Pottnlna Dlaftnna t fottHnt Leto LXT1 V Ljubljani, t nedeljo 4. marca 1934 Stev. 53 a Cena 2 Dir Naročnina mesečno Din. ca inozem-■tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, ca inozenutvo 120 Din Uredniitve je v kopitarjev! eLb/III VENEC Telefoni aredntttrat dnevna einibe MM — sočna (Mi, 2994 la M59 Iahaja veak dan cjntraj, rezea ponedeljka ia dneva po praznika ček. račun: Ljubljana it. I0.b5o ib 10."544 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79* U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 Prijateljske pogodbe z Rusijo »Zgledi vlečejo«, je izrek, ki velja tudi v politiki. Odkar je Roosevelt uredil politične odnošaje Združenih držav e sovjetsko Rusijo, ne utihnejo vesti, da se sedaj ena, sedaj druga država poteguje za ureditev političnega razmerja z boljševikL Med njimi so tudi države, ki so leta in leta svečano zatrjevale, da jim niti na misel ne pride, da bi sploh kdaj hotele imeti kakršnekoli oduose z ruskimi sovjetL Vse to sedanje početje pa dela vtis, da se je eden od obeh včerajšnjih nasprotnikov temeljito spremenil. To bi pa zopet mogli biti edinole boljševiki, ker si drugače ne moremo misliti, kako bi naenkrat vzbudili tolikšno zaupanje do nekomunističnih držav, da se jim omogoči iziti iz petnajstletne političuo karantene, kamor jih je obsodil civilizirani svet radi njihovih komunističnih barbarstev. In res so neki ameriški iu francoski listi napravili čudovito odkritje v zadnjem času, v smislu katerega so sovjeti res napravili konverzijo. Po teh vesteh naj bi se na nek čudežen način boljševiki »spametovali«, se odrekli propagandi za mednarodno revolucijo in jo aoeela opustili. Navihani pariški poslanik Dovgalevski je pred kratkim zboru časnikarjev z resnim obrazom pripovedoval, da so sovjeti postali »konservativna sila miru in ravnovesja v svetu...« Toda, če so se sovjeti res v čem spremenili, so predrugačili le svojo taktiko do svo; jih nasprotnikov. Kako čisto nič pa se ni spremenil boljševizem v svojem bistvu in kako malo je opustil misel na svetovno komunistično revolucijo, pa lahko vidimo iz naslednjih dejstev. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov se je v decembru vrnil v Moskvo ožarjen s politično gloriolo. V Washingtonu je z Rooseveltom uspešno sklenil pogodbo, ki zbližuje dve najmočnejši republiki sveta; potem ga jo z vsemi častmi in odlikovanji sprejel poglavar fašizma Mussolini v Rimu; nato je smehljajoči diplomat pohitel v Berlin, da pokaže, da tudi po krvavem zlomu nemških komunistov nikakor ne misli ofi-cielna Rusija prelomiti s Hitlerjem; šeje nato je odšel domov v Moskvo, da poroča na 13. zasedanju eksekutive III. internacio-nale o uspehih svojega pakta o nenapa-ilanju in uspešni definiciji napadalca, katero so si osvojili evropski diplomati! — Ne! Po vseh svojih potih po Ameriki in Evropi je Litvinov zbranim delegatom komunistične internacionale svečano izjavil, da je vsesplošno dobil vtis, da je mirna povojna doba v Evropi pri kraju in da je po njegovem prepričanju od 1. 1934 dalje pričakovati izbruha silnih revolucij in vojn. Iz tega bi logično sklepali, da si sovjetski zunanji minister ne dela nikakih iluzij o vrednosti pogodb, za katere so se naenkrat pričeli živahno puliti nekateri evropski diplomati. Možno je seveda tudi, da Litvinov v resnici ne misli tako, kakor je poročal delegatom III. internacionale, ki kot možje revolucije radi slišijo, da se približuje njihov revolucionarni sen uresničenju... Dva meseca pozneje, v februarju t. 1. pa je Manuilov, zastopnik ruske komunistične stranke pri vodstvu komunistične internacionale na 17. kongresu ruske komunistične stranke temeljito cTemantiral vse tiste naivneže, ki so verjeli, da bo kominterna res opustila svetovno revolucionarno propagando. Je pa zanimivo, da je o njegovih izvajanjih časopisje skoraj čisto molčalo, menda »slučajno«, med tem ko je skoraj izključna pozornost bila posvečena govoroma Voroši-lova in Litvinova. Manuilov je namreč izjavil, da je stoprav sedaj prišel pravi čas za revolucionarno delo. Kajti, po njegovih opazovanjih je »kapitalizem v splošni krizi«, demokratične države preživljajo ostre notranje spore, pod diktaturami pa se nabira toliko eksplozivne sile, da je treba le začeti.« Razven tega se je nemudoma treba okoristiti od razpada II. socialistične internacionale in pritegniti delavstvo h komunizmu. Govornik je napovedal tudi Blumu v Franciji in Hendersonu v Angliji isto usodo, kakor je zadela nemške socialiste. Posebno upanje pa stavljajo komunisti na Kitajsko, v kateri vidijo žarišče bodočega komunističnega razni aha na vzhodu. Toda koncentrirati je treba vso delavnost — je izvajal dalje Manuilov — še vedno na zapaciu. Minirati je treba temelje držav ln izrabiti nezadovoljnost in gospodarsko bedo narodov. V ta namen je treba uporabljati preiskušena sredstva in nove metode. Govornik je obžaloval, da se ameriški in evropski sodrugi ne morejo praktično s komunističnimi revolucionarnimi sredstvi seznaniti. Smešil je one komuniste, katerim se še vedno upira, da bi se vrinili v verske organizacije in cerkvene družbe, se potuhnili in od znotraj povzročali nered in zmedo. Ista taktika se priporoča tudi napram socialističnim in meščanskim organizacijam. Svetovni položaj komunizma seveda ni nikakor rožnat, kakor je dopovedoval Manuilov, ampak je resnica ravno nasprotna. Vsakdo lahko spozna, da je politični zlom marksizma, čigar nosilec je bila II. internucio-nala, neposredno povsod najbolj zadel tudi komunizem. Saj je marksistični socializem bil povsod uvod in priprava za komunizem, bil je njegova ugodna skrivalnica, zlasti kjer ni mogel javno izstopiti. Tudi se nc sine prezreti, da je komunizem protinaraven in izgubi povsod svoja tla, kjer se izboljšajo družabne in gospodarske prilike in kjer se ustvari pravičeu red v gospodarstvu. Upajmo, da gospodarska kriza ne bo večno trajala. Sicer pa ista gospodarska beda, ki je legla na zapadne države, nič manj ne razjeda tudi sovjetske Rusije, kar ji je bistveno vzelo njen mvolucioueren eluu, posebno ker Medtem ko človeštvo išče smernic iz teme . . . KK^i^Rma^JKafoHčani na delo/ Sv. oče Pij XI, daje katoličanom najvišje smernice za delo v sedanjem razburkanem času — Nadpolitično - socialno - s pomočjo dobrega tiska Rim, 3. marca. Z. »Osservatore Romano« objavlja pismo, ki ga je sv. oče poslal nadškofu in kardinalu v Lisboni na Portugalskem, v katerem daje jasne smernice portugalskim katoličanom za njihovo nadaljnje delovanje v okviru Katol. akcije. Pismo je vzbudilo po vsem svetu največjo pozornost, ker se domneva, da je sv. oče nameraval v tem pismu dati svetle smernice vesoljnemu katoli-čanstvu in mu naložiti v sedanji kaotični dobi, v kateri se zvija svet, čisto določene, jasne naloge in cilje. Cilji, ki bleste , . . „Katoliška akcija je nadnaravna in hoče pokrisljaniti družbo" »Vsi katoličani so poklicani — pravi sv. oče — da v Katoliški akciji sodelujejo, ker so vsi sprejeli zakramente sv. krsta in sv. birme ter so s tem postali v katoliški Cerkvi apostoli in bojevniki. Toda vse te bojevnike v krščanskem smislu je treba skrbno pripraviti na njihov poklic, ki naj ne bo nič manj, kot sodelovati pri velikem delu, da se z nova pokristjani vsa človeška družba v vseh njenih organičnih celicah. To je delo, ki je predvsem nadnaravnega značaja, a ki povzroča seveda tudi srečne posledice za blagor posameznikov in človeških občestev. Kvaliteta je pri tem pripravljalnem vzgojnem delu krščanskih bojevnikov v početku več vredna kakor pa število. Kadar se nam bo posrečilo, da bomo v vseh plasteh ljudstva vzgojili značajne in apostolske bojevnike, ne bo prav nič težko najti zopet ljudskih množic.« S kakšnimi sredstvi 1. „Nad političnimi strankami, nad strankarskimi mnenji" »To je poklic, to je cilj Katoliške akcije, k i nima ničesar opraviti s politiko. Kakor je Cerkev sama izven in nad posameznimi strankami, tako mora tudi Katoliška akcija stati nad vsemi strankami in nad vsemi političnimi mnenji. Katoliška akcija pa s svojim delom pripravlja in vzgaja državlfane, poučuje in utrjuje, da bodo znali, kadar bodo izvrševali svoje državljanske dolžnosti, nesebično delovati za blagor domovine, za mir in za blagostanje vsega občestva. A Katoliška akcija nalaga svojim bojevnikom dolžnost, da so vestni v javnem življenju ravno tako kot morajo biti vestni v krogu svojih družin. Vzbuditi klic vesti, ki urejuje najlepša človeška dejanja, ali ni ravno to temeljna naloga pri delu za pokristjanjenje naše družbe.« 2. „Da bodo delavski sloji deležni socialne pravice in ljubezni" »Vse številne socialne ustanove in organizacije, ki so nastale v zadnjih letih in imajo namen pri nesti duhovno in materialno pomoč delavskemu sloju, niso prinesle uspehov, ki smo jih imeli pravico od njih pričakovati. Zakaj? Zato, ker niso bile odločno katoliške in so se rade oddaljevale od vodilnih smernic, ki so jih dajali papeži, ki imajo vendar nalogo, da v imenu Odrešenika vodijo narode. Ponekod so te ustanove popolnoma odpovedale, ker niso mogle nič koristiti, drugod pa se niso znale uveljaviti. Tako je prišlo, da je komunizem zajel v svoje mreže veliko število dobrega, a nesrečnega delavstva. Zato je treba na tem polju novega napora. Katoliška akcija naj služi velikemu cilju, da se povsod ustanovijo socialne ustanove, ki bodo učile in izvajale krščansko pravičnost, ki bodo učile in izvajale zapoved krščanske ljubezni do vsakega bližnjega, predvsem pa do vseh delavskih množic brez razlike.« Kralj Boris v Nemčiji Berlin, 3. marca. c. Kralj Boris je danes zjutraj odpotoval iz Berlina. Na kolodvoru so sc od njega poslovili nemški zunanji minister von Neu-rath, bolgarski poslanik v Berlinu in šef protokola ter ninogo članov bolgarske kolonije v Berlinu. Kralj Boris je odpotoval v Prago, kjer bo osebno čestital predsedniku Masaryku k njegovemu rojstnemu dnevu. 3. „Križarska vojna dobrega tiska" »Toda čestokrat jje zgolj nevednost kriva, da krenejo ljudske množice ia napačna pota. Saj je človeška družba prenapolnjena z agitatorji in demagogi vseh vrst. Edino uspešno sredstvo proti zakotnim agitatorjem in zapeljevalcem je — pouk. Človeka, ki nekaj ve in razume, ni mogoče preslepiti. Pouk, ki naj ga vrši Katoliška akcija, kakšen naj bo ta pouk? Razlaga krščanskih resnic z besedo, govorjeno in tiskano. Krščanski narodi so se zapletli v postranska znanja in so pozabili na osnovne življenjske nauke krščanske vere. In če jih zgrabijo vrtinci krivih naukov, se ne znajo braniti, niti pred drugimi, niti pred svojo lastno vestjo. Neizmerno apostolsko polje se torej odpira pred vsakim aktivnim katoliškim bojevnikom, da postane neustrašen raznašahe resnic, učitelj. Najuspešnejši pouk pa sp vrši s pomočjo knjige in časopisja. Katoliška uKcija ima nalogo, da z vso resnostjo resnice obudi v srcih naših sodobnikov zavest, da je širjenje dobrega tiska dandanes postala ena najvažnejših dolžnosti vsakega krščanskega bojevnika in da spadajo grehi zanemarjanja te dolžnosti med najstrašnejše, za katere bo človek dajal enkrat odgovornost svojemu večnemu Sodniku. Slabemu tisku je treba odgovoriti z dobrim tiskom, slabo seme uničiti z dobrim. Toda dober tisk bo močan, če bo organiziran, če bodo iniciative izhajale iz skupnih žarišč. Med seboj razprt, četudi dober tisk, ki drug drugega ne |x>dpira, je brez koristi za velike skupne, nadnaravne ideale krščanstva. Id družijo.« Samo ena diktatura — pravice in ljubezni V sedanjih težavnih časih, ko čk>ve$tvo stoji ob tragičnih razjx>tjih, ko državljanske vojne sejejo strah in obup in ko se oznanjajo nevarnosti mednarodnih sporov, ohranimo, krščanski bojevniki Katoliške akcije, svoj mir in svojo zbranost in sledimo temu klicu sv. očeta, ki nad trenjem strasti človeštva, išče sredstev in delavcev, da se ustvari zo[>et velika krščanska skupnost na velikih temeljih Katoliške akcije, ki so delo za diktaturo pravice in ljubezni med vsemi člani človeške skupnosti. „Nova avstrijska ustava na podlagi papeževe okrožnice" Dunaj, 3. marca. Z. Dunajski občinski komisar dr. Schmitz je sprejel dopisnika pariškega »Petit Parisien« in mu dal o novi avstrijski ustavi sledečo značilno izjavo: »Nova avstrijska ustava ni vzela za svojo osnovo samo (lržavnopolitične obzire, ampak se predvsem oskanja na nauke rimskih papežev. Nova ustava ho v prvi vrsti avstrijska, ker jo je v osnovnih črtah sestavil že rajni zvezni kancler msgr. Seipel. To se pravi z drugimi besedami, da delamo na tem, da zgradimo državo in družbo na načelih, ki jih je postavil sv. nče v znani okrožnici »Qiia(lragonimo anno«. Ta okrožnica natančno pove, kakšna naj bo organizacija novega socialnega reda, ki naj spravi v harmonični sklad moderne potrebe z materijal-u i in in uinetvenim razvojem človeštva. Okrožnica pa tudi z obžalovanjem ugotavlja, da se država preveč vmešava v javno gospodarstvo in da ima marksizem kvarne vplive na razvoj socialnega življenja. Človeška družba se je vse preveč oddaljila nd naravnih ustanov, kot so družina, ki je osnovna celica sestava, na čelu katerega stoji državna vlada, ter je vse preveč stisnjena v tesne okove, ki ne dovoljuje več svobodnega razmaha zasebne inicija- Izjava dunajskega komisarja dr. Schmitza tive. Zato je potrebno, da se vrnemo nazaj k zdravemu redu človeške družbe, a da pri tem ne zapostavljamo seveda najnovejša razvojna dejstva. Naš avstrijski sistem predvideva poleg zbornice raznih stanov in poklicev ludi šo zakonodajno zbornico, ki pa ne bo več avtomatično izrasla iz slepega glasovanja neke večine. Temelj države je ljudstvo. Ce je tako, potem to ljudstva svojega mnenja nc bo povedalo v masah, v množicah, marveč po svojih poklicih, pu svojem delu in poslu. Število glasov ne bo odločevalo, marveč delo in proizvodnja. V takem okviru se ljudstvo lažje izraža, ker pozna potrebe svojega stanu. Papeževa okrožnica jc vse to predvidela in vse lepo uredila. Mi v Avstriji jo hočemo izvesti no samo po njenih besedah, ampak tudi po njenem duhu, ki jo preveva.« Dr. Ender je s tem v zvezi izjavili, da bo nova ustava izšla v kratkem in da bo treba 2—3 leta prehodnega režima, preden bo popolnoma uveljavljena. Člami »Varterlandiscbe Front«, ki bo v Avstriji postala edina režimska organizacija, bo dobila nove uniforme z zelenimi srajcami in zelenimi kravatami. V Avstriji dobe eno samo strokovno organizacijo za vse delavce in nameščence Dunaj 3. marca. Z. Na snočnji ministrski seji so med drugim obravnavali tudi predlog, da se ustvari za vso državo samo ena skupna delavska in nameščenska strokovna organizacija. Ministrski svet je predlog odobril in bo kmalu izdana tozadevna naredba,, ki bo predp;sala to novo strokovno organizacijo, ki jo bodo vodda krščanska načela o socialni pravičnosti in ljubezni in ki bo ena izmed osnov stanovske ureditve države. Posamezne strokovne organizacije bodo dobile načrt v roke pred objavo odredbe, da ga proučijo in dajo svoje mišljenje. Ministrski svet je obravnaval tudi vprašanje obveznega pošolskega pouka. Za številne družine Berlin, 3. marca, TG. Berlinska mestna občina je sklenila, da bodo odslej občinski svetniki botri vsakemu tretjemu in četrtemu otroku, ker hočejo s tem pospeševati močne družine, starši pa bodo prejemali iz občinske blagajne po 30 mark mesečno za vsakega takšnega otroka do 14. leta. Po zgledu mestne občine je tudi zdravniška zbornica Nemčije sklenila, da bo plačevala od 1. aprila naprej vsakemu svojemu članu 50 mark na mesec za vsakega otroka od tretjega dalje do 21. leta. Nezakonski otroci bodo uživali enake ugodnosti. 75.000 zdravnikov, ki pripadajo zdravniški zbornici, bo uživalo takoj s 1. aprilom ugednosti tega socialnega sklepa. velikanske vsote njenega proračuna požira vrtoglavo oboroževanje sovjetskih armad, v katerih vidijo boljševiki edino garancijo proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Kljub temu pa, da se izgledi na kako svetovno komunistično revolucijo odmikajo v nedogledne dalje, ne nehajo sovjeti, kakor se vidi, netiti svetovne revolucije, lo da za- j enkrat priporočajo podtalno delo. Iz Moskve | se ne vrši le sistematična in zelo dosleuna ' propaganda, ampak tudi vsa tehnična pri-prava za državljanske vojne. Tudi sovjetska armada ni nacionalna armada, ampak je izšolana kot armada mednarodnega komunizma, ki naj bi socialnim revolucijam pomagala do zmage. Komunistične celice dobivajo posebna navodila, kako izvesti gospodarsko Spijonnžo glede komunikacij, preskrbe z živili. orožjem itd. Kjerkoli jim razmere do- ( uuščajo, takoj formirajo polvojaške organi- zacije. katerim so dodeljeni najbolj inteligentni komunisti. Vse to delajo s samokri; ticno previdnostjo. Porazi se žo nekaj dnj pozneje v centrali v Moskvi analizirajo, ki naj dajo potrebne nauke in sklepe za bodoče akcije. Kdo se ne spomni, kako hitro in točno jc analizirala Moskva, zakaj ni uspel avstro-marksizom! Svoje jioiltulno delo znajo sovjeti prav dobro skrivati z rutino diplomatične vljudnosti. Toda vsiljuje se vprašanje: kako vrednost imajo nennpadalni pakti ln prijateljske pogodbe s takimi ljudmi, katerih diplo-matični zastopniki v drugih državah so prav za prav središča propagande, ki naj podmi-nira družabni red dot lene »prijateljske« države. Vemo, dn diplomacija nikdar ni bila in da tudi ilaiies ni Iskrena. Toda težko ,ie rin iti primero za večjo politično i'arzo, kakor so prijateljske pogodbe k sovjeti Vorarlsberg, 3. marca. p. Deželni zbor je na svoji današnji seji joonovno izvolil za deželnega glavarja krščanskega socialca dr. Enderja. Tudi Madjarska? Budimpešta, 3. marca. b. V-poučenih krogih se trdi, da namerava vlada izvršiti reorganizacijo delavskih sindikatov. Sedaj so organizirani madjarski delavci v socialno-demokratskem in krščan-sko-socialnem sindikatu. Vlada namerava predložiti zakonski osnutek o organizaciji enotne nacionalne delavske centrale, ki bi se delila v več sekcij, a reševala bi gospodarska, industrijska, trgovinska in intelektualna vjjrašanja. Radek napada Japonce Moskva, 3. marca. tg. Današnja »Izvestja« objavljajo uvodni članek Radeka o proglasitvi mandžurskega cesarstva, v katerem trdi, da bo imelo kronanje novega cesarja, ki se je izvršilo na pritisk ja|>onskega imperializma, velike svetovne posledice. Jajxmska potrebuje Mandžurijo kol svojo napadalno ploščo proti sovjetski Rusiji in bo svoj vojaški poliod jx> kratkem odmoru zojiet hotela nadaljevati. Staro kitajsko cesarsko dinastijo jc postavila samo zato na mandžurski prestol, da bi s tem privabila kilajsko prebivalstvo, ki še visi kolikor toliko na imenu svojih nekdanjih vladarjev. Sovjetska Rusija ima nalogo, da na Kitajskem poskrbi za to, da bo ta narod, ki se že leta in leta zvija v velikih bolečinah državljanske vojne, dosegel svojo državno enolnosl in izgnal s svojega ozemlja jajx>nski imperializem. 2e sedaj so veliki deli Kitaja. ki vidijo za hrbtom niandžurske dinastije pošastno glavo ja|>onskega imperializma, k: bi rad v zaporednih etapah zasedel sploh vso tiho morsko obalo kitajske republike. Kitajska ne prizna Mandžurije Pariz, 3. marca. c. Tukajšnje kitajsko poela.m-štvo je priobčilo komunike zun. ministra nankin-ške vlade o dogodkih v Mandžuriji. V tem komunikeju namkinška vlada poudarja, da ne bo nikdar priznala Mandžurije in da kronanje Pu-Jia za mandžurskega cesarja dokazuje, da je Mandžurija japonska vazalna država. Dunajska vremenska napoved: Vzhodni rob Alp- izpremonliivo vreme, temperatura bo narasla; južoc Alpe: zaenkrat nobene bistvene spremembe. Stavijskijeva greznica Okrog zlatega korita Tajna ć smrti sodnika Princea še ni razčiščena Način, kako je vlada gosp, Doumerguea prilln v posest odrezkov nakazil, ki jih je dal Stavijski izplačati svojim prijateljem in ki, kolikor je danes znano, presegajo vsoto 250 milijonov frankov, je jako zanimiv in se sliši kakor roman. Stvar se ie razvijala sledeče: Roman o 1200 čekih Kakor hitro ee je pod vlado gosp. Daladiera (zvedelo za škandal Stavijskega in kakor hitro se je zgodil »samomor« Stavijskega — so oblasti zaradi lepšega tiale zaelišati vdovo Stavijskega, ter so to nalogo poverile polici^Ivemu inšpektorju Копуји. Вопу je dobil od ovojih predpostavljenih diskretni nalog, da naj pri zasliševanju vdove Sla-vijskega — bivie lepotice Anette Simon, intimne prijateljice bivših ministrov Paul - Boncourja in dc Monziea, preden je postala ljubavnica in pozneje soproga Stavijskega — ženski sugerira sam odgovore, fjikrojene seveda tako, da se je izkazala popolna »nedolžnost« vdove. Toda Bony je bil tako dalekoviden, da je pri tistem tajnostnem zasliševanju zvedel velik del resnice o aferi Stavijskega, ki mu je bila deloma tudi od prej znana. Bony je stopil tudi v zvezo s tajnikom Stavijskega, znanim zločinskim tipom Romagninom, in j« pred enim mesecem zvedel, da ima Romagnino v rokah čekovne odrezke. Bony, ki je preiskavo, kakor že omenjeno, izvršil po željah justičnega ministra Daladierove vlade, ki je bil eden najintimnejših prijateljev umrlega velesleparja, se je pa pri lej priliki po neprevidnosti izdal, da ve vso resnico. To so mu njegovi predpostavljeni hudo zamerili in čez nekaj časa ga je notranji minister na podlagi neke stare afere pred petimi leti, ko se je bil~Bony dal za malo vsoto podkupiti od nekega grešnika, zapodil iz službe, l oda Bony je se-daj kot nekak privatni detektiv iz maščevanja s še večjo vnemo zasledoval alero Stavijskega, o kateri je zbral podatke, kakor jih nima nobeden drugi. Hlinil je prijateljstvo do vdove Stavijskega in do tajnika Romagnina in se je vtihotapil tudi v druge kroge ter zvedel, da je Romagnino čekovne talone, katere je bil dobil od vdove Stavijskega, spravil v tresorju neke londonske banke. Bony, kateremu so bila znana tudi imena oseb, na katere se čeki glasijo, je nato Romagninu dopovedal, da jc neumno, da je talone spravil v London, ker bi mu prišli veliko bolj prav v Parizu, kjer bi na njihovi podlagi lahko izsilil od onih, ki so na te čeke prejemali denar, naravnost ogromne vsote, da si odkupijo od njega molk. Bony je bil tako premeten, da se je celo Romagninu ponudil, da bo v tem oziru posredoval med njim in med politiki, ki eo se od Stavijskega dali na ta način podkupovati. Romagnino je, kljub temu, da je namazan z vsemi žavbumi, res jadrno odpotoval v London, tam odrezke dvignil in jih prinesel v Pariz, kjer jih ie dal shraniti neki osebi, ki je bila njemu dobro znaaa iu katero mu je tudi Bony priporočil kot najbolj zanesljivo. Med tem pa je bil Bony že dogovorjen z ncznanccm, da bosta odrezke izročila notranjemu ministru Sorrautu, kar se je tudi zgodilo. To je vzrok, da Sarraut ne izda imena neznanca. Sodnika Princca je ubita mafija Sarraut je pri tej pril'ki pariškim žurnalistom izjavil, zakaj ne more izdati tega človeka. Dejal je namreč, da je spričo dejstva, da je bil sodnik Prince umorjen cd mafije Stavijskega, ki je, kakor se zdaj z gotovostjo ve, tudi Stavijskega samega ustrelila in dala potem po policiji in sodni oblasti razglasiti, da sc je v svoji znani vili v Chamonixu ustrelil sam — da je torej spričo tega zahteva človečnosti in poštenja, da oslane ime človeka, ki je vladi izročil talone, za vedno neznano, ker se je bati, da bi tudi on postal žrtev mafije, ki ee ne ustraši nobenih žrtev. Vdova Siavijskija pred sodniki Jako dramatično je bilo zaslišanje vdove Stavijskega, ki je postala žrtev premetenosti policijskega inšpektorja Вопуја. Prišla je v nadvse elegantni obleki v dragocenem črnem krznu, z obrazom iu gestami kraljice, ki se zaveda, da ji ne шоге nihče do živega. Na vprašanje sodnika, kdo ;i je dal knjižice talonov, zakaj jih je izročila Romagninu, kaj ve o osebah, ki so prejemale denar, in zakaj je nameravala z nekimi svojimi prijatelji pobegniti v inozemstvo, je odgovarjala spočetka ošabno, 6 čimer pa si je svoj položaj samo pokvarila. Morala se je namreč kmalu prepričati, da ne uživa več nobene protekcije, in že po desetih mi- "ŠmgEHS,'« vfE' 8 • 'Штш^ i ^ШЏг^ fln nutah so žensko, ki je leta in leta živela, obdana od največjega luksuza sredi visokih prijateljev in zaščitnikov, odpeljali v zapor. Tam je seveda morala odložiti svoje dragoccno krzno, ne vedoč, kdaj bo zopet prišla iz teh temnih in vlažnih prostorov. Vdova Stavijskega bo seveda najvažnejša priča v procesu, predvsem pa se zanima policija za to, ali odgovarjajo resnici vesti, da je bila ona tista neznanka, ki so jo v avtomobilu videli tieto usodno noč v Dijonu, kjer je bil umorjen Prince. Strah pred odkritji Odrezkov je 1200. Sedaj jih skrbno katalogi-zira cel štab uradnikov. Najbolj važne talone so fotografirali. Njihova avtentičnost je brezdvomna. Večinoma so bili izplačani iz tekočih računov pri Credit Lyonnaise, Credit Industriale in pri bnnki Vasseitr. Razume ee, da eo dotične osebe, ki so na njih zaznamovane, v velikem strahu in vznemirjenju. Zaradi tega je policija odredila, da so na te osebe, kofih imena iz tehtnih razlogov ie niso izdana javnosti, najstrožje pazil, da ne bi ušle, in imajo tozadevna naročila tudi obmejne policije in policije v pristaniščih. Pressard — šef morilske bande ? Dočim se j« do sedaj mislilo, da morilcev Princea n« bo mogoče izslediti, se sedaj v tem oziru resnici odpira pol. Ve« sum, da je intelektualni avtor tega umora, leti na bivšega državnega predsednika republike v seinskem de-parlementu, Pressarda. Pressard že leta 1930 ni holel dvigniti obtož-. e proti Stavijskemu, o katerem mu je bil podal poročilo ."vodnik Prince. Ko je pred mesecem izbruhnil škandal Stavijski, je bil Pressard tako podel, da je skušal zvaliti krivdo za zavlačevanje postopanja proti velegoljufu na Princea. Zato je Prince sklenil, da bo Pressarda razkrinkal in se je tozadevno javil pri predsedniku apelacijskega sodišča Dreyfussu. Tam se je sestal tudi s Pressardom, kateremu je Prince rekel v obraz, da je podlež. »To je tudi moje mnenje« — je dejal predsednik Dreyfuss, ki je dal Princeu nalog, naj do 17. februarja sestavi poročilo proti Pressardu. Medtem ko je Prince svoje poročilo izdeloval, sla se na stopnicah ju-stične palače erečala s Prcssardom, ki jc Princea vehementno napadel z grozečimi besedami. Prince, ki ni bil še uspel, fotografirati dva najbolj kompro-mitujoča dokumenta o Pressardu, je prosil za odlok do 21. februarja, kar je PTessard dobro vedel. Ponoči 20. februarja pa so našli Princea ubitega v Dijonu. O tej stvari piše Gustav Herve v »Victoires ki Pressarda naravnost dolži, da j« najel morilce. Herve zaključuje svoj članek z beeedami: »Šef mafije in povzročitelj umora Princca ste gospod Pressard, bivSi prokurator republike seinskega de-parlemenla in zet bivšega ministra notranjih zadev Chautempsa!« Ministri trepetajo Sedaj se izve tudi, da je v afero Stavijskega vpleten tudi bivii ministrski predsednik Peter Laval, ki je kot minister dela skupaj s pravosodnim ministrom Peretom in finančnim ministrom Rtynaudom odredil, da se mora afera zemljiške banke Hudero, pri kateri je bil Stavijski udeležen, zakleniti v arhivih, ne da bi se odstopila sodišču. Vlada Doumerguea je silno pridobila na ugledu in Doumerguea hvali vsa Francija, da se ni ustrašil in da je sklenil maiijo izkoreniniti. Nevarna pa je okolnost, da tako desničarji kakor levičarji apelirajo na svoje pristaše in jih oborožujejo. Bati se je izbruha nemirov in državljanske vojne, ako Dou-mergue ne bo posvetil svoje pozornosti tudi temu problemu. Kako zelo |e padel v Franciji ugled poslancev, dokazuje predlog znanega humorističnega tednika »Charivari«, da naj se izdela poseben znak za vsakega človeka, ki ni poslanec, namreč mala medalja, na kateri se nahaja palača Bourbon, prekrižana s križem, in s podpisom: »Nisem poslanec!« Najnovejša senzacija je ta, da se med kompromli-ranci v aferi Stavijski imenuje tudi sedanji minister za kmetijstvo Queille, ki pa lo odločno taji in prosi, da se ga zasliši, Шзпо ђШдпо t sedaj NIVEA Radi varnosti si vsak večer krepko nadr-gnite obraz in roke z Nivea — creme. To zadostuje. Vaša koža bo postala odporna in nežna. Veter in slabo vreme ji ne moreta več škodovati 1 Vi dobite zopet mladostno-zdrav, svež izgled, ki ga imamo vsi tako radi! tinAnhof^*' 'frijb * \ V Sendleifon • '«V>>___ Dovidhof Mti«tf»'2f » • i5 r v ^ V. JC "7 m V Schuhmayerbof ■e Bxrthof JMHt.Mtt! Nova španska vlada Desničarske stranke so dale Lerrouxu oddih do 14. aprila Pariz, 3. marca.. AA. HaIlof- (dvor), so imela tudi betonirana kletna skrivališča, kamor bi ne mogla zadeti nobena krogla in nobena bomba. Balkoni po bišah so bili /trrajeni iz železobetona n so bili pravcati strel-i.,i jarkL, strehe ravno in ob robu zavarovane z be-loniranim ograjnim zidom. Socialistične trdnjave so postavljene po predpisih vojaške tehnike tako, da obvladajo predvsem kolodvore (ki na sliki niso črno izpolnjeni) iu pa mostove, ki vodijo čez Donavo v Floridsdorf. Posamezne stavbe pa so bile med seboj povezane s podzemeljskimi betoniranimi hodniki. Seie sedaj, ko so vse te nove stavbe točno preiskane, si je mogoče napraviti pravo sliko o leh trdnjavah. Ljudje so sc svoje dni, ko so videli, kako mestna občina gradi stanovanjske komplekse na nemogočih in celo nezdravih zemljiščih, čudili, toda danes se ne čudijo več, ko vidijo, da so bile gradbe namenjene v prvi vrsti v vojaško obrambne .svrhe. Gradba ogromnega Karl-Marx-tIofa je stala ogromne vsote, ker so tam zemljišča peščnata in je bilo treba zaganjati ogromne tomeljo v neverjetne globine. Danes razumemo, da so socialisti računali na to, da s te točke obvladajo vse železniške proge v tem predelu mesta. Saj je glavna proga Frane-Jožefove železnice oddaljena od glavnega trdnjavskega stolpa Karl-Marx-Ilofa le kakih 300 metrov. Strojne puške so to progo z lahkoto obvladale. Poleg Karl-Marx-IIofa je stala skupina En-gels-Hof, k katere so strojnice z lahkoto mojstro-vale severno-zapadno železnico in mosl v Floridsdorf, kjer se je na levem bregu Donave dvigala trdnjava Scklinger-Hof s svojimi impozantnimi stolpi. Ako sledimo Donavi., pridemo do velikega državnega mostu, čez katerega gre ves dunajski promet proti severu. Ta most branila zopet na obeh straneh ogromni trdnjavi Gothe-Hof in Lasalle-Hof, kjer je prostora za 10.000 prebivalcev. Gremo sedaj nazaj v mesto, kjer bomo našli okrog južnega in vzhodnega kolodvora nagromadene velikanske stavbe Bebel-Hof, Mateotti-Hof, SUdtiroler-Hof, Vik-tor-Adler-IIof, Jean-Jaures-IIof. Arzetial, ki, se nahaja za vzhodnim kolodvorom, obvlada trdnjava Scneu-Hof, aspnaški kolodvor pa zopet obzidje Ila-nuseh-Hofa. Za njimi v zaledju, oslonjena na gričevje VVienerberga pn se razprostira »Gartenstadt« (vrtno mesto), kjer so našli betonirane plošče za topništvo, ki bi s te točke z lahkoto držalo pod ognjem ves ta zelo prometni del mesta in naenkrat odrezalo Dunaj od juga in od vzhoda. Gradba stanovanjskih hiš v Ifitzingu se .jo zdela Dunajčanotn norost. Danes pa jim je vse , - г! \\ Ikinthof/Sidtml* .'/Lebknedrfhof * • . % \? ttSimonrhafpl ;':■< fcn - -------« Viktor M* jf \ Jean Jaurishof Dunaj s socialističnim trdnjavskim pasom jasno. Težavna dela in veliki stroSki eo bili potrebni za kritje penzingškega tovornega kolodvora, ki je izročen na milost in nemilost stolpom Ebert-Hofa, ter hišnim blokom, ki so nanizani ob zapadni železniški progi. Veliko delavsko predmestje Ottak-ring pa stražijo skoraj nepremagljive trdnjave Sandleiten in David-Hof, ki se opirajo na lepo ob hribovje naslonjeno obzidje Linden-Hofa in Pesta-lozzi-Hofa, ki obvlada vse dohode od vzhoda. Kakor vse železniške, osebne in tovorne postaje, kakor vsi mostovi v Floridsdorf, kakor vse donavsko obrežje, tako je tudi Giirtelbahn (okrožna proga) dobila svoje trdnjavske stražnice, ki ji sledijo zvesto na desni in ua levi v strategično važnih presledkih. Poleg tega so hišne preiskave dokazale, da so bile raztresene manjše postojanke po vsem mestu, saj so našli zavetišča za strojnice v nazunaj čisto nedolžnih in skromnih hiširah, ki jih je zgradila socialistična mestna uprava. Toda te postojanke niso imele obrambnih zidov in stolpov, kot oni drugi ogromni stanovanjski kompleksi, kjer jo stanovalo na desetine tisočev ljudi, ki morda niti slutili niso, da ne stanujejo v kakšni stanovanjski hiši, ampak v trdnjavi. Ko je avstrijska zvezna vojska naskakovala te trdnjave, je morala predvsem napasti obrambne stolpe in drugega za drugim zrušiti. Zato so boji tako dolgo trajali okrog trdnjav Karl-Marx-Hofa, Golhe llofa, Schlinger-Hofa, kjer je bilo treba zavzeti vsak stolp posebej. Stanovanja sama niso trpela, ker jih zvezna armada ni obstreljevala. Socialistični voditelji se za to prav nič ne zgražajo nad tem, da je zvezna vojska uporabljala topove, ker so bili na topove ludi pripravljeni, le to obžalujejo, da vsled prekršene discipline tega sijajnega trdnjavskega pasu niso mogli izkoristiti in da je delo dolgih let pokopano г njihovimi upi vred. Te trdnjave bodo odslej naprej služile zopet mirnim namenom in ko bodo odstranjene iz njih vse vojaško obrambne priprave, se bo v njih z nova razvilo mirno družinsko življenje dunajskega delavstva. V por vrsticah Belgrad, 3. marca. Nocoj je bila končana splošna debata o proračunu. Pri glasovanju se je i/javilo za proračun 286 poslanccv, proti jih jc glasovalo 23. Belgrad, 3. marca. m. Prometni minister jc danes pod M. MS 4801 odobril za 100 6la.nov Glasbene Matice polovično vožnjo za koncert v Zagrebu, ki bo 14. t. m., in za koncerta, ki ju priredi Glasbena Matica 17. in 18. t. m. v Belgradu. Belgrad, 3. marca. m. Odbor za državne nabave v finančnem ministrstvu je odobril gradnjo del za električno cetilrnlo v Velenju. P. Ivazne delegacije so zbrale 1 milj. šilingov za pomoč onim avstrijskim delavcem, ki so trpeli v zadnji državljanski vojni. Dublin, 3. marca. c. f)e Vatcra je izvedel svojo namero, da zada težak udarec irskim fašistom. Parlament je namreč danes sprejel zakonski predlog vlade, po katerem se prepoveduje noštija modrih sraic ]H> vsej Irski. Pričakujejo se krvavi nemiri. ker se fašisti ne marajo udati. Rim, 3. marca. AA. Agencija Štefani poroča: Predsednik madjarske vlade Julij Gumbos in av- strijski zvezni kancelar dr. Dollfuss bosta 14. le 15. t. m. v Rimu uradno obiskala italijansko vlado. Na Dunaju se je ustanovil Elizaibe-tni dom, v katerem bo dobivalo dnevno hrano 5000 brez.po-selnih intelektualcev. Za hrano bodo plačevali dnevno 4 Din. Ce pa tudi tega ne zmorejo, bodo dobivali hrano zastonj. P. Kljub vestem, da se je Titulescovo stanje popravilo, se čuje, da je dunajski prof. Neumann, ki ie hotel od|x>tovati že snoči, odgodil svoj odhod. Za to ga je naprosil sam kralj Karel, ki jc zahteval od njega podrobno poročilo o bolezni g. Titulesca. Prof. Neutuanna jc povabil kralj na kosilo. ki se ga je udeležila tudi kraljica mali Marija. Nov apostolski delegat za Kitajsko, msgr. Zu-nin, se v torek napoti v Benetke, odtod pa v svoj rojstni kraj Feltre, Nato odpotuje na svoje novo mcslo. ^^oV^onestpvo^, 1 CiniileriSe Mcllglnt »oHU« lo '««• rtra'iit & it» M 11 l ItU JOSIP JURČIČ OB DEVETDESETI LETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA Danes poteka 90 let, ko se je rodil pod skromno kmetsko streho veliki slovenski pisatelj Josip Jurčič. Zatorej bo prav, da ga orišemo zlasti našim nedeljskim bravcem, ki tudi živo največ v skromnih kmetskih domovih; tem bolj, ker je Jurčičevo ime zlasti po prvem slovenskem romanu, »Desetem bratu«, prestopilo pragove vseh slovenskih hiš; in menda ga ni slovenskega človeka, ki ne bi poznal velikega oblikovavca slovenske kmetske besede. ★ Josip Jurčič se je rodil 4. marca 1844 na ▼alovitih dolenjskih tleh, na Muljavi pri Krki. Po končani ljudski šoli, ki mu je šla spočetka slabo, se je odpravil na normalko v Ljubljani, katero pa je z odliko končal; zatorej je bil sprejet v Alojzijevisče, vzga-jališče vseh velikih slovenskih duhovnov, pisateljev, državnikov in znanstvenikov. Po sedmi šoli je Jurčič izstopil iz Alojzijevišča in se poslej sam šolal — zgolj s pisateljevanjem. Po maturi je krenil na Dunaj, kjer se je vpisal na filozofsko fakulteto in poslušal slavistična predavanja. Toda pretrdo življenje je živel, da bi vzdržal. Ko je 1868 prenehalo izhajati »Cvetje« in kmalu za njim »^Slovenski glasnik«, kamor je Jurčič pošiljal sv^je spise, je bil nekako prisiljen, da je začasno prenehal s študijem in stopil v so-uredništvo, »Slovenskega naroda«, ki so ga prav tedaj ustanovili v Mariboru. Še se je vrnil na Dunaj, kjer je pomagal Stritarju pri »Zvonu«, toda misel na študij je zmerom bolj plahnela. Pod konec 70-ega leta je sprejel sonrednistvo lista »Siidslavische Zeitung« v Siskn; po smrti Tomšiča, glavnega urednika SN, pa je nastopil on to mesto in ostal poslej vse do smrti (tudi po preselitvi SN v Ljubljano) časnikar; umrl je vsled pljučne jetike 1881. leta. Z Jnrčičem smo prezgodaj izgubili velikega človeka. Njegova življenjska pot je bila podobna vsem onim slovenskim umetnikom, ki radi prevelikega napora za gmotno stran življenja niso mogli izrabiti vseh svojih ustvarjajočih talentov in ki so iz istega vzroka prezgodaj legli v grob. Ta usodnost je bila in bo bržkone do konca sveta last vseh pravih oblikovavcev slovenske podobe. Samo tri — vsem Slovencem znana imeria —-naj imenujemo: Murn, Kete, Carkar. Veliki talenti, ki hi nam odkrili vso globino človeške duše, so se samo na pol izpovedali in šli. Jurčiča pa je poleg tega zajela ista usoda kot Tavčarja. Kakor se je Tavčar predal politiki in zategadelj ni mogel radi pomanjkanja časa in politične zamegljeuosti dati tega, kar bi po svojih darovih mogel (Največje delo »Visoško kroniko« s »Cvetjem v jeseni« je napisaL ko se je umaknil iz poli- tične arene!) tako je Jurčiča zaposlilo časnikarstvo, to se pravi, borba za kruh, s toliko silo, da je pisal povesti in romane le mimogrede. To, kar je bil njegov življenjski poklic, pisateljevanje, je stopilo v ozadje. In ni čuda, če pomislimo, da je moral premnoge krati sam izpolniti ves list; poleg tega pa je imel večne spore z oblastjo, ki je gneči la sleherno slovensko nli slovnnsko politiko. Kakor je bil Jurčič po svojem srcu zvest Slovenec, je radi brezobzirnih postopkov avstrijsko-nemške politike do malega slovenskega naroda — vendar razumljivo, i zakaj je ta mož tolikokrat, in tolikokrat gle-j dal rešitev slovenskega jezikovnega in na-| rodnega vprašanja v okviru jugoslovanskih j ali celo slovanskih narodov! Da bi to misel-j nost tudi na zunaj pokazal, je sprejemal (kakor smo brali v temeljiti razpravi Antona Breznika v lanskem »Domu in svetu« o časnikarski slovenščini) v svoj časnikarski pa delno tudi književni jezik, mnogo srbohr-vatskih, čeških in ruskih besed. To je poleg romantičnega razpoloženja do novih izrazov storil največ zato, ker je kot, sin mulega zatiranega naroda čutil, da ni rešitve za slovenski narod brez pomoči velike slovanske družine. Ko bi Jurčič doživel osvobojenje svojega ljubljenega naroda, bi se nedvomno povrnil k čisti govorici svojega dolenjskega kmeta, čigar narodno blago, reke, slikovite primere in besedni zaklad je tako verno ove-koveeil v vseh svojih delih! Jurčič je kot pripovednik močan talent. Njegova sola so bili kmetje-domačini, njegov ded, Alojzijovišče. ki mu je dalo velik pogon, zlasti pn Levstik. Stritar in angleški romanopisec Walther Seott. Domačini so mu dali jezik s vsemi krepkimi in duhovitimi prispodobami, ded domišljijo, Levstik proprrnm motivov, ki jih je Jurčič izrabil svojem oblikovanju, Stritar pripovedni, tehniko, Seott pa način izrabitve zgodovin-ke -novi v romanu. Najmočnejša šola 'e bil pač Levstik, ki mn je s svojima spisoma »Napake slovenskega pisanja« in »Popotovanje iz Litije do Čateža« pokazal snov in podobo sloj venskega pisatelja. Predvsem je dobil Jurčič ta nauk, naj se uči jezika pri ljudstvu in naj piše za ljudstvo! Hkrati pa je našel zlasti v »Popotovnniu« toliko tipične slovenske snovi, da se je bilo treba samo m-esti in pi; sati. In to je Jurčič kljub prezaposlenosti, drugod dobesedno storil. Tako smo dob"; »Jurja Kozjaka, slovenskega janičarja«. sledil mu je »Domen« (ob posameznih delih se ne bomo ustavljali, ker so povečini vsem slovenskim bravcem znana!), ki ga poznajo vsi podeželski odri. Tndi »Tihotapec« je navdih Levstikovega »Popotovanja«. Dalje so »Jurij Kobila«, »Grad Rojinje«. »Kloštrski žolnir«, a prvi slovenski roman in hkrati najbolj znani, ker ga je Mohorjeva družba poslala desettisočem in desettisočem, pa je »Deseti brat«, ki ga je, kakor večino svojih del, prenesel pisatelj v svoj domači kraj. Tn je med drugimi resničnimi osebami upodobljena tudi Jurčičeva vroča ljubezen — Jo-hana Ottova (v romnnn »Manica«). hčerka graščaka na Kravjaku, kateri je bil Jurčič domači učitelj. Vprav pri tem romanu se najbolj čuti Scotov vpliv. Med ostalimi deli so še več ali manj znana: »Cvet in sad«. »Hči mestnega sodnika«, »Sin kmet.iškega cesarja«, »Sosedov sin«, »Doktor Zober«, »Tngo-mer« in »Rokovnjači«. Da je »Sosedov sin« njegova najboljša povest, je pripomogel Levstik, ki mu je napisal strogo oceno o »Desetem bratu«. Edino v tem deln je dal Jurčič pravo kmetsko podobo, sicer pa je iskal kot romantik več ali manj originalne kmetske tipe. Zatorej ni bil Jurčič kljub svojemn kmetskemu izrazoslovju in oblikovanju kmetskih snovi kmetski pisatelj v sodobnem pomenu, ker je kmeta odkrival le enostransko. Iskal je kot romantik posebnosti! Vendar pa je pokazal tudi realistično noto v poudarjanju nižjih socialnih plasti proti višjim. Jurčič je izpolnil svoj čas kot mož dela, ljubeč sin svojega naroda, zlasti pa kot pisatelj, ki nam je poleg številnih povesti dal prvi slovenski roman in prvo trasredijo. Njegovo ime živi in bo živelo v srcu slovenskega naroda, L. G. Osem krizev Po 60letnem zvestem službovanju Sem in tja po Zagrebu Novica vseh novic je vsekako pogreb pokojnega pomožnega škofa dr. Premuša. Lep je bil ta pogreb. »Slovenec« je to že popisal. Počiva v kap-tolski arkadi na Mirogoju, od koder je videti tja gori čez Šalato, kjer je v dobi njegovega delovanja zrastla najplemenitejša ustanova na hrvatskih tleh, škofijska gimnazija, katero je pokojni podprl z obema svojima ramama — saj je zanjo žrtvoval vse, vse, ne da bi sam vedel koliko. Tako je šel, in mislim, da je mirno zatisnil oko prav ob misli, da je po svojih močeh doprinesel za srečno bodočnost svojega naroda, zato, da bi temu narodu Bog naklonil vselej pravih učiteljev in voditeljev. Takoj pa je bilo vsem v ustih vprašanje: Kaj sedaj? Po novem škofu se vsi ozirajo in vse ugib-lje. Stvar je namreč nujna, ker nadškof še vedno ni pri pravi moči, in tako je vsa škofija na ramah dr. Salis-Seewisa — ki je že imenovan za generalnega vikarja. 2e dolgo visi v zraku vprašanje ko-adjutorja, a sedaj je rešitev postala nujna. Vse čaka, kaj poreče Sveta Stolica. kaj bo ukrenil Belgrad. Tako živi vse v velikem pričakovanju in v nekaj dneh upamo, da pride v javnost, kdo bo katoliški metropolit v naši državi. Smrt kosi dalje I Vsak dan jih gre kakih 10 iz tega mesta v večnost. Te dni je Zagrebu iztrgala že drugo važno osebnost: bivšega župana H e i n z e 1 a. Po skoraj desetletnem javnem delovanju, ko je prav v njegovi dobi Zagreb iz predvojnega mesta zrastel v moderno velemesto, odhaja iz te zemeljske poti, ko si je s svojim delom postavil veliko spomenikov, zaslužil mnogo odlikovanj — celo papeževo priznanje, red Svetega Gregorja, si je priboril — bil je namreč vsekdar ludi dober katolik. Tako vodi tudi njegova pot tja nn Mirogoj, kjer mu tudi stoji lep spomenik — po kopališka cerkev. Najvidnejše ustanove iz dobe njegovega županovanja so uiostua Iržnica in mest- na klavnica. — Kot župan je znal zvesto čuvati stare svoboščine in avtonomijo mesta. To nedeljo je za slovensko javnost v Zagrebu marsikaj zanimivega. »Naš Dom« ima svoj občni zbor. Popoldne po večernicah v dvorani rokodelskega doma na »Malem placu«. Čimdalje važnejša postaja ta ustanova, posebno pa je velikega po-menn sedaj, ko na stotine in menda čez 1000 deklet čaka, kje bi ве dobilo kak košček kruha, in je med temi mnogo tudi slovenskih deklet, ki čakajo na cesti in ki morejo dobiti prav v »Našem Domu« zavetišče za suhe mesece Zato je za to dekliško zavetišče prav veliko zanimanja. In prav občni ; zbor bo pokazal in povila ril, katere so potrebe in smernice, in kaka je bodočnost »Našega Doma«. Tudi Čitalnica ima to nedeljo svoj občni zbor in to ob pol 10 v novi pivovarni, da tudi ona pove, kaj je bilo v preteklosti in da pokaže v bodočnost. Poskusen vlom v mengeško župnišče Mengeš, 3. marca. Že lani je nekdo vlomil v tri nabiralnike žup-ne cerkve. Letos je isto srečo poskušal pri nabiralniku sv. Antona, kar se mu ni posrečilo. V noči od petka nn soboto je bil pa posktišen vlom v župnišče. Vlomiler je z dletom prišel pri vežtiih vratih na dvorišču. Nato je poskušal pri straniščnem oknu. Steklo je že razbil, da bi okno odprl, n v tem hipu je čutil, da so se v župnišču prebudili in je začeto delo popustil. Ali res ni mogoče med ljudmi, ki beračijo in ogledujejo, izslediti temnih elementov? Se vedno svež, neupognjen in čil praznuje danes 80-letnico svojega rojstva g. Ivan Skušek, lustrator (revizor) davčnih uradov v pokoju. Najbrž ni na vsem bivšem Kranjskem davčnega uradnika, ki ne bi poznal ali se spominjal jubilanta, saj je g. Skušek svoj zasluženi pokoj nastopil šele pred dvema letoma. G. Ivan Skušek je zagledal luč sveta 4. marca 1854 v Itadečah kot sin davčnega uradnika. Poklic davkarja je v Skuškovi rodbini že kar tradicionalen; tudi jubilantov stari oče — francoski oficir, ki je za časa francoske okupacije ostal v naših krajih, je bil v pleterski graščini za davkarja. Tako je povsem razumljivo, tla je 17 letni Ivan Skušek po končanem šestem gimnazijskem razredu v Novem mestu stopil v davčno prakso. Avstrijska davčna uprava do takrat se ni imela posebnega kadra davčnih uradnikov, ampak so se leti rekrutirali iz uradnikov finančne kontrole in iz dnevničarjev. G. Skušek je bil med prvimi osmimi mladeniči, ki so takrat stopili v davčno ргакио. Prvo službo je jubilant nastopil v Novem mestu. Ni mu še bilo 20 let,. ko jev postal adjunkt, in nekaj let zatem je bil že kontrolor v Žužemberku. Služboval je še v Metliki, Postojni, Ribnici in naposled v Ljubljani, kjer je ostal 36 let do svoje upokojitve. Dosegel je pod Avstrijo visok čin lu-stratorja (revizorja) davčnih uradov in bil za svoje nad vse vestno službovanje odlikovan z zlatim zaslužnim križem, ob 40-letniei službovanja pa s častno medaljo. Po prevratu je bil imenovan za glavnega revizorja davčnih uradov na teritoriju Slovenije. Bil je takrat z ozirom na svojo dolgoletno prakso nenadomestljiv. Leta 1925 je bil upokojen, vendar takoj spet nastavljen kot honorarni uradnik pri finančni direkciji. Ostal je v državni službi še 7 let do 31. marca 1932. ko je končnoveljavno nastopil pokoj. Zelo malo ali pa nič državnih uradnikov, ki bi mogli pokazati za seboj na tako dolgo službo. Jubilant je služboval nič manj kakor 60 let, 3 mesece in 5 dni. in to nepretrgano. V tej dolgi dobi, ki jo bila_ en sam niz vestnega in požrtvovalnega službovanja, je preživel cele generacije uradnistva, ki jim Ali dovoljujete, da % se Vam vzame f denar iz žepa« Zakaj torej trpite v lastnem gospodinjstvu žarnice slabše kakovosti, ki rabijo za isto svetlobo mnogo več toka ? Vas račun za električni tok se znatno veča. ne da dobite za to svetlobo. Dali ne veste, da predstavlja ta presežek dvojno ceno žarnice? Pri prvorazrednih TUNGSRAM žarnicah pa jamči svetovna znamka za njihovo največjo ekonomičnost. Photometer pokaže nepobitno, da sta tu svetlobna moč in poraba toka v pravilnem razmerju. Vi dobite mnogo svetlobe za malo denarja! je bil vzgojitelj in vodnik. Vsi so ga spoštovali in imeli radi, kar se je pokazalo ob 60-letnici slnžbovnnja pred dvema letoma, ko so se čestitke in pozdravi kar zgrinjali okrog: njega. G. Skušek se ie leta 1876 poročil v Žužemberku z Marijo Nahtigal, ki mu je bila družica dolgih 5.5 let. Tmel je 9 otrok, od katerih žive še štirje. Vse je vzgojil v krščanskem duhu, v kakršnem je tudi sam vse življenje živel. Ze nad 30 let je naročnik »Slovenca«, naročen pa je tudi na druge katoliške liste. G. Skušku, ki prav dobro nosi svojih osem 4rižev, želimo iz vsega srca, da bi zdrav na duši in telesu še dolgo vrsto let užjval svoj prezasluženi pokoj! Kako spraviti ljudi do kruha ? S tem perečim vprašanjem se danes peča že domala vsaka družina v mestu in na deželi. To pereče vprašanje dela skrbi šolnikom in vzgojiteljem, z njim si belijo glavo poklicne stanovske organizacije in društva. Predvsem pa so poklicani krmilarji države, da si dado odgovor na to pretežko vprašanje. Vendar v tem oziru doslej ni bilo nkrenjeno še nič takega, kar bi opravičevalo upe, da se jc našla prava pot. Vsakdo, s komurkoli govorite, vam stavlja to vprašanje in vam obenem že ponuja svoj odgovor, kako si on zamišlja rešitev tega zamotanega vozla. Kot javno glasilo, ki ima vsak dan priliko v tem oziru poslušati tožbe, pritožbe, obžalovanja ter nasvete in predloge, smo sc odločili razpisati javno anketo v kateri bo lahko sodeloval vsakdo s svojimi zdravimi mislimi in načrti. Morda bi se iz take zbrane snovi o tem vprašanju končno vendarle dala najti prava pot, po kateri naj hi merodajni činitelji krenili, da se ugodno reši sedanje nadvse kritično stanje naših brezposelnih, zlasti pa obupni položaj naše doraščajoče mladine, ki nikjer ne more dobiti zaslužka. * Odgovore, katerih nn to stavljeno vprašanje pričakujemo od vseh naših mislečih ljudi, bomo začeli priobčevati prihodnji teden. Ne obvezujemo se, dn bi — iz umevnih razlogov — mogli priobčiti vse došle odgovore; pač pa izjavljamo, da bo najboljši odgovor (najsibo priobčen ali ne) od uredništva posebej nagrajen. Odgovori ne smejo biti dolgovezni, ampak morajo kratko in fočno podati rešitev vprašanja, ki se glasi: »Kako spraviti ljudi do kruha?« Za pijačo in tobak denarja ne zmanjka Го Sta lani dokazala Kranj in okolica Kamnik, 3. marca. V Kranju so v 1. 1933. potočili v 41 gostilnah in trgovinah z vinom na drobno 186.759 litrov vina, na debelo pa 8.873 litrov, torej skupaj 195.632 litrov. Največ se ga je prodalo v enem obratu 27.476 1. najmanj pa 181 litrov. Pivo se je točilo v 31 obratih. Prodalo se gn je 57.683 1. V enem obrafu največ 12,3.50 l, najmanj 25 1. V kranjski okolici to je v občinah: Cerklje. Hrastje, sv. Jošt, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, Stražišče, Šenčur, Velesovo, Vogl.ie in Smlednik so v preteklem letu popili: 223.269 litrov vinn, 2,5.645 litrov piva, 10.244 litrov špirita, 4.623 litrov Le tri dni v tednu derajo rudarji Trbovlje, 3. marca. Samo po tri dni na teden delajo zopet pri rudniku. Tako so tudi oni, ki imajo delo, le na pol zaposleni, živeti in jesti je pa treba vse dni. Tudi prispevke za socijalno zavarovanje je treba plačati za vse dni. Tako dn so tudi listi, ki delajo, potrebni pomoči. Tudi za prave brezposelne še nič ne kaže, da bi jim dali delo iz bednostnega fonda. žganja in 1.750 litrov konjaka, ruma in likerjev. — To znaša skupaj 26.5.531 litrov popite pijače. V resnici pa se je popilo še več vina, ki je po novem trošnrinskem zakonu v direktni prodaji od vinogradnika trošarine prost. V Kranjn in okolici se je popilo — kolikor je bilo možno ugotoviti ,519.026 1 pijače, manjkajo namreč še podatki za v Kranju popito žganje, špirit in likerje. — Ta pijača je pivce veljala najmanj 5 milijonov dinarjev. Ker so pa Kranjčani in okoličani tu '! tobaka pokadili za blizu 6 milijonov dinarjev, dobimo, dn jc šlo po grlu in v zrak okrog 11 milijonov dinarjev. Motnih Z ozirom nn dopis v »Slovencu« z dne 2. marcn t. 1. moramo javnosti poročati sledeče: Zadeva, o kateri govori dopis je vsestransko zadovoljivo rešena. Trški gospodarski odbor je svoje obveznosti Iz preteklosti poravnal in zn bodoče nradil. Škofijski ordi-nariat je o vsem že obveščen in je župnijo že razpisal. Vzroki neljulie slngnacijc pa so bili zelo različni ter ne spadajo v javnost. Vsi žttpljnnl motniške župnije pa željno pri-čnkujemo duhovnika, ki ho imel srce zn nas, ljubili in spoštovali gn bomo kot svojega očeta! Liublianske vesti: Dijaki zbirajo za knjižnico Ljnbljaa«, 9. marca. Poročali smo o naporih akademske mladine, da bi zainteresirala ra/.ne činitelje za čim prei-šnjo zgraditev vseučiliške knjižnice. Posrečilo sc ji je pridobiti javno mnenje ter mestno občino in banovino, žal, pa se letos ni posrečilo pridobiti države. Tričlanska deputacija, ki se jc mudila pretekle dni v Belgradu in ki je z vnemo obiskovala razne činitelje, je bila sicer povsod prijazno sprejeta, toda njeni prošnii, naj bi država že letos vstavila v proračunski predlog primeren znesek (SOO.OOO Din) za zgradijo poslopja za vseučiliško knjižnico, ni bih; ustreženo. Akademska deputacija se je te dni vrnila v Ljubljano in je morala pač poročati o neuspehu svoje poti v Belgrad. Vendar pa vrli dijaki nočejo odnehati. Svo- jo akcijo nameravajo nadaljevati in da pridobi ta akcija na moralnem ugledu, fantje in dekleta pa na korajži, so pričeli študentje sami med seboj zbirati za vseučiliško knjižnico. Nameravajo zbrati med seboj znesek 10..000 Din kot >kamen študentov«. Ta denar zbirajo sedaj pri vpisovanju na univerzo, in sicer tako, da da vsak študent poleg običajnih taks in šolnine še vsaj 3 Din za vseučiliško knjižnico. Računati ie, da se bo vpisalo skoraj dva tisoč akademikov, kar bi že vrglo zneselt 6000 Din, manjkajoči del pa nameravajo študentje zbrati še v teku semestra in iz raznih prireditev itd. Dijakom, ki nameravajo na ta način na zunaj poudariti svojo resno voljo pri akciji za knjižnico, naj velja vse priznanje.' Saj ta primer kaže, da je med mladino še mnogo svetlega idealizma. SMEOflLI SE BOSTE NAŠIM CENHM Foto-kaseta 6l/»X 9 ali 9 X 12 cm Din 4- „ za zvite film*' .... »1 16- Zavitek papirja 6'/.X9 ali 9X12cm »t 5 — „ „ dopisnie..... »1 6 — Zvitek Штн 6X9 cm...... И 12 — „ 4 X 61/« cm..... t* 10"- tacat plošč 61/, X 9 rm..... »1 10-- „ „ 9 X 12 cm...... n 20 — 2 — n 3 — DROGERPfl „ GREG0RIC r Zahtevajte danes izišli brezplačni: „Priložnostni foto-cenik" v Drogeriji Gregorič Ljubl jana Prešernova nI. 5 60 let zveste službe j Leta 1873 je prišel v Ljubljano 20-letni mladenič Alojzij Pit turo, iz svoje domovine , iz Morsano ob Taljamentu. SIužIkj je dobil pri tedanjem ljubljanskem slaibeniku g. Viljemu I Treo, pri katerem je kot zidarski delavec delal celih 12 let. Nato je stopil v službo k tedaj znanemu ljubljanskem stavbeniku Francetu Fale-skiniju, kjer je ostal v službi 28 let. Ko jfe po tem času Faleskinijevo posestvo v Švabičevi ul. leta 1913 prešlo v last stavbenika Ivana Ogrina, je zvesti Lojze ostal tudi pri tem gospodarju ter mn zvesto in pošteno služil kot skladiščnik celili 20 let. Skupaj je bil pri treh stavbenikih polnih 60 let. Alojzij Pittaro jc bil rojen 22. maja 1853 v Morsano ob Taljamentu v Italiji. Po rodu je bil torej pristen Furlan. Kot tak je vse lastnosti tega pridnega in poštenega naroda ohranil tudi med Slovenci. Čeprav že 60 let ni videl svoje furlanske domovine, vendar še danes gladko govori furlansko. Kakor vsak Furlan, ki pride med Slovence, se je tudi Lojze kmalu udomačil med slovenskim ljudstvom in postal naš kakor bi bil rojen med nami. Bil je dvakrat poročen. S svojo drugo ženo Ano roj. Kokol že 30 let živi v mirnem zakonu. Bil je kakor rečeno, vedno pošten in priden, pa tudi zelo pobožen. Vedno prav rad prebiral slovenske nal>ožne knjiee in časopise. Zlasti »Slovenca« zelo rad čila. V težki krizi, ki je zadela slovenske obrtnike in ki tudi njegovemu dosedanjemu gospodarju ni prizanesla, ie Lojze začel premišljati, ali ne bi bilo bolje, ko bi se s svojo druživo preselil v mestno zavetišče. Tu njegova želja je bila uslišana in te dni ee je Lojze s svojo ženo preselil v Japljevo ulico. Nerad je pustil gospodar od sebe svojega zvestega pomočnika, nerad se je nazadnje Lojze poslavljal od hiše, ki mu je j>ostala drugi dom. Vsa čast zvestemu in poštenemu možu I * © Lačne nasititi, žejne napojiti... Na ta svetopisemski rek nas spominja prošnja mestne občine ljubljanske, ki vabi vse prebivalce na udeležbo njene dobrodelne prireditve, ki se bo vršila 10. marca. Koliko hvaležnosti s strani bednih ki bodo iz čistega dobička prireditve obdarovani, bodo deležni vsi. ki bodo pripomogli do čim večjega usjpe-ha, je razumljivo. Vsa prireditev bo na dostojni višini, tako, kar tiče Koncertnega in zabavnega dela. Sodelovali bodo umetniki, ki sami čutijo težko breme slabih gos[x>darskih razmer. Pokazali bodo, da njihov socialni čut prevladuje sebične žel ie. Prepričani smo, da bo vsa javnost enodušno sodelovala in dala priliko, da fomaga mestni občini v njenih plemenitih namenih. OfKJzarjamo občinstvo, da govori z ozirom na to prireditev župan našega stolnega mesta dr. Puc v radiju v ponedeljek ob 19-19.10. 0 Veliko izpitov. Letošnje leto je še v nekem drugem oziru na našo univerzo pravo rekordno leto, namreč po številu vseh izpitov. Na vseh fakultetah se je v februarskem terminu vršilo vse polno izpitov in kolokvijev, največ pa najbrž na največji fakulteti, to je na pravni. Samo k 1. drž. (pravnozgodovinskemu) izpitu sc je letos februarja prijavilo 14.1 kandidatov, od katerih jih je napravilo izpit 83. 46 jih je padlo, 14 pa odstopilo. To bo prihodnja leta obilo čakalcev na advokaturo, sodnijska, upravna in druga juristovska mesta! Vendar pa pri nas še ne moremo govoriti o takšni hiperprodukciji šolane inteligence kakor v Nemčiji in v Avstriji, kjer študira sorazmerno po številu prebivalstva trikrat toliko mladih ljudi lkakor pri nas. O Loterija na tramvajskih listkih. V preteklem tednu so zadeli vsak po 25 velikih steklenic rogaške slatine ljubljanski zdravnik dr. D. S., Smrdelj Ivan, operater kina Kodeljevo, in Jože Blanc, žel. uradnik, Poljanski nasip 32. Pomladne plašče ravnokar dospele novosti od dalje nudi v veliki izberi in najnovejših krojih tvrdka 250 Din FRAN LUKIC Ljubljana, Stritarjeva nlica. 0 Živahnost na trgu. Vodnikov trg je oživel; raznih živilskih (H)trebščin je zopet v izobilju na razpolago. Nekatera živila so se celo pocenila. Tako prodajajo n. pr. jajca splošno po 50 par. — Perutnina pa je še zmerom draga; kokoši prodajajo od 25 do 35 Din, piščance 30 do 40 Din par. Zelo draga so seveda tudi jabolka, zlasti boljše, izbrane vrste. Povprečna cena za dobra jabolka velja 5 do 7 Din, dočim so najdražja jabolka celo po 10 Din kg. Slabša jabolka za kuho pa se dobe tudi po 3 do 4 Din kg. —• Orehi so po 8 Din kg. — Izmed zelenjave je na Vodnikovem trgu na več radiča po 1.25 Din merica, dalje motovilca po 1 Din merica: zelinate glave so po 1 Din, dalmatinska solata po 10 Din kg, splitska karfijola 5 Din kg. Krompir je po 1 Din kg, kislo zelje po 3Din, kisla repa po 2 Din. — Mlečni izdelki imajo stalno ceno: mleko 2 Din liter, sir 16 do 24 Din, čajno maslo 28 do 32 Din. — Na trgu so se pojaviia ludi že semena za vrt in polje: korenje velja 5 Din liter, grah 8 Din liter, zelje kapus) 2 Din žlica, rdeča pesa 1 Din žlica. 0 Predavanje g. Vladimirja Kapasa. V petek zvečer jo pod okriljem SPD predaval g. Vladimir Kapus, urednik »Lovca«, n gorskem živalstvu. — Predavanja se je udeležilo lepo število poslušalcev. Predavatelj je nanizal obilo slik iz živalskega življenja na planinah, od ptic ujed, divjega petelina, raznih drugih zastopnikov planinske divje perutnine, raznih drugih ptic, kakor orla in ja-streba-plešca, ki pa redkokdaj zaide v naše kraje, nato pa je opisal tudi razne žuželke ter končno prešel k svojim priljubljenim gamzom. Gamzi v naših gorah so med najlepšimi v Evropi, le žal, da dožive te lepe in drzne živali pogosto velike tragedije. Tako je lani plaz zasul v Zgornji Krmi nad 100 gamzov, ki so bežali pred smučarji. — Končno je predavatelj opisal še kozoroge, ki jih je v Bornovem lovišču že 35. Predavanje so dopolnjevale lepe slike Anteja Korniča in Cveta Sviglja ter film Metoda Badjure o kozorogih. Za lepi užitek so se poslušalci oddolžili predavatelju z burnim aplavzom. KINO KODELJEVO Tel. 31-62 Danes ob 3, 5, 7 in 9 in jutri ob 8: L U 1 S TRENKER PLANINE KLIČEJO! © Vrtna dela. Sedaj, ko je nastopilo toplejše vreme, so se po Ljubljanici in v okolici že povsod pričela razna poljska in vrtna dela. Na robu mesta ljudje že prav pridno prekopavajo zemljo, jo rahljajo in dovažajo gnoj. Nekateri so tudi že pričeli cepiti drevje in obrezovati rože. Ljudje pričakujejo, da snega najbrž ne bo več ter se bolj bojijo slane, ki v zgodnji pomladi rada pwde ter jx>gosto uniči zgodnje nasade. © Vsaka dama, katera rabi eleganten klobuček nizke cene, naj obišče Salon Anita, Krekov trg 10, Ljubljana. Kvalitcfm rađioaparciti! Popravila — Zamenjave RADiem - ШШАМ Dalmatinova ul. 13. poleg bote a Štrukelj. Tel. 3363 © V rokah praviee. Ze dolgo sta ljubljanska polici ja in orožništvo iskala nekega 29 letnega Josipa Bečana, krojaškega pomočnika iz Preske pri Medvodah, ttečan je že dolgo kradel in goljufal po Gorenjskem, v okolici Ljubljane in drugod. Posebno rad je vlamljal v kmetske hiše, kadar ni bilo nikogar doma. Poleg tega pa je izvrševal tudi razne goljufije. Zadnje Čase pa so mu postala tla v Sloveniji najbrž prevroča, da jo je popihal v Zagreb. V Zagrebu pa ga je prijela policija in ga sedaj poslala ljubljanski policiji. Fant je bil prej že trinajstkrat kaznovan. Ljubljanska policija mu bo izprašala vest, potem pa ga bo oddala sodišču. © Preiskava proti vlomilski tolpi. Poročali smo o razkritju vlomilske tolpe iz Rožne doline oziroma z Viča. Preiskava, ki proti tej tolpi še traja, spravlja na dan vedno nove zanimivosti in postaja za Vič kar nekak majhen škandal. V početje te tolpe je zapletenih več ViČanov in Rožno-dolcev, po večini brezposelnih rokodelcev. Pri zasliševanju pa so skoraj vsi aretiranci zelo trdovratni in se nočejo izdajati. Policija jih sumi več vlomov, ki so se zadnje čase dogajali na Viču in drugod. © Dunajsko pranje, svetlolikanje, Šimenc, Kolodvorska 8. 1 V Rokodelskem domu bo v nedeljo, 11. marca ob 10 dopoldne predavanje o novih davčnih predpisih. Predaval bo konzulent zbornice za TOl g. Žagar. Oglejte si pravkar došle, najnovejše otroške vozičke pri S. REBOLJ & DRUG, VoSnjakova 4 (preje: Cesta na gorenjsko železnico). katera ga rabi, it ne tezi. kar ima vs«. kar s* potrebuj« za goUI EKSTR A K T dr. z o. z. Gonpoevfleku cesla št. 8. SANAT0RIUM EMONA Ljubljana Копкпнкееа al. 4 Zdravnik: Telef. 3323 Dr. Franc Der^anc, kirurg, šef-primnrij v. p. Najstarejši ljudje šive v Bolgariji. Umetnost dolgega življenja pa m monopol bolgarskih kmetov, ki dočakajo zato tako visoko starost, ker uživajo zdravo hrano, ki omogoča pravilno delovanje prebavnih organov in ne-preatauo zdravo tvorbo krvi. Če pa kaj ni v redu, poskrbe nemudoma, da se ti organi na naraven način dodobra očedijo, da se tako rekoč prebavni in krvtvorni stroj očisti. Tudi mi to lahko storimol Seveda — če hočemo 1 Zakaj vse pogoje imamo I Ampak samo od sebe to ne gre. Vsaj nekaj je treba storiti, če nočemo, da prezgodaj ue onemo-remo, da se prehitro ne postaramo in dn no postanemo za življenje nesposobni. Koliko vidimo pri nas ljudi, ki se plazijo okrog z vdrtimi lici in drgetajočimi nogami, postave, v katerih se zdi, da duša, življenjska moč, samo še dremlje. In ponaj-več je temu vzrok slabo prebavuo delovanje želodca, zaprtje in slabo delovanje črevesja, katerih posledica je telesna napetost, zgaga, glavobol, nespečnost, pehanje, kar vse potem dela človeka slabs volje, tesnobnega in nervoznega. In žal le prevečkrat opazimo, da so posledice vseh teh pojavov, če jih zanemarjamo, bolezni na mehurju in hemoroidi, srčna oslabelost in zama-ščenje, bolezni na ledvicah in nazadnje veliko prezgodnje poapnenje žil, vidimo pa tudi, da se lotijo organizma, ki ima takšne hibe, vse mogoče bolezni. Preizkušeno sredstvo proti temu pa Je temeljito očiščenje prebavnega aparata, nakar se kri obnovi in krvni obtok na naraven, neškodljiv način uravna. Zato so najboljše tako imenovane spomladanske kure. Posebno razširjen in splošno priljubljen je v ta nainen na primer domači Planinka čaj, ki ga pripravlja lekarnar L. Bahovec v Ljubljani po večini iz tudi v inozemstvu priznanih jugoslovanskih planinskih zdravilnih zelišč. Jesenice Brezposelnost. V občinskem prijav, uradu se je javilo 114 brezposelnih, število je v resnici mnogo večje, ker se jih veliko še ni prijavilo. Med brezjx>selne moramo prišteti tudi številne absolvente raznih šol, ki jih na Jesenicah ni malo in čakajo zaman na zajx>slitev. Na drugi strani pa imamo pri nas tudi take družine, ki so brez otrok in prejemalo kar tri plače. Značilno je, da prav taki najbolj tarnajo, kako težko je življenje. Smrti, rojstva in poroke. V mesecu februarju je umrlo v naši fari 7 oseb; trije odrasli in štirje otroci. Rojstev je bilo 9; poročilo se je šest parov. Da si bo lahko vsak nabavil za pomlad in poletje naše lepe in trpežne čevlje lastnega izdelka, smo znižali cene od 15 do 20 odstotkov samo od 5. marca do Velike noči. Se priporoča Anton Mohorič, Jesenice pri Tancarju. Kamnik O podeljevanju novih gastilničarskih koncesij imajo ljudje ruzlično mnenje. Nekateri pravijo, da jih je več kot preveč, drugi pa trdijo: čim več gostiln, temveč dohodkov pri trošarini, elektriki itd. bo dobila občina. Ta mnenja pridejo seveda vedno do obrSvnavanja na občinski seji, kadar se rešujejo prošnje za podelitev novih gostilničarskih koncesij in poudarjajo potrebe kraja. Proti podelitvi novih koncesij so predvsem zainteresirani gostilničarji. Pre>d kratkim so v Kamniku reševali prošnjo za nov vinotoč v kamniški okolici in čudno: kljub splošnemu odporu je bila koncesija izglasovana, za njo pa so bili celo gostilničarji, ali pa so se vzdržali glasovanja. Pozneje so pravili, da bi glasovanje čisto drugače izpadlo, ako bi glasovali tajno z listki, tako pa so prišli do izraza najrazličnejši obziri, pomisleki, bojazni tid. Ne bi bilo napačno, ako bi se za take delikatne stvari glasovalo tajno. — Po proračunski seji se je zopet obravnavala nova prošnja za gostilničarsko koncesijo, ki bi jo vodila vdova Marija Lorbekova v dosedanji Rihtarjevi gostilni na Grabnu. To pot so odborniki odklonili tajno glasovanje in se z 8:2 izrekli za podelitev koncesije. Trbovlje Zanimiva pritožba radi neresničnih očitkov v pritožbi proti občinskim volitvam, ki so bile pa potrjene, se bo na sodniji še ponovno obravnavala. Dejanje, ki sc samo obsoja. Zadnji ponedeljek je bil ob ogromni udeležbi rudarjev pokopan njih tovariš in obratni zaupnik Po-lovič Milan. DrugI dan potem so pa neki ljudje porezali in odnesli trakove od nagrobnih vencev. Na marsikaj smo navajeni v Trbovljah, kaj takega se pa še ni zgodilo. JS/a^naiiila Liubliana 1 Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani bo imelo dne 19. marca 1934 ob 10 dopoldne redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru; 2. Poročilo odbornikov; 3. Volitev 3 odbornikov in enega članu podj>ornegn odseka; 4. Stanovska ideja in ureditev države; predava predsednik društva dr. Gosar Andrej; 5. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor, ki sklepa ob vsaki udeležbi. Lvcnt. predloge članov je treba javiti odboru tri dni prej. — Odbor. 1 Ogromno zanimanje vlada za ponedeljkov koncert Glasbene Malice ljubljanske, nn katerem sc bo izvajala obsežna Berliozova clruma-tična legenda za soli, zbor in orkester »Faustovo pogubljenje«. Zato prosimo vse one, ki nameravajo poseliti koncert in še nimajo vstopnic, da si jih omislijo tekom ponedeljka že v pred-prodaji. Na razjtolago dovolj stojišč. 1 »Novinarski dom«, stavbna in gospodarska zadruga v Ljubljani, bo imela svoj lil. redni občni zbor v torek, 13. marca t 1. ob 14.30 v kasarni Emona, L nadstr. z običajnim dnevnim redom. i Kino Kodeljevo. Danes ob 3, 5, 7 in 9 in titri ob 8 najnovejši in nailcj>ši film L Trenerja »Planine kličejo«. Prikazuje junaško borbo Tirolcev za svol>odo. 1 Slovensko zdravniSko društvo v Ljubljani ima v soboto, dne 10. marca ob 20 v reeta vrači ji »Zvezda« na Kongresnem trgu redni letni občni zbor, s sledečim dnevnim redom: 1. poročiio odbora in revizorjev; 2. volitev novega odbora; 3. sprememba Dravil: 4. določitev članarine: 5. samostojni predlogi; 6. slučajnosti. — Vsi člani društva se na|>rošajo, da se občnega zbora gotovo udeleže. I Foto-prednvanje g. Karola Koranekn. Po daljnem presledku bo priredil znani odlični amater g. Koranek z Dnnaja dne 7. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob 20 Perutzovo foto- fircdavanje. Opozarjamo že danes vse ljubite-je fotografije na to zanimivo prireditev, ki bo zojict pori okriljem TK Skale. Brezplačne vstopnice bodo nn razpolago v vseh foto-trgovinah. 1 Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4, in mr. Rnmor, Miklošičeva cesta 20; jutri: mr. Leustek. Resljeva cesta 1: mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 24, in dr. Kmet, Tyršova cesta 41. Maribor m Tretji predavatni večer priredi zndrnea Narodna knjiga v četrtek, 8. marca oh osmih zvečer v dvorani na Aleksandrovi re-sti 6. Predava odlični cerkveni zgodovinar vseučiliški profesor dr. Kr. Lnkmnn iz Ljubljane o rimskem cesarstvu in prvih kristjanih. m Brezposelni učiteljski nhlturijenti imajo danes v nedeljo ob 10 sestanek v četrti deški šoli. m V Ljudski nniverzi predava jutri zvečer senator dr. Fransreš iz Zagreba o Italiji, Nemčiji in nas v gospodarskem pogledu. m Slovensko pevsko društvo i-Mnribor« po-zivn svoje člane moškeira zbora, da se udeležijo danes popoldne ob pol treh pogreba pok. dr. Fr. Jankovičn, zdravnika v Mariboru. Celie c Predavnnje nn Ljudskem vseučilišču. V ponedeljek, dne 5. t. m. ob 8 zvečer bo predaval na Ljudskem vseučilišču naš odlični znanstvenik zgodovinar, univ. prof. iz Zagreba в. dr. Lj. Ilauptman o aktualni temi: Podunavski problemi. c SK Jugoslavija v Celju priredi drevi ob 8 tcžkoatletski nastop v Laškem v hotelu »Hen-ke«. Peljemo se z avtobusom. Vožnja stane 10 Din. — Kdor se hoče peljati poleg, sc naj prijavi še danes dopoldne pri g. Solincu, Gosposka ulica, brivnica g. Lnnijiija. Odhod oh 7 zvečer, povratek ob 11. Drugi hraii Kino št. Vid-Vižmarje. Danes: Ob 4, 6 in 8 film: »Strahote pustinje«. V Št. Vidu nad Ljubljano gostuje drevi ob pol 8 v cerkveni dvorani »Društvo za zidavo nove cerkve Sv. Cirila in Metoda« z velezabavno igro »Utopljenca«. Sodelujejo tudi tmnburaši. Vstopnina je prostovoljna. Vič. Sadjarsko podružnica na Viču priredi danes popoldne predavanje na prostem s praktičnim prikazovanjem obrezovanja in prccep-ljenjn drevja. Sestnnek- ob 3 popoldne pred šolo. Predava g. Ilumek. Sncberjc-Zndobrova. Dramatični odsek Pevskega društva uprizori danes popoldne ob 3 šnloigro v 7 slikah: »Ljubezni in morja valovi«. Dol pri Ljubljani. »Pri kapelici« je naslov jirisrčni Znkrajškovi igri, ki jo vjirizori dnnes popoldne ob 3 Marijina družba v cerkveni dvorani. Pred predstavo venček narodnih! Sostro. Prosvetno društvo uprizori dnnes ob pol 4 dramo »Prisega o polnoči«. Dobiček jc namenjen sadjarski podružnici v Sostrem. Tržič. Dnnes popoldne ob treh »Otlielo« v Našem domu. Jesenice. Orkcstrnlni in pevski koncert bo drevi ob 8 v Krekovem domu. Spored je zelo zanimiv. Prcvnljc. Redni letni občni zbor podružnice SPD v Prevuljuh l>o dne 6. marca t. 1. ob 20 v gostilni »Ahac« v Prevaljah, z običajnim dnevnim redom. Udeležba članstva obvezna. Ptuj. Poniladek Jadranske straže na ptujski gimnaziji priredi v torek 6. t. m. ob 20 v mestnem gledališču pevsko akademijo z bogatim sporedom. Cerkveni vestnih П. vnanja kongrcgacija pri uršulinkali v Ljubljani ima danes popoldne ob 2 mesečni sestanek Pridite vse. — Voditelj. Evidenca taks. Župne urade opozarjamo n. odlok davčne uprave dravske banovine, po katerem morajo jjrcdlnguti davčni upravi mesečno poseben izkaz o vplačanih taksah po tarifnih postavkah. To tiskovino: Evidenca taks ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ir stane komad 25 par. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drnma Začetek ob 20, Nedelja, 4. marca ob 15: »Kulturna prireditev v črni mlaki«. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Ob 20: »Charleyevu teta«. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. Ponedeljek, 5. marca: Zaprto. Opora Začetek ob 20 Nedelja, 4. marca, ob 15: »Tičar«. Izven. Znfc-žane cene od 6 do 30 Din. Ob 20: »Ples v Savojn«. Izven. Znižane cene-Ponedeljek, 5. marca: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČ" E Nedelja, 4. marca ob 15: :Okence«. Globoko znižane cene od 15 Din navzdol. Zadnjič. Ob 20: »Štambulska roža«. Znižane cene. Iz govorov v Narodni skupščini V teku proračunske obravnave v narodni skupščina so tudi gg. narodni poslanci iz dravske banovine nastopali ter reševali pereče probleme našega ljudstva. Poslanec Pustoslemšeh o nacionalni vzgoji V petek 2. marca je govoril g. poslanec Pusto- dcmšeik o nacionalni vzgoji. Po »Jutru« je govoril tako: »Čeprav je pričela vlada v zadnjem času tudi pri nas odločneje izvajati politiko ravne jugoslo-venske linije, vendar občutimo, da iz posameznih državnih uradov in ustanov še vedno ni izginil pogubni duh, ki ustvarja v dušah širokih ljudskih mas, zlasti pa mladine, nerazpoložeraje in mržnjo proti nacionalna ideji in celo proti državi sami. Jugoslovemsko državno politiko morajo izvajati brez izjeme vsi organi državne uprave. Žal pa se v vseh panoga,h državne uprave pri nas dogajajo stvari, ki jih kot patriotje in nacionalisti ne moremo odobravati. Za riainod in državo naijvaižnej&e in naijdelikatineijše vprašanije je problem vzgoje mladine, naše bodoče generacije. Prvi in najvišji postulat državne prosvetne politike mora biti, da se vzgaja mladina v strogo nacionalnem in državnem jugoslovenskem duhu. Izgleda pa. da šolska vzgoja v tem pogledu ni na višini svoje naloge. Med visokošolsko in srednješolsko mladino tvorijo še vedno precejšen odstotek dtijaiki. ki niso jugoslovensko orientirani. To mora tem bolj vzbuditi našo pozornost, ker vemo, da je bila slovenska mladina z malimi izjemami celo v dobi Avstrije skoz in skoz jugoslovensko orientirana. Vprašamo se, kako je to mogoče. Odgovor n,a to je preprost: mnogi, premnogi n;eni vzgojitelji niso na mestu. Naša mladina v takih rokah ne more biti ne patr.o-tična ne nacionalna. V takih prilikah tudi dobri učitelji im profesorji, čeprav so v večini, ne morejo mmoigokaii storiti. Krive pa so tudi slabe učne knjige, dasiravno so aprobirane po prosvetnem ministrstvu. Čitanka za II. raizTed srednjih šol na pr. nima niti besede o našem kralju, niti besede o Jugoslaviji, a kljub temu jo je ministnstvo aprobiralo. Neka druga knjiga je imela celo simpatičen opis žviiljenia in dela Pranja Josipa, docela tako, kakor v nekdanjih etaro-avstrijskih časih, A tudi ta knjiga je bila v Beogradu aprobirana in šele kasneije od ban-eke uprave inhibirana. Skrajni čas ie zato, da krene vzgoja naše mladine, naših otrok že enkrat na drugo pot. OD DtfEUA DO DNEVA SE BOLJE POČUTIM ii llttt ЈВЛ (31 Od nas treh je najstarejša rogaška slatina, pa tudi midva nisva več mlada, dasi najina lica kažejo mnogo manj kakor pa izgledava. Za ta mladostni izraz se morava zahvaliti edinole temu, ker redno vsak dan pijeva rogaško slatino, ki skrbi za dobro presnovo ter za gorko in mladostno kri, kar se kaže tudi v gladki koži obraza in živih očeh. Herman U/endel - 50 letnih V petek je praznoval petdeseto leto rojstva znani prijatelj Jugoslovanov, Hermann Wendei. Po Todu je Wendel Nemec (rodil se je v Metzu), a je zmerom zastopal narodnostne pravične zahteve avstrijskih Slovanov, zlasti pa se je približal jugo-elovanskim narodom po njihovi osvoboditvi iz avstrijske monarhije. Z globokim razumevanjem se je poglobil v njihovo duševnost in svojstveno stvari-teljno bogastvo, o čemer je pisal v mnogih knjigah, ki jih je izdal. Po poklicu je Wendel publicist in časnikar. In kot tak je prepotoval ves Balkanski polotok. Radi mnogih zaslug za jugoslovanska narode je postal med drugim častni član Srpske Matice. V Frankfurtu ob Maini je ustanovil leta 1921 Nemško-jugoslovansko društvo za kulturno zbliževanje med Nemci in Jugoslovani. Med drugim je napisal »Aus dem siidslavischen Risorgiments«, »Kreuz und quer durch den slavischen Siiden«, »Aus drei Kulturen« itd. V »RisoTgimentu« je med drugim podal krasen lik Janeza Ev. Kreka, katerega je visoko spoštoval. — Zdaj živi H. Wendel v Parizu — v izgnanstvu, a svojih prijateljev se še zmerom spominja: Preinnogokrat beremo v »Pra-ger Preese« sestavke o slovenskih knjigah ter na ta način seznanja evropski kulturni svet o našem knjižnem gibanju. Ob 50 letnici želimo našemu prijatelju še mnogo let in mu izrekamo zahvalo za ljubezen, ki jo je zmerom gojil do nas. Samolarjeva smrt Jesenice 2. marca. V javorniških Rovtih, blizu tam, kjer ima Kranjska industrijska družba svoj veliki vodostan, je mnogo let živel čudak, samotar Janez Kapus, kateremu so po domače rekli Leščan. Zgradil si je bil preprosto barako s preddvorjem, kjer je imel kovačnico. V njej je koval in zavijal svedre. Pravili so, da svedra nihče ni znal tako narediti ko rajni Leščan. Hranil se je večinoma s pasjim mesom in okoli njegove bajte je bilo vedno dosti pasjega lajanja. Kdor je imel psa, ki bi se ga bil rad na lep način iznebil, ta ga je peljal k Leščanu. kateri se je z njim kmalu mastil, ostalo meso pa posušil za »slabe« čase. Tudi ko so ga v sredo dopoldne našli mrtvega v njegovi kolibi, sedečega na tako zva nem pogradu, sta ob njegovi strani čepela dva psa. ki sta s smrtjo čudaka ušla namenjeni usodi. Čudak je bil star 78 let. V petek so ga pokopali na Koroški Beli. »Opozicija, Id prejema denar od vlade!« Poslanec Pavlič skuša z medklici motiti govornika. Poslanec Pustoslemšek ga ostro zavrne: Z ljudmi, ki sprejemajo denar od vlade in to vlado napadajo, sploii ne govorim! Posl;: nec Pavlič: Da, res je, dobivam denar, toda za siromake! Klici z vseh strani: No, lepa opozicija, ki prejema denar od vladel Vzgoja duhovščine Poslanec Puistoslemšek nadaljuje: V tesni rve®i z vzgojo mladine sploh je tudi vzgoja duhovniškega naraščaja. Učitelj ima v rokah mladino, duhovnik množice. Čast in priznanje številnim našim duhovnikom, ki dajejo kralju, kar je kraljevega, in bogu. kar je božjega, ter prepovedujejo ljubezen in mir. Nobena tajnost pa ni, da del duhovščine v dravski banovini na žalost ni baš navdušena za narodno in državno ediinstvo, zlasti pa ne za še-stojanuarski režim. Ne ugovarjam: kot državljani imajo duhovniki pravico, da v mejah veljavnih zakonov svobodno izražajo svoie mnenje. Toda drugo je, kadar je duhovnik v ccrkvL Cerkev je hram bož'i in tu bi se morala slišati samo božlja beseda. Nikakor pa se ne more dovoliti in dopustiti, da se drže v cerkvi politični govori, da sc napadajo državne ustanove ter sramote in zasmehujejo državni funkcionarji. Žail pa pri nas cerkev ni vedno hram božiji, marveč često mno'o boli politična arenia. V tem pogledu imamo celo kopico primerov in čc bi gospod minister pravde naročil, naj mu okrožna sodišča v dravski banovini pošljejo statistiko po zakonu o zaščtli države in drugih zakonih obtoženih in obsojenih duhovnikov, bi se gotovo zgrozil. Pretpričal pa bi se pri tem, da pri nas često odločata bolj srce in usmiljenje kakor pa zakon. Res je, da ni vedno dobro, če je meiroda,j.na samo mrtva točka zakona, prav tako pa tudi nc morem odobravati, da se oproščajo osebe, ki v cerkvi prepovedujejo, da bi katoličani občevali z drugo-verniml in to samo zaradi tega, ker se ie neko dekle poročilo s pravoslavnim in prestopilo v pra-voslavje. Prav tako se tudi nikdar ne sme dopustiti, da bi kdorkoli rušil verski mir v državi. Verski mir ie eden glavnih stebrov, na katerih je zgrajena naša država in kdor ruši ta mir, ruši s tem državo. Opozoril sem vlado tudi ma vzgojo katoliškega duhovniškega naraščaja v želji, da bi se tudi naši mladi duhovniki vzgajali v ljubezni do države tako, kakor jo ljubijo mnogi niihovi starejši tovariši, ki so iskreno vdani narodnemu in državnemu edinstvu.« E°t Koledar Nedelja, 4. marca: (3. postna nedelja). Kazimir, spoznavalec; Lucij, papež. Ponedeljek, 5. marca: Janez Jožef od Križa, spoznavalec. Novi grobovi ■f Gospa Ana Pofkar, vdova po poštnem pod-uradniku, je izdihnila v Ljubljani na svojem stanovanju v Podjunski ulici 26 (Ljubljana VII). Pogreb bo 5. marca ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše sožaljel Osebne vesli = Za doktorja bogoslovja je bil promoviran na ljubljanski univerzi v četrtek 1. marca g. Jože G r a c a r C. M., doma iz Gradenca, župnija Hi-nje. Mlademu doktorju iskreno čestitamo in želimo blagoslova v njegovem misijonskem delu. = Iz rudarske službe. Na lastno prošnjo je > dovršenih službenih letih upokojen ing. Vinko trgar, rudarski glavar v Ljubljani. Zobna praksa dobro vpeljana — se odda s 1. aprilom 1934 v lepem kraju Slovenije. — Ponudbe pod »Zobna praksa« št. 2359 na upravo »S 1 o v e n c a«. Ostale vesti — Plače učiteljstvu za maree. Z ozirom na vprašanja učiteljstva zaradi izplačila mesečnih prejemkov za marec javlja sekcija JUU, da je intervenirala ter dobila pojasnilo, da bodo prejemki učiteljstvu do 10. t. m. izplačani. — JUU sekcija za dravsko banovino — Naseljevanje v južne kraje in dodelitev zemlje izseljencem. Od leta 1919 pa do konca leta 1930 je zaprosilo ogromno število ljudi in družin za dodelitev zemlje v južnih krajih naše države. Ker je sedaj še nad 15 tisoč prošenj nerešenih, je poljedelsko ministrstvo ukinilo rok za nadaljnje vlaganje prošenj. Opozarjajo se vsi, ki se žele izseliti, naj ne vlagajo sedaj nobenih prošenj, oni. ki so prošnje že vložili, se pa opozarjajo, naj počakajo do rešitve prošnje in dodelitve zemlje doma in naj se nikar brez rešitve svoje prošnje nc priselijo v južne kraje, ker s tem motijo agrarne operacije. V primeru samovoljne priselitve ho priseljenec izgnan domov brez pravice na pridobitev zemlje. Kdaj se bodo prošnje zopet sprejemale, se bo uradno razglasilo. Tisti pa. katerim bo zemlja dodeljena, bodo točno obveščeni od agrarnega urada. — Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josei« vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinku joče ^redstvo — Tudi letos borno romali na Trsat s posebnim vlakom o Binkoštih 19. in 20. inarja. Polovična voznina ie zagotovljena, z ladjo se bomo brezplačno peljali po morju na otok Krk. Kdor gre z nami. naj se čimprej prijavi. Podrobna pojasnila bodo objavljena v romarskem listu, ki izide okoli 10. marca in ga pošljemo vsakomur zastonj, čc se potem romanja udeleži ali nc. Svoj naslov sporočite po dopisnici i na naslov: »Sveta vojska«, LJubljana, Tyrševa IZ — V Službenem listu kr. barieke uprave dravske banovine št. 18 od 3. t. m. so objavljene »Norme za nabavo, jemanje ogledkov in preizkušanje asfaltnega bitumna za površineko obravnavo in asfaltne kolovoze« in »Razglas o odložitvi novih volitev občinskega odbora v občini Šenčur«. — Telefonski promet. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet med Celjem in vsemi mesti v Angliji. Telefonska pristojbina za triininutni pogovor v korist jugnslov. uprave je 3 zl. fr., ostale lakse so odvisne pa od daljave kraja na Angleškem, s katerim se govori. — Organizacija diplomiranih tehnikov poživlja vse nezaposlene in slubo zaposlene tovariše vseh strok, da nemudoma pošljejo svoj curriculuiu vitae, rudi numestitve in posredovanja. Popis naj bo obširen in točen z navedbo zadnje pošte. Naslovi naj se: O. D. T„ Ljubljana, Gradaška ulica 8. — Skrivnostni lastnik zadete srečke. Že včeraj smo poročali iz Osjeka o srečki št. 19.008, ki je zadela 1 milijon dinarjev. Poročali smo tudi, da je ostal zaman ves dvodnevni trud uradnikov »Put-nika«, da bi našli lastnika čejrtine te srečke, ki je bila prodana v Osjeku. Sedaj pa se je lastnik javil sam in predložil srečko. Ko so ga vprašali za ime, ga ni hotel povedati, češ, da hoče ostati nepoznan. Potem je še povedal, da pozna tajni ključ, po katerem se da zmerom naprej zvedeti, katera srečka bo zadela. Tako je tudi to pot uganil številko, ki je res zadela. Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova cesta — Proračun mesta Splita. Na zadnji seji splitskega občinskega sveta je bil predložen proračun splitske mestne občine, ki znaša 30,898.430 Din. — Zaradi zemlje. V vasi Šegestinu pri Sisku sta se te dni sprla zaradi zemlje sorodnika Nikola in Sava Tomaševič. Prepir se je razvil tako daleč, da je Savo stekel domov po revolver in ustrelil Nikolo v trebuh. V težkem stanju so Nikolo prepeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali, in je upanje, da bo ozdravel, če ne nastopijo komplikacije. — Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti, tesnobnostnem čutu imamo z naravno »Franz-Josei« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. — Rečni promet je upostavljen. Že pred kratkim je bil otvorjen trgovski rečni promet med našimi podonavskimi pristanišči in Regensburgom v Nemčiji. Sedaj je upostavljen rečni promet že skoraj na vseh naših plovnih rekah. — Povodnji v Bosni. V Bosni je zaradi prehitrega tajanja snega močno narasila reka Sana J in preplavila mesto Prijedor. Mnogo hiš je pod j vodo in je gmotna škoda precejšnja. Oblasti so organizirale pomoč nesrečnim kmetovalcem. Na več krajih ogroža narastla Sana tudi železniško progo. Tudi Sava je na več mestih prestopila bregove in se razlila po poljih. Rešitev križalike Od leta 1813 odličen bel šifon — Z brco ubil očeta. V vasi Privojcu pri Sarajevu sta se te dni prepirala 79 letni Luka Mar-kovič in njegov sin Stjepan. V teku prepira je Stjepan brcnil očeta s tako silo v trebuh, da je starec nekaj trenutkov zatem izdihnil. Nečloveškega sina so zaprli. — Peš iz Hercegovine v Belgrad. 50 letni kmet iiz Lastve pri Trebinju v Hercegovini se je te dni napotil peš v Belgrad intervenirat v neki svoji zadevi. Leta 1914 je prišel iz, Amerike in se j v Srbiji takoj priglasil kot prostovoljec, zakar je po vojni dobil kos zemlje. Sedaj pa nima denarja, da bi si postavil hišo in zato roma v Belgrad. — Vse cenj. čitatelje opozarjamo na priložen t prospekt tvrdke Marko S. Serdarušič, Belgrad, za državno razredno loterijo. — Velikodušen dar siromašnim rudarjem. Neimenovan dobrotnik nam je poslal 1000 Din t. naročilom, da jih po enakih zneskih pošljemo za siromašne rudarje na župne urade: Trbovlje, Za- j gorje, Hrastnik, Rajhenburg in Kočevje. Bog povrni etoterol Zakai zanravMe brpz oo^ebe ? Oglejte si cene in kvalitete dežnikov in nogavic v prodajalnah tovarne VIDMAR * С«111ЕИ'1 A1VA PRED ŠKOFIJO 19 in PREŠERNOVA ULICA 20 — »Mojstrski izpit«, priročnik kandidatom iz izpitne snovi: obrtne zakonodaje, trgovinstva in državoznanstva, je pravkar izšel. Naročila sprejema: Ljubljanska Založba, Ljubljana, Podrožnik, cesta V-40. — Naša domača znanost n umetnosti. Za ume-vanje splošnih posebno pa današnjih umetnostnih vprašanj so velike važnosti tri knjige, ki s strokovno zanesljivostjo in vsestransko izčrpnostjo ob-^ ravnavajo posamezna področja umetnosti: dr. Fr. Slele, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih (bogato ilustriran); dr. Jnkob Kelemina: Literarna veda. dr. St. Vurnik: Uvod v glasbo. Vsa tri dela so pravi domači vodniki v kraljestvu umetnosti in Jih toplo priporoča založnica Nova založba v Ljubljani. — Za zdravljenje vseh vrst ran, krast, lišajev, prisadov in ostalih kožnih bolezni ter poškodb priporočajo mnogi zdravniki »Fitonin«, ki preprečuje infekcije, ustavlja krvavenje in hitro zaceli rano. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 16 pošlje brezplačno Fiton d. z o. z., Zagreb, 1-78. — Za svoj denar kupujte prvorazredno blago! Vedno in oovsod zahtevajte Radensko sutiaot Vedno ista pesem Predsnočnjim je mirne prebivalce gorenjske vasice prebudil turoben glas plat zvona. Še preden so se ljudje zavedli, za kaj da gre, je ognjena pošast ovila ponosni dom gospodarja Franceta. Kljub požrtvovalnemu naporu vaščanov ter domače in sosednje požarne brambe, ni bilo mogoče ničesar rešiti. Kjer je stal prej najuglednejši dom, tam je danes žalostno pogorišče, v katero v nemem obupu zre potrti gospodar in solzne oči gospodinje ter številne male dece. Kje je pomoč? Dobri sosedje mu pač ponujajo prvo pomoč. A kdaj vstane iz razvalin novi dom? — Bratu Jožetu na Dolenjskem je bilo v slični nesreči pač lažje. Bil je zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki mu je že tekom prvega tedna pokrila skoraj vso škodo. France pa se je jezno otresal zavarovalnih zastopnikov. ALi ne čitamo takih zgodb dan na dan? Ena drugi so si podobne. In vendar naša Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani ne neha opominjati in svariti gospodarjev, da se pravočasno in pravilno zavarujejo. -Mnogim je zavarovanje še vedno zadnja skrb ali celo nobena skrb. Zato pomni: Ne le, da je danes pri Vzajemni zavarovalnici zavarovana že večina slovenskih gospodarstev, temveč ima ona tudi vse možnosti ter voljo ti v nesreči velikodušno ter s prijateljskim razumevanjem pomagati. Zato se ji zaupaj tudi ti I — Kaj je photometer? V strokovnjaških krogih zbuja veliko zanimanje nova merilna priprava Tungsramovih tovarn, tako imenovana Photometer. Gre za pripravo, ki zaznamuje svetlobo žarnice, tako zvano svetlobno moč, kar je ravno pri vsaki žarnici najvažnejše. Nova merilna naprava je pokazala prav zanimive stvari. Pokazalo se je na primer, da dajejo žarnice slabše kakovosti pri isti porabi toka znatno manj svetlobe, kakor pa prvovrstne svetlobnojake Tungsram žarnice. To pa pomeni, da porabijo žarnice slabše kakovosti za isto svetlobo znatno več toka. 20% povišanje porabe električnega toka iznaša letno pri (JO Wattni žarnici že 72 Din, pri 100 Wattni žarnici 120 Din, torej več kakor dvojno nabavno ceno žarnice. Pri teh številkah je razlika v ceni med prvovrstnimi žarnicami io žarnicami slabše kakovosti neznatna. Photometer je nezmotljiv, on donaša točen dokaz, da pravilno varčevanje pri razsvetljavi ne leži v nabavi »cenenih«, marveč v ekonomičnih žarnicah, pri katerih je svetlobni efekt in poraba toka v pravilnem razmerju. — Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natr-ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanie, često tudi popolno ozdravljene. — Majhni pripomočki — velika pomoč. Kurjava nam je delala včasih velike preglavice. Že samo zaradi nje marsikatera gospodinja ni mogla biti brez pomočnice. Nositi drva, premog, trske iz kleti v visoka nadstropja ni bila lahka stvar. Danes pa lahko dobivamo vee kurivo naravnost v hiSo prav pred peč in štedilnik. — Pravkar je Trboveljska premogokopna družba uvedla za domačo porabo še nov način razj>ečavanja kuriva, ki bo gospodinjam vsekakor jako dobrodošel, saj jim bo zelo olajšal njihovo delo. Namesto premoga v vrečah, ki so se j>otrgale in so smetile stopnice, hodnike in kuhinje, nam bodo premogarji nosili v hišo lične zabojčke prvovrstnega trboveljskega ko-sovca. Ti zabojčki so brez žebljev iz mehkega leea tako sestavljeni, da se dado brez sekirice ter celo brez noža razdrobiti v trske, ki jih potrebujemo za podkurjenje. Odpiramo jih brez vsake težave s posebnim, brezplačno priloženim odpiračem. S tem. da kupimo zabojček premoga, dobimo obenem tudi že trske. Najprej požgemo pokrovec, pozneje ves ostali zaboj. Lahko pa ga porabimo seveda tudi kot posodo za premog. Ta vrsta razj>ečavanja ku riva je za današnji čas jako ugodna, ker je snažna, praktična im prihrani mnogo dela. Gospodinje že limo, da se čimpreje uvede in razširi, saj čim ver novih odjemalcev najde družba, tem večji bo konzum premoga, tem več brezposelnih rudarjev najde zopet dela. In to je glavnol — Prt motnjah prebave, želodčnih bolečinah zgagi, slabosti, glavobolu, migljanjo oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joselova« grenčica od prto telo in olajša krvni obtok Ptuj Smrtna koea. V Ptuju je umrla Ana Kokol. zanebnica, občeznana pod imenom Mahoričcva teta iz spoš-tovane Mahoričcve rodbine. Dosegla je starost 86 let. — V ptujski bolnišnici pa sto umrla Alozj Strelec, dninar iz Bukovcev, sta« 49 let, in Julijana Poljauec, občinska uboga >x Sv. Urbana, stara 70 let. Naj v miru počivajo' Nočni uapad. Nezavestnega so prepeljali v ptujsko bolnišnico 23-letncga pose.sl niškega sinu \dolfa Pavka iz Mestnega vrha. Ko jc šel t Sp. Velovle.k, so ga neznanci napadli ter ca Za spomladansko zdravljenje čiščenje krri in prt slabi prebavi uporabljajte rnani PLANINKA-CAJ BAHOVMJ. Pristen je le, ie nosi: 1. zaščitni iig, — 2. Ime proizvajalca: Apoteka Mr. Bshovee, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran. Dobiva se v lekarnah in drogerijah, zavojček za Din 20—. Torej la spomladansko zdravljenje samo pravi: »PLANINKA-C'A J-BAHOVEC« Iz Ljubljane. ilfcirthorske vesii: Rrig. pod Sp. hr. TS <"i i- 11. I »S.! Doktor radi uboja na zatožni klopi Posledica usodnega nesporazuma Pred malim »enaftom okrožnega sodišča ee je trdila včeraij v soboto dopoldne razprava, za katere potek je vladalo že daljšo dobo splošno zanimanj«. Na zatožni klopi je sedel znani odvetnik dr. Nikolaj Pinter iz Murske Sobote, obtožen ubo-la. 51 letni odvetnik je dne 20. novembra, kakor pripoveduje obtožimca, v žalostni zmoti ustrelil iz lovske pušikc Desiderja Nesme«yja, Jožefa llor-vaita pa hudo ramiil. V odvetnikovo pisarno in stanovanje je hilo meseca novembra lanskega leta dvakrat zaporedoma vlomljeno. Kadi tega je dal vsa vrata hiše zvezali z alarmnimi zvonci. V noči dne 20. novembra je začel tak zvonec okoli polnoči nenadoma zvoniti Ict jc prebudil odvetnika, njegovo ženo in hčerko, V strahu, du. so zopet vlomilci v hiši, se je dr. Pintar za silo oblekel ter ee postavil z nabito lovsko puško v roki na hodniku v temi v zasedo. Ker je čul nek šum z verande, je stopil s pripravljeno puško tja ter se postavni za vrata, da je imel v pregledu hodnik »n dohod na verando. Med tem pa je njegova žena brez moževe vednosti stopila v sobo služkinje ter io poslala skozi pritlično kuhiineko okno v bližimjo •Vetlino po pomoč. Na sporočilo, da so vlomilci v □ Sedemdesetletnico starosti je dočakal v polni čilosti ugledna mariborski meščan g. Anton Ktun. Jubilant, ki je rodom iz C -nce, je znana osebnost povojnega Maribora, kjer ie je stalno naselil. Želimo mu, da bi doživel še večje število križev v isti čiloeti in zdravju, kakor je dočakal sedmega, O Lep uspeh koncerta »Maribora«. Cerkveni krmcert, ki ga je priredilo pevsko društvo »Maribor« v petek zvečer pod vodstvom kapeinika g. Janeza E. Gašpariča m ob sodelovanju znanega umetnika na orglah prnf. Matija Tomca in solistov Avg. Živka (tenor), Frana Neraliča (bariton) in Otona Bajdeta (ccllo) v mariborski stolnici, jc vsestransko uspel. Prireditev jc poselilo zelo številno občinstvo. Med objiskovalci so bili prevzvi-šeni knezoško! dr. Ivan Tomaži č s dlani stolnega kapitlja in drugi odlitniki. Vzorno izvajane in potone sporedne točke so napravile na poslušalce tflobok vtie ter »o podale nazoren dokaz poglobljene umetniške delavnosti »Maribora«. □ Narasla Drava, ki je v nekaij dneh radi juž-/vega vremena dosegla poletr.o normalo, povzroča «.krb graditeljem mostu na Mariborski otok. Zaenkrat sc dela še lahko nadaljujejo ter sc vršijo s podvojeno naglico. V dno reke se sedaj zabijajo piloti, na katere pridejo betoniranii mostni nosilci, Če bi pa voda s tako naglico še naraščala, pa se bo moralo delo začasno prekiniti. Ker se pa napoveduje mrzle jže vreme, sc pričakuje, da bo tudi porast rečne gladine zastal ter bo pričelo vodovje padati. V tem času je naraščanje vodne gkvdine nenormalno. Po pogodbi, ki jo ima gradbena tvrdka z občino, znaša višina takozvane »delovne vode« poldrugi meter. □ Mariborski obrtciki so se včeraj dopoldne v lepem številu udeležili zborov a na pri Orlu, ki ga \г organiziralo tukajšnje Slovensko obrtno dr'i-jrtvo. Na sporedu sla bili predavanji zborničnega podporedsednika Rebeka in zborničnega konru-lenta Žagarja, ki sta predavala o novih davčnih predpisih in obrtih ter o izpopolnitvi davčnih prijav za pridobnino za leto 1934. П Delo za bližnjega. V petek zvečer je bil v palači OUZD občni zbor tukajšnje Protitubcrku-loOTie lige, ki ga je otvorill in vodil zaslužni ligin posle vodeči podpredsednik prvi višji drž. pravdnik dr. Ivan Jamčič. Na dnevnem redu so bila izčrpna poročila podpredsednika dr. Jančiča in oetalih funkcionarjev ter neutrudnega vodje akcije za zgradibo protitubcrkuloznega azila upravnika ■^^мммадгошГЈГитклилнЕЧЕЈ.Ј—jL'oi—iш —TiiniTi—T I' III II I ■ Za pomladansko in poletno sezijo si nabavite raznovrslno modno in manufakturno blago po zelo ugodnih cenah pri Franjo Majer Maribor - Glavni trg 5t. 9 hiši, so sc res odpravili gostje Dezider Nesmesy, Horvat Jožef, Breznik Franc in Ludivik Turk na pomoč ter so se tiho splazili skozi kuhinjsko okno v hišo ter šli po prstih v prvo nadstropje, da hi tatu ujelli. Za vrati verande so opazili temno postavo ter na^lo skočili s klicem »ga že imamo!« proti njej. Takrat pa sta že padla dva strela. TuJi dr. Pintar, ki je stal na verandi, je mielil, da ima pred seboij vlomilce, ko je videl na hodniku »uri postave, ne vedoč, da so пш prihiteli na pon.oč. Nc«mesy je dobil strel v prsi ter je obležal mrtev, Horvat pa je dobil strel v glavo ter desno raiv.o. Tako je nesrečen nesporazum zahteval življen c enega človeka, drugega, uglednega in spoštovanega odvetnika pa je spravil na zatožno klop. — l>r. Pintar se zagovarja z dejanskim položajem: ni vedel, da je prihitela pomoč ler je imel osebe, Iu jih v tenvi ni mogel prepoznati, za vlomilce. Ker so nagloma planili k njemu, jc v namenu silobia-na sprožil usodna strela. Razpravo je vodil pred-sedinik senata v®s. Lenart, dr. Kotnik in Kolšek prisednika. Obtožbo je zat! > al državni pravdnik dr. Hojnik. Sodišče ga je pu kratkem posvetovanju oprostilo vsake krivde in kazni. tukajšnje podružnice OUZD g. SLenovca. Fond za zgradbo tega azila je dosegel s konccm februarja t. 1. lepo vsoto 99.407 Din. V tukajšnja ligi je včlanjenih 1328 članov. V središču občnega zbora jc bila izčrpna in stvarna debata o zgradnji azila, ki so se je z daljšimi izvajanji udeležili prvi drž. pravdnik dr. Jančič, doccnt dr. Malko, bivši mestni župan V. Grčar, ravnatelj dr Vrtovec, ravnatelj Alt in višji davčni upravitelj Meglič. Upati je, da se bo prebivalstvo tudi v bodoče odzvalo teij plemeniti akciji ter s svojimi prispevki omogočilo postavitev nujno potrebnega azila. Volitev novega ligiinega vodstva letos ni bilo, ker so se v smislu liginih pravil vršile volitve vodstva na lanskoletnem občnem z/boru za dobo dveh let. П Precej penezov. V preteklem mesecu fo znašali dohodki pri tukajšnji glavni carinami! c i 4,690 884.75 Din, in sicer pri izvoženih predmetih 19,241.25 Din, pri uvoženih predmetih pa Din 4,671.643.50. Q Nezavestno so prepeljali včeraij v tukajšnjo splošno bolnišnico 16 letno Marjeto G., delavko iz Gozdne ulice. Rešcvalci, ki so bili pozyani na pomoč, so ugotovili zastrupljen;c. n Vžigalni kamenčki so bili vzrok, da' so zaprli radi suma tihotapstva 42 letnega FeTda Mikša. Aretiran je bil na državnem mostu. СеЦе •f? Vojašltim nabornikom. Mestno načelstvo opozarja mladeniče, stanujoče v Celju, mestu, rojene leta 1914 in starejše, ki se morajo predstaviti letos naborni komisiji in se žele kljub temu, da niso pristojni v mesto Celje, udeležiti nabora v Celju, da pravočasno vložijo zadevne prošnje. V smislu § 20. začas. pravila o rekrutovanju morajo biti te prošnje vložene najkasneje do 15. aprila 1934. Prošnja mora biti kolkovana s kolkom 5 Din, priložen pa mora biti kolek za 20 Din. Obrazci za prošnjo se dobe pri mestnem načelstvu (soba št. 6) med uradnimi urami od 9 do 12. j3r Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla Jakob Marija, 54 let, žena rudarja z Zg. Iludinje. — V Kovaški ulici št. 3 je umrla gospa Skrinjar Katarina, 70 let, zasebnica. Pokojna je bila tašča odvetnika gosp. dr. Mikuletiča. N. v m. p.l 0 Delovni trg. V zadnjem času je števiio brezposelnih zopet malo padlo. Dočim je bilo po zadnjem izkazu prijavljenih 928 brezpose'nih, zaznamuje zadnji izkaz le še 803 delovnih moči, ki iščejo delo. Delo je na razpolago: 1 hlapcu, 1 krojaču, 1 strojniku, 1 kurjaču, 1 vrtnarju, 2 služkinjama, 2 kuharicama in 1 dekli. JEr Mestno gledališče popravljajo. Mestno gledališče in sicer streho ob Vodnikovi ulici so začeli včeraj popravljati. 0 Splav se je razbil ob Savinjski brvi. Zadnje dni je opažati na Savinji zopet več eplavarjev. Včeraj zjutraj okrog 9 je v gosti megli, ki je vladala nad Savinjo, dospel do Savinjske brvi neki splav, na katerem sta bila dva moška, Splav, ki Ogroženo bolniško zavarovanje OUZD razglaša v Službenem listu banske banske uprave, da je zaradi nerednega plačevanja zavarovalnih premij zašel v silne denarne težkoče. Ogrožena likvidnost OUZD ima neposreden vpliv na zdravstvene ustanove, zlasti na bolnišnice, ki so danes bolj kakor kdaj prej odvisne od oskrbnin zavarovanju zavezanih bolnikov. Pa tudi ostalo gospodarstvo trpi zaradi lega, zlasti razni dobavitelji, kar povzroča še večji zastoj. V dobi največje socialne stiske ne smemo na to stvar gledati brezbrižno. Zavedati se moramo svojih dolžnosti nasproti socialnim ustanovam, ki so poklicane, da vršijo važne humanitarne naloge. Z rednim plačevanjem prispevkov ne bo samo omogočeno dobro poslovanje urada in zdravstvenih ustnnov, temveč se morajo tudi upravni stroški znatno znižati. Iz tega pojasnila se vidi, kako velika je pri nas gospodarska kriza. Konec triletne pravde Laško, 2. marca. Dolgotrajna pravda Mestne občine v Laškem s po-estnikom Hrastnikom Mihaelom 'e zaenkrat končana. Vlekla se je skoraj 3 lota in je bila vos čas predmet vsestranskega zanimanje tor so .je o njej govorilo veliko tiul' no sosednih občinah. Hrastnik jo namreč pred leti kupil več P»r- d nn lovom bregu Savinje in sicer prav t ;t-proti termalnega kopališča v Laškem. Te parcele pa ležijo tako, da na dveh svojih straneh mejijo na parcele laške mestne občine. Ker pa jo bila tudi občina sama v letu 1!)% do lf)i>8 lastnica parcel, ki jih ,ie kupil Hrastnik, so ostale mejo med parcelami zabrisane in nejasne. Ko .ie Hrastnik kupil svoj svet, mu seveda nihče ni mogel pokazati natančno, korl teče prava uživaIna meja, ker je nihče točno ui poznal. Komaj pa je začel Hrastnik kupljene parcele uživati in .ie posekal na njih par smrek in si hotel nakopati vozno pot, je mestna občina takoj prijela Hrastnika trikrat zaporedoma s tožbami radi motenja posesti. V prvi tožbi se je sklonila med občino in Hrastnikom poravnava in je na podlagi slednje, ko je Hrastnik na svojih parcelah začel ponovno sekati, začela občina voditi zoper Hrastnika izvršbo, s katero .ie hotela Hrastnika prisiliti, da bi na kupljenih parcelah ničesar več ne delal. Dve Soosod isto rru^iuhje.: (готадхзи fcanas! Prhtjaj izgine! Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo! tožbi radi motenja posesti pa je občina umaknila, ker sta bili itak nepotrebni, ker je imela že izvršljivo poravnavo zoper Hrastnika Ko pa jo začela občina Hrastnika eksekvirati, se jo pa Hrastnik eksekueiji takoj uprl s tožbo in sicer že v letu 1932 ter se je v pravdi, ki jo sledila tej tožbi, ugotovilo, da je Hrastnik sekal drevesa in pot nakopaval na svojem svetu, tako, da so jo izkazala vsled tega vsaka izvršba zoper njega za nedopnstno. Mestna občina jo seveda pravdo izgubila v jirvi stopnji in ponovno tudi v drugi stopnji pred okrožnim sodiščem v Celju in .ie sedaj ta zadeva zaenkrat končana in s tem napravljen tudi konec vsestranskega zanimanja za to zadnjo pravdo. Mestna občina mora plačati zastopniku Hrastnika dr. Ogrizku tudi vso pravdno stroške, ki pri pravdi, ki jo trajala skoro 3 leta niso tako majhni. Mestno občino Laško je zastopal odvetnik in župan dr. Ros. Med vinom in vinom je razlika I Še vef\>a razlika pa je med poedininii mineralnimi vodami. Poskusite enkrat Radenske vode! (Zdravilni ali Kraijev vrelec) Radenske vode vsebujejo največ litija v vsej Jugoslaviji, litij pa je glavni mineral zoper sečno kislino. Radenske vode vsebujejo ludi največ ogljikove kislina v vsej Jugoslaviji, а ona je poleg zdravilnih mineralov va en panhormon. Radenske vode so edini v vsej Jugoslaviji, v katerih so nnšli in določili težke metale ki se nahaiajo tudi v krvi in so važni za zdravje. Radenske vode so tudi radioaktivne. Zato so le vode tako zdravilne in pitkel Ptujsko občinsko gospodarstvo Ptuj, 2. marca. Na redni seji občinskega sveta je župan Jerše sporočil, da je odbor za javna dela, ki se imajo izvršiti iz državnega in banovinskega fonda za podpiranje brezposelnih, sklenil, da se »prejme v program tudi regulacija Grajene in zgradba zbiralnega kanala v okviru načrta za novo kanalizacijo. Za oba projekta je predlagan znesek Din 200.000. Ta znesek naj bi služil predvsem v kritje mezd za zaposleno osebje, medtem ko bi stroške za materija! morala krili občina, oziroma pri regulaciji Grajene prizadeti posestniki. — Pri dodelitvi zemlje agrarnim interesentom iz vele posestva Hcrberstein se je v razdelitev pritegnilo tudi zemljišče ob Rogoi-niški cesti. Banska uprava v Ljubljani je naproše-na, da se dodelitev tega zemljišča agrarnim interesentom razveljavi ter se ista dodeli ptujski občini, ki bi bila pripravljena v primeru potrebe dati agrarnim interesentom drugo zemljišče na razpolago, ki bolj ugaija interesentom agrarne reforme. Zemljišče leži namreč tik ob cesli v bližini kolodvorske nakladalne postaje ter je posebno pripravno za stavbišče v industrijske svrhe. Sedanji interesent za ustanovitev industrije v Ptuju, Hubert Kle-ment, je stavil pogoj, da se mu da na razpolago stavbišče v bližini kolodvorske nakladalne postaje. Banska uprava je tudi naprošena, da dovoli pobiranje trošarine na žganje in pivo po organih finančne kontrole, ker bi se s tem stroški za pobiranje trošarine za občino zmanjšali in je podana tudi večja garancija za uspešno pobiranje. Sledilo je poročilo upravnega odbora, za katerega je poročal Mirko Ogorelcc. Ob priliki sprejetja proračuna za tekoče ieto je občinski svet sklenil odprodati nekatere objekte, da se občina razbremeni pri odplačevanju dolgov. Na podlagi tega sklepa naj se prodajo sledeči objekti: gostilna na sejmišču dosedanjemu najemniku Francu Kravini za 300.000 Din. Poleg hiše naj se odproda tudi prostor v izmeri 540 kv. metrov, ki občini ni neobhod- bi moral iti med dvema opornikoma pod brvjo, je zadel v enega izmed opornikov s tako silo, da se je obrnil in pri tem razbil. Oba eplavarja sta ee rešila. Kmalu za njima je šel drugi splav, ki je pravočasno opazil nesrečo in šel dalje po Savinji pod drugim prostorom. Malo nižje pri železniškem mostu je baje zadel neki splav tudi v betonski opornik in se nekoliko poškodoval. no potreben, katerega pa kupec nujno rabi. Objekt je bil sodno cenjen na 268.000 Din. — Poslopje pi-varne poleg deške osnovne šole čevljarskemu mojstru Ratieajn.iku za 65.000 Din; sodno cenjeno je bilo posiopie na 73.000 Din. — Mitnica pri glavnem maslu zobozdravniku dr. Vinku Brenčiču za 120.000 Dim hiša je bila sodno cenjena na 90.000 Din. — Pri vseh objektih si občina pridržuje predkupno pravico, ako bi jih nameravali novi lastniki zopet prodati. Vse te predloge je občinski svet soglasno odobrili. ;|f k Za revizorje za pregled in odobritev, [bilance mestne hranilnice se določajo občinski svetniki: Anton Brenčič, Franc Lenarčič in Mirko Ogorelec, ki bodo fungirali kot stalen odsek, ki naj vzdržuia slike med občino in mestno hranilnico. — V smislu določb gradbenega zakona sc določijo v gradbeni odbor župan Jerše, inž. Urbančič in sanitetni svetnik dr. Vrečko. Za izvršitev javnih del, kakor vodovoda in kanalizacije, se odobri naijetje delnega posojila v znesku 500.000 Din. V program javnih del, kii se bodo izvršila iz državnega fonda in fonda banovine, se je sprejel tudi načrt zgTadibe vodilnega kanala ob Dravi v smislu načrta za kanalizacijo mesta in regulacijo Grajene v skupnem znesku Din 200.000. Kot zadnja točka je bila na vrsti odobritev bilance in likvidacija mestnega avtobusnega podjetja. Upravni odbor m čelnega evtopodijetja ije predložil bilanco občinskemu svetu s predlogom za razrešitev odbora in da prevzame mestna občina aktiva in pasiva podjetja ter izvede njegovo končno likvidacijo. Po bilanci znaša čista izguba za celo dobo triletnega obratovanja Din 251.902, ki bi se eventuelno zmanjšala, ako bo mogoče inventar po višji ceni prodati, kakor je vnešen v bilanci. Prijavilo se je več občinskih svetnikov k besedi im je nastala precej živahna debata, ki se je končala s tem, da se predlog ni odobril, temveč izvolil odsek, ki ima nalogo ugotoviti vzroke te visoke pasivnosti. Po javni seji je sledila tarna seja, na kateri so se obravnavale razne osebne zadeve. Glavna točka dnevnega reda pa je bila uveljaviti službeno pragmatiko za mestne uslužbence, ki je bila s 1. januarjem ukinjena. Ta pragmatika se izpreme-ni v toliko, da se plače mestnih uslužbencev izenačijo s plačami državnih nameščencev, v kolikor ni občina vezana po posebni pogodbi. „Na tleh velike madjarske države" (Nadaljevanje) Ogrska vlada pa se ni zmenila za to izjavo. Pač pa i« »Pesti Naplo« v svoji izdaji od 11. junija zahteval, na,j me izžeoo i Ogrskega. »Fiiggctlen Magyarorssag« pa je ministrskemu predsedniku grofu Khuenu Hedervaryju položil v usta te-le besede: »Najprvo je proti njemu treba zbrati dejetva, preden je mogoče proti njemu postopati. Ne bojimo sc nobenega Angleža. Angleško brodovje ne more priti sem, kar pa sc an^lešike armade tiče, se je ne bojimo.« Ker je bil izgon nemogoč (kakor sc jc »Reichspost« izrazila, »sc je inozemce že napotil v boli pri;azno Avstrijo«), »o ee krajevne oblasti v Skalicah maščevale nad go*]x> Drvzhal, kakor jc hilo zgoraj opisano. Ker je o tem sramotnem počctiju malenkostne tiranije avstrijsko časopisje obširno poročalo, »em v »Reich.sposti« in »Deutschea Volke'blattu« priob-uil odprto pismo ogrekemti ministrskemu predsedniku, kjer sem kratko u-gotovil dejstva im tako-le končal: »Sedat «i tkmjAjuice njegovo eiraoelenoo grofa Khuena-Hederrairv!« javno praAati. al« je pripravljen kot ministrski predaedm-tk 1000 letne uMavne države m visoko izobraženi Evrope c to azAjelsiko postopanje oblasti v Skalicah deeavuiraiti in grajati? Obenem bi naiv^udineie proeH, naj pozanima ra upravne razmere v kotmrtatu №tra, kjer t^ki primeri nikakor niso onomliieni. V drugačnih okolnosiih Ki si n« bil npal o*>rniti nanj » t«kim pozivere. Ce pe 70 lete« d*mn n* n*i*x>lii ne-rrte.sfci i p protipoetevni način politično pregrmi rtpo le zalo, ker me » Z* «>i mrm «nr«ari» T вТОШ hA. a za »izdelovalca mila«. Kajpada so oba gospoda vsi trije člani komisije osebno dobro poznali. V občini Edbel je komisija razglasila, da pride 21. ntarca ob 2 |x>poldne v občino ter zasliši vse. ki bodo želeli, zaradi volivnih imenikov. Komisija pa je prišla šele ob pol 6 zvečer. Čakalo je nanjo 42 volivcev s svojimi pritožbami. Toda le tri te zaslišala v teku 3 in pol ure. Ti trije so bili: Marko Vesel v, Ivan J uren a in Ivan K o 11 a r. Tem trem je komisija priznala volivno upravičenost, z vsemi drugimi 200 volievi iz Holič pa je opravila v pol ure. Kako točno in skrbno pa je ta komisija svoje delo opravila, se je videlo šele 1. maja, ko je bil razgrnjen v uradu volivni imenik. Imena zgoraj omenjenih treh mož so v volivnem imenikn bila takole zapisana: Veselsky. Jurina in Koller — namesto Vesely, Juretia in Kollar. Na drugi slrani pa so zapisali v volivni imenik cclo vrsto ljudi, ki nimajo volivne pravice, n. pr. poljedelske dclavce na kraljevih domenah v Holiču in Sasinu, vse moške člane rodovin židovskih krčmar-jev in branjevcev; celo nekega vaškega mesarja so zapisali za ljudsko-šolskega učitelja. Proti taKcmu volivnemu imeniku jc samo v tem okrofju bilo vloženih 435 pritožb. Kandidati in njihovi volivni govori. Po postavi inia pred volitvami vsak kandidat pravico, da vsak kraj svojega volivnega okrožja neovirano obišče in ima tam svoj volivni govor; ' samo 24 ur poprej mora naznaniti občinski oblasti dan, uro in kraj zborovanja. V priporočenem pismu je dr. Okanpk občinskim oblastem dotičnih vasi naznanil svoje shode. Višji okrajni načelnik v Skalicah pa je vsem občinskim beležnikom razposlal pismena povelja, da morajo rešitev vseh na-zaarnl o shodih tega kandidata njemu naznaniti. Nato je dr. Okanyikove shode prepovedal s tole utemeljitvijo: »Ker so nedelie in prazniki najmanj primerni za lo, da bi se ljudstvo pod vplivom političnih govorov za]X'ljevalo k nedovoljenim demonstracijam, in ker ie navedeno, da se bodo shodi vršili na javnih trgih v bližini cerkva, smatram za pre-grešek proti pobožnostim, da bi se v bližini cerkva vršili volivni shodi. Obenem sporočam, da g. dr-Okanyiku dovoljujem njegove volivne govore le ob delavnikih ...« Pokoreč se temu povelju je dr. Okanyik za 24, 25,. 27. in 28 maj. naznanil svoje shode le ob delavnikih. Toda tudi tc so mu prepovedali s tole utemeljitvijo: »Ker mi je vladni kandidat Nikolaj Kostval sporočil, da hoče imeti svoje volivne povore 24,. 25. in 27. maja in sem mu jih dovolil, zato ne inoretn biti navzoč pri govorih, katere namerava imeti dr. Okanyik po naznanilu, kakršno mi je poslal. Zato jih tudi ne morem dovoliti — zaradi pomanjkljive kontrole. Kar se tiče drugega datuma, triu ta dan shoda ne morem dovolili, ker sem 28. maja drugje zadržan ... nadalje, ker bodo 27. maja volivci iz Katova in Kopčana v velikem številu prišli na semenj v llolič ter bodo tam kakor navadno, delj časa ostali in ker bi se množica kmetic, katere se posebno rade razburijo, v odsotnosti družinskih očetov lahko dala zapeljati k zločinskim dejanjem in demonstracijam, medtem ko je na drugi strani dr. Okanviku ravtio tako poslušalstvo pri njegovih volivnih govorih zaželjeno.« Dr. Okanyik, o katerem bi človek smel soditi, da bo kot mestni župnik že sam presodil, kaj je duhovni prid njegovega naroda, ob nedeljah in praznikih ni smel govoriti. Laika dr. Kostyala pa ta prepoved ni zadela ter je eovoril kjer in kadar se mu jc ljubilo.« Perica je dala pobudo Stoletnica smrti njenega sina, TO flfOtSfflfffO izumitelja Mograhje шшшшш^—шшЕшшшшшшшшшшш Klub samomorilcev Nekdanji ravnatelj londonske kriminalne policije Thomas Qnaisne je izvršil samonmor. Pri raztelesenjn so ugotovili, da se jc rajnki zastrupil z močnim plinom. Star je bil 82 let. Za sabo ni pustil nikakega pisma. Ko so brskali med starimi listinami, se je pokazalo, da je že od časa, ko je stopil v pokoj, postal član kluba samomoriveov. To je bilo pred 20 leti. Ko je končno potegnil »črno številko«, se je vlegel in se po predpisih kluba umoril. Upamo, da ni nevarnosti, da bi se pri nas ustanovil takšen klub... Velikemu izumitelju Tomažu Edisonu postavijo v državi New-Yersey velikanski spomenik. Stal bo na Orlovi pečini, ki se dviga nad dolino Iludson. Obelisk bo 120 m visok! Na vrhu bosta roki držali velikanski električni svetilnik. »Konj, katerega sem kupil od Vas, je slep. Vi mi pa lega niste povedali.« »Mož, od katerega sem ga jaz kupil, mi j tudi ni povedal lega. pa sem si mislil, da | mogoče noče, da bi se to zvedelo in zato sem molčal.« Moštvo, ki je nadziralo smu čarske tekme v SoIlclteL Ko je Gutenberg izumil »črno umetnost«, to se pravi tiskarsko umetnost, gotovo ni mislil, da se bo ta v nekaj stoletjih tako izpopolnila. Danes si sploh ne moremo misliti kulturnega življenja kakega naroda brez tiska. Gutenbergova umetnost se je sicer izpopolnila, toda v bistvu ostala ista. Gre namreč za to, da se črke, ki molijo iznad ravne ploskve, s pomočjo barve pritisnejo na papir. Tako dobimo navaden tisk, ki mu danes pravimo knjižni tisk. Poleg tega pa obstoji še drugi tisk. Ce »režemo črke v ploskev in potem te vzdol-bine zalijemo z barvo, stojimo pred drugim načinom tiskanja; saj je jasno, da zdaj ne tiskajo več vzpetine na ploskvi, pač pa vdolbine. Najbolj enostaven način takšnega tiska je ta, da n. pr. umetnik zareže v bakreno ploščo podobo, ki se p( tem tiska. Ta tisk se imenuje tudi bakrotisk in je zelo drag. Poleg tega obstoji še tretje vrste tisk, ki H je nekako med tema dvema, ki smo ju pravkar popisali ,to je tisk na ravno ploskev. Tu nimamo več opraviti z dejanskimi vzpetinami in vdolbinami, temveč z ravno ploskvijo. Del plošče, ki se mora natisniti, leži prav tako visoko kakor del plošče, ki se ne sme odtisniti. Najbolj znani tisk na ravni ploskvi je litograflja. Iz te se je pozneje razvil tisk offset. --' Dne 26. februarja tega leta je poteklo 100 let, kar je v Monakovem umrl Alojz Se- nefelder, izumitelj tiska na ravni ploskvi. Senefelder se je rodil kot sin navadnega igravca v Pragi 1. 1771 in boriti se je moral s trdim življenjem že v začetku svoje življenjske poti. Za svoja gledališka dela ni mogel najti založnika. Zato je začel premišljevati, ali bi se ne dal iznajti morda kak drug način tiskanja, ki bi bil cenejši, da bi lahko sam založil knjige. Čudno, njegova mati, ki je bila navadna perica, mu je prišla nenadoma na pomoč! Nekega dne je prinesel njegovi materi nekdo kup perila in v naglici, ko mati ni mogla najti ne papirja ne črnila, je pomočila pero v neko tekočino, s katero je on delal razne preizkuse, ter z njo na marmornato ploščo zapisala število kosov perila. To je opazil sin Alojz. Pogledal je na ploščo in ugotovil, da so se dale napisane besede prav lepo razbrati. Premišljeval je o tem ves dan in vso noč. Drugi dan mu je prišlo na misel, da bi ploščo potem izjedkal. To je tudi storil in črke so postale še bolj vidne in poteze so se vzpele. Namazal je ploščo s črnilom, odtisnil in dobil dovolj jasen odtisek. Senefelder je stal pred novo iznajdbo, pred novo vrsto tiska. Pri nadaljnjih poizkusih je še ugotovil, da se vlažnih mest na kamnu barva ne prime. Ta fizikalni zakon je Senefelder izrabil za izpopolnitev svojega tiska. Po tej poti je prišel do tiska offset. Seveda sta se današnji kamenotisk in tisk offset tako izpopolnila, da smo stoletjih daleč pred Senefelderjevim tiskom. Kljub temu ostane podlaga najmodernejšega tiska ista, kakor jo je postavil Senefelder. Kakor smo že dejali, ostanejo pri kame-notisku kakor pri tisku offset deli, ki se morajo natisniti in tudi deli, ki se ne natisnejo v isti ravnini. Kako je potem mogoče, da se na gladki ploskvi odtisnejo samo določeni delil Nato odgovori fizikalni zakon o medsebojnem odbijanju masti in vode. Vse dele kamna, ki naj bi barvo prejeli, je treba tako pripraviti, da so dovzetni za mast, tiste pa, ki naj ne tiskajo, pa ovlažimo. Ce potem po kamnu podrsneš z pobarvanim valjem, obstane barva samo na mestih, ki so za mast dovzetna in samo ta pustijo na papirju od-tisk, čeprav je papir dotaknil ves kamen na isti način. Kamenotisk se rabi za tiskanje več barvnih podob, plakatov, posebno pa zemljevidov. V zadnjem času je prišla do veljave tako-zvana izvirna litografija. V tem primeru se slika ne prenese na kamen fotomehanično, temveč umetnik jo z mastno kredo naslika na kanaen; slika je potem toliko bolj izvirna. V Posaarju, ki ga upravlja Zveza narodov, so bileizdane znamke za ljudsko pomoč. Tiskali so jih s svetlotiskom. Se ni dolgo tega, kar so na otoku Sv. Helene, na katerem je Napoleon žrvej v pregnanstvu, odprli nov Napoleonov muzej. Reči, ki so tu shramje-ne, prirv.ai>ljajo obiskovalce «z vsega sveta. Ljudje najrazličnejših stanov in dežela so im še zbirajo vsakovrstne spomine, ki so količkaj v zr«,zi z življenjem Bomaparta. Tako ima na pr. angleški kralj krasmo zbirko v palača Buckinghaim, v kateri eo tudi kopije redkih knjig in dodmmentov, ki jih je napisal Napolcom. Lord NortcliHe, angleški časnikarski magnat, je biđ navdušen občudovalec francoskega velikana in lastnik angleških ladijedeLoic lord Runciman je strastem napoleonist. Na svojem posestvu v okolici Newcas/tle-on-Tyn« ima dvoramo, katere stene so pokrite s slikami majhnega Korza iz vseh dob njegovega življenja. V predalih njegove knjižnice pa najdeš sleherno knjigo, ki se nanaša na Napoleo- na. Sydney Reilly, sloveči angleški špijon za časa svetovne vojne, je imel najpopolnejšo zbirko raznih Napoleonovih predmetov. Slavni filmski igralec Douglas Fairbanks ima v svojem domu v Hol-!ywoodu shranjeno eno izmed diveh mrtvaških masik Napoleona, Raziskovalci eo ugotovili, da je na vsem sveta samo sedem Napoleonovih kodrov, od katerih ima londonski vojaški muzej dva šopka. Švedski finančnik Kreugeir je imel mnogo miniaturnih portretov Napoleona, med drugim tudi njegovo zlato tobafcnico. Zbirka, ki je bila last lorda Roseberija, je bila lani prodana za dva ш pol milijona dinarjev. Oscim Napoleonovih ljubajv-nih pisem je šlo za 900.000 Din, medtem ko je samo njegovo poslovilno pismo, katero je pisal Mariji Luizi z oitoka El'be, vrglo nad 200.000 Din. Ce človek ugrizne psa... Krompir brez škroba! 200.000 Din za Napoleonovo pismo Ko začenja časnikar v Ameriki svojo karijevo, mu dajo za navodilo tale primer: »Ce pes ugrizne človeka, potem ni to nič novega; če pa človek ugrizne psa, je novost, o kateri moraš poročati!« Andrew Pelten je hotel tako novico servirati radovednim časnikarjem. Svojega psa »Busterja« je med Igro v resnici ugriznil v nos. Toda »Buster« ni vedel, da je šlo gospodarju samo za senzacijo in je poljub vrnil ter odgriznil gospodarju kos nosa... Tako poročajo iz New Torka. Znano je, da je škrob glaven sestavni del krompirja. Kljub temu se je dvema kanadskima učenjakoma posrečilo pridelati krompir skoro brez škroba. Prejšnji poizkusi so pokazali, da določene bakterije izločajo encime, ki izpreminjajo celulozo in škrob v sladkor in sorodne sestavine. Zdaj sta prišla dr. Suit, ki poučuje v MacDonald-College-u, in dr. Hib-bert z vseučilišča MacGill, na misel, da bi preizkusila, ali encimi tako delujejo tudi na žive organizme. Tako sta prerezala stebelca mladega krompirja in v nje injekciva kulture določenih bakterij. To injekcijo sta na krompirju večkrat ponovila, dokler ni krompir dozorel. Krompir sta izkopala in napravila ; znano analizo s pomočjo joda, ki povsod kjer je navzoč škrob, izzove živo violetno barvo: tako sta i hotela ugotoviti količino škroba v krompirju. Pod | : skorjo se je pokazal fenek barvast obroček, medtem j ko ni bilo v sredini krompirja prav nič škroba, če- ! prav je pri navadnem krompirju prav sredica polna ' ! škroba. Encimi so ta škrob izpremenili v druge sestavine. Učenjaka še vedno delata poizkuse, da bi se jima posrečilo najti način, po katerem bi bilo mogoče proizvajati take vrste krompir na debelo. Pogled od strani na najnovejši angleški zračni ekspres. Ali se ti ne zdi, da bi ta ptič kar sam vzletel? Тако lahka je njegova konstrukcija in vendar ni notranja udobnost nič trpela. Samo dobre tri mesece so rabili inženjerji za svoje načrte in danes že ima Anglija nov tip modernega letala, ki bo letelo • hitrostjo 260 km ia se bo lahko dvignilo 6500 metrov visoko. Nagrobne napise imenujemo po stari grški besedi še danes epitafi. Epitafi so odmevi grobov in nam pričajo o plemenitosti pokojnikov in tistih, ki so jim postavljali nagrobne spomenike. Nagrobni napisi so zapisani za dolgo dobo let in morajo biti lepi, plemeniti in dobro premišljeni. Tako vsaj so razumevali epitafe stari Grki in Rimljani, ki so nam zapustili v nagrobnih napisih nedosegljive pesniške lepote. Da nič ne omenjamo staro-slavnih krščanskih nagrobnih napisov "o katakombah. Na grob svojemu detetu je napisal plemenit Grk najslajši epitaf, ki si ga moremo misliti: »Zemlja, bodi lahko njemu, ki te je tako malo težilo.« Francoski pesnik Scarrčn pa je ukazal takole napisati na svoj grob: »Ta, ki tu počiva, je bil bolj pomilovanja vreden ko zavidanja. Tisočkrat preje je umrl, preden je izgubil življenje. Človek tiho hodi, da ga ne prebudiš. To je prva noč, ko ubogi Scarron mirno spi in sanja.« Tudi v Ardentini sem videl mnogo prav prikladnih in uspelih epitafov. Na pokopališču Flores laliko berete na primer tale napis na grobu nekega šaljivega zdravnika (v rimah): Popotnik, tukaj spi zdravnik doktor Farfante. Najboljše je, če hitro in tiho bežiš od njegovega groba. On je uosil ljudem smrt. Utegnil bi se ziiuditi in nadaljevati s svojim poslom. Na istem pokopališču sem bral drug zanimiv nagrobni napis: Tu počiva častivredni trgovec gospod Ivan Quiros iz ulice Salgiiero tisoč petsto dvajset in dve. Smrt ga je s kruto roko oropala vsega premoženja, njegova vdova pa še naprej vodi trgovino. Še en zanimiv napis in dogodek iz ! Chacarite. Pred par leti je umrl neki Scicali in določil v oporoki, da naj ga pokopljejo ▼ grobnico njegovih staršev. Nagrob napis si je sam sestavil: »Padre madre e hi jo estan otra voz reunidos, — libres por fin de malos parientee у peores amigos.« Po naše: »Oče, mati in sin so se tu ponovno sešli, vendar že enkrat rešeni zlih sorodnikov in še slabših prijateljev.« Ta napis ni bil povolji pokopališkemu nadzorniku in ga je dal odstraniti. Pokojnikova sestra, upraviteljica zapuščine, ki se najbrže ni štela med sorodnike, ki jih omenja napis, se je pritožila, da se mora postaviti napis na prejšnje mesto. Sodnik pa se je skliceval na družabno dostojnost in mir in je odločil, da obvelja nadzornikova. To se je zgodilo v najnovejšem času. (Naše duhovno življenje, Buenos Aires.) Rooseveltova vlada je razveljavila i/ogodbe z zasebnimi letalskimi družbami radi velikanskih goljufij. Izročila je prometno zračno službo vojski! Zgoraj vojaška letala, ki jih pripravljajo za zračno pošto, spodaj prisegajo vojaški piloti, da bodo zvesto vodili svoja letala, čeprav bodo v civilni službi. MLADI SLOVENEC Zdravko Ocvlrk: Od juga topel vetrc je zavel, zdaj bo pomlad se z.opet nasmejala, vrtove, travnike s cvetlicami nastlala in z dneva v dan bo ptičji zbor žgolel Ne 1)0 več dolgo in bo prišel maj, narava bo ogrnjona v zelenje, vsem novo rast bo dahnilo življenje in svet bo kakor spremenjen v raj. Le kdor je mlad, deležen ho lepote, ki jo pomlad bo srcom ponujala, samo mladosti se bo nasmejala, vsem drugim pa bo rane sekala globoke. Naš Francek in šc kaj Naš Franctik in sosedova Ančka sla komaj aačela za silo hoditi. Kakor pijančku se jima te nerodno opletajo drobne noge in iiSčejo ravnotežja zdaj on tej zdaj na oni strani. In majhna sta še, o, tako majhna, dn bi ju lahko postavili ▼ izložbo — in bi ju smatrali vsi za dve •rčkuni igrački. Da bi le tako nemirna ne bila I Igračke v izložbah se držijo resno, se držijo modro, ne zinejo nobene besede, ne mignejo niti z mezincem, strmijo nepremično predse; naš Franoek in sosedova Ančka pa tega ne znata. Kakor mižji repek sta: smuk sem, smuk tja. Niti za trenutek ne mirujeta. Bog se nas usmili, če bi ju [»stavili v izložbo! Strašen bi bil pogled na razdejanje, ki bi ga drobtjanca neugnana napravila tam. Naš Francek in sosedova Ančka govorita zaenkrat še prav svoj poseben jezik. Tega jezika razen njiju in mame ue razume nihče na svetu. Besedni zaklad tega jezika obsega komaj deeet zlogov in črk — in vendar se maliča s tem skromnim znanjem pomenita vee. Ta njun prečudni jezik je bil že delj časa središče mojega zanimanja. Ta pa tam sem žu ujel kakšno besedico in si njen pomen vtisnil v spomin. Nikoli pa si ni»eni vzel toliko časa, da bi njiju zamotano govorico preštudiral do dna. Zadnjič, na dan sv. Miklavža, ko je prišla Ančko našega Francka spet obiskat (stanujemo v isti hiši, v istem nadstropju, od našega stanovanja do stanovanja Ančkinih staršev je komaj dobrih pet pedi), pa sem imel to rtdko čast, da sem mala dva neopaženo poslušal dolge pol ure. ln se zdaj pač lunem ponosno potrkati na prsi in se pobahati. da znam poleg slovenskega in treh drugih jezikov — ia silo še en jezik več. Kako bi ta na novo odkriti jezik imenoval, ne vem. Mislim pa, da bi se mu še najbolj prilegalo ime »zmešnjava«. Poslušajte, kako sta se drobljanca jx>men-kovala in kakšne so bile potdedice tega jk>-menka! Potem presodite sami, kakšen je njun jezik. Z zardelimi lici je Ančka jvokazala Franc-ku prelej>o punčko, ki ji jo je prineeel Miklavž, in dejala: »Lej, cie unco mam! Avz nesn, ves.« (Po naiše bi se to reklo: »Poglej, kako lepo punčko imam! Miklavž mi jo je prinesel, veS.<) Francek si je ogledal punčko od nog do glave in strokovnjaško ugotovil: »Ja, les cis, lesi Moj ac — cis, cis, cis!« (V prevodu: »No ja, saj nič ne rečem. Je res lepa tvoja punčka, res; ainpak, duša draga, moj |>a-jac je še trikrat lepši!«) In ji je jMJnosno pomolil pred oči pajaca v pisani obleki in z ogromnimi naočniki na dolgom nosu ... Ančka je j>ozorno premotrila pajacev obraz in prezirljivo zavila nosek: »O-o-o. aj se! Moja unča cis, oja unca Ida!« (To naj bi jtomenilo: »llohoho, kaj še! Moja punčka je lej>a, tvoja punčka j>a je grda!«) Tleti pajacev kljukasti nos Ančki očitno ni bil nič kaj všeč ... Francek je bil užaljen. Do dna duše uža-JjPn. Našobil je ustnice in Ančko ogorčeno zavrnil: »Ti Ida ves! Ni unca. ac je. Ac cis, nc moj!« (Po naše nekako takole: »Ti si grda, da veš! Sploh pn to nobena punčka ni. nego je |iajac. Sram te bodi. ki ne znaš razlikovati punčke od pajaca I Pajac je lep, jmjuc je moj.«) In je ljubeče fiogladila pajaca po razkuitrani glavi. Ančka je miroljubna pnnčka. In dobro srce ima. >Lc čemu bi se kregata po nepotrebnem?« si je najbrž mislila. Vojna jc huda reč, vojne ee ona s I rnnckom že nc bo igrala, ln je ublažila svojo kruto sodbo na način, ki bi delal čast samemu modrijanu Salomonu: »Ac...? Ni unca...? A-al Unca cis. ac cis — ja!« (»Pajac je? Ni punčka? Aha I To je pa nekaj čisto drugega, če je j>ajac. Potlej jc pa nioia nunčkn lej« ln tvoj pajac jc lep-"«) Iu jc v znak sprave še soina jiobožala pajaca po razkuštrani. glavi... France* je bil fiotolažen. Drobna gubica na čclli sc m i je v hipu ugladila. Hvaležno jc izgledal svojo malo, dobro prijateljico in ji važno pritrdil: »Ja, o je! Unca cis, ac cis — lesi« (»Ja, tako je! Punčka je brhka, pajac jc brhek obn sta brhka — pa še prav zares!«) Sedla sta na pručko. Ančka je nežno privila punčko na erce in jo zazibala: »Aja. unca, aja!« Francek je takisto zaujčkal pajaca v naročju in mu sladko zapel: »Aja, ac. aja!« lil sta se njiju glasova strnila v ubran duet in jc premila uspavanka skoraj pet minut nemilo trkala na duri mojih ušce: »Ajotutu aja...« Biint, bum, bum! je tedaj v kuhinji nekaj močno za ropiotalo. Ančka se je zdrznila iu prisluhnila. Zaropotalo je znova, še močneje. Ančka je nagubančila čelo, prislonila kazalec k ustom iti karajoče šepnila: »Pst! Unca aja ...« Ropot v kuhinji pa ni prenehal. Stric dimnikar je prišel štedilnik oinetat... Ančka se je v skrbeh sklonila k speči punčki: križ božji, pa ee vendar ni zbudila? Francka pa je igra »mama in otrok« začela kaj kmalu dolgočasiti. Domislil se je nečesa drugega. Veselo je planil pokoncu in vzkliknil: »Ej, ac — vedka!« (»Hej, moj pajac pojde na medvedka!«) (Konec prihodnjo nedeljo.) Iznajdljivi Fridolin Konec: Friidoliii je zvite bučke, brž iz sank napravi smučke im kot sm/učarsiki prvaik Joško Janša — naš junaik se ponosno peJjj-c dalje ... Trii zaslužil jc medailijel Nehaj drugih rešitev S 1 a v i c a Langerholc, učenka II. raiz-reda v Stran/jali pni Kamniku: Frklolirn je iznajdljiv: vstran pomeče polomijo, po strminah za drvi jo. Urno, kot bi šlo za stavo, pireikopicne se čez glavo in na noge se postavi. Ude Stepe, vsi so zdravi. Brž domov in — sonuik! za peči To mi bila majhna reč .., Mirko Bernot, učemec III. razreda v Stranjah pri Kamniiku: Fridolin pa ш bil kar nič v zadregi, ko si je pni padcu polomil sani. Mislil si je: »Hvalabogu, samo da je glava ceJal« — Urno je napravil iz polomljenih sani smučke, jih priveza:! na noge ter ja-dmo od'bczel dalje po bregu čez dnn in »trn, Vso tovariši, ki so mu prej strgali korenček, so zdaj osramočeni gledali za prebrisanim Frido-linom .. . Anton 2 n i d a r , Bitnje 10 pri Bohinjski Bistrici: Ko sami so Fridodinu ee zlomile, hit-ro stopi na krivine — in naprej je drča! Frid-oilm, snežnih hribov vrli sin .. Mirko Kramer, učenec IV. razreda v Mariboru: V hrpu. ko je Fridolin padel s polomljenih sank, je jjrrtekel mimo velik pes. Fridolin je skočil nanj, ga eanahal im pes ga je v bliskovitem diru ponesel navzdol. Če ne bi bilo psa, bi se FridoJm tmkljal dalje po strmem bregu in si gotovo polomil vse kosati. Zdaj se pa vsem, ki so škodoželjno gledala nijegov padec, v pest smeji... Marjan Š t r a v s , učenec V. razreda v Dolenjem Logatcu: Kaj junaško v zrak poskoči, se po snegu dol potoči. Ko spet vstane, se otiplje in prestraši na vse kriplje: vse raztrgal si je hlače. Zdaj srtoiii taim, bridko pltvče . ., Slava Knavs, učenka III. razreda v Lo-štkem Potoku: Strte sanke so zamič — Fridolim naš p»a je [>ti6: brž na noge jih priveže, smuki po klancu jo ureže .,, Karel Ju rman, učenec (?) razreda v Ljubljani: Fridolim se več ne samka; ujela ga lisičja zamika je, zdaj tarna n,a vso moč: »Ljudje božji, na poimočl« Blanka Marija R a t a j , učemlka II. razreda v Petrovčah: Zgrabi sank m a polena, klecne nanje na kolena. Ker prav dobro še ne gre, se z nogami v sneg upre. Ko se tega naveliča — glejte Fridolina ptiča! Kaj domisli se dečak, naših smučarjev prvak? Spusti samkin a polena, stegne noge do kolena, zgrabi za klobuk usn ja t, dene ga pod zadnjo plat. Čud,ne samike so klobuk, pa gre imenitno — smuk! čez sirn-.ine ... Na ves glas Fridolin zapoje z jas: »Čuijte me, gledalci vi! Kri slovenska ne fali! Iznajdljiv sem Fridolim, domovine vrli sini« Ljuba Kratnar, učenka V. razreda v Kamniku: Fridolin pa — en, dva, tri! — smučke iz sank si naredi, kot pero navzdol zdrči, da se vse za njim kadi. Mama se ni nič iezila, simlka ie še pohvalila. Sladilcih tort, bonbonov sod mu kupila fe za god . .. Janez Jerebič, učenec II. Vrhniki: Fridolin je buče zvite — kaj, če sanke so razbite: brž na vsako nogo pol, pa na snuu čik ali spet navzdol I PaJ'oi ie s seboj imel, hitro jih je v roke vzel. Sankat se je šel na griček, a domov prismučail pti ček ... Zofija Bernot, učenka II. raizreda v Stranjah pri Kamniku: Sanke res so Sle na dvoije — mislite, da to hudo je? Saj iz samik sta smuAi dve, h.iro z nijima na no^gel Fridolin vesel zaoriska in zdrči, da vse se bliska. Še hitTeje kakor sanike — smučke treščile so v planike ,,. Upoštevali smo samo rešitve, ki smo jih prejeli do četrtka 1. marca. — Za nagrado je bil od najboljših rešilcev izžrebam Janez Jerebič, učenec II. razred« na Vrhniki. Dobi lepo ilustrirano knjigo. razTeda S TRI C KOV KOTIČEK 584. Dragi Kotičkov striček! Prav vesela sem bila Tvojega odgovora, posc-bno zato, ker nisn užalil nc ooka n« mame, ko si mi svetoval, naj se imenuiicm hrvatska Slovenka ali slovenska Hrvatica. Pa tudi Ljudem si s tem zavezal jezike. Pre; so govorili, da nusem ne to ne ono, кет jc moija mama Slovenka, oćika pa Hrvait. Tukaj v Karlovcu tudi nismo kar laiko. Dobimo nov mos't čez Kolpo, da se ne boste samo Ljubljančani b ah ali s sv-ojim troniosloviiCon. In tuud nove asfaltne hoJmike dobimo, še lepše, kakor ki v Ljubljani. Zoikaj nas ne prideš nikoli obiskat, striček? hot v Karlovec bi sc Ti izplačala. Nakupil bi si lahko vse polno jajc. So zcJo poceni: tri dobiš za en dinar. V odgovoru »i napisal med drugim tudi to, da Te veseli, ker sem pridma. Nič se ne hvalim, ampak pridna sem pa ree. V š-oli se dobro učim in tudi mami rada pomagam pn delu. V kraiikeim pridem v Ljubljano na obi«k k stricu in teti. Tudi Tebe bi rada obiskala, da bi malo skupar, po-kramljala. če pa mc Ti nočeš sprejeti, mi sporo«, ali je Lrubl.anski nebotičnik talko visok, da bi mogla po njem k Poigančcvemiu očetu na luno. Oni mc bodo gotovo radi sprejeli. Zdaj T« pa prav leipo pozdravljam in se že vnapiei veselim 1 vojega odgovora. Tvo a Zdenka Krovinovič, učemka 1. raareda v Karlovcu. Draga Zdenka! Stokrat bolj. kot si bila vesela mojega odgovora Ti, sem vesel Tvojega drugega pisma jaz. Bilo mi je v ve'ilko zadoščenje! Kati že sem sumil, da mi je ono Tvoje pismo nekdo podtaknil, ker me je hotel prcizikiraiti ., . Sai Ti jc gotovo znano, kako se |e nekdo razburil nad mojim odgovorom v nekem vele nacionalne m slovenskem listu? (Kaj beseda »velenaoionalno« v slo-venAčini ali hrvaščini pomeni, naj Ti očka raz'oži. Čc bi Ti razložil jaz, bi gotovo ena desetina Slovencev popokala od jeze, dnigih devet desetin pa bi popokalo od — smeha. Tako bi ves slovenski narod izginil s površja zemlje — nak, takisto krut pa res ne sme-m biti! Zato, kakor rečeno, naj Ti to reč raije ofika razlogi.) Zakaj nič ne pridem v Karlovcc, ko so jajca tam tako poceni, me sprašuješ. Ljtrba duša, zaradi dveh ali treh jaijc se res ne iuplaia hoditi l.ia. če bi jih pa kupil več, bi sc mi do velike noči, ko bi gob laliko uporabil za pirhe, gotovo žc jx>kvarili. In — da izdam svojega srca najslajšo im narsitriv-nojšo željo: za veliko noč itak pričakujem na stotine pisanih jajc — pirhov — od vseh sirarni. Ali veš, koliko sem jih lani dobil v dar? Toliko, da sem moral pokupiti vse košare in koše po ljubljanskih trgovinah, tn še mi je ostalo pirhov, da sem jih moral zložiti kar po tleh. Prebrdko jc bilo sicer moje razo.-aramje Zjutraj, ko sem sc prebudil in videl, da sc mi je o fiirhih — samo sanjalo Pa nič za tol Pirhi so bili vseeno lepi, tako ie.pi, da iepših še nikoli v življenju nisem videl tn imel. Kadar prideš v Ljubljano, me kar obiščil Z obiskom pri Poigančcveni očetu na luni namreč ne bo nič. Nebot.iemiik sicer limia večkrat trka — tako blizu mu je, zlasti takole okoli [K>tnoči — pa kiljub lemu ne boš mogla splezati nanjo. Je to že zadniiič poskušal neka junaik — bil je pošteno »v ro/icah« — pa j« priplezal samo na vrh dimnika. Tam je pokorno zadremal in ko jc zijutraj posijalo solnce, je siromak pozabil, da je imeniten gosipod s cilindrom na glavi in z veliko zlato uro v telovniku. Bil je p>rcipričan, da jc dimnikar — taiko črn je bil od saj in tako zmeden od poipitega vina . .. Torej le кат pri meni se oglasi, nebotičn-lk im Požgančevcga očeta pa pusti pri mirul Lepo pozdravljeni vsi trije: Ti, odka in maima! — Kotičkov striček. 585. Dragi Kotičkov stričekl ie več let Ti pišem jjisnia, pa |ih ne odpošij-em, ker ojka in mama pravita, da so zanič. Tudi to pismo ni bogvekal, pa Te vseeno prosim, da ga ob aviš v kotičiku. Mi smo že skoro tri leta v Nišu. Ko smo prišli sem, sem začela hoditi v šolo. Mojc sošolke so same male Srbkinije. Imamo sc prav rade. Povedala bi Ti, kakšno izpričevalo dobivam, [>a sc bojim, da boš rekel: »Gle.j jo n.o, kako se hvalil« V »S'lovcnčevi« jubileijini številki sem videla, da si še zelo mlad, čeprav vedno trdiš, da Ini-aš samo šc cn las na glavi. Če pridemo v počitnicah v Ljubljano, Te pridem obiskat, pa bom videla, kako je s to rečjo. Takrat Ti prinesem alvc rn ratluka. ker to že vem, da si zelo sladkomeden. Pa naj Tc nc bo nič sram, saj sem jaz tudi! Pozdravlja Te prav lepo Dušica Počkaj, učenka III. razrede v NUu. Draga Dušica! ćc so bila vsa Tvoja pisma, ki si mi jih pisala, pa nc odposlala, tako »zanič«, kakor je to pismo, po lem Ti delata ouka im mama hudo krivico. Naij ad prideta ogledat pisemca nekaterih drugih mojih kotičkarjevl Kar pred ofinri •e jima bo stemnilo, takšne čačike io packe bosta zagledala ... Potem boeta kar koj spoznala svojo ljulo zmoto in ponosna bosta na svojo Dušioo, ki zna tako lepo pisati. Saone male Srbkinije so Tvoje sošolke in prav rade s« imate, pišeš dalje. Vidiš, to mi ugaja, to! Tako bi se morali tudi odrasli radi imeti ne glede na narodnost — človek je človek, pa naj bo beloko-žec ali Kitajec ali Indijamec aili Zamorec _in konec hi bilo medsebojnega prerekanja in preklanja. Otroci nam dajete dober zgled, posnemati vee pa nočemo ali ne maramo. Zares čudni in smešni smo včasih odrasli Ijodijcl če bd bil ja^ močan kakor te bil Martin Kipan, bi s korobačem hodil iz kra;a v kraj in temeljito naimlatil veai!togar, kd drugemu ne pirizna istih pravic kakor sebi. Talko sem pa samo uibo'g Kotičkov striček, ki niti napisati ne sme vsega, kamoli da bi s korobačem delal red po svetu... Kaiko je bilo z omo mojo sliko v jubilejnem »Slovencu«, sem že nekajkrat pojasnil in nikaikor ne gTe, da bi emo in isto reč sitokrat ponavljal. Moj »edini las na glavi«, kakor vidim, tudi Tebe edino moti. Na žalost vseh, ki škodoželjmo čakajo, da mi še ta odpade, se mi zdi potrebno izdati senzacionalno skrivnost: moj edini la-s je te dmd dobil — mlade. Tako srčikami so, da se jih kar nagledaiti ne more moje oikol Ko dorastejo, bodo še oni imela mlade in takrat bo moja glava talko polna las, da bom nanjo lahko kaline lovil. Kaikšem k-rilk in vik bo šele takrat zagnal prem,ild md »Pohodov« ko-ti&kar, ko mu ie moij »edini las« ne da pokoja im mirul Alve in ratluka mi pa kar primesi. Ne vem sicer, kakšna jed je to, amipak če je le količkaj poHobna Zailazniltovim tortam, io bom z navdušenjem poli zal. Živela alva in ratluk! Srčkane pozdrave Tebi in Tvojim sošolkam, malim Srbkinjam, pošilja Kotičkov striček. 586. Ljubi Kotičkov stričekl Tvoj kotiček silno rada berem. Vsaiko nedeljo komaj čakam, da ga dobim v roke. Potem pa grem od prve do zadnje črke. Pa tudi Tvoje povesiti rada berem. Vse bi rada kupila, pa je tako trda za dinarje. Ko bi mi hotel povedati, kje bi lahko nekaj knjig zastonj dobila, bi Ti bila zelo hvaležna. Pa najbrž še sam ne veš. Če pa veš, mi ne boš hole; povedati. Pozdrav! — Slavica Langerholc, učenka II. razreda v Stranjah pri Kamniku, Draga Slavica! Na Tvojo im mojo žalost Ti moram povedati, da v resnici na vsem božjem svetu ne poznam knjigarne, ki bi dajala knjige — zastonj. Če bi la eno takšno knjigarno poznal, bi bil najsrečnejši človek na svetu. Toliko lepih pravljic in povesti bi si v njej izbral, da bi z njimi lahko obdaril vse tiste otroke, ki si jih sami ne morejo kupiti. Veni, da boš raaočarana nad tem moijim odgovorom, ampak tako jc na svetil, dušica moja, in nič drugače. Da Te vsaj malo potolažim, Ti v kratkem pošljem dve svoji knjigi v dar. Samo sporočiti mi moraš prej, kateri dive od teh štirih bi rada imela: ali »Najdenoka Jokca« ali »Ptička z dvema kiljunčkoma« aLi »Za zidano voljo« ali »Krojačka veseljačka«, da Ti ne pošljem knjigi, ki ju že imaš. Bog Te živi, Gorenjika mala! — Kotičkov striček. ZA BISTRE GLAVE 1П1Ш111И1НШ1МП IIIMIIIIIIIlUHIIIIinilllllllMIlllllllMIMIIIIHIMIIIIIIIIIIIMIMIIIHII Izpolnjevalha: Lepi bratci Nacek, ta je pacek: venomer f>o luži kobaca ko žaba in se s pujskom-- Tonček je kajonček: venomer nagaja in za repek grdo vleče---- Tinček jx>tepinčck ves dan krog se klati. »Tak je ko razbojnik!« se huduje-- Jožek ko star možek dim iz vivčka puha, Francek ko pijanček kolne: »----U Darček lenuharček zgodaj zjutraj se zbudi: ob enajstih čvrsto še kot jx>lh-- Na mestih, kjer stojijo črtice, postavite zraven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en 7lop. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošliife najkasneje do četrtka, 8. t. m., na naslov: Količkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Francek je kriv Minka: »Mama, Francek mi je razbil punčko!« Mama: »0 ti kajonl Ga bom že kaznovala za to hudobijo. Kako pa jo je razbil?« Mimika: »Udarila sem s punčko po njegovi glavi — in punčka se je razbila ..,« Zadnji dnevi sneženega moža. Stev. 58. /SLOVENKO«, dne 4 marca 1961 Stran 9. обо JL Dobra pijača Zadružna klet v Ljubljani Kongresni trg štev. 2 Ugodna postrežba OQO JL Gospodarstvo Mlekarski punt na Hrvatskem Na Hrvatskem zavzema mlekarski štrajk vedno večji obseg in bo kmalu vsa savska banovina organizirana v borbi proti prekupcem. Saj tudi ni čuda, da so se kmetje naposled vendar-le dvignili proti takšnemu izkoriščanju. Vsa javnost posebno dnevno časopisje in, mirno lahko trdimo, vsi zagrebški konzuinenti so na kmetovi strani, ker vedo, da gre prav tako tukaj tudi za njihovo korist, da ne bodo kakor doslej tudi še nadalje slabo blago drapo plačevali. Na raznih velikih zborovanjih se je izbral akcijski odbor, pri katerem sodeluje tudi slovenska Zveza mlekarskih zadrug, ki je čutila svojo dolžnost pomagati tovarišem v borbi. Pred nekaj dnevi smo se pa ne malo začudili, ko smo dobili v roke zagrebški list, ki nosi lepo ime »Mlekarski list«, last mlekarne »Samopomoči«. Zadnja številka tega lista je posvečena izključno borbi proti težnjam kmeta živinorejca, ki so ga obupne razmere na mlečnem trgu pognale v štrajk. Ne bi razpravljali o tem lističu, če bi se ne dotikal tudi našega slovenskega zadružništva. Licemerno se namreč huduje ta list, da so Slovenci sodelovali in že od začetka podpihovali hrvatske tovariše na štrajk. Trdi, da so Slovenci zato sodelovali, ker so potisnjeni s hrvatskim blagom z lastnega trga. Kako smešna je ta trditev, saj si Slovenci ne lastimo le slovenskega temveč ves jugoslovanski trg, saj oddajamo svoje izdelke v najjužnejše kraje naše države. Nas kar nič ne moti dovoz hrvatskega blaga na naš trg, ker dobro vemo, da je trg dovolj velik za vse. Gospodje gTozijo, da bodo poleg masla in trapista pričeli skoraj prodajati tudi emen-talski sir. Toda po prebrisanosti gospode okoli »Samopomoči« prav gotovo ne, pač pa edino s pomočio Slovencev. Med mnogimi netočnostmi v članku'je zlasti očividna trditev, da je pri nas vse preveč mleka. Nasprotno vemo vsi, da je v naši državi tako mala produkcija mleka, da bi ne prišlo celo, če ostanemo pri nas le tako navdušeni pivci mleka kakor doslej, na osebo niti četrt litra dnevno. Vemo ludi, da bo konzum stalno naraščal in bo treba zalo vzgojiti dobre krave molznice, slabe pa poklati. Drugod (n. pr. na Danskem) krave koljejo zaradi preobilice mleka. Tudi mi smo za klanje slabih krav, ker staro je treba povsod, kjer se noče samo po sebi umakniti, pač poklati. Na Danskem je res cena mleka samo 70 par za liter, kakor piše to ^Mlekarski list«, zato pa da danska krava tudi tri- in še večkrat več mleka kakor naša krava. Mimo tega pride na Danskem na kvadrat, kilometer 60, pri nas pa komaj 15 krav. Popolnoma razumljivo je, da mora Danska, ki je kot mlekarska dežela navezana na izvoz, dati poceni svoje iz- Koliko je stala likvidacija Vzajemne pomoči Ljublijaina, 2. marca, K poročilu, Id so ga priobčila ljubljameki dm«v-đSci o poteku prvega rborovamija upnikov »Vzajemne pomoči« in z oeirom na naito eled'eče pojasnilo g. bamslkega svetnika Mencingerja Antona kol srvoječasmega likvidatorja, si dovoljujem sledeče pojasnilo: Kar se predvsem tiče zneska, kaitecega je »etala« likvidacija »Vzajemne pomoči«, ugotavlja knjigovodstvo »Vzajemtne polnoči«, da je blagatjna v času od 1. aprila 1932 do 31. roaja 1933, ko ee je oaivod nahajal v likvidaciji, v celeim izplačala Din 452.466.32, in sicer: na posmrtininah......... 46.747.— za plačilo računov, ki zadevajo pre'd likvidacijo namočene predmete . . . 34.674.50 na plačah osebju......... 205.460.— na najemnini........ ■ 31.000.— na plačanih pristojbinah, davkih, prispevkih za pokojninski zavod in bolniško blajgaijino......... 47.894.85 ma zastopniških stroških . . ■ • • • 26.035.50 za kurjavo, razsvetljavo, snaženje, шве-rfflte in tiskovine, poštnine, telefonsko naročnino, zavarovanje proti vlomu in požarni, za male naibave in pa pravila 11.137.97 na nagradah za upravo, plačilo nadur in drugih malih izdatkih...... 29.386.50 oa provizaijaih potnikom ...... 20.130. sloupaj Din 452.466.32 Kar se pa tiče nepojasnjene diference v dozdevnem znesku Din 632.000.—, ugotavlja knjigovodstvo »Vzajemne pomoči«, dja so se knjige v času od 1. aprila 1932 do 31. maja 1933 vodile točno in vsebujejo izčrpno vse prejemke in izdatke in za ta čas ne izkazujejo nikakršne nepojasnjene diference. Keir iz teh ugotovitev izhaia, da so očitki, ki so bili na prvem zboru upnikov iznešeni. krivični, smatram za svoijco dolžnost, da zadevo s tu navedenimi ugotovitvami pojasnim. Dr. Krejči Viljem, odvetnik im upravitelj korakurzne mase »Vzaijemne pomoči«, registrov, pomožne blagajme v Ljubliani. Zaposlenost se izboljšuje Najnovejši podatki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani kažejo, da se je zaposlenost našega delavstva začela izboljševati. V največji meri so temu vzrok sezijski pojavi in ugodno vreine, ki je posebno v drugi polovici meseca izboljšalo zaposlenost. Vendar zaposlenost v primeri z januarjem ni zelo narasla, komaj za 231 oseb. Toda v primeri s februarjem lani je število zaposlenega delavstva naraslo za 2221. Lani je od januarja na februar število zaposlenih padlo od 69.860 na 6S.601, torej za 1259, dočim je letos naraslo za 231 oseb. Lani se je sezijsko izboljšanje račeto kasneje. Ugodno je komentirati dejstvo, da je prvikrat v teku trajanja sedanje gospodarske krize število moških zavarovancev naraslo, in sicer za 212 v primeri s prejšnjim letom (torej od februarja 1933 na februar 1934). Prirastek ženskega članstva pa je seveda znatnejši in je znašal od februarja 1933 na februar 1934 2009. Odstotek moških bolnikov je vkljub podaljšanju bolnopodporne dobe od 26 tednov na 52 tedno še vedno prevelik. Letni diferencijal odstotka bolnikov ki znaša pri moških plus 0.58« napram plus 0.12% pri ženskah. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno faktičnetnu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, ne izkazuje v februarju 1934 nobenih posebnosti. Pač pa je vsled povečanja zaposlitve narastla celokupno dnevno zavarovana delke. Zanimivo pa je, da vlada prav v tej deželi naravnost vzgledno razmerje med cenami kmetijskih pridelkov in cenami industrijskih izdelkov. »Mlekarski list« je od nekod privlekel primerjavo s škatljico vžigalic, češ da plača kmet razliko med današnjo ceno in predvojno ceno državi. Nas to prav nič ne zanima komu to plačamo, samo to vemo, da toliko stanejo. Organizacija hrvatskih mlekarn mora biti zelo slaba, če pomislimo, da zapo-slujejo pri dnevnih 10.000 litrih mleka 150 ljudi in 100 konj. Potem seveda ni čuda, da se mleko toliko podraži. Primerjava z Dansko, kjer da ima vsaka vas po 30 do 50 tisoč litrov mleka, ne drži, kajti tamošnje vaške mlekarne imajo le po 5 do 10 tisoč litrov mleka. Pri letošnjem potovanju v Italijo na mlekarski kongres j>a bi jih prosili, da odprejo oči, sicer bodo morda sami verjeli svoji bajki, da se zalaga Milan iz najbližnje okolice. Oemu vmešavati v , kmetsko organizacijo nekega dr. Sulitnana, ki nima j z našim pokretom nikake skupnosti razen, da bi j rad prodal neke mlekarske stroje. Ker ni bilo mogoče najti madeža na članih akcijskega odbora, zato pa naj ta Rus prevzame nase to breme. Mar sta kmet in konzument kriva, če so propadle neke zagrebške mlekarne. Nujna potreba narodnega gospodarstva je, da čimprej propade vse nerealno, kar se skriva pod krinko zadružništva. Oorje kmetu v savski banovini, pravi »Mlekarski list«, ker ne bodo, tam kjer šlrajka, več prejemali njegovega mleka in bodo zato skušali dobiti mleko v bolj zaostalih krajih. Ali ni grdo groziti kmetu na tak način? Ali je najjerjeno jiroti Slovencem, češ da bodo namesto hrvatskega blaga zopet vzeli blago slovenskih mlekarn? Oblastva naj preprečijo takšno izrabljanje vzvišene zadružne misli jx> posameznikih. Naenkrat so postali narodovi škodljivci duhovniki in učitelji, časnikarji pa lažnjivci, ker fiovedo javnosti resnico in podpirajo izkoriščanega kmeta v upravičeni borbi za njegov obstanek. Zadnji veliki shod v Uljaniku nam je porok, da se lo gibanje ne bo več ustavilo, temveč bo končalo z zmago resničnega zadružništva. Ker je »Mlekarski list« izdal 5000 izvodov te svoje protizadružniške številke, bo Zveza slovenskih mlekarskih zadrug poslala tudi 5000 svojevrstnih pozdravov v savsko banovino, da podkrepi tovariše v vztrajnosti. Mlekarski list, ki nima nobene strokovne vrednosti, pa bodo odpovedali. Tako bo končal boj za staro pravdo s pojx>lnim porazom škodljivcev mlekarskega zadružništva in pokazal prvo pot do boljših časov našemu hudo preizkušenemu kmetijstvu. mezda dnevno za Din plus 27.598.40 ali mesečno za cirka Din 700.000.—. Kreditni zavod za trgovino in industrijo Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani je imel včeraj dne 3. marca t. 1. dopoldne pod predsedstvom predsednika, g. Andreja Sara-oona, bilančno sejo upravnega odbora. Upravni odbor je odobril soglasno od ravnateljstva predložene letne račune za 1. 1933 in soglasno sklenil predlagati občnemu zboru 10%no dividendo proti lanski 9%-ni. Železničarska nabavljalna zadruga Na našo vest, đa se namerava mimo drugih zadrug tudi Železničarska nabavljalna zadruga v Ljubljani odpovedati davčni prostosti, da je ne bi zadele posledice novih zakonskih določil o nabavljalnih zadrugah, je vodstvo zudruge povabilo zastopnike časopisja, ki so si ogledali prostore in poslovanje zadruge. Zadruga je vzorno organizirana in ima vse oddelke, ki nudijo članom prav vse življenjske potrebščine po zmernih cenah, vendar pa ne po takih, da bi biln konkurenca drugim trgovcem preob-čutna. Zadruga ima sedaj 7700 članov ter štiri vzorne poslovalnice (Ljubljana glavni kolodvor, šiška, Maribor glavui kolodvor in Maribor koroški kolodvor.) V teku svojega 12-letnegu delovanja more beležiti prav lepe uspehe. Rezervnega fonda ima 7 milijonov. Lani je prodala članom blagu za 46 milijonov, za 4 milj. manj, kakor leta 1932, kar je pač poslcdica znižanja plač, pa tudi padca cen. Dobava članom je strogo pod kontrolo in na knjižice. Nečlan sploh lic more dobiti blaga, niti posredno ne. Ugodnosti, ki jih zadruga prejema, so poleg davčne prostosti samo še znižana tarifa za dovoz blaga, to je polovična vozni na. Vedeti pa je treba, da je stara pravica železničarjev po vseh deželah, dn si smejo sami z brezplačnim potovunjem preskrbeti dovolj živeža zase. Mesto, da bi sc železničarji sami z osebnimi vlnki podajali v druge cenejše kroje kupovat živila, opravlja to mesto njih zadruga s tovornimi vlaki. Zadruga ima 170 nameščencev ter je povprečni mesečni dohodek 1570 Din. Za nje plačuje zadruga tudi vse socialne dajatve ter so nameščenci zavarovani tudi pri l^ok. zavodu. Ogromne zneske pa je zadruga izdala za razne kulturne in socialne potrebe članstva. Sedaj ima zadruga inenzo, v kateri ima brezplačno hrano 30 akademikov. Mcnzo, kakor tudi zadružno gostilno pa namerava zadruga sedaj opustiti. Vz|H>redno z nabuvljalno zadrugo dela tudi kreditna zadrugo. Nabavljalna zadruga namerava sedaj najeti posojilo, da odkupi od erarja hišo v Ljubljani, kjer posluje. Glede vesti, da se namerava odpovedati davčni prostosti, pa je zadrugn odločena, da zaenkrat tega ne stori, ker bi s tem izgubila značaj socialne ustanove in postane v istem hipu navadno trgovsko podjetie, pač pa se nnmeravn v bodoče točno držati zakona in predvsem opustiti prodajo luksuznih predmetov. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za 28. februar kaže tele važnejše postavke (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. februarja); Ak t i v a : zlato 1764.3 (plus 0.07), vaiute 0.016 (—030), deviz« 80.6 (—6.67), skupno podlaga 1845.46 (—6.95), devize izven podlage 88.04 (plus 5.875), kovani denar 287.5 (—30.8), posojila: menična 1663.55 (—13.14), lombardna 295.1 (—0.6), prejšnji predujmi državi 1717.5 (plus 0.2), razna aktiva 109.26 (plus 0.6). Pasiva: bankovci v obtoku 4232.7 (plus 71.0), drž. terjatve 6.1 (—10.1), žiroračuni 383.1 (—113.6), razni računi 569.4 (plus 34.7), skupno obveznosti po vidu 958.6 (—89.1), obveznosti z rokom 1079.54 (plus 0.6), razna pasiva: 300.0 (-27.3). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5191.3 (—18.0), skupno kritje 35.54% (35.55), od tega samo zlato kritje 33.99% (33.87). Pričujoči izkaz kaže povečanje obtoka bankovcev in zmanjšanje žiroracunov, kar je v zvezi z ultimom in večjimi potrebami plačilnega prometa. Posojila padajo še nadalje, prav tako tudi podlaga, kar pa se deloma kompenzira z dotokom deviz izven jiodlage. ★ Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov je kot znano terminirala rok za vlaganje prošenj za sanacijo, odgoditev plačil in izvenkon-kurzno likvidacijo s 4. marcem. Ker pa še niso bili objavljeni vsi potrebni pravilniki, poroča zagrebški »Jutarnji list«, da bo pri proračunu sprejet amandman, s katerim skupščina odobrava vse vladne odredbe ter istočasno daje vladi pooblastilo, da te uredbe menja. S tem je omogočeno na kratek način dati vsa potrebna pojasnila k uredbam. Trgovci iz ljubljanske okolice imajo svoj redni letni občni zbor v sredo dne 7. marca t. 1. ob 8 zjutraj v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27. Vabljeni so vsi gospodje trgovci, da posetijo občni zbor. — Josip Šporn, predsednik. Solidarnost, reg. pomožna blagajna v Ljubljani sklicuje redni občni zbor za 16. marec v svoje poslovne prostore, Aleksandrova cesta 5-1. Na tem občnem zboru bodo poleg računskega zaključka za 1933 razpravljali tudi o nadaljnem poslovanju, odnosno o razdružitvi blagajne. Borza Dne 3. marca 1934. Denar Ta teden je bil promet na ljubljanski borzi manjši; znašal je 1901 milij. Din v primeri s 2602, 2088, 2345 in 2043 inilij. Din v prejšnjih tednih. Zuatnejših izprememb ni bilo. Prve dni tedna je bila lira slabejša, nato pa je radi izjave italijanskega finančnega ministra zojjet narasla. Dolar se ]X)lagoma približuje novi pariteti. Curih. Pariz 20.3775, London 15.70, Nevv York 309.75. Bruselj 72.20, Milan 26.60, Madrid 42.15, Amsterdam 208.30, Berlin 122.S0, Dunaj 73.30 (56.90), Stockholm 81, Oslo 78.00, Kopenhagen 70.10, Praga 12.84, Varšava 5S.325, Atene 2.94. Carigrad 2.41, Bukarešta 3.05. Jajca Radi toplega vremena se jc produkcija poja-jačila in so nakupne cene nazadovale na 6 Din za kilogram. Tako nizkih cen še nismo imeli. Lansko leto v tem času je bila švicarska cena 60 —63 švic. frankov za zaboj in je bila najnižja v mesecu juliju z 58 švic. frankov za zaboj. Letos imamo že danes 53—55 švic. frankov za zaboj. Mogoče da bodo velikonočni prazniki za malenkost ceno dvignili, pa tudi to je dvomljivo. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 2. marca 1934. Žitni trg Na žitnem trgu je jx>stalo živahnejše. Vse hiti izkoristiti sedanje voznine, ker se bo s 16. marcem računala povišana vozarinska taksa. To fiomeni faktično povečanje prevoznih stroškov in obenem za nas tudi povečanje prometnega davka, ki se računa od višje osnove. Zato se izplača pohiteti in kupci se vedno bolj krijejo, da izkoristijo diferenco par sto dintrjev pri vagonu. Zaenkrat so ostale cene neizpremenjene, pa je pametno izkoristiti razliko v voznini. S|XrCt: Sah Tekma Zagr. šah. klub : Ljublj. šah. klub. Težko pričakovana tekma med LŠK iu ZSK se bo vršila danes v vrtnem salonu restavracije »Zvezda«. Zanjo vlada izredno veliko zanimanje, saj bo odloČila kdo je močnejši in dala zmagovalcu priliko, da se pomeri v zadnji tekmi z Belgrajskini šahovskim klubom, ki je pred kratkim premagal Subotico s 0:2, za ponovni naslov državnega klub skega prvaka. Obenem je to prvič, da pridejo zagrebški šahisti v Ljubljano. Zagreb in Ljubljana sta se dosedaj spoprijela štirikrat. Prvič 1. 1925 v Zagrebu z rezultatom 4 :4, vendar se je zmaga prisodila Zagrebu, ker je porabil manj' časa za premišljevanje. Naslednje lelo je zmagala Ljubljana v Rogaški Slatini s 4И : VA (Slovenija pa Hrvatska s 7:5). Po tej zmagi je še premagala Subotico (6:2) in Novi Sad (534 ;2lA) in postala tako državni prvak. L. 1927 ji je iztrgal prvenstvo Zagreb z nepričakovano visoko zmago 5 :3 točkam. Tudi dve leti pozneje, zopet v Zagrebu, ni imela uspeha, ker je izgubila z njim pri rezultatu 2 :2 a slabšem uspehu na prvih ploščah. Potem so tekmovanja prenehala. Sicer je J NA Jadran v nekako oslabljeni ljublj. reprezentanci igral 1. 1032 za Binkošti z Zagrebom dva mateba (zmaga s 5 :3 in poraz z 9% : VA točke), vendai ni bilo to ni-kako oficielno tekmovanje. LŠK je lani oživel. Ima močne igralce in nekatere res požrtvovalne delavce. Toda i delavcev i članov primanjkuje, kar jo še tem bolj občutiti, ker se je prav zadnja leta pri nas šahovska igra silno razširila. Podprite klub, saj bo mogel s tem le šo več nuditi. Tudi slovenska zveza bo storila svojo dolžnost. LSK je dosegel takoj velik uspeh, ko je lani za Binkošti v Zagrebu izšel kot zmagovalec v svoji skupini pri čemer je že izločil poleg drugih dveh klubov tudi Maksimirski šahovski klub, ki je rival ZSK. Zagrebčani pridejo v soboto z večernim vlakom. Sicer ne predstavljajo popolne reprezentance zagrebške, vendar pa imajo lako močne igralce, da bi ga lahko zastopali in v resnici tvorijo njeno večino. Ker bosta oba kluba vrgla v boj gotovo skoraj vse svoje najboljše igralce, bo borba izredno ostra in napeta in zatorej se rezultata ne da prerokovati. Vendar pa Ljubljana in tudi vsa ostala Slovenija pričakuje vsaj lesno zmago evojih zastopnikov v šahu. Pričetek tekme bo ob 9, prekinitov ob 18; na-! daljovalo se bo ob 15 do 19, ko so bodo eventuelne : nedokončane partije ocenile. Tempo je l'i jiotez na i uro. Vstopnina za vsakokraten posel prireditve znaša le 2 Din. Zanimiva nogometna tekma S. K. Ilirija — »Zeleni«: »Rdeči«, Ilirija je zu danes pripravila svojim prijateljem prav izredno presenečenje. Svojim zvestim bo predstavila svoje najboljše no-gometuše in objavlja sledeči nadvso zuni-mivi postavi: Jandl Sablja Buljevič M. Rogiue Varšek Lah II. Icc Sandt Pikic Rafko Pfcifer »ZELENI« »RDEČI« Jug Hiirtner S. Vili Slapar Doberlet. Unter Sočan Lucu Francot Bergle/. Rožič Rezerve: Aljančič, Ilovar, Kveder, Go-gala. Kdor prečita gornja imena obeh enajsto-ric, bo težko uganil, katero moštvo bo zmagalo. Vsaka progno/.a v tem pogledu je po-polnonm nemogoča. Ta training-tekma obeta biti torej tako zelo zanimiva, kakor že dolgo nI biln kaka nogometna prireditev v Ljubljani. Zanimanje med pristaši Ilirije za ta nastop je ogromno in se nadejamo obilnega poseta. Tekma je brez vstopnine in prične ob 15.80 na igrišču ob Celovški cesti. Predtekma Ilirija B : SK Slavija ob 18.45, Današnje tekme za zimski pokal na igrišču Hermesa: Ob 10: Sloga : Jadran, izločilna. Ob 14: Svoboda : Slovan, izločilna. Ob 15.30: Primorje : Reka, finalna. Na igrišču Korotana na Rakovnika: Ob 14: Korotan (Ljubljana : Mar«, izločilna. V Domžalah: Ob 15: Disk : Domžale, izločilna. Vse tekme se vršijo ob vsakem vremenu. Moč in lepota telesa Naši amaterji-rokoborci nastopijo 10. in 11. t. m. v Ljubljani. Vsakdo je vesel mladega človeka, ki jc močan in ki ima lepo in harmonično zraščeno telo. Da pa ima le tak fant vsestransko razvito lelo, ki redno in pravilno trenira telesne vaje in to radi svojega zdravja in zabave, je povsem razumljivo. No in take fante bomo videli prihodnjo soboto in nedeljo zvečer v dvorani Delavske zbornice, kjer se nam predstavi amaterska elita dravske banovine. Med njimi bodo same priznane kapacitete, ki so že večkrat z uspehom nastopale. Njih število zaenkrat ni veliko, zato je pa kvaliteta tem boljša. Na to prireditev, na katero že davno opozarjamo vse naše športno občinstvo, zlasti pa naše fante, se še povrnemo. MEDNARODNE PROFESIONALNE ROKOBORBE. Snoči so se pričele v veliki dvorani Unfona mednarodne profesionalne rokoborbe za prven-! stvo v letu 1934. Prireditev je z ozirom prvovrstne . udeležbe največja profesionalna borba te vTste v Ljubljani, saj sodelujejo širom sveta znani rokoborci. Snočnja prireditev je bila zelo zanimiva, zato je pričakovati pri nocojšnjem večeru še večje udeležbe. Pričetek je ob 20.30. ASK Primorje (lahkoatlctska sekcija). Danes izjemoma ob 15.30 cross-country trening na igrišču. Obvezno za vse cross-countryjaše. Sreče in Ive paziti na začetekl SK Ilirifa (bazenska sekcija). Drevi ob 18 cross-country trening za naslednje članice: Ela, Oman, Darinka, Joža, Vida, Slapar, Milica, Zajec I in II, Anči, Angelca, Silva, Hudales, Poldi, Boža. Vse navedene morajo biti točno ob 18 v drsališčmi garderobi. Današnji trening bo izbirni za sestavo družin, ki bodo nastopile za podzvezno in državno prvenstvo. Odsotnost se ne bo opravičila nobeni. Prisotnost vseh je potrebna tudi radi izpolnitve atletskih prijavnic. Vsaka naj prinese s seboj po eno sliko, Kofce, 3. marca, Temperatura —10, na podlagi 30 cm pršiča, smuka idealna. Elektro-velcpodfet|e za jaki tok išče za Slovenijo zastopnika vpeljanega pri industriji, elektrarnah Itd. — Ponudbe s točno navedbo podatkov na upravo ^Slovenca« pod it. 2250. Stran 10. >CLOVKNKC<, etali, ko sc jc v nesrečnem Rapaiu razpravljalo tudi o tem otoku. Težko so popustili Italijani, saj 1 so prav dobro vedeli, da so izgubili ključ Jadrana. Bilo je ob pol petih popoldne, ko se je naša mala jadrnica, natovorjena s sadjem in vinom, zopet zazibala iz pristana. Spet so se razpela bela jadra in odpluli smo nazaj proti Hvaru. Bila je prelepa vožnja. Stari pomorščaki so zapeli napol otožno pesem, nisem jo poznal, a čul sem besede: E more, lepo more, volim te kao oči svoje, ti lepo more moje... Kraj nas so pošumeval.i valovi, stari krmilar Tomo, kakor so ga klicali, si je nažgaj pipo in se zastrmcJ v sinjo daljo. Vse je bilo tako naravno, tako preprosto, kakor more človek doživeti samo še v sladkih sanjah, da, samo še v sanjah _ drugače, bogve, morda nikoli več ,.. Tako. Prišel je dan, ko smo se poslovili tudi od našega Hvara. Bil ie tih, lep večer, ko smo pluli mimo Brača in SuJela ali Šoltc proti Splitu, ki je žarel v medli dalji pred nami. Na nebu e prižigala nevidna roka bele lučke, da so druga za drugo zaroigljale na prostranem nebu in zrle molče na temno gladino, ki jo jc rezal parnik in se ves razsvetljen ogledoval v šumečih valovih. Šest kilometrov od Solina, nekdanje Salone, si je bil izbral ccsar Dioklecijan mirno zatišje, kjer je dal zgraditi v letih 295—305 sijajno palačo, čije zidovje je ohranjeno še danes. Dne 1. maja 305 sc je ccsar Dioklecijan odpovedal prestolu in se podal v novozgrajeno palačo, kjer je živel udobno življenje, daleč od vsakdanjih skrbi velikega državnika. Toda leta 313 si je razočaran nad razpadanjem rimskega cesarstva vzel življenje. V 5. stoletju so navalili Avari in opustošili palačo, ki je koncem 6. stoletja ostala zapuščena, brez varstva in brez strehe. Leta 614 pričenja V zgodovini Splita nova doba. Takrat so Sloveni in Avari porušili mogočno fimsko mesto Salono, ki je ležalo na vzhodni strani Kaštelanskega zaliva. Prebivalci Salone so se razbežali na vse strani, zlasti na otok Brač in Šol-to, poznee pa so se pričeli naseljevati v Dioklecijanovi palači in lako nehote pripomogli k ustanovitvi današnjega Splita. Po razpadu riinskegj I sarstva je prišel Split pod nadoblast Bizantincev, toda samo po imenu; zakaj že v 8. stoletju ie bil v popolni oibiasii hrvatskih vladarjev, ki so e'.o:C-vali v Bihaču in Klisu. Po bojih z Benečani je Split slednjič priznaj za svojega gospodarja Petra Krešimira II„ ki jc lela 1050 prejel od papeža kraljevsko krono, za one dni važno priznanje. Vez med Splitom in Hrvatsko je postala tako zelo lesna in se je večala z močjo hrvatske države. Ko pa so Hrvati po notranjih razprtijah leta 1102 priznali nad seboj oblast Kolomana, je padel Split pod ogrsko oblast. Kasneje je še menjal gospodarje in bil podložen zdaj Benečanom, zdaj Ogrom in celo bi-zantincem, dokler ni zavzel Dalmacije Bela III. in je od tedaj ostal pod oblastjo ogrsko-hrvatskih kraljev. Prirodna lega Splita med vzhodom in zapadim je tvorila torišče vedjttih bojev za nadoblast v Jadranskem morju in tako je Split padal tudi pozneje zdaj tem zdaj onim v oblast. Najžalostnejša dr,ha pa se jc zgrnila nad Dalmacijo, ko so pritisnili od severovzhoda Turki. Narod, ki je bežal pred n i-Hovimi uničujočimi pohodi iz notranjosti Dalmacije, se je zatekal v Split in Djegovo okolico, kjer so nastale pred obzidjem predmestja: Veli-Varoš, Dobri in Lučac, Zanimivo je poročilo iz leta 1501, po katerem je imel Split tedaj sedem slo hiš s k>t tisoč prebivalci — od katerih pa je bilo samo dvai-set rodbin italijanske narodnosti, dočim so bili oslali prebivalci v veliki večini Hrvatje. Turki so sicer večkrat pridrli do mestnega obzidja, zavzeli nekoč celo Marjan, a Splita si niso nikoli osvojili, dasiravno so traialc bitke s Turki polni dve stoletji. Za obrambo mesta je bila ustanovljena posebna narodna vojska ali kra;ina, ki ie čuvala Split do leta 1851. Kljub večnim bojem pa se je dokaj naglo dvigala ludi književnost in kultura sploh. Tu je nastala na,vetja pesnitev J. Kavajina v narodnem jeziku: »Bogastvo i uboštvo« z 32.658 stihi. Po razsulu benečanske republike je zavladala v mestu prava revolucija, v kateri sc je narod hoje! maščevali nad *vo;imi tirani. Splitčani so v velikem sprevodu nosili po mestu glavo polkovnika Matunoviča nasajeno na kopju in se tako maščevali nad svojimi tlačitelji. V Campoformi|skem miru je pripadla Dalmacija Ogrski in 14. julija 1797 so prisegli Splitčani zvestobo generalu Rukavini. te leta 1806 pa je zakraljevaia nad Splitom moč slavnega Napoleona, ki ga je priključil Italiji. Francoze I so Splitčani kmalu vzljubili, posebno naklonjenost ! so kazali napram generalu Marmontu, ki je dokazal veliko zmisla za napredek S -.ta. S težkim , srcem so zrli domačini za odhajajočo francosko armado in nič kaj pri;azno sprejeli leto 1813, ko je padla Dalmacija pod Avstrijo, ki je proglasila za glavno mesto ZadcT. Raznarodovalna politika Av-I strije, ki je naslavljala po mestih italijanske urad-i nike, je bila tako velika, da je v 40 letih močneje poitalijančila Dalmacijo, kakor preje Benečani v j štirih stoletjih. Toda narod ni pozabil slovanskega f>okoleii|a — bolj in bolj se je dvigala narodna zavest in dosegla svoj višek, ko ie narod enodušrio in odločno zahteval združitev s Hrvati in Srbi. Split je danes naše največje mesto ob Jadranskem morju, Dočim leži stari del mesta v že omenjeni Dioklecijanovi palači, sc širi novi Split proti zapadu. V območju zidin Dioklecijanove palače živi okoli tri tisoč ljudi. Ulice so tu ozke, mračne in tlakovane s kam njem. Ves prostor meri ЗО.СОО kvadratnih metrov in jc povečini pozidan a kame-nitimi stavbami, Vnanje stene nekdanje palače so Je prav dobro ohranjene. V notranjost te mogočne zgradbe je vodilo četvero vrat. Današnji stolni trg je nekdanji peristil palače, stolna cerkev sv. Dujma pa je nekdanji Dioklecijanov mavzolej Split je živahno obmorsko mesto in važno trgovsko pristanišče. Od odprtega moria je zavarovan po otoku Čiovo, njegovo ozadje pa tvorijo »kaJ-nala kraška gorovja s 760 m visokim Kozlakom in dalje proti vzhodu s strmo Mosor planino, visoko 1320 m. Ulice novega Splita so široke, posebno lepa je obrežna ulica, korzo in sprehajališče tujcev in domačinov, ki je asfaltirana in na večer divno razsvetljena. Da, večer jc v Splitu najlepši. Tik obale sc stiskajo druga k drugi ncšteviitve jadrnice, ki Stran 12. »SLOVErriSCc, dne 4. marca 1984. Stev. 54. H. A. Dourliac: Vaška cerkev »Gospodična Orbec?« »Da, to sem jaz, gospod!« Začudeno je pogledala obiskovalca. Čuden svat: čepico je bil potisnil na oči, ee nenavadno nasmehnil in naglo dostavil: »Zaradi torbice prihajam, ki je gotovo vaša!« »Moja torbica? Oh! Vstopile, gospod, vstopite!« in na široko odpre vrata. Vstopil je in preletel prostor z očmi. Več odprtih vrat je vodilo v sosedne .sobe, v katerih očilo ni bilo nikogar. Starka je vsa srečna odvedla prišlcc.a v mali, udobno opremljeni su-lon. Po stenah je viselo nekoliko portretov, na mizi je ležal odprt album z razglednicami. »Prinašate mi mojo torbico! Kako sem vam hvaležna, gospod!« Izvlekel jc torbico iz površnika. Videti jc bila dofvti revna in ni ustrezala ravno zadnji modi, a razen predmetov za osebno uporabo je vsebovala šc nekaj drobnarij, ki se jih vesele reveži: tobak, čokolado, eladkorčke, oranžo, molek in molitvenik. Stari in mladi, otroci, bolniki in betežniki so tu imeli vsaj svoj del. in dostikrat so se njihovi žalostni pogledi razvedrili, ko so jo videli. Ko je lastnica zagledala torbico, se je nežno nasmehnila in veselo pristavila: »Ni lepa. a to je moja stara lovarišiea in dar ljube prijateljice. Vse drobnarije, ki se nahajajo v njej, so darovi mojih hvaležnih dijakov. Zelo jih cenim in sem vam iskreno hvaležna. da ste mi jih vrnili.« »Ali ne bi hoteli pregledati, gospodična, če je vse v redu?« Starka se namršči in položi torbico na mizo — rekoč: »Sedite vendar, gospod!« Hotela je, da ji pove, kje je našel torbico, odkodi prihaja — in mu postregla z likerjem. Mož je bil zmeden in je komaj odgovarjal na njena vprašanja, stiskajoč v žepu nož. prežeč na ugoden trenotek. Prejšnji dan je bil našel torbico. Njena veebina je bila več vredna, kakor pa sama. Mimo molka in obrabljenega inolitvenika je bilo tndi nekaj več vrednih predmetov, kakor zlat ščipalnik. posrebrena škatljn za bonbone, srebrna denarnica in podobno. Bilo je tudi nekaj denarja in par pisem. Vse je bil prebral. Bile ■o same prošnje za podporo. S A H f Dr. Siegbert Tarrasch . Pred 14 dnevi je uimrl v Monakovem edem najpomembnejših šahovskih teoretikov im v svojih najboljših letih tudi eden najmočnejših igralcev, učitelj predvojne in v veliki meri tudi povojne generacije šahovskih mojstrov, dr. Tarrasch. Rodil se je leta 1862 v Breslavi, Študiral in dovršil medicino in deloval potem tudi praktično kot zdravnik. Pozneje je pa sledil svojemu velikemu nagnenju k šahu, ^pustil vse drugo in se popolnoma posvetil igranju in študiju šaha. Kot šahovski mojster je dosege! v letih od 18S9 do 1908 zelo lepe uspehe. Zmagal je na turnirjih v Vratislavi leta 1889, Man-che-stru leta 1890, Draždanih leta 1892, Lipskem leta 1894, na Dunaju leta 1898. v Monte Carin leta 1903. in Ost en den leta 1907. Njegovi uspehi so ga spravili v vrsto prvih igralcev sveta in večina ga ie smatrala za naitbolj poklicanega, da zasede za Steinitzem šahovski prestol. Tarrasch je računal na to, toda račune mu je prekrižal dr. Lasker, ki ie Tairrascha prehitel, odšel v Ameriko in izzval lam Steimitiza na matoh, v katerem je že oslabelega velemojstra premagal. Novi svetovni prvak je bil mnogo močnejši in s tem so se »zgledi dr. Tar-raseha na svetovno prvenstvo zelo zmanjšali. Ko je prišlo leta 1908 do mateha med Lasker'em in Tarraschom, je bil Tarrasch hudo poražen. Po tem matchti je začela Tarraschova jakoet pehati in po voini t!a ie novi rod šahovskih imrstrov popolnoma potisnil ob stran. Lepše mesto i« bilo usojeno Tar-rasrhu v teori'4. za katero »i ie pridobil ne-precen-Hivih zaslug. On je posrednik med Steinitzem in sledečo generacijo, iz njegovih krviig, ki se odlikujejo po jasnosti v iziraržanhi, si je prisvojili poznejši rod šahovskih mojstrov principe šahovske strategije, katere je prvi iasneie začutil Steinitz. Posebno slavi Tarraschova knrmga »Dreihundert Schachpar-tien« kot prvovrstni učbenik, v katerem se ie dr. Tarrasch izkaza!, da ie ixboren pedagog. Sahisti se bodo slavneita nemškega velemojstra vedno hvaležno spominjali. Iz njegovega mateh« z dr. Laskerjem leta 1908 prinašamo naslednic partijo: Dr. Tarrasch—Dr. Lasker 1. e2—e4, e7—«5; 2. Sgl—f3, Sb8—c6; 3. Lfl -4)5, Sg8—f6; 4. 0—0, SI6Xe4. (ta van-jjamta je za črnega nevarna. Tarrasch jo fe zagovarjal, ker je ■natrail Steinitzovo obrambo z d7—d6 še za nevarnejšo): 5. d2—d4, L®8—e7; 6. Ddl—e2 (mnogi Pogleda naslov: Avenue Breteuil, gosposki okraj! To je gotovo kaka stara bogatinKa, zelo pobožna. To bi utegnil biti dober posel! »Zloži vse stvari nazaj na prejšnje mesto,< je ukazal svoji ženi, ki ga je proti svoji volji ubogala, »to je zgolj oglodana kost, celi okostnjak je vreden več!. ..« »A če se bo branila?« »Zmagam jo. Sicer pa — kdor ničesar ne poizkusi, tudi ničesar nima.« Ni se izpostavljal veliki nevarnosti v tem majhnem spodobnem salonu z zaupljivo staro gospodično, ki mu je postregla z dišečim likerjem. Iz-praševala ga je o njegovih otroških letih. o njegovi materi. Prikimaval je z glavo, a spomin na uničeno preteklost mu je prevzel dušo. Pa — saj ni bil prišel sem na pomenek! Naglo je vstal. Ona je sledila njegovemu zgledu, a nekako obotav-ljajc se. »Storili ste mi veliko uslugo, gospod... Rada bi se vam zahvalila, vaš dolžnik sem. Nisem bogata in gotovo tudi vi ne... Sprejeti morete od mene majhno darilce za vašo staro mater, sestro ali prijateljico.« Ljubeznivo se je smehljala. Potem je vzela iz žepu ključe, odprla omaro in začela iskati po nekem predalu: Zdaj je bil čas! Obračala mu je hrbet... treba mu je bilo samo stegniti roko... Stal je negibno, stiskajoč v žepu mo-rivno orožje. Ničesar se mu ni bilo treba bati. Nihče je ni mogel braniti. Kaj je čakal? Kaj je gledal? V odprtem albumu na mizi je bila razglednica z majhno vaško cerkvijo: na eni strani šola. na drugi pokopališče... Majhna župnija v podnožju hriba... Tu se je bil učil čitati, tu jc bil prejel prvo sveto obhajilo, tukaj počiva njegova mati ... Zdi sc mu, da jo vidi stati med drevjem. Začuti roko, ki gn je bila vodila k božji pojedini in ki ga hoče zdaj obvarovati pred padcem v brezno ... »Ne!« je dejal z zamolklim glasom in odklonil dar... Ne zahteva ničesar; zadovoljen je, da vidi njo zadovoljno... in da je pokusil njen liker... Ko je pa le silila in bila videti ožaloščena, ji reče: i »Dobro! Poklonite mi... to razglednico, ki I me spominja moje rojstne vasi... farne cer-1 k ve... in pokojne matere.« igrajo tudi Tfel), Se4—d6; 7. Lb5Xc6, b7Xc6 (da bo mogel skakač na b7); 8. d4Xe5, Sd6—b7; 9. Sbl—c3, 0—0; 10. Tli—e 1 (beli ima prosletjšo igro in igra sedaj sistematično na to, da prepreči črnemu, da bi se z d7—d5 oprostil), S'b7—c5; 11. St3— d4, Sc5—e6; 12. Lcl—еЗ, Se6Xd4; 13. Le3Xd4, c6—c5; 14. Ld4—еЗ, d7—d5 (črni je sicer izvedel potezo d5, toda beli dobi sedaj pritisk na d-liniji); 15, e5Xd6, Le7Xd6; 16. Sc3—e4, Lc8—b7 (črnemu je uspelo mobilizirati svoje figure. Zadnja poteza indiTcktno brami pešca c5. Na pr.: 17. SXc5?, LX c5; 18. LXc5, Dg5 ali 17. LXc5, Te81); 17. Se4X d6, c7Xd6; 18. Tal—dl, Dd8—f6; 19. c2—c4 (fiksira slabega pešca d6), Tf8—e8; 20. De2—g4 (s tem preide beli v napad), Lb7—c6; 21. Tel—e2, Te8— e4; 22. Dg4—g3, Df6—e6 (preti Te4—g4); 23. h2— h3, Ta8—d8; 24. Te2—d2, Te4—e5; 25. Ld2—h6l, De6—g6 (DXh6?, DXe5l); 26. Lh6—f4, Te5—e6; 27. Lf4Xd6, Dg6—h5; 28. Dg3—g4, Dh5Xg4; 29 h3Xg4, Te6—e4; 30. Ld6Xc5, Td6Xd2; 31. Tdl Xd2, h7—h5; 32. Td2—d6 in črni se je vdal, ker zgubci še pešca a7. Problem M. 9 (Holzhausetn) Črni; Ka5, Th8, P: e5, f5 (4 figure). Kurenckuva Nestta ma tud beseda Oh, kuku je tu he-du, če pride člouk ku-mri usakeh šternajet dni enkat du besede, A ni tu prenaumen? Sej ma člouk vnder zmeni kej na jezik! Puglejte, kuku lepu maja gespudi u Ženevi! Pridela skip, kedr se jra lušta, če se maja kej za pumerat, al pa ne. Sej je tku drugeh špasu doet tam, tku, de jm na more bt nkoi douhčes, če prou nima, j a žen iz saba. Sej sa jh mende že dunna du grla sit. U šternajsteh dneh je lohka čluvek že ježek utrpnu. Jest tu sama na seb čutni. Učaseh morm kar pu pu ure preh z jezikam ukuil upletat, predn pride spet mal u vaja. Tu ni nčl Kene, kdaj je bla že pustna nedela. Jestt pridem pa šele dons du tega, de vam puvem, kuku sva ga z mojm« možarn tista nedela lumila. »Luba Neška,« je začeu moj mož prec zjutiri, ke je pufruštku, »Luba Neška! Pustna nedela je dons. Kaj čva pučet? Dan je tku lep, de b ga člouk ta nar rajš namalu, de b ga mou zmeni pred učmi. Duma ja na bova sedela in brunda toukJa. Tu b biu ja greh. Kuku s pa ti kej pr kas?« »BI Svoh. Sej veš, de je že ta anajstga.« »Eh, neki uš pa ia še mela. Šulgelta nama tku ni treba plačvat, ke nimava nč utrok. Čeule sva mela že un mesc uba frišn putemplane in pufli-kanc. Plačala uva pa že pr en prložnast. Sej na guri voda.« »Voda glih na guri, tu je res. šuštari pa le nu-caija gnar, seij maja dons elito ples u kazin, pud pukruvitelstvam Bate, kokr sm slišala. Brez gnarja pa veš de na morja plesal.« »Kaj naj tu brigal Midva morva pa tud vedet, de je dons pustna nedela. Zakaj pa niis že preh na tu mislela? Sej b lohka kej u frzoenga nesla.« »Ti m na boš nč naprej metu. Jest mislem na use. Sej sm skus šternajet dni usak juter, prec, ke s ti udšou ud duma, letela iz punklnam dol u frzoenga, pa nism nko! mogla pridet na vrsto, tuilk je blu Idi.« »Pol m pa nikar na zamer. Jest nism tega vedu. Zavle tega pa useglih na bova duma čepela. Neška, dej ti kašna pametna pugnmitat, de se uva dons tud midiva mal puhigecala.« »Oh, tu je čiet ajofoh. Sam če ■ ti zaduvolen. Puglejl Če b kašn trgouc priou rad du kašnga gnarja, pa nardi «Beli teden». »Keksu teden» sma tud že mel. Midva nardiva »Fržolu teden», pa uva tulk pršparala, de ga uva dons lohka en litrček ru'klna. Jest sm že ne tu mislela. Tud krofe sm tla na ta rajtenga duma nandit, pa u cel Iblan nism mogla d ubit za ene par dinarju presgernua. Um sa že Ide pubral. Usega tega je sam griža uržah.« »Dobr s jo puigruntala, Neška. Asrtn, pa pu-skusma še midva enkat s fcržoluvetm tednam.« »Veš kaij, »Slava in čast mailoželeznšk družb« m sevede Jugosiimenee tud, ke sta u kurist Iblan-čanem tku fajm tramvaj naštimailaI Sevede, ta nar več prefita uja mel pr te reč autobusn pudijetnki, ke jm na bo treba prou nč več dauku plačvat, k okr sa jh du zdej. Bencina, ke je zedj tku strašn drag, uja pe le velik mn punucal. Asrtn, kar u Šentvid se pestiva putegnt, de na u kdu mogu rečt, de sva nehvaležna mailoželeznšk družb.« »Neška, ti s ena čenča. Vožna uva ja mogla pušten plačat, če se čva kam pelat.« »Ni mugočel Pol je pa ceu ta špas u kurist maloželeznške družbe, ne pa u kurist Iblančanu. Za gnar te ja usak a uit o taks tud rad putegne, kamer 6šl Pol b mogl bt pa prouzaprov na tieteh ukrancaneh gaugah, ke sa jh pustaul pred pošto, napisan: «Slava in čast Iblančanem, ke se uija, če uja pusten plačal, žiher drejnaJ u našeh malože-lezmškeh vagonehU« »Pravilen b že blu tku. Al b mogl pa tud tramvajem prepuvedat, de na smejo več ldli gor jemait, kokr j h gre notr. Sej sa soij čas tud autobusem prepuvedal. Scer morma pa tud mal putrpet, sej sma trplejna tku že bi navajen, kokr pa dubrot.« No. in pr tem je ustail. Ke sva pršla iz mojimi možam du »Hudičuga otoka«, sm jest hitr skučila iz eno nogo not u tramvaj, ta druga sm mogla pa uzuni pestit, ke ni šla več not. Sevede, vožna ®m rnogila pa plačat ud ubeh nog. Moj mož pa že ni mogu več not. Je blu že use natlačen. Ta srumak je mogu pa pol h nogam capiait u Šentvid. Noja, sej tu ni blu nč hudga. Tulk je holt preh pršou, de je glih ta druziga pu Litrčka naroču, ke sma se mi iz tramvaijam gor prguncail. Pršparu s pa s tem m prou nč, ke mu na blu treba voine plačat. Je pa tuilk,yeč holt zaceru. Nazaij se pa tud ta mrcima ni tou iz mana pelait. Je reku, de ga u raij še pu litrčka ta čas zvnnu, de mu na bo treba pol pre-douh na »Hudičevem otok« name čakat. Tku sva se mela iz mojumi možam na pustna nedela. Zdeij uja pršili pa »Fržolu tedni« za Iblan-čane na vrsto. Renzo Peziani; brez taci a b c d e i i b 8 gg ШМ m UP BB 8 7 6 ■ ■ ■ SH m i ■ 7 6 5 šm l H ■ *! S 5 4 m 11 §§§ JP 4 3 H jg | ■ m 3 2 ШШ Ш, Jj§ JjJ ■ 2 1 H Ш B ( ЖЏ Ш 1 a b C d e f * h Beli: Kel, Db3, Th5, Lb5 (4 tigure). Mat v treh potezah. Nad Filomenino hišo se je ustavil angel življenja ... Ta pa, ki je imela pravkar postati mati, je sedela na pragu. V ta kotiček je najraje pogle-davailo oktobrsko sonce in sipalo vanij svoje najtoplejše žarke. V ta kotiček so prihajali tudi vsi glasovi iz bližnje okolice in kakor litanije ji je lila na uho slovesna pesem njenega moža, ki je šel za voli in kravami. Do tega kotička se je nesel d-če proti hiši. A ko je bila že povsem blizu, ie zaslišala ženski jok in mrtvaške molitve. Marija je vstopila, prosila olja in ognja, se prekrižali« in odhitela v noč. Jezila se je, da e morala vzeti ogemj v hiši z mrličem: »preletela io je zona. Pot se ji je zdela nenavadno dolga, mnogo daljša kakor navadno. Veter se p>odi med drevjem in po poti. Luč drgeta. Marija teče, že ;e na domačem dvorišču . .. Na pragu se spotakne ob senco: bil je Filomenin mož, ki je tiho jokal. Marija je takoj vse vedela. Ko je planila v sobo, je leščerba osvetlila nemil prizor. Na postelji je ležala v smrtni Medo-eti njena sestra. Poleg nje je ležalo lepo- dete. »Oh!« kirikne Marija. »Ljuba sestrica . . . u mrla si, ne da bi bila videla svoie dete . . Ni bilo ne olja ne ognja, sestrica! . .. Oh, če bi ga bila mogla vsaj videti, sestrica, sestrioa!« Naslednji dan so vse vaščanke spremile Fi-lomeino na pokopališče. Vsaka je nosila v roka,h prižgano voščeno svečo... po najHepšem soncu svetlega oktobrskega dne... Stražnik" (skozi okence jetniku, ponoči): »Ka j mar še zdaj ne spite?« Jetnik (star vlomilec): »Ne. Tako čudno se mi zdi. d« s-redi noči ležim.« Konrad Gologronc MESTNI STAVBENIK V CELJU. Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne avne in industrijske /.gradbe solidno in poceni. Sodni jsko zapriseženi cenilec Dale tehnične nasvete in pojasnila Ali sle že poravnali naroemno BANKA BARUCH 15 RUE LAFAYBTTB PARIŠ Telef.: Trinit« 81-74 - Telet.: Trinitč 81-7S Naslov brzoiavkam: .lugobaructi Puris 22 Banka Jugoslovanskih izseljence* v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem ktirzu. Vrši vse bančne posle najknlantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune BELGIJA: No 3004 04 Bruxeles FRANCIJA: No 1117-94 Pariš, BOLANDIJA : No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURO No 5067 l,u*. mbourg Na zahtev« pošljemo brezplačne naše iekevac nakaznice. Radio Belgrajska postaja je te dni'začela s poskusnimi oddajami iz nove postaje v Makišu. Redni program se ho začel dajati v nedeljo, U. t. m. _ Postajo Belgrad sedaj moti deloma ruska postuja Kazan (10 K.w.) Programi Radio Ljubljana t Nedelja, 4. marca: 7.30 O konjskih boleznih (dr. Veblc) 8.15 Porodila 8.30 Gimnastika (Pustijo Jt Ivo) 9.00 Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) j 9.30 Orgelski koncert (Blaž Arraič) 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00 Vokalni koncert Julije Betetta s spremiLjevanjem radio orkestra 12.00 Čas, reprodukcija Beethovnove Kreutzerjeve sonate 16.00 Spomladanska dela v sadovnjaku (Fle-go Anton) 16.30 Koncert pevskega krožka Vi«-Glin-ce 17.15 Duet oiter in kitare (brata Ahačič) 20.00 Radio orkester 20.45 R ©produ oiram Koncert orkestra balalajk 21.00 Vokalni solistična koncert gdčne Verbičeve 22.00 Čas, poročala, radiojazz. Ponedeljek, 5. marca: 12.15 Glasbene slike v reproducirani glasbi. (2.45 Poročila. 13.00 Čas, klavirske solistične točke ua ploščah. 18.00 Gospodinjska ura: Nekaj za gospodinje in dekleta (gdč. flumekova). 18.30 Nemčija v dobi konjunkture (lv. Kreft). 19.99 Reproducirani odlomki zvočnih filmov. 19.30 Zdravniška posvetovalnica (dr. Magajna). 20.00 Čajkovskij: Sym-phonie pathe.tique (plošče). 20.45 Operne duete pojeta ga. Gjmigjenac in g. Gostič. 21.30 Dohn-škov šramcl-kvartet. 22.00 Čas, poročila, Racho-jazz. Torek, 6. marca: 11.00 Šolska ura: Cehoslo-vaška (Viljem Kus). 12.15 Reproducirani odlomki iz »Prodane neveste«. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, Slovenska narodna reproducirana glasba. 18.00 Otroški kotiček (Manca Komanova). 18.30 Reproducirana lahkn glasba. 19.00 Francoščina (prof. Prezelj). 19.30 O državljanski vzgoji (prof. Marinko). 20.00 Prenos akademije slepih iz Kočevja. 20.45 Radio orkester. 22.00 Čas, poročila. 22.30 Angleške plošče. Drugi programi г Nedelja, 4. marca: Zagreb: 20.15 Orkestralni in vokalni koncert — Dunaj: 19.25 Klavirska glasba (Brailimis) 20.00 Štefanova cerkev 21.05 Opereta »Simiplicius«, Joh. Strause — Budimpešta: 20.20 Madžarske pesmi 22.00 Godalna kvartet — Milan-Trsti 17.00 Lahka glasba 21.00 Prenos iz opere — Rim: 20.45 Opereta »Pa.ganini«, Lehar — Praga! 16.00 Simfonični koncert iz Karlovih v aro v 20.30 Zabavna glasba 22.25 Godba na pihala — Varšava: 17.15 Violinski in klavirski koncert 19.50 Lahka glasba 21.15 Vesela ura (iz Lvova) — Konigsvvu-sterhausen, Konigsberg, Frankiurt, Stuttgart: 20.00 Koncert: Pavel Linoke — Leipzig: 20.00 Vojaška godba _ Miinchen, Berlin; Miinchhausen. Ponedeljek, 5. marca: Zagreb: 20.15 Viol. koncert, 21.15 Narodne pesmi. — Dunaj: 17.20 Novi pevci in pevke. (9.00 Zabavni koncert, 21.45 Vokalni koncert. — Budimpešta: 18.30 Griegove pesmi, 19.30 Zabavni koncert, 2t.t0 Klavirski koncert in ciganska godba. — Milan:Trst: 20.40 Koncert po žel'jah poslušalcev, 21.40 Veseloigra. Rim* 2-1.45 "Kon.cprt po željah poslušalcev. — Praga: 19.20 Vojaška godba, 20.20 Kvartet, 20.55 Pestri večer. — Varšava: 20.20 Lahka glasba, 21.15 Ork. in vok. koncert. — Vsa Nemčija: 19.00 »Godiva«, opereta (Roselius). KSarotaite »Slovenca'! Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičevo cesta 5 (paviljoni lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserat« in dobit« razne informaciie. — Poslovne ure od pol 8 «iu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. j®rp Umetne oii izdelujemo po naravi za naše pa-ctjente. P. Ad. MUlIer Stthn«, Wiesbaden, v Ljubljani Splošna bolnica, očesni oddelek, od 12. do 14. marca 1934. Botri in botrce Za Vaše birmance in birmanke Vam nudimo letos posebno veliko izbiro v gotovih fantovskih oblekah, kakor tudi v blagu po posebno nizkih cenah. Da Vam omogočimo nakup, sprejmemo tudi hranilne knjižice Mestne hranilnice Maribor v račun in to brez vsakega odbitka. OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO 1 Se priporoča I. Prcac. manflfahttsra NanDor Najlepše Vam prepleska pohištvo v brušenem (po praksi, pridobljeni na Dunaju) laku Martine, Čeme & Co., družba z o. z. Ljubljana, Vošnjakova 8 - Telefon 2814 Uran-hrema zo lice Vas napravi lopšo in mlajšo. :-: Dobiva se povsod. :-: ETERNA specijalno izdelovanje pogrebnih potrebščin Ljubljana, Mestni trg 17 izdeluje: mrtvaška pregrinjala, zglavnike in naličja, čipke in okraske za krste, opremo za mrtvaške odre, pogrebe itd. Družabnike ali finansirje za prvovrstno zelo rentabilno trgovsko podjetje se išče. Potreben kapital G—800.000 v gotovini. Sodelovanje ni pogoj. Sigurnost in velika rentabilnost vloženega kapitala zajamčena. — Resne ponudbe pod »Rentabilnost« 2185 na upravo »Slovenca«. »FITONIN« preizkušeno zdravilo za rane, hraste, llšaj, ture ter druge kožne bolezni, opekline. ranitve, oparitve, odprte ozebline I. t. d. Vsem onim, ki trpe na teh ranah, služi »Fitonin« kot izrHdno sredstvo ker je dokazano in potrjeno po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah, da zanesljivo in naalo celi tudi najtarejše kronične rane. »Fitonin« odpravim otekline in ne-orijen duh rane in že v začetku zdravljenja ublažuje bolečine. BiH so slučaji, ko so bile take rane stare nad 20 let. z uporabo »Fitouina« so se pa zacelile pred potekom meseca. »Fitonin« priporočajo tudi pri ranitvah, poškodbah, opeklinah, oparitvah, ker preprečuje infekcijo, ustavlja krvavitev in zelo naglo zaceluje rane •l-'ltonin« se dobiva v lekarnah, steklenica 250 gr. ta Oln 20.-, velika steklenica IU0U gr. za Din 60.-. Лко bi ga kje «1uCajno ne imeli, nai »e naroČi pri -Flton« dr. z o. |. prometni oddelek, Zagreb, poštni predal I-7K. Ako se narofa pc lovzetju .' mali ali i velika steklenica (man| se ne posije) ledai znaSa poštnino Oin 10. . ako se pa denar postit laprei na »Fllon. dr. z o. j. poštni čekov, raCun St.37.757 v Zagrebu, sv oriliram S TEM VSAK POSTNI STROŠEK ЕВДГ Zastoni se pošlje poučna knjižica št. 15.. vsakomur, ki jo zahteval DoVol|. po mlnlstr. pod S. br.611 Zi." IV. 193ft Nadaljnji ukrepi za pocenitev oblačil! Za ženske - najboljše: lepi, naifaneiše izdelani damski p'ašči Din 190 -, 240'% 290"-, 3404 3904 490'-, 590 -. Letni piaščki Din 120-140 Obleke za Molke obleke Din 180-790 Za deike Din 160-590 Modeme hlače Din 70-16® Nepremotljiui Hubertus-plašii Din 270-320 Cene slrovlnam so na svetovnem tržl-šču obfutno porasle, toda to ne vpliva na naše namere. S podvojenimi silami delamo na to, da vse sloje naroda dobro in poceni oblečemo. dečke Din 60-150 Mornarske obleke za otroke Din 90-170 Hubertus-plaSil za otroke Din 160'* Nai ponos te sezije: Kompl. volnena obleka za gospode ie za Din 180*-Kompletna obleka za otroke ie za.....Din 60"- Za družino dobite lepo obleko poceni pri IBLACiL Zo spomlodonsho saditev nudimo po znižanih cenah razno drevje za drevorede in okras, konifere, okrasno (cvetlično) grmovje, grmovje za ograjo, gozdne sadike, vrtnice, plezalke, sadno drevje, sadne divjake itd. Cenik na zahtevo brezplačno. Uprava veleposestva Tišina, p. Rankovci, Prektnurje. Pomladanske novosti prihajajo Trgovski dom Maribor Sprejemamo tudi hranilne knjižice do preklical 25% popusta dobi kdor naroči ozir. kupi od 15. II. 1934 do 15. III. 1934 knjigo: Dr. Potočnik: Dobri pastir. Premišljevanja o življenju našega gospoda Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov. Knjiga obsege tri dele. I. del 359 strani, nevez. Din 38 —. vez. Din 50'—, II. del 381 strani, nevez. Din 40— vez. Din 52—, III. del 290 strani nevez. Din 40—. vez-Din 52'—. Ni je lepše in primernejše slovenske knjige o premišljevanju življenja, delovanja in trpljenja našega Zveličarja, kot je ravno Dobri pastir. V prvem zvezku nam opisuje dobo pred rojstvom Jezusovim, njegovo mladost, mladeniško dobo do njegovih čudežev in ustanovitve kraljestva božjega na zemlji. V drugem zvezku nam opisuje njegovo delovanje na svetu. V tretjem pa opisuje ZveliČarjevo trpljenje, njegovo smrt in častitljivo vstajenje. Knjiga je pisana v krasnem slogu, tiskana n« finem papirju ter lepo opremljena. Naroča so pri H. Ničman, Liubliana, Kopitarjeva ui. 2. Ludvik Ganghofer: 31 Samostanski lovec »Dietvvald! Zbudi seU je kriknil gospod Henrik in ga stresel za ramo. Zme&ino je pogledal pater kvišku. »Zbudi sel — je bila prva beseda, ki sem jo razumeli Ves dan, vso noč in še en dan — ko rudar zin zlatom sem grebel za zoglenelimi kostmi iu kričal neprestano: Kdo mi je to storil? Nisem imel soseda, ki bi me črtil, nisem imel sovražnika. V svoji boli sem zgrešil vsako pot — v joku oslepel sem šel in šel — ob samostanskih vratih sem se zgrudil. Zanesli so me v celico in so klicali: Zbudi sel Zbudi se! In sem ostal — in pustil, da se je zgodilo, kar se je zgodilol< >Z boljo v srcu, Dietvvald, sem moral spoznati ie davno: ui bila to prava pot zate I O, da nisi iskal utehe v metežu in trudu 110 bojnem polju — in ne v celici!« »Upal sem, da jo bom našel. Dolge dneve in noči, cele tedne in leta sem se zatapljal v gorečo molitev in klical k Bogu iz globLn svoje duše: Daj, da pozabim 1 Do krvavega sem bičal svoj hrbet, da bi v bolečinah svojega telesa omamil muko sroa. Hilo je zaman, zajnan! Nisem mogel po/mbiti, nisem smel upati! Ko sem se boril za odrešenje svoje duše, sem sanjal poljube svoje ienel Ce sem iskal nebo, sem ga našel v očeh svojih otrok, ki sta zrla nome iz praznine v moji celici, s slehernega lista svete knjige, iz vsakega kipa v cerkvi, iz vsake podobe našega Zveličarjal« »In nisi našel utehe pri bratih, od katerih ni samo eden prebolel morja gorja, ko se je bil predal Bogu?« »Moli bratie? Da bi našel med njimi samo enega, ki bi bil, kakor ste vi! Moji bratje! Veselili so se gozdov in polj, ki sem jih prinesel samostanu — in so imeli zame samo besede: Bog je dal, Bog je vzel! Bog! Bog! Bog!« »Kako izgovarjaš to besedo, Dietvvald!« Gospod Henrik je vstal. »Ne veruješ v Boga? — Duhovnik!« Globoko resno se je ozrl pater Dezert kvišku proti njemu. »Verujem v Boga I Kdo naj bi ustvaril ta kamen pri mojih nogah — ako ne On? Kdo naj bi sezidal to vekovito skalovje in kdo razlil nad vrtoglavimi globinami to lepo jezero — ako ne On? Kdo je poselil zrak, vodo in gozd — ako ne On? Kdo naj bi dđl temu drevesu hranilni koren, oživljajočo moč stržena in spoznanje, po katerem obrača svojo veje za soincem — ako ne On? Iz katere roke pat naj bi bila dražest, ki je obsevala mojo družico — sladka nedolžnost v očeh mojih otrok — ako ne iz Njegove roke? Kdo naj bi ustvaril mene samega in mi zvrhal srce s ki-pečim veseljem in blaženo srečo, oko ne bi tega storil On? — Toda kdo je razdejal mojo srečo? Kdo mi jo iztrgal veselje iz srca in mi napolnil prsi z boljo in muko? Kdo je pustil zgoreli mojo ženo in mojih otrok preljubko življenje ugasniti v pepelu in dimu? Kdo pošilja strelo nad to drevo, kdo gnilobo v njegov stržen? Kdo udarja z bolestjo in smrtjo, kar diha v vod.i, zraku in gozdu? Kdo proži skale, uničuje polja in domove, kdo burka jezero, da preplavlja obrežja in pustoši vse naokrog, kar je vendar delo iz roke božje same? Kdo? Kdo? Kdo? In zakaj?« V očeh gospoda Henrika se je prisrčno posvetilo. »Kdo naj bi delal vse lo — ako ne On? Toda — 7/ikaj? Tu, moj sin, tu pn sprašuješ preveč.« Smehljaje se je del roko patru 11a ramo. »Poglej, Dietwald. lahko bi rekol: Kar pride hu- dega, jo kazen ali preizkušnja. Toda tega ne bom rekel — tebi nel Bog ne skuša — saj ve, kako slabi smo ljudje! In kdor je, kakor Bog, tako velik v ljubezni, ni v jezi tako majhen. Tako malenkosten kakor si li s svojim blodnim zakaj? Da, da, Dietvvald!« Spet je prisedel patru ob str 6 mesecev. Plačam od km. Mesečno prevozim ca. 1200 km. Takojšnje ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Vrnem v istem stanju« št. 2268. (f) »Tatra« avto limuzina, 4 cilindrski, 4 sedežni, poraba bencina 10 lit., teža izpod 1000 kg, v skoro novem stanu - za prodati. Dopise na upravo »Slovenca* v Mariboru pod »Tatra au-to« št. 2336. (f) Ugodno prodam Fiat auto 509 A, renovi-ran, štirisedežen. Garaža Drago Guštin, Ljubljana, Kapiteljska 3. (1) Novoporočenci! Sprejmem tudi na delni * i«ffPls Možnih knjižic Me-st'ji'fe' hranilnice Spodnje-štajerske fr posojilnice v Narodnem domu v Mariboru pri nakupu kuhinjske posode in opreme. -Albert Vicel, Maribor, Gosposka 5. (r) Več tisoč- krat preiskušeni barometer vedno na razpolago. Din 5 v znamkah na naslov: Barometer, Ljubljana I., poštni predal 18. v V oskrbo vzamem otrAa za 150 do 200 Din mesečno. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2325. (r) Klavirje pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi uai-ceneie, tudi na obroke. Uglašuie in popravila-M u z i k a , Liubliana. Sv Petra cesta 40 |g| 50 gramofon, plošč dobro ohranjenih se po izredno nizki ceni proda skupno z gramofonom. -Poizve sc: Linhartova ul. št. 32 (za gostilno Pajk). Koncertni harmonij evropski, z 10 registri in 5 oktavami — poceni naprodaj. Turin, Celje, (g) Kostanjev les ponudite takoj; množina, dobavni rok, zastopniku tovarne Drago Hadl, Novo mesto. (k) Zlato, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Afinrrija zlata. Uro/nova ul. 8. Deske smrekove in lipove, nad tri leta stare — kupim. Ivan Mrhar, Stanežiče — p. St. Vid nad Ljublj. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRA GIH KOVIN • Liubliana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Plačam takoj! Več vagonov zdravih bukovih drv, najnižjo ceno. Ponudbe na »Rabim takoj«! Rudolf Velepič, trgovina s kurivom, Ljubljana VII., Sv. Jerneja c. št. 25. (k) VELIKO IZBIRO BLAGA zo moške in ženske obleke, v dobri kakovosli in najnovejših vzorcih, najdete po ugodni ceni v obče znani preko 60 lel obsloječi veletrgovini R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" Ljubljana, Pred Škofijo 3. - Lingarjeva ul. 3 Kupim malo rabljen veliki »Con-tii.ental« ali kake druge moderne vrste pisalni stroj. Ponudbe z navedbo cene in znamke stroja na upravo »Slov.« pod »Zasebnik« št. 2294. (k) Otroški voziček rabljen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2324. (k) Obhajilne slike! Bell moHtvenikl! Pozor! Pozor! Kupujejo se volnene krpe (odpadki). Stari trg 18. k Psa čuvaja za na verigo, ter železno vozno »vinto« — kupim. Škerjanec, Radomlje, (k) Moško kolo in nemško-sloveuski slovar kupim ali zamenjam za usnjat površnik. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zmerna cena« 2415. Približuje se doba prvih sv. obhajil, zato si dovoljujemo opozoriti preč gg katehnte na obl'aiilno slike kabrih imamo v dveh velikostih po približno 50 vzorcev. Cene so izjem mo nuke, tako da si vsak lahko nabavi najfinejše vzorce. Istotako nudimo edino le mi molitvenik ,.Pri Jezusu ' v beli vezavi. Dobi se v oku :ni Izdelavi ter v dveh izpeljavah, prva'gladko tein druga itni-tirana kot bisernica. Ceua Din ' Pn večrcm odjemu popust! Oglejte si zalogo! H. NIČMAN - Liubliana - Kopitarjeva 2 Enega ali več elektroštevcev za 220 Voltov kupim. — Ponudbe na upravo »S1.« pod »Dobri« št. 2412. (k) IU ШЈЈ Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana, (r) Elektve- motorii novi in rabheni za vse nappto-ti vedno v veliki iz en ua prodaj. Lastna de avaica za previjanie in popravljanje dynam, auto-dynam elektro-m.itoriev ter vseh e ektr. aparatov FRANJO PERČINL1Č eletro-podjetje Ljubljana, Oosposvctska 10 telefon V3-71 Vsakovrstno Zlato ftnoule po naivfšiih cenah ČERNE. tuvelir. Liubliana. Wolfova ulica It 3. Stroj za praž. kave kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kava« št. 2206.__jk) Za zarezno opeko (Stytngfalz) dobro ohranjen ustnik in odrezalno mizo kupi Gorenjska opekarna, Dvorska vas pri Lescah. (k) PERUTNINARJI! Inkubatorje In ostale priprave za nerutn narstvo dobite najceneje pri F. KflDLEC, TEltIERIN tovarna inkubatorjev Zahtevajte cenik Fotografski aparat Rodenslock, za poklicne fotografe, razno pohištvo, šivalni stroj, električne potrebščine, stroji za rezanje saiaine, manufaktu-ra, razne deske in hlodi, poceni naprodaj. Vprašati v skladišču »Figovec« — Ljubljana, Tyrševa 13. (1) PE03Č sivo (ehtnt kg Din H -Pel puh bal kg Din »S--Puh sivi II. kg Din 100'-Puh ilvl I. kg Oln 125 • Puh bel, naj-flMlšl kg Oln 220'- Vst kemiCno otBUro Eksporfra hiša ,Luna\ Maribor штммаишвпа Industrijalci, obrtniki! Ce še uisle moji odjemalci, poskusite pri meni, kadar rabite orodje, železo, pločevino, železne in ledene jcrtnenice, gonilne in šivalne jermene, jermenski vosek in vse ostalo v mojo stroko spadajoče blago. Poštena postrežba in nizke cene Vas bodo zadovoljile. - Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska L (I) Kovčki, ročne torbice, listnice, denarnice, nahrbtniki, gamaše v veliki izbiri pri Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova 13. Kanarčke rolarje, prima samce in plemenske samice, proda Jože Bitenc — i Karlovška cesta 9. (1) ZAHVALA. Ob bridki izgubi predobrega soproga, papana, sina, brata itd., gospoda JOSIPA BOŽIČA višjega železniškega uradnika direkcije Ljubljana se prisrčno zahvaljujemo za vse obilne dokaze sočutja in so-žalne izjave, ki smo jih prejeli. Posebno zahvalo smo dolžni komandantu mesta Ljubljane in oficirskemu zboru za obilno udeležbo pri pogrebu, godbi Dravske divizijske oblasti, vojni delegaciji pri direkciji z g. šefom polkovnikom Nedeljkovičem na čelu, predsedniku obl. odbora J. S. pomočniku bana g. dr. Pirkmajerju, predsedniku krajev, odbora J. S. gen. tajniku g. Pogačniku in senatorju g. dr. Rožiču, zastopniku direkcije načelniku dr. Faturju, predsedniku okrožnega sodišča g. Keršiču, godbi in pevcem žel. glasbenega društva »Sloga«, uredništvu direkcije in zunanjih edinic, zastopniku centr. odbora U. Z. Č. g. Jugoviču in predsedniku obl. odbora U. Z. Ć. g. Haslakie-vviezu za poslovilne besede ob odprtem grobu, čč. gg. duhovnikom ln številnim darovalcem vencev in šopkov. Nadalje se zahvaljujemo oficialu g. Cimpermanu za vsestransko naklonjenost pri ureditvi pogreba, gdč. Raspergerjevi za veliko požrtvovalnost v bolezni ter vsem njegovim prijateljem, ki so nam bili toliko naklonjeni. Iskreno se tudi zahvaljujemo gg. dr. Merčunu, primariju dr. Blumauerju in primariju dr. Lavriču ter č. sestri Jedert za ves njihov trud v bolezni, ki so ga pokojniku v toliki meri izkazovali. Vsem: Bog povrni! Žalujoča rodbina Božič. Obiščite nu»o razstavo OTROŠKIH VOZIČKOV Celovška c. 26. Ljubi lana Vil KUCLER & CO. tovarna o roških vozi'ikov. Premog, drva, koks prodata Vinko Podobnik. Tržaška cesta štev. 16 Telefon 33-13. VATO v tablah in za odeja — preden naročite za Vašo potrebo — zahteva te moje vzorce in cenik. flrbeiter-Maribor Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi v veliki izbiri naiugodneie in naiceneie tvrdka Kari Prelog. Liubliana Židovska ulica in Stari trg (I) Umetna gnojila in semena za pomladansko setev Vam nudi po nizkih cenah Gospodarska zveza v Ljubljeni Tyrševa cesta 29. Klobuke moške, za spomlad, dobite vseh vrst nafnovejše oblike in barve po konkurenčnih cenah pri tvrdki Franc Bernik, Dunajska cesta 12, poleg Agno-ie. Popravila se sprejemajo. (I) Otroški vozički najmodernejši ter najcenejši pri M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (I) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v L|nb1jani *e priporoča bledim ш slabotnim osebam. Pomaranče vseh vrst, nudi po ugodnih cenah Gospodarska zveza v Liubljani Tvršcva cesta 29. Pozor kmetovalci! Mavec (gips) za gnojenje po ceni 25 Din za 100 kg dobavlja, dokler traja zaloga — Rudolf Dergan, trgovec. Laško. Kupi pa večjo množino hrastovih in bukovih pragov raznih dimenzij in prosi za tozadevne ponudbe. (1) Orehe kg po 7.50 Din, krompir kg po 75 par, in sadna drevesa dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani. VEUKO IZBŽRO nmtleških, čeških iri drugih štofov. žensko in mo'ko blago za pomlad Vam nu li po nizkih cenah M. GA3ŠEK MSRB0R, Glavni rg 1 Vina ntara in nova, v večini ideča, dobrih kvalitet, in pristno slivovko nudi v poljubnih količinah Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu. (1) Čebele 6 panjev, polnih, Znidar-šlčevih, kakor 20 praznih z vsem priborom, satnicc itd. prodam. Hadl, Novo mesto. (1) Otroški voziček moderen, poceni prodam. Riharieva 2, Kolezija — Ljubljana. (1) Stiski sune debelo se dobi v mlekarni Poljanska cesta 3 po isti ceni kot v Stični. Trgovska oprava pult, stelaže itd., pripravna za železnino, koloniale ugodno naprodnj. Vprašanja dnevno od 3 do 5. R. Meiksler — Tyrševa 3M._(1) Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Razpotna 10. (1) Peso, repo in korenje ugodno prodam. Cerar Peter, Domžale, Lj.tblja--ska 22. II) Znamke velika zbirka — poceni naprodaj. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Celje pod »Znamke« 2277. 1 lili Vam nudi ▼ originalna ulna j In dober Љ. prigrizek Cvetlice, šopke in vence za vsako priliko dobile najboljše v cvetličarni Anton Požar, Maribor, Gosposka ul. 36, v novi palači Puh. bel I. 220 Din, puH, Del II. K) Din i'ot puh, bel primn 75 Din, 1. 70 Din II. au Din. pol lv 1. 3J Din, p Isiv II. 25 Din, mešano 15-iO Din. t kq franku VaSa poMe po povzet|u. Trgovcem in hoteli. )em znaien po-pust Vzorci brezplačno. Zahtevajte cenik. Adolf Wolkenstein iavot perja - čonopljn Duuavska banovina 17 šivalnih strojev različnih, rabljenih, od 250 Din naprej, pletllne Stroje, 12 koles, mnogo pohištva, klavirje, gramofone, fotoaparate ter raz-novrste druge predmete proda »P r o m e t«, komisijska trgovina in splošna posredovalnica, Ljubljana, Napoleonov trg 7. Stiški sir na drobno in na debelo, ementalec, edamec (salama), tiapist po 10 in 20 Din, imperial, romadour štiri vrste čajnega mas'a, mleko, kisla in sladka smetana. — Novotnyjeve slaščice dnevno sveže, -Odprto od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Mekar-na v pasaži nebotičnika. SEMENA : črno deteljo, lucerno — vsakovrstna travna semena, peso, grahoro in semenski oves — dobite vedno v najboljši kakovosti pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) 67, nasproti mitnice. Svetli premog 37 Din tenbachova 13. Tel. 2457, Karbopaket. Zastonj Karbo paketi se ne dobe nikjer, vendar najboljše, najhitreje ste postreženi pri tvrdki Velepič, Ljubljana, Jerneja 25. Tvrdka nudi prvovrsten premog, koks, drva, kolobarje po najugodnejših cenah. Telefon 27-08. (I) Smrekove sadike utrjene — vzgojene brez prilivanja ali umet. gnojil, in sicer 5 letne po ceni 75 Din in 4 letne po ceni 70 Din za 1000 komadov franko oddajna postaja Št. Janž ali Sevnica — oddaja — dokler traja zaloga — uprava posestva Lepi dob, pošta Krmelj, Dolenjsko. (1) Vozičke otroške in igralne, šivalne stroje, kolesa, kupite najugodneje pri S. Rebolj h drug, Vošnjakova 4. (1) Voziček z diro pripraven za obrtnika — in krožna žaga (krogljič-ni leiaj) — naprodaj. Celovška cesta 43. (I) 4000 kg sena in 2000 kg slame prodam. Franc Bernik, Tehovec 5, Preska, p. Medvode, (lj Jajca za valenjc od čistokrvnih črnih Or-pington komad 5 Din. — Ana Kopitar, Ribniška ulica št. 1, Moste. (1) Prodam 2 vagona suhih, popolnoma zdravih drv, brez okroglic in klad; sama bukova po 10 Din franko vagon Trebnje. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Trebnje« 2297. Vina lastnega pridelka, strogo sortirana: haloški muškat, rizling, beli burtfundec -letnikov 1932, 1933, naprodaj večje količine. Freudenreich, lastnik vinograda Gorca, p. Pod-lehnik pri Ptuju. (1) ЕЦД Posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih naiceneie in jih sprejema v popravilo Aloiz Andlovic, Komenskega 34 (t) Hodroce posteljne mreže, železne lložlnve poslelie otoma-ne divane in tapetniške izdelku nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morsk« trave žime, cvilha ra modroce tn blaga ca orevleke pohištva. PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri lv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Uprava graščine Zg. Ptuj prodaja iz svojih drevesnic Ptuj in Vurberg prvovrstna sadna drevesca vseh dobrih jabolčnih vrst ter nekaj hrušek moštnic za pomladansko sajenje. Vprašanja: Graščina Zg. Ptuj. Na javni dražbi ugodno naprodaj: kompletni radio aparat, 4 sed. osebni auto, 140.000 kom. zidne opeke, dne 8. marca 1934, ob 14. uri, Škofljica pri Ljubljani, strojna opekarna. Kurji gnoj proda Fani Premrl, Cesta dveh cesarjcv, Ljubljana. (1) Javna dražba najdenih predmetov bo 7. marca ob 9 na tukajšnjem glavnem kolodvoru. Lep umivalnik prodam radi selitve zelo poceni. Trnovski pristan 40, levo. (!) Sladko kravje seno naprodaj. — Vprašati pri ^Tičku na gričku«, Strma pot 8._(1) Klavirske note, albume; operne, operetne t?/ečke, šlagerje — poceni prodam Kolodvorska ulica 5. (I) Pisalni stroj »Underwood«, malo rabljen, v kovčegu, poceni naprodaj. Gradišče 11-11. Šivalni stroj Singer, dobro ohranjen -poceni naprodaj. Mero-sodna 1. (1) Lanene iropine ta (trtica krmile norft najrenj* velet rvnirina lita in mnke A. VOIR L JI BI JANA Kraljeva cesta 2*. Za Din 1500-- dobavim praktičen eoueh politiran les Ia tapetniško delo. — Tak cenen nakup Vam je mogoč le, če naročite kompletno in direktno pri tapetniški tvrdki Rudolf Sever, Marijin trg 2 Največja izbera blaga za pohištvo. Damsko kroj. risanje poučuje modni salon Rozman, Ljubljana, Dvorni trg 3. Naučite se garantirano v 8 dneh. flotam se izdelujejo kroji po meri. Informacije dobite pismeno. (t) Mojstrica kozmetike Slava Gril, Beethovnova ul. 15, parte' desno, neguje s specialnimi kremami po najboljši metodi. Uspeh siguren. Zmerna cena, (t) Dame pozor! Kroji (šniti) se dobijo v strokovnem krojnem in modnem ateljeju damskih oblek Roza Medved, Gledališka ul. 16, pritličje desno, Ljubljana. (t) Modroce divane in ostale tapetniške izdelke izdelujem po zmernih cenah. Grem tudi na dom. Iskra Franc, tapetnik, Vič 16. (I) Po najnižji ceni Vam preskrbi prevoz pohištva, vina in drugih predmetov z modernimi tovornimi automobili autopodjetje Vehovec. Informacije se dobijo vsak čas: Ljubljana, Rimska cesta 19. (t) iJlaćivpCaAi čfflcv&TiciiA zajamtiio najpopolnfiii uspeh Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da se je po kratkem, mukepolnem trpljenju preselila v večnost gospa Ana Počkar vdova po poitnem p. uradnika. Pogreb nepozabne pokojnlcc bo r ponedeljek, dne S. marca 1934 ob štirih popoldne li hiše žalosti Pod|nnsha ulica št. 26 (Ljubljana VII) na pokopališče k Sv. Krilo. Ljubljana, Maribor, dne 3. marca 1934. Pavliha Anton, dr. Anton Leveč, nečaka in ostalo sorodstvo. Stran 16. »SLOVENECc, dne 4. marcu l