralko namesto Zampinijeve. Tudi postavo so obrnile tako, da bi se pri 4:4 srečali Morettijeva in Katja Milic, vendar do tega ni prišlo. V prvem dvoboju je Vanja Milic prelagala Sabrino Moretti, agilno igralko, ki je svoje Čase skupaj z Giorgio Zampini nosila dres članske reprezentan-Ce- Nekdanji reprezentantki je gladko premagala krasova Kitajka Wang Xuelan, nad bivšo “azzurro« Zampinijevo pa je v Sesti tekmi nedeljskega popoldneva slavila še Katja Milic.
Posebno poglavje je bila na tekmi nova azijska moc Enig-nre Kitajka Chen Shan. Vse tri točke je osvojila prav ona.
°d njenimi udarci je klecni-a tudi VVangova, prva dama jtied tujkami. Z grenkobo se 1® sprijaznila s Četrtim pora-?°ra, Id jih je doživela v dvo-oojih s svojimi rojakinjami (Gong Yue Chun, Wang Yu,
,Xia Lian In Chen Shan), a Pri tem pozablja na 25 doblje-
'ti' Po njenem porazu in
vodstvu Krasa Generali 3:4 je Zampinijeva v dvoboju z Vanjo Milic dosegla izenačenje v setih. Situacija je postala vse bolj napeta v edinem dvoboju, ki je terjal podaljšek. Vanja Milic je vzdržala, navkljub temu, da je bila telesno še precej šibka po pravkar preboleli gripi.
Poskus Enigme, da bi se povzpel za mesto više na lestvici, je torej spodletel, Kras Geneali pa si je s sedmo prvenstveno zmago v 11. krogu zagotovil pomembne prvenstvene točke. Cez 14 dni Čaka naše prvoligašice še hujši, »večni« nasprotnik Coccaglio s Kitajko Gong, s katerim so v prvem delu izgubile.
Točnega položaja na lestvici v zgornji polovici Krasa Generah ne moremo navesti, ker je urad FITeT-a v Rimu, ki posreduje izide, včeraj oklical stavko (J.J.)
Wang je tokrat naletela na močnejšo nasprotnico (Foto kroma)
r SMUČANJE / ZAMEJSKO PRVENSTVO
Žrebanje štartnih številk v petek na sedežu SPOT
Tekma bo v nedeljo v Forni di Sopra - Zo najboljše 2 teko
Letos bo potekalo tekmovanje veljavno za 18. Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo 1999 21. februarja v Forni di Sopra. Tekmovanje v veleslalomu bo na progi »Stadio dello slalom« s Startom ob 10. uri. Ogled proge bo možen za vse tekmovalce od 9. ure do 9.45 na dan tekme. Tekmovale bodo kategorije od baby-sprint do super veteranov, kot je bil to običaj vsa prejšnja leta. Predvideno je tudi tekmovanje v veleslalomu s snovvboardom ali snežno desko. Zaradi predvidenega velikega števila udeležencev se priporoča vsem tekmovalcem točnost.
Žrebanje štartnih številk bo potekalo v petek, 19. februarja na sedežu letošnjega organizatorja tekmovanja, Slovenskega planinskega društva Trst ob 19. uri. Tekmovalce lahko vpišejo samo predstavniki društev, zato se morajo vsi smučarji in deskarji, ki bi radi tekmovali, prijaviti neposredno v svojih drštvih. Predviden je tudi drugi spust, v katerem bodo imeli pravico do nastopa samo tekmovalci/ke, ki bodo zasedli prvih 15 mest na absolutni moški lestvici, oz. prvih 10 mest na absolutni ženski lestvici.
-I ATLETIKA / HITRA HOJA h
Dober nastop Ruzzierja na zimskem pokalu
Minuli konec tedna se je v Pademu blizu Bergama odvijal 3. državni absolutni zimski pokal v hitri hoji. Zmagovalec pokala je bil Fizzialetti (Fiamme Gialle), ki je 20, 480m dolgo progo prehodil v 1.33:08. Na drugo mesto se je uvrstil Bmgnetti (Fiamme Gialle), za zmagovalcem pa je zaostal za 2 sekundi. Na tretje mesto pa se je s 3 sekundami zaostanka uvrstil Gal-denzi (Fiamme Oro).
Tekmovanja v Pademu se je udeležil tudi naš hi-trohodec Fabbio Ruzzier, ki je se je s Časom 1.34:28 uvrstil na končno 7. mesto, o svojem nastopu pa nam je povedal, da je z nastopom zelo zadovoljen, saj je bil to po petih mesecih prisiljenega premora zaradi manjše poškodbe njegov prvi nastop v letošnji sezoni. Zadovoljen pa je predvsem zaradi doseženega časa, saj je kar za 3 minute boljši od zastavljenega. Proga je bila zelo hitra, saj je bila položna, motila pa sta edino hud mraz in pa vlaga. Že v soboto Čaka Ruzzierja nova preizkušnja, in sicer državnb dvoransko prvenstvo v Anconi.« (RAS)
NAMIZNI TENIS / V ZENSKI A2 LIGI
Kras Avalon ima v boju za obstanek težko delo
Poraz v Turinu - Tudi v B ligi je položaj Krasa Activa težak
Torino - Kras Avalon 5:2
Shen - Nina Milic 2:0 (21:4, 21:1), Csiki - Martina Milic 1:2 (21:14, 6:21, 8:21), Daniele - Bresciani 2:1 (18:21, 21:16, 21:16), Shen - Martina Milic 2:0 (21:11, 21:8), Daniele - Nina Milic 2:0 (21:18, 21:14), Csiki - Bresicani 0:2 (16:21, 11:21), Daniele - Martina Milic 2:1 (19:21, 21:14, 21:19)
Status v A-2 ligi mladin-
NAMIZNI TENIS / V MOŠKI Gl LIGI
Deseta zaporedna zmaga Krašovcev
V C2 ligi gripa »pokosila« krasovce - V ženski C1 ligi Kras premagal vodilno Azzurro
Moška C-1 liga ti^Giposampiero - Kras 0:5
Vvidger . Bole 1:2 (21:11, 20:22, l a. ^iPPi ‘ Simoneta 0:2 (16:21, r- -^1)> Valentini - Bertolotti 0:2 , ‘21, 11:21), VVigder - Simoneta R',	17:21, 16:21), Valentini -
°le0:2 (15:21,15:21). v p 'fsoveinu moštvu na gostovanju lahk aV* n* š^° vse teko gladko, kot sklepamo po rezultatu. V po-de2S . sta si morala za točko priza-EcTd ta^° najstarejši elan postave hkr 6 ^ tncki) kot najmlajši in g^.ah najuspešnejši Krasov igralec g|aL?n Simoneta (2 točki), Zelo
Sert i° z!na80 Pa )e dosegel Andrea tr ') 0tii proti njihovemu igralcu in
^ermValentiniju.
PcS0Vci 80 v n- krogu pri Cam-^ ftipieru slavili svojo deseto sniln° ZaPore<T Ce jim ne bi spodr-lahj. v Prv> prvenstveni tekmi, bi ka]cn ZaPisali, da so nepremagljivi. Veoa r 86 2 nrostVom veselimo njiho-C-l |^2P°na v prvem letu staleža v vp S1: tako se pojavljajo že tudi r°g|j a’9a o napredovanju... Ob ok-Ce« ^ agj navedimo še »ustvarjal-uspeh-.niihovimi Posamicnimi tirea p1' °0)an Simoneta 23:6, An-Mapriffolotti, 18:8, Edi Bole 9:8 in Jan Milic 3:4.
Zmagovitega pohoda naših fantov po vsej verjetnosti ne bo zaustavilo niti moštvo Rangers iz Vidma, Krasov nasprotnik v prihodnjem 12. krogu.
Moška C-2 liga
Kras - Cus Udine 2:5
R. Milic - Fabrizio 2:0 (21:17, 23:21), Fabiani - Solari 0:2 (10:21, 15:21), VerC - Fafak 0:2 (9:21, 12:21), Fabiani - Fabrizio 2:0 (21:16, 21:17), R. Milic - Fafak 1:2 (12:21, 21:12,12:21), VerC - Solari 0:2 (8:21, 18:21), Fabiani - Fafak 1:2 (21:23, 21:11,17:21).
Gripa je terjala svoj davek tudi v Krasovem moštvu, ki letos nastopa v moški C-2 ligi. Na nedeljski tekmi je Robi Milic zamenjal obolelega Boštjana Milica. Prvotna kadetska postava si v letošnjem prvenstvu počasi, a vztrajno, izboljšuje renome z vedno boljšo igro, žal pa jim primanjkuje potrebnih izkušenj, da bi dosegli zmage na dosegu rok. Tako je bilo tudi na povratnem srečanju z VidemCani. »Strelca« sta bila Uroš Fabiani (13:10) in rezerva Robi Milic, ki sta »zatresla mrežo« igralcu iz mladinskih vrst Fabriziu, oba pa sta zamudila priložnost s Fa-fakom. Proti Azzurri Cez dva tedna pa bodo krasovci že lahko z lastni-
mi silami segli po peti prvenstveni zmagi.
Zenska C-1 liga
Kras - Azzurra Gorica 3:2
Ridolfi - Simionato 2:1 (21:14, 18:21, 21:17), Tretjak - Marega 2:1 (21:15,17:21, 12:21), Vidoni/Ridolfi - Simionato/Marega 0:2 (16:21, 18:21), Tretjak - Simionato 2:1 (19:21,, 21:16, 21:17), Vidoni - Marega 0:2 (20:22,14:21).
Ce klubskim tovarišicam v B ligi športna sreča obrača hrbet že od samega začetka prvenstva, pa imajo njihove mlajše tovarišice srečnejšo roko Y ženski C-1 ligi. Roberta Ridolfi, Martina Tretjak in Giada Vidoni so bile za spoznanje boljše od nasprotnic iz Gorice. Proti Azzurri so s tesno zmago 3:2 dosegle svojo sedmo prvenstveno zmago. V posamičnih dvobojih je dve točki osvojila novopečena tretjekategornica Martina Tretjak, eno Roberta Ridolfi, kar je zadostovalo za zmago, le par Vidoni/Ridolfi še ni dovolj netreniran.
Po prejšnjem desetem krogu si je Azzurra delila vrh s Fincantierijem z 19 točkami, krasovke pa so bile na tretjem mestu s 16 točkami. V 12. krogu se bodo pomerile s postavo Montecatinija. (J.J.)
ski postavi Krasa Avalon ogrožajo ekipe, ki so svojo moC še povečale z nakupom tujih igralk. Torino, pri katerem so krasovke gostovale v nedeljo, se je tudi okrepil s Kitajko Chen Van Fei, ki je za dva jakostna razreda boljša od naših igralk, kar je razvidno tudi iz posamičnih dvobojev. Poraz v gosteh je bil pričakovan, še zlati zato, ker si Torino prizadeva za napredovanje. Mlade krasovke so iztržile, kar se je dalo. Martina Milic im Daša Bresciani sta osvojili točko nad nasprotnikovo tretjo igalko Susanno Csiki, s katero sta krasovki po moči na papirju izenačeni. Za zeleno mizo pa sta zatem pokazali dobro igro (delno tudi Nina Milic) proti moCno obrambni igralki Manueli Daniele. Samo malo veC izkušenj bi potrebovale (odziv na obrambno igro je težji), pa bi se domov vrnile z minimalnim porazom.
TretjeuvršCenega gostitelja so krasovke kar krepko namučile. Za obstanek v ligi pa štejejo zgolj zmage in tri kroge pred koncem rednega dela prvenstva Kras Avalon hrani v žepu le tri zmage. V nadaljevanju prvenstva (27. februarja) bo gostil v Zgoniku prvouvršCeni Temi, tik pred koncem prvenstva pa lahko goji upanje vsaj za nov par prvenstvenih točk. Ali bo dovolj, da se obdrži v vodah A-2 lige, bomo videli po sestavku rezultatov.
ZENSKA B LIGA
Alto Sebino - Kras Activa 4:1
Capaci - Vesnaver 2:0 (21:11, 21:4), Bontempi -Rustja 2:0 (21:13, 21:10), Capaci/Bontempi - Vesna-
Daša Bresciani je osvojila eno od dveh točk
ver/Rustja 2:1 (21:8, 19:21, 21:7), Capaci - Rustja 2:0 (21:14, 21:19), Rosa - Vesnaver 0:2 (7:21,16:21).
Varovanke Robija Mihca so v 4. povratnem krogu gostovale pri Altu Sebinu, ekipi z vrha lestvice skupine B. Tri ekipe v tej ligi so ojačene s tujo igralko: za povratnika iz A-2 Recoa-ro/Agostini iz Bočna igra Armenka Antonian, za Ca-stel Groffredo Rusinja Anossova in za Alto Sebino Romunka lonela Copa-ci. Slednja Lombardijkam zagotavlja dve dobljeni točki. Vzorec se je ponovil tudi na sobotni tekmi proti krasovkam, ki so igrale z rezervno igralko Silvano Vesnaver in Ireno Rustja. Jasmin Kralj, ki je na domači tekmi dosegla točko proti drugi nasprotnici Sabrini Bontempi (Kras Activa je v jesenskem delu izgubil 2:3), je še zmeraj na klopi zaradi poškodbe. Alto Sebino je tudi na domačih tleh uporabil isto taktiko, tako da je pri vod-
stvu 4:0 vključil v igro še rezervno igralko Jennifer Roso, kar je izkoristila Silvana Vesnaver in osvojila Častno točko za zgoniško ekipo. Sam sistem igre po formuh Davis (pet odigranih tekem, od tega 4 individualni dvoboji in igra dvojic) ne ponuja variacij. Nasprotnikova dvojica je tokrat igrala bolje, medtem ko se je Kraševemu paru Rustja/Kralj v Zgoniku zmaga le za las izmuznila iz rok in s tem tudi prvenstvene točke. Po porazu v dvojicah, si je Irena Rustja zelo prizadevala v dvoboju s tujko, vendar željenega ni dosegla.
Alto Sebino je s tem zabeležil 8. prvenstveno zmago (8:3), Kras Aktiva pa se z devetimi porazi (2:9) s težavo otepa pred neizbežno usodo. V bližnji prihodnosti se mu teoretično ponujata dve zmagi in poraz. Njegov obstoj v B ligi je odvisen od razigravanja mest med skupinami po rednem delu prvenstva. (J.J.)
NOGOMET / SPREMEMBA NA VRHU LESTVICE
Lazio ujel Fiorentino in prevzel vodstvo
Ancelotti in Boškov sta štartala z zmago
SPREMEMBE NA VRHU -Poraz Fiorentine v Vidmu ni’ bil nepričakovan. Fiorentina je namreč doslej v gosteh že štirikrat izgubila, tokrat pa je bila še v okrnjeni postavi, saj sta manjkala poškodovani Bati-stuta in pustno razpoloženi Edmundo. Udinese je zopet zmagal z golom Sose, ki skuša prevzeti v srceh furlanskih navijačev mesto, ki je pripadalo Bierhoffu . Udinese ohranja s tem rezultatom šesto mesto, Furlane pa loči od Interja le točka. Spodrsljaj Trappatonije-vega moštva je le delno izkoristil Lazio, ki je remiziral v Cagliariju, a se je vseeno povzpel na prvo mesto po petindvajsetih letih.
Vse bližji je Milan, ki je tokrat premagal Venezio; slednja je ponovno dokazala, da je v dobri formi, saj je spravila v težave črnordeče tudi z igralcem manj. Za Venezio je dosegel gol Tuta, soigralci pa so se tokrat le veselili z njim.
Parmi je uspelo izenačiti minuto pred iztekom srečanja proti okrnjeni Bologni, ob taki igri pa so možnosti za naslov res minimalne. Malesanijevi varovanci so imeli sicer veliko terensko premoč, številne priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Po drugi strani pa je treba povedati, da tudi Bologna ni bila brez možnosti, da bi dosegla še kak zadetek in odnesla iz Parme vse tri točke.
NOVA TRENERJA USPEŠNA - Boškovje začel novo izkušnjo na klopi Perugie nadvse uspešno. Privoščil si je kar Inter z zadetkoma Kavie-desa in Rapaiča. Inter je sivcer po dolgem času dosegel zadetek v gosteh, še enkrat pa je potrdil, da je na tujem povsem drugačna ekipa kot doma, kjer polni nasprotnikove mreže. Delno opravičilo je lahko ob že stalni odsotnosti Ronalda še poškodba Roberta baggia in zamorana. Seveda pa je največje pričakovanje vladalo za uvodni nastop Carla Ancelot-tija na klopi stare dame. Navijači so sprejeli novega trenerja s številnimi žaljivimi gesli in plakati, katere so orožniki upraviženo nemudoma odstranili. Sprašujemo se le, zakaj ne počnejo tega s kljukastimi križi in podobnim. Ju-ventus je s požrtvovalno igro strl odpor Piacenze, nadaljujejo pa se težave v napadu, saj niti Henry niti Esnai-der nista prava strelca. Tokrat sta ekipo rešila branilca Mirkovič in Birindelli, kar pa se ne bo ponovilo vsako nedeljo.
SALERNITANA V GOSTEH - S tremi goli lanskega najboljšega strelca B-lige Marca Di Vaia je Salernitana morda obsodila na izpad Empoli. Em-poli je prvi povedel, toda Salernitana je po zaslugi neverjetnih napak nasprotnikove
obrambe že vodila s 3:1 in na koncu tudi osvojila tri izredno pomembne točke.
Ponovno je ostala praznih rok Sampdoria, ki bi bila že zadnja, če ne bi bil Empoli kaznovan z odvzemom dveh. Boj za obstanek bo najbrž zelo zanimiv do zadnjega kola, treba pa je zlasti pohvaliti ekipe, ki so lani napredovale iz druge lige. Salernitana, Venezia, Cagliari in Perugia imajo dopadljivo igro, v nevarnih vodah pa je trenutno le Salernitana.
SMOLA TRIE S TINE - Trie-stina se vrača iz Gubbia s točko, kar ni sam po sebi slab rezultat. Toda zamujena priložnost je res neverjetna. Man-dorlinijevo moštvo je namreč vodilo do petindevetdesete minute, ko je Parisi s čudovitim strelom iz petindvajsetih metrov ukanil Vintija. Prvi polčas je bil precej dolgočasen in najverjetneje bi bil tudi drugi polčas tak, ko ne bi Loprie-no z glavo preusmeril podajo Zamunerja v gol. Po vodstvu se je Triestina uspešno branila, prav ob izteku srečanja pa je najprej sodnik izključil Gambara zaradi dvojnega opomina nato pa je padel že opisani gol gostiteljev. Sedaj postaja položaj Triestine zaskrbljujoč, morda pa bo z Godea-som in z vrnitvijo Crinitija ter Meluccija bodočnost bolj rožnata.	I. F.
KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ
Benetton trenutno v najboljši formi
Važna zmaga Sdaga v boju za obstanek Tržačani slavili - Velik potencial Lineltexa
BENETTON DOHITEL KINDER - V A-l ligi je Benetton z zmago v derbiju kola dohitel Kinder na tretjem mestu. Ekipa iz Trevisa je tačas med četverico najboljših najbolj v formi. Se štiri minute pred koncem je vodila s petnajstimi točkami prednosti, nato pa je Kinder z nekaterimi neverjetnimi koši Riga-deauja zmanjšal prednost na 4 točke. Ekipi imata tako izenačeno koš razliko v medsebojnih spopadih.
SDAG GORICA - V boju za obstanek je Gorica dosegla nadvse pomembno zmago nad Zuc-chettijem. Goričani so razveselili novega trenerja Cianija z odlično obrambo, končno pa je svoj doprinos dal tudi Nizozemec Zwikker (14 točk, 6:8 iz igre). Goričani imajo sedaj edinstveno priložnost, da si pridobijo skoraj odločilno prednost pred Mabom iz Pistoie. V naslednjem kolu namreč gostijo Polti, medtem ko odhajajo tekmeci na nelahko gostovanje k Imoli.
FAVORITI S TEŽAVO - Prvih šest ekip A-2 lige je zmagalo, a z veliko težavo, kar priča o ize-
načenosti prvenstva in določene utrujenosti favoritov. Se najbolj napeto je bilo v Ragusi, kjer je Reggio Calabria zmagala s tremi prostimi meti Oliverja, ki jih je baje sodnik dosodil po izteku časa v prvem podaljšku. Prihodnji teden pa bo na sporedu dvoboj med kalabrijsko ekipo in Linel-textom, ki bo lahko že odločilnega pomena za dosoditev (začasnega) četrtega mesta.
LINELTEK - V zelo čudni tekmi so Tržačani slavili zasluženo zmago. V začetku so visoko povedli (v petnajstih minutah so gostje dosegli 7 tolčk), nato pa dovolili Cordivariju, da je v drugem polčasu izenačil 42:42), v razburljivem fi-nišu pa obdržali mirno kri in tesno zmagali. Se vedno ima ekipa precej nihajočo igro, tako v obrambi kot v napadu. Na trenutke igra izredno, sledijo pa naivne napake. Z nekoliko več stanovitnosti bi ji verjetno malokdo bil kos. Dobro sta igrala Vianini (kljub poškodbi) in VVilliams. Alibego-vič in Shorter pa sta se medsebojno izničila, čeprav gre podčrtati, da je Teo dosegel nekaj po-
membnih košev prav v zaključnih akcijah.
ADRICAL - Lastniki tržaškega društva (podjetje A dričal) so zagotovili, da nameravajo še naprej podpirati ekipo, kljub nesporazumom s tržaško občino glede upravljanja nove športne palače.
STRELCI-V A-l ligi je vodil še vedno Esposito (Imola, 492 točk), čeprav tokrat ni igral. Sledita Williams (Benetton, 440 točk) in luzzolino (Mul-ler, 436 točk). V A-2 ligi je Monroe (Montana, 586 točk) že skoraj nedosegljiv; sledita igralca Sas-sarij a Haynes (479 točk) in Rotondo (462 točk). VVilliams (Lineltex) je šesti s 447 točkami.
SLOVENCI - Nestero-vič (Kinder) je bil med boljšimi in dosegel 17 točk, Chiacig (Zucchetti) 12, Fučka (Teamsystem) 11, Tušek (Pepsi) pa 15. V A-2 ligi je ALibegovič zbral le 8, Lokar pa 14. Rasenijeva Fila je kljub dobri igri klonila prvou-vrščenemu Snahi.
BERNARDI - Videmča-ni so doživeli domači poraz (64:66) proti Vcienzi in tako prekinili pozitivno serijo.
Marko Oblak
Lazio dohitel Fiorentino na vrhu lestvice
IZIDI 21. KOLA V NOGOMETNI A LIGI: Bari -Vicenza 0:0, Cagliari' - Lazio 0:0, Empoli - Salernitana 2:3, Milan - Venezia 2:1, Parma - Bologna 1:1, Perugia - Inter 2:1, Piacenza - Juventus 0:2, Roma - SAmpdoria 3:1, Udinese - Fiorentina 1:0. VRSTNI RED: Lazio in Fiorentina 42, Milan 40, Parma 38, Inter 34, Udinese 33, Roma 31, Juventus 30, Bologna 29, Bari 26, Cagliari in Perugia 25, Venezia 22, Vicenza 20, Piacenza in Salernitana 19, Sampdoria 17, Empoli 15.
PRIHODNJE KOLO: Bologna - Empoli, Fiorentina -Roma, Juventus - Vicenza, Lazio - hiter, Milan - Cagliari, Salernitana - Parma, Sampdoria - Piacenza, Udinese - Bari, Venezia - Perugia.
V B ligi Treviso ponovno sam na drugem mestu
IZIDI 22. KOLA: Atalanta - Pescara 4:0, Brescia -Lucchese 2:1, Cesena Ravenna 4:2, Chievo - Co-senza 0:3, F, Andria - Cremonese 1:0, Genoa -Monza 2:1, Reggiana - Verona 1:1, Reggina - Napori 2:1, Torino - Temana 0:0, Treviso - Lecce 1:0.
VRSTNI RED: Verona 45, Treviso 42, Lecce 39, Torino 38, Brescia 36, Reggina 35, Atalanta in RAvenna 34, Pescara 32, Napori 30, Monza 28, Genoa 27, Cosenza 26, Chievo 25, Temana 23, Lucchese in Cesesna 20, Reggiana 19, F. Andria 18, Cremonese 16.
C2 LIGA: Trisetina se vrača iz Gubbia le s točko
Gubbio - Triestina 1:1
STRELEC ZA TRIESTTNO: Loprieno v 48. min. TRIESTINA: Vbiti, Beltrame, Gambaro, Zamuner, Scotti, Bordin, Goti (od 83. min. Galhchio), Teodoram, Loprieno (od 76. min. Tomassini), Pasa, Gu-bellini (od 76. min. Prindvalli).
OSTALI IZIDI 23. KOLA: Faenza - Baracca 4:0, Fano - Viterbese 1:1, Giorgione - Castel San Pie-tro 2:1, Maceratese - Vis Pesaro 1:1, Rimini - San-dona 0:1, Sassuolo - Torres 0:2, Tempio - Trento 2:0, Teramo - Mestre 1:0.
VRSTNI RED: Viterbese 46, Vis Pesaro 39, San-dona 38, Rimini in Torres 36, Sassulo in Triestina 35, Gubbio 33, Faenza 31, Mestre 30, Giorgione 29, Teramo 26, Baracca in Maceratese 25, Ca-
stel San Pietro 23, Trento in Tempio 18, Fano 14. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Maceratese.
V košarkarski Al ligi Goričani premagali Reggio Emilio
Sdag Gorica - Zucchetti Reggio Emilia 78:62 (39:33)
SDAG GORICA: Bazarevič 9 (4:10, 0:3), Tonut 13 (2:3, 2:2), Timinskas 9 (1:3, 1:2), Mian 25 (8:8, 3:3), Pol Bodetto 4 (2:5), Stazič (0:1 ža 3 točke), Nobile 4 (2:4), Zwikker 14 (6:8).
ZUCCHETTI: Mitchell 18 (5:13, 1:3), Bonato 16 (6:7, 0:2), Davolio 4 (2:2), Moore 5 (1:5, 1:6), Chiacig 12 (4:6), Carra 4 (2:3, 0:1), Pastori 3 (0:2), Bucknali 0 (0:2).
PM: Sdag 10:18, Zucchetti 16:23; MET ZA 3T: Sdag 6:11, Zucchetti 2:14; SKOKI: Sdag 34, Zucchetti 29; PON: Zvvikker, Chiacig; GLEDALCEV: 2.152.
OSTALI IZIDI 21. KOLA: Benetton Treviso -Kinder Bologna 84:80, Teamsystem Bologna -Pompea Rim 72:59, Pepsi Rimini - Miiller Verona 83:82, Varese - Sony Milan 98:91, Ducato Siena - Mabo Pistoia 72:57, Polti Cantu - Termal Imola 72:71.
VRSTNI RED: Varese 38, Teamsystem 34, BSe-netton in Kinder 32, Pompea 26, Sony 20, Pepsi 18, Ducato, Polti in Termal 16, Miiller in Zucchetti 14, Sdag 10, Mabo 8.
PRIHODNJE KOLO: Sdag Gorica - Polti Cantu.
Uneltex kljub društvenim težavam osvojil zlata vredni točki
Lineltex Trst - Cordivari Roseto 74:71 (26:19) LINELTEX: LAezza 13 (2:3, 2:3), Alibegovič 8 (1:3, 1:3), Buhara 6 (2:6 za 3 točke), VVilliams 22 (6:11, 2:4), Vianini 14 (6:8), Jovanovič 5 (1:2, 0:1), Ansaloni 4 (2:2), Semprini 2 (1:3).
CORDIVARI: Pieri 22 (7:13, 0:4), Busca 11 (1:1, 1:4), Longobardi 6 (0:4, 2:2), Shorter 14 (2:5,1:6), Johnson 10 (4:7), Agostini 2 (1:3), Maresca, Mar-tinho 6 (1:3,1:5).
PM: Lineltex 16:22, Cordivari 24:30; MET ZA 3T: Lineltex 7:17, Cordivari 5:21; SKOKI: Linel-tex 33, Cordivari 32. PON: Ansaloni, Busca in Johnson. GLEDALCEV: 3.100.
OSTALI IZIDI 22. KOLA: Serapide Pozzuoli -Banco Sardegna Sassarr 71:70, Scavolini Pesaro -Nicolaro Avellino 99:94, Montana Forli - Sicc Je-si 84:74, Snai Montecatini - Fila Biella 92:88, Po-
polare Ragusa - Reggio CAlabria po podaljških 71:73, Žara Fabriano - Bini Viaggi 72:78.
VRSTNI RED: Snai 34, Scavolini 30, Bini Viaggi 28, Reggio Calabria in Lineltex 26, Montana 24, Sicc 22, Cordivari in Serapide 20, Fila in Popola-re 18, Žara 16, Nicoloro 14, Banco Sardegna 12. PRIHODNJE KOLO: Reggio Calabria - Lineltex Trst.	,
V odbojkarski Al ligi Sisley še vedno sam na vrhu
IZIDI 15. KOLA: Piaggio Rim - Lube Banca Ma-cerata 3:0 (15:11, 15:9, 15:10), Jucker Padova -Sisley Treviso 1:3 (11:15, 5:15, 15:8, 12:15), Sira Falconara - Gabeca Fad Montichiari 2:3 (11:15, 15:13, 15:11, 14:16, 11:15), Della Rovere Carifa-no - Časa Modena 0:3 (6:15, 14:16, 11:15), Co-nad Ferrara - Domino 2001 Palermo 0:3 (6:15, 14:16, 11:15), Valleverde Ravenna - Tnt Alpi-tour Cuneo 0:3 (9:15, 4:15, 5:15).
VRSTNI RED: Sisley 43, Tnt Alpitour 35, Piaggio 33, Lube 31, Časa Modena 26, Domino 2001 25, Gabeca Fad 24, Jucker 21, Conad 13, Valleverde in Sira 7, Della Rovere 5.
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: XX2 1X1 211 X112; DOBITKI: 13 (10 dobitnikov) 680.281.000 lir; 12 (507 dobitnikov) 13.417.700 lir.
Totogol
PRAVILNA NAPOVED: 1 - 5 - 8 - 9 - 11 - 12 -22 - 27; DOBITKI: 8 (4 dobitniki) 951.532.000 lir; 7 (601 dobitnikov) 4.749.700 lir; 6 (30.475 dobitnikov) 93.000 lir.
Totosei
PRAVILNA NAPOVED: 0-0, 0-0, 2-1, 0-2, M-l; DOBITKI:	6 (ni dobitnikov) jackpot
470.121.614; 5 (70 dobitnikov) 5.037.000 lir; 4 (2.464 dobitnikov) 142.200 lir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: 2X 11 21 XI 12 X2; DODATNA DIRKA: 2-5; DOBITKI: 14 (nobenega dobitnika, jackpot 258.471.421 lir); 12 (9 dobitnikov) 28.719.000 lir; 11 (370 dobitnikov) 698.600 lir; 10 (4.200 dobitnikov) 61.500 lir.
V slovenski moški odbojkarski ligi še vedno vodi Fužinar
IZIDI 14. KOLA: Titan Kamnik - Zužemberg 3:0 (15:7, 15:3, 15:5), Pomgrad - Krka 3:0 (15:2, 15:7, 15:3), Stavbar IGM - Olimpija 3:2 (15:5, 10:15, 11:15, 15:11 15:11), Šoštanj Topolšica -Elvo Bled 0:3 (8:15, 3:15, 4:15), SAlonit Anhovo - Fužinar GOKIGEM preložena.
VRSTNI RED: Fužinar in Pomgrad 22, SAlonit 20, Stavbar in Elvo 18, Titan 16, Olimpija 14, Zužemberg 6, Šoštanj 2, Krka 0,.
Mariborčanke še vedno brez izgubljenega srečanja
IZIDI 14. KOLA: Krim - Špecerija Bled 3:2 (15:8, 6:15, 10:15, 15:5, 15:6) Infond Meltal -Tpv Novo mesto 3:1 (12:15, 15:2, 15:4,. 15:5), Ljutomer ZMB - Marsel Ptuj 0:3 (10:15, 14:16, 7:15), Kemiplas Koper - Šentvid 3:0 (15:7, 15:9,15:2), HIT Nova Gorica prost.
VRSTNI RED: Infond Meltal 24, Hit Nova Gorica 20, Marsel Ptuj 18, TPV Novo mesto 16, Kemiplas Koper 14, Ljutomer in Šentvid 6, Špecerija in Krim 4.
Zaključilo se je svetovno prvenstvo v biatlonu
KONTIOLAHTI - Z moško in žensko štafeto 4x7, 5 km se je zaključilo svetovno prvenstv0 v biatlonu. V ženski konkurenci so slavite Nemke, med tem ko so med moškimi osvojit1 prvo mesto Belorusi. Prvenstvo se je odvijat v nekoliko skrajšani obliki, saj je organiza torjem zmešal štrene hud mraz. V Meti vedjem zalivu, to je slovenski prevod finske ga imena Kontiolahti, je bila namreč tempera tura vedno globoko pod ničlo. Izmerili so kat 30 stopinj minusa, tako da bo gotovo to pr venstvo za marsikoga ostalo nepozabno, to ne zaradi lepih in napetih tekem, temveč za radi hudega mraza.
MOŠKA ŠTAFETA 4x7, 5 km: 1. Belorusi) 1.23; 9, 0; 2. Rusija +23, 1; 3. Norveška +37,
7. Slovenija +2; 31, 7; 8. Italija +2; 39, 6;	,.
ZENSKA ŠTAFETA 4x7, 5 km: 1. NemčB 1.36; 56, 0; 2.Rusija +38, 3; 3. Francija +46> 13. Slovenija +8; 36, 9.
______GMD / PREVOD PATERNUJEVE MONOGRAFIJE_
Prikaz Prešernovega lika in opusa v italijanščini
Obsežno delo je prevedel prof. Paolo Privitera
Pri Goriški Mohorjevi družbi je pred kratkim izšel italijanski prevod Paternujeve monografije France Prešeren 1800-1849, za katerega je poskrbel profesor Paolo Privitera. Obsežno delo je prvič izšlo leta 1994 v nemškem jeziku, istega leta tudi v slovenskem izvirniku, sedaj pa se italijanskim bralcem predstavlja prav v času, ko Slovenci praznujemo dan kulture. Izbira obdobja ni bila naključna, je zaupal novinar Marko Tavčar številnim poslušalcem, ki so se v sredo pozno popoldne zbrali v prostorih Državne mestne knjižnice v Gorici. Tavčar je z zadovoljstvom ugotovil, da si je založba v zadnjih časih začrtala zahteven načrt, ki ga skrbno uresničuje: v nekaj mesecih je namreč izdala kar tri slovenska dela v italijanskem jeziku, in sicer ponatis Kacinove Slovenske slovnice, Vorančev zgodovinski roman Doberdob ter Paternujevo monografijo o Prešernu. Trije prevodi, ki prav gotovo rušijo jezikovne pregrade in dajejo tako možnost italijanskim bralcem, da se približajo in spoznajo slovenski literarni opus, je zatem podčrtala tudi profesorica Lojzka Bratuž. Izid monografije o največjem slovenskem pesniku sodi pravzaprav v širši okvir, je nato povedala Bratuževa, ki želi poslati Prešernove verze v svet ob 150-letnici pesnikove smrti in 200-letnici rojstva. Največji izvedenec v sodobnem prešernoslovju, akademik Boris Paternu, si je namreč pred leti zamislil zbirko na temo Prešeren v tujih jezikih. Pobuda je že stekla, saj so Prešernove poezije
lani izšle v nemškem in italijanskem jeziku, prav v teh dneh tudi v francoskem, pripravljena pa sta še angleški in hrvaški prevod.
Lojzka Bratuž se je zatem zaustavila pri novem delu. Literarni kritik in esejist Boris Paternu že vrsto let temeljito raziskuje in poglablja Prešernovo življenje in njegovo poezijo. V sedemdeseta leta sodi njegova monografija v dveh delih France Prešeren in njegovo pesniško delo. Nova študija je glede na prejšnjo sicer manj zajetna, ob bistvenih podatkih pa prinaša še dodatna spoznanja. V njej prikazuje avtor Prešernovo osebnost, njegovo razvejano pesniško pot ter analizira besedila s pomočjo raziskovalnih metod novejše literarne vede. V svoji novi monografiji se Paternu dotika tudi bistvenih vprašanj, ki so zaznamovali Prešernovo življenje. Eno izmed teh je bilo na primer vprašanje jezika. Pesnik se je odločno uprl asimilaciji, zavrnil je ilirizem, ki je slonel na združitvi slovenskega, srbskega in hrvaškega jezika ter s svojimi poezijami dokazal, da ima slovenska beseda enako dostojanstvo in moč kot ostali evropski jeziki, je še podčrtala profesorica Bratuž.
Spregovoril je nato prevajalec, profesor Paolo Privitera. V svojem posegu je izpostavil ugotovitev, da se nam v delu Prešernov lik razkrije v vsej svoji človeškosti, daleč od vsake mitizacije, v katero je vse prevečkrat ostal ujet. Monografija pa ne prinaša le Prešernovega življenja, je še povedal, ampak tudi temeljito literarno kritiko, ki je za prevajalca vsekakor
najzahtevnejša preizkušnja.
Besedo je nato prevzel avtor, akademik Boris Paternu. Svoje razmišljanje je pričel z ugotovitvijo, da žal niso pesniki tisti, ki bi odločali o zgodovini prijateljstva med narodi, vendar so oni tisti, ki ustvarjajo vizijo boljšega sveta. Komunikacija med narodi poteka pravzaprav na dveh ravneh, je prepričano povedal, in sicer na pragmatični, realni, politično ekonomski in na nadpragma-tični, duhovni, kulturni, humani-' stični. Samo v povezovanju obojega nastane zanimiva, konstruktivna enota. V današnji epohi globalizacije sveta pa se postavlja vprašanje, kaj si lahko pričakujemo od bodočnosti v zvezi s tema dvema komunikacijama. Obe, pragmatična in nadpragmatična, bosta morda intenzivnejši, nacionalne kulture bodo verjetno doživele presojo širšega kroga bralcev. Prav v tem okviru pa lahko Slovenci s samozavestjo pošiljamo Prešernovo poezijo v svet, tokrat v italijanski svet. Italijanski literaturi tudi sam Prešeren veliko dolguje, je nadaljeval Paternu: njegova pesniška kultura je namreč zelo vezana na Danteja in Petrarco, čeprav ju je pesnik sprejel na čisto slovenski način.
Boris Paternu je svoj poseg sklenil z mislijo, da bodo lahko sedaj italijanski bralci temeljito spoznali Prešernov opus. Pred kratkim je namreč izšla Antologija Prešernovih poezij v prevodu Giorgia Depan-gherja, ki jo sedanja publikacija monografije enkratno dopolnjuje.
Neva Klanjšček
ABONMAJSKA PONUDBA SSG
»Ni tako slabo kot zgleda« s PDG
Predstave bodo od 18. do 21. februarja v Prešernovem gledališču v Boljuncu
Kot je Slovensko stalno gledališče že pred časom napovedalo, bo naslednja abonmajska predstava odigrana v gledališču France Prešeren v Boljuncu. V sezoni, ki jo zaznamujejo obnovitvena dela v Kulturnem domu, zaradi katerih sta igralski ansambel in tehnično osebje prisiljena, da se nenehno selita iz dvorane v dvorano, je dvorana gledališča Fran-
ce Prešeren v Boljuncu druga po vrsti, v katero SSG vabi svoje abonente in izraža veliko zadovoljstvo in zahvalo, da so se ob prvi selitvi v gledališče Cristallo odzvali v popolnem številu. Praviloma bodo vse ostale abonmajske predstave odigrane v mestnem središču, ponovno v gledališču Cristallo, kasneje pa v gledališču Miela. Zaradi stiske s prostimi
[j GLEDALIŠČE VERDI / BALETNA PREDSTAVA -i
Aplavzi predvsem za soliste
Raffaele Paganini in Susanna Proja v Šeherezadi
Tržaško operno gledališče Verdi je ob glavni sezoni želelo pripraviti tudi spremljevalno, ki v glavnem domuje v tržaški dvorani Tripco-vich, ob teh predstavah pa jih je veliko tudi po drugih krajih v okviru dežele in izven, številne predstave pa so izrecno namenjene šolski mladini. Po začetni predsta-
valse, Ravelovo apoteo-zo na dunajski valček in Šeherezado Nikolaja Rimski-Korsakova, ki jo opisujejo kot bleščeče delo ruskega orientaliz-ma. Tako koreografija kot tudi izvedba pa nista bili tako bleščeči kot glasbena osnova, ki je bila za predstavo posneta na trak.
V ponudbi, ki jo gle-
p1, zn katero so izbrali Rossinijevo komično elo Signor Bruschino, nad izvedbo katerega so ni zadovoljni tako kri-1 kot gledalci, je priš-n na vrsto baletna pred-? ,ava z domačin ansam-°in in gosti-solisti. R .1Sni koreograf Tuccio tgano je tokrat izbral znani in nadvse šeCni glasbeni deli, La
dališče Verdi pripravlja za svoje zvesto občinstvo, balet v zadnjih sezonah najde mesto predvsem z gostovanji slovitih skupin, letos prihajata v goste dve povsem različni skupini: v začetku marca bo z Labodjim jezerom nastopil ruski klasični Balet Ki-rov, maja pa Tokio Balet s koreografijami Bejarta.
Članom plesnega ansambla gledališča Verdi torej ostaja malo možnosti za nastopanje, zato je odločitev o postavitvah samostojnih plesnih predstav več kot upravičena in dobrodošla. Potem pa nastopi problem izbire in mogoče tokratna ni bila najbolj posrečena, čeprav je občinstvo nastopajoče na »uradni« premieri v petek, 12. februarja nagradilo z dolgim aplavzom.
Prvi del predstave je obsegal kratko, vendar z energijo nabito Ravelovo skladbo La valse. Plesalci mestoma tempa niso dohajali, kar je bilo zaznati v prepočasnosti izvedbe, ki zato ni bila dovolj učinkovita. Veliko bolje je prišla do izraza Šeherezada, predvsem po zaslugi solistov, Raffaeleja Paganinija in Susanne Proja (na sliki). Se zlasti Paganini, ki v Trstu zadnje čase veliko nastopa, tako v plesnih predstavah kot tudi v musicalih, je požel zaslužene aplavze. Plesne predstave gledališča Verdi pa sodijo tudi v mrežo, ki jo je po deželi in v sosednjih državah razpletla ustanova ERT. Tako bo predstava na sporedu drevi v go-riškem centru »Lojze Bratuž«, v Čedadu pa 25. februarja.	bip
KRMIN / KONCERT »POPOLNE« GLASBE
Skupina Oregon navdušila
Pobuda krajevne občinske uprave in združenja Controtempo
Na briškem območju, znanem kot odličnem vinorodnem predelu, zadnje čase uspevajo tudi zanimive kulturne pobude. Sodelovanje med krminsko občinsko upravo in združenjem Controtempo je pretekli teden občinstvu ponudilo novo glasbeno doživetje. Pred polno zasedeno dvorano krminskega Občinskega gledališča je nastopila skupina Oregon, ki sodi v sam vrh sodobne glasbene ustvarjalnosti, naravnane na jazz tone. Bend v resnici ni izključno zapisan strogi jazzovski tradiciji, saj zna na mojstrski način prelivati zvoke komornega ansambla, etnične glasbe in prvine jazza, tako da lahko glasbo skupine označimo za »popolno« oz. za nadvse uspešen preplet različnih zvrsti.
Skupina Oregon je nastala pred osemindvajsetimi leti, ko so kitarist Ralph Tovvner, oboist Paul McCandless, kontrabasist Glen Moore in tolklalec Colin VValcott pod vodstvom saksofonista, takrat producenta Paula VVnterja, ustanovili skupino, ki je takoj zasijala kot svetka
zvezda na nebu »mešane« glasbe. Vsi člani so izhajali iz klasičnih glasbenih šol, kar je nedvomno zaznati na vseh njihovih koncertih. Leta 1984 je umrl VValcotto, zapustil je veliko vrzel, ki jo je v zadnjih letih dobro zapolnil mladi Mark VValker, ki je v skupino vnesel potrebno svežino.
Dvourni krminski koncert je navdušil prisotne. Nastopajoči so podali vrsto uspešnic, od Joyfil departure do Clarida-de, od Take heart do L’assassino che šuona, od Pepe lingue do zaključnih The silence of a candle in Fortune Cookie. Slo je za pravo, časovno in zemljepisno popotovanje, saj so se prepletale melodije z raznih koncev sveta kot tudi skladbe, nastale v različnih obdobjih, vse vrhunsko podane. Pred skupino Oregon (na sliki Ralph Tovmer in Paul McCandless, f. AWS), so nastopili člani domače skupine Darbar Mantra, ki so predstavili skladbe s prve zgoščenke Over the clouds.
Aleš VValtritsch
termini v slednjih dveh bo torej gostovanje PDG kot četrta abonmajska ponudba izjemoma odigrana v Boljuncu. Zaradi oddaljenosti gledališča France Prešeren je Slovensko stalno gledališče poskrbelo za avtobuse, katerih se bodo lahko poslužili naši abonenti. Ti se bodo peljali od četrtka do nedelje z Opčin (trg ob tramvajski postaji) in trga Oberdan ob
19.30,	iz Boljunca nazaj do Opčin in trga Oberdan pa ob 23. uri. V nedeljo, 21. februarja pa bosta avtobusa odpeljala z istih lokacij ob 15. uri, z odhodom iz Boljunca ob 18.30.
Na vrsti je torej Primorsko dramsko gledališče, ki se bo predstavilo z delom Petra Barnesa »Ni tako slabo kot zgleda«. Celovečerno predstavo oblikujejo tri enodejanke, ki so jih novogoriški gledališčniki uprizorili v lanski sezoni z izjemnim odzivom gledalcev in vrsto odličnih ocen. Predstavo je zrežiral Jaša Jamnik, ki je letos za SSG zrežiral že imenitno predstavo Butalci.
Predstava Primorskega dramskega gledališča, ki bo na sporedu od četrtka, 18. februarja do nedelje, 21. februarja (četrtek, petek, sobota ob
20.30,	nedelja ob 16. uri) bo zagotovo navdušila tudi naše občinstvo, tako zaradi pristopa do problemov, ki jih obravnava kakor tudi zaradi briljantnih igralskih dosežkov Jožeta Hrovata, Janeza Starine, Iva Bar-šiča, Branka Završana in Nataše Konc.
Tri enodejanke prikazujejo, kritično in brezkompromisno, temeljne oblike našega bivanja, razgrinjajo temne plati naše civilizacije in hkrati nam z veliko mero humorja pomagajo pri iskanju razrešitev. Obeta se torej briljanten gledališki dogodek, ki ga je škoda zamuditi. Predstava za smeh in trpka spoznanja!
GORICA
Torek, 16. februarja 1999
SOVODNJE / V PUSTNEM SPREVODU SEST VOZ IN TRI SKUPINE MASK
Prvo mesto Titanicu 2. Štandrež, 3. Števerjan
Prireditev si je ogledalo nekaj tisoč obiskovalcev
Vsak začetek je težaven, vendar pa je uspeh nedeljskega pustnega sprevoda v Sovodnjah, zlasti pa še množična udeležba publike, spodbuda organizatorjem, tako da lahko že danes zagotovo računamo na 3. pustni sprevod, čez leto dni.	j
Sest alegoričnih voz (pet jih je tekmovalo za nagrade) in tri skupine mask se je poldrugo uro pomikalo med gostim špalirjem gledalcev na Prvomajski ulici, na približno kilometer dolgi poti od lekarne do prireditvenega prostora ob Kulturnem domu, kjer so organizatorji že pred dnevi postavili velik ogrevan šotor, ki bo odlično služil tudi ob današnjih pustnih priredit-
vah, ki jih skupno prirejata KD Sovodnje in KD Oton Župančič. Na čelu sprevoda, ki si ga je ogledalo nekaj tisoč ljudi in ki se je zaradi »tehničnih težav« (graditelji vozov so menda pozabili na dimenzije podvozov) pričel s približno polurno zamudo, je stopala godba na pihala »Viktor Parma«, takoj zatem pa je že pripeljal voz KD Skala Gabrje »Super in-dian loterija«, parodija nedavne loterijske afere v Milanu. KD Sovodnje je na prireditvi sodelovalo z vozom »Jungle« s številno skupino spremljevalcev - stažistov v vlogi belih lovcev, zamorcev, divjih živali itd. Člani KD Briški grič so se pripeljali z »Apollo DOC« veliko raketo in
spremljevalci v vesoljskih kombinezonih in številno skupino vesoljčkov. Skupina KD Oton Župančič - v njej je bilo staro in mlado - je z vozom EV (Evrovržot) skušala združiti tradicijo s sedanjostjo, vržot z evrom. Vržot (zelje) je neuraden simbol Stan-dreža, pomen evra, ki so ga v veliki nakladi natisnili na pobudo ”štan-dreške bolhe” in ga delili nasmejanim gledalcem, pa ni potrebno posebej razlagati. Proti koncu sprevoda je med špalirjem zaplul Titanic 2000, ki so ga pripravili Doberdobci in zamisel črpali iz znanega filma. Čeprav se je Doberdob-cev držala smola in so bili gledalci prikrajšani za nekatere posebne
efekte (n.pr. valovanje morja), si je ta skupina prislužila splošno odobravanje in po oceni žirije zasedla prvo mesto. Izven konkurence so v sprevodu sodelovali še kavbojci (skupina iz Sta-rancana). Med vozovi so se pomikale še tri organizirane skupine mask: skupina OS Vrh, ki je zbrala največ točk, in kar dve skupini palčkov.
Aktivni udeleženci sprevoda, vseh je bilo po navedbah organizatorjev preko 350, in večina gledalcev se je zatem zbrala ob Kulturnem domu, kjer je v nekaj minutah zmanjkalo prostora v šotoru in kjer se je nedeljsko pustno veselje nadaljevalo še do poznega. Vmes so razglasili ocene komisije in izročili nagrade, v obliki gastronomskih izdelkov. Prvo mesto je komisija, ki je pri ocenjevanju upoštevala kar nekaj kriterijev, od izvirnosti in ustvarjalnosti do koreografije ter kakovost izdelave oblek in vozov, prisodila vozu s katerim so se predstavili Doberdobci. Na drugo mesto so se uvrstili Stan-drci, zatem Steverjanci, Sovodenjci in Gabrci. Prireditev je, kljub jutranjemu nenavadnemu vremenu, saj je v nočnih urah zapadlo približno 2 centimetra snega, odlično uspela, ugotavljajo člani meddruštvenega pustnega odbora in „ZSKD in že zdaj vabijo k sodelovanju tudi nove skupine. Zadovoljen je tudi organizacijski tajnik Ladi Boškin, ki je bil s pripravo manifestacije v zadnjih tednih lahko rečemo, polno zaposlen.
Danes višek pustnih zabav: rajanja, plesi in še kaj
Kralj pust bo danes doživel svoj veliki dan. Juhi bodo ljudje z njim opravili in za leto dni bomo nanj pozabili. V Tržiču bodo danes prebrali oporoko sior Anzoleta - točno ob 12. uri na glavnem trgu - ob 14.30 pa se bo pričel tradicionalni sprevod alegoričnih voz. Napovedujejo udeležbo dvanajstih voz in sedmih skupin mask.
Prireditelji pustnega sprevoda v Ro-mansu so se v nedeljo ustrašili rahle snežne odeje in prireditev odložili. Danes bodo odločili, če je odgoditev začasna ali dokončna.
Številne pustne prireditve, po tistih, ki so bile že ob koncu tedna - posebej veselo in zabavno je bilo v Standrežu pri Turiju - bodo tudi danes. V Sovodnjah, v ogrevanem šotoru, bo od 15. ure dalje otroško rajanje v priredbi KD
Sovodnje in Zupančič. Od 21. ure dalje se bodo zabavali odrasli. Zveza slovenskih kulturnih društev prireja ob 15. uri otroško pustno rajanje v Kulturnem domu v Gorici.
Dovolj priložnosti za zabavo pa bo tudi na odprtem (če le ne bo ponagajalo vreme). Korzo bo popoldne zaprt za tradicionalni mimohod mask. Od 17. do 21. ure bo na Travniku ples za vse v disku na odprtem, ob 18.30 pa se bo na grajskem obzidju prikazala Bela dama.
Jutri bo zadnji dan pustnih prireditev v znamenju žalnih obredov. V Gorici bo ob 15. uri s Koma krenil pogrebni sprevod Kralja pusta. Prirejajo ga »Arniči del taieto«. Z veseljakom bodo opravili tudi v drugih krajih. Veliko ljudi se bo jutri popoldne zagotovo zbralo tudi v Doberdobu, na pogrebu strica Lo vreta.
NOVICE
PUST / V NEDELJO POPOLDNE NA GORIŠKEM GRADU
KRMIN
Drevi baletni predstavi
Z baletno predstavo La Valse in Sheherezade se drevi ob 20.30 v KG L. Bratuža pričenja niz glasbenih, plesnih in opernih prireditev z naslovom »Go-rizia armonica«. Prireja jih občina v sodelovanju s tržaškim gledabščem G. Verdi. Drevi bosta na vrsti dve baletni koreografiji v izvedbi gledabšča Verdi. Koreografijo za La Valse je napisal Tuccio Rigano, avtor glasbe pa je M. Ravel. Tuccio Rigano je avtor tudi druge koreografije, Sheherezade, na glasbo N. R. Korsakova. Kot sofista bosta v Sheherezadi nastopila Susanna Proja in Raffaele Paganini.
Razstava fotografij R. Gorinija
V razstavnih prostorih bara »Ai giardini« v Ul. Petrama bodo danes ob 18.30 odprli razstavo čmobe-fih fotografij z naslovom Indokina. Serijo fotografij na katerih so pejsaži in prizori iz življenja v Laosu, Kambodži in Vietnamu, je posnel član krožka CM Rinaldo Gorim. Razstava bo odprta do 14. marca.
Javno srečanje o Kubi
Na sedežu goriškega krožka SKP bo jutri ob 18. uri javno srečanje, ki ga prireja združenje prijateljev Italija- Kuba. Prof. Nicanor Cotayo bo govoril o človekovih pravicah in odnosih Kuba - ZDA.
Ronke: psihoza bombe
Psihoza bombnih atentatov po tragičnem doigodku v Vidmu, je še zmeraj močno prisotna. Včeraj okrog 12. ure so na trgu Oberdan v Ronkah sprožili alarm. Opazili so namreč zensko torbo. Območje so ogradili in zavarovali, iz Vidma so prihiteli specialisti, ki so zadevo prevzeli in kmalu ugotovili, da je torba samo torba in v njej našli osebne listine ženske, ki ji je bila očitno ukradena.
Pustna zabava z lutkarji in rokohitrci
Srednjeveški spektakel (vendar samo proti plačilu) na notranjem grajskem dvorišču
V Gorici je središče dogajanja na pustno nedeljo bilo na gradu, kjer so tudi letos ponovili uspešno izkušnjo gostovanj raznih rokohitrcev, glasbenikov, kabaret-nikov, lutkarjev in pouličnih teatrantov. Preprosta zabava, ki jo ponujajo, je dokaj priljubljena, kot dokazuje množični odziv občinstva (na sliki - foto Bumbaca). Se posebno zadovoljni so bili otroci, ki so zamaknjeno strmeli v dogodivščine lutk in bolj ali manj spretnih čarodejev. K dobremu počutju vseh so prispevali člani rajonskih svetov, ki so ponujali klobase, štravbe in razne pijače. Odraslim je v mrzlem popoldnevu še posebno prilegel kozarec kuhanega vina, otroci, ki so se itak veselo podili naokoli in brezskrbno premagovali mraz, pa so imeli na voljo čaj.
Občina je priredila tudi že nekoliko izrabljeni
vendar za pustni čas kar primeren mimohod »zgodovinskega« sprevoda v (bolj ali manj) antičnih oblačilih grofovske gospode in njihovih vojščakov. Na notranjem grajskem dvorišču so tudi uprizorili dvoboje s sabljami, medtem ko je ansambel Dramsam ponudil
pokušnjo srednjeveške glasbe. Oboje je pritegnilo nekaj stotitn gledalcev, med katerimi pa ni manjkalo negodovanja, saj je bilo treba plačati vstopnino. Utemeljitev z občine je bila, da so s tem želeli preprečiti preveliko gnečo v grajskih sobanah, kjer je postavljena razsta-
va o srednjem veku. Morda pa bi se z nekoliko dobre volje dalo najti tudi drugačno rešitev, da bi občinstvu, ki je želelo slediti samo nastopom na dvorišču, ne bilo treba plačati vstopnice za ogled razstave, ki marsikoga na pustno nedeljo prav ni zanimala.
Gledališka
delavnica
Združenje Artisti Asso-ciati bo tudi letos priredilo nekaj pobud za mlade, ki bi se radi seznanili z gledališko igro ali samo preprosto skušali preko tečaja premagati boječnost in sramežljivost javnega nastopanja. 23. t.m. se bo pričela delavnica »Teatro Giovani 1999«. V okviru načrta sta predvidena dva tečaja odrskega nastopanja: za začetnike in nadaljevalni tečaj. Vodila ju bosta VValter Mramor in Enrico Cavallero. Poleg tečajev odrskega nastopanja je v pripravi tudi zanimiv program dodatnih dejavnosti. Tako se bodo tečajniki na dveh serni' nar j ih lahko seznanili z govorico telesa in tehniko izražanja, ki se uporabi)3 pri znamenitem »Living Theatru«. V okviru Teatro giovani 1999 napove dujejo tudi poseben teCaj flamenca (glasba in 'P^eS ter šolo klovnov, biform3 cije in prijave:	te
0481/532317.
GORIŠKA / V TREH SLOVENSKIH OBČINAH
Z evropskimi tudi občinske volitve
13. junija volitve v 16 občinah no Goriškem Trije slovenski župani noj bi spet kondidiroli
Občani kar 16 občih na Goriškem bodo 13. junija poklicani na volišča, da sočasno z evropskim parlamentom, za katerega bomo volili povsod, izvolijo tudi nove župane in občinske svete. Iz tega volilnega kroga so izvzete vse večje občine z izjemo Gradišča, glasovali pa bodo v skoraj vseh manjših. V občinah z več kot 5 tisoč prebivalcev bo morebitna balotaža 27. junija.
Volitve bodo tudi v treh slovenskih občinah, kjer bo glasovanje v enem krogu. O kandidaturah se veliko še ne govori, saj bo za to še čas, možno pa je, da bodo vsi trije župani spet kandidirali. Mario Lavrenčič zaključuje v Doberdobu že četrti mandat, vendar je le zadnjega izvrševal po sprejetju zakona, ki dopušča največ dva mandata, tako da lahko junija še enkrat
kandidira. Za odločitev, nam je povedal, je vsekakor še čas. Zelo verjetno bosta ponovno kandidirala tudi Igor Pe-tejan v Sovodnjah in Hadrijan Corsi v Steverjanu, ki zaključujeta prvi županski mandat. Corsi bi se sicer zaradi preobremenjenosti z županskega raje umaknil na manj obvezujoče odbomiško mesto, o čemer bodo sicer odločali ob pravem času.
r STATISTIKA / ODSTOTKI SKREGANI S STVARNOSTJO h
Goriško opisujejo kot pekel nasilja
Valenti ironizira, kvestor po z navajanjem realnih številk demantira zaključke raziskave
Gorica srečen otok brez nasilja? Kje pa! Najnovejša statistika na to temo, ki jo je izdelala Liga za krajevne avtonomije in jo je včeraj objavil dnevnik«II sole 24 ore«, trdi prav nasprotno: naša pokrajina je v državi na sredini lestvice (53. mesto med 103), naravnost šokanten pa je podatek, da smo najbolj nasilni v Italiji. Goriški pokrajini so namreč pripisali nezavidljivo prvo mesto v skupini »nasilnih zločinov brez kraje«, v katero sodijo umori in poskusi umora, posilstva in povzročitve telesnih poškodb. Mojstri statistike nam torej opisujejo Posočje kot pravi»far west«.
Kolikor je presenetljiv, je ta podatek tudi neverodostojen, kot ugotavlja goriški župan Valenti. Ironično je ugotovil, da morajo biti krajevni mediji res zelo površni, ko pa v časopisnih kronikah ni sledu o vsej tej kriminplni dejavnosti. Valenti se tudi sprašuje o znanstveni osnovi te statistike in navaja primer: če so v
Tržiču leta 1997 zabeležili en primer posilstva in naslednje leto dva, je podatek o stoodstonem porastu števila posilstev sicer točen, toda obenem zelo varljiv.
Kvestor Umberto D’Acierno ugotavlja, da dajejo absolutne številke povsem drugačno sliko kot statistični odstotki: prostitucije na Goriškem preprosto ni; posilstev je bilo nekaj posamičnih primerov in so storilce izsledili; zadnji umor je bil lani, ima mednarodne vzroke in so storilce izsledili; kar zadeva povzročitve poškodb, so številke prav tako nez-nantne razen, se sprašuje kvestor, če niso pri statistiki upoštevali tudi posledice prometnih nesreč.
Ge k temu dodamo, da je prisotnost sil javnega reda zaradi meje na Goriškem znintno večja kot drugod, kar prispeva k omejevanju kriminala, potem lahko mirne duše trdimo, da so pri milanskem ekonomskem dnevniku tokrat, vsaj kar se Gorice tiče, ustrelili statističnega kozla.
3 OBVESTILA
SPDG - Smučarski odsek
vabi člane, da se udeležijo zamejskega smučarskega prvenstva v Fomi di Sopra v nedeljo, 21. t.m. Prijave pri Marti Vižintin, tel. 22164.
LUDOTEKA PIKA NOGAVIČKA v Dijaškem domu v Gorici je zaprta do ponedeljka, 22. februarja.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da je varianta št. 1 k občinskemu regulacijskemu načrtu na vpogled v občinskem tajništvu do 5. marca. V navedenem obdobju bo lahko vsakdo predložil na občini pripombe, lastniki nepremičnin, ki so z varianto št. 1 postale vinkulirane, pa lahko predložijo ugovore.
MESTNA IN DRŽAVNA KNJIŽNICA v Gorici bosta danes zaradi pusta odprti za občinstvo samo od 8.00 do 13.30.
a	IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja ob 8. marcu tradicionalni izlet v Čedad in družabnost v Ga-glianu. Prijave na sedežu društva in pri poverjenikih do 3. marca.
Fl RAZSTAVE
V KULTURNEM DOMU
ŠTMAVER / RAZSTAVA IN PREDAVANJE OB PRAZNIKU SV. VALENTINA
»Življenje v frontnem zaledju«

Pričele v soboto, 1 °dprtjem foto dokumentarne i življenje v front: iedju 1915-1918, Postavil Goriški c ^godovinske in oske raziskave in slej obiskala že B istrico in Ajde Predavanjem dr. ^erusiča ter na Pevskih zborov / Vec-Briski grič po vom Marjana Cij ■'ora Stmaver, pc Vorn Nadje Kovic.
V krajšem nagi jNitonella Muto ]
da so s postavil stave hoteli, ob 8 °nca svetovne Počastiti spomin Pomrli, bodisi
~ ‘"ivu an up ^0 pomrli žare
-*• uranKO
podčrtal, da oh*ii Sosed ( dn khhO s po , v°ljstvom s] tl .lo na večer, ^dogajanje x J?1, zaledju f JP. ie razloge kimanja zgc
ne ne "du
V°iaškib hk wklh °P£
n
8°dkov o r
jonsko
*n,žanje
moška oblačila ul- Carducci 24 tel-0481/537561
lijanske okupacijske vojne v odnosu do civilnega prebivalstva, dalje razmere v Gorici v letu 1917 in 1918 ter zlasti dogajanje v prelomnem letu 1918.
Vsem se je za udeležbo in sodelovanje zahvalil predsednik društva Sabotin Jordan Figelj. Sledil je ogled zanimive razstave (s podpisi v več jezikih). Fotografije so dostopne tudi v posebnem katalogu.
V nedeljo pa so v Stma-vru pripravili tradicionalno šagro s slovesnim verskim obredom.
Na sliki (foto Bumbaca) pozdrav predsednika društva Sabotin J. Figlja
VREME / SNEŽILO JE V JUTRANJIH URAH
Sneg na pustno nedeljo
Neobičajne razmere med vzroki prometnih nesreč
Tanka snežna odeja, ki je v nedeljo zjutraj prekrila tudi ceste na Goriškem, je bila posredni razlog številnih prometnih nesreč. O tisti, ki se je v prvih jutranjih mah zgodila v Tržiču, kjer sta v kanalu Brancolo umrla dva Tržačana, potem ko sta z avtomobilom prebila ograjo na mostu, poročamo na drugi strani. Zasneženo in nato sredi dopoldneva mokro in spolzko cestišče pa je botrovalo še številnim drugim nesrečam. Na ulici sv. Mihaela v Standrežu se je v nedeljo sredi dopoldneva
poškodoval 36-letni Alexandru Csorba. Z avtom je silovito trčil v drog javne razsvetljave. V neposredni bližini mirenskega mejnega prehoda pazaneslo s ceste y 10 v kateri se je proti Trstu peljal Ro-dolfo Laghi. Avtomobil je obstal v jarku, na strehi. Voznik je zadobil le lažje poškodbe. Dve osebi sta bili ranjeni v trčenju v Tržiču. Zgodilo se je okrog poldne, nedaleč od kraja, kjer se je zgodila smrtna nesreča.
Na sliki (foto Bumbaca) pogled z gradu na pobeljene strehe
Vileš: v podjetju Zincotura Giuliana ukradli 900 ton cinka
Prav gotovo ni enostavno iz tovarne odpeljati 900 stotov cinka. Za prevoz je treba uporabiti vsaj dva ali tri težke tovornjake, vmes pa rešiti še številna takoimenovana logistična vprašanja. To kar se je med soboto in ponedeljkom zgodilo v podjetju Zincatura Giuliana lahko povsem upravičeno imenujemo velika tatvina. Iz tovarne so namreč odpeljali tovor vreden okrog 180 milijonov lir. Ker je podjetje ob koncu tedna zaprto so se tatvine ovedli šele včeraj zjutraj, ko so prvi delavci prišli na delo.
Tatovi so bili, pri vlamljanju, kakor smo posredno izvedeli, zelo obzirni in so, zato, da so lahko prišli v notranjost, povzročili le manjšo škodo. Pobrskali so tudi v uradih, razmetali papirje, vendar pa, kot se zdi, niso odnesli ničesar. Očitno jih je zanimal predvsem tovor cinka, ki so ga odpeljali. Ker gre za ogromno količino blaga in take vrste, ki ga ni lahko prodati, preiskovalci menijo, da gre za tipičen primer velike tatvine po naročilu.
KINO
GORICA
vrrroRiA i i6.50-i8.40-
20.30	»Bug’s Ufe«. Walt Di-sney.
VTITORIA 3 17.45-20.00-22.15 »Attacco al potere«. I. Bmce VVillis in Denzel Wa-shington.
CORSO Rdeča dvorana:
17.30-19.45-22.15 »Nemi-che amiche«. I. Susan Sa-randon in Juha Roberts. Modra dvorana: 18.00-
21.30	»Vi presento Joe Black«. Brad Pitt in Anthony Hopkins.
Rumena dvorana: 18.00-20.00-22.00 »Bagnomaria«. I. G. Panariello.
TRŽIČ
EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 18.00-21.30 »Vi presento Joe Black«.
S PRIREDITVE
GALERIJA ARS - Kato-liška knjigama vabi v petek, 19. februarja, ob 18. uri, v počastitev spomina nepozabnega profesorja in pesnika Milana Bekarja, na predstavitev njegove pesniške zbirke Car nad Krasom. Predstavila jo bo prof. Nadja Marinčič
ODER 90 vabi na premiero farse v treh dejanjih Mrtvi ne plačujejo davkov (Nicole Manzarija) v režiji Darka Komaca. Gledališko delo, v prevodu prof. Ivana Šavlija, bodo uprizorili v KC Lojzeta Bratuža v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri.
KDO. ZUPANČIČ in MO KD SOVODNJE vabita na »Camival night« danes od 21. ure dalje v ogrevanem šotoru v Sovodnjah. Igrata skupini Juke box in Normal position. Od 15. ure dalje bo prav tako v šotoru v Sovodnjah otroško pustno rajanje.
je na pobudo ZSKD in v sodelovanju s knjižnico F. Bevka iz Nove Gorice postavljena razstava Literarni ustvarjalci ob meji. Na ogled bo še danes med 9. in 13. ter med 16. in 18. uro.
GALERIJA ARS in ZSKP vabita na ogled razstave Dimitrija Brajnika, Ivana Zottija in Ivana Žerjala v Katoliški knjigami.
V KC L. BRATUŽA je na
ogled antološka razstava slikarke Zore Koren Skerk do 19. februarja, od 17. do 19. ure.
: ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO-PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300.
POGREBI
DANES - Iz Gorice: 9.45, Achille Gon iz bolnišnice Janeza od Boga v Ronke; 11.25, Silvia Rietti iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče; 11.30, Nives Buzzin vd. Gurt-ner iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 13.15, Regina Luisa vd. Zoff iz splošne bolnišnice v Borgnano.
Na Tržiškem: 9.00, Corin-na Furlan vd. Calligaris na pokopališču v Ronkah; 10.30, Giuseppe Russi iz mrliške veže pokopališča v Staranca-nu; 10.50, Elisa Regeni iz trčžiške bolnišnice v cerkev sv. Miklavža in na tamkajšnje pokopališče; 12.00, Paola Martinelli vd. Privileggi na tržiškem pokopališču.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi na
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
(ples, animacija, čarovnik, bogat srečelov)
Kulturni dom - Gorica, danes, 16. 2. 1999, od 15. ure dalje
r
KOSOVO / POSEG ALBRIGHTOVE SPRAVIL Z MRTVEGA TIRA POGAJANJA
Še teden dni za dosego sporazuma, ki naj bi Kosovu zagotovil avtonomijo
Glavni razhajanji sta referendum o samoodločbi in nasprotovanje ZRJ tujim silam na Kosovu
Srbska policija je včeraj omogočila Albancem dostop na univerzo v Prištini (Telefoto AP)
PARIZ, PRIŠTINA - Potem ko je ameriški državni tajnici Madeleine Albright uspelo Srbe in kosovske Albance prisiliti, da so po enem tednu jalovih razpra-vanj končno sedli za skupno mizo, med predstrav-niki kontaktne skupine preveva umirjen optimizem. Albrightova se je po-služila svoje običajne trdnosti, ko je Srbom jasno in glasno povedala, da grožnja z letalskimi napadi visi nad njihovimi glavami kot Damoklejev meC. Kot pretkana diplomatinja se je sestala tako s kosovskimi Albanci kot s srbskim predsednikom Milanom Milutinovičem.
Kot kaže so morale torej ponovno poseči ZDA, da so s slepega hira spravile pogajanja v dvorcu Ram-bouillet. ZDA bodo morale
skoraj gotovo prisiliti Srbijo, da pristane na mirovne sile na Kosovu, ko bodo dosegli sporazum v Ram-bouilletu. Vse stranke kontaktne skupine se strinjajo, da bi bil referendum o samoodločbi Kosova nesprejemljiv in da je ozemeljska nedotakljivost Jugoslavije sveta. Glede ostalega so razhajanja precejšnja. To velja predsem glede mirovnih sil. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je včeraj jasno navedel, da bi bila nesprejemljiva morebitna razporeditev mednarodnih sil na Kosovu brez privoljenja Beograda. Doslej je Beograd zavračal vsakršno navzočnost tujih sil na jugoslovanskem ozemlju v okviru morebitnega dogovora o Kosovu. To je ponovno poudaril tudi srbski predsednik Milu-
tinovič, ki je obenem poudaril, da bombe v preteklosti niso nikoli prispevale k politični, pravični in dolgotrajni rešitvi spora. Srbski predsednik je glede morebitnih zračnih napadov zveze Nato zatrdil, da bi takšna akcija predstavljala vojni zločin in zločin proti človeštvu. Milutinovič je seveda že pozabil, da so prav bombe v Bosni in Hercegovini preprečile na-‘ daljnje klanje in omogočile sklenitev Daytonskega sporazuma. Nedvomno pa ima Milutinovič prav, ko je na novinarski konferenci zatrdil, da bi zavezniško bombardiranje še spodbudilo aktivnost albanskih »teroristov«. Zračni napadi bi bila najslabša opcija, ker bi letala zveze Nato v bistvu po-' stale letalstvo Osvobodilne vojske Kosova.
NOVICE
Clinton in papež predlagana za Nobelovo nagrado za mir
OSLO - Ameriški predsednik Bill Clinton, papež Janez Pavel II., generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in ameriški posrednik za Balkan Richard Holbrooke so med drugim predlagani za dobitnike Nobelove nagrade za mir za leto 1999, je včeraj poročala norveška tiskovna agencija NTB. Med predlaganimi naj bi bil tudi pred kratkim umrli jordanski kralj Husein. Odbor za podelitev Nobelovih nagrad, ki dodeljuje nagrade, je do izteka roka za nominacije 1. februarja po teh podatkih prejel 118 predlogov. Pri tem gre za 85 posameznikov in 33 organizacij, med katerimi je dobrodelna organizacija Sal-vation army, Zdravniki brez meja in zveza Nato. Število kandidatov bi se utegnilo še povečati, saj člani odbora pred prvo razpravo 26. februarja kandidate predlagajo tudi sami.(STA/dpa)
V	Moskvi zaradi mraza umrlo že več kot sto ljudi
MOSKVA - Huda zima v Rusiji je v Moskvi zahtevala že več kot 100 smrtnih žrtev, je včeraj sporočila zdravstvena služba v ruski prestolnici. Samo v minulem tednu je zmrznilo šest ljudi, 31 pa so jih zaradi ozeblin sprejeli v bolnišnice.
V	Moskvi so to zimo namerili temperature do minus 30 stopinj Celzija. Umrli so v glavnem brezdomci in klošarji ter osebe, ki so bile pod vplivom alkohola. Podobna situacija je v skoraj vseh državah nekdanjega socialističnega bloka. Po zadnjih vesteh naj bi bilo največ mrtvih na Poljskem, in sicer skoraj 200.
EU bo Latinski Ameriki pomagala proti mamilom
BRUSELJ - Evropska unija je nedavno sprejela akcijski načrt, s katerim namerava državam Latinske Amerike in Karibov pomagati v boju proti mamilom. Načrt predvideva številne akcije in strategije, ki jih je EU tamkajšnjim oblastem pripravljena pomagati razvijati in uresničevati. EU je državam Latinske Amerike za uspešno zmanjševanje povpraševanja za mamili predlagala, naj z njeno pomočjo ustanovijo nadzorne centre, ki bodo koordinirano skrbeli za preventivne programe in za rehabilitacijo. Državam EU ponuja tudi pomoč pri izvajanju programov nadomestnih izdelkov v kmetijstvu, s katerimi skušajo na območju zmanjšati obseg zalog in dobavljanja mamil. Poleg tega EU ponuja izmenjavo informacij, predlaga akcije za preprečevanje pranja denarja, opozarja na vlogo policije, ki jo je treba ustrezno usposobiti za boj proti prekupčevanju z mamili, državam z območja Latinske Amerike pa predlaga tudi tesno medsebojno sodelovanje. Akcijski načrt je zaenkrat sprejet le na strani EU. Petnajsterica se bo o njem z državami Latinske Amerike šele začela pogajati, uradno pa naj bi ga z njimi sklenila junija letos, na prvem vrhu držav Latinske Amerike in EU. (STA)
IRAK-ZDA / NOV INCIDENT
Američani bombardirali pri Mosulu
Do napada je prišlo, ko se iraški podpredsednik Aziz mudi na obisku v Turčiji
ANKARA, BAGDAD - Medtem ko se podpredsednik iraške vlade Ismail Cern mudi na uradnem obisku v Turčiji sta ameriški letali F-15 bombardirali protiletalske baterije severno od Mosula nad 36. vzporednikom, kjer vlada prepoved letenja za iraška letala. Ti letali sta vzleteli z ameriškega oporišča na turškem ozemlju Incirlik, kar je seveda imelo svoj vpliv na Azizov obisk, ki je v Turčijo med drugim prispel, da bi Ankaro prepričal, naj ne nudi svojega oporišča Incirlik. Podpredsednik iraške vlade je prav »tujim vmešavanjem« pripisal krivdo, da niso turško-iraški odnosi boljši. Aziz je pri tem seveda mislil na odnose med Ankaro in VVashingtonom. Tar ek Aziz se je sestal s turškim premie-
rom Bulentom Ecevitom in z zunanjim ministrom Ismailom Cernom. Turčijo skrbi predvsem dejstvo, da se je kakih 6.000 gverilcev Ocalanove Kurdske delavske stranke (PKK) iz Sirije zateklo v Irak. Pred dnevi je sam Ecevit obsodil dejstvo, da prihaja do dogovarjanja med Sa-damom Huseinom in PKK.
Tako Ankara kot seveda Bagdad se bojita, da bi iraški Kurdi ustanovili svoj Kurdistan. Prav zato tudi Turčija ni navdušena, da ameriška in britanska letala v bistvu ščitijo Kurde in je že dala razumeti, da bi bilo zelo smotrno odpovedati se prepovedi letenja za iraška letala nad 36. vzporednikom.
Morda prav zaradi Azizovega obiska je Bagdad včeraj sporočil, da so
ameriško-britanska letala napadla na jugu države, tako da so ubila pet oseb, 22 pa jih ranila. Bagdad je namreč v nedeljo opozoril Kuvajt in Saudsko Arabijo, naj prepovedata ameriškim in britanskim letalom, da vzletajo z njunega ozemlja za napade na iraške cilje. V komunikeju seje, ki so se je pod predsedstvom Sadama Huseina udeležili najvišji iraški predstavniki, je Bagdad zagrozil Kuvajtu in Saudski Arabiji, da bo »z božjo pomočjo in ob podpori našega arabskega ljudstva ter rodoljubov v Saudski Arabiji in v Kuvajtu napadli oporišča, s katerih vzletajo sovražna letala«. Komunike še zahteva, naj se državi »spametujeta«, ker bosta v nasprotnem primeru nosili vse posledice iraškega odgovora.
Seveda so zahodni diplomati v Rambouilletu zahtevali tudi razorožitev UCK, kar predstavlja nov zaplet. Ismet Ch;ikiqi, eden od poveljnikov Osvobodilne vojske Kosova je včeraj zavrnil razorožitev UCK, ki jo je predlagala mednarodna skupnost. »Takšen predlog je absurden,« je za albanski časnik Koha dito-re ^Prištini dejal Chakiqi. Vojaki UCK verjamejo, da njihovi predstavniki na mirovnih pogovorih v Rambouilletu ne bodo podpisa-li takega dokumenta. Razorožitev bi albansko ljudstvo na Kosovu pustila, »brez vsakršne zaščite«, je dejal Chakiqi.
Njegovi pomisleki so upravičeni. Kontaktna skupina je dala sprtima stranema za dosego sporazuma rok do 12. ure prihodnjo soboto. Srbija bo bržkone zadnji trenutek pristala na sporazum, nato pa se bo na vse kriplje trudila, da na Kosovo ne bi prišle sile, ki bi vsilile spoštovanje doseženega sporazuma. 2e sam Milui-tinovičev stavek, da Srbi ne bodo na svojem ozemlju nikoli manjšinci, marsikaj pove.
Medtem pa članice zveze Nato že načrtujejo koliko svojih vojakov bodo poslale na Kosovo v primeru, da bi v Rambouilletu dosegli sporazum. Italijanski obrambni minister Carlo Scognamiglio je napovedal brigado 2.500 mož. Španski obrambni minister Eduardo Serra je prav tako napovedal pošiljko španskih enot. Nemški obrambni minister Rudolf Scharping pa je povedal, da bo misija na Kosovu težavnejša in nevarnejša kot v BiH.
ETIOPIJA-ERITREJA / SPOPADI
Tudi Evropska unija pošilja svojo »trojko«, da bi rešila obmejni spor med državama
ADIS ABEBA, ASMARA - Vlada v Adis Abebi je včeraj zavrnila nedeljski jemenski predlog, da bi se obe sprti strani (etiopska in eritrejska) sestali v jemenskemu glavnemu mestu Sanaa in poskušali zgladiti. obmejne spore, ki v zadnjih dneh preraščajo v pravi spopad. Predstavnik za tisk etiopske vlade Salome Tadesse je navedel, da Etiopija ceni jemenske mirovne napore, a da je treba etiopsko-eritrejski spopad rešiti na podlagi načrta Organizacije za afriško enotnost. Ta predvideva umik eritrejskih enot s spornih območij, ki bi jih zasedle mednarodne mirovne sile. V šestih mesecih naj bi nato nevtralna komisija določila mejo med državama.
Medtem ko je etiopska vlada zavrnila jemensko mirovno pobudo, jo je včeraj podprla eritrejska vlada, ki je poudarila, da podpira vse mirovne načrte, ker so etiopske pretenzije večje od dosedanjega obmejnega spora. Z eritrejsko neodvisnostjo je Etiopija izgubila dostop do morja in kot kaže je njen končni cilj zasedba pristanišča Asaba ob Rdečem morju, saj so prav v zaledju tega mesta v teku najsrditejši spopadi. Vojaški komunikeji ene in druge strani so kot običajno zmagoslavni, nobena stran pa ne navaja lastnih izgub.
Medtem je Evropska unija sklenila, da v Afriški rog pošlje svojo delegacijo (Avstrija, Nemčija in Finska). Petnajsterica je zahtevala prekinitev spopadov in prepoved prodaje orožja obema državama.
AFGANISTAN / OBLETNICA
Sovjetski vojaki so se umaknili pred 10 leti
Afganistan zadnji zapustil general Gromov
MOSKVA - Sirom Rusije so se včeraj vrstile komemoracije ob desetletnici umika sovjetskih sil iz Afganistana, s katerim se je končala vojna, danes v očeh večine Rusov in ruskih politikov »politična zmota«.
Afganistanski tragediji so sledile tragedije v nekdanji Jugoslaviji, Čečeniji in Afriki, še vedno trpi iraško ljudstvo, je dejal nekdanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, kijev času umika predsedoval Sovjetski zvezi, in danes obžaluje, da se ne Rusija ne svet iz te vojne nista ničesar naučili.
V Moskvi je premier Jevgenij Primakov položil venec na grob neznanega junaka ob vznožju kremeljskega zidu v spremstvu najvišjih predstavnikov na čelu z vodjo predsedniške administracije Nikolajem Bordjušo, obrambnim in notranjim ministrom Igorjem Sergejevem in Sergejom Stepašinom, načelnikom generalštaba Anatolijem Kvašninom in vodjo nofranjeobveščevalne službe FSB (nekdanjega KGB) Vladimirjem Putinom. Pozno popoldne pa je bila slovesnost v predsedniški palači, saj je tudi predsednik Jelcin poslal svoj venec.
V devetletni vojni je Sovjetska zveza uradno izgubila 15.000 vojakov, v zahodnih krogih pa trdijo, da je bilo žrtev še več in navajajo številko 50.000-Na afganistanski strani je življenje izg11' bilo 100.000 Afganistancev, v glavneP1 civilistov.
Umik sovjetske vojske se je uradu0 začel maja leta 1988, državo pa je prepu stil pravemu kaosu, ker so kaj kmalu iz bruhniU spopadi med raznimi frakcija11 islamske gverile. Umik so sklenili po tre letih obotavljanja. Zadnji, ki je zapus ' afganistansko ozemlje, je bil general Gr° mov, ki je še sedaj najbolj priljubljen ge neral med veterani afganistanske vojsk^ Gromov, ki je danes poslanec v dumi, ^ prepešačil most na Amu-Darji, ki Pre sta vij a mejo med Afganistanom in je bekistanom. Takrat, 15. februarja 1989. bila v Moskvi 10.30 dopoldne.
Vojna je poleg žrtev zahtevala 08r?ajtj
no invalidov, ti nekdanji sovjetski v0J
so v Rusiji dobili vzdevek »Afgancv^ jih srečujemo po ruskih mestih, ki P c0 sjačijo, saj so njihove pokojnine borne, jih sploh prejemajo.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
p INDUSTRIJA / PODATKI ISTATh
Proizvodnja lani le +1,7%
Decembra pa je strmoglavila Obeti za letos niso spodbudni
RIM - Čeprav ne ravno odličen, je obračun lanskega leta na področju industrijske proizvodnje vendarle pozitiven. Po podatkih, ki jih je včeraj objavil Istat, je povprečna stopnja rasti industrijske proizvodnje lani v primerjavi z letom 1997 znašala 1,7 odstotka, čeprav se je decembra lani v primerjavi z enakim mesecem 1997 znižala za 3,9 odstotka. Če pa vzamemo v poštev povprečno danevno proizvodnjo, je položaj še neprimerno bolj negativen, saj se je le-ta v primerjavi z letom prej znižala za kar 7,6 odstotka.
Podatke za en sam mesec ne kaže dramatizirati, vendar le dokazujejo, da lansko leto za italijansko industrijo ni bilo ugodno in da bo letošnje po vsem sodeč precej povprečno. Tako je Istatove podatke komentiral generalni direktor Confindustrie In-nocenzo Cipolletta, ki je tudi podčrtal, da italijanska industrija trpi bolj kot proizvodni sistemi v ostalih državah EU. Glavni vzrok negativnih trendov pripisuje Confindustria previsokemu davčnemu pritisku, ki je rezultat pretirane javne porabe, sicer pa pričakuje izboljšanje v drugi polovici leta.
INDUSTRIJA / S KAPITALOM IZ ZDA
Vest o prodaji Elana močno odmeva tudi na Koroškem
CELOVEC - Ugledni avstrijski politični tednik Profil ie v včerajšnji izdaji poročal, da namerava šest menedžerjev Elana že v kratkem odkupiti podjetje, ki v Slo-Veniji in Avstriji proizvaja smuči oziroma snežne deske.
menedžerji naj bi stala skupina ameriških investitorjev iz Bostona, posel pa naj bi bil opravljen do konca toarca letos.
Kupci podjetja nameravajo prevzeti večinski del lastništva v obsegu 77,25 odstotka, ki je trenutno v lasti zagrebške Privre dne banke, 23 odstotkov pa naj bi ostalo v rokah institucionalnih vlagateljev, piše Profil. Politična revija še poroča, da 800 zaposlenih v tovarni Elan v Be-Sunjah proizvaja letno približno 420.000 parov smuči, ^50 zaposlenih na Bmci na Koroškem pa skoraj 260.000 Kr«oV snežnih desk letno. Novi lastniki podjetja Elan ne mislijo ukiniti proizvodnje smuči oziroma snowboardov ne v Begunjah in ne na Bmci, piše avstrijski tednik.
Na Koroškem je vest, da bo Elan odkupil njegov menedžment, močno odjeknila.	Ivan Lukan
TRST / »DIALOGHI EUROPEI« O PREVOZIH
Brez novega načrta Italija tvega osamitev
Kvalitetna udeležba sinočnjega posveta
TRST - Evropa se utrjuje in širi, svet se globalizira, Italija pa tvega, da bo odrezana od velikih komunikacijskih tokov, ker je drugi ne bodo čakali. Njen nacionalni transportni načrt je že zdavnaj presežen, saj se je rodil še v prvi republiki, njegov duhovni oče pa je bil takratni minister Clau-dio Signorile, ki ga je to »očetovstvo« stalo tudi težav s pravico. Ne samo potreben, ampak življenjsko nujen za zastarel italijanski prornemi sistem je zato nov nacionalni transportni načrt, o katerem je tekla beseda na sinočnjem posvetu, na katerega je prireditelj, predsednik študijskega centra Dialoghi Euro-pei Giorgio Rossetti, povabil kar dolg seznam udeležencev in poročevalcev. Osrednje poročilo je imel član komisije za prevoze v poslanski zbornici Cesare De Piccoli, sledili pa so mu posegi predsednikov beneške in tržaške pristaniške oblasti Claudia Boniciollija in Miceleja Lacalamite, deželnega svetovalca in prejšnjega odbornika za prevoze v Furlaniji - Julijski krajini Giorgia Matassija, predsednika združenja AIOM Armanda Coste in Roberta Treua iz deželnega tajništva sindikata CGIL.
De Piccoli je izhajal iz ugotovitve, da Italija v zadnjih desetletjih ni imela ustrezne politike transporta, ker se je omejevala le na reševanje nujnih problemov, finančna sredstva pa je namenjala v glavnem za izravnavanje proračunov (železnic, pristanišč, letalskih prevoznikov), ne pa za vlaganja. Zdaj to plačujemo z zastarelimi infrastrukura-mi, kar še posebej velja za
severovzhodno Italijo, kjer podjetniki upravičeno tožijo, da se njihova kompetitivnost konča pred vrati tovarn. Skratka, krivda leži na nesposobnosti italijanskega političnega vodstva in zdaj se že tako mudi, da država tvega, da ostane zunaj evropskih prometnih koridorjev. Posebni problemi so preobremenjenost cest, nezadostnost železniše mreže, prebujajoča se pristanišča brez ustreznih povezav z zaledjem, neracionalna tarifna politika itn. Ceste so enake kot v šestdesetih letih, čeprav je gospodarska moč neprimerljivo večja, železniška mreža je enaka, kot je bila 1920, kar se samo komentira.
Kakšen naj bo torej nov transportni načrt? De Piccoli opozarja, da to ne sme biti golo naštevanje del in uveljavljanje lokalizmov, ampak zagotavljanje hitrosti prevozov (ustavljeno blago je čisto razsipavanje denarja), ki ga je mogoče zagotoviti le z intermodalnim ali kombiniranim transportom, ki gre od vrat do vrat. Transportni načrt je torej mešanica vsega, kar sodi v poglavje sodobne komunikacije in kjer se v veliki sve-
tovni in kontinentalni scenarij vključuje nacionalni sistem prevozov vse do regionalnih sistemov.
O specifičnih potrebah pristanišč v Trstu in Benetkah ni mogoče govoriti zunaj tega scenarija, sta opozorila Boniciolli in Lacala-mita, medtem ko je Matassi ugotovil, da je imel Trst enkrat pohtično mejo do Vzhoda, zaj pa ima cestno mejo do Zahoda, ki jo predstavlja ozko grlo Mester. Za severovzhodno Italijo in torej tudi za Furlanijo - Julijsko krajino je ključnega pomena križ, ki ga prestavljata peti evropski koridor (Barcelona
n
koridor, ki sta temeljni smeri tudi za italijansko zunanjepolitično strategijo, kot jo je zastavil in jo izvaja minister Piero Fassino.
Skratka, Evropa se širi na Vzhod, znova pridobiva svojo kulturno in civilizacijsko celovitost in Italija ter z njo južna mediteranska Evropa nima več časa, da bi si privoščila zamujanje. Da Severovzhod ne misli čakati križem rok, je bilo jasno tudi poslušalcem sinočnje razprave v Trstu.
V.B.
Kijev prek Trsta m Ljublja-e) in jadranski pomorski
~€jURIZEM / EDEN NAJVEČJIH TOVRSTNIH SPECIALIZIRANIH'SEJMOV V EVROPr>|
V Milanu bo ves prihodnji teden tekla svetovna turistična bona
Milan - Na milanskem sejmišču, kjer bo-uo letos priredili nad 70 specializiranih sej-to°v, bo prihodni teden, od 24. do 28. fe-JUarja, turistični sejem, znan v svetu kot BIT morsa internazionale del turismo). Bolj kot ®ejem je to, kot naslov sam pove, turistična °rza. V več paviljonih milanskega sejmišča Prikazuje svoje turistične lepote več kot sto-Petdeset držav iz vsega sveta, sejma pa se tieležuje tudi več sto tour operaterjev. Svoje ^čritve ponujajo tudi velike svetovne hotel-6 Verige, ki imajo po več sto ali celo več ti-°c hotelov na vseh celinah.
Sejmišče je v prvih dneh odprto samo za Poslovneže in novinarje, saj je glavni namen s kZe klepanje poslov. Le zadnja dva dni, v °t° in nedeljo, je vstop dovoljen tudi rado-anežem, in takrat pride na ogled več deset tak°C 0^ishovalcev. V zadnjih nekaj letih so o našteli več kot sto tisoč obiskovalcev. Milanski turistični sejem BIT je eden naj-ml^hhnejših te vrste na svetu, tretji po po-(jgjJ111 v Berlinu in Londonu. V Milan pri-nai Za.to Priložnost zastopniki turizma iz vic^ rh'^1 ™ najbolj oddaljenih otoških drža-12 Polinezije ali Karibskega morja. Ti po-
nujajo svoje storitve v majhnem kiosku. Veliko bolj so prisotne nekatere evropske države: Spanci, Francozi, Nemci in drugi ponujajo svoje storitve na velikih površinah, običajno vsaka dežela ali večje mesto zase.
Največ prostora je seveda namenjeno italijanskemu turizmu. Vsaka dežela ima svoj paviljon. V prejšnjih letih so v paviljonu Furla-nije-Julijske krajine ponujali turistične lepote krajev ob morju, v gorah in v zgodovinsko zanimivih krajih. Niso pozabili na gastronomske dobrote teh krajev, začenši z odličnimi vini.
Slovenija se bo tudi letos predstavila v organizaciji Centra za promocijo turizma, pomembna novost letošnjega prvega slovenskega borznega nastopa pa bo nova stojnica, ki bo na milanski borzi doživela premierno predstavitev. Slovenija se bo predstavljala na skupaj 240 kv. metrih razstavnih površin, od tega na polovici prostora s petimi turističnimi področji, druga polovica pa bo namenjena na italijanskem trgu izredno pomembnima dejavnostima - igram in zabavi. Letos se bo novogoriškemu HIT prvič pridružil tudi portoroški Casino. Tudi letos bo na sejmu slovenski dan, in sicer 26. februarja. Slovenska pro-
dornost na italijansko tržišče se namerava letos okrepiti, kajti povečati želijo priliv turističnih deviz potem, ko so jih veliko izgubili zaradi zmanjšanja prodaje bencina italijanskim avtomobilistom in napovedane dodatne izgube priliva iz brezcarinskih prodajaln, ki jih bodo morali zapreti.
Predstavništvo Centra za promocijo turizma Slovenije v Milanu je v preteklih dneh pripravilo tradicionalno srečanje z italijanskimi novinarji in organizatorji potovanj. Uradnemu povabilu slovenskega ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška se je odzvalo približno 70 predstavnikov italijanskih medijev in organizatorjev potovanj. Letošnje srečanje je potekalo v obliki slovenskega večera s slovensko kulinariko in vrhunskimi vini.
V Milanu bodo s svojo turistično ponudbo nastopili tudi Hrvati, ki so ugotovili, da se jim je agresivna ponudba na tem in drugih italijanskih sejmih izplačala, čeprav njihova pričakovanja niso bila v celoti izpolnjena in imajo zato možnosti za povečanje dotoka italijanskih turistov.
Marko VValtritsch
TEČAJNICE
I FVQO~ 1.936.
I EVRO= 1.936,27 LIRE
		
15. FEBRUAR 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	12.02.	11.02.
ameriški dolar	1,1238	1,1244
japonski jen	129,31	128,92
grška drahma	321,90	321,90
danska krona	7,4348	7,4347
švedska krona	8,8815	8,9305
britanski funt	0,6895	0,6917
norveška krona	8,5930	8,6075
češka krona	38,197	37,860
ciprska lira	0,5807	0,5806
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski fiorint	249,66	249,32
poljski zlot	4,2612	4,2302
slovenski tolar	189,5612	190,4383
švicarski frank	1,5950	1,5992
kanadski dolar	1,6781	1,6752
avstralski dolar	1,7353	1,7459
novozelanski dolar	2,0531	2,0550
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
15. FEBRUAR 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
OSTALE VALUTE
NAKUP
EVRO
PRODAJA
ameriški dolar britanski funt švicarski frank danska krona norveška krona švedska krona kanadski dolar grška drahma japonski jen avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna češka krona slovaška krona madžarski fiorint
1,1364
0,6974
1,6127
7,5754
8,7666
9,0995
1,7128
338.11
133.11 1,8214
193,72
8,0719
45,052
55,35
298,04
1,1186 0,6837 1,5796 7,2896 8,3736 8,6643 1,6498 294,31 125,06 1,7014 188,9 7,3104 36,552 44,028 242,15
A KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z.
TRST
						
15. FEBRUAR 1999	EVRO			LIRE		
VALUTA	nakup	prodaja		nakup		prodaja
ameriški dolar britanski funt kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona grška drahma danska krona avstralski dolar slovenski tolar hrvaška kuna	1,1376 0,7025 1,7084 130,8269 1,6101 8,7266 9,0339 327,1650 7,5581 1,7648 192,66 8,067	1,1176 0,6852 1,6660 127,3931 1,5815 8,4927 8,8091 318,0770 7,3515 1,7212 188,90 7,45		1702 2756 1133 14,80 1203 222 214 5,92 256 1097 10,05 240		1733 2826 1162 15,22 1224 228 220 6,09 263,4 1125 10,25 260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA			EVRO		LIRE	
nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira			1,95583 6,55957 2,20371 40,3399 13,7603 5,94573 166,386 200,482 0,787564 1936,27		989,998 295,182 878,641 47,998 140,741 325,657 11,637 9,658 2458,555	
MILANSKI BORZNI TRG
15. FEBRUAR 1999			INDEKS MIB 30:+1,46%		
delnica	cena €	var.%	delnica	cena €	var.%
ALITALIA	3,224	-0,09	ITALGAS	4,799	-0,64
ALLEANZA	9,924	-1,11	MEDIASET	8,168	-0,34
COMU	5,547	-2,10	MEDIOBANCA	9,870	-0,51
BCAD1 ROMA	1,283	-0,07	MEDIOLANUM	5,716	-2,70
FIDEURAM	5,413	-0,05	MONTEDISON	0,889 +0,57	
INTESA	4,711	+2,32	OLIVETTI	3,115	-2,47
BENETTON	1,477	-0,73	PARMALAT	1,331	-1,62
COMPART	0,575 +2,49		PIRELLISPA	2,708 +0,70	
EDISON	8,567	-3,70	RAS	9,876	-1,13
ENI	5,393	+0,42	ROLO BCA 1473	22,990 +0,26	
FIAT	2,842	-0,52	SAIPEM	3,309	-1,04
FINMECCANICA	1,094	-0,99	SAN PAOLO IMI	14,875	-0,87
GENERALI	34,870	-1,27	TIM	5,608 +2,37	
HDP	0,582	-0,13	TELECOM ITA	8,265	2,29
INA	2,039	-1,92	UNICREDIT	4,601	+2,67
V Cankarjevem domu dve novi predstavi
Plesni teater Ljubljana in Cankarjev dom sta soproducenta nove plesne predstave avtorja in koreografa Matjaža Fariča z naslovom Otok, ki bo premierno uprizorjena
19.	februarja v Cankarjevem domu. Direktorica Plesnega teatra Živa Prezelj je predstavo na današnji novinarski konferenci označila kot zelo novo in drugačno, avtor Farič pa je izpostavil, da so v njej sodelovali zelo različni plesalci, kar je nanjo vplivalo izredno pozitivno.
Predstavo Otok sta sofinancirala slovensko ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana, k njeni izvedbi pa je veliko pripomogla tudi nagrada, ki jp je Farič za svojo predstavo Ram prejel na lanskoletnem koreografskem tekmovanju v Franciji. Matjaž FariC, ki je za svoje delo prejel že številna priznanja, je pohvalil način podeljevanja nagrad, ki je zasnovan tako, da dobi nagrajenec denar za svoj naslednji projekt.
Plesna predstava Otok se ukvarja z notranjim svetom Človeka, ki je pravzaprav neke vrste otok, na katerega se lahko posameznik umakne. Kot je pojasnil avtor in koreograf FariC, je pri tej predstavi zamenjal način dela. Pri svojih prejšnjih predstavah je namreč koreografiral na bolj klasičen način, saj se je postavil pred plesalce in jim kazal gibe. V tej predstavi pa so plesalci (Andreja Obreza, Elena_ De Vega, Gregor Luštek, Igor Svider-ski, Jana Menger, Petra Pikalo, Rosana Hribar in Tanja Skok) soustvarjali gibe, ki so jim zato bolj naravni.
Omenjena predstava bo doživela vrsto ponovitev, in sicer tudi ob dopoldnevih. V okviru vzgojnega programa Cankarjevega doma jo bodo namreč uprizarjali za osnovno- in srednješolce, njen avtor FariC pa bo svoje mlade obiskovalce pred predstavo seznanil z njeno vsebino.
Ob tej priložnosti je izšla tudi zgoščenka z glasbo za predstavo, ki sta jo prispevala elana skupine Ran-dom Logic.
Na novinarski konferenci so predstavili še predstavo Paracelsus in Frankestein v režiji Barbare Novakovič Kalenc, katere premiera bo 23. in 24. februarja v Cankarjevem domu. Predstava je nastala v sodelovanju med Cankarjevim domom in gledališčem Muzeum, ki ga'je prav tako ustanovila Barbara Novakovič - Kolenc. (STA)
Solistke Slovenske filharmonije jutri koncertirajo v Zagrebu
Danes zvečer bodo v Hrvaškem zgodovinskem muzeju na koncertu v soorganizaciji Mednarodnega grafičnega likovnega centra Ljubljana in Glasbene mladine Hrvaške nastopile solistke Slovenske filharmonije, Me-lina Todorovska (angleški rog), Nico-letta Sanzin (harfa) in Barbara Kre-
snik (tolkala). V sporedu, ki vključuje dela J.S. Bacha, Venyja, Greena, Ravela, Pascullija, Andresa, Bizeta in Petriča, se bodo predstavile s solističnimi izvedbami in skupnim muziciranjem.
Melina Todorovska je diplomirala na akademiji v Ljubljani, podiplomski študij pa končala v Parizu. Nagrajena že kot najboljša študentka, nadaljuje izpopolnjevanje pri prof. Alainu Denisu. Kot solistka in Članica komornih zasedb je osvojila veC prvih nagrad. Umetnica na angleškem rogu je solistka Makedonske in Slovenske filharmonije.
Harfistka Nicoletta Sanzin, rojena v Trstu, je diplomirala na konzerva-toriju v Vidmu in se izpopolnjevala v ZDA. Je dobitnica številnih nagrad na mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Sanzinova nastopa kot solistka ter sodeluje z veC orkestri, tako z orkestom Gledališča Verdi, Mladinskim orkestrom Alpe-Jadran, Simfoniki RAI in orkestrom milanske Scale; poleg tega v goriški skupini Dramsam študira antično harfo.
Timpanistka v orkestru SF Barbara Kresnik se je po diplomi na ljubljanski glasbeni akademiji izpopolnjevala na Nacionalnem glasbenem konzervatoriju v Vesaillesu in na tekmovanjih tam osvojila veC nagrad. Kresnikova nastopa kot solistka, skupaj s slovenskimi in umetniki iz tujine ter uCi na Srednji glasbeni šoli v Celju. (STA)
i i
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče iz Trsta -La Contrada
Gledališče Cristallo
Gledališka skupina Societa p er at-tori bo predstavila delo »Mal di ma(d)re«. Režija Patrick Rossi Ga-staldi. Predstave: danes, 16. feb. ob 16.30 in 20.30, 17., 18., 19. in 20., feb. ob 20.30 in 21. feb. ob 16.30.
Od 26. februarja do 7. marca, Wil-liam Douglas in Marc Gilbert Sau-vajon »L’anatra alParancia«. Režija Patrick Rossi Gastaldi.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V	četrtek, 18. in v petek, 19. februarja ob 10.30 CTA - Deželni center, za animacijo in figure Projekt Tolomeo 99 »Paradis«, ki ga bo podala skupina Onda Teatro iz Turina.
V	nedeljo, 21. januarja ob 17.00 bo gledališka skupina Oder 90 predstavila premiero »Mrtvi ne plačujejo davkov«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	okviru niza današnjih komikov bo v petek, 26. februarja ob 20.30 nastopila Lella Costa z delom »Druga zgodba«.
BOUUNEC
Gledališče »France Prešeren«
V	Četrtek, 18., 19., 20. februarja ob 20.30 ter 21. februarja ob 16.00 bo predstava (P. Bames) »Ni tako slabo kot zgleda.
SLOVENIJA
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
V	ponedeljek, 22. februarja ob 20. uri, gostovanje Drame SNG Maribor z delom A. Millerja »Lov na Čarovnice«. Rezija Zvone Šedlbauer.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 20. februarja ob 20.30 gledališka predstava narečne amaterske skupine I Grembani iz Trsta z delom Gianfranca Gabriellija »Scondariole«. Organizira Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
V	nedeljo, 21. februarja ob 16.00 otroška predstava »Pa-pa palačinke«. Avtorja Mojca in Jani Lipičnik.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
18. in 19. feb. ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«.
V	soboto, 20. februarja ob 19.30, Eugene Ionesco »Zavratne igre«.
Danes, 16. februarja ob 19.30, Curth Flatow, »Mož, ki si ne upa«.
Jutri, 17. ob 18.00 in v Četrtek, 18. februarja ob 10.00, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
AVSTRIJA
CELOVEC
Mestno gledališče
Danes, 16. in 19. februarja ob 19.30 bo predstava »Gianni, Gi-netta in ostali« (Lina VVertmiiller).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Danes, 16. in 18. februarja ob 20.30, v nedeljo, 21. ob 16.00, 23. in 25. februarja ob 20.30, v soboto, 27. februarja ob 17.00 in v nedeljo, 28. februarja ob 16.00, Gaetano Donizetti »Lucia di Lammer-moor«.
V	petek, 19. februarja ob 20.30 bo koncert gledališkega orkestra Verdi v okviru prireditev »Brez meja«.
Gledališče Rossetti
V	sredo, 17., 18. in 19. februarja ob 21.00 uri bo koncert »The Harlem Gospel Singers«.
V	ponedeljek, 22. februarja ob 20.30, priredi Tržaško koncertno društvo, nastop skupine Kara-dar Bertoldi Ensemble.
ROJAN Marijin dom
Slovenska glasbena Sola »Koncertna pobuda« Rojan bo v nedeljo, 21. februarja ob 18.30 razglasila zmagovalca natečaja za izvirno skladbo za glas in instrument, ki ga je razpisala v letu 1998. Na sporedu bo Se vrsta drugih slovenskih samospevov.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V	soboto, 27. februarja bo koncert Stanka Jericija.
KRMIN
Občinsko gledališče
V	soboto, 20. februarja ob 21.00, bo baletni večer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi.
ČEDAD
Gledališče Ristori
V	Četrtek, 25. februarja ob 20.30, bo baletni veCer:
»La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi.
______________SLOVENIJA___________________
NOVA GORICA Kulturni dom
Danes, 16. februarja ob 20.00 gostovanje Opere in baleta iz Ljubljane z delom Marjana Kozine »Ekvinokcij«.
V	Četrtek, 18. in 19. februarja v mali dvorani »Večer z Iztokom Mlakarjem«.
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 26. februarja ob 20.30, bo baletni veCer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi.
LJUBLJANA
SNG - Opera in balet
V	četrtek, 18. februarja ob 16.30, Domenico Cima-rosa »Tajni zakon«.
V	soboto, 20. februarja ob 19.30 gostovanje gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Gioacchino Rossini »II signor Bruschino«.
_______________AVSTRIJA...................
CELOVEC Mestno gledališče
Opereta »Czardasova kneginja« (Emerich Kal' man). Ponovitve 17. in 18. feb. ob 19.30, 21. feb-ob 14.45 in zadnjic 24. feb. ob 19.30.
V	petek, 19., 25., 27 februarja ob 19.30 bo opera »La clemenza di Tito« (W. A. Mozart).
V	nedeljo, 21. februarja ob 11.00 bo matineja k operi Schreber (z akterji).
V	Četrtek, 4., 6. marca ob 19.30 bo opera »Schreber« (P. Androsch).
FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Postna palaCa na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 27. februarja peto »Srečanje umetnikov«.
Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8): do 19. marca razstavlja Arnaldo Milanese »La stanza dei ri-cordi«. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure.
Državna knjižnica (palaCa Morpurgo, Osirek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja in sicer ob ponedeljkih, sredah in Četrtkih od 9. do 17. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30.
Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): razstava »V poklon Federicu Righiju«. Odprta bo do 26. februarja in sicer od torka do petka od 10.30 do
12.30	in od 16.30 do 19.30.
GORICA
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
Goriški grad, do 30. junija 1999, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melogra-no - vita quotidiana al castello medioevale 1271 -1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni center »Lojze Bratuž«: na ogled antološka razstava slikarke Zore Koren Skerk. Razstava bo odprta do 19. februarja od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do
12.30	in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
PalaCa Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
_____________SLOVENIJA________________
PORTOROŽ
Avditorij: do 7. marca prodajna razstava »Istrski pejsaži ’98« slikarja Zvesta Apollonia. Urnik ogleda: od 9. do 12. ob delavnikih in v Času večernih predstav.
HRPELJE
Galerija KD Hrpelje: na ogled je razstava »Pustne
maske«. Razstavo sta pripravila Foto klub Zarek iz Sežane ter foto skupina pri Mavričnem mostu mladih iz Kozine.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela: pregledna razstava grafik slikarja Bojana Kovačiča.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
Razstavišče Stolp na vratih: do konca marca razstavlja akademski slikar Ivan Rob. Informacije na tel. 00386-67-79112.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejsk3 zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. d° pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 -17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne -
je razstava Solkan v prvi svetovni vojni, sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure-
na ogic“ Urnik: ob
DOBROVO
Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne 8ra^C^
zbirke tega umetnika na ogled Se razstava:
ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcij6* ^ Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure. ob n® deljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto-
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muze) zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak a od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA	fo
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka derne galerije.	raZ-
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna ^ stava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odpr 10. do 18. ure.
Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg l): ? 0J
razstava o drogah«. Odprta bo do 26. februar) ^ ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od do 18.00.	raZ-
Jakopiceva galerija: do Četrtka, 4. marca o stava Crnobelih fotografij Karla Kocjančiča- va Galerija Tivoli: do 28. marca slikarska raz3 »Akt na Slovenskem«.
RAI 3
h slovenski program
® RAI 1
6.00
6.30
6.50
9.45
M.30 11.35
12.25
13.00
14.05
15.00 15.45
17.35
17.45
18.00
18.35
19.30
20.00
20.35 20.40
20.50
23.05
23.10
0.10
0.40
1.10
Euronevvs
Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Corso di anatomia (kom., ZDA ’89, i. Matthew Modine) Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: II tocco di un angelc (i. Rosa Downey)
Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Heidi, nan. Zorro in mladinski dnevnik GT
Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli)
Dnevnik
Variete: In bocca al lupo!
(vodi Carlo Conti)
Vremenska napoved
Dnevnik
Aktualno: 11 fatto
Kviz: Navigator: alla ri-
cerca di Ulisse
Aktualna oddaja: Porta a
porta
Dnevnik
Nan.: Primer za Schvvar-za (i. Klaus VVennemann, Rainer Grenkovvitz)
Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational: II grillo
Sottovoce - Potihoma
RAI 2
7.00
9.45
10.50
11.10
11.30
13.00
14.00
14.30
16.00
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
22.30
23.45
0.45
Variete za najmlajse, vmes risanke Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje
Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti)
Variete: Ljubim živali Kronika v živo - La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Kamaleon Jarod Loto ob osmih Dnevnik
Film: Poliziotti (dram., It. ’94, i. C. Amendola, kim Rossi Stuart) Aktualno: Pinocchio Dnevnik, Neon kino, v parlamentu, vreme TV film: II sangue del cacciatore (dram., Kan.-Fr. ’95, i. M. Biehn)
A RAI 3
6.00
8.30
10.00
12.00
12.20
14.00
14.50
15.00
15.50
17.00
18.30
19.00 19.55
20.00
20.50
22.40
23.05
0.30
1.20
1.20
Jutranji dnevnik, vreme Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Kinematografija Film: II maestro di Vige-vano (’63, i. A. Sordi) Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Melevisione Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan,: Superman Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi 1’ ha vi-sto?
Dnevnik, deželne vesti Dok.: E poi o incontrato Madid, 23,55 Sredozemlje
Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario Eveline Film: Babylon (It. '94)
RETE 4	'$> ITALIA1	|r Slovenija 1 |r Slovenija 2
	Nad.: Un volto, dne donne, 6.50 Guadalupe
	Pregled tiska
	Nad.: Renzo in Lucia, 9.45 Huracan, 10.45 Feb-bre d’ amore
njKTn	Dnevnik
Hjffl	Aktualno: Forum
	Dnevnik
	Kviz: Kolo sreče
	Nad.: Sentieri - Steze
1	Film: L’ amante scono-sciuto (dram., ZDA '54, i. Ginger Rogers)
B	Kviz: OK, il prezzo š giu-sto
ros	Dnevnik in vreme
	Nan.: Colombo
	Film: Bad Girls (vestem, ZDA '94. i. M. Stdvve, D. Barrpnore)
	Film: Jimmy Hollywood (kom., ZDA '94, i. Joe Pešci, C. Slater)
	Pregled tiska
	Aktualna odd.
@ CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.25
13.00
13.30
13.45 14.15
15.45
17.45 18.35
20.00
20.30
21.00
23.00
1.00
1.30
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene Variete: Maurizio Costan-zo Shovv
Nan.: Komisar Scali -Med dvema ognjema (i. M. Chiklis), 12.30 Nonno Felice
Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful Aktuajna odd.: Uomini e donne - MoSki in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Mio figlio 6 tor-nato! (dram., ZDA '94, i. Thomas Mario, Peter Strauss, S. Frances) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
TV film: Komisar Rai-mondi (krim., It. '98, i. M. Columbro, B. De Rossi, 1. del)
Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia
6.10
6,40
9.20 10.15
12.20
13.00
13.30
14.20
15.30
16.00
17.30
18.30
19.00
20.00 20.45
23.05
0.05
2.20
Nan.: Ocean Girl Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke
Nan.: Mac Gyver Film: Per soldi o per amore (ko'm., ZDA ’63, i. Kirk Douglas, Gig Young) Šport studio, 12.25 Odprti studio
Nan.: V osmih pod streho Risanke
Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: Beverly Hills (i. Ja-son Priestley)
Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, 18.55 Šport studio
Nan.: Plavolaska za očeta, 19.30 Tata (i. F. Dre-scher)
Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Variete: Speciale »Gornici* (vodi Serena Dandi-ni)
Variete: Le iene (vodi Simona Ventura)
Odprti studio, 0.15 Fatti e misfatti, 0.25 Šport Film: Assalto al tesoro di stato (pust., It. ’67)
# TELE 4
	16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi
B	Kopšarka: Fila Biella - Pall. TS
	Miljski pust
ggk	Miljski pust	•»
	Aktualna oddaja
KfiK	Film: Primer Paradine
BjB	Aktualna oddaja
(#) MONTECARLO
a 19.45, 22.45, 1.40 Dnev-
■	nik, 12.30, 20.10 Šport y Nan.: Agencija Rockford,
113.05 EIlery Queen M Film: La grande missione
■	(vestem, '41, i. T. Power) l[*ul Variete: Tappeto volante
(vodi Luciano Rispoli) Film: Talk Radio (dram., ZDA ’88, r. O. Stone) Brazilski pust Šport: Crono Film: Basta guardarla
20.35
23.05
0.00
0.35
7.30 7.55 8.00
8.30
11.35
12.05
13.00
13.10
14.00 1450
16.30
17.00 17.20
18.00
18.10
19.15
19.30
19.50
20.05
21.00
22.00
22.40
22.50
0.05
0.55
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
Počitniški pr.: Radovedni Taček: Mravlja, 8.50 An ban pet podgan: Robotki, 9.10 Moj prijatelj Arnold, 9.40 nan.: Pustolovščine (Nova Zelandija, 22. ep.), 10.05 ris. Volkovi, čarovnice in velikani, 10.15 Recept za zdravo življenje, 11.05 Trik-trak Parada plesa
Nan.: Komisar Rex (Avstrija, i. Tobias Moretti) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Gore in ljudje Panel
Med valovi Zlatko Zakladko Nad.: Dobri duh iz Avstralije (AvstraL, 6. del) Obzornik, vreme, šport Dok.: National Geo-graphic - Raziskovalec Risanke I TV dnevnik Vreme, šport Nan.: Učitelj (Francija, 15. epizoda) i TV konferenca Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Drama:	Čas jerebin
(Češka, r. P. Hasa, i. J. Somr, I. Trojan) Dokumentarna oddaja: Gilbert in George (VB) Dok. serija: National Geo-graphic (ZDA, 3. del)
TV PRIMORKA
8.00
17.00
17.05
18.05
18.50
20.00
20.25
21.00
22.00
22.30
23.10
17.00 Videostrani Videospot dneva Športni ponedeljek Revija pevskih zborov Goriške: Bilje (2. del) Risanka: Garfi Dnevnik, vreme Misel dneva Dovolite, nasmejemo se Klepet o glasbi z J. Svete Liski pstje
Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo Dnevnik TV Primorka
8.45
9.00 9.55
10.00 10.30
11.20
12.15
12.45
14.15
15.15
15.45
17.30
18.05
19.00 19.30
20.00 21.00
21.50
23,40
0.	10 Teletekst Vremenska panorama Napovednild
TV prodaja Tedenski izbor Nad.: Sestre (4. del) Gospodarska panorama: Test in atest
Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Studio City Stefata mladosti Tedenski izbor Dokumentarna serija: Zvezdg Hollywood - Gra-ce Kelly
Film: Jenki na dvoru kralja Arturja (ZDA)
Po Sloveniji
Nad.: Steenfortovi ())Fr.,
1.	del, i. Tann Tregouet, Julie du Page)
TV igrica: Lingo Videoring - Oldies Športni portret Dokumentarna odd.: Vesoljski popotniki - Kometi in asteroidi (ZDA)
Film: Musliman (Rusija 1995, r. Valdimir Hoti-nenko, i. Evgenij Miro-nov, Nina Usatova)
Svet poroča
8€ Koper
15.00
15.30
16.00
16.30
17.30
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
22.25
22.40
Euronevvs
Otroška oddaja: Gugalnica
Vatikanski muzeji Osebnosti našega časa Evropski kulturni magazin: Aliča
Program v slovenskem jeziku: Evropa in mi Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Gugalnica Dokumentarec Globus, 21.15 Pogovorimo se o... pustu TV Dnevnik IP v košarki Vsedanes - Tv Dnevnik
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, '4.00,17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravlji-Ca; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Z Bazovico v pCu-' 8.50 New Age; 9.15 Odprta knjiga: odobe iz sanj (I. Cankar, prip. M. Sardoč); 9.30 Revi val, 10.10 Koncert komorne gla-*6; 11.00 Prosti čas in turizem (A. Lupine); 12,40 MePZ S. Kosovel; 13.20 Glasba po T^jah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Ob 'ižani in rokavi (pripr. A. Blažič); 14.40 Pop ^sic; 15.30 Maldi val; 17.00 Kulturna kro-17.10 Mi in glasba: Serenade Ensam-'®; 18.00 Igra: Rondo (Z. Simčič, r, M. Pe-er|in); 18.40 Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 4.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba ° željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17,00 Portni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
■30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
irS' 7'30' 8'3a 9'3a ia3a 13'3a ]A-'C
Cl|a; 12.30,17.30, 19.00 Dnevnik; 6.11
dn ' ,eyiea tiska, vreme; 8 stn 945 Svetovalna odd.; 11.30 Akti \ n' 2:30Opoldnevnik,osmrtnice; 13.C \^®P15.30 DIO; 16.10 Glasba po i
17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; Prenos RS; 20.00 Večmi pr. z M. Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva - Prenos RS; do 0:00 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9,00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7,30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Slovenščina; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje;
13.00	Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17,00 Fiesta latina; 18.00 Vroče hladno; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Stos - Se v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zborovska glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi;
20.00	Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28. tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec. Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
28
Torek, 16. februarja 1999
VREME IN ZANIMIVOSTI
f , ,	SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
ps|^][66||^
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17.32.
Dolžina dneva 10.26.
Luna vzide ob 7.14 in zatone ob 17.53.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.31 najnižje -27 cm, ob 9.18 najvišje 47 cm, ob 15.49 najnižje -63 cm, ob 22.18 najvišje 47 cm.
Jutri: ob 4.06 najnižje -30 cm,-ob 9.53 najvišje 46 cm, ob 16.19 najnižje -61 cm, ob 22.48 najvišje 49 cm.
MORJE
Morje malo razgibano, temperatura morja 6,7 stopinj C.
BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo sprva ugoden, popoldne ali proti večeru se bo začela pojavljati vremenska obremenitev.
>=
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^

TEMPERATURE V GORAH			
	°C		°C
500 m			1	2000 m			-4
1000 m			0	2500 m 			-8
1500 m			.r.... -2	2864 m			-9
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

xli\rarA
DANES
GRADEC
-12/2
S
TRBIŽ

M. SOBOTA o .13/2
CELOVEC o -14/0
o -17'-1
KRANJSKA GORA Q ^	TRŽIČ
::	ZV> -14/0
ČEDAD—^	O
jJ/8 O	KRANJ
O VIDEM	O
■4/8	—^N. GORICA .5/g
GORICA o -5/8	O
V^^RNOMEU,
Danes bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Popoldne bo oblačnost od severozahoda pričela naraščati. SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno jasno bo. Cez dan se bo v Alpah pooblačilo.
JUTRI
n,	i
CELOVEC
TRBIŽ	'iiSi-' O -5/-1
° o •5/"1
KRANJSKA GORA 0 5^ TRŽIČ
ČEDAD—^	7/ 1 O
0/6 O	KRANJ
©VIDEM	o
0/6	„^N. GORICA 0/6
GORICA 0
O	POSTOJNA
<V7'°
KOČEVJE ^ °
PORTOROŽ	- X
GRADEC
-4/-1
GRADEC
-6/-1
M. SOBOTA O -5/0

0/6
MARIBOR O .4/0
PTUJ
CELJE O -5/-1

LJUBLJANA -4/1 .
N. MESTO '5/'1
O
ZAGREB
V	sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne snežne plohe.
V	četrtek bo prevladovalo sončno vreme.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Preiskovalec pod preiskavo nadaljuje s preiskavo
VVASHINGTON - Neodvisni svetnik Ken Stan, pobudnik preiskave o razmerju med predsednikom ZDA Billom Clintonom in Monico Lewinsky, še ne misli odnehati, čeprav je ogrožen tudi njegov položaj. Stanov urad neodvisnega preiskovalca že nekaj let kot slaba vest visi nad prvim parom ZDA, od afere VVhitevvater iz Arkansasa vse do škandala z Monico Lewinsky.
Stan svoje preiskave še ni končal niti ni napovedal, kdaj to misli storiti, medtem pa se je sam znašel v preiskavi pravosodnega ministrstva ZDA pod vodstvom Janet Reno. V senatu naj bi se po njegovem mnenju končal le politični del ugotavljanja predsednikove krivde, še vedno pa lahko kot posameznik odgovarja pred sodiščem, ko se mu bo iztekel predsedniški mandat. Pravniki pa v nasprotju menijo, da takšna obtožnica, kot jo je Starr sestavil proti Clintonu, sploh nikoli ne bi prišla pred sodišče, ker je polna pomanjkljivosti. Ameriška javnost se sprašuje, kdaj bo Starr odnehal in ali res namerava vložiti obtožnico proti
Clintonu o laganju pod prisego in oviranju pravice po koncu predsednikovega mandata, čeprav ga je senat na sojenju o impeachmentu oprostil. Poznavalci razmer menijo, da Starr za slednje ne bo imel časa, ker ne bo več položaja, ki ga zaseda.
Urad neodvisnega svetnika ali preiskovalca je bil z zakonom vpeljan leta 1978, predvsem zaradi afere VVaterga-te, ki je v odstop prisilila takratnega predsednika Richarda Nbcona. Doslej jih je bilo vzpostavljenih približno 20, eden od njih pa je Starrov, ki je tudi najbolj znan. Urad bi se moral ukvarjati s preiskovanjem zlorab državnih uradnikov na visokih položajih, na temelju strokovnosti in neodvisnosti od političih strank.
Večina demokratskih senatorjev meni, da je Starr svoj položaj zlorabil za lastno gonjo proti predsedniku. Zakon o uradu neodvisnega svetnika bo šel junija pred kongres, kjer bodo odločali o podaljšanju njegove veljavnosti. Politično ozračje temu ni naklonjeno, najbolj zaradi Kena Starra in njegovega "političnega križarskega
pohoda", kot je dejal senator iz New Yorka Charles Schummer. Slednji tudi vodi pobudo o uvedbi kongresne preiskave proti Starrovim domnevnim kršitvam. Proti podaljšanju obstoja urada se je izreklo tudi ameriško združenje pravnikov (American Bar Association).
Proti Stanu in njegovemu uradu pa že poteka preiskava pravosodnega ministrstva zaradi domnevne kršitve o zaupnosti gradiva velike porote, kar naj bi Stan ali eden njegovih tožilcev zagrešil s posredovanjem informacij o poteku preiskave proti predsedniku medijem. Pri njihovi objavi sta med neodvisnimi mediji v začetku prevladovala Newsweek in VVashington Post. Več obrobnih desničarskih časopisov pa naj bi informacije od Stana dobivalo ves čas preiskave.
Pravosodno ministrstvo skuša tudi ugotoviti, če je bil prekršen zakon, ko Stanovi preiskovalci Monici Lewin-sky niso dovolili, da bi se posvetovala s svojim odvetnikom, preden so ji zagrozili z zaporom, če" ne prizna razmerja s predsednikom. (STA)
AA: globa prisilila pilote nazaj na delo
NEW YORK - Ameriški zvezni sodnik Joe Kendall je pilote letalskega prevoznika American Airlines obsodil zaradi neupoštevanja volje sodišča in jim naložil plačilo 10 milijonov dolarjev kazni. Toliko naj bi znašala izguba American Airlines zaradi odklanjanja dela pilotov, kar zdaj traja že teden dni.
Piloti American Airlines (AA) so prišli v spor z upravo- podjetja zaradi neusklajenosti plač pri manjšem prevozniku Reno air, ki ga je AA prevzel konec lanskega leta. Plače pilotov zaposlenih pri Reno air so tudi po prevzemu s strani AA ostale za polovico manjše kot pri večji družbi. Zvezni zakon pilotom dovoljuje stavkati le v zelo izjemnih in močno omejenih primerih, zato so se piloti pri AA odločili, da bo-
do izkoristili zakonske luknje, ki jim omogočajo zavračanje nadurnega dela in odklonitev letenja, če se ne počutijo dobro. Piloti so v zadnjem tednu prijavljali resnične ali namišljene bolezni, zaradi česar je na tleh ostalo skoraj pol milijona potnikov.
Sodišče je v sredo pozvalo pilote, naj opravljajo svoje delo, ker pa se to ni zgodilo, jim je bila naložena 10-milijonska kazen. Sindikat pilotov je napovedal vložitev pritožbe na odločitev in se zgovarja, da pilotov ne more prisiliti k delu.
Sedaj pa je odločitev zveznega sodnika očitno zalegla, saj so se piloti počasi začeli vračati na delo. Letalski prevoznik je odpovedi poletov zmanjšal za četrtino, vse manj pilotov pa je prijavilo bolezen. Od
skupno 9200 pilotov jih je v nedeljo bolezen prijavilo le še 1147.
"Epidemija" med piloti AA se je začela preteklo soboto zaradi neurejenih plačnih razmerij s piloti manjše letalske družbe, ki jo je AA prevzela lani decembra. Piloti pri Reno air imajo za polovico manjše plače od kolegov pri AA. Sindikat pilotov in uprava AA so se že začeli pogajati, kar bo najbolj razveselilo potnike. Zaradi spora med piloti in upravo jih več kot pol milijona ni moglo odpotovati kamor so bili namenjeni, kar je povzročilo veliko hude krvi. Gneče pred okenci AA se nadaljujejo, besni potniki pa pravijo, da s to družbo več nikoli ne bodo leteli. American Airlines je drugi največji letalski prevoznik v ZDA.
Danes bo v Riu De Janeiru tradicionalni pustni sprevod. Kot se za te priložnosti spodobi, so tudi Brazilci izbrali svojega kralja pusta (Telefoto AP)