209. številka. Trst, v četrtek 12. septembra 1901 Tečaj XXVI „Edinost „ Iz ili •■krat u du. raxun a^deli i« praznikov. ob 4. uri zvedet Varovalna tmU: ea «*elo leto........24 kros ta pol leta ......... 12 r m đetrt leta ........ 6n ca meneč........ 3 kroni »•o'nino e piafe7ati naprej. Na na-o5 « trft urilotene air i(Siine a Drava A« i^sira. _ Po tobakarnab v Trstu se prodajajo po-'un?tne Itevilke po 6 stotin k f3 avč. ; i 74« Trata pa po 8 * to t m k (4 avć.) Telefon StT. S70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Y edinosti je moč! Ofltal >e računajo po Tratah v petitu. 7*a večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništva Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase spre« jama ttpravnlStvo. Naročnino in oielas« j* plačevati loco Trst. Urednlfitvo Iu tiskarna se uabajata v □lici Carintia *tv. 12. TpravnlStvo, In ■prejemanje inseratov v ulici Molia plccoio &tv. 3, II. natiotr. Iadajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Laatnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. V pojasnilo. Prejeli smo in objavljamo: Vaš cenjeni list je že ponovno objavil napade na goriške deželne poslance, češ, da ne nikdo ne briga za vinogradnike. Stvar pa stoji tako-le : V sled abstinence slovenskih poslancev so Italijani že pomladi leta 18ii7, to je: takoj po izotopu naših poslancev iz deželnega zbora — privolili v podporo IlUJOO gld. brezobrestnega posojila na leto. Ker so takrat privolili tudi v druge najvažnejše nase go-S|MHlarske zahteve, bil je tir. Turna od leta 1 naj rej za vstop v deželni zbor, katerega pa so prepiečili dr. Gregorčič in somišljeniki. Spomladi leta 1900, ob zopetnem vstopu naših, je bil predlog za lO.OOO gld. vsakoletne podpore vinogradnikom,prizadetim po trtni uši, enoglasno sprejet. Namestništvu je bila naloga, da izvrši ta sklep. Zali bog, so politične oblasti to stvar zatezale in delale prošnji kom mnogo nepotrebnih težav. Že v deželnem odboru ee je dr. Turna pritožil radi tega ; vendar, ker je poročevalec dr. Verzegnassi, ni mogel stvari v željeni obliki spraviti preti politično oblast. Zato je leto« precej ostro in-terpeliral vlado in jej očital, da je tako ka^na. ljetos v deželnem zboru so se dr. Turna in somišljeniki v javni seji jiotegnili za to, da bi se letos ne dalo le drugih 10.000 gl.; marveč, d a bi se izplačale vse dosedanje prošnje do zneska K in bi ostajalo še za prošnje, ki se vložijo tekom t. 1. V debati za proračun je dr. Tuma stavil zaradi tega pretilog, da se letošnji prispevek [»odvoji, t. je tlo zneska 20.000 gld. ali 40.000 K S prispevkom 1. L bi to dalo t»0.0<.J0 K in z enako vladno pt»d|>oro 120.000 K, to je znesek, s katerim bi se pokrile vse potre 1>~ra nikdar ne sledi s stvarnim opazovanjem, )>otem pa kritikuje, navadno cikaje na tisto stran, kjer je najmanje povoda ! Bisto Slrossn* Jeronima v n zavod sv. Rii V Zagrebu, G. septembra. (Dalje.) Na ta način, se svojimi darovi in svojim vplivom, je biskup zares zboljšal mate- rijalno življenje kanonikov, ki je bilo i>oprej žalostno, in je s te strani zagotovil obstanek kapitlja. Biskup je delal na to, da pridejo v kapitelj dostojni ljudje, ki bodo se svojim življenjem in svojim znanjem znali dostojno zastopati nas narod v Rimu ter da bodo istemu koristno služili za njegov kulturni napretlek. Po njegovem priporočilu je dosel v Rim za kanonika pokojni dr. Ivan Crnčić, potem je prišel, po direktnem prizadevanju biskupa, v kapitelj dr. Nikola Voršak. Potem je zopet vBprejel v svojo dijecezo tretjerednika Dra-gotina Parčica in si prizadeval, da isti pride v kapitelj sv. Jeronima, da bo tam nadaljeval delo pok. Brčića na glagoljskem misalu, katero tlelo je Parčić, z biskupovo pomočjo tudi srečno d o vel do zaključka. Ti vsi so bili ugledni ljudje kapitlja, ki so znali in mogli po svojem znamenitem položaju koristiti našemu narodu. No, kapitelj je bil odvisen od »zbora«, ki je upravljal imetje sv. Jeronima, ki pa je bil tako sestavljen, da ni mogel prav umevati naloge kapitlja in zavoda sv. Jeronima. V tem zboru so sicer sodelovali tudi kanoniki, ali v e č i del »zbor a« je bil sestavljen od lajikov. Poleg tega je nastalo vprašanje kolegija, ki se je imel osnovati poleg hospicija in kapitlja, katero vprašanje je stavljalo v nevarnost obstanek kapitlja. Vrhu tega, vzlic vsej brigi naših škofov, zavlekli so se v kapitelj elementi, ki niso znali ali niso hoteli umevati položaja svojega, pa so uporno delali na to, da se poleg kapitlja nikakor ne osnuje kolegij. To vse so bili razlogi, da je apostolska vizita, ki je na jesen leta 1889. prevzela v svoje roke upravo imetja sv. Jeronima, našim biskupom v svojem cirkularu od 26. novembra predložila, tla se kapitelj odpravi, a mesto hospica in kapitlja da se ustanovi kolegij, kateremu bodo stali na čelu trojica uglednih hrvatskih svečenikov, ki vzamejo nase nalogo, ki je bila namenjena kapitlju. V svojem odgovoru na pismo apostolske vizite se je biskup uprl temu predlogu. On je že večkrat — tako pravi — govoril o tem s kardinalom Vanutellijem, ki je bil v tisti čas titular cerkve sv. Jeronima in na čelu sv. vizite. On mu je ustmeno in pismeno priobčil svoje menenje, pa sedaj opetovano želi, da se »zborni kapitelj sv. Jeronima«, osnovan po Sikstu V. z bulo »Sapientia Sanctorum« od 1. avgusta 1589., na večni spomin njega ustanovitelja, na čast in koriBt naroda, ohrani, ali število kanonikov naj se zmanjša na trojico! Dohodki hospica sv. Jeronima naj se porabijo za dotacijo kapitlja, v kolikor ne zadoščajo lastni dohodki kapitlja.... Uprava imetja sv. Jeronima naj se izroči v roke temu novemu kapitlju, v kate- podlistek. 1 Blazen. G«y de Maupassant; prevel Radi. Chef višega sodišča je umrl. Bil je vesten uradnik, kateremu se ni moglo ničesar očitati in čegar življenje so stavili za vzgled na vseh sodiščih. Odvetniki, svčtniki, sodniki in tlrugi so se mu klanjali iz spoštovanja, čim so zagledali njegov veliki, bledi in suhi obraz z globokimi in živimi očmi. Vse svoje življenje je preganjal hudodelce in branil nedolžne. Morilci in tatovi so imeli v njem največega sovražnika, kajti gledal jim je v dno duše njihove, čital njihove skrivne misli ter kmalu poznal slabe namene in skrivnosti njihove. Umrl je torej v 82. letu. Ob njegovi postelji so stali dostojanstveniki in vsa dežela je obžalovala njegovo sm rt. Vojaki so spremljali njegove zemske (stanke do groba. Gospoda s črnimi ovratnicami so bili t »koli nje- gove krste, pretakali debele solze in imeli dolge govore, katerih vsebina je bila baje gola resnica. Sledeče beležke je našel njegov notar v skrivnem predalu, kjer je predsednik shranjeval akte velikih kriminalnih procesov. Te-le beležke imajo naslov : Zakaj ? 20. junija 1851. — Baš sedaj grem iz seje : Blondela sem obsodil na smrt. Zakaj je to človeče umorilo svojih pet otrok ? Zakaj ? Nekaterim je nekako veselje moriti svoje bližnje. Da, da, umor mora biti veselje, morda največe veselje v življenju! Ni-li morda umor enak stvarjenju ? Poroditi in umoriti; ti dve besedi vladati zgodovini vse-mirja, vsej svetovni zgodovini, vsemu, kar spada v zgodovino! Zakaj je veselje moriti ? 23. junija. — Misliti, da je tukaj bitje, ki živi, se giblje, teče......bitje? Kaj je bitje? Živeče je, nekaj, ki ima v sebi rem bo jednemu členu posebej poverjena skrb administracije, a od drugih dveh naj bo jeden rektor bodočega kolegija, a drugi duhovnik in predstojnik kolegija. Rektor naj nosi čast arhiprezbiterija, upravitelj imetja čast kustosa, a duhovnik in predstojnik naj bo dekan kapitlja, analogno častem, kakor jih imajo kanoniki v domovini. Dohodki hospica naj se razdele a) za vzdrževanje cerkve, b) za menzo kapitlja, c) za vzdrževanje kolegija mladih duhovnikov. To so bile namere biskupove, ki so popolnoma odgovarjale okolnostira, v katerih se je nahaja! zavod sv. Jeronima. Ni dvoma, da bi ti predlogi biskupovi, da so bili takrat veprejeti in izvedeni, služili na čast in na poštenje našemu narodu, ki bi bil v Rimu častno zastopan, zastopan takt , kakor niso niti veči narodi. V tej osnovi bi se ohranila tradicija kapitlja, a zavod sv. Jeronima bi se iz stare forme, ki ni nikomur več koristila, pretvoril v nov zavod, poln življenja, ki bi nepreglednih koristi prinašal našemu narodu. (Pride še.) Politični pregled. V TESTU dne 12. septembra 1901 Deželnozborske volitve na Kranjskem so začele danes z volitvami v kmečkih občinah. Ugibati o izidu, bi bilo v tem tre-notku pač prazno delo. Še nekoliko ur pa borao vedeli. Posvetovanja o volilnem kompromisu na češkem. Predvčerajšnjim so se vršila med zastopniki konservativnega in usta-vovernega veleposestva na Češkem pogajanja v svrho sklepa kompromisa za predstoječe deželnozborske volitve. Pogajanja je vodil grof Osvald Tliun. Posvetovanje se je vršilo več ur, a se sklepi drže strogo tajno, zbok česar tudi niso izdali nikakega komunikeja. Nemci med seboj. Nikdar več! Grda odurna beseda to. Nikdar več — tako javlja preplašenemu svetu neko schonererjansko glasilo gori na Češkem — nikdar več se ne poravnajo diference med nemško ljudsko stranko in Schonererjanci ! £.Vez, ki jih je spajala še kolikor toliko, je pretrgana — za vedno. Nikdar več... Previden politik ne izreka kar tako te trde besede. Pa saj tudi oče Schonerer ne mislijo tako hudo. Oni poznajo svoje papen-hajmovce in zato se delajo grozno hude, dobro vedč, da čim glasneje pokajo z bičem nad glavami drugih nemških strank, čim sočneje so psovke, ki jih jim lučajo v obraz, čim izdatneje so brce, s katerimi regalirajo druge nemške stranke: tem huje drve te stranke za princip gibanja in voljo, ki vodi gibanje? To bitje ni v nobeni zvezi, njegove noge ne tič& v zemlji. To bitje je življensko seme, ki se klati po zemlji, to-le seme se lahko ugo-noblja, kakor se hoče, saj se ne ve, kako nastaja. Po smrti ni nič, nič vec. Segnije in bilo je . . . 26. junija. — Zakaj je umor hudo- I delstvo ? Saj je umor naraven zakon. Vsa ete >n so bile tiste znane prislovične »žice med Berolinom in Petrogradom« še precej — potrgane. Sedaj pa isti ljubi Nemci vstre;iečejo v nervoznem strahu, pride li car, ali ne pride ?! To se pravi, ako sodimo po sedanjem slučaju v Gdanskem, je imel Bis-mark tudi prav. Ali če je tudi res, da Nemci ne letajo za nikomur, pač pa je nekdo, kateremu, kakor kaže ta slučaj, beže — naproti! S tem je dobil malo korekture tudi oni drugi bahati izrek, da Nemci se boje le Ropa in nikogar drugega! O tla, je jeden Bog tudi nad Nemci ! In ta pravični Bog, ki je nad nami vsemi, ureja tako, da tudi nemška drevesa ne rastejo svobodno tja gori do nebesnega svoda. Vzlic vsem Bis-mar»*kom, vsem Moltkejem in Viljelmom : je vendar tu še jeden Nikolaj in se razteza daleč na okolo probujajoči se in ustajajoči — slovanski svet! Atentat na predsednika Mac Kin- leya. Včeraj bo izdrli Mac Kinievu še drugo kroglo, v kar so mu morali rano zo-|>et odpreti. O tem so zapazili, da je krogla povlekla s seboj v truplo tudi košček obleke, kar je provzročilo malo vnetje. Predsednik more že nekoliko za vži vati ter je popil včeraj nekaj soka iz mesa. »New Vork Herald« poroča, da je Csol-gosz priznal, da je bil atentat na predsednika Mac Ki n leva rezultat zarote, v katero je zapletenih več oseb. Krna Goldmann je izjavila, da ona ni kriva, ako jo je Csolgosz krivo razumel ; ona da ni nikoli govorila kaj tacega, kar bi moglo Csolgosza navesti na tako dejanje. V Chicago so zaprli tudi nekega J~;iaka, kamor je Goldman često zahajala : in nekega Moritza, pri katerem se je nahajala Goldmann, ko bo jo aretirali. — New-vorška jw>licija sestavlja zapisnik vseh tamošnjih anarhistov. — Govori se, da mislijo vlasti sezvati v Bruselj protianarbistični kong* es. Tržaške vesti. Slovenski unijatski škof Julij Drohobecki je prisustvoval spuščen}u vojaškega broda »Arpada« v morje. Bil je na to slav-nost pozvan posebnim }>ovabilom in je zastopal magnatsko ogersko zbornico. Ob tej priliki so se mu poklonili njegovi novi verniki iz Ricmanj in Loga. Škof Drohobecki jih je vsprejel jako prijazno in jim obljubil, da pride v Ricmanje, da bo mej njimi bival, in se osvedoči na svoje oči o vsem. kar se je zadnje dni godilo mej njimi, ker je sv. Stolica stavila R i c m a n j e in Log pod njegovo više pastir sko oblast! Določeno je, da škof Julij Drohobecsti pride v Ricmanje v soboto dne 14. t. m. popoludne z vlakom ob 5. uri in da bo imel v nedeljo, na praznik sv. Imena Marije, dne 15. t. m., ob 10. uri slavnostno škofovsko mašo po obredu sv. Metodija, v starosloven-skem jeziku. Ricmanje so že ves teden v prazniški obleki, p >vsod se delajo priprave za čim alavnostneji vsprejem slovenskega škofa — pravega naslednika sv. Met>dija. To lx> historičen dan, — po katerem je zdihoval slovenski narod že tisoč let. In prišel je veseli dan! Riemanjci s> prvi razbili tisočletne verige nemrko-latinskega suženjstva. Za njimi stoji izmučen, a vendar živ, žilav in pomlajen — slovenski narod naš....! Milo>tiii vladika Drohobecki se je danes poklonil njeg. ekscelenci namestniku Goeaeu. Prevzvišeni vladika tržaški, monsgr. Šterk, je zopet težko bolan. Z iskrenim sočutjem in odkrito žalostjo beležimo to. Ali ubraniti se ne moremo tudi čuta ogorčenja, ko se spominjamo, da je težka bolezen našega vladike posledica dogodkov v Kopru, kjer eogospodujejo svečeniki iz društva sv. Nazarija, podpiranega od — »Lege Na-zionale« in vseh irredentistiških občanskih županstev... tistih dni, ki so našega vladiko položili na postelj bolnika, a — kardinalu do- našali ovacije, istemu kardinalu, ki je šel te dni, na potu svoje nadaljnje slave, pontifi-cirat v . . . . laški Videm ! Poročevalec »Piccola«, kateremu se pozna po pisavi, da je v bližini škofijskega kon/i-storija, se jezi, da posle za bolnega škofa opravlja kanonik mons. Flego in zahteva, da bi na to mesto prišel .... italijanski prošt Petronio. Ni še čas za to. Mi nismo še pozabili in tudi ne pozabimo nikdar, da je prost Petronio neizprosen nasprotnik Slovencev, da je bilo njegovo ime na čelu podp'som na tistem znanem protestu proti slovenskim propovedim in molitvam v Trstu ter da je prošt Petronio voditelj in inspirator tistim laškim svečenikom, ki se zbirajo okolo »Amica«, »Avvenire« in »Ricreazione« in včasih tudi okolo — > Piccola«. Torej: ni še čas za to. Do zdaj je večina vernikov v tržaško-koperski škofiji še slovanska. Tako imenovanje pa bi utegnilo prehitro pospešiti, da bi se vrnil naš naroJ domov v — obred in cerkev sv. Metodija! Čim pa se to zgodi in bo naš narod vsaj po večini že — doma, potem se ne bomo razvnemali več radi takih imenovanj in |>o-tem : delajte, kar hočete! Naši »socijalisti« imajo zares smolo. Tu vam n. pr. gospodje slovenski socijalisti nabirajo strogo zaupnim potom podpise za nezaupnico našemu listu, in dva dni prej, nego izide gromovita izjava — brez podpisov — v glasilu socijalnih demokratov, 1 je »Kdinost« tako zlobna, da aludira na vsebino izjave in pripoveduje potankosti o njenem postanku. Pomislite, kakšna jeza je morala lomiti gg. »odruge, ko smo jih tako brezobzirno spravili ob ves efekt, torej ob edino, za kar se gre slovenskim »socijalistom«. Danes smo /.opet v srečnem položaju, da izdamo cenjenim čitateljem neko zanimivost, s katero si pomnoži svojo slavo prihodnji j »Rdeči prapor«. Urednik tega glasila stiče namreč za osebami, ki se v našem listu ba-vijo žnjim, sodrugi in njihovim glasilom. To je kričeč dokaz, da so udarci obsedeli na pravem mestu. Zdaj je iztaknil, da dotičnih notic ne more pisati nihče drug, nego X. Y. — Mimogredč omenjamo sicer, da je g. urednik na krivi sledi, ker imenovani n. pr. Ferrija niti videl ni od obličja do obličja. Toda to nič ne dene. G. urednik se je v svoji »bratski ljubezni« odločil, da priobči neko zasebno pismo, s katerim upa, tla dokaže, kako je njegov sedanji nasprotnik bil ali hotel biti nekdaj socijalist. Hoče ga torej postaviti na — pranger kakor nedoslednega in če mogoče tudi brezznačajnsga človeka. No, dotični k je prišel v naše uredništvo ter je izjavil, da se kakršnih si bodi razkritij v rudečem glasilu prav nič ne plaši ter da se ne sramuje dejstva, da je preje res simpatiziral s socijalist:, — si m -patiziral toliko časa, dokler jih ni — Spoznal !! Oim pa jih je spoznal nekoliko od bližje, je kar hitel biti* nedoslednim«, ker ni hotel biti v družbi, ki proklamuje neka načela le v ta namen, da jih — potajuje in profanira. Toliko za preludij. Kedar bomo imeli | vprašavno pismo črno na belem pred seboj, se povrnemo k predmetu. Torej le z revolverjem na dan, gospod urednik! Prsa dotič-nika se mu ne bodo izogibala! Jednakost — kje si?! Neki hudo-j ruušuež nam piše: Ni je, pa je ni! Išči jo makari z Dijogenovo laterno, ne najdeš je nikjer. A najlepša je ta, da je — kakor vse kaže — ni niti med onimi, ki j » postavljajo j kakor kardinalno točko na svoj program i n ki jo vlačijo po vsej javnosti, kakor n. pr. ' kakov cirkus pred slovesnim otvorjenjem predstav vlači po ulicah — ljudem na ogled in v — vabilo — glavne atrakcijske točke... Prav zares : v meni se vzbuja mučna misel, da niti med našimi — horribile dietu — socijalisti ni jednakosti. Ta mučna misel Be mi je porodila v glavi, ko sem v gledališču »Politeama Rossetti« poslušal pravega socijalista in — kar je še važneje — socijo-loga Ferrija. Komu se bo morda zdelo le malenkost, kar sem opazil jaz. Meni pa se zdi ravno to jako značilno. Da ne bom dolgo mučil vaših cenjenih čitatelje v, naj povem hitro, kar me je zbodlo v oči. To-le namreč : na odru, pjleg predavatelja Ferrija, sem videl le temno-resna obraza obeh velikih laških »soeijalistov« Učekarja in Olive. Poleg teh dveh reševateljev socijalnoga problema je sedel jedino še gospod — vladni komisar, v avstrijski uniformi seveda .... in to vzlic italijanski provenijenciji gospoda predavatelja in ne menč se za veliko »v e č o ljubezen« mednarodnega socijalista Učekarja za — italijanske delavce! Tedaj, vidite, se nisem mogel ubranit i misli, da je v Trstu tudi slovenskih soeijalistov in — to pa ravno pada težko na mojo tehtnico — slovenskih voditeljev soeijalistov, gromovnikov in — govornikov — pa še kakšnih !! Kje so bdi ?! Kako da niso bili gori na odru ?! Mari se le-ti — vzlic vsej ogromni fabrikaciji »cunj« in vzlic vsem neštetim »hudičem«, ki jim dičijo Demostenovo zgovornost — vendar niso še dokopali do visokega dostojanstva Učekarjevega v hierarhiji »bošketi rijeke, kakor jih imenuje » Av.c ?! Morda, ali čudno, zelo čudno.... skoro bi rekel — nesocijalistiško ! Stvar je resna zelo resna ; vsaj meni se zdi tako. Vidite, jaz nisem tam na odi u pogrešal le cenjenih oseb Kristana in Kopača, ampak pogrešal sem tudi — načelo jednakosti med laškimi in slovenskimi socijalisti, pogrešal sem torej — socijalistiški program ! Kaj takega na konferenciji — soeijalistov ! To je grozno, ta misel, da je tudi med njimi, katerim je načelo jednakosti sveto, superijornih in inferijornih voditeljev ! In da med njimi, ki so, seveda, mednarodni dela mejo med superijornirai in inferijornimi, slučaj ua okolnost, da-li je voditelj slovenske ali italijanske — narodnosti! Torej vendar tisti omraženi naeijonalni princip.....! Ne zamerite, dragi čitatelji, ako so me mučile take misli, ko sem na odru opažal sodrugov Kristana in Kopača — neoavzočnost____! Misel je sicer grešna, gotovo grešna; ali tudi jaz sem grešen človek in zato me rade obhajajo grešne misli..... in med istimi tudi ta, da je marsikako »načelo« meti našimi socijalisti prav močno ponesrečen — fabrikat. Narodne pesmi na Tržaškem. Nihče ne more zanikati velikega vspeha, ki so ga dosegle narodne pesmi, nagrajene in razgla- i šene minolega pusta po pevskih društvih »Velesila« in »Slava«. Te priproste pesmi so se tako udomačile med našim ljudstvom, da so skoraj popolnoma izpodrinile laške nemoralne popevke in so se prikupile celo laškemu prebivalstvu, kar ga je naseljenega med našim narodom v spodnji okolici. Te narodne pesmi so, kjer so se udomačile, kar spremenile lice naši okolici. Ko si prej prihajal v našo okolico in slišal grde laš^ce j>esmi. dozdevalo se ti je, kakor da si v kakem raztrganem laškem predmestji, sedaj pa ti naša narodna pesem priča, da si med zdravim in krepkim slovenskim narodom. >Slava« in »Velesila« — vspodbujeni po prvem vspehu — ste sklenili, da bosti nadaljevali to tako lepo zapričeto delo in da razpišeti v kratkem razpis nagrad za najboljše narodne pesmi, katere se razglasijo v prihodnjem pustu. Ne moremo si kaj, da ne bi priporočali, naj bi se tudi druga pevska društva v Trstu in okolici pridružila v tem »Velesili« in »Slavi«. 0 zadnjih dogodkih na Prošeku. Iz | Trsta nam pišejo: Te dni sem bil napravil mal izlet v prijazni Prosek, kjer sem se v družbi nekaterih tamošnjih obćinarjev-pošte-njakov prav izborno zabaval. Pogovarjali smo se tudi o zadnjih neljubih dogodkih, o čemer so eti pripovedovali, da so ukrenili vse potrebno, da izvestu i življi ne bodo mogli nadlegovati tja dohajajoči h gostov! Ko sem se po noči vračal zopet v Trst, videl sem v resnici, da je bilo vse mirno in, d a me ni nihče nadlegoval. Prepričan sem popolnoma in z mano so lahko prepričani vsi drugi, da bodo znali vrli ProseČani držati na uzdi tistih par prodanih duš, ki bi rade — najete v to od onih ki sovražijo naše ljudstvo — spravile Prosek ob dobro ime. Tako je prav. Kar vas je poštenih, stisnite vrste, da udušite iz-vržke v svoji vasi... ! Sline se jim cede! Komu pa? No, našim ljubim tržaškim irredentarjem. Lepo upanje so gojili, da bodo o priliki slavnosti spuščanja v morje vojne ladje »Arpad« videli med dekoracijami tudi belo-rudeče-zelene barve. To upanje pa so posebno zidali na dejstvu, da se je nova vojna ladija krstila z imenom ustanovitelja prve madjarske dinastije, ArpsMa. Ker ima pa madjarska tro-bojnica slučajno ravno iste barve, kakor laška, t. j. belo, rudečo in zeleno, upali so naši Lahončki, da bodo imeli to veliko srečo, da bodo zbok tega naključka m >gli gledati med dekoracijami ladjedelnice S. Marco tudi SVOjO trobojnico. Revežem se te krasne sanje niso izpolnile in mi jim izrekamo svoje naj-globokejše sožalje. Pričetek šolskega leta. Na slovenski dekliški štiri razred niči družbe sv, Cirila in Metodija pri sv. Jakobu, ulica Giuliani št. 28 se bo vpisovalo dne 13., 14., in IG. sept. in sicer od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne. Na novo vstopajoče učenke naj prineso razun šolskega spričevala tudi krstni list. V torek, dne 17. septembra, se prične šolsko leto 1901/2 s slovesuo službo božjo in klicanjem sv. Duha in sicer ob 8. uri v župni cerkvi sv. Jakoba. Vodstvo dekliške šole. Požar v tovarni olja pod Skednjem. Niti si nočni deroči dež ni mogel pogasiti ognja, ki se še vedno dviga iz ruševine te velike tovarne. Tovarna olja se je ustanovila pred 10 leti ter nekoliko pozneje prešla v last delniški družbi, čije glavni delničar je tržaška trgovska tvrdka Miller & Co. Drobne vesti. Tatvina. Marija Ski-lan, stanujoča v Rocolu št. 110., je včeraj ovadila, na inspektoratu S. Jakoba, da so jej neznani lopovi vdrli v sobo, in jej ukradli listnico z 80 kronami in ti ve srebrni uri, vredni 28 kron. Pretep. 22-lefcni Josip Kerpan, bivajoči v ulici del Rivo št. 18., je dobil v pretepu rano. Na zdravniški postaji so mu podelili potrebno zdravniško pomoč. Dražbe premičnin. V petek, dne 13. septem. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v Sv. -Križu št. 38, hišna oprava; na Greti št. 345, hišna oprava; na novem trgu štev. 2, železna blagajna; v ulici del Toro št. 2. hišna oprava; v ulici Capitelli št. 10, hišna oprava; v ulici Madonnirm štev. 16, chitfi-nier; v ulici Alessandro Volta št. 7, hišna oprava in glasovir; v ulici Valdirivo št. 1, železna blagajua; v ulici S. Sebastiano, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 18°.4, ob 2. uri popoludne 22°.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 701.2. — Danes plima ob 9.13 predp. in ob 8.51 pop.; oseka ob 2.55 predpoludne in ob 3.7 popoludne. Čitalnica pri sv. Jakobu. Podpisani vabim vseh, ki se zanimajo za našo toli željno pričakovano Čitalnico, na ustanovni shod, ki se ima vršiti v prostorih »Delavskega kon-sumnega društva pri sv. Jakobu«, ulica Concordia št. 1. A. v nedelj) ob 4. uri popoludne. Glavni točki vsporeda sti vpisovanje udov in volitev odbora. Iz pravil podajam, da lahko pristopajo kakor udje posamične osebe s vstopnino 50 stotink in mesečuino 30 stotink; ili pa oče z družino z vstopnino 1 krone in mečnino ;j0 stotink. Čitalnica ima svoje prostore v »Slovanskem domu« na trgu sv. Jakoba št. 3. v pritličju. Vse drugo pojasnim na shodu. F. R a k u s a. Veselica zavoda sv. Nikolaja prenese se radi nekih ovir na prvo nedeljo oktobra. Več pravočasno. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je nabrala gdč. Matilde Skuk na izletu »Sokola« v Devin 4 Iv, ka-terere so darovali ; dr. Abram (2 K), g.a Dekleva in dr. Dolenc po 1 K. Vesti iz ostale Primorske. X Protesti Dalmatince v o zadevi zavoda sv. Jeronima. Iz Vodic nam poročajo: Hrvatska čitalnica v Vodicah, v Dalmaciji, je odposlala ministru za vnanje posle sledečo brzojavko : Minister vnanjih posala grof Goluchowski Ballplatz — Beč. Možda najzadnji v Dalmaciji obračamo se Vašoj prevzvišenosti iskrenom prošnjom, da uskorite povratak Svetojeronimskog zavoda iz nepoštenih ruka talijanskih plaćenika mirnom posjedu hrvatskoga naroda. Vaše preuzvišenosti svako možebitno otezanje energičnog postupka nebi bilo nego na ustrb ugleda Monarhije i previtežke vjernosti Hrvata uvjek do sada žrtvovanih i u Kuropi za to izruganih. Za Hrvatsku čitaonicu Dr. D r i n k o v i ć, predsjednik. X Slabo ga cenijo! V našem li3tu smo bili že omenili govorico, da italijanska stranka nameruje glasovitega župana pomjan- ^kega, Tiartolicha, kandidirati za kmečke občine okraja koperskepa. »Naša Sloga« jM>trja to vest in pripoveduje nekaj pikantnosti. Bartolich bi seveda rad šel v deželni zlx»rt ali — ko bi zadoščala le njegova želja. ž>menc pa je ta, da so na volitvah tudi — volilni vmes. Volilci — ali vsaj večina njih — pa se gotovo ne strinjajo v svojih željah z gospodom bartolichem. Tako se mu dozdeva tudi njemu samemu, da iz te moke ne bo kruha. Ko je bil Jiartolich te dni v Kopru in jra je vredni inu bratec KeDnati natezal, naj kandidira, je menil Bartolich žalostno: »K, ko bi ne bilo ol>čin Dolina, Dekani, Ma-rezige, Buzet itd.« Pa je res šinene, da se v vsako volitev vtikajo tudi — volilci ! Kako lepo bi bilo, ko bi poslance prijatelj Bennatti kar —imenoval !! Xe, tudi potem ne bi bilo nič za siroto Bartolicha, kajti Bennatti mu je takole zabrusil: »Potem pa ne bi trebali vas, saj bi našli na stotine — bolj š i h kandidatov !« -Maloe hud poper je moral biti to pod nos siroti Bartolichu! Ali se mož res nikdar ne zave, kako tužno ulogo igra kakor slepo orodje v rokah zatiralcev njegovega lastnega naroda?! X Post fes t u m. Stavka v Nabre-žini je sicer končana, vendar pa priobčujemo ta-le dopis, došel nam od slovenskega rojaka, živečega v Nišu na Srbske m. Morda ne 1k> neumestno v opomin za bodoče čase. Dopisnik, seveda, ko je pisal, ni vedel, da je štrajk končan. Dopis slove: Sledil sem v Vašem c. listu in v »Soči« fazam žalostnega štrajka v Nabrežini, katerega izid Ikj gotovo nepovoljen in škodljiv, kolikor delodajalcem, toliko tudi delavcem, ako p<»mislimo na žalostne razmere, katere vladajo v našem ljudstvu. Že to dejstvo, da se je zelo zmanjšal promet v Nabrežini in sv. Križu, ter da so se morala vstaviti velika podjetja, kakor na pr. Scalmanini in druge tvrdke, je drastičen dokaz, da je težko vzdržati gosjjodarjem tlela, in izhajati ob toliki konkurenci ! Nič manje pa ni žalostno to za ljudstvo. Spominjam le na tužno stanje v lanski zimi radi tega, in na to, da so morali mnogi kamenolomski delavci zapustiti svoje orodje, deloma iskati dela v mestu, deloma pa so se poprijeli zopet |>oljedelstva, al« pa se uvrstili v četo železniških uslužbencev, kjer gotovo niso sjajne plače in je veči trud in nevarnost, nego v kamenolomih. Ali ni že to dejstvo žalostno, da v zimi več družin nima niti novca, da bi «e vkupili najpotrebnejše? Ali ne pomislijo na to vsi oni gospodje delodajalci, da se s tem vpropašča j>omen toli sjajne obrti za bodočnost?! Ali ne mislijo vodje —oni izborni vodje — da se lahko s tem vniči popolnoma obrt in da bodo vsled tega trpeli tudi delavci ? ! Žalostno je, ako se pozna tužne, grozno tužne razmere, našega lj ust v ju Poljedelstvo obeta navadno mnogo, ali navadno malo doprinaša. ker j>ozneje pritisnejo suša in druge nadloge. Vinarstvo bi bilo izdatno — a slučaj', slični tolikim letošnjim nezgodam, dokazujejo, da tudi to ni gotovo! In večkrat je bedni kmet, ki ni mogel plačati davka od letine na vinu. ravno iz kamenolomov prislužil denarja, da je zadoščal tej dolžnosti ! — Sedaj pa — o j eru m ! A kar je najžalostneje, ne propada s k tem le kamnoseška obrt, ampak tudi trgovina in druge obrt ! Oglejte si samo trgovino in obrtnijo v Nabrežini ! Vsaki mora strmeti, da va«, kakor Nabrežina, ima toliko proda-jalnic, toliko krčem ! Tn večinoma so ti v dobi vali vire za obstanek ravno iz kamnolomov — sedaj pa ? ! A ne-le Nabrežina trpi na tem, gotovo škodi to vsej okolici. Iz daljnjih občin so prihajali delavci na delo in ves teden spro-vajali v vasi. Kolikor niso pustili tam, pa je bilo v korist tudi dotičnim občinam, ker se je vendar videlo kaj okroglega. Akopavsah-nejo ti viri, bo treba ali prodajati — ako ga bo kaj — poljski pridelek, ali pa zadolževati se — ako !*> kje in na kaj. S tem pa se vpropastijo cele družine. Ali je monla upanje, da se utegnejo početi druga podjetja, zasipanje luke v Trstu ? Kako dolgo bodo dela na vodovodu ? Ta dela pojenjajo; v kratkem vsahuejo ti viri in potem si bo treba iskati sreče v tujini, iti s trebuhom za kruhom ! Tedaj bi pač bilo v korist vse okolice Nabrežinske, da ne omenjam lastno korist Na-brežine, v korist delodajalcev samih, da se napravi, ako je še možno, kak modus agendi! In čas je za to že skrajen, ker se bliža zima! Apelirati moramo na domoljubna srca delodajalcev, apelirati na zmisel delavcev samih za lastno korist, da ne bomo pozneje jokali na razvalinah nekdanjega blagostanja in poslušali le — pripovedke o nekdanjem bogatstvu. kakor neko bajko iz davne prošlosti. Caveant consules — ne tjuid ... .! K. X k. i z o b r a ž e v a 1 i š č u za učiteljice v Gorici se 26. t. m. začne tečaj za izobrazbo meščanskih učiteljev. — Podučevalo se bo ob četertkih in nedeljah skozi dve leti. Oni, ki žele udeleževati se tega poduka, naj se oglasijo na zavodnem lavnateljstvu v času od 19. do 23. t. m. — Pouk se bo raztezal na matematiko, fiiziko, naravoslovje in risanje z nemškim učnim jezikom. X V nedeljo 15. septembra t. 1. pri- Razne vesti. Nesebičen kuhar. Jeden od mnogih angleških gospodskih klulMiv je iskal nedavno temu predstojnika svoji kuhinji. Med istimi, ki so se oglasili, bil je tudi eden, ki bi hotel služiti brezplačno. Ta neverjetna požrtvovalnost je vzbudila sum ter so zapeli izpraševati kdo da je dotičnik in doznali, tla je ta, nesebični huhar, — romanopisec, ki bi hotel pr<»dreti v tajnosti gospodskega kluba in jih potem izdati v posebni knjigi. Po temeljitem posvetovanju so pa sklenili, da vzamejo raje — kuharico, nego da bi jih kdo še v javnost spravljal. Samomor. V torek popoludneseje ustrelil v Budimpešti ministerijalni tajnik tir. Ljudevit Kazman. Samomoru povod so .bile slabe finančne razmere. Samomotilec je poslal pred redi oddelek vojaškega veteranskega društva | smrtjo pismi svojemu očetu in dobremu pri-v Sovodnjah v proslavo rojstnega dne N. V. jatelju svojemu, odvetniku dru. Štefanu veselico s tombolo in plesom. Vabljeni so po- ; Gjuricu. sebno p. n. veterani na obilno udeležbo. Carica Evgenija. Iz Pariza javljajo, da X Kuga na Reki. Z Reke javljajo, se potrja vest, da je cesarica udova po pok. da je ministerski delegat dr. Preysz proglasil,' cesarju Napoleonu III., nevarno obolela, da oni Gjustić ni umrl za kugo. Ta vest je Nesreča na morju. Parobrod »Leon«, ki seveda jako pomirljiva za tamošnje prebi- je plovi, izmed Bresta in Dunkerque, se je valstvo. : v ponedeljek potopil. Dva mornarja sta našla X Zopet napredek goriških, 6mrt v VO(]ovju. vov Slovencev. »Soča« poroča, da je dospel predvčerajšnjim v Gorico vodja učnih zavo_ | 8ej)tembra : dov »Glasbene Mat.icec, gosp. Hubad, ki je pra,rU vodil vse priprave za otvoritev glasbene šole goriškega »Pevskega in glasbenega društva«. Mi častitamo najsrčneje goriškim rojakom na tem lepem kulturnem napredku in želimo, da bi tudi v Trstu prej ali slej prišli do take glasbeae šole, ki bi našo glasbo povzdignila na bolj umetnostno stališče. Loterijske Številke, izžrebane dne 11. 20 9 72 40 79 77 53 27 35 54 Zahvala. N a p o t n i k, Presvetli gospod dr. Mihael knez iu škof lavantinski, doktor bogoslovja ;td. pokazal je iznova svojo naklonjenost napram našemu društvu s tem, da je podaril istemu svoto 50 K. Za ta ve-« . . - . • i likodušui dar se milostljivemu gospodu do- V estl IZ l\r9,njSK6. brotniku našega društva najponižneje zahva- * Na blejsko jezero sta došla dva ljujemo. potapljalea, katera so naročili tamošnji po-j vjg g03p0đ Tomaž R o ž a n c, kanonik sestniki, da bi na dnu jezera iskala zvon, ki in prj 8V. Magdaleni (Maribor), je pri- se je bil potopil pred mnogimi leti. Našla pa 8t0pil k društvu kakor podporen člen ter po-menda nista niti kake sledi. sia| v ^ nameii svoto 4 krone ; vlč. gospod * Požar v Krškem, katerega smo jožef <) m e r s, župnik v Sežani, pa je da-omenili tudi mi, je provzročil 20 000 kron rovaj 3 krone v društvene namene. Obema škode. vlč. g-g. darovalcema se za njiju podporo --uatopleje zahvaljujemo. Bog povrni ! Podporno društvo organ isto v s sedežem v Celju dne f). septembra 1001. ODBOR. Vesti iz Štajerske. Književnost in umetnost. — Pred porotnim sodiščem v Mariboru ie stala te dni družba: 48-1. J , I Ana Kosir, mati dveh nezakonskih otrok; 34-letni Matija Žižek in 62-let ii Matej Kmersič. Vsi trije so bili obtoženi radi po- 00. rojstni dan skladatelja dr. Ant. skušanega umora, zločina sleparstva in tatvine. Dvoraka. Slavni češki skladatelj Dvorak — Spraviti so hoteli s tega sveta 81 letnega ki se danes smatra prvakom med živečimi posestnika Antona Pihleriča, davši mu ra- skladatelji vsega sveta, je slavil te dni svoj stlinskega strupa, katerega mu je obtožeuka <50. rojstni dan. Ta dan so v skladateljevem zamešala v hrano. Potem so vsi trije skupaj rojstuem meetu Milevskem na Češkem prosla- sestavili testament, ki toženko določa univer- vili na izreden način. Njegova rojstna hiša je žalnim dedičem po Pihleriču. In slednjič so bila ozaljšana vsa z zastavami in cvetjem. Iz si prisvojili več njegovega denarja, vzdj- Prage in drugih čeških mest je došlo nešte- gnivši ga v hranilnici. Zanimivo je — in to vilno Dvorakovih častilcev in prijateljev, med je predsednik sodišča tudi povdarjal — da njimi tudi državni po^lanee dr. Pippich, ki so izpovedbe prič dokazale, kako tla tudi je imel na krasno ovenčanem odru slavnostni zdravniki govor, v katerem je govoril o velikem po- rastlinski menu Dvorakovega umetniškega delovanja. V Žižek in Milevskem je bilo zbranih neštevilno deputa-cij raznih društev in drugih korporacij in je imajo došlo ogromno število brzojavnih pozdravov, župan med njimi brzojavke ministra Rezeka, mini- so priredili krasen šotor, v katerem monarh vsprejme deputacijo korailata. Vse ceste, po katerih bo hodil cesar so praznično odičene. Prirejenih je več tribin. Slavolok, prirejen pred glavnim stanom je otličen z venci, zastavami in grbi hrvatskih koraitatov. Ministerski predsednik Szell prispe pred cesarjem iz Ratota semkaj in bo spremljal monarha iz Noskove v Dolnji Mihovljac, se udeleži vspre-jema rumunskega prestolonaslednika in odpotuje zvečer zopet v Budimpešto. Nadalje sta dospela semkaj nadvojvodi Leopold Sal-vator in Josip. Kongregacija na Fraiicozkem. PARIZ 12. (B.) Glasom privatnih poročil je ministerski predsednik škofu iz Gre-noble, ki je bil prišel k njemu radi kartezi-jancev, odgovoril, da isti spadajo meti neavtorizirane kongregacije ter tla inorajo zaprositi za pooblaščenje kakor zahteva zakon. ! Vlada da je pokazala opetovano v kako do-i brohotnem smislu proučuje take prošnje tistih ; kongregacij, katerim je namen človekoljubje. Vlada se bo o došlih jej prošnjah dajala voditi izključno le od takih ozirov. Atentat napredsednika Zjedinjenih držav. BUFFALO 12. (B.) Sinoči ob 10. uri izdano poročilo pravi : Stanje predsednika Mac Kinleva je trajno ugodno ; preiskava krvi potrja kliniški sklep, tla ni govora o zastrupijenju krvi. Predsednik more že vec hrane uživati in sicer z apetitom. Žila 120, temperatura 100*4. Sestanek med carjem in cesarjem Viljelmom. HELA 12. (B) Car Nikolaj je podelil nemškemu cesarju ruski dragonski polk »Narva« št. 39. Ta polk je med najslavne-jimi v ruski vojski; njegov prejšnji šet'je bil veleadmiral veliki knez Konstantin Nikola-jevič, Cesar Viljeim je podelil ruskemu carju uniformo drugega gardskega dragonskega polka »Cesarica Aleksandra ruska c. HELA 12. (B.) Ko je car zapustil »Hohenzollern« ter se povrnil na vahto »Standart« se je podal cesar Viljeim na rusko vahto, da vrne obisk. Zvečer ob 8. uri je bil obed na yachti »Standart«. Car Nikolaj je osebno izročil državnemu kancelarju grofu Bulovvu red sv. Andreja. Ruski minister za vnanje stvari grof Lamsdorf je dobil red za zasluge nemške krone. Ob 11. uri sta se monarha prUrčvo poslovila in cesar Viljeim se je povrnil na Hohenzollern, XXXXXXXXXXXXXXXX ljudstvo po deželi že ve, da cel<5 težko spoznajo v mrtvem telesu strup. Koširka je dobila 10 let, Emeršič pa po 7 let ječe. Zaslugi — krono. V Ptuji župana. To ni nič navadnega. Ta 3 X x n x x n x x x x i* x s X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slov. n\m pltra iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Roaario) št. 1. (»a des"l strani cerkve sv. Petra). Konkurenoa nemogoča, ker Je blago lz prve roke. X X X X n X X X X x x s X X x je velik nemškutar, če tudi čuje na ime Ornik. Tudi ni nič posebnega. Ali mož je še nekaj druzega, ki mu omogoča, da si steka grofa Kovnica, dr. Herolda velikih zaslug za človeštvo. Mož je tudi tlu- njakov. Uredništvo »Dalibora sterskega predsednika dr. Korberja, nedosež-nega vijolinista Kubelika, kneza Lobkovica, in drugih odličje odposlalo ševni tiče glasovitega »Štajerca«. To pa že Dvoraku o tej priliki krasno, v umetno iz-ni kar si bodi, ako ima človek tako doi>re rezanem srebru in zlatu vezano, njegovemu živce, da se ne straši lazkopavati toliko — jubileju posvečeno številko lista »Dalibor«. gnoja ! Župan Ornik je torej, urednik »Štajerca«, velik mož kakor glavni in z velikimi Janko Krsnik v nemškem prevodu. Praška »Politik« je pričela v nemškem pre- zaslugami! Povsem prav je bilo torej, tla je vodil priobčevati krasen roman našega nepo-občinski zastop ptujski tem zaslugam posta- zabnega Krsnika: »Cvklamen«. »Politik« se vil krono, imenovavši glavnega urednika jako laskavo izraža o našem, žal, veliko prevrati »Štajerca« — tega izbornega glasila za po-neumnevanje slovenskega ljudstva — častnim občanom. Zaslugi — krono! — Blagoslov ljenje šolskega poslopja. V netleljo se bo vršilo blago-slovljenje poslopja slovenske ljudske šole za ormoško okolico. To bo gotovo pravi narodni praznik. — Nesreča. V premogovniku na Stranicah pri Konjicah se je minolo sredo udrla plast in je zasula dva delavca, katera pa so odkopali ter ju rešili smrti ; kopali so ves dan, predno so prišli do ponesrečencev. rano umrlem pisatelju in hvali v prvi njegov lahek stil in eleganten humor. Brzojavna poročila. Cesarjev odhod na vojaške vaje. DUNAJ 12. (B.) Njeg. Vel. cesar odpotoval je danes zjutraj z nadvojvodo Franom Ferdinandom na vojaške vaje v Dolnji Mi-holjac. DOLNJI MIHOLJAC 12. (B.) Priprave za vsprejem njeg. vel. se nadaljujejo neprestano. Od Noskove pa do semkaj, torej 22 km so telegrafni drogi in vsaka postaja ozaljšani zastavami. Na postaji Noskovce xxxxxxxxxxxxxxxx elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne £ ^ M M cene. U M M % VILJEM DALLA TORKE ♦ v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača I)iana.) ♦ m Moje pohištvo donese srečo. ™ + I Aleksander Levi Miazil m Prva in največja tovarna pohištva fvseh vrst. —trst — TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: ■ Piazza Rosario št. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. ^ Cene brei konkurence. j ILOSTSOVAIJ CEHIK 2 A S T 0 HI II FRASKO \ Predmeti postavio se na parobrod ^ ali železnico franko. t \SfS>3}SH9®f93)®f9i9S)§f®l JAKOB BAMBIĆ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. - - Podružnica: Via Torrente4* Priporoča svojo zalogo jest vin kolonijaiij. ▼rakov r* t nega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfine*e testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Prip »roča ne pri najsolidnejšem delu in o rmf-rnimi cenami. i ^^ ^tC ^^ ^C ^tC ^^ ^GC ^C Josip Bizjak urarski mojster v Trstu ulica štadion 25. naznanja klavnemu občinstvu, je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje. da ci bo prizadeval zadovoljiti vs:ikopar, koji bi mu bla-irovolil dati dela, za kojejru izvršitev tudi jainći. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Konrad Jacopich Fiazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijaiij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cei ah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na delalo in drobno. Ceniki franko. Czech pri Prostri (Moravsko j Os. kr. prlv. tvornica strojev, brizgal uie, čelad, cevi j, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke R. A. SMEKAL-A sam-fm podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vSake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati ; izučba lahka in brez maši-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizjralnice proti peronospori „Vermorel11 po l(i kron. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — "."godni plačilni pogoji Spoštovanjem Podružnica K. A. 8 M E K A L v Zagrebu. X X X \exxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ Durator." Podplati so zastonj, ako vsakdo fl** ' • rabi ^Lhirator" ter žnjim 3—4 tedne maže svoje podplate, kateri trajajo 5 krat več ; in jih voda ne obrabi. Cena jedni škatljici z navodilom vred 1 in 2 kroni. „Durator" se prodaja v mi-rodilnicah, špecerijskih prodajalnicah, trgovinah z rsnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj se ga z 1 K 2<) stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: J. Mi- kakor tuđi DO deželi, SV010 chalup v Trstu, ulica KoHsetti Čt. 12. * 7 J Ivan Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici Nova čevljarnica SSS ulica Giulia št. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kskor: podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah. bogato zalogo pohištva. A zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Delavnica za popravljanje vsakovrstnih strojev, motoijev na plin in brizgalnic vseh vrr-t. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck Sl C. t Trstu, ulica Belvedere St. !> Osmošolec upravništvu „Edinosti-. išče družino, pri kterej bi stanoval in poduč e^al. Naslov pr Novo pekarno in sladčičarnu sem odprl v ulici Molin a vento, na oglu ulice dei Gradi Vsaki »lan trikrat frišen kruh od 12 novč. za kilo naprej. Sladkarije, sladčice in razno drugo pecivo. Se sprejema domači kruh v peko. Priporočam za obilen obisk: A n t. Pahor. Cen. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 L nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in v-e potrebščine k oblekam za vsaki stan. Vgtreza vsakemu naročilu in po modi. o že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Fserhofer-j e ve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogi jice znane, »tane ftkatljica s IS krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 Skatljicami 1 gld 5 kr., pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki a gld. 35 kr., 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Fserhofer-jeva lekarna Dunaj I., Singerstrasse štev. 5. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Fserhofer in sicer z mdečimi črkami. Pekarne i u sladeiearne. Pia.^zetta S. Giacomo st. 3 (Corso ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po po/odbi in naročilu franko na dom in trgovcem \ razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni. H. Stibiel steklenica 40 kr. poštnine prosto i M. U. Dr. Ant. Zahorsky \ priporoča svojo pomoć na porodih, abortih iu vseli ženskih boleznih, kakor: nerealnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseli slučajih lx>lezni. 0 rdi nuje ulica Carin t ia stv. 8. od 9-11 in od 2-4. esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem probavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld. balzam 1 steklenica 50 kr. Ugodna prilika*. V ulici N Ilova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in |>e-riskopičnimi lečami od 25 nove. vise. Jfaočniki so zdravniško predpisani Moderne iorinjete vdelane v žel-viuo kost. dalnogledi za kopno, za jh> morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-jev. 1 lonček 40 kr., a poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr J. Pserhofer-jev sok iz ozkpo-l trnf»tf"l razslizujoč, 1 11 steklenica50kr. J. Pserhofer-jev balzam zoper golšo, ] pošiljatvijo 65 kr. Stoli - ovi Kola - preparati izvrstno krepčilo za £elooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., !/i litra 1 gld. 60 kr., % litra 85 kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtske specijalitete ter se preskrbč vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Poftiljatve po potti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. Će se preje vpoilje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem Je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. J. Pserhofer-jev zoper rane, T a n n o e h i n i n - p o m a d a J. Pserhofer-jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld. Zdravilni obliz za rane pok. prof, Steudei-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. Bulrich-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Karol Kavšek-a nasl. Schneider S Verovšek trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedeljskih strojev Ljubljana Dunajska cesta št. 16. priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih poljedeljskih strojev, v prvi vrsti mline in preše za sadje in grozdje najboljšega izdelka; potem gepeljne, nlamoreznice, mlatilmce, trijerje, čistilnice, pluge (Sistem ^ack) in eploh trtioje za poljedelstvo po najnižjih tovarniških cenah in pod jamstvom za vsak kos. Nad 200 različnih strojev v zalogi. Točna postrežba. Ilustrovani slovenski ceniki brezplačno. r » I I Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje polištra Rudolf Exner Trst. — Via Squero nuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše-konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in. kamor si bodi. Štefan Cruciatti ornamentalni kamnosek v Trstu, via della PietA st. 25. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega; kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do. najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. : Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. o o Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. j V najem se odda hiša in krčma z velikim hlevom, ležeča v Lokvi ob skladovnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve pri upravi »Edinosti«. Prazne vinske posode iz hrastovega in kostanjevega lesa, ki so bili ravnokar v rabi, prodaja po nizkih cenah tvrdka Leopold Feiner in brat, Trst, (Skladišče v svobodni luki 26. I. nadstr.) Remeljni v vel'kem izboru, bukove debal orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice-za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stopnjice. Cene zmerne Viktor Miklavez v Trstu Via Fonderin št. 10. Kdor potrebuje žaluzije, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvornice za prodajalnice, naj se obrne naravnost na Prvo hrvatsko toyarno ža~ luzij roletov, lesenih in že-eznih zaty ornic in kartonaže g. Skrbić Zagreb — Ilica 40 — Zagreb. Ceniki brezplačno in franko. Varujte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej. GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICI registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hl£l. -- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/8°/0, ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 % in na vknjižbe po 51/a°/tt (Jraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. iu od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Iran. M leta 1900, Kron 1,263.563 Poštno-iran. račini šiv. 837.315.