: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob */i6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošilja uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
EHH?- Po zaplembi druga izdaja. '~3SS9S Št. 136.	V	Ljubljani,	nedelja	dne	17.	julija	1910.	Leto	I.
Neodvisen
političen dnevnik.
„Lepi dnevi aranjueški s« minuli.
F. Schiller: Don Carlos.
Bilo je 13. oktobra lanskega leta, ko se je smehljaje vračal iz dvorišča barcelonske kazemate Montjuich pater-jezuit . . . gori na dvorišču pa se je kadila še gorka kri Francisca Ferrera, mučenika za svobodne ideje. Takrat niso pomagali starčku mučeniku protesti vsega kulturnega sveta, oddahnil se je mirno onega jutra klerikalizem na Španskem, narod, zemlja, država bo ostala še nadalje v njegovem suženjstvu, ker Francisco Ferrer je mrtev!
Klerikalci so mislili, da je s tem kulturni boj na Španskem končan, a prevarili so se, ta umor je bil šele začetek temu, kar se godi na Španskem danes. Kri mrtvega mučenika je poškropila mesto teme, in ta kri je izzvala v španskem narodu po-polen preokret. In prvi korak je bil, ko je moral demisijonirati konzervativni Maura! Mladina, združena z delavstvom je dvignila zastavo svobode, njim so se pridruževali vsi oni, ki so živeli nekako po španski tradiciji v jezuvitizmu, bojevnikom so se pridruževali meščani, visoka aristokracija in nazadnje je stopil na čelo borbi proti klerikalizmu in jezuitizmu sam mladi kralj Alfonz XIII. Čudna so ta poročila iz države Filipa II.!
In mož, ki vodi ta boj, je sedanji španski ministrski predsednik Canalejas, mož svobodomiselnih modernih nazorov, ki je posvetil svoje življenje in delo le enemu idealu: rešiti nesrečni španski narod jezu-itsko-klerikalnega suženjstva! In komaj je Canalejas spregovoril prvo besedo, vstal je Vatikan, ki vodijo danes njegovo politiko ravno španski jezuitje, in začel kričati, da niso v nevarnosti njegove materijalne koristi in nepravični privilegiji, ampak v nevarnosti je po stari navadi klerikalcev bog, cerkev in vera! In kajhoče doseči Canalejas s svojimi modernimi reformami, ki tako razburjajo vatikanske kroge? On hoče samo verske tolerance raznih veroizpovedanj, da se^ odvzame cerkvi ves vpliv na šolo in državne uprave, da se podvržejo bogate, dosedaj popolnoma nekontrolirane kongregacije državni kontroli, da se registrira njih premoženje glede plačevanja davkov, da se popišejo prebivalci samostanov 1 To so Ca-nalejasove reforme, sicer niso preveč radikalne, a za Špansko in španske jezuite v Vatikanu nekaj nezaslišanega.
Osem mesecev je komaj minulo od one grozne tragedije v Montjuichu! Pred osmimi meseci je zlezlo vse javno špansko mnenje pred Vatikanom pod klop, a danes izjavlja Canalejas: »Ne bojim se jezuitskih puščic! Za menoj ne stoji samo javno mnenje vse Španije, nego simpatije vse Evrope! Tudi kralj odobrava moje postopanje! Ne bom izvedel samo napovedanih
reform, nego vse one druge, ki se mi bodo zdele potrebne, da se Španska reši svojega sramotnega položaja, klerikalnoje-zuitske tiranije.“
In lahko trdimo, da so se rodile ideje, te misli iz krvi umorjenega Francisca Ferrera, ki je umrl junaško in zvest svoji ideji. Jezuiti so mislili, da ubijejo s Ferrer-jem tudi idejo, ali motili so se. V profesorju Francisco Ferrerju ni umrl oni Ferrer, ki so ga klerikalci hoteli ubiti! On živi v svoji ideji, v svojih mislih, delih; on živi v svoji krvi, ki je španskemu narodu pričarala prve žarke in morda že plodove svobode! Njega duh živi; pravijo, da se je Ferrer, ko so stopili pred njega vojaki z nabitimi puškami blaženo nasmehnil . . . Morda je takrat videl pred seboj sadove svoje smrti. Zato pa mu je bila smrt tako lahka !
Tako izgublja Vatikan pozicijo za pozicijo; v eldoradu jezuitizma zahaja solnce klerikalnega gospodstva; španski narod vstaja, da se otrese sto in stoletnega suženjstva. Narodi se zavedajo in čimbolj se zavedajo, tembolj se trese Vatikan! Kulturni boj na Španskem, strahovita blamaža z bo-romejsko encikliko, vse to so jasni znaki, da prihajajo novi dnevi, ko bo stal Vatikan sam, obkoljen s tropo žalujočih jezuitov!
Zadovoljno se je smehljal jezuit, ki je insceniral Ferrerjev umor, ko je zapuščal Montjuich, a bliža se čas, ko bo na stolpu te trdnjave zaplapolala zastava svobode, ko jezuitje ne bodo zapuščali samo Barcelone, ampak Španijo!
Doslej so primerjali Avstriji z ozirom na premoč klerikalizma samo še Španijo, a sedaj ostane Avstrija sama! Mi še nimamo Francisca Ferrerja, mi še nimamo one krvi, ki bi se iz nje porodil oni veliki reformni pokret, ki navdaja danes Špance z nadami in upi na boljšo, svetlejšo bodočnost!
Iz slovenski!) kr^ev.
Trst.
V nedeljo dne 10. t. m. je priredila C. M. P. pri Mar. Magdaleni svojo prvo veselico, ki je v moralnem in materi-jalnem oziru izpadla nad vse pričakovanje dobro. Čisti dobiček je bil namenjen v svrho sezidave otroškega vrtca. Na veselici je sodelovalo godbeno društvo „Lira“ in pevsko društvo »Slava". Posebno velike zasluge za sijajno prireditev veselice in razvoja podružnice ima podpredsednik g. Štekar, ki je odstopil podružnici za jako nizko ceno cel kompleks zemljišča, katero so potem parcelirali in razprodali. Podružnica si je tako pridobila 120 kvadratnih sežnjev zemljišča in 6000 kron v gotovini. Rodoljuben čin g. Štekarja ostane s zlatimi črkami zapisan v zgodovini razvoja podružnice pri Sv. Mariji Magdaleni.
Letno poročilo II. dekliške šole C. M. D. v Trstu. Iz letnega poročila druge dekliške šole C. M. D. v Trstu ulica Aquedoto, posnemamo, da je obiskovalo šolo 152 gojenk. Voditeljica je bila gospa Mira Engelman in razven tega še tri učne moči. Zakaj ni takega poročila izdalo tudi vodstvo šole v ulici Giuliani, nikakor ne razumemo. Iz letnih poročil se vendar najbolje sprevidi, kako krvavo potrebujejo Slovenci v Trstu slovenske šole.
Ker se že mudimo pri družbinih zavodih, naj tudi omenimo o zaključku leta v šoli otroškega vrtca na Vrdelci pri sv. Ivanu. Veselica, katero so priredili gojenci in gojenke zavoda je uspela jako dobro. Posebno so ugajale točke „Povestica o gozdu", „Prvič je kadil pipo" in še nekatere druge. Koncem^ vsporeda je bil podarjen vrtnarici g. Čarga krasen šopek z narodnimi trakovi v zaslugo za ves njen trud. Čarga se je vsem darovalkam za darilo iskreno zahvalila in prosila matere, naj prihodnje leto še v večjem številu izroče svoje otroke v njeno varstvo.
Slovanski Jug.
Hrvati In Srbi v Bosni. Predvčeraj je bil proglašen dogovor, ki so ga sklenili med seboj Srbi in Hrvati v bosanskem saboru. Glasi se brez izpremene in pristavka: „Srbi in Hrvati tvorijo eden edinstven politiški narod. Hrvatska in srbska zastava, kakor tudi latinica in cirilica ste popolnoma enakopravni. Obe stranki zahtevate takojšnje uvedenje odkupa kmetov". Ta točka je naperjena proti kadijem in stremljenju mohamedancev. Člani hrvatske katoliške udruge (to so strastni klerikalci) niso bili prisotni, ko so se vršili pogovori in se sedaj branijo podpisati dogovor. Grajajo, da ni izrečena v dogoru zahteva po zedinjenju Bosne in Hercegovine s Hrvatsko. Očividno je, da jim pač ni v prvi vrsti za zedinjenje, ampak veliko več za to, da ne priznajo enakopravnosti in prijateljstva pravoslavnim Srbom. Zato se tudi niso udeležili posvetovanja.
Jubilej kneza Nlkite.
Po celi Črni gori se vrše predpriprave za jubilejne slavnosti. Italijanski kralj, bolgarski car in srbski kralj Peter se bodo osebno udeležili slavja, ker bodo prišli knezu čestitat. Avstro-Ogrsko cesarsko hišo bode zastopal član rodovine. Kakor se sedaj čuje, se bode knez Nikita proglasil kraljem dne 28. avgusta. Ker se pričakuje veliko gostov, so Črnogorci že nakupili nekaj novih avtomobilov, da bodo prevažali goste na Cetinje. — Srbska vlada je odredila, da gresta prestolonaslednik Aleksander in minister zunajnih zadev Milovanovič na Cetinje čestitat, ali ker žele Rusi in Italjani,
da se predstavi svojemu tastu sam kralj Peter, se bode moral sam potruditi v Črno goro. On se bode res osebno udeležil slavja, kakor smo že višje gori omenili. — V jeseni bode potoval po ruskih poročil takrat že kralj Nikita v spremstvu svojega ministra predsednika in predsednika skupštine v Petrograd.
Splošni pregled.
Nemško-narodni dan v Celovcu.
Za veliko nemško-narodno posvetovanje v Celovcu, o katerem smo že poro,-čali, da se ga bodo udeležili vsi napredni poslanci vseh nemških strank, so si udelež-niki razdelili referate tako-le: O splošnih političnih zadevah bode referiral dr. Syl-vester, o nemško-češkem vprašanju Pacher in Pergelt, o jugoslovanskem problemu Do-bernig, o industrijskih vprašanjih Chiari, o obrti Einspinner, o agrarnih zadevah Damm in Jesser, konečno pa bode za zaključek iz-pregovoril podpredsednik Steinwender.
Sedem univerz na Ogrskem.
Pred volitvami je vlada obljubila, da bode za obema univerzama v Budimpešti in Kološvaru ustanovila še tretjo univerzo. Ali sedaj je vlada prišla v hudo zagato, kajti pet mest se je oglasilo, da bodo prispevala ona in meščani, samo da bi prišla univerza med nje. Odločitev je seveda težka in Madjari so sklenili salomonsko odrediti, da bode dobilo vsako mesto kako fakulteto, postavimo, juridično, katol. ali prot. bogoslovno, konzularno in vojaško akademijo, poljedelski oddelek in oddelek za umetno obrt. Za sedeže bodoči fakulteti so se potezala mesta Požun, Kašovo, De-brecin, Segedin in Pečuh. Če pomislimo, koliko stane vse to in pristavimo, da kani vlada urediti še eno (drugo) tehniko v Temeš-varu, je pač skoro res, da iz vsega skupaj nič ne bo.
Tajno nemško podmorsko brodovje?
Med Nemci in Angleži ni več onega starega prijateljskega razmerja. Gre se jim za prvenstvo na morju in tu se seveda nehajo oziri in zaupanje. Sedaj sta prinesla dva ugledna angleška lista iznenadljive vesti, da gradi Nemčija na tihem floto podmorskih čolnov s sredstvi, katera so bila vrsto let namenjena navidezno za gradnjo tor-pedovk. Nemški strokovnjaki so baje prepričani, da bodo podmorski čolni igrali na severnem morju veliko vlogo in v interesu narodne obrambe so se odločili za to podjetje, ker so dobili izboren model za čolne. Angleži bodo seveda takoj iskali denar, da bi si tudi začeli delati tako dragocene igračke, ki imajo namen — vzdržavati mir. In taki sleparji bodo na bodoči mirovni konferenci zopet hiteli zatrjevati, da so pristaši vseobčega miru.
LISTEK.
MICHEL ZfcVACO:	------
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[38]
„Da“, je odgovorila grofica z bridkim glasom, „da, sveti Oče, zares ... vi niste več Rodi igo, in jaz	nisem	več
Honorata . . . Obračam se torej do	svetega	Očeta	.	.	.
najvišjemu svečeniku velja moja ponižna prošnja ..."
»Govorite, hčerka ... in če je v moji moči, da olajšam vašo skrb, vam hočem ustreči".
„Sveti Oče", je povzela grofica z glasom, ki ga je zaman izkušala okrepiti, „ako bi šlo samo o meni, bi se kmalu odrekla temu svetu . . . Samostanska vrata bi se zaprla kakor rakev za mojo sramoto ... za mojo bolestjo ... in za mojimi spomini . . .“
h s^eP Je f°“> je dejal papež	živahno.
„1 oda jaz nimam pravice, da bi ga izvršila! . . . Če bi šlo sajno o grofu Alma, bi s; njegova šibka duša kmalu prilagodila temu, kar bi mu mogla vaša Svetlost ponuditi v zameno za trdnjavico Monteforte".
„Grof Alma", jo je prekinil papež z isto živahnostjo, »naj bo zagotovljen, da najde v Rimu v Vatikanu samem sijajno življenje, kakor hitro se mu zljubi zapustiti orlovsko gnezdo . . . Pooblaščam vas, da mu to poveste . . .“
»O tem mi vas ni treba vpraševati, sveti Oče... Grof ve sam, koliko pridobi, če se vam podvrže ... In on misli pogostoma na tol"
»Torej! . . . Kdo dlu brani? . . . Sprejmem ga z od-prtmi rokami ..."
»Kdo mu brani predati Monteforte? Kdo brani meni, da se ne morem živa pokopati v samostanu? To je moja hči . . . Beatrice!"
„Dekle torej! . . . Dam ji bogato doto. Napravim jo za kneginjo. Še več storim zanjo . . . Poiščem ji ženina, ki bo odslej mogel zasnubiti tudi kraljevsko hčer. In mož, ki sem ji ga namenil, bo morda tudi sam zasedel prestol . . . Tako postane vaša hči kraljica! Kraljica, ali slišite, Honorata!" „Vaša Svetlost me zopet imenuje Honorato!"
„To mi je ušlo, presladki Jezus! . . .“
„In kdo", je povzela grofica Alma, „je ta ženin, ki bi ga ponudili Beatrici?"
Papež se je vzravnal ter izustil z nekako slovesnostjo: „lme mu je Cezar Borgia ... za zdaj vojvoda Valen-tinoiški ..."
»Vaš sin?"
»On sam! Ah, grofica, verujte mi, da vam dajem s tem dokaz svoje naklonjenosti, kakršnega še niste prejeli . . .“ »Vi ne poznate Beatrice! . . . Kri, ki jo ima od mene, je kri rodbine Sforza. Toda dočim sem jo mogla jaz pozabiti, se pretaka ta kri po njenih žilah tako burno, da se je bojim ... Vi, sveti Oče, mislite nedvomno, da je bil grof Alma tisti, ki je branil Monteforte, edino trdnjavo, ki se je ustavljala Cezarju Borgia, zmagalcu Romagne. Ves svet misli to .	. Ne! Beatrice je navduševala posadko,
ona je odločila usodo vašega sina ... In še danes se je pripravljena bojevati. Ah, sveti Oče", je nadaljevala grofica in padla na kolena, »prav o teh rečeh sem hotela govoriti z vami... Prihajam vas prosit milosti za svojega otroka ... Vaš sin pripravlja nov pohod proti Montefortu ... To vem ... V imenu Boga usmiljenega, sveti Oče ... v imenu ljubezni, Rodrigo, ki ste jo nekoč čutili do Hono-
rate ... v imenu zapuščene revice, ki je morda že zdavnaj mrtva . . . rešite edinega otroka, ki ga imam! Zabranite svojemu sinu izvršitev svojega načrta ... Ta nesrečna državica Montefortska bi dodala vašemu zmagovalskemu vencu le revno cvetko . . . Sveti Oče, pustite nam to zavetišče . . . Pustite mi, da v njem pokojno dovršim življenje, o katerem vam pričajo moji lasje . . . sivi s štiridesetimi leti ... da je že izžito . . . Pustite grofu, da živi tam kot miroljuben lovec kakor doslej ... V zameno pa vam obljubljam, da ne bo na Montefortu nihče kanil sovražnosti proti oblasti rodbine Borgia, dokler jaz živim!"
Papež je dolgo časa molčal, dočim je nesrečna žena plakala pred njim na kolenih. Nato pa . . . ta navada je bila razvita v njem do neprekosljive spretnosti ... je odgovoril prošnji nesrečnice z vprašanjem.
»Torej", je dejal, »vi odklanjate ta zakon Beatrice s Cezarjem? . . .“
Grofica je osuplo dvignila glavo.
»Ne odklanjam ga . . . toda nemogoč je . . . Beatrice goji do vas sovraštvo, ki ga je podedovala od rodbine Sforza!"
»Naj se zgodi po volji Gospodovi !*
»Sveti Oče, jaz čakam vaše odločitve. Kakšen odgovor ponesem v Monteforte, odkoder prihajam in kamor se vračam? ..."
»Žalibog, hčerka moja ... do Cezarja nimam nobene oblasti... Že zdavnaj se je osvobodil mojega vpliva . . . Svoje vojne je vojeval proti moji želji ... in prepričan sem, da nam nobena sila na svetu ne bo ubranila marširati
nad Monteforte!"
(Dalje.)
Italijani iz kraljevine za fakulteto.
Vmešavanja Lahov prek morja v avstrijske notranje zadeve ne bode konca. Kar delajo izvenavstrijski Italijani v prilog italijanske velike šole v Avstriji presega vse naravne meje. Tako je sedaj zahtevalo 500 rimskih visokošolcev po predsedniku društva italijanskih časnikarjev od ministra za zunanje zadeve, da naj vpliva, da se ne bode avstrijskim Italijanom kratila še nadalje pravica do univerze in da se do ustanovitve univerze priznajo diplome iz kraljevine. Dijaki so zagotovili, da bodo vztrajno delovali za uresničenje idealov avstrijskih tovarišev. — Mogoče bode grof San Giu-liano kar naravnost odklonil vmešavanje v avstrijske zadeve, ni pa izključeno, da mu Avstrija ne bode dala zato niti prilike niti časa, ker bode radi ljubega miru skušala kaj primernega ukreniti.
Dnevne vesti.
Imenovanja na pošti. Poštnim nad-oficijalom v Ljubljani sta imenovana dosedanja oficijala Josip Podgornik in Edvard Burian, poštnim oficijalom pa asisienta Matej Svetlič za Tržič, Josip Magolič za Novo-mesto.
O
1=1
CD
rt
<D
P*
cS
IS3
K vojaštvu, pošti, železnici ali na Štajersko bo šla tudi letos kruha iskat večina učiteljskih kandidatov, ki imajo maturo. Bo pa v šolah učitelje nadomeščal kak kruljav inkvizitor, ker smo na Kranjskem že tako daleč prišli, da imajo v dež. šol. svetu in dež. odboru že navadne politične ničle dr. Lampetovega kalibra največjo besedo. To so razmere, ki izzivajo — pasji bič!
Oj, ta zavednost! Za pogreb Žirovnika so bili, kakor smo se informirali do-malega vsi venci kupljeni pri nemčurski tvrdki Herzmansky. Ljudje božji, ali nimamo slovenskih vrtnarjev v Ljubljani ?
Protestni shod v Mostah in vladne zapreke. Danes, nedelja ob 10. uri dopoldne se vrši v Mostah „Pod Lipo* protestni shod. Vlada je vsled tega vsa plašna ter je pustila na lepakih prelepiti besedilo: „proti klerikalno-vladnemu režimu", bilo bi ji najljubše, da bi shoda sploh ne bilo. Zato pa Moščani! s podvojeno agilnostjo od hiše do hiše, od moža do moža, da nihče na shodu ne manjka!
Mestni magistrat in draginja mesa. Zadruga mesarjev in prekajevalcev je mestnemu magistratu z ozirom na županov poziv, da naj znižajo cene, odgovorila, da so le nekateri zadružni člani v zadnjem času dvignili cene mesa, kar pa niti načelniku zadruge ni bilo znano. Zadruga pravi, da se je živina podražila in da mesarji ne dvigajo cen iz zlobnosti. Mesarji upajo, da napravi vlada konec agrarni politiki in odpre meje. Z ozirom na ta odgovor je zaslišal mestni magistrat vse mesarje in dognal, da je res le polovica ljubljanskih mesarjev dvignila cene, iz česar sledi, da v resnici ni bilo nobene splošne lokalne potrebe po dviganju cen in tudi ne potrebe z ozirom na položaj svetovnega mesnega trga. Po stari ceni prodajajo najdražje in najboljše meso kg 1 K 52 vin. še naslednji mesarji: Josjp in Milan Kozak, Pogačarjev trg, Marija Črne, Francovo nabrežje, Josip An žič, Pod Trančo, Anton Putrich, Stari trg, Marija Primc, Sv. Florijana ulica, Anton Toni, Lingarjeva ulica, Fran Cirman, na Marije Terezije cesti prodaja najboljše meso kg 1 K 44 vin., Josip Koprivc na Martinovi cesti kg 1 K 40 vin., Josip Keber, Bohoričeva ulica kg 1 K 28 vin. Vsi ostali ljubljanski mesarji v mesnicah so vzdignili ceno mesu na 1 K 60 vin.
Zoper draginjo mesa. K notici, priobčeni v „Jutru“ z dne 13. t. m. pod tem naslovom, v kateri je omenjen županov dopis na mesarsko zadrugo radi znižanja cen mesu, pripomnimo mesarji, ki trgujemo s prešičjim mesom, da mi nismo zvišali cen mesa, kakor so to storili prodajalci govejega mesa na stojnicah, pač pa so cene suhemu mesu ostale iste, kakor preje, svežemu mesu pa smo v zadnjem času znižali ceno za 20 vin., slanini pa za 10 vin. Toliko v pojasnilo slavnemu občinstvu!
Ljubljansko prebivalstvo in draginja živil. O samovoljnem podraženju mesa smo že govorili. Nič boljše ne stoji stvar glede poljskih pridelkov. Tudi tu so cene pri marsikaterem pridelku pretirane. Seveda v prvi vrsti zato, ker dobi meščan ta živila največkrat šele iz druge (branjevčeve) roke, nekaj pa tudi zato, ker brezvestna duhovščina in drugi klerikalci kmeta ščujejo, naj meščanu vsako malenkost „drago zaračuna", češ: »naj brezverski liberalci po mestih le plačajo!" — To je tudi kos krščanske morale, ki spada v poglavje podraženja živil!
Na naslov slavne mestne policije.
Vsak večer stojita pred kazino po dva stražnika in stražita prazne restavracijske in kavarniške prostore. Kdo se briga za kazinote ? Vodstvo mestne policije naj bi raje postavilo stražnike na druge, bolj važne točke mesta, kot pa pred kazino (n. pr. Turjaški trg). V tem času, ko primanjkuje moštva, tako da morajo nekateri stražniki biti po celih 24 ur v službi, je ta potrata z moštvom pred kazino popolnoma nepotrebna. Saj kazino stražijo cele trume vladnih detektivov.
Čudni znaki. Kakor znano je mestni magistrat na pritožbo ljubljanskih gostilničarjev razveljavil nepostavno izvolitev načelnika g. Tostija in ukazal odboru, da se skliče nov občen zbor v svrho volitve novega načelnika. Ker pa je skrb in korist gotovih oseb, da kupi po posredovanju »Ljudske posojilnice" gostilničarska zadruga mengiško pivovarno, se trudijo gotove osebe na vse načine, da bi bil izvoljen načelnikom nekdanji največji nasprotnik bivšega načelnika, a od trenotka, ko se je začela akcija za nakup pivovarne, njegov najboljši prijatelj in sobojevniki Tako se je vršil te dni v neki gostilni zahrbten sestanek nekaterih gostilničarjev, ki so delali razne načrte, kako bi.) izveli svoje ne baš lepe namene! Ali zavedni gostilničarji bodo to vedeli preprečiti! Kar delamo, delajmo odkrito! Ako gotove osebe mislijo, da bodo z zahrbnostjo dosegle osebne koristi se motijo, kajti na občnem zboru dne 22. t. m. bodo ljubljanski zavedni gostilničarji in gostilničarke dokazali, da se ne pustijo plašiti od nikogar, kajti vsi, kar nas je zavednih, bomo izvolili svojim načelnikom značajnega gospoda Ivana Kendo, ki je taKO zaslužen za našo zadrugo. Torej gostilničarji pozor!
Zavedni gostilničarji.
Ganljiva epizoda iz slov. izleta v Belgrad. Pri ogledovanju Belgrada so zašli trije pevci »Ljubljanskega Zvona" tudi v dolenji del mesta. Med potom srečajo dve priprosti ženici, ki sta pestovali otroke. Ko zagledajo ženi pevce, hitita k njim in jim ponudita svoja otroka s prošnjo, naj jih vzamejo v naročje, da bodeta deteta imela srečo v življenju. Pevci so ginjeni ugodili prošnji žensk. Ko so odhajali dalje, sta se srbski materi s solzami v očeh poslovili od njih.
Poseben vlak v Trst po znižani ceni priredi Splošna delavska »Vzajemnost" v Ljubljani prihodnjo nedeljo, dne 24. julija. Cena vožnji sem in tja stane v III. razredu samo 6 K 30 v. Legitimacije, ki jih je pred odhodom vlaka zamenjati za vozne listke, se dobi v društveni pisarni (Šelenburgova ulica št. 6, II, nadstropje), v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano in okolico ter v tobakarni gospe Šešarkove. Vlak, ki vozi s hitrostjo brzo-vlaka, odhaja iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob polu 4. ter pride v Trst zjutraj ob 7T5. Iz Trsta odhaja vlak v nedeljo, dne 24. julija ob 11T5 zvečer ter pride v Ljubljano v ponedeljek ob polu 4. zjutraj. Otroci do 4 leta stari so voznine prosti; železničarji in njih rodbine se peljejo lahko z režijskimi voznimi listki.
Nemiren Stari trg v Ljubljani. V celem mestu morda ne najdeš tako nemirnega kraja, nego je Stari trg v Ljubljani. Ne samo, da v ti ozki ulici ropota ves božji dan tramvaj, nadlegujejo še poleg tega stanovalce različni »srečni* lastniki glaso-virjev in gramofonov. Ti osrečevalci občinstva lajnajo svoje komade najraje v poznih večernih urah, ko si vsakdo želi počitka, v
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
Pismo iz Zagreba.
V maju je nek slovenski župnik vzdihoval v kavarni, da je v Zagrebu vroče, kakor v Afriki. Bil je mož še stare korenike, eden tistih naših originalnih in ljubeznivih župnikov, ki na Kranjskem vedno bolj izumirajo. Cela kavarna je poslušala njegovo govorico, tisto okroglo gorenjsko narečje, ki je vsem tako prijetno in ljubo. In vse ga je gledalo z blagohotno simpatijo, kako je malo nerodno srebal sladoled in se pritoževal pri natakarju čez vročino in zagrebški tramvaj. Pri nas se namreč dela — ah, končno, končno! — električni tramvaj. Zagreb ima, kakor se sliši iz prijavnega urada, že prvih stotisoč prebivalcev a mi se še vedno vozikamo s konjički po tramvajskih kolnicah. A dolgo ne bo trajalo več Iliča, ki je bila že par mesecev razkopana in razdejana, kakor krompirjevo polje v jeseni — cementirali so jo in asfaltirali — je sedaj vendar že malo podob-nejša elegantni promenadi, kakor jo zahteva največje mesto na Jugoslaviji. Naš gospod kranjski župnik bi bil z Zagrebom morda zadovoljnejši, da je prišel za dva meseca kasneje sem. Tudi vreme bi mu bolj ugajalo. Hladno smo imeli, kakor v hribih in savsko kopališče, kjer je ob tem času tako živahno, je bilo prazno in samotno.
A propos, da ne pozabim! Letos sicer še nimamo ali drugo leto bomo imeli na Savi atrakcijo:	moderno, prostorno in
udobno kopališče d la Gansehaufel na Dunaju. Elegantne kabine, restavracijo, dva velika bazena in sčasoma še park na obali naše bistre Save. Tudi »sajmište" kjer je na »Kraljevo" najimenitnejši in najorigi-nalnejši sejem v naši državi, se bo moderniziralo. Društvo za povzdigo tujskega prometa se je zavzelo, da se celi veliki prostor parkira in uredi za razne izložbe, sejme itd.
Zagreb nima svojega stalnega zabavišča. »Streljana" v Tuškancu, kjer je urejen pod za »koturanje* (Rollschuhlaufen) je nekako mrtva, Maksimir je samo za izvan-redne narodne svečanosti, drugače preveč odddaljen, vrt »Kola" pravzaprav velik, lep ali vendar čisto navaden restavracijski vrt brez večjih ambicij. »Sajmište* pa bi imelo postati naš bodoči ljudski prater, kjer bi se vsake jeseni imel prirediti razen raznih izložb in zabav tudi modnro in dobro urejen sejem po vzoru graške in lipške »Herbst-messe", kjer bi se tujim kupovalcem pre-zentirali razni zanimivi in originalni produkti hrvaške kraljevine.
Ma Hrvaškem se sklepajo šole z 30. junijem in pretekle dneve je obiskalo naše glavno mesto več šol. Deklice in dečki v ličnih narodnih nošah so si ogledali zanimivosti mesta in želeti bi bilo, da bi se ta lepa navada takih šolskih obiskov splošno udomačila. Vsi otroci naj bi si ob izstopu iz ljudske šole v slovo ogledali s svojimi
ačitelji in učiteljicami prestolnico svoje domovine. Stvar bi bila ne le etičnega pomena ampak tudi praktične vrednosti.
Na Ciril in Metodov dan je bil narodni praznik. Na predvečerj je bila bak-ljada vseh zagrebških društev, drugi dan pa se je po ulicah nabiralo za družbo. V stolni cerkvi je bila staroslovenska bogoslužba. Zanimanje je bilo precej ■veliko in v Zagrebu se je nabralo okrog 16.000 K denarja. Klerikalci se tu ne upajo napadati
na družbo.
Gledišče smo zaprli šele koncem junija. Intendant Treščec-Branjski nima mnogo simpatij. Že v začetku prošle sezone je imel prav neprijetne konflikte z žurnalisti, in pozneje so bile razne interne afere med upravo in osobjem: igralci, pevci - solisti, zbornim osobjem in orkestrom skoraj na dnevnem redu. Tudi repertoir je bil zelo slab. Gledališče je dobilo letos skupaj
221.000 K subvencije (20.000 od cesarja,
50.000 od mesta Zagreba, 142.000 od dežele in še posebej 7000 od dežele za instrumente in 2000 za opremo prve operne pred stave.) Od oper se je dala največkrat Sme tanova »Prodana nevesta" (11 X). Dajali so še Zajčevega »Šubic-Zrinskega*, Čajkovskega »Onjegina", Parmovo »Ksenijo* (3 X) Gounodovega »Fausta*, Bizetovo »Carmen", Thomasovo »Mignon", Verdi jevo »Aido“ in »Trovatorja*, Mascagnijevo »Cavallerio rusticana*, Leoncavalovega »Pa-gliacci* in Wagnerjevega »Zakletega Ho-landeza*.	(Konec.)
kolikor mu ga dajo ponočnjaki, ki razgrajajo noč za nočjo po Starem trgu. A naj-žalostneje pri tem je, da ti glasovirski in gramofonski osrečevalci nimajo niti slovenskih plošč, marveč marcvarijo svoje sostanovalce celo s samo nemškimi komadi. Da pa ne manjka spremembe v nočnem repertoarju se včasih za spremeno zakonsko stepo. Pa še pravijo, da so stanovanja na Starem trgu poceni. Z ozirom na nemir, ki vlada po noči in po dnevi so draga kot žafran.
Prijateljski večer priredi pevsko društvo »Slavec" dne 21. t. m. v gostilniških prostorih »Narodnega doma", kot odhod-nico svojemu dragemu prijatelju g. inž. Josipu Bašti in njegovi obitelji iz Kralj. Vinohradov, bivajoči sedaj tu na počitnicah. Spored bode obsegal godbene in pevske točke pri katerih sodeluje tudi g. Bašta in njegova sinova. Gostje dobro došli. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Vstop prost. Prostovoljna darila sprejemajo se v korist družbe sv. Cirila in Metoda.
Gradba poljanskega mostu se je ravnokar pričela, t. j. začeli so z napravo betonskega opornega zidu na desnem obrežju. Most dobi nekoliko drugo smer, a neznatno.
Vevška tovarna si gradi med Vevčami in Zalogom železniški tir za dovažanje blaga z imenovane postaje do tov. poslopja. Zdaj se dela nasip, potem polože hlode in šine in čez dva meseca bo uporaba tira izročena tovarni.
Zaradi prenizke plače — premalo delavcev. Pri tvrdki Czeczowiczka, ki je podjetnica, vidiš časih laziti semintja posamezne delavce, kot bi gledal ljudi iz Kalifornije, ki brskajo po zlatu. Zdaj pa je najugodnejše vreme za pospešenje poglobljenja in osuševanja.
Jez pri stari tovarni za gunje, kjer ima zdaj tiskar Hribar tkalnico za nogavice, bodo ob poglobljenju glavnega kanala baje podrli, ker ovira Ljubljaničin odtok. Sicer bi pa ne bila nikaka škoda, če bi se to poslopje moderniziralo in odpravile tiste lesene »planke" ob vodi, ki se prav nedolžno že kar na eno stran drže.
Avljatika Andree in Ravetto v Ljubljani. Tekom meseca julija ali avgusta bosta priredila gori navedena par letalnih poizkusov v Ljubljani. Oblastveno dovoljenje za prireditev je že tu. Sedaj bodo tudi Ljubljančanje imeli enkrat priliko videti te novodobne ptiče, ki jih je doslej videlo samo po kinematografih in panoramah.
Letalni poskusi v Gorici. Aviatik Hein je v petek v prisotnosti mnogobroj-nega občinstva poskušal svoj letalni stroj.
V zraku se je obdržal 2 uri in 9 minut.
Nesreča pri vojaških vajah. Kakor se poroča iz Gorice so imeli predvčerajšnjim topničarji vaje na vežbališču. Med vajami pade naenkrat artilerist Ivan Žigon raz konja in obleži na tleh. Tovariši so mu priskočili na pomoč ali bil je že mrtev. Truplo ubitega bodo obducirali.
Drugim kolače, nam drobtine. Še čisto mlado italijansko gimnazijo v Pulju je sedaj država prevzela v svojo oskrbo. Najprej je mislila to storiti meni nič tebi nič, da poda Italijanom nov dokaz svoje naklonjenosti, no, sedaj se pa čuje, da se je izvršilo podržavljenje le pod pogojem, da prevzame dežela skrb za šestrazredno ljudsko šolo C. M. D. v Pulju. To smatrajo nekateri za slovensko pridobitev, a v resnici ni drugo kakor nov udarec in zasmehovanje našega naroda. Le trpimo!
Sunki štiri- in dvonožcev. Kočijaža Antona Blažena, stanujočega v ulici Molin grande št. 14, starega 46 let je sunil konj v desno stegno in ga občutno ranil. — Težak Josip Besič, star 54 let, stanujoč v ulici Pondares št. 5 je bil v prepiru z nekim drugim težakom od slednjega ranjen v desno koleno in težko poškodovan.
Prevoz oseb z električno železnico.
Tržaški tramvaj je prevozil v mesecu maju 896.188 oseb in prejel 99.492 K proti 105.799 K v istem mesecu m. 1. Električna železnica na Opčine je prevozila meseca maja 41.240 oseb in 84 ton blaga, za kar so prejeli 21.917 K proti 13.825 K istega meseca m. 1.
Nezgoda v tehničnem zavodu S. Marco. V tehničnem zavodu S. Marco je je prevzela tvrdka Waagner, Biro A Kurz iz Gradca popravo in spopolnitev dvigala. Včeraj zjutraj ob desetih je mehanik Kro-tendorfer Alojzij, rojen 1892. na Spodnje Avstrijskem, delal na tem dvigalu v viso-čini 18 metrov. Vsled izgube ravnotežja je padel na tla, si zlomil desno roko, prebil lobanjo na glavi ter zadobil tudi'težke notranje poškodbe. Prenesli so ga takoj v mestno bolnišnico, toda ni upanja, da bi ostal pri življenju. Sicer je pa vodstvo imenovane tvrdke graje vredno, ker ne preskrbi vse potrebno gotovo ogrodje. To je sedaj že peti slučaj težke poškodbe. Čudimo se, da obrtno nadzorstvo proti malomarnosti imenovane tvrdke ničesar ne ukrene, kajti potem je čisto naravno, ako nekateri imenujejo imenovani zavod — zavod smrti.
Samomor v vlaku. Ko je v sredo ob 11. uri zvečer privozil vlak iz Italije na kolodvor, je nenadoma počil v nekem vozu
Strel iz revolverja. Železniško osobje in straže so takoj vstopili v voz ter dobili v oddelku 3. razreda na tleh ležečega, težko hropečega 21 letnega mladeniča Pavla Agacich, kateri je kmalu potem izdihnil. Bil je uslužben v tehničnem zavodu. Pokopali so ga na pokopališču pri sv. Justu. Žalostno je bilo gledati, ko so delavci iz omenjenega zavoda spremljali dva mladeniča obenem na mirodvor. Drugi je po težki bolezni preminul v bolnici. Tako so imeli iz tega zavoda včeraj kar dva pogreba m eno smrtnonevarno poškodbo.
Razne vesti.
* Tudi napredek. V Peking je pred par dnevi dospelo prvih šest giljotin, katere so bile naročene na Francoskem. Od sedaj naprej se bodo obsojenci usmrtili v notranjih prostorih kitajskih sodišč in ne več na kakem trgu. Pristop bodo imeli samo povabljanci.
Upor v Egiptu. V spodnjem Egiptu se je pojavil nov mahdi, ki je nabral do-sedaj okoli 400 mož. S temi hodi od kraja do kraja in pridiga sveto vojno proti Angležem.
N^jnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Bienerth v avdijencl pri cesarju.
Dunaj, 16. julija. Ministrski predsednik baron Bienerth je bil danes v avdi-jenci pri cesarju. Avdijenca je trajala od enajste do ene ure popoldne. Predsednik je poročal cesarju o sedanjem položaju po odgoditvi drž. zbora in o pripravah za jesensko zasedanje. Kdaj se bodo sešle letošnje delegacije, je popolnoma neznano, kajti predsednik Bienerth bo pred zasedanjem drž. zbora poklican še enkrat v avdi-jenco k cesarju in sicer najbrže meseca avgusta. Takrat se bo tudi določilo zasedanje delegacij. Kakor se splošno domneva, bodo sklicana najbrže šele koncem meseca oktobra ali pa v začetku novembra. Ministrski predsednik Bienerth se je o svoji avdijenci pri cesarju izrazil, da ima sedanja vlada Prej ko slej še vedno zaupanje pri cesarskem dvoru.
Pogajanja med Hrvati In ogrsko vlado.
Budimpešta, 16. julija. Konference med banom Tomašičem in hrvatskimi delegati v ogrskem državnem zboru se danes vkljub včerajšnjemu poročilu niso nadaljevale. Ban Tomašič namreč ni hotel priti v lokal hrvatskih delegatov. Pri konferenci je navzočih 27 poslancev. Ker bana ni bilo v lokal, se je koalicija na svojo roko pogajala s Khuenom in v to pooblastila poslanca pl- Nikoliča. Popoldne je konferiral s predsednikom zopet ban Tomašič. Skupna konferenca je določena popoldne ob 5. uri. Ban se je nasproti poslancem izrazil, da ostane odločno pri svojih zahtevah in da so njegovi pogoji nespremenljivi. Kakor trdijo hrvatski delegati so diference med njimi in banom čisto osebnega značaja, v političnih vprašanjih pa vlada popolno soglasje. Ako ne pride do popolne edinosti med banom in poslanci, ne bo demisijoniral Tomašič, ampak Tazpuščen bo najbrže hrvatski sabor. V to svrho se bo Khuen-Hedervary sam podal k cesarju v Ischl, da dobi zato dovoljenje. Predsednik Hedervary je sedaj opustil namen, da bi odšel na svoje posestvo, ampak ostane v svrho pogajanj še •nadalje v Budimpešti.
Budimpešta, 16. julija. Kakor poročajo tukajšni listi, so diference med banom in poslanci nastale največ raditega, ker Hrvati posebno zahtevejo odstranitev Aranickega iz sedanje službe, v kar ban nikakor noče privoliti. Poslanec Pribičevič se je izrazil, da je ban odločno protestiral proti vmešavanju v notranjo upravo in rekel, <ia mora take zahteve odločno odkloniti.
Afera Axmann.
Dunaj, 16. julija. Volilci poslanca Azmanna odločno zahtevajo, da jim razjasni svojo afero s Hrabo, sicer ga bodo prisilili, da odloži svoj državnozborski mandat.
Kitajski poslanik o rusko-japonski pogodbi.
DMn*i. 16. juliji. Tukajšai kitajski poslanik se je izrazil, da je rusko-japonska pogodba za Ameriko in Kitajsko zelo važnega pomena. Posebno Kitajska je vsled pogodbe čisto osamljena in zato mora gledati predvsem na to, da dobi močno in iz-"vežbano armado.
Srbski kralj na letovišču.
Bel gr a d, 16. julija. Srbski kralj Peter je odpotoval na letovišče v Ribarsko Banjo, ž njini sta šla prestolonaslednik Aleksander in kneginja Jelena. Dvor ostane v Ribarski Banji mesec dni.
Turško nasilje.
Bel grad, 16. julija. Turške oblasti delujejo še vedno z največjim nasiljem proti Srbom v Macedoniji. Najnovejša žrtev turškega nasilja je glasoviti srbski junak vojvoda Djordje Skopljanče. Vojvoda je potoval iz Kumanova v srbsko zdravilišče Vrnjačko Banjo, a na poti ga je zaustavila v Žbevdžih turška policija. Dasi je imel Skopljanče svoj potni list za Srbijo v popolnem redu, so ga s silo poslali nazaj v Kumanovo in mu ukazali, da ne sme nikamor brez dovoljenja turških oblasti 1
Položaj v Barceloni.
London, 16. julija. Iz Madrida poročajo, da je postal položaj v Barceloni skrajno nevaren. Bati se je, da se združijo socijalisti z republikanci in ne nastanejo velike revolte. Vojašnice so prenapolnjene z vojaki, ki morajo biti vedno pripravljeni.
Nameravan atentat na kralja Alfonza.
Madrid, 16. julija. Na španskega kralja Alfonza je bil zopet poskušen atentat. Ko se je namreč peljal kralj iz San Sebastiana proti Segovio, so v Valadolidu aretirali nekega sumljivega človeka, ki je imel najbrže namen, izvršiti na kralja Alfonza atentat. Pri preiskavi so našli pri njem več dokumentov, iz katerih je bilo razvidno, da je pripadal revolucijonarni organizaciji.
Madrid, 16. julija. Vest, da bi bil na španskega kralja Alfonza, ki se je peljal iz mesta Segovio, kjer je prisostvoval odkritju nekega spomenika, izvišen oziroma nameravan kak atentat, se tukaj odločno dementira.
Angleška vlada proti veliki potrati.
London, 16. julija. Na današnjem banketu angleških trgovcev se je izrazil trgovinski minister, da vlada sedaj po celem svetu v trgovini velikanska potrata; voditeljica je pa Anglija. Anglija mora gledati na to, da se ta velika potrata preneha, in sicer na korist vojni mornarici.
Proti Nikaragul.
Washington, 16. julija. Ker vlada v Nikaragui proti Uniji velika napetost, je Unija odposlala v zaliv Orinto veliko top-ničarko.
Specialna trgovina
finih ročnih del
Toni Jager
v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
I K O
Danes
se vrše
v hotelu Tivoli
3 koncerti
,Slov. filharmonije'
dopoldne od pol 10—12. ure, popoldne od 3— pol 7. ure in zmeT od pol 8.—11. nre.
Vstop prost.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Za informacije se plača 10 Tin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Odda se velika hladna Tinska klet v Spodnji Šiški ob glavni Celovški cesti nasproti občinskega urada št. 82. Več se poizve istotam. Kdor jo želi naj ne zamudi, ker take kleti so redke. 128/5—3
Prodajo se 3 samci in 2 samici (foiterier) ter 3 ovčarski psi (čuvaji) in teh pasem čistokrvni mladiči. Kje, pove inseratni biro „Jutra‘. 142/3—2
Čevljarskega pomočnika za razna dela sprejme takoj F. Sitar, Radeckega cesta št. 1.	112/2—2
Dobre ohraijeao pohištvo se ceno proda. Naslov pove inseratni biro .Jutra*.	146/2—1
Novo kolo, najfinejše in najlažje znamke, se ceno proda. Šelenburgova ulica 4, (desno), vsak dan od pol 1. do 1. ure popoldne.	144/1—1
KORESPONDENCA.
Mlad gospod se želi seznaniti z gospico prijetne zunanjosti v starosti do 25 let. Prijazne ponudbe, ako le možno s sliko, ki se vrne, na inseratni biro .Jutra* pod šifro R. S. 25.	139/3—3
Inteligentna gospodična želi korespondirati z izobraženim gospodom. Naslor poštno ležeče: Straža, Dolenjsko, pod .Viola*.	145/1—1
Zdravega dečka sprejmem kot
vaj en ca
v moji knjigoveznici.
Anton Zupančič, Slomškova ulica št. 31, Ljubljana.
Sprejme se več izvežbanih
strojnih pletilk
in ena šivilja.
Poizve se v Sodni ulici št 3.
Stranka brez otrok išče
stanovanje
z dvema sobama za 1. avgust.
Ponudbe pod »stanovanje* na inseratni biro »Jutra*.
Priporočljivi preparati!
c. in kr. dvorn. založnika in papeževega dvom. založnika
lekarnarja G. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-J | logr. steklenicah po K 1'50, v sodih K 1'— 1 kg.
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
Žeieznato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2-—.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin.
Salmijakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sllz. Škatijica 20 vin. 11 škatljic K 2'—.
Naročila se točno izvršujejo.
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
? 1 ?
I K O ? O ?
nikelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
I K O
Tovarniška varstvena znamka:
y>
IKO“.
? i ? I K O ? O ?
Triumf kuharske umetnosti!
TTri | daje samo dr. pl. Trnkoczy-ja sladni čaj, imenovan „Sla-TW7knt din“! Dobi se pri vsakem * trgovcu, zavojček 7* kg & 50
Zrlmvifll vinariev- Zavoi p° p°šti
/JU-L jo v glavni zalogi lekarne
50°|q prihranka! p1"? v Najboljši zajtrki s<™,
narjev, katere se pošlje v znamkah.
Vincenc Richterja
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
YimC0IlC liete, Dunaj IX.SL\aieskygasese22; Zalogo iraa A. MOLL, lekarnar, Dunaj I., Tuchlauben št 9.
„Jurjevo
čistilo"
je spedjaliteta vseh krem, daje najlepši lesk in se dobiva povsod.
Pazite dobro na varstveno znamko
„Lj«byauski grad“.
TEODOE KOM
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10
Podružnica: Stari trg ,9.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z
asbest - cementnim Škriljem (Eternit) patent Hatschek,
z izbočeno In ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno In ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni
56	do	65
100	n	120
150	m	180
200	m	250
250	n	800
se dobivajo po prav nizki ceni pri
H. Rosner & Romp.
v Ljubljani, poleg pivovarne »Union*.
Edino zastopstvo in zaloga »Prve hrv. tvornice sodov" v Novski.
£rcTTV
so zopet odprte.
Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna „Prešeren“.
[ji	^£ocaa3.a,	trg-OTrina,	52_8
Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz:, čepic in spodnjih. kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši naliit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — JPerilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in mansetov. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
MAKSIMILIJAN SART0RY
: Ljubljana, Rožna ulica št. 39. :
Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave električne luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za :	zobozdravnike.	:
Odda se več voz
konjskega gnoja.
Vprašanja na Oroslav Dolenec, Ljubljana, Wolfova ulica 10.
Model 1910.
Edino zastopstvo znamke
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna In cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
- - - - Ceniki na željo brezplačno. - - - -
Prodam ali oddam takoj v najem
RESTAVRACIJO
preje „FRIEDL“.
Zglasiti se je pri lastniku JOS. SCIIREYU, (Južni kolodvor).
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.
Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej).
Zaloga pohištva lastnega izdelka In tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbena dela. - Lastna delavnica na Glincah pri Ljubljani. -
Poletni predmeti, damske konfekcije, oblačil za gospode in dečke . ter slamnike in čepice
m ceneje
v ..Angleškem skladišču oblek" O. Bern atovi č
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Leopold Grošelj
Spod, Šiška št. 88.
stavbeno in umetno ključavničarstvo
se priporoča cenj. občinstvu za izdelovanje žičnih mrež, ograj na grobeh, železnih svetilk, balkonov, verand, štedilnikov, držal za firme in vseh v to stroko spadajočih del
Zaloga, izposojevanje in popravljanje koles.
Delo solidno, cene primerne. - - - -
Stopnice, balkoni, * spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.	Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. •IIHIIMIHIItllllltlimHHMIIIMIIIHimlllHIIIIIHIIIIIIIIIIHIHIIIHHIMIIHMIIIHII ^ MII IIM M MIIIIIIIH11 MII 111111II lllllll IIIIIM lili 111111IIIIH MII 1 • 1II1111II llllllll III11III		Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za Al A If^I 117 l li l cerkvene in pohištvene oprave spo- g i@@Ag Bi | A| I 1 lili 1 III minki iz marmorja, granita ali sije- mj m mta. apno živo m uaaseno se dobi pri m ATI a Iskrom		[T = Ljubljana = L Kolodvorska — ulica	
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah.
. Sprejema se tudi les v žaganje na.,parni žagi. -
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-— Ijejo v račun. —
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
Rezervni fond:
K 450.000.
Llubllanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 2.
 ......:::=::r	Podružnice	v	Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|-2°|o-