KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 225 HAZENA - ŽENSKA ŠPORTNA PANOGA BORIS ROZMAN Prehod iz 19. v 20. stoletje je pomenil veliko spre- membo za telesno kulturo. Razvoj, ki ga je začela doživljati, je z večletno zamudo začel prihajati tudi na Slovensko. Število športnih panog, ki so prihajale k nam in preko katerih se je pričel razvijati naš šport, je bilo v primerjavi z drugimi, razvitejšimi deželami, sila skromno. V glavnem je šlo za planinstvo, kole- sarstvo, nogomet, nekoliko tenisa ter skromne pos- kuse atletike, plavanja, sankanja, smučanja in letal- stva.^ Panoge so se razvijale kot posebna vrsta v klu- bih (nogometnih, kolesarskih itd.). Po prvi svetovni vojni se ti ne specializirajo le za eno panogo, pač pa začno gojiti več vrst športnih dejavnosti (npr. Športni klub Ilirija). VSTOP ŽENA v ŠPORTNO DELOVANJE Do prve svetovne vojne so se pri nas s športom uk- varjali le moški. Na to, da bi ženska počela kaj take- ga, mnogi niti pomisUli niso. Ko so se te vse bolj po- javljale z idejo, da bi pričele gojiti šport, so se mnogi začeli zgražati. Prepričani so bih, da se ženske zaradi konstitucije telesa ne morejo ukvarjati s športno de- javnostjo. Bile so le »nežna bitja«, ki morajo skrbeti za dom in družino.^ Tako mišljenje je prevladovalo kljub izkušnjam v Sokolu, kjer so se ženske že dalj časa pred tem ukvarjale s telesno kulturo in v katerem je telesna vzgoja tudi pri ženskah dosegla že visok ni- vo.^ Kaj kmalu pa so morali popustiti. Analize v An- gliji in Franciji, kjer je bil ženski šport najbolj uve- ljavljen, so pokazale, da je šport za ženske potreben in koristen. Številni časopisi pri nas so začeli objavlja- ti članke telesnokulturnih strokovnjakov, ki so govo- rili o pomembnosti športa za ženske in jih hkrati vabi- li, naj se vključujejo v športna društva. Seveda ženskam niso priporočali vseh vrst športa. Nasprotovali so zlasti igranju nogometa, ki je bil po njihovem mnenju popolnoma neprimeren. Odsveto- vali so tudi telovadbo na orodju, »kar je zdravniško dognano zelo škodljivo«.^ Bolj so se ogrevali za pa- noge, ki naj bi pospeševale »uglajenost oblik, preciz- nost gibov, ki naj bi se opravljale brez vidnega napo- ra z lahkoto in eleganco in ki naj bi žensko krepile in zabavale.«^ VzpodbujaU so plavanje, drsanje, jahanje, tenis in kriket. Niso nasprotovali tudi lahki atletiki, vendar so se tu zavzemali le za nekatere panoge: tek na 50 do 75 metrov, met krogle, ki ne sme biti težja kot 5 kg, me- tanje žoge, kopja ter pri telovadbi proste vaje, vaje s kiji, palicami ipd.* Najbolj so se navduševali nad sku- pinskimi igrami, ki po njihovem mneniu»pospešujeJo disciplino, smisel za organizacijo in skupnost« J Pri tem so mislili zlasti na hazeno, šport, idealen za žen- sko telo. Zanj je namreč značilna ravno prava začet- na hitrost, vztrajnost, elastičnost in mehkoba pri lov- ljenju žog in gibčnost pri preigravanju nasprotnic* KAJ JE HAZENA j Hazena je oblika rokometa, ki je nastala na Če- j škem.^ Začetnik igre, profesor Anton Krištof, asi- stent na realki v Pragi, je leta 1905 uvedel nov način igranja z žogo in za to igro takoj dobil privržence po vsej Češki, Slovaški in v tujini. Igro so začeli imeno- vati češka hazena (od češke besede haziti, kar pomeni vreči — žogo).^" Gre za igro, ki naj bi nadomestila nogomet, saj bi igralci igrah z rokami in naj bi bila namenjena moškim. Igrali bi jo predvsem Sokoli, ki nogometa na začetku niso smeli igrati. Anton Krištof se je pri pisanju pravil zgledoval pri podobni češki igri, imenovani cflovd (terčova)." Seveda so bila pra- vila večkrat predelana in popravljena ter leta 1909 tu- di izdana. Prvič so jo predstavih javnosti že leta 1907 dijaki j Strokove akademije v Pragi. Igra je zbudila precej j zanimanja, tako da je profesor Krištof že naslednje j leto ustanovil prvi samostojni »Krožek hazena Pra- \ ha«^^. Klubov je bilo vse več, vanje so začela prihaja- j ti tudi dekleta, saj so športni mojstri ugotovili, da je i igra za njih idealna. Sčasoma je hazena postala sa- j 226 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 Eden prvih posnetkov igralk baze- ne Športnega kluba Ilirije iz leta 1920. (Fotografija last Helene Zu- pančič, Ljubljana). mo ženska igra, ki so jo začeli vsi priznavati. Anton Krištof je leta 1909 osnoval zvezno komisijo bazens- kih skupin (Svózova komise kroušku häzene). Leta 1911 jo je češki olimpijski odbor priznal kot športno panogo.^* Največji uspeh je dosegla leta 1912, ko je bila v času 6. vsesokolskega zleta v Pragi pred 70.000 gledalci odigrana propagandna tekma.^° Leta 1918 je Čeh Jaro Trantina izdal nova, predela- na pravila hazene. Dve leti kasneje je bila ustanovlje- na Cehoslovaška zveza hazene in ženskih športov, v Parizu pa je bila že ustanovljena mednarodna federa- cija ženskih športov, ki je vključevala tudi hazeno. Začeli so s številnimi propagandnimi tekmami čehos- lovaških igralk po Evropi (Monte Carlo, Pariz) in ba- zena se je vse bolj širila. V letih 1923 in 1924 so bila odigrana že prva mednarodna srečanja v hazeni. Leta 1930 pa je bilo na 3. svetovnem prvenstvu za ženske v Pragi hkrati tudi prvo svetovno prvenstvo v hazeni, ki se ga je udeležila tudi naša reprezentanca. Bila je dru- ga, takoj za Čehoslovaško. Štiri leta kasneje so naše hazenaSice na 2. svetovnem prvenstvu v Londonu premagale tudi Cehinje z rezultatom 6:4 in osvojile prvo mesto. To je bil hkrati prvi in do takrat največji uspeh jugoslovanskega kolektivnega športa na sve- tovnih prvenstvih in olimpijskih igrah.^* HAZENA PRI NAS Leta 1920 so pričeli igrati hazeno oziroma češki ro- komet tudi v Jugoslaviji. Študentje, ki so študirali v Pragi in Brnu, so jo v času letnih počitnic prenesli k nam. Da bi jo čimbolj uveljavili, so jo začeli imeno- vati rokomet,^' ker so bili mnenja, da bo takšno ime bolj vžgalo in da bo igri prineslo večjo popularnost kot češki naziv hazena. Med naše ljudi so igro širili tudi Čehi in Slovaki, ki so prihajali k nam in se ukvar- jaU s športom.^' Prvi so jo začeli igrati v dijaškem športnem klubu Olimpija v Slavonskem Brodu. V času zleta židovske mladine Jugoslavije je bila 10. avgusta 1920 v Osijeku prva javna tekma med družinama^' iz Vukovarja in Osijeka. Led je bil prebit in igra se je začela naglo širi- ti. Septembra 1920 je bila v okviru Športnega kluba Ilirija Ljubljana ustanovljena hazenska sekcija, ki jo Gostovanja na CeSkem je konec. Se posnetek za slovo. (Fotografija last Helene Zupančič, Ljubljana). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 227 je vodil nogometni trener J. Loos iz Prage.^° Mari- borčani seveda niso hoteli zaostajati in so kmalu za tem ustanovili sekcijo v okviru Prvega slovenskega športnega kluba Maribor. Njihov trener je bil R. Še- pec. Sekcije so ustanovili tudi v Derventi, Sarajevu, Tuzli in Beogradu po zaslugi Čeha K. Stanjeka. Na področju Vojvodine je bila prva sekcija osnovana le- ta 1921 v Zrenjaninu, sledile so še v Subotici in Som- born. Na Hrvaškem je prvi dobil bazensko sekcijo hazene varaždinski športni klub, medtem ko so jo v Zagrebu na začetku igrale samo učenke gornjegrajske 2. gimnazije. Od leta 1924. je delovala hazenska sek- cija v Rotorju, od leta 1925 pa v Skopju in Velesu (danes Titov Veles). Zelo pozno, junija 1923, je bila hazena priključena Jugoslovanski atletski zvezi in takrat so bila sprejeta tudi pravila V. Chylaka. Leto kasneje pa končno do- bimo lastno Jugoslovansko bazensko zvezo s podzve- zami v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Velikem Beč- kereku (danes Zrenjanin) in Slavonskem Brodu,^^ ki je organizirala podzvezna državna in mednarodna prvenstva. Podzvezna prvenstva so se redno, državna pa so se s prekinitvami igrala do leta 1938, ko je zani- manje za hazeno po »zaslugi« njenih vodstvenih or- ganov začelo upadati .^^ Poskus, da bi jo po drugi svetovni vojni oživili, ni uspel. Leta 1948 je bil organiziran turnir, na katerem so sodelovale v glavnem tekmovalke iz Hrvatske (Osi- jek, Belišče, Brod, Borovo) in iz Valjeva. Leta 1949 je bil ustanovljen odbor za hazeno pri fizkulturni zvezi Hrvatske, leto dni kasneje pa Hazenska zveza Hrvat- ske. Istega leta je bilo organizirano drugo in hkrati zadnje prvenstvo Hrvatske. Tretjega prvenstva ni bi- lo. V drugih delih Jugoslavije so poskusi oživitve pro- padli že na samem začetku, medtem ko v Sloveniji praktično sploh niso poskusili. Z uvedbo malega ro- kometa pri nas 1945/50 se vse družine prilagodijo no- vemu načinu igranja. Hazenska zveza Hrvatske se preimenuje v rokometno zvezo Hrvatske in vključi v rokometno tekmovanje.^' Leta 1953 je odigrano prvo državno prvenstvo v rokometu. j HAZENA v SLOVENIJI Športni klub Ilirija Ljubljana je bil prvo društvo v Sloveniji, ki je začelo gojiti to vrsto športa.^* Zasluge za to moremo pripisovati nogometnemu trenerju Če- hu J. Loosu iz Prage. V septembru 1920 je ustanovil Damsko sekcijo za rokomet^^ in v okviru Ilirije z de- kleti, katerih starost je bila od 15 do 20 let, začel in- j tenzivno trenirati. K sekciji so jih pripeljali njihovi bratje, starši, prijatelji, ki so bih navdušeni privrženci športa, ali pa so se sami ukvarjali z njim. Mnoga de- kleta so tudi sama čutila željo po igranju hazene. Prvo javno in propagandno tekmo med skupinama A (rdeče) in B (zelene) je organiziral 24. oktobra 1920. Zmagala je ekipa rdečih z rezultatom 8:1. Ljubljančani so tekmo pozdravili. Časopisi so se raz- ; pisali o pomenu hazene za ženske. Bili so prepričani, j da »se sedaj nudi damam priložnost za izdatno giba- t nje na prostem zraku in da se skuša podreti železni ] obroč konservativnosti naše publike. Po tem do- j godku so dekleta začela še intenzivneje trenirati in se i pripravljati na nove tekme. Dobile so novega trenerja j Baltežarja, s katerim pa niso bila zadovoljna. Prišlo je do spora, katerega posledica je bila, da je več kot polovico igralk zapustilo Športni klub Ihrija in v ok- viru Telesnega kulturnega društva Atena ustanovilo novo družino hazene.^' Kasneje dobi Ljubljana še naslednje bazenske dru- \ zine: Športni klub Hermes, Športni klub Jadran, j Akademski športni klub Primorje in Športni klub ! Slovan. Tudi v Mariboru niso hoteli zaostajati za j Ljubljano. Na pobudo R. Šepca, ki je študiral v Pra- gi, so v okviru prvega slovenskega športnega kluba Maribor osnovali sekcijo, ki je 7. novembra 1920 odi- grala propagandno tekmo. PomeriU sta se ekipa A j (rdeče) in ekipa B (bele). Tekma se je končala neodlo- \ čeno.^' Kmalu sta sledila še Telesnošportni klub Mer- j kur in Športni klub Rapid. Tretji bazenski center so i postale Jesenice s tremi družinami: Športno organiza- \ cijo Borec, Športnim klubom Bratstvo in Športnim j v Bolgariji (Sofiji) so leta 1926 članice Ilirije in Atene skupaj na- stopile kot reprezentanca Ljublja- ne. Na sliki od leve proti desni: Ida Jenko, Olga Zupančič, Boža Saplja, Marica Cimperman, Hele- na Zupančič, Vika Jančigaj in Marta Petrič. (Fotografija last Ev- gena Betetta, Ljubljana). 228 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 klubom Gorenje. Važno vlogo pa je igrala tudi druži- na Mure iz Murske Sobote. Tako je v Sloveniji delo- valo 22 družin: Celje SK Celje Cerknica SK Slivnica Jesenice SO Borec SK Bratstvo SK Gorenje Kamnik SK Kamnik Kranj SK Korotan Ljubljana TKD Atena SK Hermes SK Ilirija SK Jadran ASK Primorje SK Slovan Maribor ISSK Maribor TSK Merkur SK Rapid Murska Sobota SK Mura Novo mesto SK Elan Ptuj SK Ptuj Rakek SK Javornik Sevnica SK Sora Tržič SK Tržič^« ŠPORTNI KLUB ILIRIJA NajpomembnejŠa družina v Sloveniji je bila vseka- kor družina Športnega kluba Ilirije. Hazeno je vklju- čevala v »sekciji za hazeno in lahkoatletiko«, ki so jo kasneje začeli imenovati »damsko oz. žensko sekci- jo«, saj so mnoge žene, da bi bile boljše hazenašice, j trenirale in tekmovale tudi v lahki atletiki. Potem se je zopet imenovala »kazenska in ženska lahkoatletska sekcija«, dokler se ni dokončno preimenovala v »ha- zensko sekcijo« Ilirije.^" V času od leta 1920 do 1937 je bila enajstkrat podzvezni (danes bi lahko imenovali repubhški) prvak Slovenije. Od leta 1920 do 1927 je bila najboljša slovenska ekipa. Državnega prvenstva ji ni uspelo osvojiti, kljub igralkam, ki so nastopale v državni reprezentanci (Anica Oman, Fani Bernik). Leta 1928 pa so državno prvenstvo osvojile njihove nasprotnice iz Maribora.^^ Svoje znanje so igralke Ilirije prenašale po vsej državi. S številnimi propagandnimi tekmami in turne- jami po Srbiji, Hrvatski, Banatu, Bosansko-herce- govskem področju (današnji Bosni in Hercegovini) in južni Srbiji (današnji Makedoniji) so širile razvoj ba- zene in se od povsod vračale kot zmagovalke. Tudi v tujini so nastopale. Pomembni sta bili zlasti turneji v Bolgarijo in Češkoslovaško — državo, kjer je bila ha- zena ustanovljena. S svojo igro so dokazale, da niso nič slabše od svojih nasprotnic, v nekaterih momen- tih igre celo boljše." Ob igralski zasedbi, kakršno so imele, to ni bilo nič čudnega. Kezeletova je npr. leta 1930 v 15 nastopih dosegla 95 zadetkov, Alenka Papež 34 v 13 nastopih in Dobrletova 30 v 8 nastopih. Dobri sta bih tudi He- lena in Olga Zupančič. Med tem, ko je Helena začela igrati pri Iliriji in je nato prestopila k Ateni, je bila Olga najprej vratar pri Ateni kasneje pa pri Iliriji.^' Ravno v najpomembnejših trenutkih pa so dekleta odpovedala. Deloma po svoji krivdi (neredna vadba, neposlušnost na treningih), deloma po krivdi pod- zveznih in zveznih organov, ki igre niso hoteli spreje- ti. Še vedno so raje pospeševali nogomet. Hazene ni- so podpirali niti moralno, kaj šele finančno. V sezoni 1935/36 je bilo igralkam odvzeto celo igrišče za tre- ninge, kar je hkrati že pomenilo konec hazene.'* V tej sezoni niso odigrale niti ene tekme. Zadnja tekma, s katero je pri nas hazena dokončno prenehala delova- ti, je bila leta 1937 na Vrhniki in še to je bila propa- gandna.'* V vseh teh letih je Ilirija odigrala 221 te- Reprezentanca Ljubljane se je 6. maja 1926 v Sofiji pomerila z re- prezentanco Beograda in zmagala. (Fotografija last Helene Zupaniič, Ljubljana). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988! 229 kern, največ leta 1926 in 1931. Istočasno z zatonom slovenske hazene lahko govorimo o zatonu hazene na celotnem področju Jugoslavije. Tabela števila članic in tekem 1920 do 1937'^ * leta, ko so osvajale podzvezno prvenstvo VZROKI PROPADA Na začetku ni bilo niti ene športne organizacije, ki bi skrbela za novo nastajajoče klube oziroma družine hazene. Hazenske družine so bile v času svojega na- stajanja brez nekoga, ki bi jim svetoval in pomagal pri začetnih težavah. Tako so mnoga društva zaradi mode ustanavljala hazenske sekcije, nato pa te niso mogle zaživeti. Po nekajmesečnem životarjenju so bi- le prisiljene prenehati z delovanjem. Šele leta 1924 so ustanovili samostojno zvezo. Strokovnjakov, ki bi se natančno spoznaU na igro, ni bilo dovolj, zlasti je primanjkovalo trenerjev in sodnikov. Še tisti, ki so bili, so bili samouki, trener- skih šol takrat še ni bilo. Prva enoletna šola za vadi- telje in učitelje telesne vzgoje, ki je vključevala tudi učenje hazene, je bila ustanovljena v Beogradu šele v šolskem letu 1938/39. Za hazeno žal prepozno. Mno- gi so se sicer lotili trenersekega dela, a so ga kaj kma- lu opustiU. Igra je bila zanje preveč tuja, da bi jih mo- tivirala, zato so svoj čas raje posvečali nogometu. Ve- likokrat so družine ostajale brez trenerjev, ker so le-ti morali na novo delovno mesto, v vojsko ali na študij. Igralke so nekaj časa sicer še trenirale same, a ker ni- so imele trenerja, so postajale nedisciplinirane. Tre- ningov se niso več redno udeleževale in družina je propadla. Strokovne literature ni bilo. Prva in edina navodila o hazeni so izšla leta 1924, se pravi, ko je mnogo družin že prenehalo delovati.^' Pomanjkanje sodnikov so reševali tako, da so tek- me sodili trenerji ali pa tehnični referenti domačih ha- Tekme med Ilirijo in Ateno so bile vedno zanimive, privlačne in pra- va paša za radovedneže. Tekma 5. julija 1931 se je končala brez zma- govalca. (Fotografija last Olge Zupančič, Ljubljana). zen. Na začetku ni bilo niti pravil,'^ tako da je vsak sodil, kakor se mu je zdelo. Zaradi tega je dostikrat prišlo do raznih nesoglasij pri sojenju, kar je negativ- ¦ no vplivalo na gledalce, ki so velikokrat prav zaradi | takih stvari nehali hoditi na tekme. \ Težak materialni položaj, v katerem so bila društva ) oziroma klubi, je bil vzrok, da so hazeni prepustili popolno samostojnost, kar je pomenilo, znajti se, ka- kor so vedeli in znali. Na občnih zborih se je malošte- vilno vodstvo hazene stalno borilo za sredstva, a sko- raj vedno brez uspeha. Ker je bilo treba ob tekmah vedno plačati tudi davek (sodniška taksa, uporaba igrišča) in še vrsto drugih, večjih dajatev (državni, ba- novinski, mestni davek, ki so se plačevali od vsake prodane vstopnice), se je velikokrat zgodilo, da so se sekcije, ki tega niso zmogle, razšle. Deloma so ta pro- blem reševali tako, da so igralke igrale v predtekmah na nogometnih turnirjih. Seveda to ni bila rešitev. Gledalce je namreč zanimala osrednja tekma. Družin, ki so res igrale dobro in kvalitetno hazeno, je bilo malo. Tako je na tekmah velikokrat prihajalo do velike razlike med eno in drugo družino. Slabše igralke so zaradi tega izgubile voljo do igranja in se j raje začele posvečati drugim športnim panogam. Do- j gajalo se je tudi obratno. Katastrofalen poraz je igral- j kam vlil tako voljo in željo po igranju, da so storile vse za napredek. Le redkokatera družina je imela za tekme in trenin- j 230 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 ge lastno igrišče. Ponavadi so igralke uporabljale no- gometna igrišča, ki so bila vedno zasedena. Na voljo so jim bila enkrat na teden, sicer pa so lahko trenirale le zjutraj ali pa v kakšnem kotu igrišča. Že ob naj- manjšem nogometnem dogodku so morale igrišče za- pustiti. Na propad hazene so vplivali tudi drugi, manj pomembni vzroki: ni bilo podmladka, premajhna propaganda, številne dolžnosti deklet v šoli, na delov- nih mestih.. .'^ Leto 1938 je dokončno pokopalo hazeno — vrsto športa, ki je bil najprimernejša oblika telesne kulture za ženske. Oživljanje po drugi svetovni vojni hazene ni moglo spraviti na noge. Vsebolj smo se začeli zani- mati za mali rokomet.*" Hazena pa je danes igra, ki jo igrajo še na Češkoslovaškem, Sovjetski zvezi in na Poljskem."^ osnovna pravila igre« Igro, ki je že po nekaj letih svojega nastanka posta- la izključno ženska, je igralo sedem igralk na travna- tem igrišču velikosti 48 m x 32 m.*' Igrišče je bilo raz- deljeno na tri polja, dve obrambni in srednje polje. Medtem ko sta bih obrambni polji široki 16 m, je bila velikost srednjega odvisna od velikosti igrišča. Igrali so dvakrat po 25 minut, če ni bilo drugače dogovorje- no.** Vmes je bil desetminutni odmor. Cilji igre so bili: Igralke si prizadevajo, da s hitrimi kombinacijami in skupnim napadom zadenejo na- sprotnikov gol, ki je širok 2 m in visok 2,40 m. Igral- ka sme nositi žogo največ tri korake, ali jo držati najdlje 3 sekunde. Žogo lahko meče nad glavo, koh- Postavitev igralk na igrišču. korkrat hoče, a samo dvakrat zapored jo lahko vrže ob tla. Pri podajanju žoge mora biti igralka od igral- ke, ki žogo poda, oddaljena najmanj 2 metra. Oble- čene morajo biti v temno krilce, bluzo, črne dolge no- gavice in lahke čevlje. Razdeljene so na tri napadalke (levo in desno krilo, srednja napadalka), dve branilki (levi in desni krilec), obrambno igralko in vratarico. Medtem ko napadalke ne smejo iti nazaj v svoj obrambni prostor, je branilkama prepovedano teči v nasprotnikovo obrambno polje. Branilki in vratarica ne smejo zapustiti obrambnega polja. V kazenskem prostoru vratarica lahko igra z rokami, nogami in pestmi, vendar žoge ne sme nositi oziroma držati več kot 5 sekund. Spotikanje, suvanje z nogo, prijemanje z roko, odrivanje ali naskakovanje nasprotnih igralk je kaz- nivo. Sicer se za vse napake dosodi prost met. Pri prostem metu morajo biti nasprotnice oddaljene naj- IgriSče in gol za igranje hazene. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 231 manj 4 metre od mesta, kjer se prosti met izvaja. Gol se doseže, če je žoga prešla nasprotnikovo prečno čr- to v notranjost gola, vendar pri tem nobena od igralk ne sme napraviti prekrška. Zmaga tista ekipa, ki doseže več zadetkov. Če je zadetkov enako število ali se tekma konča brez zadetka, se ekipi razideta brez zmagovalca. ZAKLJUČEK Hazena se torej pri nas ni obdržala. Poskus obnovit- ve po drugi svetovni vojni se ni obnesel. Tako moški kot ženske so začele igrati mali rokomet (danes samo še rokomet), ki ga imajo za naslednika hazene. Roko- met še zdaleč ni tisto, kar je bila hazena, nad katero so se v času med vojnama navduševale naše babice. Preveč krut, surov, celo nasilen je, pravijo. Hazena pa je bila, po njihovem mnenju, graciozna in elegant- na. Krepila je telo, bistrila duha, ravno toliko, koli- kor ga potrebuje »nežno, idealno bitje, polno senti- mentalnosti«.*^ OPOMBE 1. Drago Stepišnik, Oris zgodovine telesne kulture na Slo- venskem, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1968, str. 137. — 2. Žena in šport. Jugoslovanski šport. Šport, 24. 10. 1920. — 3. Šport, 18. 10. 1920, štev. 17, str. 2—5. — 4. Ženski šport, 11. 3. 1921, štev. 11, str. 81. —5. Žena in šport, Jugoslovanski šport, Šport, 24. 10. 1923. — 6. Žen- ski šport, 11. 3. 1921, štev. 11, str. 81. —7. Rokomet, Šport, 18. 10. 1920, štev. 17, str. 2—5. —8. Bogdan Čuvaj, Hazena v Bosni in Hercegovini, Sarajevo 1977, str. 9—50. — 9. Hazeno imenujejo tudi češki rokomet. —10. Knjiga o športu. Zagreb 1977, str. 87. — 11. Enciklopedija fizičke kulture, od A—O, štev. 1, Zagreb 1975, str. 317—319. — 12. Ante Vosatka, Zgodovina bazenskega športa in njegove organizacije v ČSR, Naš šport, 21. 4. 1926, štev. 7, str. 5. — 13. Pravila govorijo tudi o možnosti igranja fantov in deklet skupaj. —14. Enciklopedija fizičke kulture, od A—O, štev. 1, Zagreb 1975, str. 317—319. —15. Ante Vosatka, Zgodo- vina bazenskega športa in njegove organizacije v ČSR, Naš šport, 21. 4. 1926, štev. 7, str. 5.-16. Bogdan Čuvaj, Ha- zena v Bosni in Hercegovini, Sarajevo 1977, str. 14. — 17. Kljub temu pa so še vedno vsepovsod uporabljali besedo ha- zena. —18. Bogdan Čuvaj, Hazena v Bosni in Hercegovini, Sarajevo 1977, str. 16—18. —19. Vsak klub je imel sekcijo hazene, ki se je imenovala družina. — 20. O bazenski sekciji pri ŠK Ilirija in ostalih slovenskih družinah govorim na str. 228. — 21. Enciklopedija fizičke kulture, od A—O, štev. 1, Zagreb 1975, str. 317—319. — 22. O vzrokih glej na str. 229. — 23. Enciklopedija fizičke kulture, od A—O, štev. 1, Zagreb 1975, str. 317—319. — 24. ŠK Ilirija je bila začetnica mnogih športnih panog v slovenskem in jugoslo- vanskem merilu. — 25. Omeniti je treba tudi, da so v okviru sekcije delovale tudi tekmovalke v lahki atletiki. — 26. Spon, 31. 10. 1920, štev. 19. —27. Po pripovedovanju nek- danje igralke hazene Helene Zupančič dne 9. julija 1988. — 28. ZAL, ŠK Ilirija, a.e. 2, občni zbor 9. 5. 1925. — 29. Bogdan Čuvaj, Hazena v Bosni in Hercegovini, Sarajevo 1977, str. 23. V tekstu uporabljam izraz »športna« (namesto športna), pri kraticah pa sem pustil stare nazive. — 30. ZAL, ŠK Ilirija, a.e. 14—29. Imena sem dobil v poročilih sekcije za občne zbore od 1920—1937. —31. Drago Stepiš- nik, Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem, Ljublja- na 1968, str. 262. —32. Po pripovedovanju nekdanje igral- ke hazene Helene Zupančič dne 9. julija 1988. —33. Po pri- povedovanju nekdanje igralke hazene Olge Zupančič dne 24. 8. 1988. —34. ZAL, ŠK Ilirija, a.e. 29. občni zbor 21. 12. 1936. —35. Propagandne tekme so v glavnem populari- zirale hazeno in pomagale pri ustanavljanju novih družin. Poleg teh so igralke igrale še na prvenstvenih in prijateljskih tekmah. — 36. Tabelo sem sestavil na osnovi poročil ba- zenske sekcije, ki so bila prebrana na občnih zborih od leta 1920 do 1937. Seveda so možna manjša odstopanja, to pa zato, ker so ponekod skupaj navajali tekme hazene in lahke atletike. — 37. V 4. številki Male športne biblioteke je v Za- grebu leta 1924 izšla knjižica o bazeni. Njen naslov: Haze- na, trening, tehnika, taktika in pravila igre s 26 slikami. Knjigo je napisal Ralph Hoke, akademski učitelj športa, na- tisnil in založil pa ST Kugli, Zagreb. — 38. Slovenska revija Šport je bila edina, ki je že oktobra 1920 v dveh nadaljeva- njih objavila bazenska pravila. —39. Bogdan Čuvaj, Haze- na v Bosni in Hercegovini, Sarajevo 1977, str. 181—205. — 40. Danes ga imenujemo samo še rokomet in ga igrajo tako moški kot ženske. Njegovi domovini sta Nemčija (rokomet na prostem) in Danska (rokomet v dvoranah). — 41. Enci- klopedija fizičke kulture, od A—O, štev. 1, Zagreb 1977, str. 317—319. — 42. Kot sem že napisal, so bila pravila iz- dana v posebni izdaji Male športne biblioteke, Zagreb 1924. Objavilo jih je slovensko glasilo Šport oktobra 1920 v Ljub- ljani. V povzetkih so pravila objavljena tudi v Enciklopediji fizičke kulture. — 43. Mere igrišča so bile različne, odvisne so bile od velikosti igrišča. V glavnem je šlo za prostor dolg od 48 m do 51 m in širok od 30 m do 34 m. —44. Moški so igrali 5 minut dlje kot ženske (2-krat 30 minut), mladinci pa 5 minut manj (2-krat 20 minut). — 45. Žena in šport, Jugo- slovanski šport. Šport, 24. 10. 1920. Skici na strani 230 je narisal Žare Bizjak.