Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo UODin Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ćek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inseratc; Sarajevo ,štv. 7563, Zagreb št v, 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U pruva: Kopitarjeva 6, telefon 2992 dan zjutraj, razen dneva po prazniku >SLOVENECC stane v dnevni prodaji samo i dinar Obširna nedeljska številka z ilustrirano prilogo stane samo 2 dinarja Vsak Slovenec mora imeti »Slovenca«! Dva ehstrema Ben razvoj sodobne Evrope Je r zadnjih olj usmerjen proti dvema skrajnosli-vsaka pomenja konec tistega demo-ga je s tolikimi upi in veličastnoeijo aro dom francoska revolucija. Ena smer tega sodobnega gibanja so izteka v pretiran na- j cionalizem, druga v boljševizem. To kaže. tudi razvoj političnega položaja v avstrijski republiki, kjer , so dobili vlado, v kateri je notranji minister votli- 1 telj fašističnega hajmvera. Pretiran nacionalizem, ki ga je Cerkev po- i novno obsodila kot zmoto, je v notranji po- j liti k i znova utemeljil staro pogansko naziranje j o držav1, po katerem je človek radi države in ne država radi človeka. Narod, oziroma država, ki narod pravno predstavlja, je temu nauku vse — začetek prava in dolžnosti, absolutno bitje in najvišja stvar ali kakor pravi Hegel »pričujoči boge. Nedavno je jugoslovanski zunanji minister dr. M a r i n k o v i ć v Ženevi pred zborom narodov izrekel in ugotovil veliko resnico, da je pretiran nacionalizem tisti krivec, ki zapleta narode v vojno, in to je polna resnica, kajti v zunanji politiki zahteva pretiran nacionalizem prvenstvenost lastne rase pred vsemi drugimi narodi, ekspanziv-noet državnih meja in nadvladje narl soeedi, ki jih zaničuje in smatra za manjvredne. Politika pretiranega nacionalizma se je pred svetovno vojno poosebila v cesarski Nemčiji, ki je s svOjo mogočno krilatico >Deutschland iiber alles toliko časa šarila, da jc končno prišlo vse nad Nemčijo. Toda katastrofa Nemčije ni bila dovolj svarilen zgled. Kmalu po vojni so pri drugih narodih vstala enaka stremljenja, ki so pod geslom fašizma pričela voditi isto politiko omnipotence in imperializma. Zadnjo volitve v Nemčiji, ki so prinesle toliko zmago skrajnim nacionalistom, so pokazale, da niti v Nemčiji predvojni duh pretiranega nacionalizma ni izumrl, število takih, ki so za rasistične metode v notranji politiki, je izredno narastlo. Preko tisečih zborovanj nemških nacionalistov se razlega dan za dnem bojna pesem: «Sieg-reich wollen vir Frankreich schlagen< (Zmago-elavno hočemo pobiti Francijo). In da prežene vsake iluzijo dobromislečih, je eden voditeljev nacionalističnega pokreta, Paul J. Gobbels, na dan volitev izjavil dopisniku »Popolo d'Italia«: >Naš cilj jo uničenje Youngovega načrta in verzajsko pogodbe z vsemi njenimi posledicami. Mi željno pričakujemo, da nam bo mogoče s smotreno zavezniško politiko s sovražniki Francije v kratkem preobraziti obličje Evrope.-: Ali niso to pristni nasledniki istih politikov, ki so pod bedastim geslom: >Gott slrafe Englandk hoteli anektirati belgijsko, francosko in poljsko zemljo! Pretirani nacionalizem obožuje narod in državo — bol j še vizem, ki je drug ekstrem novodobne družbe, pa poslavlja en razred za neomejenega gospodarja človeške družbe. V marsičem pa ee obe ti skrajnosti dotikala. Tudi boljševizem proglaša vsemogočnost države, kateri dodaja še nauk o absolutni enakosti vseh ljudi. Da doseže razredno državo, ruši vse stare kulturne temelje, na katerih je slonela prejšnja družba: Cerkev, državo in stranke. Danes ima edina komunistična partija v Rusiji izključen monopol na celi črti: produkcijo in trgovino, šolo in vso vzgojo, tisk in znanost — vse vodi Vi kontrolira država. Tudi boljševizem se vtika in ruši osnovno celico človeške družbe: družino. Ime družina« je eploli izbrisano iz njegovega besednjaka, mesto tega je prišel naziv medsebojni odnos obeh spolov«. Pri splošni kolektiviza-ciji naj tudi starši ne bodo drugega kol >produk-cijsko sredstvo., mehanizem v službi razreda. Sovjetska zakonodaja Je odpravila neločljivost in enotnost zakona In proglasila otroka za »državni eb-jekU. Kmečki narod se po svojem naravnem, zdravem instinklu še drži do 84% v naravnih mejah, medtem ko kulturni položaj delavstva strašno pada in kaže rastoči moralni propad in razvoj v seksualni materializem. Ob leh rastočih nevarnostih, ki ženejo človeško družbo v propast, se bo vsakdo vprašal: kaj dela Cerkev? Tudi ona, ki jc čuvarica večne božje rcsnice, zbira svoje sile. Njeno це»1о za XX. itolc/je je kraljestvo Kristusovo na zemlji, v katerem vaj vlada socialna pravilnost in ljubezen. Mogočno jo vse katoliške narode zajelo liturgično in evharistično gibanje. Moderno dušno pastirstvo sega po najboljših sredstvih in не specializira po elanovih. Položeni so temelji za katoliško akcijo, ki bo nositeljica bodečega dela za neumrjoče duše po religioznem preporodu posameznika in družbe. »Sistematično proučevanje vseh vprašanj poglablja katoliško ideologijo. Papeštvo jc osvobojeno In se uspešno bori proti fašističnemu oboževanju državo. Proti fašističnemu zasužnjenju individua Vsa Evropa želi miru Senzacijonalna izjava Brianda Ženeva, 1. okt. ff. Dobro poučeni internacionalni politiki, ki se nahajajo tu, pravijo, da opažajo v zadnjih dncli možne miroljubne tendence od strani Italije. Italijanska industrija zelo vpliva na vodstvo fašistično politike, da bi se italijanske as-piracijc na vsak način zasledovale in dcaegle mirnim potoni. V gotovem delu italijanskega tiska, kjer ima industrija še vpliv, se piše čedalje bolj v miroljubnem Ionu in se zlasti poudarja važnost dela Društva narodov, o katerem je do sedaj fašistični tisk pisal v precej prezirljivem in omalovažujočem tonu. Središče teh miroljubnih tendenc je Milan in znani sCorriere della Sera: je te dni presenetil mednarodni svet s člankom, v katerem (lovori o nujni potrebi, da se svet izogne pogubonosni vojni in da se države lojalno zedinijo na razorožitev, o kateri bo prihodnje lelo razpravljala konferenca Društva narodov za splošno razorožitev. Indircktno je s tem rečeno, da naj merodajni režim pride s Francijo do sporazuma, ker je vojno-bredovno razorožMveni pakt med Francijo in Italijo neobhoden pogoj, da se sploh moro začeti govoriti o splošni razorožitvi, boljše rečeno o redukciji oborožitve evropskih držav. Zelo se je v Ženevi tudi opazil razgovor med Briandom in nemškim ministrom za zunanje zadeve dr. Curliusom. Briand, ki s Curtiueom ni tako intimno znan, kakor z rajnim Streeemannom, kateremu jc popolnoma zaupal, na tem sestanku ni govoril niti o poljskem koridorju niti o izpraznitvi saarskega ozemlja, pač pa je bila vsebina razgovora s Curliusom kljub temu zelo važnega značaja. Obravnavala sta namreč finančne probleme, in sicer Nemčija zelo potrebuje francoskega kredita, da uresniči program finančnih reform, ki ga je ravnokar izdelal kabinet dr. Brilninga. Pa tudi za omi-ljenje brezposelnosti mora Nemčija dobiti inozemsko posojilo, da začno javna dela. Nemčija je danes v takem neugodnem finančnem položaju, da neob- hodno potrebuje za svojo sanacijo francoskega kredita oziroma pomoči Francije, da dobi denar pri mednarodni banki v Bazlu. Razume se, da je Briand Curtiusa opozoril, da je finančna pomoč Francije za Nemčijo bistveno odvisna od lega, kakšen bo zunanjepolitični kure Nemčije v bodočnosti. Curlius je svojemu francoskemu tovarišu v tem oziru dal, kakor zatrjujejo, popolnoma pomirjujoče izjave. Nemške demokratične stranke bodo rajše posegle po najbolj energičnem sredstvu, kakor da bi dopustile, da bi se nemški fašizem razrastet v faktor, ki bi v resnici ogrožal mirni razvoj Nemčije in lojalno usmerjenost njene zunanje politike. Nič manj pa se ni opazil sestanek dr. Curtiusa s češkim ministrom za zunanje zadeve dr. Benešom. Dr. Curtius je opozoril dr. Beneša, da bi proti-nemške demonstracije v Pragi mogle služiti hiller-jevcem za dobrodošel povod, da nemške mase na-hujskajo proti Češkoslovaški, in računajoč z nacionalističnimi instinkti, delajo težave nemški vladi, ki si prizadeva ne samo, da ohrani dobre odno-šajo s Češkoslovaško, nego da jih tudi poglobi. Beneš je nemškemu zunanjemu ministru podal podobne izjave, kakor jih jc podal nemški minister Briandu, da je namreč izključeno, da bi češkoslovaška vlada klonila pred fašizmom in da se demokratična češkoslovaška republika ne bo dala motiti v svoji vseskozi miroljubni in lojalni zunanji politiki niti od fašistične reakcije niti od katerekoli druge ekstremne slruje. Je pa dr. BeneS tudi opozoril dr. Curtiusa, da je ohranitev in poglobitev prijateljskih odnošajev med Nemčijo in Češkoslovaško odvisna od nadaljnjega razvoja nemške zunanje ]>olifikc. Ako ostane nemška politika na liniji pokojnega Stresemanna, se ni bali. da bi neodgovorni elementi mogli motiti linije češkoslovaške zunanjo politike, ki s prijateljstvom Nemčije in gospodarskim sodelovanjem z njo zelo močno računa. Ženeva, 1. okt. d. Journal ue Geneve« prinaša intervjuv francoskega ministra za zun. zadeve, ki bo radi svoje originalnosti zbudil senzacijo po celi Evropi. Medtem ko se iz vseh izjav njegovega šefa Tardieu-ja sliši ostrejši Ion v pogledu francosko-nemških odnošajev, ki so se vsled zinage nemških fašistov gotovo poslabšale, Briand v patrijarhalični pozi daje odvezo Hitlerju in Treviranusu: »Jaz razumem, kako je prišlo do tega položaja v Nemčiji, ki se nahaja v tragičnem gospodarskem položaju. Naša naloga mora bili, da Nemčiji, ki je na tem, da preboli največjo gospodarsko krizo, pomagamo, ne pa da bi jo še bolj tlačili. Ponižana Nemčija bo stalna nevarnost za evropski mir. Kot stno svoje dni rešili Avstrijo pred pogibeljo s tem, da smo ji iz Ženeve prišli na pomoč, tako bomo morali iti k Nemčiji s srcem sočutnega zdravnika. Hitlerjeva zmaga je zame znamenje, da moramo priti Nemčiji na pomoč.« Ravnotako se je izrazil tudi o Treviranusu, kateremu se gotovo ni nikdar sanjalo, da bo v Briandu našel tako slovitega zagovornika: >Trevi-ranusa dolžijo, da je govoril proti miru, da je grozil, da je napovedal boj proli mirovnim pogodbam. Zakaj nam časopisi pa ne povejo tudi tega. da je Treviranus rekel, da hoče vpostaviti veliko ponosno Nemčijo ne z orožjem v rokah, anipak na miroljuben način?« Slednjič se je Briand obrnil proti »gotovim krogom velike železne industrije, ki imajo interes na tem, da vzdržujejo bojno razpoloženje v Evropi in ki tudi ne štedijo z denarjem za dragoceno propagando po časopisju proti panevropskemu mirovnemu pokretu. Peresa, s katerim so napisani članki proti moji zamisli o Panevropi, so narejena iz istega jekla, iz katerega bodo vliti topovi in izdelane granate.« Dunajski listi komentirajo novo avstrijsko vlado Dunaj, 1. okl. as. Kabinet Vaugoin - Seipel -Starhemberg se v vsej Avstriji smatra za senzacionalno presenečenje, ker ee je spretnosti dr. Seipla posrečilo stvoriti fronto preti marksizmu s tem, da je hil sprejet v kabinet voditelj IIeirowehra, knez Starhemberg. Krščansko-socialna >Reichspost • že izjavlja, da ne gre za krščansko-socialno strankarsko ministrstvo in za noben manjšinski kabinet, temveč za vlado najaktivnejših domoljubnih sil. Liberalni listi pa govorijo o kabinetu razkola. »Neue Freio Preeee« opozarja na prejšnje zveze novega notranjega ministra, kneza Starhemborga s Hitlerjem in posebno na mladosl obeh novih heimvvehrovskih ministrov Starhemborga in iliiberja, ki sla stara komaj 31 odnosno Зв let. Potrebno jo zavzeti stališče hlaWiencr Neueslc Nach-richten« pa propagirajo meščanski blok sredine in napovedujejo, da se bo vrnil Schober. x>Arbeiter Zeitung^ govori odločno proli Starhembergu, ki jc bil aktivno udeležen pri Hitlerjevem puču ter je bil tudi v kazenski preiskavi radi tihotapljenja orožja, sedaj pa kot notranji minister razpolaga s policijo in orožništvom in je s tem prišel pod kontrolo heimwehrovskega fašizma. Organ Landbunda >Ex-trablatt« piše, da je sramota, da se razpisujejo volitve pod geslom Strafella. Narodno-socialistična »Deutschostcrreichische Tageszeitung-r vidi narodno nevarnost v tem, da je prevzel zunanje ministrstvo dr. Seipel. Komunistična >Role Fahne« izjavlja, da se je s sestavo nove vlade popolnoma zrastel fašistični aparat s fašističnimi terorskimi tolpami. Splošno se je opazilo, da je zvezni predsednik Mi-klas v svojem poslovilnem pismu, ki ga je pisal dr. Schobru. naglašal ustavno poslovanje bivše Scho-brove vlade. Vrstijo pa se sedaj že tudi zanimive izjave voditeljev strank. Bivši načelnik Velenemcev in bivši trgovinski minister dr. Schiirf izjavlja, da z novo vlado dobiva vedno več netiva nevarnost diktatorske, desperalske in katastrofalne politike. Voditelj socialnih demokratov Oto Bauer je rekel na nekem shodu, da mislijo aristokrati sedaj, ko se madjarski grofi pripravljajo za obnovitev habsburškega cesarstva in ko hackenkreuzlerska povodenj ogroža nemško republiko, da je prišel njihov čas. Mussolmi obeta Italiji lepše Milan, 1. okt. as. V zgodovinski dvorani beneške palače v Rimu jc imel danes Mussolini pri otvoritvi jesenskega zasedanja narodnega sveta kor-poracij kot vrhovnega gospodarskega organa sedanjega režima govor o gospodarski krizi. Izjavil jc, da je kriza že dosegla svoj vrhunec, če ne bo nobenih nepredvidenih nesrečnih dogodkov, kakor n. pr. vojna, nakar je dostavil, da je Italija storila vse, kar je mogoče, in bo storila, da to prepreči, Čc tuji vplivi ne bodo ovirali razvoja, jc Italija že preživela noč in se bliža jutranja zarja ter bodo prišli boljši časi. Seveda bo fašistični režim ukrenil vse potrebne in zadostne korake, da se bo po možnosti skrajšala perioda preskušnje. Fašistični režim ie prepričan, da bo prestal tudi to težko preskušnjo, kakor je prestal že druge. Ob razvoju gospodarske krize fašistična vlada ni lena, temveč posega povsod vmes, kjer gre za kolektivne interese. Pri tem se jc skliceval na razne reševalne in podporne akcije vlade na korist tržaškega pristanišča, mar-inorskc in bombažne industrije ter raznih bank v Priniorju. Antifašisti snubijo katoliško akcijo Rim. I. okl. fl. Proces proti anarhistu de Rosu v Bruslju (mož je bil obsojen na pet let ječo zaradi poekušenega atentata na italijanskega prestolonaslednika) je zaradi izjav posameznih prič iz italijanskih emiigraritslvili krogoA zelo razburil fašistično Italijo, kakor smo žc poročali. Med pričami pa je bil tudi nek katoličan, ki sc jc izrazil o fašizmu in o italijanski kraljevi hiši v imenu italijanskih katoličanov, rekoč, da so tudi italijanski katoliki nasprotniki nasilnega fašističnega režima. 'Га stvar je zaradi osebnega položaja dotične priče rodil« neprijetne posledico predvsem za katoliško akcijo v Italiji. Fašizem je namreč baje že dclj časa informiran, da jc. takozvann antifašistična emigracija v Parizu poskusila priti v stik s katoliško organizacijo v Italiji, katera naj bi vplivala na don Sturzo in na po- poslavlja svobodo olrok božjih. Predvsem pa je mladina, ki je nositeljica religiozne obnove in religioznega entuziazma. To niso prazne geste, ampak izmed dobrih izoblikovanje najboljših — elite, ki naj prežari najširše ljudske plasti z kaloliško rc-nesanco. Med ekslremoma fašizma in boljševizma je nazor Cerkve, ki čuva tako neodjemljive pravice posameznika kakor avtoriteto države v mejah večnega moralnega zakona. Zato katoličani moremo mirno zreti v bodočnost, ker nam tudi v najhujših zmedah — in ravno v najhujših najbolj! — sveti neugasljivi svetilnik krščanske resnice. polaree v izgnanstvu, da sc pridružijo koncentrirani akciji proli fašizmu. Fašistični listi prinašajo danes i/. Vatikanskega mest.h na rodnem mestu informacijo, v kateri pravijo, d« so sc na merodajnem mestu v Vatikanu informirali, kaj jc na teh vesteh resnice, nakar se jim jo odgovoril«, da so emigranti res poskušali približati sc (ej ali oni ka-tolrški osebi ali organizaciji v Italiji, d,с tak,o zaključujejo fašistični listi to svojo informacijo, za katero nosijo tudi oni odgovornost, »storila potreben korak tudi seda j p;> brusel jskem procesu, v katerem jc neka katoliška pričn podala izjave o fašističnem režimu v imenu katoličanov, ne da bi za to imela najmanjšo pravico. Лко ima sveta stolica kaj povedati in izrazit« kakšno mnenje, ki sc tiče države, potem se ne poslužuje takih sredstev in svoje pritožbe objavi na legn'len nafti n. ne da bi se posluševala elementov, ki zlorabljajo svobodno besedo, katero imajo kot priče.« Moč treh Roman szleiai955 Drzna zamisel genijalnega pisatelja, ki pred naše oči pričara življenje in svet bližnje bodočnosti. Obvlada ga tehnika, ki doživlja neslutcnc triumfe in je izpopolnjena do skrajnosti. Sredi novih čudovitih iznajdb, ki preobrazijo svet in onemogočajo vojne, pa vstaja ljubka pojava čuteče ljubeče deklice, ki s svojo nežno romantiko še posebej osvetljuje čudovitost dogodkov. Pozo-rišče romana so vsi deli naše zemlje. Dejanja sc vrše z bliskovito naglico in očarajo čitatelja s skrajno napetostjo prav do konca. Roman prične izhajati v ,Slovencu' Dr. Korošec v Dalmaciji •Split, 1. okt. Semkaj je prispel bivši minister za sume in rude dr. Anton Korošec. Od lod odpotuje v Dubrovnik, Italijanski parnih trči! oh našo motorno jadrnico Split, 1. okt. A A, Snofi ob 23. uri je italijanski parnik Disctle Dornion iz južno Italije lia potu v luko Vranico pri Splitu trčil v Bratskih Vratih v levi bok naše motorno jadrnice »Sloga«, ki je last podjetnikov Tonia-šlćiv in šarića s Korčule. Na naši motorni ladji je bil kapetnn Ivo Drušković s štirimi mornarji. Udarec je bil prav težak, tako da se jo ladja nagnila na stran. Nakrcana je bila z blagom, zlasti z moko. Potnikov ni bilo. Italijanski parnik se je vrnil na mesto nesreče, pri-vezal »Slogo in jo potegnil v splitsko luko. Kapetan Druškovie je težko ranjen na nogi. Vozne olajšave za delegate Zadružnega saveza Bclgrad, t. okt. A A. Ministrstvo prometa je odobrilo polovično vožnjo zastopnikom, delegatom in članom glavnega Zadružnega saveza, ki ho ime! t. m. svojo letošnjo giavno skupščino v Belgrs du. Vozna ugodnost velja od 17. do 21. ». m. Na odhodni postaji kupijo delegati in člani cel vozni listek, ki velja tudi za povratek. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno. Nižja temperatura. Zagrebška vremenska napoved; Prilično stalno, večinoma poloblačuo, topleje^ Sodobni položaj Nemčije Vetezammiv razgovor našega dopisnika s poslanico Centruma Vso Evropo zanima, kaJoliliouo stanje, ki je nastalo |к> volitvah 14. septembra. Zalo bodo marsikoga zanimale izjave, ki mi ;ih je dala nosilka fcntrumove liste vo-livucga okrotja K81n. gdč. Kristina Teusch, za »Slovenca«. Z veliko ljubeznivostjo je ustregla moji želji (Hi razgovoru z njo, ko me je znanec iz, Nemčije tn mednarodnem karitativneni kongresu predstavil. Ženska volilna pravica (iiHipa. ali sle /r dolgo časa v nemškem državnem ilioru V Odkar imajo v Nemčiji ženske volivrio pravico, to se pravi od ti. febr. 1819. Preje sem bila učiteljica. In odkrito povem, da se mi večkrat stoži po 'epeut delu v prejšnjem poklicu. Ko sem pred volitvami imela shod, ki se ga je udeležilo 80;> učiteljic, me je lo domotožje v začetku shoda čisto prevzelo. Seveda pa ta čuvstvu utihnejo, ko preidetn v svoje sedanje delo. Kako pa se je obnesla ionska volivnu pravita? Morem reči, mo imeli mi najmanj ženskih Kandidatov, je vendar sorazmerno največje število žensk volilo ceiitrum. Ženskih poslancev ima seda; centrum o. Pri zadnjih volitvah se je opažala v nekaterih vrstah neka naveličanost volitev; če bi vsi izpolnili svojo dolžnost, bi centrum še častnejše izšel iz teb volitev. Kako pa se v državnem zboru udejstvujete? >Tiudi v parlamentu se žene posvečajo predvsem vprašanjem družine, vzgoje, socialnega skrbstva in jtodobnim nalogam. Jaz sem vseh enajst let v soci-alnopolitičneiu odboru. Ravno v zadnjih časih se je po našem sodelovanju in prizadevanju izvedlo zavarovanje za bolniške strežnice. Seveda s stranko, kateri pripadamo, odločujemo tudi v splošnih poli- ki imajo ženske poslance, se to ne more euako trditi.* Uspeh ceniruma katoliški icatrtin; »c je iliihni držal r teb to. lilvah! >r>a, mt nismo nič izgubili, atnpnk pridobili kljub temu, da so notranje razmere Nemčije težke in da je bil centrum v vladi. Vzrok, da nismo nazadovali ampak napredovali, je zaupanje, ki ga uživata posebno kancler Brttuing in predsednik realnima prelat Kaas. Radi zaupanja v pametno in modro državno politiko centriram so tudi marsikateri nekatoličau i glasovali za centrum. .le pa masa naših volivcev tudi dobro idejno izšolana in disciplinirana, ve, za, kaj gre. Tako so tudi delavci popolnoma solidarno z drugimi volili slonite liste Centrum je danes močen in enoten še bolj kakor preje. Z bavarsko ljudsko st-rmvko smo vzajemno šli, kancler Brttning je v Monakovem nastopil zn ljudsko stranko, bavarski predsednik pa je govoril na ceutrumovih shodih. Narodni sociialisti Ali je uspeh narodnih socialistov zelo presenetil in kaj je glavni vzrok njihovega nepričakovanega uspeha? I)a. gotovo je presenetil vse, saj niti sami niso uiti izdaloka pričakovali, da bo število njihovih poslancev zrastlo od tH do 1(17. Nemogoče jo drugače razumeti ta uspeli, da je nezadovoljnost s težkimi gospodarskimi razmerami premnogim vzela mirno razsodnost in so glasovali za radikalno kandidate, kr so najbolj kričali radi teh razmer in obetali temeljito spremembo. Drugače jo liouniljivo, kuko so nioglii meščanski sloji v tolikem številu glasovati za Hitlerja. Ta mož niina v Nemčiji niti vol i, v ne -pravice in kakor Vatli je znano, je sedaj obtožen vele,izdajo. Je revolucionar, zameta ustavo — pravno \ladanjo. Mladino so seveda pridobivali/ nacionalističnimi gosli ju ostrimi napadi na zunanjo polit;ik<» in verzajsko pogodbo. A s fašizmom nimajo mnogo sorodnosti. Preje bi Brezposelnost Ivako je z vprašanjem brezposelnosti pri vas? s To jo veliku te&mt naše države. Okrog < nilljoiie brezposelnih "dejansko 'prejema podporo i/ zavarovanj« proti brezposelnosti, lu to so taki, ki so zmožni in voljni za vsako delo, — drugače itak no uiorc biti deležen tega zavarovanja — pa ga nimajo. K tem prištejmo še pol milijona.brezposelnih, ki rte dobivajo več zavarovalnino, ztrknj ta se more prejemati samo 26 ali kvečjetmt 52 tednov. Prištojtc še družinske člane iu računati morete mirno, da najmanj 7 nti'!:ijaiio.\ ljudi \ Nemčiji strada, zakaj zavarovalnina no zadošča za ž.i\ Ijenje. Vzroki brezposelnosti su- .racionalizacija dela. pomanjkanja izvoza nemških industrijskih Izdelkov. Razno državo ustvarjajo industrijska podjetja doma. Priporočim Vam, dn prečrtate izvrstno knjigo Dessauer, Dm- kooperative W irt.-clvnft. Ta problem kako omejiti brezposelnost jo bil /o sedaj in bo tudi z u na p rej ena najvažnejših nalog državnega zbora. Poiskati dola. dati zaslužka tem stotisočeiu je poreče in težko j vprašanje. Nednivn mark za no>va dela. pri katerih naj se zaposlijo razmerami in posebno tudi brezposelnostjo. Čital sem nekje, dn so tudi kapitalisti podpirali narodne socialiste. Ali je res? amen _________________ ■ , .llc' industrijcev je v resnici bil "zanje. tičnili zadevali. S tovariši poslanci se dobro razu- \ Oni računajo, da bi se dz zjnede, v katero bi emo nič se ne moremo pritoževati, med nami I zavedle državo to skrajne striije, nastalo nekaj ada razmerje enakopravnosti. 0 drugih strankah. . boljšega, kakor pa je zdaj.« no smo določili 740 milijonov a. pr.ii katerih naj so zaposlijo i brezposelni. 40!) milijonov ln> porabilo poštno in I železniško ministrstvo, 280 bo šlo za zidavo stn-] nova h j. Pomisliti pa morate, du je 400 milijonov ' v tej svoti iz. inozemskega posojila. Če so nam ta kapital odtegne... S temi 740 milijoni bomo ' dali tlela 330.000 brezposelnim. Večkrat .so čttje, da pretiravamo, ko govorimo o pretežk.iji bremenili Nemčijo. Zagotovim Vas, da ni pretirano. Nemčija hira radi tcžLili b remen.« Politika bodočnosti Ali morete kaj povedati, kako ho sedaj po volitvah v Nemčiji? No moremo še vedeti. Na vsak način bo poskusil Briiuing zbrati vse stranke, ki so za rekli, da imajo zveze s komunisti. Saj govori se. | ustavo in državo. Med socialnimi demokrati so Glavni razlog njihovega uspeha pa jo lo v ne- inteligentni voditelji zadovoljnosti nad notranjimi gospodarskimi tudi v raznih jav m c vlada gotovo za to, z. n j mu se novzgojnih iu socialnih vprašanjih lažje sporaz.umemo kakor /. raznimi meščanskimi svobodonii-soloi. A žal, oliuMiia v 'smernicah llci-matbunda. ki ni ntič im-wchra, zelo malo navdušeni za novo vlado. Dr. Bauer tega tudi ni prikrival, ko je sinoči govorili na velikem železničar-kom zliorovnilju. V vladnih krogih se delajo žo pripravo za novo volitve, ki bodo razpisane za prve dn,» nit • чееа novem lira. iu ki imajo namen zrušiti soci-talisfcični blok v Avstriji. Dofiiisniki inozemskih listov^kojih število se je zadnje dni podeseto- | rilo, "dvvi )>išt jo, da nknajn namena otežkofiti delo vlade na notranjepolitičnem polju, ventlar izraž.ijo strah, dn bo natijonalistična vlada v Avstriji j »okvarila zunanjepolitične odnehajo. Balkanska konie^estca Imenovanje državnih defagtniov Atene, 1. oktobra, ss. Prihodnjo nedeljo bo ministrski predsednik Venizelos otvoril prvo soio balkanske konference. Jugoslovanska dclegacija. Belgrad. l.-okt. z. V četrtek se vrši predkon-ferenca delegatov, ki so določeni za balkansko konferenco v Atenah. Govorilo se bo o načrtih dela in postopanju naše delegacije na te j konferenci. Šef delegacije je dr. Bel i bor Jonič, delegaiti pa so: vse.uč. prof. dr. Dragutin Jovanovič, Cvetko Gregorič. Ivan Mohorič, tajnik T01 iz Ljubljane, prof. Milica Bogdanovih, gen. tajnik delavske zbornice Živko To]i ilo-vič in pomočnik glavne zveze srb. poljed. zadrug Vo.islav Gjorgjevič. Romunska delegacija. Atene, 1. okt. AA. Romunski odbor za balkansko konferenco je objavil imena delegatov, ki bedo prisostvovali zasedanju in sestankom v Atenah cd 5. do 12. oktobra. Romunski delegaii so: St. Ciciop, predsednik romun. parlamenta, Ivan Mitilineu, bivši minister za zunanje zadeve. Ivan Rn.lukanu, bivši minister, narodni poslanec in profesor, Trankujasi, bivši minister, D. Dobreaco, predsednik občine v Bukarešti, C. Parteniju, profesor vseučilišča, V. Pela, profesor vseučilišča, ga. Ka-lipto Bolez, profesorka in predsednica sveta romunskih žena, ga. Margare'a Genegeauu, odvetnica, ga. Cerhes, predsednica raznih dobrotvornih društev, N. DaseOvici, vseučiliški profesor in novi- nar, Rihard Soepkes, senator in ravnatelj banke -■Marinomd«, A. Popu, senator in predsednik save-za trgovskih zbornic ter večje število narodnih poslancev, senatorjev in vseučiliških profesorjev — skupaj -10 delegatov. Sofi.ia. 1. okt. AA. Nocoj prispe senika;; ru-muneka delegacija za prvo balkansko konferenco in bo takoj nadaljevala pot v Atene. Delegat Društva Narodov. Atene. 1. oktobra. AA. Društvo noredov Je obvestilo odbor za vsebalkansko konferenco, da odpošlje kot svojega opazovalca kabinetnega šefa tajništva Društva Narodov Valtersa. Imenovani spada med najuglednejše uradnike Društva narodov. Sofija, 1. okl. AA. Po obvestilu iz yladnih krogov odpetuje bolgarska delegacija za balkansko konferenco, ki pa n« bo imela uradnega značaja, jutri v Atene. Njeni člani so: Kiror Nikov, Pola-uezov, Filijanov, Petkov, Maeedouec Ivanov in soci-jalist Sakazior. Atene, 1. okl. AA. Albanska delegacija za prvo balkansko konferenco bo obstojala iz tehle članov: Mehmed Konica bivši minister za zunanje, zadeve in poslanik v Londonu, Ai 1'isla, ravnatelj frančiškanskega liceja v Skadru, Fazli Frasari iz Korice, bivši narodni poslanec in zastopnik Albanije na lanskem zasedanju Društva narodov, Malik Bušari. narodni pcslanec iz Skadra, Seid Toptani, narodni poslanec iz Tirane, Jaikar Erebar, narodni poslanec in drugi. London, 1. oktobra AA. Davi je hita ohor-jena pod predsedstvom ministrskega predsednika Macdonalda v sprejemiiici zunanjega urada impe- _ ® Delegati zastopajo tretjino vsega človeštva — Pred dalehosežnimi sklepi Splošno mnenje je. naj razsodišče posluje ad hoc, od primera do primera. Obstojalo bi iz, zastopnikov držav britskega imperija. Njegova juris-rijalna konferenca, katere se udeležujejo delegati dikcija bi bila omejena na morebitne spore med osmih dežel, ene tretjine prebivalstva sveta. | posameznimi vladami. Zgodilo se je prvič, da je v času imperijalne i London, 1. oktobra. AA. V svojem pozdrav- konlereuce na krmilu delavska vlada. Zato so je | nem govoru je predsednik angleške vlade Macdo- nald na današnji pi"Vi seji imperijalne konference izjavil, da bo treba računati tudi z odnošaji napram drugim državam, zlasti glede sodelovunja pri ■razorožitvi in pri ustanovitvi mehanizma za mirno urejevanje sporov med državami. Ves svet je poti pritiskom hude trgovinske krize. Zato bo naša pozornost posebej posvečena gospodarskemu vprašanju iu medsebojnim odnošajem, da tudi na leni polju dosežemo sporazum. London, 1. oktobra. AA. Tekom seje imperijalne konference so voditelji posameznih doniini-jonskih delegacij poudarjali, da je popolna individualna svoboda dominijonov povsem združljiva z mislijo britske unije. V gospodarskem ožini pa skušajo dominijoni varovati svoje |x>8ebne interese, vendar tako, da so združljivi s skupnimi cilji. Bmnmg tipa nu uspeh Berlin, L okl. AA. Danes sc je posvetoval kancelar Brtining z voditelji raznih strank, ki so podpirale doslej njegovo vlado. Jutri bo sprejel socijahio demokratske voditelje in takoj nato zastopnike desničarskih opozicijonalnili strank. Glavna točka teli razgovorov bo načrt finančne reforme. Vkijub nekoliko hladnemu sprejtetnu berlinskega časopisja, upa knncclar šc vedno, da sc bo našla večina za njegov program, ko ce bo seslnl državni zbor. Predsednik llindenbtirg ie odpotdval. danes v /enevo, kjer s? bo udeležil pogreba mnršala bavarskega princa Leopolda. Do njc^ovetja povratka ne bo važnejših političnih dogodkov. Jutri sc vrne iz Ženeve zim. niir.isier Curiius. osobje delegacij popolnoma izpremenilo od onega, ki je bilo na zadnji imperijalni konferenci preil štirimi leti. Namesto Maokenzija Kinga zastopa Kanado vodja kanadskih konservativcev Hcnott. Stanleyjn Bruca je zamenjal sedaj voditelj avstralske delavske stranke Smilili. Namesto Cotesa zastopa Novozelandsko Forbes, voditelj z,druženo novozelandske liberalno stranke. Največ .pozornosti bo posvetila imperijalna konferenca gospodarskim vprašanjem. Poleg ofiei-jelnili krofov so proučile gospodarska vprašanja razne neoficijelne gospodarske ustanove in stavile številne predloge o ožjem sodelovanju vseli delov britskega imperija, kar bi bilo v veliko skupno korist. Ti predlogi predvidevajo ustanovitev imperija I nega gospodarskega tajništva, ki bi poslovalo za zvezo narodov britskega imperija kakor tajništvo Društva narodov. Nadalje predlagajo ustanovitev imperijalnega razsodišča, ki bi razsojalo o morebitni!, sporih med člani imperija. Merodnjili krogi soglasno naglašajo važnost take ustanove. Ta predlog je stavila tudi svoječasno konferenca v Londonu o trgovinski in pomorski zakonodaji. Stiki avstrijskih I leimvvchrovccv z itali janskimi fašisti so znank stiki kneza Sturliemberga z ogr-kiuii nionarliisti tudi. Rcsnomisleči ino/oniri, katere je avstrij.-ka l.iiza privabila na Dunaj, s;- tudi jio vprašuje jo, kako l)o |)oJ lieiinvvorovskim ii.itm-njitn urini* sirom izgledalo desetletno slavij« koroškega plebiscita iu kaj čaka sk>vc.n*Lo nerodno muujšiuo. Za pomirjenje med Poljaki in Ukrajinci Varšava, 1. okt. as. Radi poostritve poljsko-ukrajinskih bojev v vzhodnih provincah je prišel sedaj v Varšavo grSko uniiraui nadškof iz Lvova, ki velja za duhovnega poglavarja vseh Ukrajincev v vzhodni Galiciji, da začne razgovore z najvišjimi državniki poljske države. Obenem Ma prišla v Varšavo tudi Ivovski in volinski vojvoda. Poljske oblasti želijo, da bi uniirani nadškof svoje vernike v pastirskem listu pozval k lojalnosti nasproti državi in da opustijo dosedanje boje. Nadškof pa bo naj-brže zahteval, da poljska vlada opusti gotove izd? ne policijske odredbe. Gospodarska debata v Društvu narodov Ženeva, 1. okt. as. Letošnji zaključek plenar* nih sej Društva narodov je drugačen kakor ponavadi. Danes dopoldne јг bila po pbročilih o gospodarskih zadevah, ki jih je podal italijanski delegat de Michelis, velika debata, ki jo je načel romunski trgovinski minister Madgearu. Podal je pregled o položaju na svetovnem trgu in vbrazložil možnost razvoja za agrarne države, ki bodo končno prisiljene, preiti k forsirani industrializaciji, se zapreti proti drugim industrijskim državam iu s tem pospešiti gospodarsko vojno. Debata se bo jutri nadaljevala. Pričakuje se, da bodo stje Društva narodov končane šele v pelek popoldne ali zvečer. za trgovinske pogodbe Belgrad, t. okt. tn. Na mcrodajiieiti mjiiu so zbjrn materijnl in ]>odotki za sklenitev novih trgovskih pogodb z državami, s katerimi jih do sedaj še nimamo, v prvi v rsti s Če5ko\in Poljsko, nato z Grčijo, Albanijo, Turškt^ in Bolgarsko, ki je v zadnjem času pristala tvnčidno ti« tako pogodbo. Razgovori za trgov^kvf po-gtKlbo z Avstrijo se bodo obnovili januarja- prihodnjega leta, za kar so pripravljajo vso <|iotrebne priprave, tla lxi uspeli po voljen. Naš poslanik pri belg. kralju Belgrad, 1. oktobra, m. Včeraj je sprejel v rfvd I jene i belgijski kralj našega poslanika g. Milana Milojeviča, ki je izročil svoje akreditive. Nalo je bil sprejel v avdijenci pri belgijski kraljici. Napad na jugosl. konzulat Hamburg, 1. okt. as. Včeraj zvečer so trije mladi ljudje pobili okna v stanovanju jugoslovanskega generalnega konzula Cvetiše. Policija je prijela tri mlade fante, ki so osumljeni, da so storili dejanje. Kakor je razvidno iz dejankcira stanja, ki se je dognalo na policiji, je šlo za komunistično demonstracijo. Za izvozničarie Belgrad, I. okt. AA. Več nemških tvrdk iz Hamburga se je obrnilo na zavod za pospeševanje znn. trgovine, da bi prišle v stik z našimi izvozniki suhih sliv. orehov, južnega sadja, semenja, jajc in perutnine. Interesenti naj se obrnejo na informacijski in trgovski odsek tega zavoda. /1 VII IW w V * _ Grešna tsce nas les Belgrad, I. okt. m. Naše poslaništvo v Atenah obvešča, da so je pojavilo na grškili tržiščih posebno živahno zanimanje zn naše proizvode, predvsem za les. katerega so doslej Grki uvažali i i Romunijo. Industr ializacija države Belgrad, 1. okl. z. Včeraj je bil izročen Irgo-vinakemu ministru načrt o industrializaciji države. Načrt bo nato izročen predsedniku vlade, nakar bo uzakonjen. S tem zakonom liočej o dvigniti industrijo v naši državi, ker je dognano, da propadajo posamezne industrije od leta do leta. Zakon so izdelali strokovnjaki In zastopniki industrije. Belgnsfske vesti Belgrad, 1. okt. m. Finančni minister dr. švr-ljuga odpotuje v Niško Banjo. Belgrad, 1. oktobra, m. V Belgrad je prispel minister na razpoloženju prof. Ivan Vesenjak. Belgrad, 1. okt. m. Minister za socialno noli-tiko in narodno zdravje je podpisal pravilnik o delu občinskih zdravnikov. Belgrad. 1. okl. m. Finančni minister je rešil vprašanje o reguliranju likvidacijo državnih obvez iz preišnjih let. Belgrad, 1. okl. A A. Minister prosvefe ic na podstavi zakona o vseučiliščih z dne 28. julija I. 1. prevedel v 2a-l med drugimi profesorja pravne fakultete v Ljubljani g. \lr. Antona Skumoviča. Belgrad, L okl. AA. Minister za trgovino in industrijo je imenoval za suplenta državne dvoraz-redne trgovske šole v Ljubljani v 9-1 diplomiranega filozofa ljublj. vseučilišča Antona Krošla. Belgrad, 1. oktobra, m. Minister za šume in rude je sprejel ostavko g. Frana Rovlarja, gozdnega pristava pri gozdarskem oddelku banske upr. v Ljubljani. Belgrail, 1. okl. z. V Belgrad jo prispel predsednik nekdanje reške vlade Riccardo Zanelln. Belgrad, I. okt. z. Redna skupščina Jug. nog. zveze-se bo vršila 'J!5. novembra. Belgrad, I. okt. AA. Savez grafičnih delavcev je pooblastil delavsko zbornico v Beigradu, naj izvede anketo o delovnih pogojih, rentabiliteti v drž. grafičnih podjetjih. Zbornica je sklicala za 3, okto ber širšo konfcienco o teli vprašanjih. Zagrebške vssti Zagreb, 1. okt. Mestna občina zgradi novo poslopje, ki bo imelo 55 sob za razne mestne urade. •Sušnk, 1. okt. p. V petek ob 0.80 zjutraj prispe iz Zagreba izletniški vlak s 000 zdravniki, ki potujejo na kongres v Split, kjer bo prisostvovalo okoli 1.300 udeležencev. Šibenik. 1. oktobra, u. Danes zjutraj Je pristala v šibeniški luki angleška jahta s knezom Mo-паса, princem Petrom. Krneli Nlirntierg, I. oktobra, as. Danes je bilo pripeljanih na trg 25'J bal hmelja. Bilo je dosti povpraševanja in prodanih ie bilo '300 bal, iu sicer samo hallertauski srednji in prvovrstni hmelj po cenah od 00 do 05 mark. Razpoloženje > še nadalje mirno, tendenca zelo čvrsta. Za inozemski hmelj ni bilo kupčije. tV- Snominjaite sc »Doma slcni.h«! Položrura št. 14.072. f Alojzija Slane Litija, 1. okt. Kakor blisk je Šla v torek v mraku po Litiji ikoro neverjetna vest, da je v ljubljanski bolnišnici uimrla gospa Alojzija Slane, soproga litijskega veleposestnika iz veleugledne Slančeve družine. — Pred dobrim tednom je še spremila svojo hčerko Ano na i>unac, kjer se gospodična šola. Potem, ko je pa prišla domov, je pričela bolehati, v ponedeljek doipoldne je bila z rešilnim avtom prepeljana v ljubljansko bolnišnico, kjer je pa že v toresk dopoldne umrla na posledicah para tifusa, ki ga je skoro gotovo dobila na dunajskem potovanju. Pokojna goepa Slančeva izhaja iz stare litijske rodbine Koblerjevih, njen oče je bil dolgoletni iuipan litijski. V njeni mladosti se je udejstvovala v vseh litijskih narodnih društvih, v poznejših letih pa je vso njeno veliko skrb posvetila vzgoji svetili otrok, katere je kot globoko verna krščanska žena vzgojila v strogo krščanskem duhu. Bila je dobrot-nica rovnih, prav posebno pa je podpirala dobrodelna dru&tva, bila častna članica litijskega gasil-iega društva ter velika podpornica litijske podružnične cerkve. Za plemenito pokojnico, katero jc kruta smrt ugrabila v njenem 55 letu življenja, žalujejo ne samo njeni ožji sorodniki, ampak vsi oni tisoči, katerim jo tako rada pomagala. Truplo te vzor-ženn prepeljejo danes iz Ljubljane z avtom v njen rojstni kraj Litijo, k;er jo polože v domači hiši na mrtvaški oder. Zadnjo pot na litijsko pokopališče pa nastopi v petek ob treh popoldne. — Težko prizadetim naše iskreno sožalje, njeni izmučeni duši pa mir in pokoj. Slovo g. ministra ing. Serneca od banovine Ljubljana, t. oktobra. AA. Novoimenovani minister za šuuie in rudnike, g. inž. Dušan Sernec, je dospel v Ljubljano v torek zjutraj in je v teku dneva izročil posle lianske uprave vršiiilcu dolžnosti bana, g. pomočniku bana dr. Otma.rju Pirk-majerju. V sredo dopoldne se je g. minister poslovil od uredništva bonske ukrave. V ta namen so sc ob 10 dopoldne zbrali v banovi pisarmi vsi načelniki oddelkov in šefi odsekov. G. minister je navzočim sporočil najprej, da ga je zaupanje Njegovega Veličanstva kralja pozvalo prevzeti v kraljevski vladi noložnj ministra za šume in rudnike. Ko odlaga svoje posle kot prvi ban draivske banovine je dejal g. minister, smatra za svojo dolžnost, da izrazi svojo najtoplejšo zahvalo vsem svojim sodelavcem, ki so s svojim vestnim in nesebičnim delom v vsem obsegu upravičili njegovo visoko mnenje, izraženo že pred eniin letom ob nastopu mesta bana. To leto skupnega ustvai • jajočega шп uspešnega dela mu ostane v neizbrisnem spominu in trdno je uverjen. da bo uredništvo kraljevske banske uprave tudi nadalje vztrajalo v svojem marljivem delu, usmerjenim po najvišjih intencijah Nj. Vel. kralja in deklaracijah Njegove kraljevske vlade Po nagovoru gospoda ministra je v imenu celokupnega uredništva kraljevske banske upr. izpregovoril g. načelnik upravnega oddelka anske uprave, dr Leon Stare, ter g. ministru najprej čestital k njegovemu visokemu imenovanju. Nato je kot tolmač občutkov vsega uredništva izrazil svoje globoko obžalovanje nad njegovim odhodom. -»Tesno nam je pri srcu«, je dejal govornik, ej poslovil. Nato je g. mlin is ter opravil svoje oficijelne poslovilne posete pri raznih predstavnikih ob-lastev, uradov itd. Ciganske sleparije z botri in kotli Krško. 30. septembra. Dobrih 14 dni so se v tukajšnji okob'ci potikali cigani. V Krškem so priredili pravcato poroko z veliko pojedino in plesom. S tem pa so le slepili javnost, da so lahko bolj nemoteno delovali s sleparijami okoli Krškega, Vidma, Leskovca, Velike vasi in drugije. Kakor smo -poučeni, so osle-parffi marsikoga. Pod pretvezo, češ, da iščejo botre, so prihajali v hiše posestnikov in jih goljufali. Ker so kotla rji iu imajo' tako rekoč potovalno obrt, so znali tej obrti pridružiti še svojo staro in navadno — prevaro, kar se jim je v mnogih slučajih po-■rečilo. Znano nam je, da so tako prevarili posest-itico Drnovšek Frančiško iz Goleka, ki |je mlademu ciganu obljubila iti za botra. Preverili pa so jo, da je obeneini dala (»praviti bakreni kotel, namesto kaiterega so ji postavili novega — toda le pločevinastega, ki so ga pobarvali! Prevaro je žena opazila šele po odhodu ciganov, a je bilo že prepozno, ker jih ni bilo več niti po bol.ro. Enako eta dva cigana oipcharila sestro posestnika Glasa Mihaela iz Sremiča, ki se jima je ponudila za botro — uspeh na je bil ta, da sta odnesla bakren kotel, denar in kokoš, v zameno pa sla pustila navaden pločevinast kotel. Nič bolje se ni godilo goetilničarki Zaje Marici, katero jc cigan za malo popravilo ociganil za tOO Din. Druge zopet so ciganke sleparile s prerokovanjem In no ta način izvabljale od njih denar. Tem nečednim ciganskim navadam pa so napravili konec krški orožniki, ki so vsem goljufom in sleparjem pripravili zaprlo colico — ostalo pa pognali naprej. Res sreča, da smo se te cigansko nadloge izneblli. Tudi v bodoče ai nadloge ne želimo več v naš okra! Pri Karlu Ruplu Umevne so odličnosti Ljubljana, dne 1. okt. Zelo prikupna navada časnikarjev je, da hočejo biti o vsaki stvari j^oučeni in da zato nadlegujejo z zahtevam po izjavah in intervjuvih vsakogar, ki jim more količkaj važnega povedali. Ko smo v Ljubljani zvedeli, da priredi mladi slovenski virtuoz Karel Rupel vijolinski koncert, je bilo seveda neobhodno potrebno preskrbeti cid njega intervju, zato smo v uredništvu sklenili, da ga moramo kjerkoli stakniti in naj nam kaj pove o sebi in kako se misli Ljubljančanom predstaviti. V prav vse podrobnosti našega glasbenega življenja uvedeni ljudje se sicer še spominjajo mladega gojenca konservatorija, ki je jired leti nastopil na produkcijah konservatorija. 2e tedaj so mu jx>zna-valci glasbene umetnosti napovedovali lepo in umetniško karijero. Karel Rupel torej, ni več novinec zanje. Iztakniti naslov Karla Rupla ni bilo lahko delo, vendar pa smo zvedeli, da stanuje v Rdeči hiši. Takoj ga je obiskal eden od nas, ki pišemo v »Slovenca«. Natančen študij orijentacijskc table pri vhodu v Rdečo hišo je bil potreben, predno se je dalo ugotovili na katerem stopnišču in na katerem nadstropju stanujejo Ruplovi. Pozvoniš na vratih in pred teboj se takoj pojavi simpatičen mladenič, mirnih lepih potez, vitkega srednjega stasa, pravi tip mladega lepotca. »Rad bi govoril z g. Ruplom!« »To sem pa jaz!« Še nekaj besed in stvar je bila takoj urejena. Karel Rupel je še mlad in nima nam časnikarjem tako nesimpatične navade, da bi ga bilo treba dolgo prositi za intervju. Kar takoj je bil pripravljen. Še nobenih obveznosti ni zahteval, naj pišemo samo to, kar bo niemu všeč in ne kar bo nam. Neprisiljeno je tekel razgovor. »Povejte mi, g. Rupel, kaj o svojih dosedanjih študijah!« »Sem Tržačan. Moje rojstno leto 1907. V začetku sem študiral vijoliuo v Glasbeni Matici v Trstu in mi jc bil prvi učitelj Topič. Po prevratu sem prišel s stariši v Ljubljano. Tu sem študij nadaljeval pri Karlu Sancinu, članu Zikovcga kvarteta. Pri Sancinu sem študiral skoro dve leti in pol. Potem je šel on na turnejo, jaz pa sem ostal sam brez učitelja, nato sem vstopil na ljubljanski kon-servatorij, kjer sem študiral pri prof. Šlaizu. Na konservatoriju sem študiral 6 let in sem končal tudi v Ljubljani konservatorijske študije. Potem sem odšel na Češko, kjer sem študiral v Pisku pri prof. Scvčiku, slavnem vijolinskcm pedagogu eno leto. Zatem sem odšel kot francoski štipendist v Pariz, kjer sem študiral pri svetovno znanem vijolinistu Jacques-u Thibaudu. Sedaj sem prišel v domovino, odidem pa zopet nazaj v Pariz, kjer bom še eno leto študiral kot francoski štipendist. »Bo to Vaš prvi nastop v javnosti?« »Nastopil sem že pred dnevi v Mariboru in Ptuju. Hotel sem namreč poprej nastopiti v provinci, preden se predstavim v glavnem mestu. Seveda sem kot konservatorist tudi že preje nastopal v Ljubljani.« »Pri katerem svojem učitelju pa ste največ pridobili?« »Nedvomno pri prof. Sevčiku. 11 mesecev sem tam neprestano študiral in prof. Sevčik je bil, ki mi jc razkril vse skrivnosti vijolinske tehnike.« »Je umetniška karijera Vaš življenjski cilj?« »Odločil sem se posvetiti se v bodoče koncertnemu delovanju kot vijolinist-solist.« »In kateri glasbenih avtorjev Vam jc najbolj všeč?« »Mozart! V Parizu sem se seznanil pri prof. Thibaudu z enim najodličnejših spremljevalcev pianistov, ki je spremljal Thibauda. Imel sem srečo, da sem z njim preigral vse Mozartove sonate. Prav tako so moja najlepša doživetja, ko sem poslušal interpretacije Mozarta tako slavnih vijolinistov, kot sta Thibaud in Kreislcr .Tam sem se navdušil za Mozarta. Ravno ta program setn si izbral za ljubljanski koncert. Potem me zanima seveda Bach in drugi. Z moderno se bavim le trenutno. Tako študiram Milhauda, Slavenskega in Nina. Pozneje se bom bavil tudi s Šiinanovskim in drugim. Sedaj pa se bavim predvsem s klasiki, zakaj gre mi za io, da se predstavim občinstvu in pokažem, kaj znam. Saj Bach jc merilo za interprete sploh. Ko hotn čez leta, upam, zopet nastopil v Ljubljani, se bom predstavil, upam, tudi z modernim programom.« »Pa zaupate v ljubljansko publiko?« »Da, zelo! Nisem tak, kot nekateri, ki publiko jjodcenjujejo. Pred občinstvom kot celoto imam spoštovanje. Zavedam sc, da imam pred seboj mu-zikelno in intelektualno zelo visoko naobražene ljudi!« »Imate kake stike z našim glasbenim življenjem?« »Zelo malo stikov imam. Poznam sicer mnogo glasbenikov, delovnih stikov pa nimam. Trenutno študirani z Marjanom Lipovškom, ki bo moj spremljevalec na koncertu.« »Povejte mi še kaj o sebi! Kako mnenje imate sami o svoji umetnosti?« »O tem mi je težko govoriti, ker je to najbolj intimno v meni. Glede tehnike pa mi je šlo do sedaj vedno dobro in kar sem si želel doseči, to sem vedno dosegel. V splošnem pa sem optimist!« s ZEPHIR PECI iez 10 greje eno sobo 24: kg. drva ur Večje viste peči grejejo tudi 3-4 sobe enako. Na zahtevo brszplačen popis. ZEPHIR TVORNICA PEČI D. D. Subotlca Varujte se slabih ponaredb. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & Kritsch; Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter & Lenard mesečno plačo 1500 Din, ker Glavič trenotno nima nobenega denarja. Ko je davi čakal Vinko na litijski j »staji na vlak, da gre po plačo k Glavičevi materi v šiško, so ga litijski orožniki vsled suma tatvine aretirali. Na orožniški postaji so pregledali njegovo obleke in pod plavalnimi hlačami našli vso ukradeno vsoti' 7300 Din. Tatinskega, komaii 10 let starega zobotehnika ' so nato oddali v zapore okrajnega sodišča v Litiji, 1 ki bo izvedlo preiskavo, nakar bo oddan v sodne /.apore ljubljanskega sodišča, kjer ga čaka občutnf kazen. Usoda Amerikanca Begunje pri Cerknici, 1. okt. Po dolgih letih se je vrnil domov Tone Z. Po poklicu je bil mizar. Da bi si pa kaj več prislužil, je šel s trebuhom za kruhom čez .lužo«. Tam si je pri težkem tovarniškem delu [>okvaril živce in so ga oddali v norišnico. Sedaj so ga ameriške oblasti poslale s spremstvom domov. Vprašanje j>h je, kdo ga bo sedaj vzdrževal ali občina ali Amerika, ker je ameriški državljan. Ogenj v kranjski tovarni Kranj, 1. okt. V torek pojKildne približno ob |x>1 3 je v sušilnici tekstilne tovarne >Inteks< na Farovški loki nastal požar, ki sicer ni zavzel velikega obsega, a je vseeno napravil precej škode. Če ne bi pravočasno pomagali tovarniški delavci in prisotni kranjski gasilci, bi bil ogenj uničil del tovarne. V sušilnici i|e namreč najbrže kaka iskra vnela sirovine ,to je predvsem bombaž, ki je zelo gorljiva snov. Ogenj je bil v hipu precejšen. Hitiro so preprečili požarno nevarnost s pripravljenimi cevmi in vodo domačini. Avizirani so pa bili tudi kranjski gasilci, ki so prihiteli k |>ožaru z malo brizgalno. Vendar jim ni bilo lreba stopiti v akcijo, pač pa so razdrli streho nad prostorom, kjer je divjal ogenj Tovrstne požarne nesreče se v tekstilnih tovarnah večkrat primerijo. Velika cerkvena tatvina v Novem mestu Novo mesto, 1. oktobra. Ponoči od 30. sept. na 1. okt. je neki tat, kateremu so že deloma na sledu, ukradel v frančiškanski cerkvi v Novem mestu 5 kelihov, dva ciborija, 1 albo, monštranco, 1000 Din v denarju, ki je bil nabran za maše, in 200 Din, katere je našel zavite v prt, jih je pa najbrže po nesreči pred cerkvijo zavrgel. Vse kaže, da je bil tat dobro znan po vseli prostorih v cerkvi, ker je zlahka našel ključek od tabefnaklja. Najbrž se je tat skril zvečer na kor, odkoder se je spustil po dveh vrveh v cerkev, na zidu in stebrih se namreč poznajo sledovi. Da je prišel v zakristijo, je pristavil klečavnik k vratom, stopil nanj ter razbil šipo nad vrati. Z nekim drogom je nato zvil ključavnico, ter tako odprl vrata, vzel ključek od tabernakla. Odnesel je tudi ciborij s par sto posvečenih hostij, 1 ciborii z neposvečenimi hostijatni pa je raztresel in ciborii I odnesel. Vse skupaj je najbrž zavil v albo. Nato je šel po isti poti nazaj, privezal na j oknu na koru vrv, ter se spustil na tla. Ko je pri- : šel okoli jx)l petih zjutraj frančiškan br. Gregor v zakristijo, je našel vse razmetano, obvestil je takoj i samostansko predstojništvo, orožništvo in jjolicijo. ki je prišla takoj na lice mesta in |)ričela preiskovati. Ker bi bilo naši policiji sarfii težko zaslediti tatu, je g. gvardijan p. Emerik naprosil hmeljni-škega šoferja, katerega je jx>slal g. baron WamboId, naj bi se peljala v Ljubljano po detektiva in policijskega psa. Ob eni so sc vrnili iz Ljubljane, z njimi detektiv g. Podobnih Ivan s policijskim psom. Detektiv in orožništvo so se takoj podali na delo, vzeli odtise prstov, fies je najbrž že našel neke sledi. Preiskava se jc vršila ves dan. Na kolodvoru prijet tat Litija, 1. okt. Tukajšnji zobotehnik g. Glavič je pred mesecem nastavil pomočnika Ljubljančana 11. Vinkola, da bi mu pomagal izvrševati zobotehnična dela, ter mu plačeval zato mesečno 1500 Din. To pa očividno Vinku ni bilo dovelj, pa je segel po tuji lastnini. Ko je v ponedeljek |iopoldne g. Glavič nekaj dela! na vrtu, njegov vajenec se je pa nahajal izven hiše, se je Vinku kot nalašč nudila prilika, da je segel v Glavičevo suknjo, ki je visela v ordinacijski sobi. ter izvlekel iz nje ključ od miznice. Tam je g. Glavič imel shranjen denar od zaslužka svoje zohoteli-nične prakse. Iz miznice je vzel okoli 7300 Din, pustil pa v njej 1 raztrganega kovača, nalo mizo zopet z-aklenil, ključ pa nazaj dal v žep suknje. Ko je drugi dan v torek g. Glavič odprl miz-nico, da bi neki stranki vrnil drobiž, je osupnjen opazil tatvino. Ker je bila ključavnica drugače po-poinoma v redu, ni mogel te tatvine izvesti kak tujec, ampak o razmerah poučen domač človek. Tatvino 'Je takoj naznanil litijskim orožnikom, katerim se je z zvijačo posrečilo tatu prav hitro izslediti. Ker je. bil te tatvine osumljen Vinko, ki je že v Ljubljani imel sitnosti radi tuje lastnine, mu je g. Glavič dogovorno z orožniki nasvetoval, naj so v sredo 1. oktobra z jutranjim vlakom odpele v Ljubljano h Glavičevi materi, ki naj mu izplača Preprečen požar v žagi Slovenska Bistrica, 30. sept. Danes v torek 30. sept. zjutraj ob pol 5 je šed, kakor običajno vsak dan, vajenec pekarne — Wau-potič, v Črcšnjevcc s pecivom. Njegova pot vodi mimo parne žage g. Ivana Žaraja, lesnega industrijalca v Slovenski Bistrici. Naenkrat je opazil fant, da se dviga proti nebu val dima iz strehe, med katerim je sikal že plamen. Bilo je takoj jasno, da v žagi gori. Poklical je tamošnjega stanovalca, ki je v službi istega gospodarja, |va sla udrla v notranjščino žage ter pričela gasiti. Ker je žaga v bližini železniške postaje Slov. Bistrica — je opazil gospod postajni načelnik grozečo nevarnost, ki je ogrožala tudi v bližini se nahajajoča jioslopja ter velel, naj lokomotiva ilaje signale za požar. Med tem časom se je nabralo mnogo ljudi, ki so pomagali gasiti, tako da požarni brambi ni bilo treba stopiti v akcijo. Ogenj je nastal od iskre iz dimnika kurilnice. Iskra je morala jiasli že prejšnji večer na tramovje strehe, ki je tlelo celo noč, šele proti jutru pa se vžgalo. Velika sreča v nesreči je, da je bil ogenj opažen v pravem času, ter ni bilo vetra, sicer bi lahko nastal velik požar, ki bi bil upelil do tal žago in sosednja poslopja — kar bi povzročilo miljonsko škodo. Tako pa je škoda malenkostna in krita z zavarovalnino. * Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih težkočah, tiščanju v prsih pospeši naravna »Franz-Josel« grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnesć »Franz-Josol« voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz saniootrove kanala debelega črevesa. >Fran&-.losef« grenčica se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. i zobje kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust Je горгп. Obe hibi odstranite £ vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobilo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Chlorodont ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah tei odstranjuje ostanke ledi, ki povzročajo gnilobo. Tuba Din. 8.- velika tuba Din. 13.--, zobne ščetke Din 20.— Leo WerkeA.-G. Generalno zastopstvo za ]ugoslaviJo; Tvornice ZlatorogMaribor. 8 Oiaj pravite ? V tej rubriki Vašega cenjenega Usta je nedavno nekdo udaril po takozvunih kulturnih in kuri-talivnih prireditvah, ki se vrste nedeljo zu nedeljo, praznik za praznikom skozi vne leto, zlasti pa v poletnem času po lepi naii domovini. Pokazal je na r.so kvarnost teli prireditev, ki ob Iconcn koncev niso vir druzegu kot plitke veselice, kjer se nudi našemu ljudstvu, zlasti pa mladini, prilika za sluijanje in veseljačanje, :a ples in pijančevanje. Izjaviti moram, da mi je dotiini dopisnik govoril iz duše in podpišem njegova izvajanja z obema rokama. Vse le neštete prireditve, pa najsi bodo gasilske, solcolske ali kakih drugih društev, vse so organizirane na napačni, rekel bi nevarni podlagi: da je gmotni uspeh odvisen od tega, koliko se na taki prireditvi popije. Logično sledi i: lega, da si tem večji prijatelj in podpornik društva, čim več na njegovi prireditvi spiješ. To je J akt, ki ga iiikdo ne more ovreči, lil potem še pride notica v časopis, kjer se hvali in polivali agilno društvo in prireditelji: Prireditev (blagoslovitev brisgalne, novega gasilskega doma, telovadni nastop, 10-, /.»-, 20- itd. letnica društva lam in tam) je izpadla nad vse pričakovanje v moralnem in gmotnem oziru. Razvila se je animirana zabava, ki je trajala v izbornem razpoloženju pozno v noč. Tal:o glasijo navadno la poročila o kulturnem delovanju rasnih druitee. Kaj. pa je bilo pravzaprav vse skupajt Pasto pijančevanje, razuzdano plesanje in pogosto še ob zaključka kak prelep. Poznam društvo, ki napiše ie na vabila za svojo prireditev kot zadnjo točko sporeda: ples do zore. ta točno po tem iporedu odhajajo zadnji gostje te kulturne prireditve domov zjutraj, ko hitijo dragi ie k sv. maši. Za nas podeželske trgovce pa so lake prireditve še prav posebno prava šiba boija. Xe glede na lo, da se moramo vseli teli prireditev udeleževati, ker bi sicer izgledalo, da ignoriramo iti briskiramo nesebično kulturno udejslvovanje svojih rojakov, temveč moramo prispevati za vsako tombolo, za vsak srečolov, za vsako nmrrikaiisko licitacijo ne samo v domačem kraja, temveč za vse lake prireditve daleč naokoli. f>ri meni zlasti v letnem času ne mine leden, da ne bi prišli predstavniki dveh, Ireli društev z nabiralno poln za dobitke in prispevke. Ta davek gre pri meni letno i> liiočake. So društva (v rečjili krajih), ki izleti pijo na svojih prireditvah po Л, 8, celo 10 tisoč dinarjev. Г razmeroma malem okoliša izvleči taka prireditev težke tisočake iz žepov nešili ljudi in kuj pravite, gospod urednik, od kini tako visoki izkupički* \'u vstopnini ne. na šaljivi pošti tudi ne, na brezalkoholnih pijačah, ki jih navadno na teh prireditvah ni iobiti, še manj, temveč na alkoholu, pivu in vina, ki ga sloiijo ob vročem nedeljskem popoldnevu in večeru na polovnjake, tako da zvečer že morate dolgo iskati, da najdete popolnoma treznega človeku na | tej slamosli. Za le prireditve, slavnosli, obletnice, j '.ilagoslavljanja je vedno denarja dovolj, trgovec pa i kreditiraj in čakaj. Veleeenjeni gospod urednik! Smemo ti bili pn- j nosni na tako kulturna življenje? Poučna predava- j vja, pa bila še tako zanimiva, so slabo obiskana, j •redko posejane knjižnice ležijo kje zaprašene, in minevajo meseci in lela, ne da bi nuša mladina vzela v roke kako leposlovno ali poučno knjigo, pač pa je bila na vsaki veselici v domačem kraju in v treh sosednih I urah. In to je menda dovolj! Gospod urednik, kam plovemo, kaj pravile? Podeželski irgovcc. Divji prašiči postajajo katastrofa Velika gora pri Sodražici, 30. sept. Letos so našim kmelskim prebivalcem divji prašiči res prava nadloga. Z več strani prihajajo vesti, da jih je na nekaterih krajih izredno mnogo, j Morda so prišli iz drugih krajev ali pa so se tako j zelo zaredili. Vse njive so razrite in poljski sadeži i deloma uničeni deloma pa poškodovani. Prebival- ! stvo se trudi na vse mogoče načine, kako bi to za- ! lego zatrlo odnosno pregnalo. Pritepejo se posa- | rnezni in v gručah in kamor pridejo, lam leži vse narobe po polju. Tudi oblastva se trudijo ter skušajo pomagati prebivalstvu. V ta namen iz/lajajo različne naredbe lovcem kakor tudi prebivalstvu samemu, kako morajo ravnati. Po navadi mora dati vsaka hiša v dotičnem okraju po enega gonjača. Tudi pri nas se je zadnjič zbralo mnogo lovcev in gonjačev. Trišli so sicer prašičem na sled, a ni jim uspelo, da bi kakega ustrelili. Žival menda že od daleč zavoha sovražnika. Sicer pa je splošno znano, da je lov na divje svinje zelo težaven in so redki lovci, ki kaj ustrelijo. Treba pa bo podvzeti vse ukrepe, da se to uničenje vsaj omeji. Koledar Na zatočišču brezposelnih Kako je vsak dan na borzi dela — Brezposelna tragika raste Četrtek, 2. oktobra: Teofil. Ljubljana, 1. okt. .Marslkaka trgovina bi bila lahko vesela, če bi imela toliko odjemalcev, kakor jih ima Borza dela. V čakalnici vlada že pred osmo živahno vrvenje med pestro jnnožico čakajočih brezposelnih. V skupinah se menijo o svojem delu in zaslužku, o svojih stiskah in priljubljnih žepih. Polovlčka cigarete, je rariteta, s katero se ponaša le malokdo. Na klopi razlaga nekdo v precej oguljeni obleki in z vegaslo na glavo poveznjeno kapo, kako ga je nafarbal zudnji delodajalec. likslaudonl Predvčerajšnjem sva se zmenila, da bom šel kopat ilovico na Dolenjsko. Po kovača mi je obljubil od kubičnega metra. Pa sem bil toliko neumen, da sem šel res ž njim. Mislil sem si, če bom dobro garal, boni pa zvečer lahko še stisnil precej kovačev v žep. No, pa me meroina pripelje do tiste svoje gmajne, kjer naj bi kopal ilovico. Ali mislite, da je bilo res tako, kakor je »pravil. Do kolen sem moral stati v salaniensko mrzli vodi, pa ilovice tudi nisem kopal z lopato, s krampom sem se moral lotiti komenja, ki ga je bilo več kot ila. In pri tem kamenju so se podrli kubiki. ki sem jih mislil nakopati na dan. Vesel sem bil, ko sem zvečer potegnil tistih par kovačev, pa sem mu rekel: »Adijo! in sem priniahal nazaj v Ljubljano.« Zakaj ga pa ne naznaniš, ča le ie tako nafarbal. Jaz bi ga že! - >Saj bi ga, pa sem bil toliko neumen, da sem se zmenil /, njim, še preden je prišel na urad povedat, da rabi delavca. Sedaj pa ne morem prav nič pomagati. Bom pa drugič bolj previden. Pojdi se solit. To ni vendar nič takega, če te delodajalec malo potegne. Saj seui jaz zadnjič še drugače notri padel.- Prav slabo so doneli skozi okno udarci frančiškanske ure, ki je bila 8, ko je vs!otVse bi še bilo. če bi človek mogel dati vsem dela. Toda kaj pomaga, če jih vsako jutro ostane v čakalnici 15 do 20, ki me neprestano prosijo ali za delo, ali za podpore. Pa lo ne bi bilo še nič, ko bi bili vsi fantje, kot se spodobi. Saj razumete, da je med njimi tudi mnogo takih, ki ne marajo delati in hočejo dobro živeti le cd podpor.. V kakšnem razmerju pa so douri delavci, ki res brez lastne krivde iščejo pri vas dela s tistimi, ki vas skušajo samo izrabljati?« Hvala Bogu. Pri velikem alevilu vsakdanjih obiskov sem še prav zadovoljen. Približno 70 odstotkov brezposelnih, s katerimi imamo opravka, je prav pridnih. Ostalih 30 odstotkov so pa. kako bi dejal, precej navihani, da ne rečem kaj več.'Včasih pride kak tak, že dober star enanec, pa če ne dobi dela. potem ga imam ves čas na vratu, vpije, preklinja in mi grozi. Včasih mi lic osiane drugega, kakor poklicati policijo na pomeč. Parkrat pa smo tudi vrgli kar sami kakega že malo vinjenga razgrajača skozi vrata. Vpliv teh se često prav žalostno pozna tudi na drugih pridnih in poStenih, ki čakajo »a delo. Saj veste, slabi zgledi vlečejo.« Ali se oglasi pri vas mnego brezposelnih? Po današnjem obisku sedeč, se jih mora tekom časa nabrati lepo število.. »Seveda. V letošnjem prvem polletju se jc oglasilo na borzi dela nad -1400 brezposelnih. In od teh smo posredovali 2380.. da so prišli do dela. Navadno pa je v Ljubljani povprečno nad 1000 brezposelnih. Žalostno pri vsem tem je, da ta številka polagoma narašča in da nimamo sredstev, da bi naraščanje števila brezposelnih ustavili.« Kako je pa s podporami?« sAko so delavci upravičeni in v resnični po- trebi, jih dobe. Vendar se jim to ne pozna. Kaj pa jo 10 Din na dan in po 8 Din za vsakega nadaljnega člana družine. Iu še to podporo dobivajo le po par tednov. Kljub temu pa smo v prvem polletju izdali samo v Ljubljani nad 210.000 Din podpor brezposelnim.« »Kolikor sem do sedaj videl, vaše delo res ni prijetno in je zelo naporno?« To pa je res! Verjemite mi, da gredo beda in vsiljivost brezposelnih človeku izredno na živce. Vrh tega smo še preobremenjeni z delom. Od kar delam pri Borzi dela, so ml živci neverjetno popustili in danes že zdavnaj ne mislim več na to, da bom mogel uživati sadove svojega dela na starost v pokoju kot drugi uradniki. Kvečjemu bom sebi in drugim v nadlego, na Studencu.« »Verujem vam in vam želim čim več uspeha pri delu in najlepša hvala za razgovor. Dovolite mi, da se pomudim še nekoliko pri brezposelnih v čakalnici.« Par cigaret iz moje škatlje jim je hitro raz-vezaio jezik. >Kje ste pa spali poneči.« »O, danes je bilo pa slabo. Deževalo je skoro vso neč in tako sem moral res dobiti streho. Oglasil sem se pri kmetu v Dravljah, ki me pa ni marai. Pa sem jo mahal uaprei do Tacna pod šmarno goro. Tam sem pa prenočil v .--Grami hotelu pod' kozolcem. Dež me je pa seveda do t ja tako napral, da se še sedaj nisem posušil. Drugi pa so na podobne nn-i čine spali drugod. Po mestu se pa tudi ne smemo potikati, drugače dobimo brezplačno prenočišče. Saj bi bili kar zadovoljni, če bi ga dobil vsuk večer. Toda trikratno prenočevanje ped okriljem policijo se nam šteje že v kazen. Zato pa rajo sami poskrbimo za 'fedennodroc«!« Opazil sem, da je med njimi neverjetno razvit smisel /.a humor, krilatice kot -grami hotel , prono-čišče slama *, ali durhcug jim služijo kot oznake za njih borna prenočišča. .Ali ste danes xo kaj jedli? Danes ne, pač pa je včeraj Joža tamle prinesel dva kovača, pa je bil tako -.fejsl da jih jo razdelil, pa smo šli večerjat v Ljudsko kuhinjo. Veste, saj nas itak samo to reši pred najhujšim, da držimo vedno skupaj. Enkrat ujame ta kak krnjcer, drugič drugI. Beračit ne smemo, krasti tudi ne, dela pn ne dobimo. t':e pa slučajno kdaj kje poprosimo za kakšno malenkost, nas pn že naženejo: Delat pojdite!« Pa jiin hitro zavežemo Jezike: Prosim, prosim, kar dajte nam dela. Saj bi. pa ga ne dobimo. Potem se pa zopet dotični takoj spomni in pravi: Jaz ga vam ne morem dati, pojdite drugam!« iu tako lahko lazimo po mestu ves dan, vsak nas podi na delo, nihče nam ga pa ne da.- Prevzela me je tragika njih položaja, obljubil sem jim, da jim prineseni jutri cigarete in odšel. Za ped zemlje Vsak ve, kaj jc kmetiču zemlja, ki ga hrani in oblači in zaposluje. Zemlja je kmetu vse, njegova svetinja, bistvo življenja Kdor lo ve in pozna kmetovo dušo, bo tudi razumel mareikak odpor kmeiiča, kadar gre za njegovo ljubljeno zemljo, četudi samo za eno ped. Blizu Samobora na Hrvaškem sla zadnjič dva kmetica radi tega odpora morala pred sodišče. Prišel je namreč v vas sodnik in zeinljemerec. ki sla hotela odmeriti neko njivo, za katero je tekla pravda Oba prizadeta kmeta pa sta sodnika iu zemlje-merca ovirala v delu. Ko je bil v zemljo zabit količek, sta ga kmetica izruvala. zasula jamico, vrgla količek proč. vrvico, s katero je zemljeraerec meril njivo, pa sta potegnila v drugo smer. To se je ponavljalo, čeprav je sodnik kmeiiča opominja|, naj nikar ne nagajata. Ko le ni noben opomin nič izdal, sta sodnik in zendjemerec odšla, ker se nista hotela spuščati s kmetoma še v prepire. Proti obema kmetoma se je nato uvedlo kazensko postopanje. Obsojena sla bila pri sodišču v Zagrebu vsak na 14 dni zapora. ZNIŽANE CENE_ Zdravi, ž'vahni i« veseli otroci so ideal vsake matere. Da to dosežete. dajajte svojim otrokom vsako jutro in popoldne po 2—3 žličke тотжтт v mleku. Velika škallja Din Ј0— srednja Din 32 — mala Din 16'—. A. P Cehov: Debeli m suhi Na postaji nikolajevske železnice sta se sukala dva prijatelja: prvi debel, drugi suh. j Debeli je pravkar odkosil na- postaji in masi- ! ne ustnice so se mu svetile ko zrele višnje. Od njega je udarjal duh po cheresu in fleur d' ornnge. Suhi je baš stopil iz vagona, bil je obložen s kovčeki, svežnji in škatljaini. Od njega se je širil duh po suhi svinjini in po omaki. Za njim se je prikazala suha žena •z dolgim podbradkom — njegova žena, in visok škiljast gimnazijec — njegov sin. »Porfirij! vzklikne debeli, opazivši sulica. ;To si ti? Dragi moj! Koliko zim in koliko polelij se že nisva videla?« »Batjnška!« začudi se suhi. Miško! Prijatelj iz detinstva! Odkod prihajaš?« Trikrat sta se prijatelja poljubila in uprla drug v drugega solzne oči. Oba sta bila prijetno iznenaclena. »Dragi moj!« začne suhi po poljubovanju. »Nisem se te nadejal! Tako iznenadenje! Le poglej me dobro. Krasen človek si, kakor nekdaj, vedno lako eleganten in diven. Ah, mili >gt božja! Kako pa kaj živiš? Si že oženjen? Jaz sem, kakor vidiš... to je moja žena Lojza, rojena VVanzenbneh ... luteranka ... a to je moj sin. Nafajlo, dijak III. razreda. Nafajlo, to Je moj prijatelj iz otroških let in v gimnazijo sva hodila skupaj.« Nafajlo je nekoliko pomislil in snel kapo. »V gimnazijo sva skupaj hodila,« je na- daljeval suhi. Ali se še spominjaš, kako so ti nagapali? Imenovali so te Herostrata, ker si s cigareto prežgal spričevalo, a meni so rekli Efijalt, ker sem rad tožaril. Ha-ha-ha! Bili smo otroci. Ne boj se, Nafajlo, pridi bliže... a to je moja žena, rojena Wanzenbach — luteranka.« Nafajlo je nekoliko pomislil in se skril za očetov hrbet. Pa kako kaj živiš, prijatelj ?<: vpraša debeli in ponosno gleda na prijatelja. — »Si v službi? Ali si že doslužil?« »Službujem, dragi moj! Že drugo leto sem kolegijalni ptlsednik in imam Stanislava (odlikovanje). Plača je' slaba, pa naj bo v božjem imenu I Žena poučuje nniziko, jaz zasebno delam lesene škatljice za cigarete. Pravim li, krasne doze za cigarete! Za vsako dobim ru-belj. Kdor vzame deset ali več kosov, temu — veš — dajem popust. Nekako se rinemo. Služboval sem na deželi, veš, a sedaj sehi premeščen za šefa pisarne v isti upravi. Sedaj bom tukaj... In ti? Gotovo si že kak državni svetnik? A?« »Nisem, dragi moj, sem malo več,« reče debeli. >Prišel sem že do tajnega svetuika ... in imam dve zvezdi.« Suhi je nenadoma prebledel, okamenel, obraz pa se mu je hitro raztegnil v širok nasmeh; zdelo se je, da so mu iz oči in z obraza začele sipati zvezde. Sam se je upognil, skrčil in zgrbil. Njegovi kovčki, svežuji in škatle so se še bolj stisnili in irn tiščali k tlom. Dobri .. u-- o ženin podbradek je postal daljši; Nafajlo so je vzravnal in si zapel vse gumbe na površniku. >Da, vaše prevashodstvo! Kako me veseli! Tako rekoč prijatelj iz detinstva in kar , čez азб so postali tako veljaven mož! Hi-hi-hf!« »Eh, pusti to!« se je namrdnil debeli. >Zakaj si prešel v tak ton? Saj svn tovariša iz mladih let. in čemu lako čaščenje?« »Za božjo voljo, kaj govorite!« se je začel režati suhi in se še bolj upognil. — Milost-ljiva pozornost vašega prevashodstva... je kakor zdravilni obli/.... Evo, vaše prevashodstvo, to je moj sin Nafajlo... žena Lojza, luteranka, na neki način ...« Debeli je hotel nekaj odgovoriti, tedaj pa je zapazil na obrazu suhca toliko spoštovanja, sladkosti in ponižne bridkosti, da je tajnemu j svetniku postalo slabo. Obrnil se je od suhega in mu podal roko za slovo. Suhi je stisnil tri prste, se priklonil z vsem telesom in se začel režati ko Kitajec: hi-hi-hi! Zena se je nasmehnila, Nafajlo je udaril z nogama in izpustil kapo. Vsi trije so bili prijetno vznemirjeni. i (Poslovenil: J. G.) Zdravnik predpisuje kot zanesljivo sredstvo, milo sredstvo za odvajanje, ki ga zanesljivo pospešujejo • ARTIN-dražeje. — Dobiva se v vseh lekarnah. - Vsebina škallje, ki stans 8 Din, zadostuje za 4- do 6 krat. Ali z e veste ? Za izredno nizko mesečno naročnino Vam nudimo inuinott nabave dragocene in bogate knjiinice najboljših svetovnih in domačih pisateljev v sledečih izbranih in moderno opremljenih zbirkah: LEPOSLOVNA KNJIŽNICA (4-0 knjig na leto, skupno ca. 1500 strani); mesečna naročnina: 15 Din o platno, 12.50 Din karton. LJUDSKA KNJIŽNICA (0 knjig na leto, skupno ca. 1000 strani) 12 Din v platno. ZBIRKA DOMAČIH PISATELJEV (4 knjige na leto, skupno ca. 1100 strani) 10 Din v platno. ZBIRKA MLADINSKIH SPISOV (4 knjige na leto, skupno ca. 000 strani) 8 Din vezano. ZBIRKA POLJUDNO ZNANSTVENIH IN GOSPODARSKIH SPISOV (3 knjige na lelo, skupno ca. 800 strani) 10 Din v platno, DOM IN SVET 8 Din. Damo Vam na prosto, da sa naročite na eno ali na več zbirk. Prijavite se z dopisnico. — Zahtevajte brezplačen prospekt! JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Velike tatvine odkrite Zanimive aretacije tatov. Belgrad, 1 oktobra. Belgrajska policija se je že več kakor leto dni trudila, da bi ugotovila, kdo izvršuje večje in zaporedne tatvine, ki so se vršile nekako sistematično po nekem določenem delu prestolIce. Vse tatvine so bile izvršene po najbolj uglednih hišah Belgradn, vse na isti precizen in točen način, da je bila ob vsaki priliki vsaka sled in uspešna preiskava nemogoča. Pred tremi dnevi pa se je čisto slučajno zgodilo, da je bila policiji odkrita prva sled. V policijski urad desetega belgrajskegn okraija stn prišla dva moška, prvi z mandolino. drugI brez nje, ki pa jo trdil, da je ta mandolina bila njegova in da mu je bila pred meseci ukradena. Človek z mandolino je odločno povedal, da je mandolino kupil od neznane ženske. Policijski uradnik je resno vprašal, če bi mogel pokazati tisto žensko. Sprva i« mož z mandolino nekoliko okleval nato pa je dejal, da bi to lahko storil. Kes sta odšln skupaj z detektivom v mesto in našla v neki stranski ulici tisto žensko. Detektiv je nato žensko pozval, naj mu sledi na |>olicijo. Spotoma je hotela ženska vreči od sebe neko moško svileno srajco, kar se je zdelo detektivu sumljivo. Vzel je tedaj s seboj še tisto srajco. Na polici: i so žensko vprašali, odkod je mandolina. Ženska je postala zmedena, nato pa je od-pogled: pod posteljo je stalo drug poleg drugega osem kovčegov raznih velikosti in različne vrednosti, večinoma i/, boljšega usnja. Zdaj je detektiv vrnila, da je mandolino dobila od svciili sorodnikov. Sledila je preiskava v stanovanju ženske, v Pri-.štinski ulici Si. 45. Sprva je stanovanje izeledalo čisto nedolžno in detektiv je že hotel oditi. Ozrl se je še v kot, kjer je stala železna postelja in nato pogleda! še pod posteljo. Nudi! se mu je krasen pregledni bolj natančno 5e druge kotičke v hiši in res :f> našel še drugih sedem kovčrgov, izmed katerih je bil eden dolg čez en meter. Vsi kovčegi so oili zaklenjeni; detektiv jp odprl prvega in ugotovil, da je v njem najfinejše svileno moško perilo. Nato ie odpiral po vrsti še druge kovČege in zdaj so prišle nn dan lope stvari: od najfinejših fotografskih aparatov do srebrnih žlic ter do najdragocenejšega zlatega naikito. Na Vprašanje, kdo je lastnik teh stvari ,je de-tokllv dobil odgovor, da so to stvfri nekega samca, ki stanuje v hiši. Piše se Iv. Kovnčevič .po poklicu Šofer. Zdaj je bilo detektivu že jasno, da gre za veliko tatvino iu za velikega lopovn. Naložili so vso najdeno robo na velik voz in jo zapeljali nn policijo. Glavno je zdaj bilo: poiskati Ivana Kovače-vičn. Medtem, ko sp je truma detektivov in policajev spustila v lov za neznanim šoferjem, je policija zasliševala gospodinjo in gospodarja hiše. Oba sta trdila, da jima ni ničesar znnnegn o Ivan Kova-čeviču. ki ie v ostalem le nrunin najemnik. Kmnlu pa se je izkazalo, da obn. gospodar in gospodinja, lažela, ker so prišle nn dan okolnosti, ki so nedvomno potrdile sum njo, da sta obadva vedela za tatvine in da sla celo oba imela posredne koristi od njih. Njunin sin Te leni a h je bil celo sam pri tatvinah zraven kot Kovnčevičev kompanjon. Detektivi so najprej našli lega Telemnhn, ki je spal pri nekem sorodniku, ter ga zanrli Isto noč okrog dveh zutrnj so našli nn ulici tudi Kovačeviča ter ga tudi zaprli. Kovnčevič se je ravno sprehajal po glavnih ulicah mesta in sta ga v civilno obleko preoblečena policijska stražnika našla blizu Oficirskega donin, ko je korakal počasi proti Slaviji. Zgrabila sla ga, zvezala in mu odvzela revolver, naposled pn sta ga odgnala na policijo. Tam so ga takoj preiskali in našli uri njem 11.000 francoskih frankov ler čez 20 000 Din v "otovini. Kovnčevič je mimo priznal, da :e v teku 0 mespcev Izvršil nič manj kot 1(5 velikih tatvin v najuglednejših hišah prestol Ice. Na policiji so vso noč popisovali ukradene slvari, ki so jih našteli 4П0 vrst. Vrednost lega bogastva je cenjena na okroglo pol milijona Din. Nikoli več ne boste uporabljali za nego Vaše lepote kaj drugega kot le Para-celsus mlečni sapun in Paracelsus liljanovo mlečno kremo, ko jih enkrat preizkusite in se uverite, da so to res najboljši in najrazličnejši prijatelji vsake dame za njeno dnevno toaleto. Zahtevajte jih le pod imen. Paracelsus in odklanjajte druge produkte. Vsak kmetovalec mora za jesensko setev namakati seine z izbornim Germi San kvnslvom za seme Nnroča eu pri tvrilkl »CHfciMOIKCHNA.«, Ljubljana, Mestui trg i» Vprašanje umobolnice in Ponoviče Ag. Avala pošilja sledeče obvestilo: Ljubljana, 1. oktobra. Naslanitev in primerna oskrba uinobolnih je гпа najbolj perečih nalog, ki jih je morala prevzeli kraljevska uprava dravske banovine. Bolnišnica za duševne bolezni ni zadoščala več niti za okoliš, kateremu je bila prvotno namenjena, še manj pa je bilo mogoče najti primernih prostorov za številne bolnike, ki so bili doslej oskrbovani v raznih umobolnicah izven naše države. Za skrajno silo se je preuredila bivša prisilna delavnica v Ljubljani v bolnišnico za duševne bolezni; v enem delu lega zavoda pa je ostalo okrnjeno in prostor-ninsko zelo omejeno deško vzgajališče. Tudi ta zasilna rešitev ni omilila kritičnega stanja. Obstoječi uinobulnici eta prenapolnjeni — na stotine nevarnih uinobolnih, nujno potrebnih zaključene zavodne oskrbe pa težko čaka na vpoklic v domači oskrbi, ki je največkrat povsem nezadostna in ogroža javno varnost. ie bivši oblastni samoupravi sta nameravali ta problem trajno in temeljito rešiti z zgradbo nove velike, skupne umobolnice. To namero je prevzela načeloma tudi banovina v svoj program. Ker pa zahteva izvedba tako velikega načrta temeljitih priprav, vsestranskega proučevanja, predvsem pa osi-guranja ogromnega kredita za velike, stavbene izdatke, se .ie morala zgradba nove umobolnice iz finančnih razlogov začasno odložiti, osobito z ozirom na mnoge druge, in liujnejše potrebe, katerim mora kraljevska banska uprava zadostili. Ker je postala situacija od dne do dne težav-nejša. je bilo treba iskali takojšnjega zasilnega izhoda. V tem kritičnem stanju se je kraljevska banska uprava odločila za nakup posestva Novo Celje pri Žalcu, kjer bo po izvršitvi nekaterih nujnih adaptacij mogoče nastaniti do 300 mirnih, duševno bolnih oseb in na ta način razbremeniti oba že obstoječa zavoda afinujiiobolne. Na drugi slilani pa se je moralo tudi deškemu vzgajališču preskrbeli boi.iše prostore. Nastanitev tega zavoda v okrilju umobolnice je absoluino po-grešna. Zategadelj namerava v graščinsko poslopje banovinekega veleposestva Ponoviče, ne da bi bile s lem provizornim ukrepom prizadete poglavitne naloge te važne lunetijsko-strokovne ustanove. Vzorno vzrejevališče plemenske živine bo ostalo tudi nadalje v obratu in za udeležence kmetijskih tečajev bodo tudi v bodoče po izvršitvi potrebnih adaptacij povsem zadoščali ostali objekti tes»a veleposestva. Ustanovitev kake kmetijske šole v> Ponovičah pa nikakor ni bila predvidena ali nameravana. Za posamezne okraje se take šole, ki bi jih posečali samo učenci iz bližnjega okoliša, ne ustanavljajo; taki učni zavodi se vodijo le kot internati za gojence iz vseh delov banovine. Premestitev deškega vzgajališČa v Ponoviče pa je v skladu tudi z vzgojnimi nameni in cilji tega zavoda. Gojencfvzgajališča se bodo namreč čim največ pritegnili k raznim gospodarskim delom, ki so zanje primerna in s tem se bo tudi vzbujala ljubezen gojencev do obdelovanja rodne grude in do narave. Na drugi strani pa bode tudi graščinsko poslopje tega posestva racijo-nalno izrabljeno — kar dosedaj ni bilo — in je v interesu celotnega tega banovinskega veleposestva, da se vsi njegovi sestavni deli čim plodonosnejše zkoriščajo. O Ponovičah Prejeli smo še o tem vprašanju: Bivši oblastni odbor je kupil grad Ponoviče, da ustanovi tam kmetijsko šolo, ki naj bi vzgojila naše kmelske sinove za bodoče vzorne gospodarje. Prirejali naj bi se pa tudi tečaji za učitelje, ki bi potem kot strokovnjaki izboljševali med ljudstvom naše kmetijstvo. Pa se sliši, da se je sedaj vse to črtalo z namenom, da se na Ponoviče premesti vzgajališče iz Ljubljane. S selitvijo tega socialnega zavoda na Ponoviče bi bilo uničeno oboje: kmetijska šola in vzgajališče Kmetijska šola bi se sploh ne mogla odpreti, zavod za vzgojo zanemarjencev bi se pa nekako združil s sedaj se tamkaj nahajajočim vzrejališčem plemenske živine. Kaj bi rekla na to naša humanitarna društva, sodišča za zaščito otrok in naši pedagogi!'? In kaj bi rekel Francoz, Nemec, Anglež, Če zve, da je vzrejališče plemenske živine in zavod za vzgojo pokvarjene mladeži pod isto streho. Naj kompetentne. oblasti zagrabijo za stvar pri korenini: Ponoviče naj se oddajo svojemu namenu, tako važna ustanova kot je vzgajališče, pa mora ostati v kulturnih središčih. Če pa zanj ni prostora, se mora najti na vsak način bolj primeren prostor kot so Ponoviče aH pa naj se zida novo, modernim zahtevam ustrezajoče poslopje. Mala kronika it Sv. Križ nad Dravogradom. Za nedeljo, dne 5. oktobra, napovedana proslava koroškega dnova odpade. Kakor druge slične prireditve, ki so bile napovedane, se tudi ta proslava ne bo vTšila. 0 tem obveščamo tiste, ki so agitirali za udeležbo, in tudi tiste, ki so sc nameravali udeležiti. it Ali ste že pozabili? Jugoslovanska knjigarna je izdala ogias za veliko založniško akcijo. Izdala bo 5 raznih zbirk knjig proti mesečnemu plačilu za izredno nizko naročnino. Ali ste pozabili odposlati naročilnico? Naročite si lakoj brezplačni prospekt! * Švedski konzulat v Zagrebu. Opravila švedskega konzulata v Zagrebu je prevzel kot honorarni konzul gospod dr. Milan Vrbančič. Urad švedskega konzulata se nahaja v Zagrebu, llica 25 ter je za stranke odprt vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 9 do 12 in od 4 do 6 popoldan. ♦Samoumor v Kranju. Dne 1. okt. zjutraj okrog T se Je v Svojem stanovanju v železničarski hiši pri kolodvoru obesila blagajnlčarka kranjske postaje Marta SepiČ. Imela je več tedenski dopust >n bi morala ravno te dni k zdravniku v Ljubljano na zdrcvnllki pregled. Tega pa ni storila, ampak je sla prostovoljno v smrt. Žalostnega dejanja naj-brze lil storila v polni zavesti, ker je očividno bolezen precej depresivno vplivala na njo. Ko so jo našli domači obešeno, so obvestili zdravnike, «jda ki, ub naporom in poizkusom treh zdravnikov, O'-ivili jo, se to ni posrečilo. -k Ekskurzija češkoslovaških železniških Uradnikov v Jugoslavijo v letu 1931. Kakor se nam sporoča, že sedaj vrže v Pragi priprave za ekskur-V1'." v naSo kraljevino Združenje nameščencev češkoslovaških državnih železnic - uradniški odbor. ? i1'tedanjih prijavah je pričakovati mnogobrojne Udeležbe Ekskurzija bo obiskala našo kraljevino v meeecu maju prihodnjega leta in si bo ogledala vsa pamembna inr»|(1 kakor Belgrad, Sarajevo, Mo-"ar, Dubrovnik, Split, Sušak, Zagreb, Ljubljana. Bled, Maribor, odkoder se bo čez Avstrijo vrnila na Čehoslovaško. V Ljubljani, na Bledu in Mariboru se bode ekskurzija mudila 8—4 dni. it Pa niso čakale! Naš kmeteki pregovor veli: »Če ptice selivke pred sv. Mihaelom ne odlete, se pred Božičem ni bati zime trde.« Pa so le že odle-tele najprvo lastavice, za njimi pa druge jate selivk. Najkasnejši so pa žrjavi in divje gosi, ki se — po navadi ob deževnih novemberskih nočeh ko »vohajo* nekako sneg, na daljni jug a prepelice, lastavice in druge male selivke pa prežd že mesec dni prej lačni — Lahi. it Strelska družina v Kranju otvori v nedeljo 5 oktobra t. 1. ob 10 svoje novozgrajeno strelišče v Strževem pri Kranju. K otvoritvi, ki se izvrši pod častnim predsedstvom poslanika gosp. Josipa Pogačnika so vabljeni predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Po slovesni otvoritvi in blagoslovitvi strelišča se takoj prične nagradno tekmovalno streljanje s sledečim programom: 1. Vojaško streljanje na 200 m, 3 stojišča, 3 darila, 3 priznanice; s prvim darilom je zvezana čast vojaškega moj^terskega strelca Gorenjske 2. Lovsko streljanje na 100 korakov, 1 stojišče. 1 darilo, 2 priznanici 3. Lovsko streljanje na 100 korakov 7. srnjak«, 1 stojišče, 2 darili, 3 priznanice. 4. Moj-sterska tarča na ISO korakov, 2 stojišči, 1 darilo in naslov mojstrskega strelca Gorenjske. S. Streljanje na golobe, serija 10 golobov, 3 darila, fl. Malokali-bersko streljanje, 2 stojišči za dame in gospode, po 3 darila ih dve priznanici za vsako skupino. Vabljeni vsi lovci in strelci! it Zborovanje učiteljskih društev. Ormoško učiteljsko društvo je preložilo svoje zborovanje zaradi delovnega občestva. kmet. in gosp. nad. šol na U. oktober v Ivanjkovoih. — Kozjansko učiteljsko društvo zboruje dne 4. oktobra v Kozjem. it V duševni zmedenosti se ie obesil. V torek dopoldne so v Leskovcu pri Krškem pokopali Franca Tomažina iz Straže Sv. Valentina, katerega je v nedeljo dopoldne na nenavaden način doletela smrt. Uscdnega dne je Tomažin vstal zgodaj, a bolj mračen kakor običajno Opravil je še skrbno živino v hlevu in jo pognal na pašo in od tedaj so ga pogrešali. Ker se je predolga odsotnost zdela vsem sumljiva, so ga v skrbeh šli iskat. Preiskali so vso okolico, končno pa nesrečnega moža našli viseti na podu. Poizkusili so ga oživeti — pa je bil ves napor zastonj, kajti mož je bil že mrtev. Kaj je gnalo moža v smrt ni znano. Skoro gotovo pa se je Tomažinu omračil um in je v duševni zmedenosti tako nesrečno končal življenje. it Vsak pol dinarja za godbo v kavarni. V Zagrebu je že dolgo vladal spor med lastniki kava- ren, gostiln in restavracij, ki goje za razvedrilo gostov v svojih prostorih godbo, ter med zastopstvom avtorskih pravic, ki je terjalo v imenu avtorjev za vsak igrani kcmiad plačilo posebne tantijeme. Gostilničarji, kavarnarji in restavraterji so se upirali na vse kriplje, avtorji pa so v smislu zakona zahie-vali svoje. Zdaj je prišlo do sporazuma, ki je prav lepo potrdil resničnost tiste znane: n.Da bo volk sit in koza cela...« Vsak gost, ki se bo napotil v katerikoli zagrebški prostor, kjer igra godba, bo pri računu plačal še pol dinarja za tiste avtorje, ki jih bo godba pač igrala. Zastopstvo avtorjev bo izdalo v ta namen posebne bloke, ki jih bodo dobili vsi lastniki kavaren, gostiln in restavracij. ■k Davica v Splitu. Poročajo, da se je v Splitu in v okolici nenadoma pojavila davica. Zbolelo je že nad -10 ljudi. V zadnjem času je bilo že 5 smrtnih slučajev. Oblasti v Splitu so sklenile, da se desinfe-cirajo v mestu vsa prevozna sredstva, ki pridejo v promet z okolico, ker je znano, da se nevarnost bolezni prenaša zlasti z raznimi vozili. it Službi okr. cestarjev. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v območju okrajnega cestnega odbora ribniškega dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sicer eno mesto na banovinski cesti škofeljca-Ribnica-Kočevje od Roke v Žlebiču do mostu v Goričivasi in kolodvorski dovozni cesti v Ribnici, eno mesto na banovinski cesti Hrib-Sodra-žica do km 6.000. Prosilci za ti dve mesti morajo izpolnjevati pogoje iz Čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. — Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolko-vane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni radi kaznjivih dejanj in koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je predložiti najkasneje do 15. oktobra 1930 po okr. cestnem odboru ribniškem kr. banski upravi v Ljubljani. it Prepovedane knjige. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve I št. 29.957 z dne 29. sept. 1930 je prepovedano razširjati in uvažati v našo državo te-le knjige: »Festa deli'Adriatico«, ki jo je napisal A. F. Angeletti in ki je izšla 1. 1929.; >La Dalmazia nel passato, nel presente, nel avvenire«, ki jo je spisal R. Radnini, in ki je izšla v Anconi 1. 1928.; »La Dalmazia nel suo dramma vivente«. Vsebina teh vknjig je tendencijozna in naperjena proti naši državi. Maribor Ljubljana Kaj manjka Vubllani? Dasi je Ljubljana od pričetka vojne (1914) pa do danes narasla za približno. 15.000 ljudi in se vsled novih zgradb in inkorporacije Spodnje šiške razširila na vse štiri vetrove za svojih 5 do tt kilometrov, je ostala glede javuih parkov, otroških igrišč in — javnih stranišč, malodane na islem številu. Edino dva tivolska parka pa igrišče »Ate-na< tvorita mal plus. A, kaj zaleže to za celo Ljubljano s sedmimi okraji?! Občina bo morala pač ugrizniti prav kmalu tudi v ta »trdi oreh«, ker spadajo te n;vprave ne le k olepšavi mesta, mairveč tudi k pospeševanju higiene in zboljšanju socialnih razmer csobito revnih slojev v predmestjih in ob periferiji! Za mladino ne smejo biti več ceste in ulice — igrišča! Dela za šišenski tramvaj Dela za tramvaj v šišiiu zolo dobro napredujejo. Skozi vso Šiško je temelj za progo že izkopan. Te dni so začeli delavci z izkopom na Goeposvetski cesti. Začeli so pri Bleivveisovi cesti in kopljejo v smeri proti Figovcu. Zaradi tega je Gu-sposveiska cesta zdaj za vsak promet zaprta in morajo avtobusi proti Šiški in Št. Vidu prevažati svoje potnike po Dunajski in Blei\veisovi cesti. Proga od železniškega prelaza do kavarne Evropa bo vsekakor do konca tega tedna izkopana, potem pa se bo kopanje nadaljevalo skozi mesto To bo najležja naloga, ker bo vsled tega za nekoliko tednov treba glavno žilo mesta. Dunajsko ceslo in Šelenburgovo ulico, kar zapreti. Pa tudi sicer bo izkopavanje skozi inpsto, zlasti po asfaltiranem delu šelenbur-gove ulice, še bolj nerodno vsled trde pndlnge ter zaradi raznih nappljav, ki so speljane vse križem pod cestami. Tudi na Goenosvetski oesti namreč istočasno prestavljajo s ceste v stran razne napeljave in kable. Ob hodnikih bodo napravili ludi odtočne požiralnike. O Smrt krščanske matere. Včeraj ob 11 dopoldne je izdihnila svojo blago dušo gospa Marija Vrhovec roj. \Visjan, hišna posestnica v Bohoričevi ulici 6 Pogreb bo v petek, 3. oklobra ob 3 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Križu Ohranimo pokojnici lep spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje. O Karitativna pisarna. Opozarjamo vse dobrodelne uslanove in društva na karitativno pisrtr-no, Poljanska cesta 28 (Marijanišče), ki jo vodi Zveza karitalivnih društev za Slovenijo (Karitativna zveza) v Liubl.iani. © Včerajšnji živilski trg je bil sicer z vsem in v zadostni meri založen, toda fKianalo se je, da je na dovoz blaga vplivalo slabo vreme. Sem in tja po trgu 60 zevale občuliie praznine. Tudi kupčija niknkor ni bila preveč živahna, čeprav je bil datum še čislo svež. Zelo mnogo je bilo na trgu gob, gotovo do 500 kilogramov." Zanimanje za gobe pa pri gospodinjah rčividno pada, saj pa tudi le redko dobite prav lepe gobe. Prodajale so se gobe po 10 Din kilogram ter po 4 Din merica, točno po uradno določenih cenah. Proti poldnevu so bile gobe pa še cenejše, zakaj vsaka ženska jih raje prodA, pe Se tako pod ceno, kot bi jih nesla nazaj domov čudno malo je na trgu kostnnia; bil je po 4 Din liter, zelo slab prideiek. Tudi jabolka so kar nekam zginila s trga. Ali je tako silno vplival pritisk tržnega nadzorstva na cene aH pa demes radi vremena iil bil bogatejši; vsekakor so bile za Jugoslovansko knjigarno redke košare z jabolki. Kmetje se sploh pritožujejo, da cene njihovih pridelkov niso v skladu z drugimi življenjskimi potrebščinami. In S" tistega, kar bi kmet lahko prodal nekoliko dražje, ne more prodali po vrednosti, ampak po diktirani ceni, ne glede na težak dovoz in na vse dajatve, ki pri uvozu v mestu niso ravno majhne. To stališče kmetov, ki je močno upravičeno, :e res težko spraviti v sklad s smernicami in prizadevanjem mestnega tržnega nadzorstva, ki bi pač rado doseglo č.im nižje cene na trgu. Ni pa ost tržnega nadzorstva toliko namerjena proti pro-ducentoni, ki na trgu prodajajo iz prve roke, pač pn v prvi vrsti proti prelmočpvnlcem, ker le-ti v prvi vrsti in največ podražujejo blago. Jabolka imajo zdaj uradno določeno ceno. dražja od 0 Din kilogrnm nikakor ne smejo biti Včeraj J« bito, kot rečeno, jabolk na trnu izredno malo, dobrih, boljših ' " . . I f V ___1 .. „« lini, 1л ПЛ mnogo grozdja za Jugoslovansko knjigarno in vzdolž semenišča. Prevladevala je črnina, pristna belokranjska, z lepimi jagodami, pa s trdo, debelo kožo in močnimi pečkaini. Prodajalci so ceno vztrajno in složno držali večinoma pri 6 Din za kilogram, dasi je bila uradno določena cena na veliki tabli označena z 4 do 5 Din kilogram. Za ta denar sploh ni bilo nobenega grozdja. Drugo blago na trgu drži stalno ceno, krompir je zdaj po 1 Din. Velik dovoz krompirja je bil onstran Ljubljanice, na Sv. Petra nasipu, kamor so kmetje pripeljali 23 voz krompirja in zeljnatih glav. Videti pa je. da gospodinje krompirja v večjih množinah za zimo še ne kupujejo rade. Velikega pomena z ozirom na kupčijo s krompirjem v Ljubljani je tudi dejstvo, da večina gospodinj nakupi krompir in druge stvari za zimo pri svojih mlekarieah v okolici. Zelo slab je bil tudi dovoz jajc in perutnine. Tudi pri mlečnih izdelkih ni bilo v kupčijii tiste živahnosti kot smo jo vajeni v tržnih dnevih. Kumar iz Škofje Loke pa ni še zmanjkalo, kot so zadnjič zatrjevali prodajalci. Cele žaklje jib je bilo, cene so vedno iste. 0 MoSka pisarniška moč. Komanda ljubljanskega vojnega okrožja potrebuje močko pisarniško moč za posle zvanicnika — dnevničarja s sledečimi pego ji: 1. Da ie duševno in telesno popolnoma zdrav in sposoben za vršenje pisarniške službe, kar se mora dokazati s spričevalom državnega (vojaškega) zdravnika. 2. Da lepo, čitljivo in brzo piše latinico in da je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi, a da razume tudi srbohrvaški jezik. 3. Da je naš državljan, kar se mora dokazati z domovinskim listom. 4. Da je lepega vedenja in sodnijsko nekaznovan, kar se mora dokazati z nravstvenim spričevalom pristojne policijske oblasti 5. Da je zadostil vojaški obveznosti. Dokazali z vojniško iapravo, v pomanjkanju ter z uradnim občiuskim potrdilom pristojno občine. 6. Da je v službi točen, natančen in zanesljiv in da je vešč pisarniških poslov, kar mora dokazi.ti s potrdilom o svoji dosedanji službi. 7. Da ni starejši od 40 let. Kot dnev-ničar bo prejemal v celoti mesečno 1500 Din. Prosilec za to službo, ki odgovarja zahtevanim pogojem, naj vloži lastnoročno pisano in po predpisih kolkovano prošnjo, naslovljeno na komandanta Ljubljanskega vojnega okrožja. Prošnji naj priloži zahtevane dokumente in šolska spričevala šol, ki jih je dovršil. — Izvežban strojepisec ima prednost. — Rok za prijavo je do 15. oktobra 1930. O Espcrnntski tečaj za začetnike se otvori v petek dne 3. oktobra ob 20 v šentjakobski šoli, 2. nadstropje. Priglasi se lahko vsak. Učnina za trimesečni tečaj 45 Din, za dijake 30 Din, se plača ob pristopu. 0 Olepšava hiš. Na Vidovdanski cesti so zadnje dni prebarvali in olepšali vsa tri poslopja hiralnice sv. Jožefa in obenem prenovili nasproti ležeče pritlično poslopje za moške hiralee. Ker tvorijo sedaj poslopja Hiralnice na Vidovdanski cesti celo levo fronto in so vsa nad vse lifno in okusno renovirana, je s lem ta predmestni del dobil znatno olepšavo, ki jo vsakdo občuduje. — Na Sv. Petri cesti je na novo prebarvana hiša št. 45 in bivša Halbensteinerjeva hiša, v čije pritličju so izvršene že tudi adaptacije za tri male trgovske lokale. O Cigani oblegajo Ljubljano. Prebivalstvo obrobnili delov mesla Ln predmestij se zelo pritožuje nad cigansko nadlego. Cigani se klatijo sedaj po gozdovih in poljih zapadno Ljubljane. Več vlomov in latvin, ki se jih je pripetilo zadnje čase y Šiški in na Viču, pripisujejo ljudje na rovaš ciganov. Včeraj pa je prišla v Ljubljano brzojavka o novem pohodu ciganov. Ciganska družina Niko-lič iz okolice Murske Sobote se je namreč dvignila in odrinila proti Ljubljani. Ti cigani so sloviti sej-marji in prekupčevalci z mrhami, potujejo pa z dovoljenjem oblasti. V Ljubljani jih pričakujejo danes in jim tukajšnja policija pripravlja -»slovesen« sprejem. O Karambol na Sv. Petra costi. Blizu cerkve sv, Petra se je v torek, ob 10 zvečer pripetil manjši karambol. Z Zaloške cesle je privozil z dvovprežnim vozom posestnik Jakob Logar iz llo-tederšice. Nasproti mu ie privozil najprej en tramvaj, takoj za njim pa drugi. Logar se je z vozom prvemu izognil, drugemu se pa že ni mogel Voz se je zadel ob tramvaj. Pri karambolu se je pri vozu slrlo eno kolo, pri tramvaju pa se je pokvarila prožna deska. Voz so odpravili uslužbenci cestne železnice v hlev pri Jerneju. 0 Lekarne. Nočno službo imajo: Mr. Тшкоогу vrst pa sploh ne. Slabše vrste so pn itak le po 8 Din. pa po 4 in o Din kilogram. Pač pa je bilo ded., Mestna trg 4 in Mr. Kamor, Miklošičeva c. 20. □ Lep sprejem čeških in poljskih zdravnikov. Včeraj ob 14 so prispeli semkaj na svojem potovanju na vseslovenski zdravniški kongres v Splitu predstavniki češkega in poljskega zdravništva; med zdravniki jo precejšnje število vseučiliških profesorjev iz Prage, Brna in Bratislave. Vseh Poljakov je 380, Cehov pa z rodbinskimi člani vred 189. Svečanega sprejema so se udeležili poleg številnega občinstva predstavniki tukajšnjega zdravniškega društva, JČ-lige, Češkega kluba in drugih kulturnih društev. Ob prihodu gostov je zasvirala godba češko in našo himno. Goste je pozdravil primarij dr. Čer-nič. za Jug. češk. ligo dr. Reismann, za pozdrave se je zahvalil prof. VoseIy. Poljskim gostom je Izrekel dobrodošlico prof. dr. Pivko, nakar se je za pozdrave zahvalil vseuč. prof. dr. Kar\vowski. V imenu zdravniškega društva v Belgradu je toplo pozdravil dr. Zelič. Po kratkem presledku so gostje nadaljevali svoje potovanje proti Splitu, vzrado-ščeni nad iskrenim sprejemom v Mariboru. □ Delu slava, delu čast. Te dni je prejela predsednica tukajšnje Krščanske ženske zveze Katarina Baumanova iz rok sreskega načelnika dr. M. Ipavica odlikovanje sv. Save pfete stopnje. Katarina Baumanova načeluje Krščanski ženski zvozi že od njene ustanovitve sem ter jo vQdi z brižno požrtvovalnostjo in vzorno vnemo; prvenstvena njena zasluga je, da je Krščanska ženska zveza eno najmočnejših in najdelavnejših mariborskih kulturnih društev. Za to svoje nesebično, neumorno ter vzgled no delovanje je prejela tudi z najvišjega mesta priznanje v obliki odlikovanja z redom sv. Save. Ob tej priliki izrekamo odlikovanki k zasluženemu odlikovanju najtoplejše čestitke, združene z željo, da bi ji bilo še dolgo vrsto let dauo, z isto gorečnostjo in uspešnostjo delovati na kulturnem in ka-ritativnem polju. O Slovesna blagoslovitev in otvoritev preno>-Ijenc mladinske dvorano. Društvena dvorana katoliške mladine v Cvetlični ulici 28 se je prenovila, primerno povečala ter preuredila. V soboto zvečer bo slovesna blagoslovitev in otvoritev prenovljene dvorane, združena z akademijo. Na sporedu bodo razne pevske in glasbene točke. □ Velik letalski meeting na Tezini. Tukajšnja »Naša krila« priredijo v nedeljo, dne 5. t. m., ob pol 15. uri na tezenskem dirkališču velik letalsko-akrobatski miting. Nastopi znameniti angleški pilot in zračni mojster Riley, ki se že dalj časa mudi v naši državi. Na sporedu so nekatere točke, ki jih v Mariboru doslej ni bilo videti. Med drugim obsega program bombardiranje drvečega avtomobila, metanje v cilj, skok s padobranom itd. Natančnejši spored še objavimo. □ Nenadne smrti je umrla v svojem stanovanju na Frankopanski cesti 27 zasebnica Karo-lina Novak, stara 37 let. Vzrok nenadne smrti bo ugotovila obdukcija. □ V Radvonju se bo v tamošnji cerkvi sv. Frančiška obhajala rožnivenska nedelja kakor vsako leto. Ob osmih pridiga s sveto mašo, ob pol 15 večernice. V smislu staroslavnih tradicij pohitijo Mariborčani omenjenega dne v prijazuo Radvanje v velikem številu. Upati je, da ne bo nagajalo vreme kakor je na Mihelovo nedeljo Razbanjcem. □ Dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici so znašali o preteklem mesecu 11,766.512.33 Din, in sicer za uvoženo blago 11,735.139.33 Din, za izvoženo blago pa 31.373 Din. □ Gostovanje Glasbene matice na Dunaju. Tukajšnja Glasbena matica se nahaja v pogajanjih za gostovanje matičnega zbora na Dunaju z Gre-čaninovo »Domačo liturgijo<\ ki se predvaja v petek dne 3. t. m v mariborski stolnici. Z Grečani-novo liturgijo gre matični zbor dne 5. t. m. v Celje, pozneje pa v Zagrebu in Ljubljani. □ Fantje stolnega prosvetnega društva imajo drevi ob 20 na Livadi svoj redni sestanek. □ Živinski in kramarski sejem ob meji. Pri Gornji Sv. Kungoti bo živinski in kramarski sejem dne 7. t. m. Na omenjeni sejem pridejo živinorejci iz celega obmejnega ozemlja. □ Invalidi imajo tombolo. V nedeljo 5. t. m. se vrši na Trgu Svobode s pričetkom ob 14 tombola vojnih invalidov. Tombole: kompletno opremljena spalnica s posteljnino vred, moško ali žensko kolo, kuhinjska oprema, fantovsko kolo, voz premoga, otomane in vreča fine moke. Razen tega še nad 400 drugih lepih dobitkov. Glavni dobitki so razstavljeni v izložbah Irgovine pohištva K. Preis v Gosposki ulici. Karte se dobe v vseh trafikah po 3 Din komad; v soboto in nedeljo pa bodo na prometnih trgih postavljene mizice, da si bo občinstvo lažje oskrbelo karte. □ Um se jc omračil 341etnemu rudarju Ivanu Debeljaku na Vodnikovem trgu 3. Prepeljali so ga v tukajšnjo splošno bolnišnico, oddelek za umo-bolne. □ Nesreča na Glavnem trgu. Proti Tatten-bachovi ulici je vozil včeraj proti enajstih dopoldne tovorni avto tvrdke Iiutter. Na križišču ob električni uri je ob istem času šla preko ceste 25-letna poseslnica Josipina Čepe od Sv. Jurija ob Pesnici; zgrabil jo jo blatnik in je kolesje šlo čez Čepejevo, ki je zadobila pri tem poškodbe na celem telesu, razen tega tudi težke notranje poškodbe. Okoli ponesrečenke, ki jo je potem moštvo tukajšnjega reševalnega oddelka prepeljalo v splošno bolnišnico, se jo zbralo obilo občinstva. П Ne prihajajte prepozno v gledališče. Ker se je lani razpasla grda razvada prepoznega prihajanja v gledališče in se s tem moti občinstvo, naproša uljudno uprava tukajšnjega Narodnega gledališča posetnice in abonente, da prihajajo v gledališče točno, ker se bodo prodstave tudi točno pričele. □ Pod natovorjen voz je prišel v Koreni 20-letni posestniški sin Franc Škofic iz Zikarcev; peljal je jabolka na kolodvor, pri tem je padel z voza, tako da je šlo kolesje preko njega ter mu strlo hrbtenico. Ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico iu je ujegovo stanje zelo resno. □ Ribji trg bo odslej redno tudi vsako sredo; včeraj so bile na prodaj samo sardele po 10 Din kg. □ Lajteršberški Rdeči krii ima dne 4. okt. ob 17. uri svojo tradicijouelno trgatveno prireditev pri J. Hajnšku. □ Veseli oktober. Oktober je mesec trgatve in čas, ko se poslavljajo od nas topli dnevi. Mariborski kolesarji vseh klubov (Perun, Edelweiss 1900, Poštela, Zvonček in Slavček), ki so včlanjeni v Koturaškem savezu kr. Jugoslavije, pododbor Maribor, pa so si ga izbrali tudi zu svojo veliko športno veselico, ki jo priredijo v soboto 4. I. m. zvečer v dvorani pivovarne »Union«. Svirala bo prvovrstna Schdnherrje.va godba. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, upamo |»a, da zaradi tega nihče ne bo manjkal. Vstopnice veljnjo v predpro-daji 7 Din, pri večerni blagajni 10 Din. □ Posestne iipremembe. Vilo »Alvie« v Oreš-ju je kupila gospa Ema Desnica za 500.000 Din. Hišo gospe Desnice v Trubarjevi ulici št. 7 pa je kupil dr. J. Leskovar. Lj Praktični ali usposobljeuostni izpiti na dr- | ravnem moškem učiteljišču v Mariboru. Pod predsedstvom dr. M. Potočnika so se vršili na državnem moškem učiteljišču v Mariboru usposoblje-nostni izpiti od 25. do 30. sept. Iz angleščine sta napravili izpite Sr. tlel. Vodušek z odliko in Sr. Emauuehi Trstenjak, za osnovne šole Horvat Stanko, Malner s. Janja, Majer Marija, Masat Ludvik, Perfič Antonija, Terčak-Podboj Bogomila, Tomažič Juro, Drobiž Štefan, Uran Josip, Urbas Antonija. Vodušek Sr. Helena, Zoni lože, Zupančič ltudolf "J Dirka m tatom koles. Včeraj dopoldne je hotel na t i lavnem trgu ukrasti kolo 201etni Rudolf S. izpred neke trgovine. Iz ozadja se je začulo vpitje, hipoma so bili ljudje skupaj in motrili kolesarja, ki se je z nervozno vehemenco pognal v smeri proti Koroški cesti. Za njim je stekla skupina zasledovalcev, ki je ltudolfa ujela in zaprla. Tri tatvine koles je priznal. Zasliševanje se nadaljuje. Posojilo mestne občine. Soglasno je mestni občinski odbor v Ptuju sklenil na svoji avgustovi seji, da pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani najame posojilo v znesku treh milijonov po osem procenlni obrestni meri na 301etno amortizacijo. Posojilo bi se porabilo za kritje stroškov vodovoda, če bi prišlo do realizacije istega. — Občinstvo sc po nalcgu kr. ban.ke uprave dravsk«! banovine o tem obvešča, s pripombo, da ima vsak najkasneje v 14 dneh pu objavi pravico, da se, in siccr tuuradno pritoži na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljublani. (Ta razglas se je nabil na občinsko desko 27. septembra!) Vinogradniki, pczorl Ptujska podružnica vinarskega društva sklicuje za 6. oktober sestaaek vinogradnikov iz Haloz in Slovenskih goric. Vrši se pri g. županu Mihi Brenčiču Pričetek ob 8 zvečer, Na programu je razgovor o raznih predpisih, ki zadevajo vinogradnika in o zbo'r'anju vinogradnikovega položaja. Pobrigajmo se zašel Kakšni bodo rezultati v Atenah Ceiie i Kočevje & Cerkveni koncert mariborske Glasbene .Uatice, ki bo v nedeljo, dne ;>. oktobra ob Iti v tuk. župnijski cerkvi, bBeli vol« okoli 11 ponoči presenetilo oko postave dva sumljiva individua. V sobi sta stanovala brala Ivan in Ujuro Š., prvi potnik neke banke v Ljubljani, drugi pa brezposelni tovarniški delavec, oba doma iz štitara. Oko postave ni nič dosti spraševalo. Kar v pleteno košaro je padlo in 7 kg žlahtnega tobaka zajelo. Potem je švignilo jx>d posteljo in še 2 in pol kg tobaka je prišlo na dan. Odkod, zakaj in kam s tobakom, se je glasilo vprašanje. Pa je Ivan povedal, da je tobak Gjurova last, da ga je Gjuro od neznanca v domači vasi kupil, kg po (35 dinarjev in ga hotel prodati, ker je brez posla, oienjen in oče, pa bi rad nekaj zaslužil. In je še povedal Gjuro, da sta bila že v Ljubljani, a da Slovenci njegovega tobaka nočejo kupiti. Vendar oblast obema nič kaj ne verjame. Dognali so namreč, da je brezposelni Gjuro še prejšnji dan nakazal Zanatli^eki banki v Zagrebu 1.235 Din, v žepu pa, da ima še Din 565.—. Bolj suh je Ivan, pri katerem so našli le 124 Din. Oba sta romala čez noč v policijski zapor, drugo jutro pa padla finančni straži v pesti. & V celjski bolnišnici je umrla dne 30. septembra t. 1. 88-letna Jera Arnšek, občinska reva iz št. Pavla pri Preboldu. — N. p. v m.! j©- Prevažanje pošte na progi Celje - Vojnik -Dobrna se za dobo enega leta odda s 1. novembrom v zakup. Ustno pogajanje se vrši dne 6. oktobra v pisarni celjskega mestnega magistrata in občinskega urada Dobrna, kter so na vpogled tudi pogoji. Osebna vest. V nedeljo 28. t.' m. nas je obiskal, a žal le za nekaj easil, naš dosedanji dopisnik g Boje Vilko, cand. iur. Prišel je, da se od nas poslovi definitivno, ker je prestavljen na novo mesto v Belgrad. Bil jc pri nn« vseh zelo priljubljen, ker je bil res zelo agilen, pošten in družaben fant. 1'ri »Slovencu« je bi! šest let dopisnik za Kočevje ter smo bili ž njim jako zadovoljni. Na novem mestu pa mu želimo mnogo sreče in uspeha! Kaj je z našim organistom? Že precej časa je preteklo, odkar je odšel naš bivši organist g. Loboda. Župni urad je takoj nato objavil, da je mesto izpraznjeno. Prijavilo se je baje okoli 30 prosilcev. Nove orgije imamo, a kljub temu so vse maše tihe. Ljudje postajajo že nevoljni in sprašujejo, ali bo to še dolgo trajalo Potrebna popravila. Hodnik, ki vodi iz mesta proti rudniku, je vsled neprestanega dežja že ves izpran. Ker je na mnogih mestih pesek odstranjen, štrli iz zemlje debelo kamenje, ki služi za podlago. Že v začetku je bilo vse bolj provi-zorično napravljeno, a zdaj je "pa vedno slabše. Če gre človek ponoči po tej poli, mora razbiti in raztrgati vse čevlje, ker pač zadeneš ob vsak kamen. Zelo potrebno bi bilo, da se na nekaterih mestih nasuje pesek ali pa rjavi oziroma rdeč pepel z rudnika. Nikakor pa ne gre, da mečejo na hodnik navadno zemljo ali blato iz kanalov. Kakšna je n. pr. pot pred Dijaškim domom. Ko po-rosi malo dež, je že tako blato, da ne veš, kam bi 9topil. Prvotno je bilo posuto s peskom, zdaj pa so po vrhu nametali blato s ceste. Na ta način so ljudje prisiljeni hoditi po travnikih in delati škodo, dasi nc bi bilo treba. Poslednji kopalci. Kljub temu, da je letos vreme nagajalo in je pri nas po vsakem dežju takoj bolj hladno, je bil naš Mahovnik vendar še preccj dobro obiskan. Seveda ne v takšni meri kol n. pr. lansko leto. Stalni obiskovalci so bili dijaki, ki so hoteli počitnice dobro izrabiti v prosti naravi na svežem zraku. Baš na tem kraju so najlepši smrekovi gozdovi. Ko se je pričela srednja šola, so stali le še akademiki in nekateri izmed niih skušajo poto'či lanski rekord. Toda 14. oktober je še daleč in vremenske prilike tudi druge kot 'ani. Včeraj so z opoldanskim brzovlakom odpotovali v Atene ljubljanski utlcti Skok, Žorga in Sponi V Zagrebu iu Belgradu pa se pridružijo ostalim. Omenili smo že da imajo nuši rcpie/cntuuti na letošnjih balkanskih igrali več upanja na uspehe kot prosi« leto. Kajti |>rošlo leto smo si priborili s težavo tretje mesto za Grki in Ruiiiuui. Atleti so nastopili po večini brez treninga, vzrok je bila še večja negotovost, če Ivo dovoljena potrebna za potovanje. V tem oziru je sedaj šlo boljše. Ministrstvo za notranja dbla je v pravem času nakazalo podporo. Na balkanski obmpijadi, ki se vrši letos drugič, tekmujejo Grki, lluinuuii, Bolgari in Jugoslovani. Svojo udeležbo so letos prijavili tudi Albanci. O rezultatih, ki jih dosežejo v teh državah atleti na različnih mitingih, sitiu slabo poučeni. Žalibog jc ravno med balkanskimi narodi zelo malo skupnosti, tudi nas ločijo različne govorice. Dunajski »Sporttag-blatt« obvešča vse športnike v Srednji Evropi o rezultatih v posameznih državah. Le |xiročil iz balkanskih drža v nima. Balkanska laliko-atletska Olimpijada in pa nogometne tekme za balkanski pokal so prvi pričetki zbliževanja. I.e škoda, da se ne izKoristiiitu ti dve konkurenci bolj spretno. Našo čitalce bodo gotovo zanimali rezultati grških atletov, -kajti z njimi bo najtežji boj. Vsaj to pričakujemo od naiših re-prezontsmtov. Za primerjavo bomo navedli tudi rezultate ntišili atletov. Tek 100 m: Lainbru 11.3 sek. \ Menah, lle-lebrandt tt.3 v Zagrebu. 200 metrov: Lambru 23 sek. v Atenah, Schrciber 23.6 sek. v Zagrebu, tudi Skok ima isti čas. 400 inelrov: Zografunkis 52.5 sek. v Atenah, Rittig 52.2 v Zagrebu. 800 metrov: Corres 2:6.5 sek. v Atenah, Rittig 2:4.2 v Zagrebu, tudi Žorga ima boljši čas od Grka. 1300 metrov: Georgaikopulos 4:31.5 v Atenah, Predanuć 4:14.2 v Zagrebu, boljši čas ima tudi Žorga. 3000 metrov: Andreu 16:43 v Atenah, Prc-danič 16:19.6. 10.000 metrov: Andreu 35.55 sek. v Atenah, Koron 35.11.8 v Zagrebu. 110 metrov z zaprekami: Mantikas 16 sek. v Atenah, Buratovič 15.6 sek. v Zagrebu. 400 metrov z zaprekami: Miropulis 57.4 sek. v Atenah, Bnnščuk 61.4 sek. v Zagrebu. Skakanje v višino: Mandellos 180 cm v Atenah, Kallay, Tončič, Pelesk vsi 180 cm na državnem prvenstvu v Zagrebu! Skakanje v daljavo: Burlos 671 cm v Atenah. Ka!kiy 671 cm v Zagrebu. Skakanje s palico: Aiutreopulos 365 cm v Atenah, Ferkovič 350 cm v Zagrebu. Troskok: Spiridakis 13.41 m v Atenah, Mio-kovič 13.55 m v Zagrebu. Metanje kopja: Papugeorgin 50.69 in v Šolnini. Messncr 50.53 v Zagrebu. Metanje krogle: Verginis 14.30 111 v Atenah, dr Narančič 14.01 v Zagrebu. Metanje diska: Caruvnsiliis 39.01 m v Atenah. dr. Narančič 42.72 m, tudi Manojlovič vrže čez. 40 metrov. Metanje diska helenski stil: Molindopulos 33.61 v Atenah, dr. Nurenčič 34.54. Če primerjamo gornje rezultate, lahko računamo, tla bo odločila zmago le bol jša koncli-cija |>06iimeznih atletov. vit Nogomet v tujini Šoštanj Ljutomer Nesreča v Sokolskcin domu se je zgodila v ponedeljek dne 29. t. m. zvečer. Vršila se je vaja za vprizoritev »Grofice Marice. Zidarji so prejšnje dni popravljali v domu stranišče in so tik za vhodom izkopali globoko jamo. Igralka gdč Zvveckova je stopila skozi vrata in v temi padla v nepokrito jamo ter si pri padcu nalomila nogo. Drugo jutro so jo prepeljali v ormoško bolnišnico. Sreča, da se ni zgodila hujša nesreča. Novo sv. mašo bo pel v ljutomerski cerkvi g. primicijant-salezijanec Franc Babič iz Sp. Krapja in sicer dne 12. okt. t. L, ne 5. okt., kakor je bilo prvotno naznanjeno. Za dan 5. okt. razposlana vabila veljajo za dan 12. okt. Slavnostni govor g. novomaš-niku bo govoril ljubljanski stolni župnik, g. kanonik dr. Klinar. Novo zastavo si je nabavila ljutomerska dekliška Marijina družba. Zastava je umetniško ročno delo gospe Ane Sonnemvaldove iz Ljutomera. Slovesno blagoslovitev bo dne 19. oktobra t. 1. jzvršil. mariborski stolni kanonik g. Franc Časi. Po pozni slovesni sv. maši sestanek dekanijskih Marijinih Iružb v Katoliškem domu. Na svidenje! Deži, ileži — nebo solzi, da jokajo grozdne ja-jode in mi. Tombola Prosvetnega društva je privabila preteklo nedeljo ogromno množico ljudstva, tako da je bil prostor med župniščem, Slomškovim domom in kaplanijo nabito poln. Avtobusi so pridno dovažali iz vseh strani; zlasti častno je bila zastopana Savinjska dolina. Le žal, da so tisti, ki so dospeli tik pred začetkom, ostali brez tablic, kajti slednje so bile že docela razprodane takoj popoldne. Glavne dobitke je sreča naklonila sledečim: telico je dobi! g. Steinbach iz Šoštanja, posteljo z omarico ga. Antonija Tajnik iz Šoštanja, ovco g. Sevčnikar Josip iz Petrovč, voz drv ga. Stopar Marija iz Družmirja, voz premoga ga. Drcv Francka iz Lokovice, voz krompirja g. Jelen Martin iz Ravn, kredenco g. Goršek Ivan iz Ravn. To pot konstatiramo tudi prijetno destvo, da je tombolska komisija fungirala strogo nepristransko in objektivno ter je tako izključila vse incidente, ki se zlasti pri razdeljevanju dobitkov radi pojavljajo. Kmetsko zborovanje. Tudi ta prireditev je bila dobro obiskana Dokaj neugodno vreme je potisnilo zborovalce v dvorano Slcm, doma in se ni vršilo na prostem, kako- je bilo prvotno določeno. Kmetje so prispeli iz vseh krajev Šaleške doline in so pazno sledili poteku zborovanja, katerega je dobro vodil predsednik tukaišnie K. Z. g. Deberšek. Praška Sparta ima izglede. Semifinalne borbe za srednjeevropski pokal so se otvorile s prvo tek mo med italijanskim prvakom Ambrosiano ter praško Sparlo. Igralo se je v Milanu pred 18.000 gledalci. Čehi so zaigrali s silno voljo in iznenadili Italijane takoj ]x> pričetku tekme z nevarnimi napadi, ki so rodili uspeh. V prvih minutah že sta padla dva gola v škodo Italijanov in Ambrosiana i je zainogla v prvi polovici igre doseči le časten gol. I Polčas 2:1 v korist Sparte. Italijani so v drugi ! polovici pričeli z veliko ofenzivo in dosegli izenačenje z '2 :2. Ta rezultat se potem ni spremenil kljub obojestranskim težnjam po znuigi. — Druga tekma med Sparto in Ambrosiano se bo vršila v 1 Pragi, kjer ima Sparta na svojem igrišču vsekakor več upa, da izrine Ambrosiano iz tekmovanja. Kako jc nu Angleškem. V prvi angleški nogometni ligi še vedno vodi londonski Arsenal, ki je I v zadnji tekmi napram Birminghamu zmagal s 4:2. j Prvi poraz v tekoči sezoni je utrpela slavna Aston : Villa. Kljub temu pa ji to ni škodovalo mnogo, kajti ostala je zaenkrat še na drugem mestu. Aston j Villi pa slede trije klubi, ki so dosegli enako šte-| vilo točk, to so Huddersfield, I)erby County ter Leicester City. — Nič ni še prave ustaljenosti v j moštvih, kajti letošnji angleški prvak Sheffield i Wednesday ni še med prvimi. To moštvo je zadnjo soboto doseglo le neodločen rezultat s 3:3 napram \Vest Hamu. — Zanimanje publike za tekme pa je zelo veliko, kajti prav pogosto so igre obiskane po 40—50 tisoč gledalcih. Zopet pokalni zmagovalec. \M-fW|gl je dosegla Slavija v odločilni borbi s Kladndiil zmago v razmerju 4:2. S tem je Slaviija ponovno osvojila prvenstvo pokalnih borb. Zmago pa, ki je bila prav težko desežena, je odločil sloviti napadalec Puc. Ta sijajni igravec je nekaj posebnega in že večkrat bi Slavija kapitulirala brez njegove pomoči. Skoraj 9,000.00(1 Din vstopnine so pobrali v Parizu ob priliki kolesarskega mitinga, ki je bil prirejen radi kolesarjev, udeleženih pri svt -znani dirki Tour de France. LAHKA ATLETIKA Francozi so izgubili. V Parizu so se srečali ogrski in francoski labkoatleti v medsebojnem turnirju. Splošno se je pričakovala tesna francoska zmaga. Francozi pa so morali celo kloniti Ogrom, in to z razliko 9 točk. Dočim so Ogri dosegli 79 točk, so si Francozi priborili le 70 točk. Rezultati: 100 m Rei?amby (Ogrska) 10.8 sek.; 200 m Regamby (O.) 21.8 sek.; 400 m Barcsy (O.) 49.4 sek.; 800 m Ke'ler (Franci a) 1 55, 2 min.; 1500 m Ladoumegue (F) 3:55,4 min. 110 m lese Boros (O.) 16 sek.; skok v višino Philipon (F.) 1.S5 m; skok v daljavo Palog (O) 7.16 m; skok s palico Romadier (F ) 3.80 m; krogla Darany (O.) 15.41 m; disk Madaras (O.) 46.34 m; kopje Szepes (O.) 65.70 m. • S. K. Ilirija (smučarska sekcija). V petek, dn 3 t. m. ob 20. uri v klubovi sobi kavarne Evropa sestanek smučarske sekcije. Radi važnosti se članstvo naproša, da se sestanka sigurno udeleže. — Načelnik. Ptuj Ogledi pri tovarnah. Jugočeška; tekstilna ovarna v Kranju je zaprosila za dovoljenje zgradbe pisarniških prostorov na lastni parceli štev. 1256—1, d. o. Kranj. V to svrho se bo vršil ogled in obravnava na licu mesta v petek dne 3. oktobra 1030 zjutraj ob pol 9. — "»Vulkan«, tovarna gumijevih izdelkov, je zaprosila za dovoljenje zgradbe nove kotlarne in novega tovarniškega dimnika na lastnih pare. št. 267/1, 267/4, 267/5, d. o. Kranj. Ogled in obravnava za dovolitev gradnje bo v sredo, dne 1. oktobra 1930 ob tričetrt na 9 zjutraj. Interesenti ee v obeh slučajih opozarjajo, da pravočasno prijavijo morebitne ugovore. Razstava sadja, ki je letos radi krute toče tako različno obrodilo, če je sploh dozorelo, se je preteklo nedeljo vršila na prijaznem Vurbergu. Snaženje prostorov. Cestni odbor v Ptuju radi snaženja prostorov od 2. do 5. oktobra za stranke ne uraduie. Delovni čas v trgovinah. Trgovski gremij v Ptuju razglaša, da bodo trgovine v zimskem času od 1. oktobra do 31. marca odprte ob delav-oikih zjutraj od pol 8 do pol 1 in popoldne od pol 2 do 6. Ob nedeljah bodo trgovine kupoval-aun na razpolago od 8 do 10 predpoldne. V soboto dne 27. sept. 1930 se je zbralo v Kamniški dom skoraj toliko otrok, luikor 3. sept. t. 1. v frančiškansko cerkev k službi božji ob pričetku šolskega leta Privabilo jih je skioptično predavanje o : »Sv. Tarciziju«, katerega hočejo vsi posnemati v ljubezni in zvestobi do presv. Evlia-ristije. — Če se bi pokazalo še v bodoče tako zanimanje za tovrstna predavanja, bi jih želeli s pomočjo staršev še večkrat prirediti ob sobotah popoldne. V nedeljo dne 12. okt. zvečer ob 6 bo cerkvena prireditev v farni cerkvi v Kamniku. Sodelovali bodo naši najboljši glasbeniki in sicei g. Heybal Josip (orkester), g. Cerar Avguštin (zbor) in č. fr. Kanizlj Fricelj (orgle). Dohodek je namenjen za popravo velikega oltarja, zato naj vabila, katerega bodo te dni prinesli poverjeniki na dom, nihče ne odkloni. Loče pri Potjčanah Letošnje gospodarsko leto gre h kraju. Naš okraj sc nc more pritoževati čez letino, ki je pa nekoliko slabša od lani. Dvakrat nas je obiskala toča. Strela jc požgala dva hleva. !z neznanega vzroka jc že preje zgorela tudi ena izmed hiš Hia festungalu. Za nameček nu« je obiskala letos tudi povodenj, avgusta meseca. Pri Koširjevem mlinu je votla segala že skoro do roba ceste Poljčane—Konjice. Cesta na Ponikvo jc v Peno ju bila pod vodo. l'o celi dravski banovini se budi tujski promet. Lepa dolinica od Boča do Konjiške gore jc pa menda zadnja na svetu. Seveda. S čim bomo pa tujcem jiostregli? — V Ločah s komarji in s kopeljo v Dravi nji. Vsled lene. nc-rcguliranc Dravinje nam komarjev nc manjka. Dravinja je pa tudi dobra, da nam odnaša otavo in blati travnike, toliko koristi pa nimamo od nje, da bi se v času vročino mogli kopati v njej domačini, ali tujec, ki slučajno zaide v našo stran, ne da bi se motal bati, da po vsem životu dobi izpuščaje. Naš župnik, vel. g. svetnik Zičkar Marko, se je pred kratkim v drugo vrnil iz Bolnišnice v Kandiji. kjer je zdravil bolno iioro. Želimo g. svetniku, da bi ozdravljenje bilo trajno. Ljubljansko gledališče Drama Začetek ob 20 zvečer Četrtek, 2. oktobra: PRAVLJICA O RAJSKI PTICI. Premijera. Izven. Petek, 3. oktobra: zaprto. Sobota, 4. okt.: ZA LJUBEZEN SO ZDRAVILA. Ljudska predstava jx> znižanih cenah. Izven. Nedelja, 5. okt. NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Ponedeljek, SEN KRESNE NOCI. Red A. Torek, 7. okt. — Zaprto. Sreda, 8. okt.: MLADOLETJE. Premijera. Opera Začetek ob 20 zvečer Sobota, 4. oktobra: KNEZ IGOR. Premijera Izven. Nedelja, 5. sept. :VESELA VOJNA, opereta. Premijera. Izven. Ponedeljek. 6. sept.: — Zaprto. Torek, 7. sept.: LOHENGRIN. Gostuje g. Marij Šimenc. — Red E. Šnudcrl v Ljubljani. Avtor drame >Pravljica o rajski ptici« prispe danes dopoldne v Ljubljano ter bo prisostvoval premijeri svoje drame. Ponovno vabimo občinstvo, da poseti danes zvečer gledilišče. Vstopnice po dnevi v opernem gledališču, zvečer pred predstavo v dramskem. Cene normalne. Predstava je za izven. Mariborsko rfledaUšče Četrtek, 2. okt. ob 20: GOSPA MINISTROVKA«. Ab. A. Premijera. Petek. 3. oktobra. Zaprto. Sobota. 4. oktobra ob 20: »ALEKSANDRA«. Premijera. It društvenega zivlienitr »Ljubljana«. Drevi ob tričetrt na 8 važna pevska vaja v stolnici. Udeležba obvezna. — Pevo-vodja. Cerkveni vestnik Duhovniki imajo danes ob 3 popoldne običajno duhovno obnovo v Domu. Vabljeni so vsi I Iz službenih objav Razglas o drugi pismeni ofertalni licitaciji za izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu. Kraljevska banskn uprava Dravske banovine v Ljubljani razpusije za prevzem in izvršitev regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu drugo javno pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku na dan 13. oktobra ob 11 v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg št l/II. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na cene uradno odmerjenega proračuna, ki znaša 490.460 Din. Razglas o licitaciji. Ker prva, na dan 17. septembra 1930 razpisana licitacija (za prevzem dodatnih gradbenih del ter dobave in montaže strojne opreme hladilnice v splošni bolnišnici v Ljubljani) ni uspela, razpisuje kr. bangka uprava Dravske banovine za prevzem teh del drugo javno pismeno ofertno licitacijo na torek dne 14. oktobra 1930 ob 11 v pisarni tehničnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani. Draibcni oklic. Pri sodišču v sobi št. 3 bo dne 13. novembra 1930 dražba nastopnih nepremič- nin: 1. ob devetih: zemljiška knjiga Kočevje, vi. št. 915, in zavezane stranke lastne polovice, zemljiška knjiga Kočevje, vi, št. 852 in 966 s pritjklinami; ce-liil.na vrednost 131.374 Din, najmanjši ponudek 87.582 Din 66 par, vadij 13.137 Din 40 par; 2. ob desetih: zemljiška knjiga- Rajndol, vi. št. 115 in 214, ter zavezane stranke lastne polovice vi. št. 126 d. g. Hajndol; cenilna vrednost 5057 Din 50 par, najmanjši ponudek 3371 Din 67 par, vadij 505 Din 75 par. — Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II. Gradnja hidrocentrale. Kranjska industrijska družba na Jesenicah prosi, da se na podlagi predloženega projekta razpiše ediktalni postopek v svrho podelitve stavbenega dovoljenja za gradnjo hidrocentrale ob Radovni na parceli št. 365/1 d. o. Zasp ter koncesijo za izrabo padca na Kadovni od že obstoječe centrale na Radovni, last Kranjske industrijske družbe, pa do Save pri Zaspu. S tem projektom se zamišlja, zajeti Radovno s pomočjo avtomatičnega jeza tik pod že obstoječo hidrocentralo in združili izrabljeno vodo iz odtočnega kanala ter vso neizrabljeno odvišno vodo iz potoka Radovne. Za dovod vode za centralo sta predvideni dve trasi, in sicer se bo projektant odločil za ono, ki bo v geološkem oziru prikladnejša. Vtok leži na desnem bregu in dovaja obratno vodo po betonskem rovu skozi hrib Sv. Katarine do vodostana pri Zaspu. Vodostan bo izravnal morebitne sunke v tlačnih ceveh, ter valovanje vodnih gladin Od vodostana naprej do centrale so predvidene železne cevi za transport vode. Strojnica leži blizu desnega brega Save, in sicer na parceli št. 365/1 odnosno 397 d. o. Zasp. Odtočni kanal je projektiran iz betona ter je njegova okolica ob Savi zavarovana z močnimi betonskimi zidovi. Projektirana vodna naprava bo proizvajala pri normalni vodi in pri čistem padcu cirka 5 lm približno 3100 KS. Okrajno načelstvo v Radovljici razpisuje v smislu § 60 vodopravnega zakona za bivšo Kranjsko vodopravno razpravo na 30. oktobra 1930 s sestankom ob 11 pri obstoječi centrali KID pod Vintgarjem. Dražba lovov. Lovi naslednjih občin se bodo oddajali v zakup na javni dražbi za dobo 5 let in 3 mesecev, t j za čas od 1. januarja 1931 do 31. marca 1936: Boštanj, Bučka, Čatež, Kostanjevica, Krško, Mokronog, Raka, Studenec, Sv. Križ pri Kostanjevici, Št. Jatiž, št. Jernej, Št. Rupert, Škocijan, Šmarjeta, Trebelno, Tržišče in Velika Dolina. — Dražba se bo vršila za občine: Bučka, Studenec, Raka in Krško dne 4. novembra 1930 ob 9 dopoldne pri okr. načelstvu v Krškem; za občini Boštanj in Št. Janž dne 5. novembra 1930 ob 9 dopoldne na uradnem dnevu v Radečah v občinski pisarni; za občini Šmarjeta in Škocijan dne 7. novembra 1930 ob 9 dopoldne pri okraj, načelstvu v Krškem; za občine Mokronog, Št. Rupert, Trebelno in Tržiščo dne 13. novembra 1930 ob 8 dopoldne na uradnen? dnevu v Mokronogu v občinski pisarni. Prve celotna izdaja I Doktorja Franceta Preierna zbrano delo Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska Knjigarna v ljubljeni. Dospelost davkov Dokler se ne izvrši nova odmera zemljarine, tgradarine, pridcbnine, rentnin« in družbenega davka za tekoče leto 1930., morajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega 'leta, to je iz leta 1929. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne dolžnosti (člen 147. zakcna o neposrednih davkih), V smislu člena 148. pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, dospel je 1. oktobra 1930 že v plačilo četrti obrok: zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in voj-nice, Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do dne 15. novembra 1930. Kdor bi tega dne ne plačal zapadlega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno, Zeniljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih lelnih obrokih najkasneje dne 15, avgusta in dne 1. novembra 1930, sicer se bodo istotuko zaračunata 6% zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale. Davek novih davčnih zavezancev in davek Zavod za pospeševanje zunanije trgovine Kmalu bo minulo leto dni, od kur je začel v Bdgradu poslovati zavod zu pospeševanje zunanje trgovine, ki je bil osnovan po zakonu z dne "50. novembra. Zavod spada pod ministrstvo trgovine in industrije. Pravkar je izdal poročilo o svojem poslovanju od t. januarja do it. avgusta. Iz tega poročila posnemamo, da se delo zavoda deli v sekcijah. Poleg čisto administrativne sekcije iinu zavod predvsem informativno sekcijo. Tej sekciji pripada proučevanje inozemskih tržišč, nadalje sortiranje tega nmit^jaja in priprava tega matcrijulu za potrebe našega gospodarstva, lnformutivnu sekcija ima zopet pododdelke: trgovski, prometno tarifni, carinski, prevodni ter tri skupine industrijsko, kmetijsko in rudarsko. Oclo informativnega oddelku je v ozki zvezi z delom publicistične in statistične sekcije. Sedaj izdaja zavod svoje glasilo, s I. oktobrom pa bo začel izdajati Trgovski bilten za propuguudo v inozemstvu. V zvezi s propagandnim delom zavoda se. je že začelo delati za ustanovitev Trgovskega muzeja v Belgradu. Za zaključno fazo njegove organizacije pa ie smatrati delo trgovinsko politične sekcije, i bo utrla nova pota miši zunanje trgovinski politiki. Za presojo delavnosti zavoda služi statistika: doslej je zavod rešil in prejel skoro 5.000 dopisov. Med važnejšimi akcijami zavoda navajamo: delo za standardizacijo kmetijskih pridelkov, sodelovanje pri osnovanju Priv. družbe za izvoz kmet. pridelkov, zlasti glede izvoza žita !n vin, pri organizaciji transporta sadja in zelenjave, javnih skladišč dn pri standardizaciji paprike iji konoplje. Nadalje je bilo obsežno propagandno delo, za plasiranje naših proizvodov v inozemstvu. Reja domačih zajcev Kakor zunaj v naravi, se tudi reja domačih zajcev glede oplojenja in naraščaja mladičev sedaj večinoma zaključi, izvzemši samice, ki dosežejo v tem času starost sedem, pri večjih vrstah pa dvanajst mesecev. Nepravilno pa je oploje-vati sedaj samice, ki so v tem letu bile večkrat oplojene ter mladiče vzgojile. Vzrok prenehanja z rejo je menjanje dlake, ki se začne te mesece. Živali je pustiti v miru, ker so v tem času zelo občutljive, tako rekoč bolehne. Vsak gojite!j naj ima torej obzir na živali, ter jih obilneje krmi, ker rabijo potrebnih snovi za razvoj nove, za zimo potrebne dlake. Zelo priporočljivo je v tem času polagati k hrani oljnatih semen, kakor solnčnico, laneno seme in slično, ki pospešuje rast dlake in nje kakovost. Vobče je treba plemenskim živalim, posebno mladičem za rejo namenjenim, polagati kolikor mogoče največ redilnih snovi, ki pomorejo do popolnoma pravilnega telesnega razvoja, kakor v kakovosti in lepoti barve; kar je za napredno rejo velike vrednosti. Po menjanju dlake meseca oktobra se dobro razvite samice lahko oplodijo, oziraje se na hleve c zime, cla mladiči vsled mraza preveč ne trpe. Nikoli pa ni siliti do oploditve mršavih in slabih, ter mučiti živali s tem, česar niso zmožne. Pravilno oskrbovane in zdrave živali se dajo z lahkoto oploditi vsak čas, tudi v zimskem. Vsakega gojitelja naj bo dolžnost, da pravilno oskrbuje, da živali odgovarjajo zahtevajoči obliki posamezne vrste, posebno tiste, ki se nu-lijo v prodajo za nadaljnjo rejo. Želeti bi bilo, da zajčerejska društva kontrolirajo rejo pri članih, ter podpirajo lc liste, ki gojijo živali pravilno, ne pa izkoriščevalce, ki so včlanjeni samo zato, da izrabijo ugodnosti od strani društva ter kolikor mogoče največ mladičev prodajo ne glede na njih kakovost in pravilno postrežbo kupca ter s tem spravijo za bodoče sebe in društvo v slabo luč. Takšnim rejcem naj društvo onemogoči vsako iz-koriščevanje s svojimi malovrednimi plemenjaki. Med rejci naj se vršijo ogledi hlevov in živali od strani društva določenih izkušenih starih rcjcev, pri sejah naj bodo poučni govori, predavanja iz lastnih izkušeni kakor iz poučnih knjig > reji, da se privede člane vsaj k pravemu znanju reje in da spoznajo vrste po imenu in barvi, obstoječih živali in njih vrednost. Kakor pri živinoreji vsake vrste, je potrebno tudi pri zajčjereji športnih rejcev, da naša sedanja reja ne propade; saj je bila od delujočih rejcev s precejšnjimi stroški povzdign ena na zaže-Ijcno višino, z nabavo novih vrst, kakor za izboljšanje krvi tukajšnjih ostankov iz predvojnega časa. Da se pa reja domačih zajcev uspešno razvija kakor je želeti, in že obstoja v raznih drža-fah, posebno v Franciji, je potrebno, da vsak zajčerejec, ki z interesom goji, pristopi kot član k društvu, ki že obstoja. Naslove športnih rej-ccv pa nabira J. Š. Kamnica 12, p. Maribor, ka-'cre blagovolite -poslati. za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odlok, plačati se pa mora 30. dan po vročitvi plačilnegu naloga od.msno odloka in sicer v onem znesku, ki je po zekonskih rokih že dospel v plačilo, Davek na poslovni promet onih zavezancev, ki ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa, dospe in se mora plačati zu III. četrtletje 1930 najkasneje do 31. oktobra 1930. Uslužbenski davek, ki so ga pobrali »lužbo-dajalci, in sicer: 1. državne in samoupravne institucije, 2, družbe, ki polagajo javno račune in ki so vsled tega načelno zavezane družbenemu davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposkncev in 3, ostali delodajalci, če zaposiujeio mesečno pevprečno nad 20 zaposlencev, se mora odpremiti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk za vse zaslužke, in sicer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek na zato določenem mestu in obenem znamke uničijo. Oktobrska „Mladika" Vinarski list. V Belgradu Je začel Izhajati »Vinarski liste z nemškim podnaslovom: »Wein-icitung ftlr Jugoslavvien und Balkan«. List izdaja In urejuje Adam J. Conrid v Belgradu. List prinaša srbohrvatske In nemške članke. O letini v naši državi piše, da jo cenijo na 4 milijone hI, nadalje da bo kakovost zelo dobra. Kot kupec je nastopila Vrane i in Dosehno za črna in rdeča viua, ki jih ku- puje za rezanje sv ojih vin. V Banatu je kupčija postala živahnejša in je starega vina vedno manj na trgu, vendar računajo zaloge na 300—350 vagonov. Cene starega vina se gibljejo po lil od 170 Din dalje. Interes za dalmatinska vina je velik v inozemstvu, kjer jih uvažajo ravno radi rezanja svojih vin. Srbsko zadružništvo. Glavna zveza srbskih zadrug je imela na koncu leta 1929. 1615 članic, od tega je bilo 1087 konzumnih, 807 kreditnih, 30 mlekarskih, 26'vinogradniških, 10 žitarskih, 12 živinorejskih, 4 za skupno porabo strojev, 1 mlinar-ska, 1 sadjarska, 1 čebelarska, 2 o'!ja.rt'ki, 1 vrtnarska, 3 gozdarske, 1 riževa, t plet&rska in 9 oblastnih in okrajnih zivez. Zveza ima tri podružnice, od česar je' pri zagrebški podružnici 242 zadrug, od teh 234 kreditnih, novosaiska podružnica ima pa 46 članic. Podružnica v Kninu je likvidia-ana. Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 3. okt. ponudbe glede oddaje pleskanja žel. irt-siov in žel. prehodov. ■— Prometno kcmercijelni oddelek sprejema do 4, in 7. okt. ponudbo glede dobave tiskovin. Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 8. okt. ponudbe glede dobave lesarskega orodja. Ravn. držav, železarne Vareš sprejema do 8. okt. ponudbe glede dobave 300 m5 keramičnih plošč. Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 9. okt, ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vivi, 3 usnjatih jermenov ler glede dobave 2500 kg strojnega olja. B&rza Dne i. oktobra 1930. DENAR V današnjem deviznem prometu so bili tečaji nekoliko slabejši. Promet je bil znaten zlasti v devizi Newyoik, katere je bilo zaključeno skoro poldrug miliijcn Ve'ike nakupe devize Newyork je pripisovati večjemu povp:aševanju in nakupom naših dolarskih papirjev, katerih nizki tečaji kon-venirajo za nakup. Nadalje ie bil znaten promet v devizah London in Curih. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, dečim je ostale zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2279 bi., Berlin 1343.75 bi., Bruselj 787.40 bi., Budimpešta 988.78 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 797.lt) bi., London 273.97—274.77 ('274.37), Nevvyork 56.27-50.47 (56.37), Pariz 221.65« bi., Praga 167.17—167.97 (167.57), Trst 294.60-296.50 (285.50). Zagreb. Ams'.erdam 2279 bi., Berlin 1342.25 do 1345.25, Bruselj 787.40 bi., Budimpešta 987.28 do 990.28, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.65 do 798.66, London 273 97—274.77, Nc\vyork 56.27 do 56.47, Pariz 220.65—'222.65, Praga 167.17—167.97, Trst 294.601—296.601. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 4.036 mil. Din. Belgrad. Amsterd. 2276—2282, Berlin 1342.25 do 1345.25, Budimpešta 7S5.9C—788.90, Bukarešt 3330—3380, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.62 do 798.62, Londoi 273.97—274.77, Ncwyork 56.27 do 56.47, Pariz 220.65—222.65, Praga 167.17 do 167.97, Milan 294.31—296.31. Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.90, Ate- j ne 6.675, Berlin 122.61, Bruselj 71.85, Budimpešta ! 90,225, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.445, Dunaj 72.75, j London 25.0375, Madrid 53.30, Newyork 515.35, : Pariz 20.225, Praga 15.29, Sofija 3.7325, Trst 26.985, Varšava 57.75, Kopenhagen 137.925, Stock-hclm 137.475, Oslo 137.90, Helsingfors 12.975. Dinar netira na Dtinacu (deviza) 12.54875, (valuta) 12.51. VREDNOSTNI PAPIRj! Nazadovanje dolarskih papirjev, v inozemstvu se je deloma ustaviio, vendar so pri nas tečaji nadalje nazadovali in vplivali tudi na druge državne papirje v tem smislu. Promet je bil v vojni škodi in v 1% dolarskih papirjih po nižjih tečajih, kakor včera>j. Bančne delnice beležijo poleg običajnega prometa v Poljo in Jugo banki ter Pra-štedicni še zaključek v Unicn banki. V industrijskih papirjih ni bilo zaključkov, razen v Trboveljski, ki je nazadovala od 385 na 380, kasneje pa se je popravila na 383. Omenjamo še, da danes v Zagrebu 7% investicijsko posojilo sploh ni vo-tiralc. Ljubljana. 8% Bler. pos. 96.50 bl„ 7% Bler. pos. 83.50 bi., Celjska 160 den.. Ljublj. kred. 122 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den., Ruše 280—300, Prašte-diona 905 den. Zagreb. Drž. pap.: agrari 55.25 bi., vojna škoda ar. 432.50—433, kasa 432.50—434 (433.50), XI. 432 den., XII. 433.50—434 (433), 8% Bler. pos. 95.50 bi., 7% Bler. pos. 83.50—83.75 (85, 83 50), 7% pos. Drž. hip. banke 81.50—83 (82), 6% begi. obv. 76 bi. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 36—40, Poljo 56 do 56.50 (56), Kreditna 96 den., Union 191 — 192 (191), Jugo 77,50—78.50 (78), Lj. kred. 122 den . Medju-narodna 66 den., Narodna 8120—8200, Obrtna 36 den., Praštediona 922.50—924 (924), Etno 152.50 do 161, Srbska 188 den., Zcmaljska 130—132. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann Zcpet in zopet moramo opozarjati na »Mladiko«. Vsaka številka tega izvrstnega slovenskega družinskega lista je tako lepo zaokrožena; dasi se drži nekega sistema ureditve, nikoli ne postane dolgočasna, enolična, marveč vsakikrat jo poživi nekaj novega, svežega, nepričakovanega. Tako se nam »Mladika« razcveta v bohotno in rodovitno drevo, čigar sadovi so sladki in koristni. Le preglejte družinske liste drugih narodov — najboljše med dobrimi si oglejte in jih primerjajte z našo »Mladiko«! Še kdor je prežet znane slovenske skromnosti, ne bo mogel zatreti v sebi veselja in ponosa, cla imamo v »Mladiki« zares mojstrsko urejen list, ki v polni meriv odgovarja potrebam našega časa, ki pozorno in budno zasleduje vse znamenite pojave ter jih svojim čitateljem jedrnato in sočno tolmači in ki ima stalno pred očmi najvažnejši smoter takega lista: zbuditi v čitatelju ljubezen do čitanja, prikleniti ga z ljubeznivimi vezmi na svet omike, vzpodbujati ga k izobrazbi in k napredku. Zdaj je oktober in bližajo se že dolgi, pri-jelni večeri, ki jih človek najlepše preživi s knjigo ali z listom. Zdaj jc spet čas, da opozorimo na našo »Mladiko«; na prelepe njene povesti, na zanimive članke in na razkošne podobe, ki jo krasč. Nadaljujeta se v 10. številki »Mladike« povesti >Kamnarjev Jurij« (spisal France Seljak) in >Za-mctenc stopinje (Непгу Bordeaux — prevela Kri-sta Hafner). Prijetno presenečenje pa nam je pripravila Mladika« z objavo ilustriranega potopisa rektorja naše univerze dr. Alfreda Serka: V severno ledeno morje, ki se bo, upajmo, še večkrat nadaljeval. — S. Reinach: Apolon Pred nekaj tedni se je na srbskem književnem trgu pojavila prijetna, mogel bi reči skoraj luksuzna knjiga v oktavi z naslovom: Salomon Renak, »Apolon, opšta istorija plastičnih umetnosti, Salomon Reinach je v raziskovanju zgodovine likovne umetnosti svetovno znana osebnost. Napisal je celo vrsto v to področje spadajočih del. Omenjani le nekatera: L'Egypte prehistorique, L'Anthrcpclegie, Alluvions et Cavernes, Reper-toire de 1'art quaternairc, Repertoire de la Statu-aire, Bronzes figures de la Gaule romaine, Repertoire de la peinlure grecque et romaine, La Ne-cropole de Myrina. Leta 1889. je izdal proslulo delo z naslovom »Minerva« o grških in rimskih klasičnih umetnikih. »Apolon« pa, ki je nekaka protiutež »Minervi«, je zbirka predavanj, ki jih je Salomon Reinach držal v šolskem letu 1902-03 na Ecole de Louvre. Predavanja so že tedaj vzbudila splošno po;Vmost, Števi?o poslušalcev je raslo, tako da je bila dvorana premajhna. Po razdelitvi delo še danes obsega petindvajset prvotnih predavanj. Epilog je dodan kesne'je in obsega umetnost dvajsetega stoletja. Omenjam, da jc »Apolon« preveden v španščino, angleščino, madžarščino in italijanščino. O knjigi gre glas, da je danes morda najpopolnejši in najkonciz-nejši pregled likovne umetnosti na svetu sploh. Zato je bilo prav, da jc Srpska Književna Zadruga oskrbela prevod tega pomembnega dela. Težki, marsikod za prevajanje naravnost trdi francoski tekst v kondenziranem Reinachovem slogu je vseučiliščni profesor Miloje M. Vasic*po mnenju strokovnjakov dobro posrbil. Uvod je knjigi napisal stari francoski učenec med Srbi, Bogdan Popovič. , Vsporedno s tekstom »Apolcna« gre 642 sorazmerno posrečenih pesnetkov napopolnejših umotvorov od prvih začetkov umetnosti do danes. Klišeji so vzeti iz prvotne francoske ideje in zelo prijetno spremljajo zgoščeno sestavljeno besedilo. Rcinachov »Apolon« je prepotreben pregled' plastike, arhitekture in slikarstva cd prvih začetkov do naših dni. To je knjiga, ki bi ne smela manjkati v nobeni zasebni in še manj pa v javni knjižnici. To je delo, kakor poudarja g. B. Popovič, ki zasluži, da bi ga človek znal na pamet. Posebej bi podčrtal vrednost in pomen obsežne bibliografije v raznih jezikih koncem vsa- 9Г Ksaver Meško je priobčil pod naslovom »Sv. Fran-čišek« slovensko molitev Bernarda Kvintavalskega. Dve preudarno izbrani pesmi (Janko Samec: Skozi smrtnih ur vihar..., M. Kunčič: Mrtvi krik) dopolnjujeta leposlovni del tega zvezka. Dr. Janez Plečnik nadaljuje svojo razpravo iz anatomije: O snoveh v našem telesu (plini). — Pod zaglavjem »Pisano polje« je objavljen prevod vele-zanimivega B. Oldenovega življenjepisa slovitega in tudi pri nas dosti znanega ameriškega romanopisca Jacka Londona. — J. šedivy priobčuje svoje poučne potopisne črtice »Križem po Bolgariji«. Dnevnim dogodkom sta posvečena članka »Cankarjev spomenik na Vrhniki« in »Kam jadramo«. S poslednjim člankom seznanja list čitatelja v nazorni obliki z velikimi političnimi in gospodarskimi vprašanji našega časa. A zlati kotiček družinskega lista je vsekakor »Družina«. To vam je druga, praktična pesem. Kolikega pomena so članki kakor n. pr. Štefanije Hu-inekove: Vsakdanja opravila v sodobnem gospodinjstvu, ali Milice Grafenauerjeve: Iz duhovnega življenja družine itd., ni treba posebej poudariti. To jc skoraj hrbtenica pravega družinskega lista. Povrh še raznega praktičnega in zabavnega drobiža nič koliko. Ne smemo pa prezreti slik, ki krasijo to številko »Mladike« Najprej Fr. v. Uhdejevega »Gosta v ribiški koči«, ki spada med najboljše umotvore modernejšega nemškega slikarstva, potem pa bogat ciklus Fr. Stiplovškovih lesorezov »Stari Maribor«. Nekaj lepih fotografskih posnetkov izpopolnjuje lis' v ilustrativnem pogledu. kega poglavja. Na kraju knjige je obsežen abecedni seznam, v katerem so (hvala Bogu enkrat!) imena pisana fonetično in gramatično. To jc vsekakor napredek za srbsko znanstveno knjigo, ki je bila do danes v mnogih slučajih baš v tem pogledu tako pomanjkljiva in nepraktična. Srbski preved »Apolona<- na 436 straneh na najboljšem umetniškem papirju in v najelegant-nejše platno vezan velja le 70 Din. Knijigo je založil Cvijanovič. Tone Potokar. * Jugoslavija — Jugoslovenski turizam. — Deseti zvezek oficijelnega glasila »Putnika«, ki je zares reprezentativna revija našega tujskega prometa, prinaša sledeče prispevke: Kari Eckschlager: Von der Save zum Skutarisee (Streifziige im Gebiet der Dinarischen Alpen). — Јоппу Belim: Dalma-tinisehe Stadtchcn (Rab, Trogir). — F. S. Copeland: The Peninsula o! Pelješac. — Iz Swiata, Warszawa: Centrum Sawskiego Banatu. — X. \V. Kneblevvski: Propagcnda Jugoslow. na ziemiach Polski. — Dr. Josef Kalibera: Štefan Mali. — Drobiž. — Krasni posnetki folklornega in. geografskega značaja, na finem papirju, na katerem je vsa revija tiskana, izvrstno služijo svojemu namenu. — Prelepa, okusno opremljena revija zasluži tudi doma največjo pozornost. Vrtec — Angelček. — Prvi zvezek novega letnika 1030-31 je pravkar izšel. Vrtec in Angelček sta že tako priljubljena lista za našo mladino, da bi bila vsaka pohvala in vsako priporočilo zanju prav za prav odveč. Toda skoraj malo nespodobno je, da tako malo pišemo o tema dvema listoma, ki se od leta do leta v vsakem pogledu izpopolnjujeta in nudita zmerom boljše in boljše gradivo čitanja željnim malčkom. Lep, okusen tisk, primerne ilustracije in kar je poglavitno, krasna in mikavna vsebina odlikujejo ta dva najstarejša mladinska lista. — Še odraslemu človeku se stori milo, ako čita n. pr. Venceslavovo povest: Otroci s črne ceste — kako bi neki mladini ne segla do srca? — AH pa, kdo bi se prijetno ne zabaval ob Malko Krevhovi šaljivi zgodbici: Kako je Matijček žgance kuhal. — Zgodba o Telebanu — ki jo je napisala priznana naša pisateljica Lea Faturjeva — koga bi ne zamikala? — ah Krihova: Božja mimica? — Nič manj zanimiv pa je prispevek Janeza Samotarja: Peter Pan, po angleški istoimenski zgodbi... in nešteto drugih lepih stvari, ki jih ie pa preveč, cla bi jih ne mogli navesti... da o lepih stvareh, ki jih čitamo v »Angelčku«, sploh ne govorimo... Dvokolesa i motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ..TRIBUN A" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlorška cesta Jtcr. 4. 160 bi., Slaveks 60—65, Slavonija 200 den., Na-šice 1050 den., Danica 105 bi., Pivara Sar. 185 do 190, Drava 215—238, Šcćerana Osjek 307—311, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 185 den., Brod. vag. 95 bi., Vevče 124 den., Isis 50 bl„ Ragusea 397—400, Oceania 200 den., Jadr. plev. 550—600, Trboveljska 382—385 (385, 380, 383), Cement Split 275 den. Belgrad. Narodna banka 8180, 7% inv. pos. 89.50, agrari 55.50—56.50, vojna škoda 450, XI. 455.50, XII. 458.50, 8% Bler, pos. 100.25, 7% Bler. pos. 87, 7% pos. Drž. hip. bank« 82 50, 6% begi. obv. 77. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu. Lcndon: 7% Bler. pos. 82.50—83.50. — Ncw-yoik: 8% bler. pos. 94—95, 7% Bler. pos. 82.50 do 83.50, 7% pos. D. H. B. 80.50—82.50. Duuaj. Don. sav. jadr. 89.20, Wiener Bank-verein 17.65, Creditanstalt 47.20, Escompteges. 160, Guttmann 17, Mundus 153, Alpine 24.35, Trboveljska 47, Kranj. ind. 41,Ley'kam 4, Rima Murany 81,25. Žitni trg Na žilnem trgu je nastopil značilen preokret: tečaiji so se začeli po zadnji deruti zopet dvigati. Tako Budimpešta kakor Čikago beležita višje tečaje. Tako je danes pšenica v Budimpešti narasla za oktobrski termin od včerajšnjega zaključka 15.12 na današnjih 15.36—15.37, likvidacijski tečaj pa je znašal celo 15.50, Tudi pri nas je postala tcndenca prijaznejša in so se cene učvrstile. Tako se je danes zahtevalo za pšenico Srbobran 160, Sombor okolica 147.50—152.50 in ban. 155, slavonska pšenica pa je ostala neizpremenjena. Čvr-stejša je tudi koruza in se zanjo imenuje tečaj 97.50 za oktober umetno sušeno blago, času primerno suho blago pa stane za december-januar 87.50. Cene mlevskih izdelkov so zaenkrat ostale ncizpremenjene. V ostalem je naš trg skoro brez prometa. Zaradi poljskih del so ponudbe slabe. Pa tudi povpraševanje je majhno. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Notaciije so ostale neizpremenjene. Promet: pšenica 6 vagonov, oves 3 vagone, koruza 71 vagonov, moka 9 vagonov, otrobi 3 vagone. Tendenca prijazna. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica: okt. 15.38—15.60, zaklj. 15.36 do 15.37; marc 16.37—16.65, zaklj. 16.41—16.42; maj 16.85—16.89, zaklj. 16.85—16.87. — Rž: okt. 8.56 do 8.75, zaklj. 8.52—8.54; marc 9.40—9.70, zaklj. 9.45—9.46. — Koruza: maj 12.36—12.60, zaklj. 12.40 do 12.41. Tranzit maj 11.18—11.20, zaklj. 11.18 do 11.20. Les Na ljubljanski borzi ie bilo zaključeno: 1 vagon hrastovih plohov in 3 vagoni brzojavnih drogov. Tendenca mlačna. Povpraševanje je za hrastove neobrobljene plclie 80, 90, 110, 120, 130 mm 2.50—3 m in 22 cm srednje širine naprej. Ponuja pa se 1 vagon suhih jelševih plohov od 16 cm srednjega premera naprej od 30 do 100 mm, 1 vagen javorjevih plohov od 16 cm dalje 30—100 mm, 1 vagon bukovih plohov od 16 cm dalje 30—100 mm, 1 vagon hrastovih plohov od 18 cm dalje 30—100 mm. Živina Na ljubljanski sejem dne 1. t. m. je znašal dogen (v oklepajih število prodanih glav): konj 150 in žrebet 11 (prodanih 28), volov 59 (42), krav 63 (37), telet 23 (15) in prašičkov za rejo 199 (90). Sejem ni bil tako živahen, kakor je bilo pričakovali, vendar je bil dogon goveje živine znaten. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene, le za teleta so znatno popustila. V ostalem so bile cene sledeče kakor sledi: voli I. 10, II. 9, III. 8, krave debele 5—7, klobasarice 3—4, teleta 12—14 Din (vse za kg žive teže), konji 300—5000, prašički za rejo 250—4400 Din po komadu (po kakovosti in velikosti). Pripominjamo, da so bile na zadnjem sejmu 17, septembra t, 1. cene telet 14.50—15 Din Poslano. Na številna vprašanja pojasnjujeva, da ni-mava nikakih stikov s sedanjo tvrdko J. Goreč nasl. Auerhamraer-Ogrin, družba z o. z. (lastnik Ivan Auerhammer), ki ima svoje poslovne prostore na Miklošičevi cesti 30 Za sedaj poslujeva na Gosposvetski ccsti 14 (delavnica, telefon 2662), z novembrom pa zopet v trgovskih prostorih v palači Ljubljanske kreditne banke na Dunajski cesti št. 1. ki se bodo renovirali. Joso Goreč. France Ogrin. Ali bodo dvignili morske zaklade? še imamo na svetu zaklade zlata, ki pa jih do sedaj še ni bilo mogoče izrabiti in čeprav ue leže daleč, se tudi najdrznejšim iskalcem ni posrečilo priti do njih. V mislih imamo ogromne zaklade zlata in dragocenosti, ki leže v ladjah, pogreznjenih na dno morja, šele v zadnjih treh letih se jc znanosti posrečilo, da je napravila nekaj korakov dalje na polju osvojitve morske globine, vendar še ni bilo mogoče misliti na dviganje morskih zakladov, šele prav v zadnjem času se je angleškim učenjakom, ki so delali na sploh lahko prosto giblje. Lahko poklekne, se lahko vleže po strani ali pa na hrbet. »Roke« aparata, ki spominjajo na rakove tipalnice, so tako gibljive, da potapljač z njimi lahko pobira zlatnike, če bi bili raztreseni po tleli. Najboljši potapljaški aparat, ki je bil do sedaj konstruiran, je bil nemškega izvora in jc bilo mogoče z njim prodreti v globino 75 sež-njev in v globini nemoteno delati. Tudi Angleži so marsikaj posneli po tem aparatu. Težave, ki se stavijo na pot v globljih plasteh morja, namerava Peres premagati s posebno iznajdbo. Naprava za dovajanje kisika za di-: hanje sc nahaja na hrbtu potapljača. V kratkem bodo s tem novim potapljaškim ; aparatom napravili prvi poskus, in sicer nekje j ob škotski obali. Poskusom bodo prisostvovali tudi predstavniki zainteresiranih industrij. Iz-najditelj se bo s svojim novim izumom spustil i v globino 135 sežnjev in bo v tej globini opravil i razna dela. 2e v naslednjem mesecu pa bodo ! začeli s pripravami za dvig zaklada ' leži na morskem dnu pri Navarinu. Dr. Juaji Campistegny, predsednik republike Uru- gnay. Za Chile, Peru, Argentino preti tudi Uru-guayu revolucija. VJada je izdala ostre ukrepe proti revolucionarjem. tem dolgo vrsto let, posrečilo, priti tej zadevi saj v bistvu nekoliko bližje rešitvi. Na podlagi teh izsledkov se je takoj ustanovil v Londonu sindikat z namenom, da dvigne na dnu morja ležeči zaklad, katerega cenijo na deset milijonov funtov. Gre namreč za zlato, ki leži sto let na morskem dnu pri Navarinu v Grčiji. Zaklad je zakopan v ladjah turško-egiptov-skega brodovja, ki je bilo leta 1827. poraženo od skupnega ruskega, angleškega in francoskega brodovja. Samo poveljniška ladja je imela takrat na krovu 200.000 funtov gotovine v zlatu, dragocenosti pa je bilo še mnogo več. Bogastvo leži zakopano 32 sežnjev ped morsko gladino in vsi dosedanji poskusi, da bi ga dvignili, so se izjalovili, zakaj noben potapljač ni mogel prodeti v to globino, kaj še da bi izvršil potrebna, komplicirana dela za dvig. Sedaj pa sc je Angležem posrečilo, konstruirati potapljaško opremo, v kateri je mogoče prodreti v globino 250 sežnjev in v tej globini deset ur delati, ne da bi potapljač občutil kako težkočo. Ta aparat bodo tudi ob tej priliki uporabili. To novo potapljaško opremo je izumil in-ženjer Jožef Šalim Peres, Peržan po rodu. Misel, ki ga jc v začetku vodila pri njegovem delu, je bila, kako bi sc dalo spraviti na dan zaklade biserov, ki leže v globinah Perzijskega morja. Motel jc konstruirati potapljaški aparat, s katerim bi bilo mogoče prodreti v globino 100 sežnjev. Pri poskusih, ki jih ja delal deset let, se mu je posrečilo doseči svoj cilj. Jasno je, da mu ta novi potapljaški aparat odkriva nove možnosti. V bližnji bodočnosti nam bo mogoče prodreti do vseh zakladov, ki leže pogreznjeni na dnu morja. Da se bo to kljub ogromnim stroškom splačalo, nam dokazujejo primeri posameznih zakladov, ki so jih vozile ladje, ki leže sedaj pogreznjene na dnu morja. Pred vsem omenimo ladji »Persia« in »Arabia , ki so iti mod vojno potopile nemške jKidmornicc. Ti ladji sta imeli na svojih krovih skupno več kakor milijon funtov. Potem španske galeje, ki počivajo v Vigobaju. Nesrečna »Lusitanija« je imela na svojem krovu dragocenosti v vrednosti 1,200.000 funtov. In še druge, ki so pa že več ali manj pozabljene. Potapljaški aparat, ki ga je konstruiral Peres, spominja na > robota (mehanični človek). Napravljen jo iz lahke kovine, ki vsebuje precejšen odštotek magnezija. V notranjosti tega aparata lahko potapljač je, pije, kadi, piše in se Cfiiccigo v Londonu Naslov zveni precej čudno. Gre namreč za bandite, pa tudi ne za chicaške, ampak za londonske, ki so že popolnoma dohiteli chicaške tovariše. Te dni so neke noči londonski ban-diti nastopili kar na dveh krajih, in sicer čisto po vzoru svojih chicaških drugov. Z avtomobili seveda. Prvi nastop se je odigral na kolodvoru Barking. Dva železniška uradnika sta bila malo po polnoči zaposlena s tem, da sta štela denar, ki se je čez dan nabral v bla- Smrtno klanje na po ko- Japonska igralska skupina prvič v Berlinu. Igralci svetovnoznanega japonskega gledališča iz Tokia so došli v Berlin, kjer bodo del j časa gostovali. Obiskali bodo tudi druga večja evropska mesta. V sredi je ravnatelj in glavni igralec gledališča Tokojiro Tsutsui. Hotelski tat pod ključem V zadnjih treh tednih so bile v treh berlinskih velikih hotelih izvršene skrivnostne tatvine, katerih žrtve so bili sami ameriški ma-gnatje, ki so se mudili v Berlinu. Tat, ki se je ponoči vtihotapil v sobe gostov, je imel posebno piko na traveller-čeke, pa tudi gotovino je rad pobral. Traveller-čeke jc takoj opremil s ponarejenimi podpisi, jih predložil resničnim lastnikom in si pustil izplačati denar. Berlinski Mojstrska delu arhitekture. Hodnik samostana Belem pri Lizboni, ki je bil zgrajen v l(i. stoletju. Poznogotski slog je mešan z mavriškimi in renesančnimi motivi. V nekem kraju blizu Travnika v Bosni je prišlo ob priliki neke slovesnosti na pokopališču do krvavega pretepa in klanja med kmeti, v katerem je ostalo na bojišču 7 ranjenih in 3 mrtvi. Kmetje so bili nekoliko opiti in so se sprli radi neke malenkosti. Nenadoma pa so vsi potegnili nože in skočili drug v drugega. Pokopališče se je spremenilo v pravcato bojno polje, na katerem sc je klalo z nožmi okrog 20 pijanih in razjarjenih kmetov. Glavni trije krivci so takoj po bitki izginili brez sledu in je bil ves napor orožnikov, da jih najdejo, zaman. - РБак - odstrani lakO' m hre?. sleihi „Creme Orizoi' nobiva se v lekarnah, drocerijah in parfnniertjah. 7.alo-гm »eosinnchpinln. 'Zatrreli. Srnif-ik!nsov»« Telnfmi 1П-ПП gajno. Nenadoma je eden izmed njiju zaslišal za seboj korake. Obrnil se je in zapazil pred sebej dva' napeta revolverja, ki sta jih držala dva maskirana moška. Čez čas se je tema dvema pridružil še tretji. Vsi trije so navalili na uradnika, ju zvezali, zamašili usta in jim grozili s smrtjo, če bi dala kak glas od sebe. Nato so pobrali denar, kolikor ga jim je bilo na razpolago, in sedli v avto, ki jih je čakal zunaj. Avto so pozneje našli v nekem londonskem predmestju. — Drug napad se je zgodil v Mile End-Road v vzhodnem Londonu. Tam sta vdrla dva oborožena moška v pisarno neke zavarovalne družbe. Bilo je že pozno ponoči, vendar je bil blagajnik še zaposlen. Z revolverji v rokah sta ga prisilila, da jima je izročil svojo aktovko, v kateri se je nahajal denar. Nato sta sedla na avto, ki ju je čakal zunaj, in se mirno odpeljala. V tej avorani naj se sklene mir med Anglijo in Indija. Dvorana v londonskem zunanjem mini-rtretvu, kjer se bo danes začela konferenca »pri okrogli mizi«, kjer naj bi enakopravni zastopniki Anglije in Indije uredili bodoče odnošaje med obema deželama. (Okroglo mizo bodo gotovo šele 0Г8Д0. postavili policiji pa se je končno le fiosrečilo, da je prijela tatu v nekem znanem berlinskem baru. .Tat je holandski trgovec Krištof Topas iz Roterdama in je še do pred kratkim užival ket trgovec velik ugled. Topas, ki se jc nastanjal v berlinskih hotelih pod raznimi izmišljenimi imeni, je iskal znanstva z Američani in je prirejal z njimi razne izlete v berlinsko nočno življenje. Američani, ki niso vajeni alkohola, so se kmalu tako opili, da so prav radi videli, če jih je njihov postrežljivi spremljevalec peljal domov. Topas je šel tako daleč, da je nekatere prinesel prav v posteljo. Večina od njih je takoj zaspala in Topas je tedaj z lahkoto opravil svoje delo. Pri njem so našli pismo, iz katerega je policija ugotovila, da so Topasa pripeljale na to opolzko pot razne afere z ženskami. Smrt pod ho les1 Simplon-Expresa Ni še dolgo, kar je v Zagrebu vzbudil posebno senzacijo Štefan Novak, ki je zlezel vrh zvonika zagrebške stolnice, da bi odtod skočil na tla in v smrt. Takrat si je mož vrh zvonika premislil in ni napravil nameravanega samo-umora. Ustrašil se je bridke smrti ter začel vrh zvonika klicati na pomoč. Res so Štefana rešili iz mučnega položaja ter ob zasliševanju na policiji spoznali, da imajo opravka z duševno manjvrednim človekom. Na policiji v Zagrebu je Štefan takrat izjavil, da bo kljub temu napravil samoumor, ker je pač tako sklenil. Policija mu tega ni dosti verjela, zlasti ne, ker jc mož postal celo podjeten in jc začel s svojo sijajno avanturo vrh zvonika delati kupčijo. Izdal jc namreč posebne razglcdnicc z napisom »Junak strahu«, kjer je bil on sam fotografiran vrh zvonika zagrebške stolnicc. Nekaj časa jc tc razgledice prodajal po Zagrebu, pred 10 dnevi pa se je preselil v Belgrad. Tudi tam mu je kupčija sijajno uspevala, V torek opoldno. je prišel v Zcmun in tam j>očakaI Orijcnt-Simplon-Expresa, ki je prihajal iz Zagreba. Na zemunski postaji se je mož vrgel pod kolesa lokomotive. Potem so našli pri možaku pismo, v katerem pravi, da jc že moralo tako biti in da njegovemu dejanju ni nihče drugi kriv kot sam. Program! Hadio-LiubTImia > Četrtek, 2. oktobra: 12.00 Dncvae vestj, plošče. — 13.00 Čas, borza, plošče. — 17.30 Otroška ura, ga. Gabrijeliičeva. — 18.00 Radio-or-kester. Violina solo. Hawai jazz. — 19.00 Dr. Mirko Rupelj: Srbohrvaščina. — 19.30 Ciril Jeglič: Vrtnarski pomenki s prijateljico vrta. — 20.00 Pero Horn: Telesna vzgo'a oirok. — 20.30 Koncert mešanega zbora pevskegi društva »Ljubljanski zvon« in društvenega okteta. — 21.30 Radio orkester. — 22.30 Čas in poročila, plošče. Petek. "5. oktobra: — 12.00 Dnevne vesti, plošče — 13.00 Čas, borza, plošče — 18.00 Radio orkester: Flavta solo, Hawai jazz — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina — 19.30 Gospodinjska ura, gdč.C. Krekova — 20.00 Drago Uloga: Športna ura — 20.30 Prenos i/. Belgrad« — 22.30 Čas in poročila. Drugi programi > Petek, 3. oktobra. Belgrad. 20.00 Plošče. — 20.30 Koncert bel-grajskega kvarteta — 21.45 200 letnica Ver-gilovega rojstva — 22.45 Večerni koncert radio kvarteta. — Budapest: 17.40 Koncert orkestra — 19.30 »Hary-Janosc, opera, nato koncert ciganskega orkestru. — Dunaj: 19.35 Koncert zbora >Donskih kozakov« — 20.30 Koncert orkestra in solistvo. — Milan: 17.00 Plošče — 19.30 Popold. koncert zabavne glasbe — 20.40 Simfonični koncert, nato zabaivna glasba. — Praga: 19.20 Koncert radio orkestra — 21.00 Koncert godbe na pihala — 22.20 Koncert narodne glasbe. — Liuigcnberg: 20.30 Večerni koncert radio orkestra, nato plesna glasba. — Rim: 17.00 Koncert zabavne glasbe — 20.35 iBaja-derac, opereta. — M Ostrava: 16.30 Koncert komorne glasbe — 18.35 Plošče — 22.20 Koncert narodne glasbe. — Leipzig: 19.40 Koncert zabavne glasbe — 21.30 Jazz orkester, nato koncert zabavne in plesne glasbe. 1 Phcnc Neal, ki je bil 29. septembra izvoljen za prvega londonskega županu. Krasne barve Nove Fordove cene! Phaeton .... . Din. 52 500"— Rnadsfpr . . . . „ 51.300*— Sport-Coupe . . • J J Л. • V/ Vy y\r . „ 56.900 — Standard-Coupe . „ 55.700--- Tudor •.....* . „ 55.000-—■ Standard-Sedas. . „ 64.300'— Towu~Sedan . . . „ 69.000-— Cabriolet .... . „ 68.600-— Gornje cene se razumejo za plačilo v gotovini, franko skladišče vsakega zastopnika v Jugoslaviji, vključno peto rezervno kolo in odbijači. Izprememba cen brez prednaznanila pridržana. -; • ' . ; J/ - ' ' Karoserija novega izboljšanega Forda je izvala splošno navdušenje vsled svoje elegantne linije in izredno lepih barv. Zelo važna novost na tem vozu je uporabljanje rjevarnega jekla povsod tam, kjer so se .preje uporabljali ponikljani deli. Od hladiča in obrobitve pokrova do prednjih in zadnjih svetilk pokrovov za hladič in bencinskega tanka, kakor tudi pokrovov za kolesa, vse je iz te drage, nove kovine. To jeklo se drži izredno dobro ter nikoli ne izgubi svojega sijaja, tako da ostanejo svetli kovinasti deli vedno enaki, dokler uporabljate voz. Uporabo te kovine je zopet dokaz za Fordov trgovski princip, nuditi kupcu vrednost, ki daleko prekaša ceno. Preizkusite ncvi Ford. Prosite najbližjega Ford zastopnika za poizkusno vožnjo. Začudeni in navdušeni bodete. Fordsoiv FORD OTOR C O M P A N Y MALI OGLASI Vsaka drobna vrstic« 1'SO Din ali vsaka beiedu SO par. Na|man|il oglas r S Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vlit. Za odgovor snamko' Na vnraianla brca znamke ne odgovar|amol II Službe iičejo j Kovaškega vajenca i sprejme pod ugodnimi pogoji Matija Klun, Kočevje. Starejša kuharica išče stanovanje, ki bi ga odslužila z delom. Ponudbe pod »Kuharica« 11.316 na upravo »Slovenca«. Uanot/anja||| Kupimo Dekle izurjeno v šivanju, stroj- j nem in ročnem vezenju želi v trgovino vezenin j event. kot pomočnica ši-' vilje. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Zaslužek ___Zasluži Zakonski par Pri, Pisa'n[, mi» ^0 vsak. - Zahtevale pojas-brez otrok, išče službe. ni|a od Razpošiljalnice v Mož vešč goveje živine, Ptuju, vajen molže in poljskih ! del. Žena ravno tako, tu- | di hišnih del. — Naslov: ( Zakonski par, župnišče Sp. Polskava, Pragersko. iluibodobe Mlinarskega vajenca za valjčni mlin išče Ivan Rus, Grosuplje. Iščem krojačico perfektno in samostojno za otroško konfekcijo. -Mesto stalno, pogoji zelo ugodni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Konfekcija« št. 11.230. Pekovski pomočnik, samski, veren, ki bi znal ali imel vsaj veselje do šofiranja, se sprejme t a -k o j. Kmetijsko društvo v Srednji vasi, Bohinj. Učenec se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga na deželo. Biti mora iz dobre hiše in z dobro šolsko izobrazbo, Hrana in stanovanje v hiši. Naslov: Leopold Filipič, Žetale pri Rogatcu. Pošteno dekle, veščo kuhanja in gospodinjstva, sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro >Ta-koj« št. 11 300 na upravo. Čevljarski vajenec se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Ban, čevlj. mojster, Dečno selo pri Brežicah, Gosli poučuje biv, učitelj konservato-rija. Študentovska ulica 9/1. Šoferska šola prva oblast, konc., Ča-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje. Otvoritev tečajev francoščine, nemščine, an-| gleščine Akademsko izobraženi predavatelji. Špe-cijalni pouk nemščine za slovenske otroke do šol-' ske dobe (majhne sku-' pine) Knafljeva ul 4, pritličje Vpisovanje: 10—12; 18—20. Citraška šola gospe Dragice Košmerlj se je pričela 1. oktobra. Poučuje po vseh najboljših šolah — Posamezne učenke in v skupinah. — Vpisovanje vsak dan od 11—12 in 2—5 v lastni ) vili Livarska ulica 7, Kapucinsko predmestje. Dvosobno stanovanje se odda v sredini mesta Celja. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Posestva Načrte in proračune za zgradbe izvršuje Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Malo hišo s sadnim vrtom in njivo proda Franc Pavlovčič, Podsmreka 29, p. Dobrova pri Ljubljani. Vilo popolnoma novo, enonad-stropno s 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklina-mi, kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na krasni in solnčni legi, blizu Leonišča v Ljubljani, oddam v najem, event. tudi prodam. Najemnina samo 3000 Din. Pogoje in naslov pove g. dr. Treo Luci, odvetnik v Ljubljani, Dunajska cesta 29. Odletela je papiga Amaconka, ki sliši na ime Lorata. Prosi se, da se jo odda proti nagradi v avtogaraži Stupica, Slomškova ulica 6. Ako želite kupiti no obroke obrnite se na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. z- z o. z. v Ljubljani. Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije). Jnserati v -Slovencu- ima/o največji uspeh: 4« Vsemogočni je poklical k Sebi po zasluženo plačilo najino predobro mater, gospo Marijo ffrhovec roj. Hisjan hišno posestnico. Umrla je danes ob 11 dopoldne po dolgi in mučni bolezni — stara 70 let — previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Na zadnji poti jo bomo spremili iz hiše žalosti, Bohoričeva ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu v petek 3. oktobra ob 3 popoldne. Nepozabno mater priporočava v blag spomin in molitev. f.jubljana, dne 1. oktobra 1930. Francelj in Jože, sinova. Star baker medenino, cink, kupuje »Iris«, Maribor, Pobrežje - Zrkovska 10. Suhe gobe zadnje rasti kupujem po najvišjih tržnih cenah. — Ponudite povzorčeno na tvrdko Peter Šetina, Radeče, ZidanF most. Violina rabljena, naprodaj. Cena 350 Din. Poizve se: Vido-vič, Ljubljana 7, Knezova ulica 18 a. Pianine »Dalibor« (ČSR), razstavljene na ve-lesejmu, dobite odslej še ceneje pri tvrdki Alfonz Breznik, Ljubljana, Mestni trg št. 3, na obroke od 400 Din. Suhe gobe sedanje rasti, lepe, plača najbolje: »Proda« d, z o. z., Ljubljana. Prečna 6. Avtobus v dobrem stanju kupi resen kupec. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Novem mestu. Vsakovrstno gfato Ropate po naivišiib cenab ĆERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica 8t. 3. Itnprn^n Specijalna delavnica za popravila in uglaševa-nje klavirjev in vseh drugih instrumentov JOSIP BAJDE, Gosposvetska 12 (v bližini Novega sveta), se priporoča. Klavirji! Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrst. klavirjev. - Prodajam najceneje na najmanjše obroke z garancijo. Strokovnjaško popravilo in čisto uglaše-vanje. - Najcenejša izposojevalnica. — Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2. Klavirji in planini svetovnih tvrdk: »Stin-gl«, »Hofmann« in »Ehr-bar« vedno v zalogi. Znižane cenel Ugodna mesečna odplačila! M. ROPAŠ - CELJE. Vsa popravila in ugla-šenje strokovnjaško. * i-- Ivan Kacin, Gorica, Piazza Tommasco št. 29, tovarna orgel, harmonijev in glasovirjev kjer dobite že harmonije za 2100 Din, prvovrsten pianino za 12.000 Din. -Orgle Valcker-Sistem po 7500 od registra. — Zahtevajte ceniki Prodamo Parkete hrastove in parjene bu-| kove ima stalno v zalogi I A. Kane, tvornica parke-; tov, Mengeš - Slovenija. Pohištvo ! dobro ohranjeno, prodam I po nizki ceni. Vrhovčcva ' ulica št. 12, klet. Med cvetlični 1 kg . . 17 Din afdov 1 kg . . . 15 Din dobavlja v vsaki množini Mrak Valentin, čebelar v Notranjih Goricah, pošta Brezovica pri Ljubljani. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju nai-mani 5 kg. • Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti pub kg po 250 D L Brozovič, Zagreb. Ilica 82. Kemič čistilnica perja. Več A.-2. panjev s čebelami in medom ali čebele same brez panjev ima ceno na prodaj Val. Jakelj, Lahoviče, p. Komenda. Vino kraški teran iz lastnih vinogradov prodaja Amalija Černe, To-madio 47. Vsakovrstno emaillrane pioSCe i napisom za zdravnike, odvetnike, pisarne, državne in občinske urade, hotelo itd najceneje izdciuje „Zeptiir' «9. d. - subofica tovarna peči in omajla ! Bcncin-motor 5 konjskih sil, s cirkular-jem, mlatilnico, trosilnico, dobro ohranjen, poceni naprodaj. - Ponudbe pod šifro »Z vozom« št. 11.301 na upravo »Slovenca«. Koio rabljeno, poceni naprodaj. Poizve se na dvorišču Učiteljske tiskarne. »Javor« lesna industrija v Logatcu, ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Mannfakturna trgovina FRANJO MAJER Maribor, Glavni trg 9 nudi moderno blago za damske plašče, kostume, itd. Angleško in dobro češko sukno, kamgarni za obleke itd, po solidnih cenah. Kašo јебргепј, ajdovo moko vedno evežo oddajo na debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva cesta 24. Za sobotlikarska pleskarska in črkoslikarska dela se priporoča j Tone MaSgaš družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6. Neizmerno užaloščeni javljamo, rla jc n sredo zjutraj naš preljubi in skrbni mož, oče, tast, stari oče in bratranec, gospod Franc Gregoric davčni nadupravitelj o pokoju in posestnik n 78. letu, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. V petek dopoldne ob 10 ga bomo položili pri Šent Jerneju k zasluženemu počitku. ŽALUJOČI OSTALI. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO OGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIO&sC II. NADSTROPJE 'Л — >,5 "Л ГО ^ O »3 2S „ 3P»£o S lilij'šlo Jlje t/Jco '5 - ..pes £0 - - v « J■ n . -r S* . 5 - S _ <Л e. ~ J! а n . — SŠ rf o . I £ 8 'S 13 • «t5.šs» « -5 Q o . 5 N Ш O M " "S 2! •> — v 3 M » C « N ■M » •J .ш " o "S o — • ■r m ■ Q m i a' "S m v ' š^-i1 ■Sul В1Л C _ i - ^ w (N • ■ Č-l „, 4*0 i „ O ► 3 Q .S 2 « !pa g" П&1 Klatež 12 Iz sibirskih spominov. Povest. A. J. Maksimova Prpvel in s pripombami popolni! Ivan Hribar (Konec.) Kako bi se ne spominjala« odgovori Saša mirno. Takrat sva sklenila prijateljstvo ...« »Prijateljstvo! vzkliknem jaz dobro čuteč, kako je zloben smeh izgrdil moje ustnice. In tegale, ali se spominjaš? Iz stranskega žepa vzamem ostanke posušene kamelije. Ona dene lornjet pred oči in začne radovedno ogledovati zastavo medsebojne udanosti, ko da je to zanjo uganjka. Kaj pa jc to? « me vpraša. Kamelija, katero ste mi dali vi in katero hranim pobožno kot spomin, ki mi je drag.« Kakšna otročarija!«: vzklikne Saša ter se zasmeje ... Samo pesnik ali pa fantast more toliko let nositi s sabo teh par suhih listov.< Zagrabil sem njeno roko ter jo stisnil dokaj krepko. Zdelo se mi je, da začenjam gubiti razum, da me davi grozna pošast... Saša je bolestno vzkliknila: Bodi previden v izražanju svojega prijateljstva. Verjamem, da me ljubiš, ali zakaj stiskaš tako krepko mojo roko? Saj boli.. л Vračajoč se pa k bivšim spominom, je dodala z resnim glasom:* Spomini, ki tako krepko leže na tvojem srcu, da celo pozabljaš na moj položaj, omožene žene, so bili razbleski mladosti. Mali pregreški, kakršnih ima skoro vsak človek na vesti... Svetujem ti kot iskrena prijateljica, da jih ne omenjaš pred mojim možem, kajti Nikolaj, dasi dober in vdan mojim prijateljem, je pred vsem kupec in nima rad pesništva . . .<: Vsaka Sašina beseda je padala na moje srce kakor udarec težkega kladiva. Ona je brez usmiljenja razbijala mojega malika, teptala v blato drage spomine, mojo prvo ljubezen!... Oh, kako sem trpel!.., So trenutki, ko človek strt pod groznim duševnim udarcem, ni v stanu misliti, dati od sebe kakršenkoli glas, povedati kakšna srčna bolest ga mori. Tak trenutek je nastopil za mene. Brez volje in sile sem čutil samo eno: da moram brez odloga zapustiti hišo, v kateri se je porodila in segrela moja prva ljubezen, v kateri sem nehote postal zločinec... Z avtomatsko mirnostjo stopim k durim. Saša, zaposlena s pripravami k zajtrku, tega ne opazi. Ravnih odmerjenih korakov stopim v sobo. »Oh, kako ste bledi!« vzklikne Praskovja s skledo v rokah. Molče grem dalje... Sašin priljubljeni pes Neptun priteče in se pritiska k meni... Sunem ga z vso silo od sebe ... Uboga žival bolestno zacvili... Preklinjal sem trenutek, v katerem mi je prišla misel, potovati k tej ženski. Ko bi bil ostal pri svojem trpljenju, bil bi vendar le živel z dragimi spomini svoje prve vzajemne ljubezni... Sedaj so bili ti spomini razbiti. Sedaj šele sem spoznal, da ni bilo vzajemnosti, temveč mladostna lahkomiselnost, brezobzirna in neusmiljena... Daleč od nje bi bil pač tudi, ko bi bil zvedel, da se je omožila, nesrečen; toda ne bile bi me mučile brezmejne duševne muke, ki sem jih izkusil ravnokar... Da, biti pri ljubljeni ženski in čuti od nje gnusno govorjenje o nekdanjih božansko vzvišenih trenutkih svoje prve ljubezni, je pač strašna peklenska muka, ki jo more razumeti samo, kdor je sam kaj takega izkusil. Njena ravnodušnost mi je bila neprimerno bolestnejša ko sovraštvo. Prošlosti zanjo v pravem pomenu besede ni bilo več... In jaz? ... Trpel sem zaradi nje, ki je bila kriva trpljenja moje Olge, toliko!... Kaj se je kasneje z mano godilo, veš. Vrnil sem se domov v Irkutsk. Toda tam me je vse tako živo spominjalo žene in očeta, da sem ga kmalu zapustil s sklepom, da se ne vrnem več vanj... Podal seni se iskat v brezljudnih stepah, neprehodnih gozdih in severnih tundrah — ako ne pozabljenja, tedaj vsaj — olajšanja svojega duševnega trpljenja. Večnemu Židu enako sem se klatil po celem svetu in njemu enako nisem nikjer mogel najti ne miru in ne odpuščanja ... Iz preteklih dni sta m! ostali samo tile dve uveli cvetki: ena mi pripoveduje o moji nedostojni ljubezni, druga o mogoči sreči, ki sem jo poteptal z lastnimi nogami... Pri teh besedah mi Starcev pokaže dve oveneli kameliji in nekoliko porumenelih lističev... S trpkimi čutili se ozrem po nesrečnem klatežu. Po njegovih upadlih licih je polzelo počasi dvoje solza. Sklonil je glavo na prsi in je ostal, kakor se je zdelo. pod gnetom težkih spominov in očitkov vesti... * * » Čez nekoliko tednov klateža ni bilo več. Umrl nii je skoro na rokah. Pobrala ga je najhujša jetika. Zadnja njegova prošnja je bila, naj mu položim v grob listke uvelih kamelij. Za JuKosiovansito tiskarno v Ljubljani: Karel Čeft. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Prano Kremžar.