Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
meieCno ZO Din polletno 1Z0 Din celolelno 240 Din
za inozemstvo
BieieCno 35 Din nedeljska Izdata celole no vJugo* Slavili SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I »tolp. pelll-vrsia mali oglasi po 130 ln2D,veC)l oglnst nad 43 mm vliln« po Din 2"30, vellKl po 3 ln 4 Din, v uredniškem dela vršilca po 10 Din g Pri vailem a noroeilu popust Izide ob 4 rjulraj rozen pondel)Ka in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6 111 ■Rokopisi se ne vračat o, nefranklrana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon Stev. SO. upravntštva Stev. .12«
S5£«i5«i« .................
V pričakovanju.
Vse pričakuje nove vlade, ki ima slediti vladi žalostnega spomina, vladi RR. Kaka vlada pride? Različne in številne so napovedi in kombinacije, toda gotovosti ni trenutno še nobene. Zato je tudi težko k položaju, ki še ni ustvarjen, ampak se šele ustvarja, zavzeti konkretno in kritično stališče. Eno pa je vsekakor gotovo: da se je treba napram dogodkom, ki se zdaj odigravajo, orientirati z vso skepličnostjo in nezaupljivostjo.
Res je, da se je s padcem g. Pašiča — lahko rečemo — odvalil celemu našemu narodu kamen od srca, in res je, da je že čisto zamrla nada, da bo kdaj ali pa vsaj kmalu kaj boljše, v našem narodu zdaj naenkrat na novo oživela; toda slabe izkušnje, ki jih imamo za seboj, nam priporočajo največjo previdnost in rezerviranost. Nočemo nikakor biti črnogledi, toda za optimizem je pač kaj malo povoda. Ali je — vprašamo — verjetno, ■da je v tistih krogih, ki imajo danes taktično vso oblast v svojih rokah in dejansko vedre in oblače v naši državi, nastopil tako rekoč preko noči prevrat v mišljenju? Malo jc te verjetnosti, ko smo še do včeraj doživljali vse polno ravno nasprotnih pojavov, ko smo pred vsem doživeli državni budžet, ki je glasna priča popolnega pomanjkanja vsakega državniškega duha v tistih krogih, katerih vplivu je pripisati, da je tak monstrum proračuna, ki hoče državo, nahajajočo se v težki gospodarski krizi, še globokeje pognati v krizo, namesto da bi jo saniral, sploh prišel na mizo skupščine in kar je še monstrozneje: da se je našla večina tako zvanih ljudskih zastopnikov, ki ga je šla sprejet in vzakonit!
Toda dandanes je na svetu vse mogoče, zlasti pa v naši državi neomejenih mogočnosti, in tako je tudi mogoče, da stojimo zdaj pred temeljito izpremembo razmer, v katerih smo živeli ali bolje rečeno, obupavali celih dolgih sedem let. Morda se izpolni tisti izrek o sedemletni jugoslovanski potrpežljivosti, ki ga pripisujejo Strossmayerju, in pride zdaj za nas sedem aktivnih, dobrih let. Morda je res le silni nimb Pašičeve osebnosti v srbskem narodu bil zadržek, ki ni dovolil razmaha boljšim tendencam in elementom v srbski politiki? Morda je la Pašičev nimb afera Radeta Pašiča res toliko raztrgala, da jc zadobila nasprotna stran potrebno moralno in politično premoč, ki je doslej ni imela? Morda pa so navsezadnje res igrale usodepolno vlogo v tej še usodopolnejši enoletni tragikomediji RR vse tiste iluzije, ki so se razpasle okoli »sporazuma« med Pašičem in Radičem, kakor zelen bršljan okoli suhega drevesa? Zdaj ko so se te iluzije razblinile, pa prihaja spoznanje in ž njim korenit pre-okret...
Vse je mogoče. Zato pa bi, če že hočemo z naše strani staviti prognozo k sedanjemu položaju, izrekli to mnenje, da se bo razvil v dva nasprotna si tečaja. Ali so vse zunanje okolnosti, ki so ustvarile ta položaj, varljive, in Pašičev režim se bo nadaljeval v eni ali drugi obliki, ali pa so resnični tisti dozdevni, četudi nepotrjeni momenti, ki dajejo celi tej krizi in dogodkom okoli nje šele pravo logično zvezo, in tedaj se mora iz tega razviti popolnoma nova situacija, to se pravi: vlada resničnega narodnega sporazuma; ali v predhodni ali v že dognani obliki, to je pri tem postranskega pomena. Torej eno ali drugo: ali reakcija ali progres. Ali centralistično načelo ali avtonomistično načelo. Kaka rešitev krize med tema dvema črtama se nam po vseh danih okolnostih zdi izključena.
Če zmaga zopet Pašičev princip v eni ali drugi obliki, potem se bo naš slovenski narod opredelil proti taki vladi kakor se je proti dosedanji. Ona bo zadela na naš naj-odločnejši odpor. Če zmaga nasprotni princip: princip demontiranja centralizma, izgraditve ljudske demokracije in samovlade, iztrebljenja korupcijo in etabliranja poštene drž. uprave in zdrave ekonomije, z eno besedo: če se naredi kraj dosedanjemu režimu in sistemu, potem bo vlado, izraslo na taki podlagi in takem programu, slovenski narod z veseljem pozdravil in potem bo v taki vladi mogla sodelovati tudi njegova legitimna zastopnica, slovenska ljudska stranka.
Skoraj bomo videli, kaj nas čaka; ali hud boj ali veselo delo.
PrlditMvalfe nnvffi naročnikov!
Položaj neizpremenjen.
PAŠIČ SE NOČE UMAKNITI. - RADIČEVCI OKLEVAJO. - ALI NAJ SE VRNEMO K STAREMU? - ABSURDNA REŠITEV. - KRIZA SE RAZVIJA V SMERI KONCENTRACIJE.
RADE PAŠIČ POBEGNIL?
Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Vsi znaki kažejo, da se bo sedanja kriza rešila že čez dan ali dva. Položaj se je v glavnem razčistil. Krona jasno pozna mišljenje vseh parlamentarnih skupin in struj. Konsultiranja so se izvršila zelo naglo. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je kralj sprejel voditelje vseh skupin. Zato se misli, da bo novi mandatar imenovan v najkrajšem času.
Vse opozicijonalne parlamentarne skupine izvzemši samostojnih demokratov so se v glavnem izrekle za politiko narodnega sporazuma in za pošteno politiko brez Pašiča. V tem oziru je složna celokupna opozicija in gotov del radikalov. Izjemo delajo dr. Žerjav iu samostojni demokrati. V tej težki krizi so edino oni brez jasno opredeljenega programa glede na državno politiko. Njim je vseeno, kdo sestavi vlado, kako jo sestavi in kakšno politiko naj bi vodil. Zanje je važno samo to, da za vsako ceno pridejo v vlado. Ker je pa vsako blago, ki se malo kupuje, poceni, so tudi šanse samostojnih demokratov ničeve. Prav nobenih izgledov ni, da bi se jih kdo usmilil in sprejel njihove ponudbe.
Pri rešitvi krize bosta igrala vlogo naslednja dva momenta: soglasno odklanjanje Pašičeve osebe in soglasje glede sporazuma. V tem oziru so se storili važni koraki. Odločitev bi bila najbrž že padla, če ne bi prišla Pašič in Radič z novimi domisleki in predlogi.
Nikola Pašič je bil popoldne v dvoru. Kakor smo iz povsem zanesljivega vira izvedeli, je bil namen te avdience, da bi Pašič izvedel stališče, ki so ga zavzeli pri avdiencah zastopniki slrank proti njemu. Ker so bile za Pašiča izjave nepovoljne, se je hotelo na drugi strani vplivati, da bi prostovoljno odšel in da ne bi delal neprilik nadaljnemu razvoju stvari.
Pašič na fo ni hotel pristati. Iz njegove okolice smo izvedeli, da Pašič še vedno zahteva mandat za sebe. Merodajnim činite-leljem zagotavlja, da mu je mogoče sestaviti novo vlado, ki bi razpolagala z zadostno večino v skupščini. Tudi ie dal razumeti, da bi eventualno pristal na to, da se skupščina skliče takoj. Nekateri celo trdijo, da bi bil pripravljen dati odgovor na interpelacijo o provizijah Rada, samo da bi ostal gospodar državne uprave. Ta popustljivost pri g. Pašiču je nastala radi tega, ker je jasno uvidel, da se dela na to, da bi ga poslali v zaslužen pokoj.
Tekom današnjega dtie so se Pašičevi prijatelji ponovno sestali z nekaterimi radičevci. Zdi se, da so dobili od njih zagotovilo, da je golov del radičevcev pripravljen še nadalje podpirati Pašiča in velikosrbski centralizem. V tem oziru pripisujejo politični krogi posebno važnost konferenci, ki se je vršila popoldne v hotelu »Petrograd« v sobi št. 24. Tej konferenci so prisostvovali minister za šume in rude Nikič, bivši minister Janič in bivši minister Kojič. Znano je, da je dal svoj čas dr. Nikič radikalom jamstvo, da bo okrog 20 radičevskih poslancev na vsak način glasovalo z njim. Nadalje se je trdilo, da obstoja glede teh obveznosti tudi formalna pismena pogodba.
Z ozirom na to trdijo nekateri, da so radikali zahtevali izvršitev teh obveznosti. To bi seveda pomenjalo razcep Radičeve stranke.
Nocoj je bil Radič sprejet na dvoru v av-dienco. Po avdienci je časnikarjem izjavil, da on ne dela proti Pašiču in da bo jutri Pašiču ponovno poslal svoje znane zahteve glede sklicanja narodne skupščine in interpelacij, ki imajo priti na vrsto.
Kljub temu pa se misli v dobro informiranih krogih, da se kriza pravilno razvija v smeri koncentracijske vlade brez Pašiča. Četudi bi sedaj Pašič pristal na to„ da bi se sklicala skupščina, da bi vlada odgovorila na j interpelacijo, je jasno, da bi Pašič ostal pri tein v manjšini. Proti njemu in proti zaupnici v zadevi njegovega sina bi gotovo glasovala celokupna opozicija ,tudi radičevci iu velik del radikalov. Zato taka rešitev krize, lo je vzpostavitev RR režima, ne bi bila nobena rešitev ter bi se Jiri/ji preložila le za par dni.
Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Nekateri popoldanski listi so danes obširno razpravljali o akciji Ljube Jovanoviča. Pišejo, da je tekotn ! dana&ajefia dnew imel dolgo konferenco z '
dr. Kulovcem, Davidovičem in Spahom. Kolikor smo se informirali, te vesti niso točne. Ljuba Jovanovič se drži zelo rezervirano. Njegovi prijatelji izjavljajo, da je odločen nadaljevati borbo proti Pašiču z vsemi na razpolago mu danimi sredstvi. Nekateri radikali trdijo, da namerava Pašič zavleči krizo radi tega, da bi preje sklical sejo glavnega odbora, ki bi na njegov predlog izključila Jovanoviča in na ta način onemogočila nadaljevanje njegove akciej.
Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Davi se je vrnil v Belgrad Stjepan Radič v družbi dr. Mačka, Šuperine in Kovačeviča. Na kolodvoru jih jc sprejel dr. Janič, ki se jc dolgo časa intimno razgovarjal z Radičem. Ob 10 je odšel v dvor predsednik kluba Karlo Kovačevič, nato je bil v avdienci dr. P e r n a r, Kovačevič je ostal v dvoru kake tričetrt ure. Časnikarjem je izjavil sledeče: »Povedal sem kralju ve-I liko dobrega in on mi jc rekel, da je vse dobro. Izredno sem zadovoljen.« Neki časnikar ej pripomnil: »No, to nam je pa res drago, da je vse tako dobro.c
Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Okrog pol 12 jc bil pozvan v dvor predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič. Na dvoru je ostal nad eno uro. Nato je odšel v predsedstvo vlade. V veži predsedstva se je srečal s Pašičem, ki je odhajal domov. Ko jc zapazil Trifkoviča, je dejal: »Ali si prišel k meni?« — »Da!« — »Ali greva v kabinet, ali kam greva?« — »Greva Jahko tudi na dom!« je odgovoril Trifkovič. Oba sta se v Pašičevem avtomobilu odpeljala na Pašičevo stanovanje. Z ozirom na to av-dijcnco so nekateri nestrpni krogi pričeli ši-i riti vest, da je dobil Trifkovič mandat za sestavo vlade. Mandata pa ni dobil nihče. Trifkovič dela na to, da bi on sestavil vlado.
Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Popoldne se je javil na dvoru Nikola Pašič. Po svoji avdijenci je odšel v radikalni klub, kjer se je razgovarjal z nekaterimi poslanci. Nato se je odpeljal domov. 0 tej avdijenci poročamo na drugem j mestu. Avdijenca jc bila samo informativnega ! značaja. Pašič je bil ob tej priliki obveščen j o stališču, ki so ga zavzele druge parlamcn-' tame skupine glede njega. Iz kluba je odšel očividno nerazpoložcn. Za njim je bil v av-j dijenci Stjepan Radič, ki je izjavil časnikar-I jem, da so se storili veliki koraki naprej pri ! reševanju krize. Kakor je že javil, bo jutri Pa šiču ponovno sporočil svoje zahteve glede sklicanja skupščine in glede interpelacij.
Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Današnja »Politika« objavlja uvodnik ped naslovom »9. avgust 1892 — 4. april 1926«, Kakor zatrjujejo, jc spisal ta članek ugleden radikalni voditelj. Članek vzporeja tedanji položaj Srbije s sedanjim položajem Jugoslavije. Med drugim omenja, da sta privedla 9. avg. 1892 kraljeva namestnika Jovan Ristič in Bela Markovič na j krmilo čisto liberalni režim Avakumoviča, Ri-barca in Velinkoviča. Nastopili so dnevi stra-; hovitega preganjanja radikalov. Okoli 8000 radikalov je bilo vrženih v zapore. Ko sta občutila ljudstvo in država nevarnost, jc moral kralj Milan iskati pomoči pri radikalih. Aretiral je oba namestnika. Ta pogled v zgodo-j vino jc danes potreben z ozirom na sedanji položaj, čeprav so razmere v marsičem drugačne. Danes je naš položaj tak, da nam ga morejo zavidati naši sosedje. Zasluga za to gre edinole g. Pašiču. Med tem pa sedanje razmere ne gredo nekaternikom v račun. Začel je pihati z ruskih step močnejši veter, bliža se strahovit vihar, treba se jc skriti v zavetje, ker drugače vihar vse podere, kar mu pride nasproti. Šepetajo, da bo opozicija, ko pride na vlado, uporabila iste metode, kakor liberalna vlada I. 1892. proti radikalom. Videti je, da bo eventualna nova vlada nastopila proti sinu ministrskega predsednika Rade Pašiča. Proti njemu sedaj ni nikake obtožbe, čeprav o njem zelo mnogo govore. O Ljubi Jovano-viču pa sploh ni treba govoriti. On se ima edino g. Pašiču zahvaliti, da je prišel sedaj do mandata. Ljuba Jovanovič je bil izvoljen v Dalmaciji proti volji dalmatinskih radikalov. More se mu zgoditi, da nikdar več nc postane narodni poslanec.
Ta članek je napravil veliko senzacijo. Jasno dokazuje, da poskuša Pašič z vsemi sredstvi, da bi se obdržal na vladi in da gre celo tako daleč, da ®dkriu> Dieti najvišjim
faktorjem. Ta njegov nastop seveda ne more uživati niti v javnosti niti drugod nobene simpatije. Misli se, da jc za nadaljni razvoj krize to Pašičevo stališče njegov položaj zelo poslabšalo.
Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Sin predsednika vlade Rade Pašič je snoči nenadoma odpotoval na Krf, baje vsled smrti svojega tasta. K temu pristavljajo »Novosti«, da je Pašičev ta.st umrl že pred tremi leti. Zanimivo je, da je priobčil Rade Pašič v večernih listih poseben parte svojega tasta, bivšega grškega mornariškega generala Petra Sotosa. K temu skrivnostnemu Rade Pašičevemu odhodu pristavljajo, da je tudi en znak več, da bo Pašič za ved šel v pokoj in da jc zato njegov sin smatral za potrebno, da pravočasno pobegne iz države. Zanimivo je tudi, da se je Rade Pašič odpeljal na Krf preko Ljubljane, nc preko Aten, kar bi bilo bližje.
Belgrad, 6. aprila, (Izv.) Dosedanji zavezniki, radikali in radičevci, so sc že pričeli med seboj obtoževati in si to in ono očitati. Minister za socialno politiko Simonovič se jc skrajno nelepo izrazil o Nikiču, češ da mu je dovolj pet dni, da bi preiskal njegovo delovanje. Misli se, da je to izjavil radi tega, da bi Nikiča in druge radičevce prisilil do tega, da bi podpirali vlado.
Fusija nemškega
Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Poslanci nemške stranke so sklenili vstopiti v zemljoradniški klub radi lažjega parlamentarnega sodelovanja, Na ta način bi štel zemljoradniški klub 10 poslancev. O tem so obvestili predsednika skupščine, ki je obenem obvestil tudi krono o novi formaciji. Popoldne sc jc vršila seja tega kluba. Za predsednika so izvolili Joco Jovanoviča, za podpredsednika dr. Krofta. Ta sprememba je vzbudila pozornost v vseh političnih krogih. Smatra sc kot spretna poteza Joče Jovanoviča, znanega sovražnika Pašičevcga. S tem bo igral lOčlanski zemljoradniški klub veliko vlogo, ne samo v parlamentu, ampak tudi v sestavi koalicijske viade.
proimuje.
Radič je napovedoval za Velikonočne praznike serijo shodov v Hrvatskem primorju. Vsled političnih dogodkov v Belgradu je. imel na velikonočni ponedeljek samo dva shoda, na Sušaku in v Cirkvenici. Kriza vlade je povečala zanimanje za Radičev prihod, vendar shoda kljub amerikanski reklami nista bila toliko obiskana kot so Radičevci pričakovali.
Na kolodvoru na Sušaku, kamor je Radič prišel v spremstvu dr. Mačka, dr. Kežmana, dr. šibenika in dr. Krnjeviča, se je zbralo k sprejemu kakih 200 ljudi.
Dopoldne je bil shod na Sušaku, popoldne v Cirkvenici. V Cirkvenici se je Radiču mudilo na vlak. Povedal ni tu nič novega. Zadržanje Radičevcev v> dosedanji vladi je opravičeval tako-le: Trpeli smo, težko nam je bilo, ko smo videli, da imajo nepridipravi prvo besedo v državi. Jaz sem to povedal tudi kralju. Trpeli smo, da bi preprečili večje zlo. Jaz sem vedel., da je med radikali nekaj ko-rupcionistov. Čeprav smo to vedeli, smo še vedno trpeli, da je bil sprejet proračun, da ne bi bil vjet naš kralj in naš narod. Kajti kadar je vjet narod, se neprestano razpisujejo volitve. Volitve pa ne smejo biti drago plačano hajduško delo.
Tudi na Sušaku se jc Radič skušal opravičevati. Zabavljal je nad policajsko notranjo politiko, ustil se proti žandarjem in >kunaa-ku<. Radič je pripovedoval: Mi nečemo žau-darske uprave. To sem jaz opetovano povedal v ministrskem svetu in kralju.
Zanimiva so Radičeva izvajanja, v kolikor se tičejo bodočih dogodkov, razvoja krize in nove vlade. Tu se je Radič spustil na najdrznejša prerokovanja.
Izjavil je: Vi veste, da je sedaj vlada v Belgradu v krizi. Dogodilo se je g. Pašiču, da je moral dati ostavko. Nova vlada bo sestavljena v par dneh, jutri ali pojutrišnjem. Nujno je potrebna delovnu vlada, deloven in svoboden parlament. V drugem delu govora je Radič omenil tudi volivno vlado.
0 novi vladi je d^jal: Nova vlada mora biti vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenci tedaj pridejo v vlado. Ne ravno dr. Korošec. Morda bo prišel eden ali dva od njegovih in eden naših. Sedaj ne gre za število, auiHflk H to, <l«i oni (Slovenci), stopij"- če-
prav v majhnem številu, med svoje brate v vlado. Drugo načelo je: Gospodarska mini* strstva v novi vladi morajo prevzeti strokovnjaki. Zlasti morajo prevzeti strokovnjaki mi-nstrstvo za promet, za javna dela, poljedelsko, za trgovino in finance. Kot tretjo nalogo nove. vlade je Radič označil uničenje korupcije. V tej zvezi je silovito napadel Rade Pašiča in njegovega očeta ministrskega predsednika. Vsled del Rade Pašiča ne bo Nikola Pašič nikdar več dobil zaupanja Hrvatov (Radičevcev). Nikola Pašiča spremlja tajna ne-vidljiva senca, ki ga tudi tedaj, ko hoče storiti kaj dobrega, zaobrne in usodno upliva nanj. Vedno je iztegnjena nad njim in po njem nad celo državo strašna roka njegovega sina. Morem vam sigurno reči, da Pašič, ne samo, da ne bo imel naše podpore, ampak on tudi nikdar ne more sestaviti vlade.
Z njim ne bomo šli ne mi, ne Korošec, ne Spaho in celo Svetozar Pribičevič ne.
O radikalnem klubu je Radič dejal: Jaz mislim, da je radikalni kiub 2e razkosan in da se bo še bolj razbil. V njem morajo zmagali dobri elementi. Potem bo mogoče sestaviti vlado, ki ni samo toliko poštena, da ne krade, — ampak da tudi ne zapre oči, kadar kdo drugi krade.
ALBANSKA DELEGACIJA V BELGRADU.
Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Davi je prispela v Belgrad albanska delegacija za trgovinska pogajanja. Delegaciji predseduje bivši pravosodni minister Tutu Lani, člani: popredsed-oik parlamenta Kulmiedo in generalni tajnik Eunanjega ministrstva Djaier Vila. Na kolodvoru so jih sprejeli tukajšnji albanski poslanik Staura Stauru in dva višja uradnika zunanjega ministrstva.
Odhod ap. nuncija Cerettija Iz Pariza.
»Matin« javlja, da se je papežki nuncij Ceretti dne 2. t. m. poslovil od ministrskega predsednika Brianda. Njegov naslednik v Parizu bo najbrže belgijski apostolski nuncij v Bruslju Micara.
Francoske finance v senatu.
Kakor je napovedal finančni minister Pe-ret, so senatorji brez ugovora sprejeli ves njegov iinančni načrt kakor ga je odobrila zbor-aica, le pri vprašanju novih monopolov so se ustavili. Senat ni odbil načrta zbornice, pač pa je izvolil posebno komisijo strokovnjakov, ki je načrt proučila. Glavni namen tega sklepa je pa bil, da se najde kompromis, ki bi ga rpogli sprejeti socialisti in senat, da se na ta način izognejo novi krizi vlade. Socialisti so »e takoj izjavili za pogajanja in po najnovejših poročilih se je dosegel sporazum. Monopol na sladkor so popolnoma črtali.
Pangalos izvoljen.
Volitve za novega predsednika grške republike so se vršile dne 5. t. m. Po uradnih poročilih ni bilo nobenih nemirov in je med volitvami vladal najlepši mir in red. Ista poročila zatrjujejo, da je izvolitev generala Pan-galosa popolnoma zasigurana. Pangalos je dobil skoro 90 odstotkov oddanih glasov. Tako je n. pr. v Atenah dobil od 53.866 glasov Pangalos 43.977, v Solunu od 37.000, Pangalos 35.000, v Pireji od 33.474 Pangalos 31.952. Udeležba pri volitvah je bila zelo dobra.
Pangalos je izjavil časnikarjem: Rezultati včerajšnjega plebiscita nadkriljujejo moja pričakovanja in vsebujejo svečano desavuiranje takozvanih političnih strank, ki ne reprezea-tirajo nič drugega kot ambicijo gotovih oseb. Dejansko te stranke itak ne obstoje. Sedaj imamo samo narod, ki se hoče razvijati in ta razvoj so mu stranke s svojimi prepiri onemogočale. Pangalos je dejal, da pomenijo volitve potrditev vladnega programa s strani ljudstva in polnomoč za bodoče.
—*—.
Za presojo uspeha g. Pangalosa je treba vedeti, da so 3. t. m. vse politične stranke sklenile, da se volitev ne bodo udeležile, ker vlada ni ugodila njihovi zahtevi, da se volitve prelože. Vlada je namreč po mnenju političnih strank pripravila tako, da so vsake svobodne volitve izključene.
Turattijeva nastopna Izjava.
Novi generalni tajnik fašistovske stranke Turatti )e dal časopisju sledeče izjave: Splošne smernice fašistovske politike ostanejo neiz-premenjene. Boj proti »Aventinu« smo zaključili. Intransingenca, ki so jo izvajali zadnje mesece proti nasprotnim strankam sedaj ni več prva točka našega programa čeprav tudi ni še popolnoma zastarela. Mi moramo biti odslej intransingentni predvsem proti samim sebi.
Izjave novega tajnika so vzbudile v radikalnem krilu fašistovskih organizacij ogromno vznemirjenje. V vseh krajevnih odborih se trudijo Farrinacijcvi pristali, da bi dobili večino in Turattija prisilili, da jim sledi. V ta namen so izvedli obširno propagando. Kričeči lepaki po vseh mestih vpijejo: 2ivijo Farrl-nacil Naj živi intransingentni faSizttnl
Boj so prenesli iz organizacije na ulico. Poznavalci trdijo, da bo v stranki priilo v kratkem do preloma in da bodo Farrlnaccijevi pristaši čisto podleglL
Problem slovenske
manjšine na Koroškem.
i.
Pod tem naslovom poučuje list »Kfirnt-ner Monatshefte«, stran 265, avstrijsko in sploh nemško javnost o koroškem narodnem vpraianju, in pisatelj Scheichelbauer piše o isti stvari v Tagespošti dne 13. marca. Leta poročila, si bo svet mislil, prihajajo iz Celovca, pisatelj vse ve kot očividec, torej mora imeti vse to neko podlago. Pred vojsko bi se bila vsenemška javnost brez dvojbe obračala z ogorčenostjo zoper vsako narodno avtonomijo, ki bi se bila zahtevala za katerikoli narodič ob nemških mejah. Sedaj nem-ška javnost tega ne sme več, ker ima po raznih državah razkropljene svoje drobce. V teh razmerah je narodna avtonomija drugod nekaj potrebnega, samo na Koroškem je ni treba in je menda nemogoča. Zakaj? Omenjeni mesečnik pravi, da »slovenska manjšina na Koroškem nima enotne narodne Strukture.« Ako prav umemo, misli Nemec na dejstvo, da se Slovenci na Koroškem delimo v zavedne Slovence in nemškutarijo. Pribijemo zopet, da so se vsi ti nemškutarji, začenši od deželnega glavarja do zadnjega slovenskega učenca, šteli pri ljudskem štetju za — Nemce. Potuhnili so se v nemštvu, kakor žabe v ribniku, kadar vržeš vanj kamen, ko bo vse mirno, bodo takoj vsi na površju. S to nemškutarijo uganjajo naši Nemci svoj teater: ko pri ljudskem štetju potrebujejo večjega števila Nemcev, prihajajo ti junaki na oder, vsi v nemški uniformi, in kdor jih pri luči ne pogleda, strmi, kako nemštvo na Koroškem napreduje. Ko pa Slovenci nastopajo za svoje pravice, prihajajo samo isti komendijantje, češ: »Slovenci smo le mil« In Vsenemec si mane roke: »Glejte, Slovenci niti niso enoten narod, nimajo enotne narodne strukture, kako naj jim damo potem kako narodno samostojnost? Saj ni mogoče. Dali bi, pa saj Slovenci in celo večina Slovencev tega ne maral« Nehajte že kmalu s to sleparijo! Slovenci, ki so glasovali in volili slovensko vkljub nasprotnemu pritisku, ljudje, ki so se Šteli za Slovence, le-ti zahtevajo svoje narodne pravice. Kaj bo potem z žabami, nas trenutno malo zanima. Z ljudskim štetjem so se proglasili za Nemce in jih odklanjamo, odklanjamo, zlasti nastop teh ljudi v imenu kateregakoli Slovenca.
Potem pravi nasprotnik: »Slovenec na Koroškem nima izrazite narodne individuali-tete,« in vsled tega se menda od Nemcev ne da ločiti. V nemški državi, v nemški deželi, v popolnoma nemških šolah, pod vseskozi nemškimi uradniki, brez vse možnosti kateregakoli večjega lastnega kulturnega delovanja, kakšna naj bo v tako žalostnih razmerah individualiteta koroških Slovencev? Počakajmo, da bo Nemec na Tirolskem 50 let pod Italijani brez nemške inteligence, brez nemških ljudskih in srednjih šol — potem se morebiti tudi v Italiji kdo najde, ki poreče Nemcem, da jim narodnih pravic več treba ni, ker nimajo svoje narodne osebnosti. Sicer pa se naši sosedje morebiti spominjajo, da je n. pr. nekdaj pod Avstrijo radikalno nemški Trbiž zdaj pod Italijo skoraj ves glasoval s fašisti. Sicer pa ni res, da ne bi imel tudi koroški Slovenec že svoje osebnosti, ki ga jasno loči od Nemca. Naš Slovenec je delaven, skromen, veren — iz njegovih vrst je izhajalo izredno število duhovnikov in redovnic — tako veren, da v Celovcu, lahko rečemo, pretežna večina vseh članov in članic verskih družb izhaja iz slovenskih družin; štejejo se seveda za Nemce. Le eno napako imajo naši ljudje; premehki in preboječi so in predobri. Ali se naši Nemci ne spominjajo več, kako je Celovec hodil, ko je živil manjkalo, le k našim slovenskim malim kmetom, lastni nemški rojak jim ni dajal nič, hotel je le dražje prodajati. Naše slovenske žene in dekleta poznaš od daleč na njihovi noši, pridejo ti ponižno z ruto, ko Nemka prihaja z ošabnim klobukom in dolgimi pentljami. In da ni večje razlike, prihaja od tega, da je vendar večji del koroških Nemcev — slovenskega pokoljenja.
»Monatshefte« ponavljajo nesmisel, ki ga je svojčas trdila »Tagespost«, a ga sama popravila: »Slovenec se imenuje »Korošca«, ne Slovenca.« To na Koroškem ni tako. Drugod, n. pr. na Kranjskem se je Slovenec imenoval Kranjca, na Češkem se je Nemec nazival za Bohma, po deželi, ne po narodnosti; na Koroškem se imenujemo Slovenci Slovenci, ne »Korošci«, ker je bilo tu nekoč brez dvojbe središče slovenstva. Saj nas niti Nemec ni nazival Korošce, marveč Vende - Windische. Sedaj po glasovanju so Nemci konstruirali pojem Kantnerja - Korošca, kot da je to izredna sreča na svetu, da kdo sme plačevati davke na Koroškem. Ime Korošca pa ni seglo čez politične kroge Heimatsdiensta. Korošci so zdaj le ljudje, ki jih mi Slovenci odklanjamo, odklanjajo pa jih tudi Nemci, češ z narodnimi renegati ni nič početi. Organizirani pa so v Bauernbundu.
Koroški mesečnik potem trdi, da »je leta ' 1920. pri plebiscitu večji del slovenske manjšine glasoval zoper združenje s slovenskim narodom.« Takšno izvajanje iz izida plebiscita odklanjamo. Večina, ki je glasovala za nemško Avstrijo, ni obstojala samo i: Slovencev. Tisočkrat so Nemci sami že doka-lovali, da so kraji kakor Velikovcc, Pliberk,
Krvava epizoda na meji.
ROPARJI NAPADLI CARINSKO POSTAJO V PRESTRANKU. — 4 OSEBE UBITE. FAŠISTOVSKO STRAHOVANJE PO SLOVENSKIH VASEH.
Na veliko soboto zvečer se je odigral v Prestranku dogodek, ki ja predvsem globoko razburil tamkajšnje domače prebivalstvo; saj je dobro vedelo, da bo moralo zanj plačevati račune, dasi mu je popolnoma tuje in ga ne obsoja nič manj nego Italijani. O dogodku smo prejeli sledeče poročilo:
Italijani so uredili kot glavno mejno postajo za tovorni promet preko Jugoslavije Prestranek, dočim je Postojna določena samo za osebni promet. Carinarnica je nameščena v majhnem poslopju, ležečem kakih 300 m od glavne postaje. V uradu so zaposleni po 3—4 uradniki, ki vsak večer ob 6 zaključijo račune in izroče denar postajenačelaiku.
Napad. — Plen 240.000 Ur.
Na veliko soboto so zaradi praznikov končali delo nekoliko preje. V uradu so se nahajali tedaj uradniki: 311etni podnačelnik Giulio Toniolo, 311etni Achille Valcareggi, 2Sletni Giuseppe Zwelf in 391etni Pietro Pa-cor; razen tega sta bila v uradu zastopnika dveh tržaških spedicijskih tvrdk, ki sta bila pravkar plačala večje vsote pristojbin in sta urejevala svoje papirje; bila sta to: Rivol od tvrdke Gcn-irand in Rubetto od tvrdke Vo-lonteri v j tu. Blagajnik je urejal denar in blagajna je i,ila odprta.
Tisti hip se odpro vrata; v urad, ki je zelo tesen, vstopijo trije, do zob oboroženi moški in naperijo revolverje na navzoče, a tisti, ki je bil po vsej priliki vodja, zagrmi v slabi italijanščini: »Roke kviškul Kdor se gane ali kliče na pomoč, bo takoj mrtev!« Navzoči so bili tako presenečeni, da so mahoma dvignili roke. Roparski kolovodja je nato vprašal, kje je blagajna. Tedaj se je dvignil Pa-cor kakor v obrambo, a takoj so počili streli, ki so jih pa roparji sprožili v strop, samo da bi uradnike preplašili. Tedaj je eden izmed uradnikov pokazal na blagajno. Kolovodja je skočil k blagajni in jo izpraznil v nahrbtnik. Pobral je tudi zvežnje bankovcev, ki so ležali na mizi pred blagajno. Nato je zagrozil navzočim, da morajo ostati mirni v sobi 10 minut, ker je poslopje obdano od njihovih pomočnikov, ki bodo vsakega takoj ustrelili, kdor bi se zganil. Ob tem so se roparji pomaknili iz sobe, zaklenili za seboj vrata in se v teku odstranili. Za njimi sta hitela še ostala druga, ki sta bila stala med ropom na straži.
Krvav lov za roparji.
Še predno so zaprti uradniki prišli k sapi in začeli klicati na pomoč, je postala na bežeče neznane moške pozorna straža pri glavnem postajnem poslopju, oddaljenem kakor rečeno od carinskega urada približno 300 m. Bilo je tu nekaj vojakov in finančnih stražnikov. Finančni stražnik Del Fiume in uradnik Brunelli sta uganila, da nekaj ne more biti v redu ter sta takoj stekla za bežečimi. Trije izmed teh so tekli preko polja ob Pivki, dva. pa sta se ustavila in otvorila na preganjalca ogenj. Del Fiume je še zavpil fašistovsko geslo: »Militi, a noi!« — Miličniki, naprej! — ko ga je pogodil strel naravnost v srce. Zvrnil se je mrtev brez glasu. Njegov tovariš se je vrgel na tla kakor ranjen, da bi premotil napadalca.
V tem so bili zaprti uradniki udrli stekleno steno in začeli klicati na pomoč. Od vseh strani so hiteli vojaki, finančni stražniki in miličniki. Roparja sta legla za skale na tla in neprestano streljala. Drug za drugim so padali zasledovalci težje ali lažje ranjeni: fin. stražniki Tempesta, Barletta in Fazzini ter uradnik Pizzuti.
Italijani so izprevideli, da morajo postopati metodično in roparje obkoliti. Predno so to izvedli, sta se roparja umaknila za rob Piv-kinega brega in od tu nadaljevala ogenj. Italijani so se razprostrli v pravilno bojno črto. Enemu izmed preganjancev je odletel z glave klobuk; pokazala se je plešasta glava... Naslednji hip jo je zadela krogla. Še malo in zaslišal se je padec v vodo: tudi drugi ropar se je smrtno zadet zvrnil in padel v Pivko.
Italijani so se se sedaj strahovito znesli nad mrtvima ali umirajočima; njuni glavi sta bili tako razstreljeni, da ju kasneje ni bilo mogoče izlepa spoznati. Enemu »o iztaknili
Postojna, 6. aprila.
celo oči. Trupli so potem potegnili na breg in postavili stražo.
Zasledovanje ostalih treh roparjev in straho* vanje domačega prebivalstva.
Vest o napadu na carinarnico v Prestranku se je razširila z bliskovito naglico. Oblasti so začele delovati z mrzlično naglico.
V	Prestranek so od vseh strani hiteli oroi-niki, fašisti in miličniki. Zastražili so na gosto vse prehode v Jugoslavijo, poostrili nadzorstvo na postajah, po vaseh pa so se razpršile straže in začele hišne preiskave kar po vrsti od hiše do hiše. Zavladalo je p o obsedno stanje. Prebivalstvo je itak takoj samo najstrožje obsodilo prestranski čin, je zopet prišlo pod fašistovsko mlinsko kolo.
Naslednje jutro — na veliko nedeljo — na vse zgodaj so uvedli najobsežnejše zasledovanje ubeglih treh roparjev, katerih eden je moral bili ranjen. Italijanske oblasti so se obrnile tudi na jugoslovanske oblasti, da sodelujejo pri zasledovanju.
Truplo ubitega Del Fiumeja so položili na mrtvaški oder v fašistovskih prostorih v Prestranku in ga zasuli s cvetjem in venci, ki so jih na fašistovski ukaz poslale vse okoliške vasi in občine. Izmed ranjencev, ki so jih bili prenesli v postojnsko bolnišnico, je kmalu nato umrl še finančni stražnik Domenico Tempesta.
Agnosciranje hajdukov.
Trupli obeh ubitih roparjev so prenesli na pokopališče v Slavini, kjer se je na veliko nedeljo izvršilo raztelesenje. Obe trupli sta kazali strašne rane; obraza sta bila vrhu tega maskirana. Ko so obraza umili, j« inž. Hofman v enem spoznal Stankota Molka iz Planine, ki ga je bil pred dvemi leti napadel na cesti v Postojno in ga oropal. Kakor znano, je bil Molk obdolžen tudi umora dveh orožnikov v Črnemkalu v Istri, a vsled pomanjkanja dokazov oproščen.
V drugem truplu je tajnik postojnskega fašja dr. Stecher spoznal kovača Alojzija
V	i 1 h a r j a iz Postojne.
Pri Molku in Vilharju so našli poleg avstrijskih pušk in revolverjev tudi ročne bombe in malo ročno lekarno. Pri Molku so razen tega našli italijansko vojaško knjižico Ivana Gerželja iz Postojne. Vso Gerželjevo družino so aretirali. Zaprli so tudi Vilharjevo ženo in njegovega brata.
Po nekaterih vesteh so jugoslovanske oblasti na postaji v Rakeku aretirale sina znanega industrijca S a m s e iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, pri katerem da so našli 22.000 lir v zvežnjih, kakor jih običajno zlagajo na postaji v Prestranku. Ta vest se pa ne potrjuje.
Italijanske oblasti so razpisale 10.000 lir nagrade za izsleditev ubeglih roparjev.
Obe žrtvi roparskega napada finančna stražnika Del Fiumeja in Tempesteja so pokopali na veliki pondeljek z največjimi častmi.
ITALIJANSKE REPRESALIJE RADI ROPA V PRESTRANKU.
Ni bilo dovolj, da so italijanski policijski organi nasilno postopali proti mirnemu slovenskemu prebivalstvu med preiskavo v obmejnih krajih radi tolovajskega napada na carinarnico v Prestranku. Nad Slovani se hočejo znesti tudi na vlakih. Tako sc je pripetil včeraj na brzem vlaku, ki odhaja iz Trsta ob 6.50 in dospe v Ljubljano ob 11.50, naslednji dogodek: Med Št. Petrom in Postojno je italijanski komisar vnovič kontroliral potne listke. Prišel je do nekega mladeniča in gospodične, ki sta vstopila v Št. Petru, ter zahteval od njiju dokumente. Revežan ista znala italijansko in nista mogla komisarju dopovedati, da sta pustila »prelaznico« na postaji v Postojni. Tedaj jih je komisar takole sprejel: »Parlate italiano! Assassini che venite in Ita-lia ad ammazzare la nostra gente, noi si in-segneresso a vivere. (»Govorite italijanski! Morilci, ki prihajate v Italijo morit naše ljudi, mi vas bomo naučili živeti!«)
Ne gre, da italijanske oblasti delajo za napad na carinarno v Prestranku, ki je čisto kriminalnega značaja, izhajajoč iz male tolpe, odgovorno nedolžno slovensko prebivalstvo!
Borovlje, Bistrica, naši trgi, mesta, industrijski kraji — nemški. Naj se tako mešanje kart opusti: večina ni vsa slovenska, pač pa manjšina. Tistih 15.000 glasov, ki so glasovali za Jugoslavijo, je bilo brez dvojbe izbranih slovenskih glasov, 22.000 nasprotnih je vsebovalo vse druge. Ni res, da bi bila večina Slovencev zoper združenje, večina je bila brez dvojbe zanj. Vrhu tega se pa glasovanje ni vršilo za slovensko narodnost ali proti nji, kakor sedaj hoče vsenemški poročevalec trditi. Nemški zastopniki so pred glasovanjem slovesno obetali, da sa bodo varovale Slovencem narodne in kulturne pravice in koristi; torej tudi ljudje, ki so glasovali z Nemci, so glasovali v naivni zavesti, da se to glasovanje-ne tiče njihove narodnosti, marveč le zemljepisnega vprašanja, ali pripadamo k Avstriji ali k novi državi, ki se napravlja na jugu.
GENERAL FENG V RUSIJL
Sovjetska Unija je sprejela pod svoje varstvo kot političnega begunca kitajskega generala Fenga. Na njegovo glavo je razpisal Čangsolin nagrado milijon dolarjev. General Feng izjavlja, da želi v Rusiji ostati več let kot navaden delavec. Tam bo študiral politična organizacijska vprašanja in potem posegel v politično življenje Kitajske v Smijatse-novi revolucionarni stranki.
Fine površnike
za gospode, priporoča tvrdka
A. KUNC, LJUBLJANA
do zelo zmernih cenah.
novice
k Toiie Kralj na mednarodni razstavi v
Benolkah. Iz Benetk smo dobili 4. aprila sledeče poročilo: Žirija je končala svoje delo. Pripuščenih je samo 17 odstotkov predloženih del. Pri kiparstvu so odločali: senator Bistolfi, Andreotti in Joseph Bernard (Francoz). Med kiparji (samo 27) je zastopan tudi naš Tone Kralj s >Pa6ijonom« v lesu. Našemu umetniku, ki je prišel tako do tako častnega mednarodnega priznanja, naše čestitke!
k Smrtna kosa. Na Veliko soboto je po dolgi težki bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl upokojeni mornariški žunpik č. g. Iv. Ambrož v svoji vili v Predtrgu v Radovljici. Pokojni je bil rojen dne 21. decembra 1860 v Binartnem pri Kranju, v mašnika posvečen je bil 25. julija 1885. Služboval je kot kaplan v Sv. Križu pri Kostanjevici, na Črnem vrhu pri Idriji in v Moravčah; leta 1893 je vstopil kot vojaški kurat k vojni mornarici v Pulju. Pred početkom svetovne vojne je bil v činu mornariškega superiora upokojen in je preživel naslednja leta na svojem malem posestvu v Predtrgu. Pogreb se jo vršil ob velikem številu udeležencev na velikonočni ponedeljek ob 15. uri m. mestno pokopališče v Radovljici. N. v m. p.
* Kraljev dar bitoljskcmu gledališču. Kralj in kraljica sta darovala gledališču v Bitolju veliki zastor. Zastor je delo belgraj-skih umetnikov.
k Iz veterinarske službe. Za veterinarja pri ljutomersko - radgonskem okrajnem glavarstvu s sedežem v Gor. Radgoni je imenovan Franjo B a š , doslej v Mariboru.
k Sveti Birokracij. Oblastno se je ukazalo, da morajo ljudskošolski otroci na Dobravi pri Kropi od 10 leta starosti naprej v sredo 7. aprila iti k sajenju smrečic na planino >Martinšček<, tri ure hoda od šole, seboj nesti kopalno orodje in hrano v višino od 500 do 1200 metrov, ter tam sodelovati pri Bajenju smrečic na privatno - lastninski parceli. Pomislimo na posledice I Na Martinščku ni tako toplo kot v Belgradu! Otroci bodo gotovo na ta način dobili »veselje do pogozdovanja«. (To odredbo, ki velja za vse šolske otroke v državi, smo tudi mi dobili, toda smo Jo spravili v koš, ker se nam je zdela aprilska Šala. Rajši naj vlada napravi dober gozdni zakon. Opomba uredništva.)
•k Pregled družin, posvečenih presvete-temu Srcu Jezusovemu, objavljen v »Slovencu« št 77., popravljamo v toliko, da je teh družin v St. Vidu pri Stični 328, ne 218. Pomotoma so izostale tudi Velike Lašče s 324 družinami.
•k Zločinski napad se je izvršil na velikonočno soboto na g. župnika Alojzija Ko-kelja Iz Vurberga pri Ptuju. Napadel ga je kmečki fant Anton Kolarič iz Grajene. Za čaea vojne je bil ujetnik v Rusiji. Ko je prišel domov, je zapravil vso svojo dedščino in se na to potikal po raznih krajih, ker ni maral delati. Ze dalje časa je kuhal jezo na g. župnika tz popolnoma neosnovanih vzrokov. Ko se je vračal na velikonočno soboto g. župnik od blagoslavljanja velikonočnega jagnjeta do-
Zahvala.
Vsem gospodom primarijem, asistentom in Volonterjcm kakor tudi angelskim usmiljenknm
Splošne bolnice, ki so omogočili, daje moja dru-ina obenem * Jezusovim Vstojcnjtm praznovala tudi moje,
brezkončna hvala. Ljubljana, ob Veliki noči 1026.
Dr. Fran Dorčič vllji finaniiti ivetnik
mov, mu Je sledil od KlemenčiSeve gostilne in oddal nanj par sto korakov pred župni-ščem od zadaj strel iz samokresa v namenu, da ga usmrti. Vendar mu ni bila sreča mila, ker ga je zadel samo v levo roko. G. župnik je kljub rani opravil vsa velikonočna opravila. Zdravijo ga ruski zdravniki, ki so tam naseljeni. Ptujski orožniki so ujeli zločinca že drugi dan in ga izročili roki pravice.
•k Strašna nesreča pri velikonočnem streljanju. Na velikonočni ponedeljek se je dogodila na Klakah pri Pilštanju strašna nesreča pri velikonočnem streljanju. Dvajsetletni kmečki fant Zurej, vojaški novinec, je streljal v nedeljo in v ponedeljek z malimi topiči. V ponedeljek ob pol 11 se mu je zgodila nesreča. Z mlajšim bratom sta nabijala topiče. Naenkrat se mu jc smodnik vnel in mu pognal v glavo kakih 20 cm dolgo železno palico, s katero je nabijal topič. Ta železna palica, ki je bila na gornjem koncu vsled nabijanja nekoliko nazaj zavihana, se mu je zarila v čelo nad levim očesom kakih 7 cm globoko. Pri tem mu je levo oko potisnilo ven. Ob eksploziji je padel brez glasu vznak in se prekotalil na desno, s čemer se mu je rana močno povečala in železo mu je iztrgalo košček možganov. Njegov mlajši brat, ki se je baš za dve sekundi prej postavil za drevo, je izdrl železo iz glave in začel kričati na pomoč. Kakih 5 minut je zgledal, kot da je popolnoma mrtev. Ni ne dihal in srca ni bilo čuti, da bi bilo. Šele ko so ga polili z mrzlo vodo iz kakih petih veder, je začel dihati. Tedaj se mu je vlila kri iz strašne rane, iz ust in nosa. Prenesli so ga na posteljo. Postal je silno nemiren. Vsak najmanjši nemir ga je vznemiril. Dvignil se je, se vsedal in si hotel trgati obveze z obraza in čela. Kri je neprestano bruhala iz rane. Tekom šestih ur do zdravnikovega prihoda mu je steklo čez pet litrov krvi. Okrajni zdravnik je bil baš okrog poldne poklican drugam za nek nujen slučaj. Nesrečneža je obvezal in mu je ustavil kri. Zdravnik je izjavil, da je rana smrtno nevarna in da je v teku ene ure pričakovati smrti. Po zdravnikovem odhodu sc je ranjenec popolnoma umiril in spal. Ker ie bil izredno krepak in zdrav fant, je še preživel celo noč. Za okrevanje ni nobenega upanja. Vsled te nesreče vlada med ljudmi velika žalost, ker je bil nesrečnež vzgleden mladenič. Čez en teden bi bil imel odriniti k vojakom.
k Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin Ipavic v ?.Iarilioru zopet ordinira.
k Družabno potovanje v Pari«, Zveza za tujski promet v Sloveniji namerava prirediti koncem maja in začetkom junija poučno potovanje v Švico in Pariz in sicer v zvezi z Društvom za promet stranaca v Zagrebu. — Celo potovanje bo trajalo približno 14 dni in bi udeleženci izleta imeli priliko ogledati si Ztirich, Lucern, Basel, Pariš, Lausnnne, švicarsko riviero, Genevo in Milan. Zveza pri tem potovanju ne bo iskala nobenega dobička in bo računala za vsakega potnika III. razr. 2850 Din in za potnike II. razr. 3520 Din; v tej svoti je zaračunana cela vožnja po železnici in popolna preskrba v gori omenjenih mestih, potniki se bodo na svoje stroške morali prehranjevati edinole med vožnjo v vlaku. Za vse to potovanje bodo udeležencem na razipolago posebni domači, zelo lepi in moderni vozovi. Te cene veljajo le v tem slučaju ako se priglasi vsaj 60 udeležencev. Zaračunane so nadalje v tej ceni vse prireditve na-
značene v programu za Paria, kakor tudi dovoz in odvoz oseb na kolodvor, ter vse napitnine oziroma takse v hotelih Pariza. Za izredne in osebne potrebe plača seveda vsak udeleženec sam. Prijave se sprejemajo v poslovnih prostorih Zveze za tujski promet v LJubljani (Tourtst-Office, Ljubljanska Kredit-na banka), ter mora vsak reflektant najkasneje do 10. aprila vplačati na račun 500 Din, do 20. aprila 1000 Din in do 1. maja ostanek. Kdor odstopi od potovanja, dobi po odbitku 30 odstotkov vplačano vsoto nazaj. Vizume za potne liste istotako preskrbi Tourist Office v Ljubljani. Vsi podrobnejši podatki so na razpolago pri Tourist Office v Ljubljani.
k Požar v Savljah. Na velikonočni ponedeljek zvečer je izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Franca Drešarja v Savljah pri Jezici. Celo poslopje, ki je bilo leseno in založeno s krmo, je bilo takoj v ognju. Došli gasilci so mogli ogenj le lokali-zirati, dočim je bilo gašenje povsem brezuspešno in je poslopje pogorelo do tal. Kdo je zažgal, se še ni dognalo.
k Ogenj na travnikih. Zadnji ponedeljek je v ljubljanski okolici po travnikih na več krajih gorela trava in listje. Ogenj so deloma povzročili neprevidneži, ki mečejo ostanke cigaret v suho travo, in pa zlikovci, ki so ponekod nalašč zažigali. Oboje opozarjamo, naj pomislijo, kakšno škodo povzročijo s tem kmetovalcem, ko jim uničijo ne samo sleljo, ampak lahko tudi letošnjo košnjo. Zato naj se t al j o neprevidneži, kakor tudi oni, ki nalašč zažigajo suho travo, ovadijo oblastvu, da jih strogo kaznuje.
k Od 1. aprila dalje dobite vse vrste kleklanih čipk po na novo znižanih cenah v prodajalni Osrednje čipkarske zadruge v Ljubljani, Pod Trančo 1.
k Vlom v davčni urad. Na velikonočno nedeljo so se pripeljali trije tujci z avtomobilom v Krško, kjer so ostali čez noč in so se drugi dan zarana neznano kam odpeljali. — Kmalu po njihovem odhodu pa so ugotovili, da je bilo ponoči vlomljeno v tamošnji davčni urad. Vlomilci so bili gotovo uverjeni, da bodo dobili večjo svoto denarja, a so mogli odnesti samo okrog 8000 Din.
k Žrtev neprevidnosti. V ponedeljek popoldne se je pripetila na železniški progi med Stično in Višnjo goro nesreča, ki bi bila kmalu zahtevala smrtno žrtev 24 letnega dekleta. S sprehoda proti Višnji gori se je namreč vračala Katarina Umekova. Ko je prispela do proge, se je bližal vlak in dekle je hotelo preskočiti progo še pred vlakom. To svojo neprevidnost pa bi bilo poplačalo dekle kmalu s smrtjo. Vlak jo je namreč prehitel in stroj je pograbil dekle in jo vrgel z vso silo ob stran proge. K sreči ni prišla pod kolesa in so jo zadeli samo odbijači. Kljub temu je dobila dekle težke notranje poškodbe. Prenesli so jo v Višnjo goro in zdravnik je odredil, da jo odpeljejo takoj v ljubljansko bolnico. K sreči je prispel takrat v Višnjo goro ljubljanski trgovec g. Ernest Hieng, ki je dal takoj na razpolago svoj avtomobil, s katerim so ponesrečenko prepeljali v Ljubljano.
•k V zdravilišču »Terma« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dobo od 15. maja do 15. junija t 1. za dva zasebna nameščenca — svoja zavarovanca — za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, popolno prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. — Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 1. maja t L opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in s potrdilom zdravnikovim, da prosilec boleha za protinskim ali
Vedno nedosegljivo v kakovosti ostane
Schichi~ovo miio znamke „ Jelen".
Kajti ni£ na svetu nos ne more napotili, da poslabšamo naSe najboljie, kakovost naiega milo.
Mogote bi nam bilo poceniti ncle Jelenovo milo * tem. da bi ne porabllal! „tako dobre" surovine. Ne storimo iege. kajti nam ni samo na iem, da proizvajamo »dobro milo*, temveč nam je na tem, da proizvajamo
najboljše milo!
Ob stoletnici dr. L. Von-činovega rojstva.'
Malo je mož, katerih blagodejno delovanje prinaša dragocene sadove po petdesetih ali sto letih. Med take odlične osebnosti pa moramo prištevati profesorja bogoslovja dr. Leona Vončino, čegar stoletnico rojstva obhajamo danes (roj. 7. apr. 1826, umrl 4. nov. 1874). V sveto dolžnost si štejemo, da si ob tem jubileju pokličemo v spomin mnogovrstne njegove zasluge, ki si jih jc pridobil z neumornim delom za naš narod.
Rojen je bil Leon Vončina dne 7./IV. L 1826. v Novem pri Reki. Njegov oče je bil učitelj. Leon je obiskoval ljudsko šolo v roj-stvenem kraju, gimnazijo je dovršil v Novem mestu, bogoslovje pa v Ljubljani. V mašnika je bil posvečen 1. 1849. Bogoslovne študije jc nadaljeval še štiri leta na Dunaju, kjer je dosegel 1. 1853. čast doktorja bogoslovja. Ze leta 1854. je bil imenovan za profesorja cerkvene ztjodovine in cerkvenega prava na bogoslovnem učilišču v Ljubljani. Oba važna predmeta jc razlagal bogoslovccm s posebno vnemo. Pri zgodovini, ki je učiteljica življenja, je zlasti obširno govoril o velikih možeh novejšega čssa, zaslužnih za razširjanje in utrditev božjega kraljestva na zemlji, tako z veliko ljubeznijo o papežu Piju IX., o kardinalu M. Die-penbrocku, ki si je kot vratlslavski nadškof (1845—1853) v silno težkih okoliščinah v boju zoper starokatolike pridobil izrednih zaslug, o H. Vicariju, nadškofu v Fruiburgu (1836 do
» J. Marn, Jezičnik, 1. XVII, 1879 in si. Glascr, Zgodovina slov. slovstva, III, str. 50, 116. Danica in Novice i. 1855. in si.
1868), znanem kot v resnici apostolskem bojevniku zoper jožefinizem in za svetost zakona in za versko šolo, in o ljubljanskem škofu Ant. Al. Wolfu. O apostolskem misijonarju škofu Frideriku Baraga je spisal prvo in doslej najpopolnejšo slovensko biografijo, ki jo je izdala družba sv. Mohorja 1. 1869. (v drugem natisu 1. 1896.). Skupaj z dr. Čeba-škom, L. Jeranom, Ant. Lesarjem in J. Mar-nom je izdal 1. 1863. »Zlati vek« ali »Spomenico na čast sv. Mohorju in Fortunatu, sv. Nikolaju in sv. Cirilu in Metodu«. V obširnem prvem slovenskem znanstvenem zborniku (vel. 8°, str. 294) je pač najpomenljivejši Vončino v spis: Razkolništvo vzhodne cerkve v svojem začetku, razvitku in današnjem stanju (str. 74 do 144). Sodeloval je tudi pri reviji »Arcliiv fur Kirchenrecht«. Da bi pospeševal domovinsko vedo, je vstopil v »Zgodovinsko društvo«, v katerem je bil dalj časa marljiv odbornik. Dr. Vončino navaja slovenska slovstvena zgodovina tudi med ustanovitelji Slovenske Matice; v tem društvu je bil član žc prvega začasnega odbora, udeleževal se je takoj prvih sej opravilnega odseka in v stalnem odboru je bil prvi podpredsednik in jc vodil razen več odborovih sej tudi prvi in četrti občni zbor,
Glaserjcva »Zgodovina slov. slovstva« šteje dr. Vončino med odlične učitelje bogoslovnih učilišč (III, str. 50), povdarja pa tudi, da si jc pridobil izrednih zaslug kot vodja rokodelske družbe t Ljubljani (III, str. 116). Tudi to stran dr. Vončinovcga delovanja si moramo vsaj na kratko ogledati. Socialno in gmotno stanje obrtnega stanu je bilo prav v sredi devetnajstega stoletja pri nas kakor tudi drugod zelo žalostno. Nekdanji cehi in
zbori (gremiji), ki so poprej uravnavali razmerje med mojstri, pomočniki in vajenci in ki so varovali pravice obrtnikov, so izgubili vso veljavo, novih organizacij za obrtni stan pa ni bilo. V resnici, vsak delavec ali rokodelec je »sam šel skoz' življenja zmede«. Tedaj je Leon Vončina mladim rokodelcem ponudil svojo pomoč pri delu za njihovo organizacijo. Kot splošno omikanemu možu, posebej šc kot profesorju cerkvene zgodovine je bilo znano več načinov, katere so priporočali razni tedanji organizatorji za rešitev delavskega vprašanja. Dr. Vončina se je odločil za način, katerega je razširjal tedaj mladi duhovnik Adolf Kolping (roj. I. 1813), ki je bil preje čevljarski pomočnik ln se je samo zato posvetil duhovskemu stanu, da bi deloval za moralno povzdigo naraščaja rokodelskega stanu. Kolpingova organizacija je bila zamišljena kot družba mladih rokodelcev; tovaren je bilo v onem času malo in zato je bilo tudi le malo rokodelstva neveščih delavcev. Združeni mladi rokodelci naj se vsestransko izobrazijo, da bodo v svoji obrti dobro izučeni, da bodo ljubili svoj poklic in da bodo jasni in edini v namenih in sredstvih, kako dvigniti rokodelski stan. Ker jim ni pomagala država, da bi se vsestransko izobrazili, jim je po Kol-pingovem zgledu dr. Vončina tudi v Ljubljani zbral strokovnjake, ki so posvetili svoje moči izobrazbi ljudstva. Učili so se računstva, zem-ljepisja, naravoslovja, zlasti pa risanja. Kakor poroča Danica iz 1. 1855 (str. 177) so bili prvi učitelji v ljubljanskem rokodelskem društvu realčni ravnatelj Mihael Peternel, profesorji Ant. Globočnik, Ant. Lesar, Joahim Oblak ln Rajmund Plrker, učitelja Fr. Centrih in Mih. Putie, najmarljivejši pa dr. Leon Vončina sam.
revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno; da je od 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva.
* Olajšave za obiskovalce Milanskega velesejma. Italijanska vlada je odredila za tuje državljane, ki žele obiskati milanski velesejem, sledeče olajšave: 1, Takso za vidi-ranje potnih listov se zniža od 75 na 30 dinarjev. Tega popusta so lahko deležni oni, ki se izkažejo pri tukajšnjem italijanr-kem generalnem konzulatu z voznim listo) "'.'bljana-Milano, katerega dobe v tukajšnji nalnici »Putnika«. 2. 50 odstoten popust na običajni taksi za vožnjo tja in nazaj. Vožnja se lahko nastopi v času od 7. do 27. aprila t 1., pri koji priliki se lahko uporablja velesejmski vozni listek, ki bo veljaven 30 dni. Pred po-vratkom je treba predložiti ta vozni listek ve-lesejmskemu odboru, da mu natisne sejmski žig. Nadaljna navodila o olajšavah, določenih-za gg. razstavljalce in za prevoz tozadevnega blaga, se dobijo vsak dan, razen praznikov, od 9. do 12. ure v pisarni kr. italijanskega generalnega konzulata.
k Pripravljavna predavanja Akademske^ ga kluba elektrotehnikov za ekskurzijo v Falo se vrše danes, 7. t. m. v elektrotehničnem institutu soba št. 4 v sledečem redu: Od 3. do 4. pop. predava g. prof. Kropač o »Napravah v cinkarni v Celju in svinčenem rudniku v Mežici«. Od 4. do 5. pop. predava g. prof. Kr&l o »Hidrotehniških napravah na Fali«. Ob 8. uri zvečer predavajo: g. ing. Čopič o »Transformatorski postaji Laško«, g. ing. Jalen o »Tarifnih sistemih« in g. ing. Koželj o »Pobolj-šanju co?9» «. Za udeležnike ekskurzije jo udeležba pri predavanjih obvezna. Akademski klub elektrotehnikov.
it Elektrarna na Dobrovi pri Ljubljani odda v najem žago. Dražbeni pogoji so na razpolago do 8. aprila t. 1. v občinski pisarni. — Načelstvo.
*
Vsega na gostiji je bilo obilo, gostom se tudi čaj je delilo, in sam kučegazda je pokusil tedaj in rekel: Izboren je »Baddha« čaj!
Kupujte srečke n Orlovski stadion!
Tako je bila ustanovljena v Ljubljani prava Ljudska akademija, kakor so v drugih krajih imenovali ureditev rokodelske družbe. Če danes pregledamo imena članov, ki so bili za časa dr. Vončinovcga vodstva sprejeti v rokodelsko društvo, bomo dobili med njimi ustanovitelje najbolj znanih in solidnih rokodelskih in obrtnih podjetij v Ljubljani in po deželi. Zato je dr. Vončinova zasluga za ustanovitev in ureditev društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani neprecenljiva.
Pa društvo ni nudilo samo strokovne izobrazbe, ampak tudi vsestransko omiko. Kakor Kolping jc tudi dr. Vončina postavil stav-, bo rokodelske družbe na trdne temelje krščanstva. Saj je zibelka vse prave omike stala vedno v scnci oltarja. Omika dobiva svoj živež in svoje življenje od krščanstva. Ona ni služabnica, ampak hči krščanstva. Dr. Vončina je s posebno vnemo govoril članom rokodelskega društva o večno lepih resnicah sv. vere, in člani sami in vsi, ki so se jim v teku let pridružili, so ostali verni sinovi svete cerkve, kar so izpričali z udeležbo pri skupnih sv. obhajilih in pri procesiji na dan sv. Rešnjega Telesa. Dr. Vončinov življcnjcpisec mu šteje v posebno zaslugo, »da jc vzdrževal družbo stanovitno do konca katoliško« (Jezičnik, XVII. 1., str. 78).
Dr. Vončinova prezgodnja smrt (umrl 4. nov. 1874) je bila za slovensko bogoslovno znanost in za socialno delo v korist našega ljudstva velika izguba. Njegovo ime pa sc bo ieta in leta hvaležno imenovalo v stoterih družinah, katerih očetje so našli v njegovi ustanovi — Kat. društvu rokodelskih pomočnikov svojo pravo srečo, Alojzij Stroj,
Nova velezanimiva knjiga.
Spomini Franjo Šukljeta.
Tik pred velikonočnimi prazniki je izšla v založništvu »Katoliškega tiskovnega društva« vciezaniuiva in dragocena knjiga
».IZ MOJIH SPOMINOV«,
1. zvezek, ki jo je spisal
Franjo Šuklje,
nestor slovenskih politikov, bivši državni in deželni poslanec in deželni glavar na Kranjskem.
Lepo opremljeno delo obsega 215 strani in je okrašeno z avtorjevim portretom, ki ga je narisal mojster Ivan V a v p o t i č , nadalje s fotografijami znamenitih kranjskih in čeških politikov. Poleg Janka Kersnika, Frana Levca in Karla Kluna se vrstijo podobe grofa Hohen-warta, dr. Mattuša in češkega »leva« Frant. L. Riegra, tedaj markantne osebnosti v zgodovini političnih bojev v Ljubljani in na Dunaju iz dobe, ki jo je svetovna vojna pahnila iz polupreteklosti v nekoristno pozabljenje.
I. zvezek Šukljetovih »Spominov« obsega
čas od 1. 1849. do L 1888.
Otroška leta v stari Ljubljani strogega absolutizma in svečanih cilindrov, hrupni doživljaji na češkem bojišču 1. 1866., veselo dijaško življenje na dunajski univerzi, podoba za podobo, spojene v slikovito galerijo. Kmalu pa stopi mladi Franjo Šuklje na politično torišče, kjer mu je dana vsa prilika, da v brezkončnih bojih uveljavlja svoj ognjeni temperament in svojo darovitost. Šuklje je pisal to knjigo z vestnostjo učenega zgodovinarja, z modrostjo izkušenega starega moža, ki si je v pozna leta ohranil ne le vso svežost duha, marveč tudi mnogo zdravega humorja in dokaj bojevite živahnosti. Napisal nam je zlato knjigo, ki jo bomo skrbno brali in ki jo bodo morda še z večjim pridom čitali naši otroci in vnuki. Podal nam je sliko moža, ki je doživel mnogo slave in mnogo kritike, ki pa je bil vedno in vselej zvest sin slovenskega naroda, slovenske domovine.
Vsak Slovenec, ki ga zanimajo politični boji slovenskega naroda in ki se hoče iz preteklosti učili za sedanjost, bo posegel po Šu-kljetovi knjigi, ki je tudi jako živahno pisana in se nestrpno čita od kraja do konca.
CfuMfana
0 Slov. glasb, društvo »Ljubljana«, V četrtek, dne 8. t. m. točno ob 8 zvečer važna vaja celokupnega zbora. Polnoštevilna udeležba strogo obvezna.
O Mesečni sestanek katehetov danes (7./IV.) popoldne ob petih v posvetovalnici K. T. D. — Predaval bo konz. svetnik dr. Fr. Perne o najnovejši knjigi Foerster-jevi,
O Sestanek si. kat. ak. starešinstva bo na ! belo nedeljo ob 3 pop. pri Koširju v Tacnu. Vsi člani nujno vabljeni zaradi važnega razgovora. Ob vsakem vremenu! — Predsednik.
O Detajlna prodaja tvrdke Karel Pollak d. d. Ker je bil na detajlno prodajo tvrdke Karel Pollak d. d. velik naval, tako da je moralo veliko ljudstva oditi, je tvrdka sklenila, da prodajo pod istimi pogoji in ugodnostmi kot dosedaj podaljša še do konca tega tedna. Zato se bodo tudi nagrade objavile prihodnjo nedeljo, ko se bo prodaja zaključila.
O Umrla je preteklo soboto zadeta od možganske kapi gdč. Anica P o t o k a r, hčerka pokojnega mestnega nadstražnika. Čez štiri tedne bi se imela poročiti, pa je mesto k oltarju morala v prezgodnji grob, kamor so jo položili včeraj popoldne.
O Osebna vest. Vpokojen je dr. Ivan M o d i c , višji deželnosodni svetnik v Ljubljani.
O Gremij trgovcev opozarja članstvo, da
je proračun za leto 1926. vsakemu Članu v gremijalni pisarni med uradnimi urami na vpogled.
0 Tombola Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevne skupine Ljubljana, bo dne 2. maja t. 1. na Kongresnem trgu. Tombola se vrši v korist bolnim in onemoglim, vdovam in sirotam. Segajte pridno po tablicah! Prodajajo jih vsi pismo-noše in trafike po 2 Din.
O Klub esperantistov otvori v petek, dne 19. t. m tečaj za začetnike. Interesenti naj se priglasijo navedenega dne ob pol 8 v šentjakobski šoli. Učnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din.
O Hud pes. V Mostah je pes popadel in
ugriznil triletnega dečka. Pes kljub temu, da je v dotični hiši policijska stražnica, še vedno prosto teka okoli.
Novo mesto
Nov sekundarij g. dr. Adolf Ločniškar je prišel iz Ljubljane v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Prejšnji sekundarij g. dr. Igor Franko pa je šel v Ljubljano. V Novem mestu ostane v najboljšem spominu.
G. Janko Leban izpolni 21. t. m. svoje 71. leto. Kljub visoki starosti pa mož še vedno literarno deluje, Še na mnoga letal	'
Maribor Po praznikih.
Nedelja... Velika nedelja! Praznik na nebu, praznik na trati, praznik v cerkvi, na domu, na cesti. Praznik v naših dušah. Zato so bili lepi prazniki, lepa velika nedelja.
Pravzaprav bi naj bilo vsako nedeljo tako. Vsako nedeljo toliko miru, molitve, domačnosti v vsakem izmed nas. Pa ne bo vsako nedeljo, ker ne vemo, kaj nam je nedelja.
Delavniki, drug za drugim se vrste, stoje pred nami. Delo je njihova pesem, delo je njihovo povelje. O veliki noči je bilo odrešeno tudi naše delo, da ni več prokletstvo. Kristus je dal delu slavo in čast. Kristus je tudii delavnike napravil za svoje - Gospodove dneve. In nedelje vmes? Oddih so, da se te velike resnice spomnimo in Njega, ki je vir te resnice.
Tako bodi po praznikih!
□	Pisarna francoskega konzulata v Mariboru se nahaja v Krčevini št. 5., kjer je izobešena tabla z napisom: Agence consulaire de France, Maribor. Komaj nekaj sto korakov je od sredine mesta, pa ni več v mestni občini, ampak v Krčevinstki.
□	»Svoboda* ima morda malo preveč svobode. To sklepamo iz tega-le: Na velikonočno nedeljo okrog pol 10 se je zbralo do 70 fantkov pod vodstvom »Svobode« pa so jo mahnili na izlet, pevajoč skozi mesto nemške pesmi. Nismo tako nestrpna, da bi nas otroška nemška pesem spravila iz ravnotežja, a vendar nam ne ugaja to, da odvaja »Svoboda« mladino od doma in cerkve na največji praznik v letu. Upamo, da ne bo treba za naprej tega zopet javno povdarjati.
□	Poroka. V stolnici v Mariboru se je poročil gospod Anton Hrastelj, trgovec z gdč. Minko Hribarjevo. Poročal je ženinov brat g. France Hrastelj iz Maribora.
□	Na potu na pogreb je umrla na veliko soboto 3. t. m. zjutraj gospa Terezija Hir-sehler. Hotela je s sinom na pogreb v Gradec, pa sta zamudila vlak. Vračala sta se domov. V bližini frančiškanske cerkve pa se je gospa zgrudila na tla. Rešilni voz je prišel točno, a prepozno. Bila je mrtva. Z mrtvaškim
j vozom so jo odpeljali na pokopališče v ! mrtvašnico.
□	Nag park je postal v praznikih živ. Vse mesto je bilo v njem in se veselilo pomladnega solnca. Gredice so večinoma že urejene, tudi ograjne napeljave so izvršene. V ribniku so zopet nastanjene rdeče ribice in skačejo v zrak za drobtinicami, ki jih l.iudje mečejo v vodo. Srečen Maribor, da ima tako tesno ob sebi park! Veliko njegovega zdravja leži v njem.
□	Nedopustno. Nihče še ni tako pačil slovenskih krajevnih imen, kot je zdaj to stoTil g. prof. Anton Jerovšek. Njegov zemljevid Jugoslavije, razdeljen po velikih župa-nijah, je, kar se tiče krajevnih imen, pravo skrpucalo. Mi odklanjamo ia zemljevid in zahtevamo, da ga državna oblast prepove rabiti. Da utemeljimo svojo trditev in zahtevo, navajamo naslednja imena: št. Jurij ob Tab. naziva St. Georgen, Savinjo imenuje Sana, mesto Vuzenice piše prav debelo Salden-hofen, nadalje Šen. Lovrenz namesto št. Lovrenc, Gor. Pulsgau namesto Gor. Polskava, Sv. Linhard namesto Št. Lenart, Dollic namesto Dolič; Rogaška Slatina, Dopolščice, Mi-slinja, Posnica itd. Povejte nam, kako naj mirno gledamo tako jugoslovanšoino na naših zemljevidih? Upamo, da se javnost strinja 7, nami, ko ponavljamo svojo zahtevo: državna oblast naj zabrani take zemljevtide.
□	11. pedagoški teden v Mariboru. »Pe-dagoško-didaktični krožek« v Mariboru priredi od 12. do vštevšega 17. aprila 1926 v veliki kazinski dvorani svoj 11. pedagoški teden, na katerem se bo razpravljalo o duševnem in telesnem razvoju našega otroka:
1.	dan pondeljek: dr. Fran Toplak: Dojenček.
2.	dan, torek: dr. Karel Ozvald: Predšolska doba. 3. dan, sreda: dr. Franjo 2geč: Šolska doba. 4. dan, četrtek: Gustav Šilih: Mlade-niška doba. 5. dan, petek: Anton Skala: Duševno zaostali otroci. 6. dan, sobota: dr. Ra-rniro Bujas: O izboru poklica. — Predavanja bodo povsem poljudna in so namenjena staršem in vzgojiteljem, oziroma sploh vsem, ki jim je pri srcu blagor naše mladine. Začetek predavanj dnevno ob 20.
□	Še o občnem zboru trgovskega gremrja. Mariborsko časopisje je javilo in mi smo po njih posneli, da je bil sklep glede praznikov enoglasen. Nek odbornik gremija pa nam je pojasnil, da je glasovalo za predlog 31 in proti 14. Debata je bila precej ostra. V javnost je ne iznašamo, pač pa ponavljamo svojo prvotno opozorilo in upamo, da ga bo p. n. trgovski gremij upošteval.
□	Našla so se očala v veži hiše Koroška cesta 1. Kdor jih je izgubil, jih dobi pri upravi Slovenca, Koroška c. 1.
□	Našla se je mala ženska denarnica v stolni cerkvj. Nahaja se v pisarni stolnega iupnega urada.
Pristna švicarska vezenina
se dobi v izdelovalnici najrazličnejšega
perila
li AleŠovec, UistiOaia
Cankarjevo nabrežfe I.
Noviteta v vezenini in perilu.
Cel/e
& Javen shod SLS za mesto Celje se vrši v petek dne 9. t. m. ob osmih zvečer v vrtni dvorani pri Belem volu. Poroča poslanec g. dr. H o d ž a r. Vse somišljenike vabimo, da se shoda v polnem številu udeleže.
■0" Smrtna nesreča. V opekarni Ulman se je na veliki petek pripetila smrtna nesreča. Delavec Filip Weissenbach je kopal ilovnato zemljo na tak način, da je nastala v globočini že precejšnja vzdolbina. Ker ni zadostno zavaroval gornje plasti ilovice, se je ta utrgala in ga pokopala. Rešilna dela so sicer bila takoj pričeta in so zasutega delavca našli med plastmi ilovice šc živega, a imel je ves prsni koš tako zmečkan, da je takoj, ko so ga pripeljali v bolnico, na teh poškodbah umrl.
■©• Redne odborove seje krajevne organizacije SLS za mesto Celje se vrše vsak prvi pondeljek v mesecu v posvetovalnici pri Belem volu ob 8 zvečer. Seje so javne in ima vsak pristaš pravico sejam prisostvovati.
& Osebne vesti. Upravnik Invalidskega doma v Celju g. Ivan Res je bil upokojen z dne 31. marca t. 1. Upokojitev je bila odrejena brzojavnim potom. Pa se najdejo še ljudje, ki pravijo, da naša uprava ne funkcijo-nira. — Upokojen je bil tudi upravnik celjske pošte g. Franjo Natek.
■©■ Tržno cono začetkom aprila. Govedina: v mesnicah, I. vrste vol. 18, II. vrste 16; na trga, I. vrste vol. 18, II. vrste vol 16; kravje meso 12 do 14 Din 1 kg; 1 kg jeter 8, ledvic 10, telečjega mesa I. vrste 19, II. vrste 17 t li« jeter 15 Din; 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25, II. vrste 22.50 Din, 1 kg jeter 17 Din, 1 kg glave 15 Din, 1 kg slanine I. vrste. 23.50, II. vrste 22.50 Din, 1 kg slanine na debelo 21, 1 kg masti 26 Din, 1 kg šunke 30, 1 kg prekajenega mesa I. vrste 30, U. vrste 22, 1 kg prekajenih parkljev 7.50, 1 kg pre-kajene glave 10, 1 kg jezika 30, 1 kg suhih kranjskih klobas 45 Din; 1 kokoš 35 do 40, 1 petelin 35 do 40, 1 raca 40, 1 gos 100, 1 puran 130, 1 domači zajec, večji, 25 Din; 1 liter mleka 2.50 do 3, 1 liter kisle smetane 14 Din; 1 kg surovega masla 44, 1 kg čajnega masla 72, 1 kg masla 36, 1 kg bohinjskega sira 40, l kg trapistovskega sira 30, 1 kg ementalskega sira 60 Din; 1 jajce 1 Din; 1 kg belega kruha 6, 1 štruca v teži 82 d kg 5, 1 štruca v teži 41 dkg 2.50, 1 kg črnega kruha 4.50, 1 štruca v teži 100 dkg 5. 1 štruca v teži 54 dkg 2.50 Din; 1 lig jabolk II. 6, 1 kg jabolk III. 5, 1 kg orehov 10, 1 kg luščenih orehov 36, 1 kg suhih čeSpelj 10 Din; 1 kg kristal belega sladkorja 14.50. 1 kg sladkorja v kockali 16.50 Din; 1 kg bele moke žt. >00« 5.35, 1 kg st. >0< 5.35, 1 kg moke št. ;2s 4.80, 1 kg št. »4< 4.10, 1 kg št. »5< 3.85, 1 kg št. >6« 3.50, 1 kg št. >7 2.20, 1 kg ržene enotno moke 3.90, 1 kg kaše 4.90, 1 kg ješprenja 4.40. 1 k« otrobov 1.45 do 1.80, 1 kg koruzne moko 2.20, 1 kg koruznega zdroba 3, 1 kg pšeničnega zdroba 5.80, 1 kg ajdove moke I. vrste 5.90 Din; 1 kg štrucnate solate, ital. 15 Din, 1 krožnik regreda 1.50 do 2, 1 krožnik motovilca 1.50 Din, 1 kg radiča 15, 1 kg kislega zelja 4, 1 kg ohrovta 4, 1 kg karfijole 10 Din, 1 krožnik špi-nače 2 Din 1 kg čebule 2.50, 1 k g krompirja 1.50 Din, 1 krožnik kisle repe 1.50 Din.
Šoštanj
Nov živinozdravnik. Pri zadnji redukciji jc bila ukinjena tudi pri nas državna služba živiuozdravnika. Zato je dosedanji živinozdravnik g. Peter Rihtarič odšel v Šmarje pri Jelšah in bi naše mesto s celim okrajem ostalo brez živinozdravnika. Tedaj se je pa odločil okrajni zastop in razpisal mesto okrajnega živinozdravnika, katero je dobil g. J. H. Nar-din, ki je bil dosedaj v Št. Petru v Sav. dolini. Naselil se je v hiši rajnega Gandeja. Kolikor izvemo od posestnikov v Št. Petru, je bil g. živinozdravnik v dosedanjem kraju zelo priljubljen kot jako spreten v svoji službi. Je tudi znastveno delaven v svoji stroki, kakor razvidimo iz »Kmetovalca«, kjer beremo njegov strokovni članek. V nedeljo, dne 11. aprila bo imel imenovani po rani službi božji pri cerkvi govor o važnosti cepljenja svinj proti rdečici. K temu predavanju so vabljeni vsi posestniki, da spoznajo novega g. živinozdravnika.
Šolske razmere v Ravnah. Na zunanji šoli v Ravnah je vedno nereden pouk, tako, da se najdejo štirinajstletni otroci, ki še brati ne znajo. Kakor izvemo, je zopet začasno ukinjen pouk na tej šoli. Apeliramo na šolska oblastva, da na takih šolah, kjer je že itak samo vsak drugi dan pouk, vsaj določijo stalne učne moči; saj imajo vendar tudi kmetski otroci pravico do šole, če že morajo kmetje plačevati tako visoke davke.
£ašRo
Izjava. Na naš dopis z dne 24. I. 1926 iz Hude jame, tičoč se neimenovanega paznika separacije in njegovih manipulacij z glasovnicami, izjavljamo po dobljenih informacijah, da dotični paznik in zlasti g. M. P. ni omejeval volivne svobode, niti ni v ta namen zlorabil svojega mesta, kar resnici na ljubo konsta-tiramo. Uredništvo.
Trbovlje
ZŽ Delavci, pozorl Na rudarsko glavarstvo v Ljubljano je došla ponudba, da sprejme rudniško ravnateljstvo »Adriabauksit« v Dcr-nišu (Dalmacija) 200 rudarjev v delo, kateri so bili od TPD reducirani. Rudarsko glavarstvo je odstopilo to naznanilo II. skupini rudarskih zaupnikov in na to jc sklenilo, da se odpošljeta dva zaupnika v Derniš oziroma na centralo v Šibenik, da si stvar na licu mesta ogledata. Ko sta se ta dva zaupnika na centrali v Šibeniku oglasila, so ju dirigirali na ravnateljstvo v Derniš; bila sta pa razočarana nad tem, kar sta slišala. Rudnik nima stano-
vanj, delavci leže na golih tleh, pri osemun nem delu se zasluži 28 Din, dela se pa večji* del po 12—14 ur na dan in se čezurno delo ne plača po 50 odstotkov dražje, sploh so za slovenskega rudarja razmere skrajno neugodne, zraven so pa življenjske potrebščine dražjo kot doma. Svarimo rudarje, da bi se kdo podal na pot in so zaupniki dobili žc pismeno poročilo, da se delavstvo ne sprejema več in so že ti prepozno prišli. Gotovo je bil to samo izgovor ravnateljstva, ko so spoznali, da je slovenski rudar le vajen reda in snage.
Pogodba se krši. Med podjetjem Dukič, rudarskim glavarstvom in med zaupniki de-i lavstva se je sklenila prejšnji petek pogodba, da se kvalificiranim delavcem plača na uro po 5.25 Din, ostalim pa po 4 Din. Stare delavske izkaznice so delavcem pobrali, izdali pa nove, na katerih je pa zabeležena popol-noma druga plača, kot je bila dogovorjena* Kvalificirani dobe 4.50, 4.75 in 5 Din, nekva-lificirani pa po 3 in 3 in pol dinarja. Res je čudno, kako si more to podjetje dovoliti, da se ne ozira na veljavne pogodbe. Pričakujemo od rudarskega glavarstva, da stori svojo dolž-; nost in podjetje pokliče na odgovornost. Izvolila se je pa tudi deputacija, da se zaradi te krivice pritoži na rudarsko glavarstvo.
tz Pri nabijanju patrone v top se je poškodoval strelec Peško Valentin. Ker je bila patrona prevelika, jo je hotel s kamnom za-tolči v top, pri tem je pa eksplodirala in ga ranila na desno stran prs. Obenem ga je pa strel vrgel precej daleč iz Klečce. Leži v bolnici. Na velikonočno nedeljo smo ostali radi tega brez streljanja, ker je orožništvo prepovedalo streljati.
Mesečno izplačilo mezd. Med delavstvom vlada veliko razburjenje že takoj od razglasitve, da se bodo izplačevale mezde vsak mesec, med mesecem pa se bo dajal ne-, kak predujem. G. rudarski glavar je na mini-sterijalni komisiji izrečno poudarjal, da hoče ščititi zakon. Tu lahko takoj pokaže svojo voljo in sklicujoč se na rudarski zakon, prepove mesečna izplačila. Predujem 100—300 dinarjev bo pomagal, da bo delavec zabredel v strašno siromaštvo, ker to pač ne bo zadostovalo, da bi poplačal mnogobrojne izdatke. Ali pa hoče morda rudnik pripomoči, da bo rudniški konsum bolje procvital? Ne vemo, kaj na to poreko obrtniki?
PreJcm su*/e
Gornja Lendava. Vse tako kaže, da nI bilo vse v redu pri prodaji gozdov grofa Ca-briela Batthianyja pri Gor. Lendavi. Nacionalizacija teh gozdov se je izvršila na ta način, da je prišel lansko leto v Belgrad v ministrstvo za agrarno reformo lastnik madjar-skega lista »Szabadsag«, in je hodil toliko časa po ministrstvu okrog, da so se omehčali in mu dali dovoljenje za odkup dotičnega kompleksa, in to baje brez vprašanja krajevnih oblasti. Ta gospod je po narodnosti Madjar in je več kot zanimivo, da je njegov list vehementno napadal slovenske narodnjake, ki so se borili za ustvaritev naše narodne države in da je ta list člane Radičeve stranke pofaščal s takimi naslovi, da si jih g. poslanec Klekl v svojem govoru o proračunu za agrarno reformo niti ni upal ponoviti, ker bi dobil za to ukor od skupščinskega predsednika. In urednik tega lista zdaj eksploatira gozdove grofa BaUhianyja na škofo siromašnih Goričancev. Ali bi ne bilo mogoče, da bi ministrstvo za agrarno reformo parceliralo te gozdove v korist naših sirot? S takim ravnanjem se naši narednf misli v Prekmurju zelo škoduje.
Primorsko
Fašistovski napad na upravitelja tržaške »Edinosti«. Minuli petek zvečer so fašisti v Barkovljah na ulici napadli upravitelja »Edinosti« in ga do krvi preiepli. Ponoči so napadli Pertotovo hišo in jo malone demolirali. V stanovanje so padali težki kamni. Perto-tova družina je prebila strašno noč. Pertot je bil ranjen na glavi in rokah in so mu morali poklicati zdravnika. Stvar je prijavljena pristojni oblasti.
Zopet »premeščajo«. Tržaški »Piccolo« poroča, da so premeščeni iz Mirna bivši šol. voditelj Alojzij Urbančič, njegova soproga Zofija Urbančič in učiteljica Pepca Mozetič. Kam so premešečni, list ne pove.
Sin ponesreči ustrelil mater. Koncem minulega mescca se je zgodila v Veprincu v Istri strašna nesreča. V gostilno Kate Fra-novič je prišel logar Josip Puhar in pri tem odložil svojo puško. Puško je vzel v roke 14 letni sin gostilničarke Ivan in jo začel ogledovati. Ded je fanta opomni!, naj pusti puško v miru, logar pa jc deda pomiril, češ, da je puška prazna. Deček nato dvigne puško in sproži. Počil je strel, a krogla je zaj dela dečkovo mater v glavo. Franičeva se je zgrudila in v par trenutkih izdihnila. Domači gospodar je žc več let v Ameriki. Logar Puhar se je sam javil oblasli.
Zaplemba za velikonoč, Tržaški »Pučki Prijatelj« je priobčil v svoji velikonočni številki članek: »Vprašanje dodatnih ur,« ki ga je napisal poslanec dr. E. Besednjak. Oblast je članek zaplenila, nakar je izšel list v drugi izdaji.
Največja loterija le Soterija za Stadion. 456 dobitkov I
%
CerUvenl vestnih
ZBOROVANJE VODITELJEV MARIJINIH
DRU2B V LJUBLJANSKI ŠKOFIJI ■e vrši danes, 7. aprila od 9 do pol 1 v škofijskem dvorcu. Zborovalci bodo obravnavali najprej o važnosti Marijinega češčenja in Marijinih družb za nai čas. »Za pomoč in posredovanje se bomo obrnili k Mariji, deviški božji Materi; ona, ki je že ob svojem spočetju premagala satana, naj se izkaže mogočna tudi nad poizkusi, ki jih hudobni duh s svojo nebrzdano upornostjo, lažnivostjo in pretka-nostjo obnavlja pred našimi očmi.« (Leon XIII. 24. aprila 1884.) Drugi del zborovanja se tiče praktičnega družbenega življenja. Voditelji pač ne bomo pozabili, da govorimo o Mar, družbah v 20. stoletju. Seveda novih sredstev ne bomo precenjevali na škodo starim, večno-veljavnim in preizkušenim, kakor sta n. pr. milost božja in beseda božja. Pri vsem spoštovanju temeljnih načel, ki so neizpremen-ljiva, se bomo ozirali na mišljenje in čuvstvo-vanje ljudstva in duh. pastirja naših dni. Tretje predavanje je še prav posebno važno; govori o kongregaciji za može in mladeniče. Neprecenljiv je uspeh mladeniških kongregacij tam, kjer so kongregacije to, kar morajo biti. Naposled bo zborovanje podalo nekatere želje in nasvete za uspešno vodstvo Mar. družb. Naj torej ta voditeljski dan obrodi obilo sadov in Marija naj ga spremlja s svojim blago-slovoml Zavoljo tega se bo posvetovanje zaključilo z liturgičnim shodom ob 3 v stolnici. Marijina misel in družba, pojdi z novo močjo med naSe voditelje in naše ljudstvo in vzbudi ▼ njem odmev tistega, ki ga vsak čas na verno slovensko srce* naredi Siva in topla beseda o Mariji in njenih družbah!
Kongregacija gospodov pri sv. Jožefu nima v irodo dne 7. t. m. shoda.
BratoviMna st. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 8. aprila v urSulinskt cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6. uri pridiga in ob 6. uri sv. maša i blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine.
Dopisi
Is SorSkega polja. Zvedel sem, da igrajo v Ratečah »Quo vadiš«. Radovednost, kako st upajo vprizoriti na vaškem odru tako dramo, me je gnala, da sem se napotil v te neznane mi Reteče pod Škofjo Loko. Že kraj sam s svojo idilično le-jo ob Sori in ličnim »Društvenim domom« mi je bil simpatičen. — Pričeli so točno ob napovedani uri (ob 3.). Priznam, da je bilo nad moje pričakovanje. Dovršeni nastop igralcev, pravilna izgovarjava, lepe nove obleke in nad vse krasna oder-ska scenerija, vs« me je presenetilo. Pogumno društvo ,da si je upalo prevzeti stroške za nabavo novih oblek in kulis! In to ]e tudi prav, kajti koliko zmečejo naša društva za izposojo raznih oblek, namesto da bi si jih sama polagoma nabavljala. — Krasne kipe, palme, stebre je naslikal domači umetnik g. župnik. Vesel sem odhajal iz prijaznih Reteč, kjer orjejo kulturno ledino v tako lepi slogi vse tri tarne vasi. Kdor ne verjame, naj se pride sam prepričat, ker ponavljajo igro na belo nedeljo, dne 11. aprila, ob 3. uri popoldne. Na svidenje 1
5ANITAS
Take in še lepše športne snetke boste delati, ako si nabavite fotografski aparat. - Oglejte si naše kamere svetovnih znamk: „Klop-čič", „GalIus", „De-maria - Laplerre",
„Voigtiander", „Rietschel" itd. —
Drogerija „Sani-tas", Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Gospodarstvo
Izvoz v februarju 1926.
V mesecu februarju letos je znašal naš izvoz 345.873 ton v vrednosti 46,906.000 zlatih frankov ali 514.9 milijona dinarjev. Lani v februarju je bilo izvoženih 318.564 ton blaga '/'' "~.ft00 zlatih frankov ali 693 milijonov C
vo/ni predmeti v februarju letos so t.	Tjonih dinarjev): koruza 70,
stavbni .7, jajca 61.7, pšenica 53.2, sveže meso 260, goveda živa 26.1, svinje žive 15.7, pšenična moka 11.5, kalcijev cianamid 10.7, suhe slive 10.4, živi konji 10.2 itd.
Ti podatki kažejo, da naš izvoz nazaduje (tu je merodajna vrednost v zlatih frankih; tonaža ne pride toliko v poštev). Sicer pa je to nazadovanje opazovati že skozi več mesecev. Ne motimo se, če pripisujemo to nazadovanje v veliki meri tudi pogrešeni valutni politiki. če bo to nazadovanje šlo nadalje v taki meri, je pričakovati, da se bo že sedaj ogrožena aktivnost naše zunanje trgovine gotovo izpremenila v pasivnost, kar je za našo državo znak slabotne gospodarske krize. • • •
Preskrba železaren s surovim železom. Te dni se je vršila v Belgradu v trgovinskem ministrstvu konferenca glede preskrbe žele-zaren s surovim železom. Skleiveno je bilo, da plavži v Varešu dobavljajo železarnam in strojnim tovarnam surovo železo po enotnih cenah.
Kriza v industriji. Pred nedavnim časom Je kemična tvornica v Mostah popolnoma ustavila delo in odpustila vse delavstvo. Pedaj zopet prihajajo glasovi, da bo 1. maja t L ustavila obrat tudi tvornica za klej.
Izvog posode iz jeklene pločevino je znašal lani 1589 ton v vrednosti 35.4 milijona dinarjev. Največ so kupovali: Grška 663 ton za 14.9 milijonov dinarjev, Italija 406 ton za 8.8 milijona dinarjev in Turčija 257 ton za 5.8 milijona dinarjev.
Izvoz cinka iz Slovenije je znašal lani po carinski statistiki 1874 ton v vrednosti 18.7 milijona dinarjev in sicer: v Avstrijo 348 ton za 3.3 milijona dinarjev, v Italijo 861 ton za 8.6 milijona dinarjev in v Madžarsko 665 ton za 6 8 milijona dinarjev. Pripominjamo, da je znašal izvoz cinka v letu 1924. samo 782 ton zt 9.3 milijona dinarjev.
Češkojngoslovanska trgovina b železom in produkti. Iz »Prager Presse« posnemamo, da je lani Češkoslovaška uvozila iz Jugoslavije za 1,531.000 Kč železa in železnih produktov (v letu 1924. za 1,287.000 Kč). Izvozila pa je Češkoslovaška v Jugoslavijo lani za 49.743.0:10 Kč (v letu 1924. za 69.7)5.000 češkoslovaških kron).
BoreTo
Denar.
Zagreb: Pešta 7.98-8.02, Berlin 13.5275 do 13.F675 (13 524—13.564), Ita'iia ?*>8.12—220 32 (228.12-229.32), London 276125-277.825 f276.15 do 277 35), Nevvcork F6.70—57 (56 7C5—57.015), Pari/. 199—201 200.14—202.14), Praga 168.20 do 169.20 (168.184—169.184), Dunaj 8.01—8 0" C8.014 do 8 065), Curih 10.03547—10.97547 (10.93547 do 10.93547), Oslo (sklep) 1211.
Curih: Bcljrrad 9.14 (9.14), Pešta 72.75 (72.75), Berlin 123.525 (123.55), Ita'ih 20 85 (20.&8), London 25.2325 (25 24), Ne\vvork 519 f51!?), Pariz 18.025 (18.10), Praga 15.385 (15.39V Dunaj 73.25 (73.275). Bukarešt' 2.14 f2.14), Sofiia 3.75 (3.75), Amsterdam 208.075 f?08.175). Bruselj 19.25 19.35), Atene 6.95, Madrid 73.30. ''openhagen 135.90, Stockholm 139.175, Oslo 111.40.
Dunaj. Devize: Kodanj 185.80—70, L-.ndon 34.37, Milan 28.42, Newyork 706—709.25, Pariz
24-64, Varšava 86. — Valuto: dolarji 706.50, angleški funt —, francoski frank 24.47—03, lira 28.57 do 73, dinar 12.44.
Praga. Devize: London 164, Ne\vyork
33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana! 1% invest. posoj. 74—76, vojna odškodnina 200—294,. zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—202, zaklj. 202, Ljublj. kreditna 100 den, Merkantilna 100-104 Praštediona 865—870, Slavenska 50 den. Kred. zavod 165—175, Strojne 95—100, Trbovlje 370 do 380, Vevče 100 den, Stavbna E0—60, šešir 110 den.
Zagreb: 7% Invest. posoj. 75.75—76.25, agrari 44.25—45, vojna odškodnina 291—292, april 292.50 do 298, maj 206.50 bi, Hrv. esk. 118-118.25, Kred. 114—116, Ilipobanka 60—61, Jugobanka 97—08, Praštediona 870-874.50, Ljublj kreditna 190 den, Etna 160 zaklj, Srpska 132—133, Narodna banka 3900 bt, Eksploalacija 24—25, Šečerana 360—370, Nihag 34 bi, Gutmann 276—287, Slavex 150—155, Slavonija 42—43, Trbovlje 860—370, Vevče 100 den, Piagusea 395 zaklj., Brod tvorn. vag. 58 zaklj.
Dunaj (vse v tisočih): I.evkam 135, Mtindus 1.025, Slavonija 54.
Blago.
Ljubljana. Les: Deske, smrekove, 18 mm, I, II., III., monte, od 4 m napr., od 16 cm, media najmanj 23, 24, fco vag. meja 1 vag. 610 do 610, zoklj. 610; deske, smreka jelka, 38 mm, 4 m, od 16 cm napr., media najmanj 28, monte, fco vag. meja 3 vag. 520 do 520, zaklj. 520; g? brc vi hlodi (beli gaber), 30 cm prem. napr., s tolerr.nco 5%, od 26—29 cm, od ilA m napr., zdravi, ravni, fco vag. nakl. post. 1 vag. 440 do 440, z-,kij 440: hrastovi obrobljeni plohi, 43 mm, 2.65 m in 53 mm 2.80 m, od 18 do 30 cm (porlnice), fco vag. me:a, 1 vag. 1300 do 1300, zaklj. 1300; drva bukova, suha, 1 m dolž, fco Ljubljana. 2 vag, 21 do 21, zaklj. 21. — Premog: kal. ca 7000 anracit, Orle, fco vog. Škofljica: kosovec, za tono 500 bi. kockovec za 1 tono, 450 bi, orehovec. za 1 tono, 400 bt, zdrob, za 1 tono, 350 bi; kal. ca 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono, 260 bl„ kockovec 35 60 mm, za 1 tono, 240 bi. orc-hovec 20/35 mm, za 1 tono, 210 bi, zdrob 10 20 mm, za 1 tono, 190 bi; kal. ca 3500, fco vag. Novo mesto: kosovec, za 1 tono, 170 bi, kockovec 100 mm, za 1 tono, 150 bi, orehovec 50 mm, za 1 tono, 140 bi, zdrob, za 1 tono 130 bi, rovni, za 1 tono 120 bi. — Žito in poljski pridelki: pšenica bačka, 76/77, fco vag. nakl post. 290 bt, koruza, času prim. suha, fco Postojna, tranz. za april, 6 vng, 160 do 160, zaklj. 160; koruza, času prim. suha, par. Šid, 120 bi, koruza, času prim, suha, za april, fco vag. nakl. post 123 bi, koruza inzulanka, fco nakl. p. 155 bi, korv" umet. sušena, fco vag. nakl. post 140 bi, ajda, leo vag. Ljubljana 260 bi, rž, domača, fco vag. Beltinci 210 bi, proso, rumeno, feo vag. Beltinci 210 bi, oves, reše ani, fco vag. nakl. post. 175 bi, krompir, beli, fco vcg. Beltinci 76 bi, krompir, semenski, fco vag. dol post 110, čebuljček, fco vag. nakl. post. 650. — Seno, slama: seno polsladko, stisnjeno, fco vag. slov. post, 60 den. — Gradbeni materijal: la Portland-cenent dalmatinski v juta vrečah fco Split 40 b!, v papirna ih vrečah, fco Split 44 bi — E k s e k u t i v n a prodaja: pšenica, 73'74 kg, <*x sk'-d'5če Domžale. zaduhla, tale-quale, 2 vag, 262.50 do 262.50, zaklj. 262.50.
Zdravstvo
PODRUŽNICA LJUBLJ BI AZNICE.
Prejeli smo: »Slovenec« z dne 3. aprila je pr nrsel pod naslovom »Zdravstvo« dopis o podru nici ljubljanske lilaznice-hiralnlce, kii i g'eda nehamo kot hvalospev na Ravno polje pri Ptiru, airpak dela krivico Preboldu pri Celju. Res da je dotični odstavek, ki govori o Preboldu, povzet od drugod, toda to vendar ne more biti merodajno. Nasproti piščevemu mnenju moramo povdan ti, da ima Prebold zelo lepo solnmo lego, krasno odprto in zaprto dvorišče, zraven lep obzidan vrt, tr.ko, da so bolniki lahko ves dan na sclncu v sve"em zraku. Tkalnica ki jo nekdo omenjT je toliko cddnljena, da se n ti ne opazi, še manj, pa da bi se slišal Irak trušč. Pre' old ima dalje svoj vodoved iz lastnega studenca, ki daje na sekundo 25 do 30 1 vode,
ima električno razsvetljavo in izpeljano kar nalizacijo. Ravno tako ima Prebold veliko ekonomijo, ki bi donašala bolnici visoke dohodke. Iz tega je razvjdno, da pisec nikakor ni pravilno informiran o Preboldu. Če ga jo ljubezeu do mesta Ptuja vodila, da je nap sal tnko povoljno sodbo za Ravno polje, no da bi bil zdravnik-izvedenec, bi vendar o Preboldu ne smol zapisati neutemeljenih stvari, ker Prebolda ne pozna. Menimo, naj o stvari odločijo merodajni krogi po objektivni presoj; obeh objektov. Uverjeni smo, da bodo imeli pred očmi le »krb za bolnike.
l^rosveia
O Satfnšani na srednjih šolah.
Dne 3. aprila je poročal naš list, o izjavi dunajskih vseučiliškili profesorjev, v kateri so proglaša znanje latinščine kot neobhodno potrebna priprava za uspešen visokošolski študij; v izjavi profesorji svare starše, naj nikari ne poš ljajo v nove tipe srednjih šol otrok, ki jih nameravajo pozneje poslati na univerzo. K temu poročilu dostavljamo danes še tele podatke, ki smo jih dobili z ozirom na citirano izj vo. Od 17. do 30. avgusta 1C25 se je vršil v Berlinu pedagoški tečaj za ino en.ee (»Berliner padagogisehe Studien-woche<). Med udeleženci smo bili zastopani tudi Slovenci. M?d drugimi strokovnjaki je predaval dne 19. avgusta tudi višji šolski svelnik dr. Sonday iz prosvetnega mini-strsiva o re'ormi srednje šole. Poročal je med drugim tudi o tozadevnem posvetovanju v pruskem prosvetnem ministrstvu, ki se ga je udelcž lo 25 visokošolskih profesorjev. Vseh 25 profesorjev je soglašalo v tem, da morajo biti vse srednje šole zgrajene na pouku latinščine in da naj se realka sploh odpravi kot srednja šola, ki pripravlja za univerzo. S tem mnenjem so se strinjali tudi vsi navzoči profesorji tehniških visokuh šol.
Stal .š^e profesorjev na tehniških visokih šolah v Nemčiji glede latinščine nas živo spominja na znamenito izjavo profesorja matematike na ljubljanski tehniki dr. R. Zupančiča, učenjaka evropskega slovesa. Na vprašanje, kakšne skušnje ima gesped profesor kot ulitelj matematike na univerzi in tehniki z absolventi realk dn z absolventi (humanističnih) gimnazij, je rekel dr. Zupančič: »Glede lastnega izkustva v svojem predmetu — matematiki — lahko izjavljam, da so bili absolventi klasičnih gimnazij vedno in povsod neprimerno boljši kakor absolventi realk. Tu ne gre za povprečno zmotnost dotičnih dijakov kakor za tip; in iu menim, da je tip gimnazijca glede matematike nad tipom realca«. V zvezi s to izjavo razumemo toliko bolj, zakaj želijo profesorji na tehničnih visokih šolah v Nemčiji, da se rerlka sploh odpravi. Razumemo tudi, zakaj želijo mnogi profesorji na naših realkah, da bi se tudi na realkah uvedel pouk latinščine. Če bo ol"clj:.l sedanji tip realne gimnadje kot splošni t p srednje šole, se bo tudi realka spremenila v tako realno gimnazijo, če smo prav informirani. Škoda je pri tem samo to, d se pni nas pravzaprav ni spremenila realka v reclno gimnazijo, ampak realna gimnazija v realko. Kajti nižje srednje šole, ki sploh nima ra:'.e,!i — franccščine niti enega tujega jezika, pač ne moremo imenovati gimnazije. Če se tak zavod imenuje kljub temu »ntžja g mna ija■, je to samo zloraba dobre firme. Pravilen naziv bi bil edino: nižja realka • poslabšani obliki.
Nova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeaus. Prevedla K. H.
14
Učitelj jetnik je divje majal z glavo v znak ugovora in poslušavke so mislile, da potrjuje. Gospod župnik je burkež; po župniščih in na konferencah se ga boje. Ta nagovor je imel uspeh. V lepem redu so ženske zapustile cerkev. Ko se zvečeri, se bodo pač otroci vrnili domov v skupinah, pojoč, polni cvetic ali gob. Nekatere matere jim pojdejo naproti proti Aussoisu, druge po italijanski cesti in še druge do Villarodina alti Bourgeta, ki ni preveč oddaljen.
»Ste li videli mimo iti otroke, cel kup otrčk?« so spraševale pastirje na pašnikih.
»Nikogar nismo videli mimo iti,« so odgovorili pastirji.
In žene, ki so šle naproti, so se vračale v novem strahu. Na vseh štirih straneh Avrieuxa niso nikjer videli otrok .
In iz gozda Marije Kristine je pritekla Pernuška Dušen.
»Ste li kaj videli Ančko? Ste li videli Lipeta? Skoraj je že sedem ura in še ju ni iz šole.«
»Odkod vendar prihajate, uboga Pernuška? Saj niti v šolo nista šla.«
»Kaj, da nista šla v šolo?«
»Nihče ni šel v šolo to popoldne. Vsepovsod že iščemo naše otroke. Naši otroci so se izgubili.« 1
Strah, ki se je bil za hip umiril, se je znova 8preletaval od ognjišča do ognjišča. Sam Bog, da ne bi bili utonili v hudourniku! Tečejo, da pregledajo oba bregova, kar je hitro storjeno, zakaj soteska stiska reko, kjer ne more razprostreti svojih voda in ne more divjati.
In možje, ki še ničesar ne vedo! Ti možje, ki no
pridejo domov! Ti možje, ki ne pridejo pomagat ženam, kadar so v nadlogi.
»Gospod župnik, gospod župnik, obljubili ste nam naše otroke. In naši otroci se ne vračajo. Že se večeri, gospod župnik; kaj bo z nami, če se Bog ne bo zavzel za nas?«
Ali so mu namenile prav takšno usodo kot učitelju? Toda njegova svela služba ga varuje. Ne bo ga pa vedno varovala.
^ »Dal bom plat zvona biti, da obvestimo vaše može. Dal bom plat zvona biti, da obvestimo sosedno vasi. Dal bom plat zvona biti, da obvestimo župane in poljske čuvaje. In potem bomo napravili gonjo po okolici.«
Cerkvenik Fontanette je splezal v zvonik in pričel goniti zvon. Kmalu so odmevali kratki in neubrani glasovi, ki so odletavali kot godne ptico, ki zapuščajo gnezdo druga za drugo, zasledujejo druga drugo, in se snidejo v zraku. Hitro beže, daleč beže. In kmetje, ki so se vračali, in pastirji, ki so bili na travniku, dokler se ne bi popolnoma znocilo, so dvi/ a'i rdave in poslušali:
>Plat zvona! Gori k
Na vse štiri strani so gledali, da bi opazili plamen, — plamen ali vsaj diim.
Kje vendar pa gori? V Villarodinu? V Aussoisu? Morda v Bramansu?
»Ne, zvon iz Avrieuxa je.«
Pa ne vidimo sija.«
>Vas je če pod goro.«
»Pa ne vidimo dima.«
»Takoj ga bomo videli.«
In proti Avrieuxu beže poljedelci. Nič več ne govore, toda njihove misli beže pred njimi: »Morda je pri nas. Nikoli nima človek sreče, povsod ga preganja smola. Joj, če bi bilo vsaj pri sosedu!«... Sosedovo bol je laže prenašati.
Noč se vlači ob pobočjih, čeprav je solnce že davno zašlo. Noe so vlači ob pobočjih, kakor truden
popotnik, ki se mu ne mudi na vrh. In pobočja zasmehujejo noč in se blešče v solncu. Zdaj so najdaljši dnevi in noč je vsa plašna: ne upa si nadaljevati svoje poti.
Na obeh poteh, ki se križata v Avrienxu, da postanejo iz njih štiri, se v gručah bližajo možje. Daljšajo svoje stopinje; hite; slišimo njihove korake in celo njihovo dihanje, ker so tekli. Kraj vasi jih čakajo ženske in ko možje dospejo, se žene hrupno pritožujejo.
»Kje gori? Nikjer nismo videli plamena.«
»Saj ne gori.«
»Zakaj je torej bilo plat zvona? Ali nas hoče imeli kdo za norca? Iz daljave ne sme nihče vznemirjati ljudi.«
»Nikjer ne gori: še hujša nesreča se je zgodila.«
»Ni je hujšo nesreče kot ogenj.«
Vsi naši otrcci so se izgubili.«
»Naši otroci? Ali se ncrca delate?«
^Naši otrcci: poglejte naše oči.«
»Moj Peterček? — Moj Štefek? — In Krištofek? — In moj Emanuelček? — In Mihec, ki je prvi v razredu? — Janček, ki ima šele šest let?«
Vsakdo je imenoval svojega dečka — svojega dečka in ne svoje dcklice. Nihče se ne meni za otroke drugih. Nihče se nispom nil Silvina Rondonaza ali Klavdija Girarda. Silvin ima le še staro mater in Gi-rardka je zadirčna in trda vdova, ki ne bi nikoli našla drugega moža: prvi je umrl, ker je slabo ravnala ž njim.
»In Tinček?« sprašuje mlinar, ki je prišel šele sedaj.
Vsakdo je imenoval svojega dečka in se ni brigal za druge. Nihč ene dobi odgovora. Nihče ne ve, kaj je z njegovim malim In vse te posamezne nesreče 6e zlijejo v skupno nesrečo in vsi li oropani možje se naslanjajo drug na drugega, se združijo v skupni boli.
EiSJElil
8. 58
>
» O J
■S O
cr .
š g
<M 4 ^ « 13 •• - 3
«-13
ar* 3 >
> .. o
Pl, ^ co
li N « K ~ «
5£ O
£ CJ
c 'm	« £	1
•ES-	Q	
j-j	t-.	ca
	_	
		S-
	Si	o
		Oi
k		Js
0	«£>	
	fc.	•N
0	o,	t-
	cc	co G}
	*»	Si,
0	k fcc	S
a		•ea 0
« »0	> M	0
0	iri	•.
t«		
0	,	N
	c	
p.	a	
*—	(-i	
u	3	
	K	
HJSiilS
Ljubljansko gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
7.	aprila, seda: >Pygmalion«. Red B.
8.	aprila, četrtek: »Deseti brate Red A.
9.	aprila, petek: »J«hn Gabrijel Borkmad«. Red F.
10.	aprila, sobota: >Soampol<K v korist Udru-fetija gledaliških igralcev, mestni odbor Ljublja-aa. Izven.
11.	aprila, nedelja, ob 15. uri: >Ce pride čarodej«, otroška predstava društva Atena. Izven. — Ob '20. uri »John Gabrijel Borkinan«, ljudsko predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
7.	aprila, sreda: »Žongler Naše Ljube <io-ipe«. Red C.
8.	aprila, četrtek: »Boheme«. Red E.
9.	aprila, petek: »Wally«. Red D.
10.	aprila ,sobota: Zaprto.
11.	aprila, nedelja, ob 15. uri: »Grofira Marina«. Izven.
Abonente reda C iu D v operi opozarjamo na spremembo reda v abonmaju. C abonenti danes, D pa petek zvečer.
Ljubljanska opera se odpelje 16. t. m. ua turnejo v Sarajevo Dubrovnik m Split in se vrne jkrog 10. maja v Ljubljano. Oporne predstave v Ljubljani v tem hi v začetku prihodnjega tedna so zadnje pred odhodom na turnejo. Po vrnitvi iraja letošnja operna sezona do zaključka ljubljanskega velesejma, t. j. do 5. julija. V tom času bo-io odigrane vse predstave, ki spadajo v letošnji operni abonma. Glavni premijeri bosta tekom maja in junija Mozartova iFigsrojeva svatba« in Wagnerjev >Tannhauser«.
Mariborsko gledišče
Repertoar:
Sreda, 7. aprila ob 20. uri: >Možiček< in »V vodnjaku«. Premiera. A bon. D.
Četrtek, 8. aprila: Zaprto.
Potek, 9. aprila ob 20. uri: Koncert' Gidie Sueearini.
Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da vplačajo zapadle obroke najdalj« do 10. t m. Posebno se opozarjajo zamudniki, da poravnajo svoje zaostanke.
Spori
NOGOMET.
Tudi letošnji velikonočni prazniki so bili bogati na športnih prireditvah; skoraj v vsakem centru jo gostovalo kako renomirano tuje ali zunanje moštvo, drugi klubi so porabili praznika za daljša potovanja. Ljubljanski klubi tokrat niso razvili posebne agilnosti. Edino Ilirija je igrala oba dneva z graškim prvakom Sturmom, Hermes in Slavija pa sta absolvirala v nedeljo prijateljsko tekmo. Vsi ostali klubi so bili nezaposleni
GraŠki Sturm je ugajal tokrat bolj kot prejšnja leta. Moštvo se jc pokazalo kot dobro vi-grana, izglajena celota brez slabe točko, posebno v tehničnem oziru je stala igra Sturraa oba dni na znatni stopnji Razen tega je položilo moštvo v svojo igro mnogo borbenosti in žilavosti. Ilirija jc bila Sturrau v obeh tekmah raven protivuik. Ugajala jc v obrambnih linijah, slabejša je bila v napadu. Nova sestava notranje napadalne vrste se ni obnesla; slabi sta bili oba dni zlasti zvezi, dočim je srednji napadalec Zupančič II prvi dan odgovarjal, drugi dan pa je velik del tekme vsled poškodbe le statiral. Novi srednji halft Zanki se je pokazal kot dobrega tehnifarja, izvrstnega posebno v igri z glavo, drugače še ni
vitfran v moStvo. Prvi dan je izpadla tekma neodločno zl:l, drugi dan so gradčnni zmagali l 2 : 1.
HAZENA.
Hazonske družine so bile o veliki noči pod-jetnejše od nogometnih društev. Ilirija jc igrala oba dni v Zagrebu s prvakom ASk-om. Prvi dan je utrpela nezasluženo visok poraz v razmerju 2 : 17, drugi dan je igrala veliko boljše ter dosegla razmeroma dovolj dober izid 4 i 12. — Atena je gostovala v Opatiji proti Olimp. Imela je nesrečen dan, ni sc mogla prilagoditi iniair igri domačink in je izgubila z 2 : 8; mnogo krivde na tem nosi pristranski sodnik. — Primorska hazena
je igrala z lažjimi protivniki ter dosegla temu primerne rezultate. V Mariboru je zmagala nad družino Rapida z 8 : 0, v Murski Soboti je igrala z Muro neodločeno 7 : 7.
&olxvedovanfa
Izgubila je uboga služkinja v petek 200 Dio. Ker je to zanjo težka izguba, prosi, da jih vrne pošteni najditelj proti nagradi na Amrboževem trgu 3-1, levo.
Izgubil se je pes volčje pasme. Najditelj naj ga odda proti visoki nagradi no policijski stražnici v Subičevi ulici.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 6. aprila 1926. Višina barometra 308*8 m
Opazovanja kr«|	caa	Barometer	Toplota v C1	Rol. vlopn	Veter In brzin« v m	Oblačnost 0-10
	7	769-4	4-7	77	NE 1	0
LJnblJana (dvorec)	S					
	14	764-7	19-4	42	SSW 1	0
	21	764-8	14-2	54	SW 3	0
Zagreb	8	768-1	6-0	85	caline	2
Belgrad		767-6	io-o	55	W 1	1
Sarafevo						
Skopl|e		768-4	90	55	SE 1	0
Dubrovnik		767-6	_	35	NNW 1	n
Praga	V	767-9	8-0	—	SW 1	0
Vrsta padavin
ob op»io»«a)u
v mm (i 7"
V Ljubljani je
a
fes 1»
a ° >
"S
Barometer je reduciran na m o rek o gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*60 ali vsaka beseda 60 par. Najmanjši 8 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko I
ZELENIKA
[pušpan) se odda. Poizve se: Ahacljeva c. 9, priti.
SLUŽKINJA
»ajena otrok, dobi takoj službo. - Naslov v upravi lista pod štev. 2368.
Pisarniška moč
vešča tudi nem. jezika v govoru in pisavi, išče me-rta. Nastop takojšen. — Cenj. ponudbe upravi li-}ta pod »Pisarniška moč«.
Ameriški Slovenec
25 let, se želi v svrho tenitve seznaniti s Slovenko 18—25 let, verno, pošteno, veščo kuhe in gospodinjstva. - Ona, ki misli resno, naj piše na opravo lista pod: »Ženin 2339«. Tajnost zajamčena. Omogoči se jej pot v Ameriko.	2339
KDO VZAME
pridnega 17 let. fanta za mai in ev. junij v službo v Dalmacijo tik morja, za 4—8 ur na dan. Po zdravnikovi naredbi mora k morju, a nima sredstev. Zna slov. in srbohrv., gre v pisarno, zna pa tudi vsa kmečka in sadjarsko-vrtnarska dela. Zadovo-lien je z majhno plačo. Je pošten in želi priti k dobrim kršč. ljudem. Ponudbe upr. pod ii. 2370.
SLUŽKINJA
zdrava, ljubeznjiva, ki je zmožna gospodinj, del, se išče na deželo; postopek dober, plača po dogovoru. Začetnice izključene. Ponudbe pod: »Pridna Dolenjka« 2345 upravi.
Dražba POHIŠTVA etc.
se bo vršila dne 8. aprila ob pol 2 pop. v Wolfovi ulici 1< na kar se interesenti opozarjajo. 2318
Kupim BOLNIŠKI VOZ
na peresih. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod: »Voz« 2362.
Učenca
sprejme takoj speccrijska trgovina FR. PI3XUR, Ljubljana, Stari trg 6.
KOKS -FEBIN
Vollava ulic« J/11. - Teleion .r><1
železničarji
podnradniki - penzionisti dobe v prodajo mnogo iskan predmet. - Naslov z natančno označbo razmer na upravo Slovenca pod »Potnik« štev. 2280.
Najnovejša iznajdba!
Brez kvaren]« hlnga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, Liubijana
Šelorburjova ul. (. I, Gdnce-VIČ 48
Postranski
zaslužek
primerno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki za 1 Din. »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ljubljana - Šclenburtfova ulica št. 7/0.	2126
Semenski oves
{ečmen, deteljo, lucerno, različne trave in peso
ima na zalogi
Fran Pogačnik
Ljubljana, Dunajska c.36
Ugodna zamenjava
za 2 osebi v Škofji ulici s parketno sobo, kuhinjo in
pritiklinami. Pove uprava pod „Mir".
Meblov. lepo SOBO
z clektr. razsvetljavo, z 2 ali 1 posteljo, oddam takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 2369.
Prazna SOBA
s posebnim vhodom, pri gospodarju, se takoj odda. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod it. 2364
Meblirana MESEČNA SOBA se odda takoj. — Istotam jc naprodaj tudi MOŠKO KOLO. Naslov v upravi lista: št. 2340.
KUPI SE
za takojšnjo dobavo 30 kom. HRASTOVIH PRAGOV 5.00/23/24, 1500 hrastovih železniških oragov 20/15/220. - Ponudbe na naslov: J. Oračem, žu-pan, Moste pri Ljubljani.
Odda se lokal
s 1. majem na periferiji mesta. V lokalu se že več let nahaja špecer. trgovina. — Naslov se izve v upravi lista.
10C3 novih vrtnih zaklop-nih STOLOV. Posredovalcem provizija. Vprašanja na upravništvo lista pod šifro: »Soliden izdelek«.
NA STANOVANJE
zajutrekom sprejmem dijake. Naslov se izve v tipravi pod štev. 2338.
Vsakovrstno
zlafo tepnfc
po najvišjih cenah Gerne, jnvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
i samo prvovrsten manu-iakturist, s prvovrstnimi spričevali, se sprejme pri Nabavljalni zadrugi drž. uslužbencev v Mariboru, Stolna ul. 5. — Osebne predstave med 15. in 16. uro v zadružni pisarni.
štampiije
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora
lepo kamniško, redno dobavim, po najnižji ceni, vagonsko
Fr. Bore, Kamnik
BUDIMPEŠTANSKI MEDNARODNI SEDEJ1 od 17. do 26. aprila
Najboljša prilika ca nakup! SkladlUc prosto carine
8M n traimrt titenojt in tIiih
Zastopstva ▼ rseh vitlih mestih ____________tn- tn Inoiomstvi.
ISTODOBNO MEDNARODNI KONGRES USNJARJEV.
..COOCKOVi" bloki m trldnuno tteMmJt, popotno oikrbo Itd. t milijon ogrtklh Kron Cestnim poilonMca: Buditi* V. i-mvt S. T.Ufo. L Hl-tt »Generalni *o»topnlfc pr. o«w» o«ll«oy1 Beograd. S<r*hlntOa bua
Krojači, pozor!
Dne 8. apr. ob pol 2 pop. sc vrši prodaja v Wo!!ovi ulici št. 1 na javni dražbi: dveh šivalnih strojev, platna, lodna, moSbe ob-lekc itd.	2315
POMLADNE NOVOSTI
nogavice v raznih barvah, žepne robce, Sipke, rokavice, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za šivilje, krojače in Čevljarje ter nahrbtnike
Josip Peteline Ljubljana m
(ob vodi) blizu P<eiemovepa spomenika
e cene
Inserirajte v »Slovencu"!
mm SKLAOIŠTA
družba z o, i.
Ljubljana, Dunajska cesta 33 (V nekdanjih prostorih tvrdke Balkan)
vskladiščuje blago po najugodnejših kondlcijah, izvršuje vse špedicijske posle (mednarodne transporte, lokalne prevoze, prevoze pohištva), daje tarifne informacije iu izvršuje revizijo voznih listov in železniške reklamacije. Cene kulantne Brzojavni naslov „Skladišta"
Telefon štev. 366
Likvidacijska prodala
(zaradi zmanjšanja trgovine in delne oddaje lokalov v najem): različne opreme, posteljnine, preprog, linoleja, zaves, namiznih, posteljnih in divanskih preprog, blaga za pohištvo in gradla za žimnice, otoman, divanov, foteljev, slik itd., kakor tudi vseh predmetov za opremo stanovanj. - Samo kratek čas! -Cene so za 20—50% znižane. - Vsakdo si lahko ogleda vse, no da bi bilo treba kaj kupiti. — Razpošiljanje na deželo.
Trgovina s pohištvom KAROL P&mS
MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20.
Ceniki zastonj.	Ceniki zastonj.
VODNE TURBINE
najnovejše konstrukcije - avtomatične
regulatorje, zatvornlce
izdeluje in dobavlja
ING. F. SCHNEITER škofja Loka
Prvovrstni! reference. Zahtevajte ponudbi? Konkurenčne cen
NAZNANILO. Vljudno naznanjam si. občinstvu, da sem dne 1. aprila 1926
prevzel v Mariboru kavarno
od g. O. Hummelna. — Prizadeval si bodem, da
bom željam in zahtevam svojih cenj. gostov v vsakem oziru zadostil. — Priporočam sc za obilen obisk	ALBERT KRAPŠA, kavarnar.
Celotno, obširno, v zapuščino gospoda Avgusta Tomažiča spadajoče
posestvo
v Ljubljani, na Dunajski cesti
obstoječe iz hiše, dvoriščnih in gospodar, stavb in velikega vrta, je naprodaj.
Pojasnila glede prodaje se dobe v odvetniški pisarni dr. Albina Smoleta, odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica št. 9.
Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR
I. SLOVENSKE TOVARNE MINERALNIH VODA,
sodavice in brezalkoholnih pijač, r. z. z o. por. ▼ LJubljani, ki bo v četrtek, dne 15. aprila 1926 ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Fran
Kavčiča v Ljubljani, Privoz št. 4. — Dnevni reds 1. Čitanje zapisnika; 2. poročilo poslovanja; 3. revizijsko poročilo; 4. poročilo nadzorstva; 5. odobritev rač. zaključka in razdelitev čistega dobička; 6. volitev načelstva in namestnikov; 7. volitev nadzorstva; 8. volitev razsodišča; 9. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Opomba: Drugi odstavek § 23. zadružnih pravil sc glasi: Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, vrši se pol ure pc;:nejc drugi občni zbor, kateri sklepa brez ozira na število udeležencev.
Ker se širijo po Ljubljani zlobne govorice, da bom opustil svojo trgovino v Linhartovi ulici, odločno izjavljam, da so te govorice grda laž, ki je plod umazane konkurence. — V bodoče bom vse razširjcvalce izročil sodišču. — O opustitvi moje trgovine ni niti govora; vodil jo bom nadalje \\x postrezal ccnj. občinstvu vestno in točno, z najboljšim blagom po solidnih cenah. Priporočam sc svojim cenjcnim odjemalccm za nadaljnjo naklonjenost in se zahvaljujem za dosedanje zaupanje.
Ivan Sedlar, trgovec, Ljubljana
Priporoča se Vam za nakup in izvršitev
spalnic, jedilnic, gosposkih sob
pisarniške oprave, kuhinj in drugega pohištva, katero imam vedno v zalogi prvovrstno blago, za katero se jamči. - ANDREJ KREGAR, mizarstvo in zaloga pohištva, nasproti kolodvora Vižmarje. Št. Vid nad Ljubljano.	Zahtevajte ceniki
Zahvala.
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so izkazali blagodejno sočutje ob težki bolezni našega dragega sina, ozir. vnuka, nečaka bratranca, gospoda
Jarckota čarmana.
Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so nepozabnega spremili na njegovi zadnji poti, zlasti še preč. duhovščini, pevskemu zboru, orlovskim društvom, kat. prosvetnemu društvu, g. Langusu za ginljiv in obenem tako tolažilni govor. Končno se zahvaljujemo vsem onim, ki so pokojnemu poslali v zadnji pozdrav toliko cvetja in vencev.
D r a v 1 j e , 5, aprila 1926.
ŽALUJOČI OSTALI,
% jMo»to*odtohtfcliMaQ v UuMjanij Karol teS,
hdatatatti dr. Fr. Kdo—c.
Urednik: Franc Tcraeflkv,