m PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE llto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST nedelja, 10. avgusta 1947 Stev. 666 Ohdrugi obletnici Slflll . X94i. leta se je začel 1 i boj jugoslovanskih narodov j. 1 nernško-italijanskim osva-tem. Skoraj istočasno se je pol 'Jona Slovencev in Hrvatov krajine pridružilo borbi j bratov v domovini. Petin-ISeletno tlačenje s strani im-ttob Malije ni uničilo . ^bljubnega duha primorske-te«l-Stva' Plamcn upora se je tj/0 *'rii P0 vsei deželi in zajel Prebivalstva. «Uporni-j, * Vubljanske pokrajine so Pokr^^ iUCl‘ Italijanskih a podpira jih vse do-eb™alstv0)b je poročal ita-»i# .... ^feljsfci general svoje- Vzpostavljenemu. hrii 710 Italijo je silno razil j,fe^Stvo’ da se je narod, ki stoletja raznarodovala, tei/j aTSk° uniievala, gonila v lC°«je in koncentracijska ^ mu branila jezik in po-s°le, dvignil z orožjem v °br< 'm o , k je "”J SV°M pravic. Se bolj pa !4 Jp ^nda pretreslo dejstvo, da lii tudi »o jg j,. l°venskim borcem pridru- Vefj-“u‘ italijanski antifašisti. O S° industrijski Wt°X Trst(l in Tržiča, pa tudi •Skoj* ~~ k°l°ni obalne' Istre in ^/Manije. Ti so se zave-'tino J16 nevarnosti fašizma in oj;r0);( ^upne borbe, posebno z Hlfjj .na bodoči razvoj in po-duhov na tukajšnjem Sja j U’ Zato so se brez pomišlja-nesebično vključili v borbb. 2e leta cfeljtL a 19jt so prišli v Trst prvi IH in 1 Osvobodilne fronte, ki hi, ut j/. Poslal Izvršni Odbor OF, iUn0 tu organizirali Osvobo-9'banje. Organizacija je za-idK,i^°jPrej le Slovence. Toda lrvHl0Se Je 72 l'rst delavstva pri-ki S(> Ss Vežje število antifašistov, »*t!nesebično in požrtvovalno r ■ k na“\v borbo. Njihovo število V-;85'^0 *s v dan. ^iifi ° So se morali odcepiti od Orsan^ocij in si zgraditi Htt K je nastala Delavska enot- Množična antifašistična or- ganizacija slovenskega in italijanskega delavstva. Dve osnovni načeli te organizacije sta bili: slovensko-italijan-sko bratsko in dosledna, oborožena borba proti okupatorju in proti fašistom. Za časa borbe je ta organizacija izvršila tako ogromno delo, da ga ni mogoče preceniti. Iz njenih vrst je izšlo na stotine partizanskih borcev in aktivistov. Preko nje in s pomočjo antifašističnih organizacij italijanske mladine in žena (GAl in D Al) se je odposlalo v gozdove na stotine ton živil, materiala in orožja. Nabrale so se milijonske vsote denarja. Vsi smo imeli eden in isti cilj: mir, kruh, strpno in bratsko sožitje med vsemi narodi tega ozemlja. Iz borbene solidarnosti, iz krvi, ki smo jo skupno prelili za svobodo, mir in boljšo bodočnost, se je rodilo slovanskO-italijansko bratstvo., ki je zadobilo svojo dokončno obliko in izraz v Slovan-sko-italijanski antifašistični uniji. V zadnjih letih sicer ne krvave, pa vendar tako težke borbe, ki smo jo vodili za priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji vse Julijske krajine s Trstom, je SIAU dosledno vztrajajoč v svojih načelih napravila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi se to vprašanje rešilo pravično in pošteno. Uspeh ni bil popoln. Sedaj imamo Svobodno tržaško ozemlje. Tudi v tem položaju bo SIAU zvesta svojim demokratičnim in človečanskim načelom in svetlim tradicijam naše borbe. Se više bo dvignila zastavo svobode in napredka, še dosledneje se bo borila proti vsem ostankom fašizma, za pravice in boljšo bodočnost tukajšnjega prebivalstva. Ob njeni drugi obletnici ji kličemo: Naj živi Slovansko-italijanska antifašistična unija, voditeljica vseh naprednih ljudi STO-ja!!l Naj živi SlovanskO-italijansko bratstvo! DUŠAN FURLAN Snovanja potrebnim in zaslužnim! V Trst je prišla trgovinska delegacija ČSR Ansa poroča, da je v Trst prispela češkoslovaška gospodarska delegacija, ki se bo razgovarjala s pristojnimi oblastmi o vprašanju plačevanja pristaniških stroškov in tovornin za blago, ki se prevaža skozi tržaško pristanišče. Delegacijo vodi češkoslovaki zunanji minister dr. Dutka. Železniška konferenca v Opatiji Trst, 9. — V zvezi z železniško konferenco, ki se bo začela 24. t. m. v Opatiji, in ki se je bodo udeležili jugoslovanski, češkoslovaški, madžarski, avstrijski in italijanski predstavniki, je trgovinska zbornica preučila železniški položaj Trsta in razna vprašanja, ki jih bodo razpravljali na konferenci IGRA OKOLI PORURJA predstavlja borbo za gospodarske postojanke med imperialisti Na podlagi Marshallovega načrta bi moralo Porurje po-slati temelj ameriškega imperializma v zapadni Hvropi Pomoč Jugoslaviji New York, 9. (Tanjug). — Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji j« odpravil svojo petnajsto pošiljko blaga za približno 280.000 kg v vrednosti 150.000 dolarjev. Med poslanim blagom je material in razna naprave za bolnišnice, otroške vrtce jn klinike. Odbor je že začel nabirati sredstva za šestiaj-sto pošiljko blaga Jugoslaviji. Pariz, 9. — Francoski zunanji minister je podal danes pred' komisijo za zunanje zadeve poročilo o zunanji politiki. Čeprav še ni znana vsebina njegove izjave, politični krogi menijo, da se ;'e Bi-dault dotaknil razgovorov, ki trenutno trajajo o nemškem vprašanju med Američani in Angleži. Bidault je dejal, da imajo ti razgovori samo tehnični zr.ačaj in da s? tičejo očividno samo angleške iti ameriške zasedbene cone. Dostavil je še, da bj morala Francija svojo zasedbeno cono v Nemčiji združiti z angleško in ameriško, če bi hotela prisostvovati -tem razgovorom. Glede Porurja je Bidault mnenja, da Anglosaksi ne bodo zavzeli prej nobene odločitve, dokler ne bo Franclja v tem vprašanju povedala svojega stališča. I/st «Franc Tireur», glasilo levičarskih socialistov piše, da se francosko zunanje ministrstvo ne more zadovoljiti z enostavnim pismenim poročilom svojih ugovorov, temveč da mora z Angleži In Američani sodelovati v nemškem vprašanju pri samih razgovorih. List «Combat» pravi, da je sicer res, da se deli svet v «velike» in «male», toda v nemškem vprašanju ne gre samo za konflikt med inte-resiranimi državami, temveč treba prčmotriti tehnične in politične ukrepe, katerih posledice bodo čutili tudi v Belgiji in Nizozemski in ne samo v Franciji, Londonu in Washingtonu. o.Tass» navaja uvodnik »Berliner Zeitung*, ki piše, da predstavlja sedanja igra okoli Porurja borbo za gospodarske postojanke’ med imperialističnimi silami pri čemer igrajo interesi nemškega ljudstva postransko vlogo. Angleške zasedbene oblasti so prevzele nadzorstvo nad nemškimi rudniki in industrijo jekla. Istočasno so angleške oblasti obljubile socializacijo industrije, ki bi na ta način prišla v roke PRIČETEK DOKAZNEGA POSTOPKA PROTI NAGODETOVI SKUPINI PREČIT ANE DOKAZNE LISTINE potrjujejo krivdo obtožencev Ofria j >j0 1 ^red 14 dnevi je «Urad za; 6 t **ki ftv.n0vih stanovanj* °Sol>tiih razP‘sal 265 dvo-111 i« . stanovanj pri Sv. Soboti jtejei J/ d° preteklega četrtka SilCev 1200 prošenj. Število pri in do j,8® 'hnoži iz dneva v dan ' Pic,i,'. av8usta ko poteče rok i!V. "lOŽIta,. ’ - , __ SZ^:tev te 'Pv0 2000- število prošenj, povzpelo se bo najmanj «Svanirle,g vsega gre za nova 'tea. Ja' ki bodo razmerona ttej j f* v rj, az> da je stanovan jska kri-%>0ae5u fes huda. Kljub vsej v ®tiak' °St* 'n sP*°šni gospodar-ete0 v'1- .•j® dotok priseljencev še t ' kakor odhod izsdjen- ?lava o vzrokih tega pro-j * has dovedla pač pre-» gla k s • verietno malo pripo-t,°^aPjsk reševanju sta- t °v°, Unati, upoštevajoč muha-tS5te J/<'lrienIJ!ve psihološke mo-8°clalne zakone, po ka-a re5eVaPrebivalstvo giblje. Kakor it 1 tako11 ®P'ošne blagovne sti->Van.v*lia tudi za reševanje kr;“ isto osnovno V(*ž Proizvajati! tj^tbiih mesecl sm0 na ' ^dlag. ■ 'la. j računov morali ugotoviti-'1' raz Pri današnjih goapodar-taf 'd draerah — fflede na denarni jj. 4 ^ Kmjo gradbenega mate-/točili ^0'kom nemogoče, da P°v ^_Edi.na pobuda javnih Šo v® a/ odoine, dežele odnos-.o t»V' ki ]nLmoSnih denarnih zavo-0 vložijo v stanovan;,a h SP«o !f. 5.0 nalogo prevzela j-V.1 s0zija .'Clna- Na Kolonji sta tr/i*kib dve skupini dvostano- hiš s 64 stanovanji in 7 drugih stavb s 95 stanovanji. Gradnja skupin na Vrdeli in Elizejski poljani s dvo in trisobnimi stanovanji bo končana proti koncu tega leta. S stanovanji razpolaga občinski «Urad za oddajo novih stanovanja (obala 3. nov. št. 1), ki sprejema prošnje; te rešuje poseben odbor občinskih svetnikov. Hiše upravlja občinskj ekonemat. Ta urad je neposredno podrejen tržaški občini in nima upravnih zvez z znanim «Stanovanjskim uradoma, ki je pod nesposrednim nadzorstvom ZVU in dodeljuje stara stanovanja. Občinski «Urad za oddajo no vlh stanovanja nastopa kot hišni lastnik na podlagi uredbe, ki daje lastnikom novih stanovanj popolno prostosi glede določanja najennine. V uradu izjavljajo, da še niso bile določene najemnine za stanovanja pri Sv. Soboti, kakor tudi namerilo, po katerem jih bodo oddajali; vendar govori objavljeni razpis o amoralnih lastnostih prosilcev* in njihovih «sedanjih stanovanjskih razmerah*, ki bodo odločilnega pomena. Ce naj bodo stanovanja res ljudska — in takšna morajo biti — ker so zgrajena z javnim denarjem — morajo biti tudj najemnime ljudske, to se pravi dostopne delavcu in nameščencu z današnjimi dohod ki. Predvsem gre prednost ‘istim, “ki so stanovanja res potrebnj in k: so kot borci za svobodo STO-ja ali politični preganjanci fašizma morali zapustiti svoje domove, v katero so se pogosto vrinili ljudje z vse prej kakor čisto politično pre teklostjo. Ljubljana, 9. — Pri nadaljevanju razprave proti Nagodetovi skupini so včeraj čitali dokumente, ki so jih našli pri raznih obtožencih. Med drugim so čitali dnevnik, ki ga je Nagode vodil od začetka vojne 1941 dalje, razna pisma, ki so bila poslana vohunskemu centru 101 v Avstriji in koncepte pisem, ki so bila poslana tujemu konzulu. Med drugim so čitali Kavčnikov članek «Kdo je izdajalec)), v katerem označuje Kavčnik Osvobodilno fronto kot narodno izdajstvo. Predsednik senata je navedel nato še - celo vrsto letakov «Stare pravde* in še druge dokumente, ki nesporno dokazujejo krivdo obtožencev. Navedli so tudi izvleček iz zapisnika o zasliševanju obtoženega nacističnega zločinca Vogta pri vojaškem sodišču, nadalje izvleček z razpravnega zapsnika proti obtoženemu Cehu. Med razpravo je prejelo sodišče številna pisma in razne resolucije sindikalnih in množičnih organizacij, ki obsojajo delo obtožencev in zahtevajo najstrožje kaznovanje. Nato je javni tožilec podal izjavo o dokaznem gradivu. Poudaril je, da je iz zapiskov Nagodeta jasno razvidna krivda in zločinsko delovanje vse skupine. Iz teh zapiskov je razvidno, da ta skupina ni bila samo mihajlOvičevska, narodno izdajalska, ampak je bilo njeno delovanje neposredno povezano z okupatorjem, njegovo vojsko, policijo in gestapfim, kar jasno povedo vsi citati iz samih Nagodetovih zapiskov. Vs; obtoženci razen Snoja in Furlana, ki sta bila med okupacijo v emigraciji, so bili o vsem, kar je «Pravda* med okupacijo delala, točno obveščeni. Iz zapiskov je jasno razvidno, da Je obtoženi Nagode vodja te organizacije in da so poleg njega bili vodilni ljudje v prvi vrsti Kavčnik,‘Kumelj in Sire. Dalje je "iz zapiskov razvidno, da je delovanje skupine po osvoboditvi samo nadaljevanje dela, ki ga je «Pravda» opravljala med okupacijo. Sleherni dokument, ki je bil predložen sodišču, je najogabnejši napad na vse pridobitve narodnoosvobodilne borbe, ščuva k intervenciji, poziva, naj se razmere v Jugoslaviji spremenijo tako, da bi se vzpostavil red, kakršen je po njihovem vzorcu v Grčiji. Javni tožileč je poudaril, da so bili podatki, ki sp jih obtoženci pošiljali v inozemstvo, vojaškega, gospodarskega in političnega aiača-ja, to je prava špijonska poročila. Zlasti se po osvoboditvi vidi vloga Obtoženega Furlana, ki je z vsem svojim vedenjem in s svojimi odnosi do celotne skupine pokazal, da hoče biti inidator vsega delovanja, ki ga je izvrševala obtožena vohunska skupina. Sledilo je soočenje Furlana s Snojem. Slednji je potrdil vse svoje prejšnje izpovedi glede Furlana. Obtoženi Furlan pa se je na ponovne izjave obtoženega Snoja izmikal, češ da se ne spominja in da nič ne ve. Na današnji razpravi so predložili pisma, ki jih je Snoj pisal Lugu Adamiču in ki se nanašajo na izdajalca Ehrlicha in dr. Natlačena, ki sta bila sojena med vojno, Snoj ju v pismih opisuje kot (zveste Slovence* in opravičuje njuno sodelovanje v okupatorjem. V nekem drugem pismu, ki ga je Adamič pisal dr. Furlanu, je med drugim razvidno, da so vse Snojeve informacije potvorjene in da je bila obsodba omenjenih dveh izr dajalcev upravičena. Predsednik je nato sporočil, da je sodišče prejelo pismo škofije, ki izjavlja, da osebje ljubljanske škofije ni imelo zvez z inozemstvom. Namestnik javnega tožilca pa se je skliceval na pisma, iz katerih izhaja, da je Snojev brat Venceslav, ki je član ljubljanske škofije, povezan z vohunsko skupino ter razširjal profljudske članke In epise proti Sovjetski zvezi, maršalu Ti tu itd. Te spise so čitali tudi v škofiji. Iz Snojevega dnevnika je razvidno, da je škof vedel, da je Venceslav Snoj prejema) od brata te spise. Dokazano je tudi, da je bil škofijski tajnik LSnčič v zvezi 7 emigranti. Izdajalci! Dr. Metod Mikuž je objavil v «Ljudski pravici* daljši članek pod naslovom «Misli k razpravi proti Nagodetu in soobtožencem*. V članku pravi med drugim: O prvem zločinu pravi obtožnica: «S tem so škodovali (ker so pošiljali v inozemstvo lažne podatke o političnem in splošnem stanju v Jugoslaviji) mednarodnemu ugledu FLRJ in v času sklepanja pogodb preprečevali ugoditvi naših narodnostnih zahtev po pravičnih mejah ter nudili pomoč tistim, ki so v tujini ovirali priključitev Primorske s Trstom in Koroške.» Spomnimo se nekoliko nazaj. Spomnimo se neštetih padlih partizanov na Primorskem, požganih vasi, pobitih civilnih prebivalcev, spomnimo se osem tisOčev padlih borcev IV. armije za Trst, spomnimo se dni, ko je zmagoslavna Titova zastava vihrala v Trstu in daleč preko Soče, spomnimo se naporov tov. Kardelja v Parizu, spem- nimo se slavnih koroških borcev, talcev in internirancev, demokratičnih tržaških ljudskih množic itd. Spomnimo se enodušne volje in zahteve vse Jugoslavije ob odhodu naše delegacije v Pariz, zahteve po pravici, zahteve po naši lastnini, po domači zemlji in domačih ljudeh. Toda, glejte! Peščica ljudi, katerih del jih danes že stoji pred sodiščem, ti takrat kot izdajalci, ki jim v zgodovini slovenskega naroda ni primere, piše in pro6i sovražnike Titove Jugoslavije! Ne dajte Primorske in njenih ljudi, ne vrnite jih k matični zemlji. Mislim, da ni treba dosti ugibati, kaj bi se godilo s temi zločinskimi ljudmi, če bi jih dobile v roke ljudske množice takrat, ko so se na ljubljanski postaji poslavljale od svoje delegacije za mirovno konferenca nemškega ljudstva. Toda te obljube so ostale mrtva beseda. Izvršitev socializacij« je bila zaupana osebam, ki so povezane z nemškim kapitalom. Američani, ki imajo svoje lastne načrte glede Porurja, s tem niso bili zadovoljni. Združitev obeh coti je odprla ZDA pot v Porurje. Ker so oni močnejši kakor pa Angleži in ne vidijo nobene koristi v socializaciji, zato je njihova parola «svobodna iniciativa*. Pri tem so zadovoljni tudi nemški kapitalisti, ki bodo morda zgubili nekaj svoje neodvisnosti, toda udeleženi bodo pri dobičku. List zaključuje, da je Porurje osnova Marshallovega načrta ta pa naj postane glavna osnova ameriškega imperializma v zapadni Evropi, namesto da bi bilo Porurje osnova nemškega demokratičnega gospodarstva, nadzorovanega od ene same skupne uprave. Po poročilih iz pariških vojaških krogov se bo v kratkem na povabile francoske vlade odpravil v Pariz angleški maršal Montgomery. V Parizu bo prisostvoval skupni konferenci angleškega in francoskega generalnega štaba. Po zadnjih vesteh iz Washingto-na je ameriško zunanje ministrstvo izjavilo, da so ZDA sprejele predlog, naj se konferenca treh takoj začne. Na tej konferenci bodo pre-industrljske proizvodnje. ZDA so tudi pripravljene razpravljati o francoskem stališču glede proizvodnje porurskega premoga. Ameriško zunanje minstrstvo je hkrati sporočilo, da bodo ameriške predloge glede višine nemške industrijske proizvodnje kakor tudi glede organizacije in nadzorstva premogovnikov v Porurju takoj sporočili francoski vlad'. Danes je britanska delegacija z letalom odpotovala v ZDA na razgovore o porurskem vprašanju. Ramadier postavlja vprašanje zaupnice Francoski vladni predsednik Ramadier je vprašanju vladnega zakonskega predloga po upravnih volitvah stavil zbornici vprašanje zaupnice. A PARIZ. — Predsednik Španske republike Je pooblastil Jose Girala za sestavo nove španske republikanske vlade. Angleška gospodarska kriza Vprašanje nacionalizacije jeklarn zopet v ospredju London, 9. — Listi obširno uišejo o zakonskem osnutku, ki daje vladi izredna pooblastila za izvedbo ukrepov proti gospodarski krizi. «Times» piše, da imajo ta pooblastila totalitaren značaj. List pravi, da bi moralo biti možno v izrednih okoliščinah, poslužlti se posebnega postopka, ne da bi bilo treba zateči se po diktatorski oblasti. «Daily Mail* piše, da bodo laburistični poslanci na svojem ponedeljkovem zborovanju oaločne zahtevali od vlade odgovor, ali 'ma zahtevali od vlade odgovor, ali ima njihovem1 mnenju primanjkuje AttlCeju dinamičnost. To bo zlasti pokazal pri vprašanju nacionalizacije jeklarn. List zaključuje, da je minister za zdravstvo Bevan sporočil, da bo podal ostavko, če ne bo-bo jeklarne nacionalizirane. «Da!ly Express* pa piše, da je finančni minister Dalton naklonjen odložitvi nacionalizacije jeklarn do prihodnjega leta. Pri tem ga baje podpirajo tudi Bevin, Morrison in minister Wilmot. List pripominja, da on’m, ki so proti takojšnji nacionalizaciji, narekuje te pomisleke možnost reakcije, ki bi zaradi tega nastala v ZDA. Po mnenju dopisnika lista «Daily Telčgraph* bi v ZDA v tem primeru ne imel[ več zaupanja v laburistično vlado in bi se zavzemali za to, da je treba prej ali slej revidirati gospodarske odnose med ZDA in Anglijo. Laburistični «Daly Herald* se izjavlja za nacionalizacijo in piše, da se je vlada obvezala, izvesti jo v teku sedanjega parlamentarnega zasedanja ter da mora to tudi st>-rlti. List piše dalje, da se je opozicija odločila zato, da rajši kuje iz vladnih težkoč politični kapital, kakor da bi sodelovala pri obnovi države. Church’1 sam ni povedal, kaj bi on napravil v sedanji stiski. Toda to je pojasnil John Anderson, ki je govoril v imenu konservativcev in izjavil, da bi bilo treba prekiniti podpore za živ1 la ter druge socialne izdatke. Church’ll je predložil osem pred-lgov za spremembo zakona o posebnih -pooblastilih, ki bi precej omejili učinkovitost Attleejevega načrta, če bi jih sprejeli. V ponedeljek bodo o tem razpravljal! in pričakujejo zelo živahno debato. Nov kanal v Nemčiji Berlin, 9. — Mecklemburške oblasti v sovjetski zasedbeni coni Nemčije so izdelale načrt na zgraditev kanala, ki bo naravnost združil reko Labo s pristaniščem Wismar na Baltiškem morju. Kanal bo dolg 110 km. Dela bodo trajala dve leti, stroški pa bodo zrašali okoli 10 milijonov mark. DANES pri Padričah v borovem hladu #. tabor SIAU . ■ . * v \'š > * \ f - V * * j rl h « " * m “ . ‘ ‘ i.% ® C -JC' * ji) Vi -v'v.f'- - ■f I ; : : ; . . ■ - ■ ■*■ ■ ■: f: ' ■ .' - ^ , -• '^v > . j i- ■, # • *1 't , r■ ^ * i . «j»< ■ *-Vii <«ei- „ * . .< ♦ . ' »* „ , : »H ; ' i ■ - ■ .v V-. •« • ;- - -r v';-Y'.ina bls i® v geadnji Pr« Se deli v 3 manjše !tte/a,'j! I 8 15 hišami -n 227 ^ *tVatlii i/U,g0 8 š hišami in 40 tretjo z 8 hišami 'n in atanovanji (165 dvo-1Q0 trosobn in anjl. Pri “Pina na Elizejski Andreju obsega Sv, Marshallov načrt prihaja vedno bolj v pravo luč. Nemogoče si je misliti, da bi ZDA iz samega idea 1'zma ponujale Evropi milijarde dolarjev. Očitno je, da so vmes ameriški interesi. Ameriški -z-voz se vedno bolj manjša. Od one milijarde 422 milijonov dolarjev v maju je prišel na 1 milijardo 242 milijonov v juniju. To je znak, da države, ki kupujejo v ZDA, nimajo dolarjev in drugih deviz za nakup ameriškega blaga. Padel je tudj ameriški uvoz in s cer od 474 milijonov dolarjev v maju na 466 milijonov dolarjev v juniju. To kaže na to, da tudi A-merika noče kupovati blaga, ki ni nujno potrebno. Ameriški zvoz je tekem prvih šestih mesecev tega leta dosegel skupno 7 milijard 558 milijonov in 300 tisoč dolarjev, uvoz pa je znašal v istem času 2 milijardi 862 milijonov ln 600 tisoč dolarjev. Na ta način so ZDA izvozile za 4 milijarde 695 milijonov in 700 tisoč dolarjev več kakor pa uvozile. Ta ogromen presežek v uvozu zmanjšuje zlate rezerve dru. glh držav, kar bo povzročilo ovo zmanjšanje izvoza. Zato hoče Amerika »pomagati* evropsk’m državam, seveda samo zato, da ostanejo še nadalje njeni dobri odjemalci. Zakaj hoče Amerika ..pomagati" Ameriško trgovinsko ministrstvo smatra, da so se zlate rezerve tujih držav v zadnjih treh mesecih zmanjšale za nadaljno milijardo dolarjev. Po mnenju Američanov razpolagajo njeni odjemalci komaj z 19 milijardami dolarjev zlata, toda pri tem je pripomniti, da je ta množina zlata slabo porazdeljena in da ga ravno tiste države, ki bi zlato najbolj potrebovale, n!ma jo. Zaradi tega so nekatere države kakor Meh ka Švedska in juž-no-ameriške republike že zdavnaj zmanjšale svoje nabave v ZDA in v Angliji. Na zadnjem sestanku srednje in južnoameriških držav v Rio de Je Kuba predlagala, naj pod-vzamejo proti ZDA ukrepe re-ciproeitete glede uvoza amerišk!h predmetov. ZDA so namreč v svojem novem zakonu o uvozu vnesle klavzulo, ki določa znižanje uvoza sladkorja iz Kube v Ameriko. Alto pomislimo, da zavisi 80% kubanskega gospodarstva od sladkorne industrije in da 60% prebivalstva živi od zaposlitve v tej industriji, potem je umljivo, da se Kuba čuti ogroženo posebno še, ker bo imele ZDA na Kubi vselej monopol za, nakup sladkorja. Saragatovski poslanec Trcmello-ni, član italijanske delegacije v »odboru za sodelovanja*, ki je bil ustanovljen na pariški konferenci, se je vrnil v Rim iz Pariza, kamor je bil ponesel odgovore italijanske vlade na «vprašanja», ki jih je bil predložil odbor za sodelovanje. Te «odgovore», ki predstavljajo osnutek za razvoj italijanskega gospodarstva v bodočnosti, so pripravili funkcionarji mednarodnega odbora za obnovo na podlagi navodil, konference voditeljev tehničnih min'strstev, ki je bila 25. julija. Dobro obveščeni krogi v Rimu izjavljajo, da začenja usoda italijanske kovinarske in meha-n’čne industrije v zvezi z Marshallovim načrtom resno skrbeti industrijske kroge. Zato je razumljiva velika pozornost, ki so jo odgovorom italijanske vlade na pariška vprašanja posvetili rimski list «Globo», turinska «Stampa» 'n številni drugi listi, ki predstavljajo interese finančnih in industrijskih krogov. Ti listi so sklenili iz političnih razlogov, da bodo zamolčali pravi vzrok svojega vznemirjenja, k- izvira iz informacij, da so se britanski in francoski predstavniki na pariški konferenci pri informativnih razgovorih z italijanskimi delegati jiprli načrtom za razvoj italijanskega industrijskega potenciala in se sklicevali na stališče ZDA. Na podlagi ameriškega stališča mladi študentje STO-ja udeležili pariške olimpiade kot sestavni del italijanske de-JCg^tcije. Prav ista stvar se je do-gdd*la lansko leto v Pragi, ko se je italijanska delegacija udeležila visokošolskega kongresa s šovinističnimi tržaškimi elementi. Tudi letos hočejo mladi šovinisti ponoviti svojo igro. Za to niso ti trden t je niti preskrbeli, da bi se tržaški voaokošolc; udeležili olimpiade kot samostojna del?gac'ja STO-ja. Oni n'so čakali niti vabila, niti dovoljenja, temveč so se enostavno pridružili italijanski delegaciji. Tudi tokrat hočejo očitno nastopit proti večini tržaških študentov k' hočejo združitev vseh mladih sil. V debati, ki je sledila temu poroč.-lu, so člani odbora enoglasno skle nll\ da takoj pošljejo spomenico našemu delegatu v Pragi, v kater’ obsoiajo vse te šovinistične nakane. Na koncu seje je odbor razpravljal še o perečem vprašanju skript, o univerzitetni menzi in o olajšanju študija študentom, ki so v službah. TRŽAŠKI DNEVNIK slovenski železničarji v ITALIJI HOČEJO DOMOV Prihod otrok s počitniške kolonije Obveščamo starše otrok, ki so v poč:tniški kcioniji v Kranju, da se bodo vrnili 12. t. m. v Dom pristaniških delavcev. Otroci z Opčin. Proseka in Nabrež ne bodo predali staršem na teh postajah. V našem listu od 7. t. m. smo pod naslovom: »Kdaj bomo nehali biti drugorodci*, priobčili dve pismi, ki jih je prejel odbor za primorske povratnike v Trstu od naših ljudi, ki jih je fašizem premestil v Italijo in jim še sedaj ne dovolijo povratka v svojo domovino. Danes priobčujemo zopet dve taki pismi: «Zopet se obračam na vas, kakor že prej, glede povratka v Julijsko krajino. Pred nekaj dnevi sem šel sam v Rim, da bi pospešil rešitev svoje zadeve. Tam so mi odgovorili, da so po ukazu zaveznikov prekinil; premestitve na Primorsko. Po tem odgovoru sem se lahko prepričal, kako jalovi in hinavski so vsi podobni izgovori. Z vsemi sredstvi skušajo preprečiti našo vrnitev na Primorsko. Zato sem jim povedal kar naravnost: «Ce so zavezniki res ;zdali to prepoved, so to napravili šele zadnji čas. Mi pa čaikamo že dvajset let na povratek. Jasno je torej, da nas vi nočete poslati domov*. Primorski železničar. «Sem glavni kretničar in so me že leta 1926 premestili iz Trsta v južno Italijo. Zelo želim, da bi se z družino vred mogel vrniti domov. Mislim, da po dvajsetih letih preganjanja in življenja daleč proč od domovine, med tujci, katerim smo fhi dvakratni tujci, imamo tudi mi pravico do povratka. Zelo si želim vrniti se v Trst ali v Gorico. Toži se mi po gor'ški deželi in po naših ljudeh. V teh dvajsetih letih smo mnogo pretrpeli živeč v tujini in zelo si želimo, da bi mogli zopet slišati in govoriti v svojem materinskem slovenskem jeziku*. Primorski železničar-kretničar. Kogar zanimajo, lahko dobi originale zgornjih pisem na vpogled pri Odboru za primorske povratnike v Trstu, ul. Zonta št. 2. Apolitičnost civilne policije Tov. Kete ima na Opčinah prodajalno tobika in časopisov. Približno pred 14. dnevi je prišel k FIZKULTURA Balkansko prvenstvo v plavanju Včeraj se je v Budimpešti pričelo balkansko prvenstvo v plavanju 1« vvaterpolu. Na teh tekmah sodelujejo najboljši plavalci in igralci vvaterpola Bolgarije, Jugoslav je. Madžarske in Romunije, poleg teh pa je tudi naše zastopstvo s šestimi plavalci. Albanski plavalci, katerih prihod je tudi napovedan, še niso prispeli. Ko so od grall himne nastopajočih držav, je pozdravil goste predsednik madžarske zveze Franko. Za njim je povzel besedo generalni sekretar FISAJ Miroslav Kreačič in poudaril veliki pomen sodelovanja balkanskih držav na flzkultur-nem polju za učvrstitev miru na svetu. Prva točka balkanskega prvenstva je bilo plavanje na 1500 m prosto. Naši tržaški plavalci v prvem dnevu tekmovanja zaradi šibkosti delegac je niso nastopili. Vodstvo v plavanju na 1500 m je prvi prevzel Madžar Voros, Stipetič in Deli pis sta pa bila takoj za njim. Proii koncu je Voros razdaljo povečal, tako da je bil vrstni red na cilju sledeč: 1. Voros (Madžarska) 20.22; 2. Defillpis 20.38 6; 3. St petič 20.55.2 (oba Jugoslavija); 4. Grof (Madžarska); 5. Bohunicki (Romunija), 6. Volkanov (Bolgarija). Pr tej disciplini vodi Madžarska s 16. toč kami. Jugoslavija ma 13. Romunija 2, Bolgarija po 1 točko. Tekmovanje prvega dne so zaključili z waterpolo tekmami med Madžarsko in Romunijo z rezultatom 10:1 in Jugoslavija-Bolgarija 20:0. Kolesarji, ki bodo šli v Sofijo Na sestanku izvršnega odbora ZDTV so določili tekmovalce, ki ras bodo zastopali na balkanskem kolesarskem prvenstvu, ki bo v Sofiji od 7. do 14. septembra. V to skupino bodo prišli naslednji dirkači: Kette Franc, Sosič Emil. Sosič Rudi, Coretti Carlo, Stefilongo Šivano, Stefilongo Bruno, Česen Lojze, Danjeli Jože, Tremul Ivan m junior Tomasi Pino. Najboljši kolesarji pri nas V tekmovanjih, ki »o se vršila na našem ozemlju za prvenstvo v kategoriji nepoklicnih dirkačev, so do sedaj dosegli posamezniki naslednja mesta: 1. Coretti Carlo (ZTK) 18 točk, 2. in 3. mesto Sidi-lita, Kette Branko (Opčine) in Stefilongo Silvano (Olimpia) z 18. točkami, 4. Tremul Ivan (ZTK) s 14.5 točk, 5. Kravo« Franc (Olimpa) 12 točk, 6. Udovič Stojan (Sv. Ivan) 11 točk, 7. Sosič Rudolf (Opčine) 10 točk, 8. Česen Lojze (Sv. Ivan) 9.5 točk, 9. Sosič Ernest (Opčine) 9. točk, 10. Stefilongo Buno (Olimpia) 8 točk. Dan vodnih športov v Slovenij* Da se ta športna panoga poživi in da se doseže stopnjo množičnosti, bodo danes po vsej Sloveniji tekmovanja. Tako bo v Ljubljani tekmovalo najmanj 2000 tekmovalcev v vseh d sciplinah plavalnega športa. O izidu tekmovanj bomo poročali v naši prihodnji številki. njemu civilno oblečen policist, ki se Je z njim razgovarjal skoraj eno urd. Nagovarjal ga je, da naj bi prodajal razen drugih časopisov tudi «Voee libero«. Kete pa mu je povedal, da tega časopisa na Opčinah nihče ne kupuje in da ga zalo tudi ne naroča ;n ne prodaja. Dva dni kasneje sta prišla v o-menjen« prodajalno zopet dva policista. Lastnika ni bilo doma, zato sta nagovarjala njegovo ženo, da bi prodajala tudi «Voce libero«. Hkrati pa sta povabila tov. Kete-ja na policijsko postajo, kamor je tudi odšel. Poveljmk ga je zopet nagovarjal. naj prodaja «Voce libera». Dejal mu je, da mora prodajati vse časopise, ali pa nobenega Primorali so ga, da je naročil dnevno po pet izvodov. Od teh jih proda kvečjemu dva, često pa niti enega. Kaj prav; na to ZVU, k; trdi, da je njena policija apolitična? Se o napadu t ulici Donota V zvezi s fašističnim napadom V ul. Donota dne 2. t. m. o katerem smo že poročali, je policija aretirala štiri ljudi. Prvi je 23-letni Gher-mig Marcelio, o katerem trdita dve priči, da je streljal s samokresom, ki ga je potem Izročil svoji materi-Policija samokresa seveda ni mCgla najti. Razen njega so aretirali še 24-letnega Umberta Muradorija in 18-letnega Marcella Cafagna, ki sta oba priznala, da sta sodelovala pri napadu. DELAVSKA za napredek, m Policija je ustavila tudi 19-lelnega Nella, Furlana, ki je bil pri omenjenem napadu ranjen, toda po zaslišanju so ga zopet izpustili. Zanimivo Je, da sp vsi trije zapeti napadalci kar na lepem pozabili imena drugih čla-iov tolpe, ali pa trdijo,, da jih sploh ne poznajo. I 2e dalj časa se vedijo pogajanja, da bi delavska mladina složno in enotno nastopala pri reševanju svojih tako zvanih življenjskih vprašanj. V ta namen sp imel; mladi delavci že .več sestankov in sej. Zal pa moramo ugotoviti, da vsi napori napredne mladine niso brez težav. Predstavniki demokrščanske delavske mladine so oviral; namreč pogajanja in jih hoteli razbiti. Preteklo soboto s© se pogajanja res skoro razbila. Demokrščanska mladina je bila objavila spomenico, s katero so poskušali potvoriti resnico o pogajanjih. Omeniti pa moramo, da so vse preostale struje mladincev Delavske zbornice ožigosale stališče demokrščanske mladine. Omenjeni manever demokristjanov Je z odločnim nastopom prepre- čila mladinska komisija Enotnih sindikatov, ki je dokazala nujnost in možnost sodelovanja, ki ga narekujejo skupne življenjske koristi vse delavske mladine. Zato je povabila mladina ES mladino DZ na nov sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek. Uspeh dosedanjih razgovorov je bil v tem, da sq vsi za enotnost mladih delavcev v borbi za demokratizacijo življenja, za obnova za m’r, za bratstvo med Slovenci in Italijani in za prijateljstvo med o-bema narodoma- Mladi delavci ES so prepričani, da bodo vse zdrave sile mladincev vztrajno nadaljevale začetg delo in da bodo vložile vse svoje napore v to, da čim prej dosežejo končni namen, ki je velike važnosti za napredek in uspešnost borbe za izboljšanje življenja naše mladine. IZ SLOVENSKE ISTRE ŠMARJE PRI KOPRU Obnova vosi. V Šmarjah dela za obnovo vasi vse, kar le more gibati. Ze ob treh zjutraj vstajajo Jiudje ;n hite na delo. Kljub vročini delajo po 16 ur di.evno, ker hočejo čimprej obnoviti požgane domove. Veliko je bilo začetnih težav. Posebno težko je šlo tistim, ki niso imel; na razpolago delovne moči. Ko pa so posamezniki trdo pograbili za krampe, lopate in zidarsko orodje, so se jim pridružili še udarniki. S tem je obnova ož!vela in se razvila tako, da se danes obnavlja 20 stanovanjskih hiš. V pričetku so tudi dela za gradnjo nove šole. Pr; vsem tem delu prednjači tovariš Prodan Krispin, ki je kot udarnik prinašal gradbeni material za štiri zidarje — udarnike, — ki so dnevno napravili; do 8 m. zida. U. S. MAREZIGE Izvolili smo nov odbor. Ker se je radi priključitve nekaterih vasi k našemu odboru povečalo tudi delo, ki zahteva več izvežbanosti, je nastala potreba reorganizacije tudi v odboru samem. Prav zato smo sklicali zbor volivcev, na katerem smo izvolili nov odbor, v katerem je ostal od prejšnjega odbora samo predsednik. Novi tajnik, tovariš Belič Janez, Invalid iz NOB je bil izvoljen enoglasno. Ljudstvo dobro pozna tiste, ki za časa borbe n:so štedili svojih sil, zato jim zaupa vodstvo, ker ve, da tisti, ki nosijo žive znake antifašističnih borcev na svoji koži, n? bodo slabo delal. Poleg tovariša Beliča so bili izvoljeni se štirje drugi borci. lja. To so družine Bincoletto, Fe-resin in Iseppon. S kakšnim navdušenjem in zadovoljstvom delajo. Izjavile so, da bodo storile vse za dvig produkcije. Ne ovira jih jezik, ker so se že priučili slovenskega kot so se naši njihovega. V lepi slogi živijo in obdelujejo zemljo. Tako «preganja in zatira* ljudska oblast v B coni Italijane. POBEGI Ljudstvo brani pridelke zemlje, ki jo je dobilo z agrarno reformo. Pred dnevi je tovariš Vatovec Silvan pokosil deteljo na njivi, ki jo je dobil na podlagi odloka o agrarni reformi. Radi prezaposlenosti z drugim delom pa je ni mogel odpeljati zvečer na dom in jo je pustil suho kar na njivi. Ko je drugo jutro prišel nazaj, je presenečen ugotovil, da je detelja ponoči izginila Osumil je takoj prejšnje- ga lastnika Kofol-a Alojza. Hitro je za to zvedela vsa vas. Zvečer so praznovali vsi vaščani odhod mladine na progo Samac-Sarajevo. Ob tej priložnosti je nekdo predlagal, naj se Kofola pokliče na odgovor. Nekaj mladincev je odšlo na njegov dom in ga pripeljalo pred ljudstvo. Na vprašanje, zakaj je to napravil, je odgovoril, da je smatral še vedno za svojo last njivo in pridelek. Ta njegova izzivalna izjava je ljudstvo razburila tako, da so mu dali čutiti, da kaj takega ne bodo več dopuščali. Kofola je rešila narodna zaščita, ki ga je odpeljala v zapor, cd koder so ga po dveh dneh izpustili. Nižja gimnazija in Dijaški dom v Hrpeljah Do najkasneje 15. avgusta naj vložijo dijak; prošnje za sprejem v nižjo gimnazijo in, v Dijaški dom v Hrpeljah-Kozini. Požar napravil pet milijonsko škodo Kako v coni B »preganjajo* Italijane S skrbjo so se ozirali kmetje zadnje dneve julija na nebo, kc so se pričeli zbirati temn; oblaki <:Da bi le ne bilo toče*, so govor-.li Toče ni bilo in poželi so v lepem in mirnem vremenu. Kakih dvajset dni je bilo treba, da se je žito pre-sušilo. Te dni pa je zapela v Ser-minu svojo brnečo pesem velika motorna mlatilnica. Kdo je te pesm, danes bolj vesel, komu poje v lepi ubranosti če ne ravno včerajšnjemu izkoriščanemu kolonu?! Vroče je in praši se. Toda trud oe more zabrisati zadovoljnega nasmeha na obrazih mlati-čev, ko opazujejo, kako pada v nastavljene vreče lepo; debelo zrnje. Praznik bo takrat, ko bo gospodinja prinesla na mizo hleb d šečega kruha, ki so ga ti ljudje pridelali prvič na svoji zemlji. Tu živijo tudi tri furlanske ^ pili bodo tudi pevski ?b0^lHba ;a morih bo igrala domača S ^ orkester. Po programu bo p Lelo prostem In v dvorani. . pr| ........io sodelovat* t Enotni sindikati Mešana štroka. V torek, 12. t. m. ob 19. uri bo v ul. Imbriani 5 seja upravnega odbora. Društva, ki želijo sodelovat' ^ športnih točkah, naj to la.,JkeWj UCEF; ostala pa koordinacij oaboru za II. fizkultuiul Proseku. Izlet v Bohinj in na Triglav Koncert v Kopru Italijansko prosvetno društvo (ul. Mazzini 32) sporoča, da se za obisk koncerta v Kopru 23. avgusta izdajajo listki skupno za vožnjo in koncert, nikakor pa samo za vožnjo ali samo za koncert. Pevci in pevke prosvetnega društva «Ivan Cankar* se zberejo danes ob 14. ur; pred krožkom Tomažič. Večje Število otrok iz Trsta, Tržiča in drugih krajev cone A pa je prišlo na letovanje na Goriško, kjer prebivalci ;n v prvi vrsti žene skrbijo zanje kot za lastne ctroke. Kolonije zalagajo s svežim sadjem in zelenjavo, množične organizacije pa j'm gredo v vsem ostalem na roko. Te dni je prispela v Coroni-nijev grad v Setnpeter pri Gorici druga skupina tržaških otrok, katero so Sempeterci ravno tako prisrčno sprejeli kot prvo. V Skriljah pr; Ajdovščini letujejo mladi Tržačani. V Vrtovinu in ostalih prijaznih vipavskih vaseh so te dni sprejeli že drugo izmeno malih letoviščarjev. Videl; smo otroke goriškega okraja, ki so se vsi srečni vrnili s skoraj enomesečnega letovanja. Bilo jih je čez 300. Vsi so pridobili na zdravju in na teži. Nekateri so se zredili za celih 4 do 5 kg. V svežem gorskem zraku ali ob prekrasnem Jadranskem morju pri obilni hran; in okrepilnem razvedrilu se je našim malčkom prav dobro god’lo. Z njimi so srečni in zadovoljni v prvi njih starši, pa tudi vsi tisti, ki jim je pri srcu zdravje ta krepkost našega naraščaja. Prepričanj smo, da bodo tu-d' vse ostale matere in očetje, ki imajo sedaj otroke na letovanju enako vzradoščeni. ko bodo po enem mesecu ponovno objeli svoje malčka, ki se radujejo v lepih gorskih in obmorskih krajih ter už.-vajo pomoč in dobrote našega ljudstva. Odkup žitaric S splošnim ukazom št. 115 odreja ZVU kazen od 2 do 10 tisoč lir za ne-izvršeno ali nepravilno prijavo po-setve in semenskega razporeda. Vremensko poročilo z dne 9. t. m. Zračni tlak 759; toplota 21-29.2, srednja 27; veter 8 km na uro; nebo jasno; morje lahno razgibano; toplota morja 26.4. RokenroS od svetolvanskega Prosvetnega doma 2ene od Sv. Ivana so poslale ZVU pismo s 176 podpisi, v katerem odločno protestirajo prot; proglasu št. 403, katerega je izdala ZVU in Po katerem bi ENAL moral upravljati vse imovine blv. Dopolavora. ZVU naj upošteva, da je bil sve-toivansk; kulturni krožek last sveto! vanskih zadrugarjev, katerim pa ga Je nasilno odvzela fašistična stranka za DopolavorO, predhodnika ENALA. Slovenski ;n italijanski kulturni krožek, ženska ;n mladinska orga-n'zacija, športni krožek b; na ta način izgubili svoje prostore. Prav tako pa ne b! bilo več nobenega primernega prostora za ljudsko knjižnico, za jezikovne tečaje In za druge prosvetne prireditve. Svetomvanske žene, k; so zasedle prostore svojega doma 1- maja 1945 ob osvoboditvi, so trdno odločene, da ne bodo predale teh prostorov nobeni antidemokratlčni organizaciji, ker dom služi in mora služit! samo ljudski prosveti in razvedrilu. ZPP REPENTABOR priredi 15. t. m. tombolo, srečolov in javen ples Dobitki tombole v skupni vrednosti 24.000 lir, srečolova 50.000 Za okrepčila bo preskrbljeno. Pcslužite se openskega tramvaja. Z OPČIN NA REPENTABOR BODO VOZILI AVTOBUSI UL. G. VASARI 10 TRGOVINA ČEVLJEV TDFV ISAM JtL ifv T VELIKA RAZPRODAJA vseh vrst LETNIH ČEVLJEV in SANDAL z 20% POPUSTOM UL. G. VASARI 10 ZLATO IN DRAGULJI zlatarPERIZ TRG SV. IVANA štev. 1 Kupuje in prodaja zlato, srebro in briljante. Velika izbira žepnih in stenskih ur najboljših znamk. Marvin, Doxa, Univer, Omega, Schaffhausen, Ze-ntth. Roamer itd. INTERfr A TlON AL COMb A NY U. S. A. Avtomobilske sume za kamione in avtomobile imamo na razpolago v velikih množinah v prosti luk- v Trstu. — Blago se lahko izvaža Sledeče velikosti; Avtomobili: Kamioni: 650-15, 550-16 600-16 825-20, 900-20. 100-20, 1100-24 Vsa pojasnila daje zastopnik: Tvrdka IVAN ZALOKAR & Co., TRST ul. Galatti 22. Palača SAIMA. tel. 59-91 - brzOjav Zalokar Trst. predvaja danes v nedeljo, 10. t. m. z začetkom ob 16. Jutri v ponedeljek ob 18. uri «ri in VELE ZANIMIV AMERIKA NSKI FILM Morski volk Film je posnet po svetovnoznanem romanu JACKA LONDONA. Prikazuje drzne oodvigo morskega roparja, divjo krutost, pogum in odločnost v zvezi a ljubezenskimi zapletljaji. V glavni vlogi EGVARD G. ROBINSON in IDA LUPINO. UVOD Na slovenski gimnaziji v Kopru bedo 8. in 9. septembra ob 8, uri popravni izpiti, 10. septembra razredni izpiti, 11. septembra sprejemni izpiti, 12. in 13. saptemba vpisovanje v vse razrede. Planinski izleti za Veliki šmaren V soboto in nedeljo, 16. in 17. t. m. priredi Planinsko društvo v Trstu dvodnevna izleta na Kanin in na Sedlo Nevea. DAROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina pokojne Antonije Rebula darujejo za našega dijaka vnukinje pokojnice 300 lir, Kristina Delak 100 lir in Milena Rebula 600 lir. V zahvalo za sočustvovanje, ki so ga znane; in prijatelji izkazali ob smrti tov. Damijana Brešana, darujeta družini Brešan in Černigoj 4000 lir za sirote padi.h partizanov. Radijski sporedi v nedeljo, 10. avgusta TRST II 7.30. Koledar, jutranja glasba. 7.45. Napoved časa in porcčiia. 8.00. Jutranja glasba. 9.30. Kmetijska oddaja. 10.00. Prenos maše iz Sv. Justa. 11.15. Klasična glasba. 11.30. Pridiga. 11.45. Nedeljski glasbeni spored. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Priroda v slovenski pesmi. 13.30. Glasba iz filmov. 14.15. Gospodarske oblike pri starih narodih. 14.28. Citanje sporeda. 16.30. Otroška oddaja. 17.00. Pestra glasba za nedeljo popoldan. 18.15. Folklorna oddaja. 18.30. Operetna glasba. 19.15. Venček slovenskih pesmi. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Simfonična glasba. 21.00. Glasba po željah. 22.00. Vesela ura. 22.30. Večerna plesna glasba. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Citanje sporeda. 23.35. Polnočna glasba. Dr. G A E TA, zobozdravnik Izdeluje proteze v Jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovenski) TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carducci) Ortopedik Nlcola Becchi TORINO - VIA REGGIO 8 Specialist za odstranitev KILE brez operacije osebno znan v naši pokrajini objavlja eno izmed tolikih zahvalnih pisem: Cenjeni gospod N. Becchi! Skozi 25 let sem trpel zaradi dveh wlikih kil ter sem vsako leto izmenjaval navadni kilni pas, toda brez kakršnega koli izboljšanja. Ves obupan sem dočakal starost 74 let, ko so mi končno nasvetovali, naj se obrnem na vas, k; ste mi s svojim popolnim aparatom v kratkem času popolnoma odstranili obe kili. Zagotavljam vam, da vas bom ob vsaki priliki toplo priporočil. MILKOVICH EGIDIO, upokojenec Ulica Garibaldi 346, Opatija Ortopedik bo sprejemal: v TR2ICU: v torek, 12. avgusta v hotelu Monceoisio; v TRSTU: v torek, 12. in sredo, 13. avgU3ta v hotelu Continental, v GORICI: v sredo, 13. avgusta v hotelu Union. Slovensko plan nsko druaL.H&vili rici poziva vse, ki so se P ^ za izlet v Bohinj in na T,'s. ^ zagotovo dvignejo vozovn10® . jj , trolne listke v trgovini B° torek in sredo, 12. m 13. Za Veliki Šmaren v Vpisovanja za ta izlet, W Jj® jj, 15., 16. in 17. t. m. v ul. L'01u" Dokumentacija v javnih m rad® Z ukazom št. 398 dovoljujejo političnim beguncem, da Pr gjie, lahko tudi drugačne doki ^ kakor jih predvideva zakon, ne morejo debiti. Rojstva, smrti in poroh® nA'iO ^ Dne 9. avgusta se je roov p* otrok, umrlo je 7 ljudi, P01^ ; Je_bil° 13- ........„..Mn Si«; UMRLI so: 46 letni prandi, 25 letna Corinna &U1 .mt! Cafagna, 70 letna Elvira ?f!riaft roj. Segcn, 24 letni Viktor 70 letni Anton Petronio. 3 Ure ra Ana Battistella in 1 ul° Josip Radoicovich. Odg. urednik DUŠAN HR®' j Tisk Stabilimento Tip. MALI OGLA S* JEČMEN, neluščen, tudi v ^ količini, kupim. tel. 94398, PRODA se enonadstrojna hlevom, vrtom ;n gozdom I ni Rdeče hiše — Gorica, čnejša pojasnila daje P1 P. D. v Gorici, Korso Bol> 33-11. NAPRODAJ so pVazn; že rS. pa-sodi od 300 do 3800 litrov P‘^jš gnacco, Gorica. Korso Boosjj^^ ŠIVALNI STROJ SlKGBR^j; grezljiv, popolnoma nov, model, drugi v brezhibnem ^jj. tretji Singer za krojače, nai- $ COSLOVICH, skladišče Irca Manzoni 4._________ STROJNA PREDILNICA Pjjjii volno v štrene, In slCi>je:i8 ^ jagnječjo, posebno usposob angorsko volno. Naslov er;t ni 29 in ul. Coroneo 12, tel. 73-80. Naproza Vipava išče za takojšen nastop stojnega knjigovodj0. sap- OBVARUJE. OMEHČA IN DAJE VAŠEMU OLO POStoKjf potrebuje za takojšen a UPRAVNI^ za strojno mizarsko podjetJ po uredbi. POOBLAŠČENI GEOMB^^i*1^. rUUDljiVOLIbiill ULJ'" , ,g C njuje vojno škodo, izvrs J j^i premičnim ln nepremičn ; skih melioracij v Trstu Nizke cene. Obrnite se ul. Bosco 14 (levo), Prodam kmečki dobrem stanji' V aooreni *>».«— VOLČJI GRAD št. 6 P^\ UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD z o. j. TRST Ul. CICERONE 8 TELEFON 56-88 . 29-306 - 80-00 . 51 75 Trgujemo na debelo z vsakovrstnim blagom Kmetovalci! KRMO za živino in vse Vmetliske nntreh&čine VAM NUDI PO UGODNIH CENAH KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRDGA z. o. j v TRSTU UL. S. MERCADANTE 4 TELEF. 88-19 (POLEG KNJIGARNE STOKA) V nedeljo, 17. t. m, proslavlja prosv. društvo «Draga» v Orleku 40. obletnico ustanovitve Začetek ob 15. url. UvOdno besedo bo spregovoril tov. Jože Pahor. Pri koncertu sodelujejo pevski zbori. Po koncertu ples In prosta zabava. Prireditev bo v ORLESKI DOLINI »DRAGA« (Conco d’Orle) Za prigrizek ln pijačo bo preskrbljeno. Vabljeni vsi Z Opčin bo vozil kamion do Fernetlč. Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sln®0,bi, valida odlikovanega z redom za hrabrost v osvobodila- tcJ VLADIMIRA BANBELJA se najlepše zahval)ujeuio vsem, ki so nam pomagali l' sc nesreči in ga sprem-11 na njegovi zadnji poti. Poseb zahvaljujemo ZPP, LMS, AFZ, KLO, pevskem *b° Komna za ganljive pesm:, vsem darovalcem cvetja in ter LMS iz Svetega, Volčjega grada in Tomačevice, ijj j : . koll n-1 ev, duhovščini iz Komna in vsem, ki so na kakršen počastili spomin dragega pokojnika. V Komnu 7. avguata 1947. Žalujoči: oče FRANC, mat! ŠTEFANIJA, brat STANKO in OSTALI SORODNIKI &