štev. 253
TftST, v četrtek 9. septembra 1909,
Tečaj XXXfV
IZHAJA VSAKI DAN —-
ta*i fcb nedeljah In praznikih ab 5-, «b psaedaljklb tb 9. zjvtraj-
T"laične Itev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ maogih Wb*kaxnah t Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, P»«4ejni, Seiani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Sttai Dornbergu itd. Zaatarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). •SH.A6I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T iirokesti 1 kolene. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, MAirtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih, zavodov p« j*i st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aoda^jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-au&aj pa40stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,-Sdiaoeti-4. — Plačuje se izključno le upravi n£diaeeti".
NAROČNINA ZNAŠA
rana—
Otasllo političnega društva
„Edinost" za
V edinosti
Primorsko*
je meč 1
m vee leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ta*
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
■areialaa u m*4*ljsk* lxda.nj« „EPIHOSTI" atan*: I	le ta o K 5-ao, pel lata 3«0	—
Ta dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi aa ne vrafiaja ; Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio GaUtti 18 (Narodni d-®) Izdaj atelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-1. - Natisnila tiskarna konsoreija
lista „Edinost- v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PeStno-hranUiiKni ra?un It 841 652. TELEFON Si. 11-57.
BRZOJAVNE VESTI. ,
Velike voj&ike vaje na Moravskom.
VELIKI MEZERIČ 7. Danee popoludne je detpel semkaj nadvojvoda Karol Fran Joiip, Mslo pred 6. aro je pa • posebnim dvornim vlakom dotpel nadvojvoda Pran Ferdinand. Na kolodvora so ga pozdravili nadvojvoda Earol Fran Josip, brnski škof Huyr, deželni glavar, grof Harrasb, načelnik generalnega štaba, itd. Nadvojvoda se je na* atanil v gradu grofa Harracba, kjer ata ga pričakovala ministra Schonaich in Georgi, generali in druge ličnotti, Nato je nadvojvoda vtprejel ▼ daljši avdijenci načelnika generalnega štabd, ki mu je poročal o vrhcem vod* gtfq manevra.
DUNAJ 8. Cesar je ob 6. uri 40 min. odpotoval k vojaškim vp^am na Moravsko.
VELIKI MEZERlC 8. Ob 12 in pol nri je doapel semkaj na velike vojaške vaje ceiar, ki ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Na kolodvoru «o cesarja pozdravili nadvojv. Fran Ferdinand, Karol Fran Josip, mčeinik generalnega štaba Conrad d!. Hot zecdorf, deželni glavar Severy z deželnim odborom, broški škof grof Hnyn z duhovščino iz Velikega Mezeriča, plemstvo iz okolice, župan iz Velikega Mezeriča, državni in de-ieini poslanci i t. d. Cesarja je nagovoril de* želoi glavar Sereny, nakar je cesar odgovoril češki in nemški. Na nagovor župana Czermaka je ceiar odgovoril češki. Na to ti je dai ce-»ar predstaviti posamične ličnoBt', nakar se je z nadvoivodo Franom Ferdinandom odpeljal na Harrtchov erad. Na grajskem dvorišča po cesarja pozdravili nadvojvoda Leopold Salvator, vojni minister, minister za deželno hrambo in častniki vodstva vojaških vaj. Potem se je cesar podal v svoje sobane, kier :e vsprejel v avdijenci nadvojvodo Fr*na Ferdinanda in načelrika generalnega štaba.
VELIKI MEZERIČ 8. Nadvojvoda Leopold Salvator je danes zjutraj dospel semkaj ca vojaške vaje. Nt d vojvoda Fran Ferdinand te je ob 2. nri popoladne z avtomobilom podal v Igiavo, da vsprejems nemškega cesarja.
IGLAVA 8. Cesar Viljem je dotpel sem-kaj ob 4. uri pop. Na kolodvoru to cesarja pozdravili nadvojvoda Fran Ferdinand a spremstvom, častniki častne službe prideljeni ceiarju Viljemu moravski namestnik baron Heinold, meatni poveljnik iglavtki, žnpan io okrajni glavar. Cesarja, ki je bil v avstroogrski generalski uniformi je nagovoril župan. Ceiar je po nagovoru stisnil županu roko in se mu zahvalil za prijazni vspreiem. S cesarjem je dospel tudi nemški poslanik Ttchirtkj z vojaškim atašejem, načelnik g-neralnega štaba nemške armade, generalni lajtenant. Mcltke in njegov prvi adjutaot. Ceiar Viljem je potem z otdfo vodo sel v avtomobil, ki se je odpeljal ekozi krasno cd čeno mesto dalje v Veliki Mezerič, kamor je dospel ob 5 in pol uri popoludne, kjer je cesarja Viljema viprejel cesar Fran Josip.
VELIKI MEZERIČ 8. Včarai so čete, ki se udeležijo vojaških vaj odšie na dolečena mesta, danes cb 8. uri Zjutraj so začele vojaške vaje ob krasnem jasnem jesenskem vremenu.
VELIKI MEZIR1Č 8. Ob 4 in pol uri popoludoe te- dospeli temkaj kr. romunski račelrik generalnega Štaba generalni la;te-
PODLISTEK.
Roman starega gospoda.
Češki spisal I. S. Machar. Poslov. T. L.
Siari gospod je poteguil iz žepa desetico in ..o podaril deki ci. Modre njegove oči to se tvetile radosti. Deklica je vzeia denar iu šla naprej. Stari go.pod je gledal za njo ia ti mel roke, kakor bi se vetehl nad tem dogodke m.
„To je zadmivo dete, kaj ?" te je obrnil naglo k meni.
Povedal tem mu kratko, kakšen utis to napravile name niene oči. In ker me je stari gotpod zanimal, da, nekako, vabil, tem hotel na vsak način začeti pogovor žojim.
„Mislim,4* s*m nadaljeval, da je to tip onih ubogih pražbh otrok, ki se v petnajstem letu v pijanem kratktm krilu pojavljajo v kakem proititučnem salonu, nagio vensio in umiraio ali v bolnišric: ali v kaznilnici...u
„Morda," me je prekinil stari gospod ?iv§, raiožno pa je tudi. da se to ne zgodi. Kaj vi morda mislite, da je komu prihod-tjoit že ca obrazu na pisana ?'
„Pri tskih otrocih bolj nego kje drugod," sem odgovoril; „ali ste opazili, gc-
nant Crainicesnu, romunski major Soltsnescu in stotnik Fischer ter 16 inozemskih vojaških atašejev in dva štabna častnika Švicarske vojaške misije.
8tarokatoiiikl koagrei.
DUNAJ, 7. — Danes je bil otvorjen VIII. mednarodni starokatoliški kongres. Cesarju je bila odposlana udanostna adresa.
Volilna reforma aa buko vinski dem. abor.
ČERNOVICE 8. Permanentni odsek dež. zbora bukovintkega je sprejel po dvodnevnem posvetovanju načrt volilne reforme za deželni zbor. Obenem je odsek pozval vlado, naj skliče še ta mesec deželoi zbor, v svrho rešitve volilne reforme. Podlaga novemu volilnemu redu bo narodni kataster.
K namišljeni veleizdaji na južnem Tirolskem.
INOMOST, 8. Uredniške prottore Iitta „Alto Adige" v Tridentu je oblast zaprla in natančna preiskala. Isto se je zgodilo s stanovanjem glavnega urednika. V poslovnih prostorih neke tukajšnje tvrdke so našli podzemeljski hodnik, ki vedi h prostorom menjalnice „Banca ccoperativa" in ki je bil napolnjen s papirji, ki so bili tudi zaplenjeni.
Zrakoplovstvo.
BEROLIN, 8. — Oiwille Wright je danes na Tempelhofskem polju letel po zraku 52 minut v v i ločini 50 metrov.
FRANKOBROD o.iM. «. — Kakor po-reča „Frankfurter Zeitucg", je potrebna glavnica za delniško družbo zračnih preg ž j zagotovljena. Razun frankobrodskih ličnoiti so vdeleženi tudi berolineki krogi.
PETROGRAD, 8. — Na Francoskem kupljeni vodljivi zrakoplov Lebaudj je včeraj 25 minut vspešto letal na mestom. Ruska vlada je sklenila, da čim prej nakupi na Francoskem več zrakoplovov.
LONDON, 8. — Kakor poroča neka brzojavka iz Alaerhote, je aiiat:k Cedi dosegel rekord v letanje. Leteti je začel ob 6. uri zjutraj in je obkrožil Lsfi'ansplain, preletel je teč barak, se obrnil potem v Tarnborough in se povrnil petem na mesto, kjer se je dvignil v zrak. V 63 minutah je preletel 40 milj ia je na mest h dosegel hitrost 50 milj na uro. Cjdi je moral prenehati z letanjem, kermu je pošlo olje.
Potres.
9IENA, 7. — Danes po noči so čntili v Buon Conventu močan potresni sunek, ki ie provz-očil veliko paniko. Poškodovan ni bil nihče. Vojašnico karabini^erjev uo morali izprazniti. Potres je bil močan tudi v Monte Cian in v Murlu, ker je prebivalstvo s postelj bežalo na piano. V Monte Cianu so bile hiše, ki so ob zadnjem potresu dobile razpoke, vnovič poškodovane.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON, 7. — Na neko vprašanje, je ministerski nredtednik odgovoril, da je Anglija započela inicijativo, da se omeji oboroževanje.
Nalivi na Romunskem.
BUKAREŠTA, 7. — Sinoči in danes so bile po vsej deželi hude nevihte z velikimi oalivi. Voda je poplavila mnogo kleti v Bukarešti. V Konstanci ;e 600 vojakovy ki so bili tamkaj na vojaških vajah, bežalo na neki skedenj, ki se je zrušil, kar je provzročile
spod, razumne oči onega dekleta ? Ali niste čitali v niih one preddistinacije ? Ia človeška družba posktbi gotovo, da se to izpolni."
»A, kaj,u je priooocnil zoset stari gospod, „kaj, če bi se kdo usmilil te deklice in jo dal vzgojiti in izobraziti ?"
Oasrzeio mi je, da stari gospod samo sprašuje, a tam ne pripoveduje ničesar; bila je to majhna nejevoba zaradi nezado-ščene radovednosti in odgovoril sem kratko: „Makari.0
Stari gospod je umolkni?. Čez trenutek je izpil pivo, plačal, podal mi roko in
odšel.
Gledal sem za njim. Korakal je po sobi z lahnim, elegantnim korakom, kaker kak mladenič.
k
Cez nekai časa so pri sosednji mizi nehali kvartati. Govorili so na to o :gri, prešteli denar in se smejali oškodovanemu.
Oni človek, kateremu ie stari gospod gledal v karte, se je obrnil in kq je zagledal prazen stol in na mizi izpito kupico, je rekel: »A, gotpod svetnik je 2e odftei."
„Kdo je ta si etnik ?" je vprašal drugi igralec.
„Poznam ga samo pod tem imenom,M je odgovoril vprašani, „ne vem ravno, ali je bil na višjem sodišču, ali v finančnem miaitter-stvu; toliko vem gotovo, da je svetnik. Živi tu v pokoju in je zelo ljnbeznjiv gospod.
veliko paniko. Pri tem je bilo osem vojakov ubitih, 15 pa ranjenih.
Poplave ▼ Meksiki.
LONDON, 8, Kakor poroča neka brzojavka „Dailj New»a* iz New-Yorka, je reka Rio Loto la Marina poplavila zelo izdatna petrolej na pol a v mesikanski državi Tananlu pas, severno od Tampiea in jih popolnoma razdejala. V Palo Alto, Abasoto in Jimenezi-se je rsled povodnji pripetilo mnogo nesreč.
ATENE, 8. — Objavljena sta dekreta, s katerima sta prestolonaslednik in princ Nikolaj stavljena v disponibiliteto. Prestolonaslednika so ob njegovem prihodu v Patras navdušeno pozdravljali. Prebivalstvo mu je klicalo : Ne odpotujte !
ATENE, 8. — Prestolonaslednik je včeraj ob 1. uri opoludne preko Brindita odpotoval v Nemčijo.
Grška zbornica.
ATENE, 7. — Grška zbornica je sklicana za 5. oktobra.
SRBIJA.
Novo srbsko posojilo.
BELGRAD, 8. Vlada je dobila iz Pariza ugodne vesti glede najetja posojila. Pogajanje glede posojila 150 milijonov dinarov se približujejo zaključku. V kratkem odidejo pooblaščenci srbske vlade v Pariz, da privedejo pogajanja do zakljnčks.
TuačiJ.
CARIGRAD, 7. — Armenski patrijarh je podal demisijo, ker ni vlada štiri na smrt obsojenih Arme: cev v Adani predložila v po-miloščznje, kakor <e bs a to obljubila.
ŠPANIJA.
Boji v Severni Afriki.
PENON DE LA GOMERA, 8. Krogla, ki io ]e izstreijal nek trdujavski top, se je razletela sreai neke snvrsžne čete, Šest Mavrov je bilo ii» me »tu mrtvih, ostali so pobegnili.	__
BUSIJA.
Car Nikolaj odpotoval na Krim.
PETERHOF, 8. — Car Nikolaj in carica sta sinoči ob 10. uri in pol z otroci odpotovala na Krim.
8TUTTGART, 8, — Cesar Viljem je ob 11. uri ponoči s posebnim vlakom odpotoval v Iglavn.
DUNAJ, 7. — Poveljnik vojne mornarice admiral g*of Moatecuccoli se je povrnil s svojega dopusta.
BUDIMPEŠTA. 7. (Ogr. biro) Predsednik poslanske zbornice Jasth je danes dospel semkaj. Podal se je k ministra za trgovino Košutu, kjer je ostal eno nro.
Severni tečaj odkrit
Predavanje dr. Cooka v Kodanju.
KODANJ, 8. — Dr. Cook je predaval v kraljevi danski geografični družbi. Na tem predavanju je Cootc najprej pohvalno omenil zasluge raziskovalcev severnega tečaja, ki so delovali pred njim, mej temi Nansena, Peaiy-ja in izlasti Svedrupa, ki mu je pripravljal pot. Dr. Cook je potem opisal program tvoje zad-
Zelo liubeznjiv, dobra duša!" je pristavil in pokim&i z glavo.
„Oprostite, gospod,u se je obrnil potem k meni, „ite-li videli, ko ie bila ona deklica tu?"
Pokimal sem z g'avo.
„Ali jej je aal gospod svetnik desetico ?*
Pritrdil sem.
„Kakor vedno, kakor vedno,w se je nasmejal.
„Kaj je s to desetico je vprašal sedaj tretji igralec.
„Ah, to je cela historija, cel roman," je rekel ta in mahnil z roko.
rPovej, povej!"
„Ven s tem!" sta ga poživljala oba tovariša.
Jaz sem prisedil radovedno bližje.
„Ne bom raztegoval tega na dolgo io široko/ je začel oni pripovedovati, „tudi ne vem veliko o tem. Stvar je ta: Nekako pred desetimi leti je poznal gospod svetnik tako majhno raztrgano dekletce, ki je hodilo po gostilnah, če se ne motim, z redkvico. Rekel sem, da je gospod svetnik preljubez-njiv gospod in poleg tega zelo bogat. Deklica mu je ugajalav bila je sirota in gospod svetnik jo je vzel k sebi« Prosim vas, takemu gospodu je vie eno. Namesto, da bi živel psa ali papigo, jemlje rajfte dete k sebi. Človekoljubje, v pravem pomenu besede, to ravno ni,
nje ekspedicije leta 1907., potem praktično izkoriščanja ekspedicije, tvoj odhcd v februari ju 1908. in glavne t?čke njegovega napredovanja proti tevernemu tečaju v mesecih marcu in aprila, v katerih je vzlic hudemu mrazu, 83 stopinj po Fahrenheita, zelo naglo prodiral. Cook je potem omenil, kako je polagoma pošiljal nazaj vdeležitelje ekspedicije in skrčil število psov, kar se je pokazalo zelo praktično. Po opisovanja, kako je bilo življenje ekspedicije enolično, brez premembe, je Cook omenil svoj prihod na severni tečaj, dne 21. aprila. Izjavil je, da je gotov, da potrde njegova opazovanja, da se je nahajal na 90. širimki stopinji. Cook je zekljnčil svoje predavanje z opazke, da ne more redaj več pripovedovati, dokler ne bo n;egova knjiga dotiskana.
Predavanje Cocka je bilo ponovno prekinjeno po živahni pohvali. Cooku se je v imenu geografičnega društva prisrčno zahvalil prestolonaslednik. Po predavanju je bil v hotela „Konigu obed, na katerem je podpredsednik geografičnega društra napil dr. Cooku, ki se je v daljšem govoru zahvalil.
Peary proti Cooku.
LONDON, 8. — „Reuterjev biro" je prjeel iz Indian Harboura preko Kap Rsja (Nova Fundlandija) brzojavko Peary ja, v kateri izjavlja, da ni tmeti preveč verjeti pripovedovanjem dr. Cooka. Oba Eskima, ki sta spremljala Cooka, sta izjavila, da ni prišel daleč v severni smeri in da ni pu»til iz vida kopne zemlje.
Drugi Eskimi potrjujejo te izjave, Peary pravi, da |e prvi dospel na severni tečaj.
NEW YORK, 7. — Nadaljna brzojavka Pearj-ja iz Indian Harbcura naproša tajoika Pea?y jevega kiuba Arctic, naj sporoči geo-grafičnim družbam vsega sveta, da je severni tečaj dosežen. Klub je ministra mornarice cfi-cijelno obvestil o odkritju severnega tečaja.
LONDON, 7. — Kakor poročajo iz St. Johna (Nova Fundlandia) si Pesry prisvaja, da je prvi dosegel severni teča;. Ekspedicija Peaij jeva se je združila s skunarjem „Jea-nic", ki je bil odposlan njej ca pomoč.
Volilno gibanje na Goriškem.
V Gorici, 7/9 1909.
x Volilno gibanje je v polnem tiru. Politični položaj, ki te je bil nekoliko zamotal na shodu kmečke stranke minoli Četrtek, se jasni čimbolj in spolnujejo ie naša prerokovanja.
Kakor smo že poročali, je bila sklenila kmečka stranka na tem shodu, da se naj vrše pogajanja in posvetovanja glede morebitnega kompromisa, ki ga ie bila ponudila v zadnjem trenutku Gregorčičeva stranka. V bolje razumevanje goriških razmer bodi povedano, da je že ob lanskih volitvah navstalo nesporazumljenje v stari klerikalni stranki „Sloga*. Ta razkol so povzročili nekateri mladi pristaši Gregorčičevi, ki so hoteli vzeti vodstvo stranke v svoie roke. To nespora-zumljenje se je polagoma razvilo v očiten razkol in navstala je nova stranka — „novo-strujarjev*. Novostrujarji hočejo aveiti tudi na Goriškem kranjske razmere. Kaki fanatiki so ti mladi gospodje, je razvidoo iz tega, da ata jim biia Gregorčič in Berbuč premalo klerikalna i h za to so ju nameravali kr&tkomalo odstaviti.
ali je vsaj dobro delo. Oaamela starost (ah, povedal aisem, da je bil gospod svetnik star mladenič brez rodbine in sorodnike v), terej osamela starost deta človeka otožnega. Hoče imeti koga pri sebi —44
„Naj bi se bil ožeoil," je segel vmes aden izmed poslušalcev.
„Počakaj, ne moti me !" ga je pokazal pripovedovalec.
„Vzel je torej dekle k sebi. To j a egoizem, ali plemetit egoizem. Dakle je dobilo obleke, hodilo v šolr, učilo se igrati glasovir, pozneje plesati, hodilo s starim g> spedem na kotcerte, v gledališča, na bale, kratko rečeno: kakor bi bila njeg>va iči. Dobro; bilo ji je približno oaemnajst, devetnajst let; torej tisti čas in tista dobs, ko ie prva žel*a' vsakega dekleta: možitev. In kaj mislite?" se je obrnil pripovedovale k nam.
„Omcžil jo je, dal jej doto ia je sedaj kakor stari oče,* je dejal prvi.
„Ne, sam jo je vzel," je rekel dru£?i malomarno.
Pripovedovalec je pritrdil z glavo.
„Vzel jo je, da. Že dve leti sta skupaj."
Tisti, ki je uganil konec te pripovedi, je zazdehal sedaj zategnjeno.
„Slutil sem takoj, da je to vsakdanja in stara historija. In kaj se je zgedilo dalje ?* (Pride še.)
Stran II
„EDINOST" St. 253
V Trsta, dne 9. septembra 1909
Goriški nadškof odkrito rimpa^izuje s to novo tfcruje. Noostrajarji so namenili oivzeti Gregorčiču tiskarno in oba lista. Iz golega u rbil-eaia bi mu bili pustili en m<mđM; ▼ gorah. Z eno besedo : namenili so bili Gregorčiču in drugim „starim" pravo politično smrt! Tak je b;i položaj, ko ?e je Gregorčič v r.ilai zadregi spcmoii kmečke stranke in jej ponudil kompromis, E&kor omenjeno, je kmečka stranka na shodu izjavila, da jej ni do prepira, zato pa da je pripravljena skleniti kčik pošten komorom*?. je dosledno temu atarih Gregorčiču sicde&e pogoje: r e bitno obstoječa Gregorčičem in Pajerjem takoj in za vedno opusti.
živa! zaklal, nadali ni očistil krvi, dlake, dro- strankinega narodnega programa ter ta ba ... itd. Na koncu je padia izgotovljena gram izdelati tako, da zamore služiti klobasa v košaro, ki so jo zopet stroji avto-; podlaga za štatu^, ki naj bi bil veljaven za matično zaprli. Ako pa je po nesreči kak de- i vse socijalao-demokratičae stranke v državi". !a*ec padel v tak stroj, ali ako mu je jermen j To resolucijo je utemeljeval urednik dr. Sme-ođtt gai reko, Slo i e seveda človeško ral, ki je poudarjal, da ie protinarodni dani es o ravnotako naprej....	ivalizem, ki vzdržuje nadvladje Nemcev in
Madjarov, postal nevzdržljiv sedaj, ko so
Doznali smo, da kmečka stranka 1. Vsaka m o* zveza med naj se 2. Ber-
bučnajne bo več dež. odbornik. 3. Vsi slovenski poslanci naj a e združijo v deželnem zboru ven eam klub proti Lahom; v tem klubu pa naj prevzame vodstvo ona stranka, ki bo števiineja, 4. Glede kraških mandatov in onega za slcv. trge ee naj puafi strankam svobodne roke.
Torej pod temi pogoji je bila kmečka fctranka pripravljena skleniti komproncis s stsro Gregorčičevo stranko. Grego rči-čevaatr&nka naje te pogoje odbila. Naravna posledica tema je razjašnjen položaj, ker so izključena nadaljna pogajanja in ni v:č govora o ka^sm kompromisu. Vsaka strauka nastopi ob volitvah samostojne. Kakšni bo bili vzroki, ki ao vplivali na Gregorčiča, da ni hotel vsprejeti pogojev, ki uh je stavila kmečka stranka, nam ni znano. Bržkone pa eta biia roerodajna d a jsom^nta; in »icar prvič ta, da je Gregorčič!
Nadalje je znaco, da so tru&ti doslej osle-parili civčno oblast za bogzna koiiko miljard že. Kdo more tako podjetje resnično kontrolirati. ako 33 protivi proti tema podjetje samo P!!
Deiavsto je mnogokrat ravno tako popolnoma iztočeno trustom na milost ali nemi-
lost. Kako naj n. pr,
enega trasta prične a stavko, ko ?e, da vsled; socijalnomu razvoju Širokih mas, karteliranja med trusti dmgod ne more dobiti dela, niti ne za goli kruli ?!
Tako ima velepodjetje v tej obliki poleg blagodejnih vplivov tadi zelo Škodljivih ; in A; sicer ▼ higijeničnem, nravno-etifikem, moral-j j^j^jrf nem 1 1 M ' " f
vsi narodi kulturno in gospodarski razviti.
To je dokazom, da Češka socijalna demokracija povsem pravilno umeva narodno j pozvanjem, naj Tr-t vprašanje, kakor smo že op eto rano povdarjali; i tako neumno zaleteli in maj teis ko vidijo naSi jugoslovanski soci-
stot^soč ali več delavcev j jalisti v narodni ideji največega sovražnika
K tatvini v .Banca cooperativa' v Tridentu. Veleizdaja?
Iz tatvine, oziroma ponoverjenja v tri-
.	...	.	_______ „Ban ca cooperativa" jo postala na-
, kakor socijslnem oziru.	enkrat velika oolitiška in celo velaizdajniška
Združene držaje Severoamenkanske so,afera< Ko 80 odkrli priQjaT1}kijaj, ja bilo go-b:ls ponovno hudo bo;išče proti taj grabiji-; f0ra 0 nekaj tisočakih, ali ta erota jo na-voiti trustov, podobni včasih uprav poiipenm j ra§jaia & se<jaj «e givori, da iznaSa Dri-i tipaloicam, Na pritisk Širokih mas je marala j Mtnjk|jaj o^ poi milijona kron. Kakor jej
.našim čitateljem znam», ao oiumljeni tatvine! ,	j r?
in poneverjenja uradniki banke; a sedaj pa'mokratl
r	1	- - tam gre šola. Siromaki pa, ki v resnici naj
n?idel, da bi njegova tt?anka najbrže ne bila na števiineja v .kupnem klubu in bi viled tega pripadlo .-oistvo protiklerikalcem ; in drugič, da v smisiu pogoja &d 4) bi pripadli mandati tia Krasu in v trgih narod no-napredni stranki. Pred vsem pa je zahteval
često poseči vmes vlada o svojim predsednikom na čelu.
Tudi zakonodaja se je b&vila že e tem vprašanjem. Tako imajo danes v Uniji posebna zakona, ki sta ju predlagala (in se sedaj zakena tudi po »;iju imenujeta) Hep-brnn in Sherman. Edsa hoče sanirati tarifne razmere na železnicah, poslednji pa je naperjen crlo naravnost proti trustom. Vendar zskona nikakor nista dovolj vspsSna in ne zadevljeta tam, kamor sta bila namenjena. Sedanji predsednik Tafc, — ki je in-
timni prijatelj Roose7eltor, ki je takorakoč samo vaprejel dedščino svojega prednika v nadaljevanje — je zato naročil sedaj posebni komisiji, naj nabira snov in podatke v ivrho reorganizacije teh zakonikov.
Tudi v Evropi ig:s kartelir&nje z vsa-
kim dnem večjo vlogo; vendar se tukaj zakonodaja še nikjer ni toliko pečala s tem vprašanjem, kakor ravno pri nas v Avstriji.
Vlada je že v lćtih 1897 in 1898 predložila zakonske načrte, ki so biii naperjeni specijelno proti kartelom za sladkor, pivo,
je v tem
Gregorčič, naj se narodno-napredno stranko in osobito Gabrščeka popolnoma izključi! Naravno je, da ae narodno-n&predua stranka ni mogla sprijazniti s to mislijo, in tudi kmečka strank* je s'ala na stališču, naj bi se ziružiie vse
tri stranke v ea klub proti Lahom. Po- žganje in petrolej. Pojem kartala ložaj je torej popolnoma pojaš-;osnutku obsežen zelo obširno, nien: vsaka stranka «0 boj Leta 1905 bojevala na svojo pest! Čujemo, ?	osnutek
da se Gregorčič sedaj^ približuje kranjskim j M £efikem novos+rujarjets, ki se ž njimi gotovo pobota. I stJj	ker
Kakor protiutež tej zvezi ni izključeno, da - 1 bo narodno napredna stranka podpirala kandidate kmečke r t r a n k e. Čujemo tudi, da kmečka stranka najbrže postavi stare lanske kandidate, ker se jej dozdevajo srečno izbrani. Narodno-na^rčd-ca stranko sklicuje ▼ četrtek 9. t. m. volilni shod v „Trgovski don", kjer bo govora o političnem položaju. N ' rže se razglase še ta teden kandidatje ene it iruge stranke.
Socralni demokra i že imajo svoje kandidate ; na eventuvaioiii ožjih volitvah pa ae ne muiiio vdeležiti glasovanja, ker hočejo prepustiti velikim strankam, da sama izvoju-je o bitko.
Gospodarski vestnik.
Sporočil« o Tažnejih gospodarskih poj a vik zlasti na Balkaau : potem pa: delavski trg (zvišanje ali znižanje produkcije, blagovne cen«, stroj ki itd.) ; velepodjetja (karteli, trusti, monopoli); sMljalaa; politika (delavsko zavarovanje, brezposelnost itd.) zavarsvalstvo; elektrika in vodne site; kovlae; stavbeni materijal (kamenje, cement, opeka les ifed.); proaet na suhem (železnice, avtomobili itd.) prosMt na vodi (parobrodi, loke, kanali); promet v zraka (letalni stroji, zrakoplovi itd); izselnlštvo; komam (sladkor, kava, petrolej itd.); nova podjetja itd., itd.
Sestavka PLUTUS.
Velepodjetja.
V Ameriki, kjer je moderna industrija zavzela naravnost čndo.ito široke dimenzije, je prava domovina in eldorado zdinževama velikega kapitala pod eno vod-i e t v o. Trusti m karteli niso nekjer več tako mogci&no razpreženi in tako ekonomski in socijalno odločujoči, kakor tukaj.
S trustom petroleja, ali jekla, ali želesa itd. je karteliran n. pr. trurt železaic in ti .... sklepajo med seboj razne tar.fae eli podobne!0
je prediožlla vlada zopet za-v svrho prepovedi rajoniranja in Moravskem. Načrt ni pose je uprla proti njemu gosposka zbornici.
Proti kartelom naperjen načrt je predložil v novejšem času poslanec Steinwen-d e r, ki pa rasločnje med takozvaniroi dobrimi in slabimi karteli. Zadeti hoče pravzaprav samo kartele za ceno, ki pa imajo že itak najmanj življenske aile v sebi.
Potem je predložil sličen predlog čeiki narodni socijalist C h o c, dne 19. junija 1908. Priporoča v svrho saniranja vsakokratih nastalih zlih posledic pot prava in uprave, samo da iz tistega oenutka noče biti prav jasao, kaj naj bi storili ti instanci ?!!
Gospodarski odsek je imenoval na to subkomite za to vpra&anie. Ta pododbor je izvolil v našem rojaku Kreku svojega referenta. Krek je prišel do precej radikalnega zaključka: ekspropriacije in podržavljenja kartelov, kar pa ni &e nikako splošno cdrešilno sredjtvo, ker inda strijci bi tak zakon prav lahko iskoristili v svoj prid itd.
Tadi Ogri imajo predložen podoben sa-konik. Radikalno pa je doslej samo Eacada prijela truste za žilo. Tam so sklenili že leta 1897 in ponovili 1904 posebno klavzulo k carinskemu zakoniku, glasom katere zadevlje produkte kartelov in trustov posebna carinska d o k 1 a d a, če je njih cena za več nego 5% nižja od istih produktov ne-kartelirane industrije.
Ideja karMirarja je našla svojo pot tudi že na Bnsko. Pravzdaj Čitam?, da se je vsa ondctia asbestna industrija združila v tako fuzijo.
Boj konsument?v proti kartelom in trustom, ki traja že nekako tri desetletja, pa bo zavzemal vedno veče dimeizije in ostrejše in to tembolj, čim manje
pogodbe in s tem je konkurenca podjetij, stoječih izven trusta, toliko kakor izključena.
Poleg velike ekonomske vrine takega združevanja industrije ima to seveda še mnogo slabih posledic. Kajti nekako psihološki atem-Ijenc je — če govorimo v besedi, ki jo je rabil M.hajl Bakunin, ko je v začetku 60 tih let ustanovijal v Italiji svoj soc Jalizem in je hotel s tem dokumentirati anarhizem, t. j. ne potrebo države — da posamičnik, pa r.aj je bii prej še tako teoretično jasna glava in še tako plemenit človek po svojem značaju, čim je prišel do moči, izrablja to •?ojo moč v zatiranje in oškodovanje od njega odvisnih elememtev.
Trusti in karteli, ta najsijajneja oblika velepodjetništva, je pač kakor dvorezen nož: na eni strani očišča lastno telo vsega gnjilega mai: zma, po drugi strani zarezuje včasih tadi v naravo meso, t. j. v delavstvo in pa v pro-dakcijo in njeni način.
Tako ho znani škandali raznih mesarskih trustov v Cikagu, ki so svoja podjetja • pomočjo neizmernih kapitalov, kri bo jim bila rade^oljco ra rarpolago, uredili tako zelo maš^elno, da je na eni strani živ prešič zle-tel r d stroi, a potem so si stroji takorekoč rcd^ali roko drug drugemu: prvi stroj je
s o c i j a 1 n o - p o li t i č n e g a in socijalno - e k o n o m s k e g a duha bodo te družb e!! _
K češko-nemškim sporazumnim konferencam.
Dosedaj je Bienerth še-le zaslišal želje raznih strank in ni možno te izreči, če pride do kakega sporazuma, ali ne. Bienerth deluje predvsem na to, da bi došlo vsaj do volitve deželnega odbora na Češkem in do nekakega premirja za jesensko deželnozborsko zasedanje. Ni izključeno, da se to posreči, vendar veliko nade ni.
Strankarski shod češke socijalne demokracije.
Te dni ima češka socijalna demokracija svoj strankarski shod, na katerem se je po- j Federzoni je sebuo povdarjzlđ narodni moment. Zelo ener- • M * jgično je shod povdarjal, da ima češkij narod pravico dočeških šel na;
Nižje Avstrijskem ia na D«- in odvisen od hipne potrebe, naju.	; liberalci in demokrati in jim
GHede narodaostnega vpraianja je »kod složiti za največo parado, ako jim sklenil sledečo resolucijo: „Izvrfteralni odbor Ce ne — pa ne in ravno nasprotno, ima takoj stopiti v dogovor s strankami so do ekscesa, dokler jim izdajanje tega naSela drngih avstrijskih narousv glede razširjenja ne prihaja na pjt kakčgi njihovega privilegija
pro-1 in kake predpravica, ki tolikn odgovarja svo -kot bodni in demokratični uredbi družbe kakor trda pest na mehko oko. Liberalni so za-se vedno, za druge pa — nikdar. Čim bi tudi drugi uživali na dobrotah svobode in d:m -kratično uredbe političnega življenja, o pntsm naši pri „Piccolu" jednostavno žvižgajo na ves liberalizem m demokratizem in spravljajo svoja najlepša načBla v — fnteral.
Tako te ie zgodilo tadi te dni, ko ca se s proglasom Hribarjevim, oziroma «e svojini
posnema Ljubljane, 68 je mreža sofi^e-rije, ki so jo pleli, njim samim ^adregniia okolu vratu. V svoji ignoranci in zlobi — ne vem» pa za kip, katera teh lastnosti ie v njih moSneja — ao p'sal'", kakor da v Ljubljani drž&va vzdržuje Nimcem šole in ne občina. Ko so pa videli, da ao S9 smrtno bla-miral', ai niso sedeli pomagati drugače, nego da so hifcro c-basiii ka klin — svoj liberalizem in demskratizem, Če5: Nemci v L:ubijani — to je kaj dru^ego, to ao bolj izobraženi in bog leji sloji nego pa tržaški Slovenci ! Zat > pa imajo pravico d j šole, poslednji pa ne ! 1
Taki so tirej ti laški svobodnjaki in de-3Ea, oficirjem, bogatašem —
poročajo, da co na hišnih preiskavah nnšli v stanovanjih oaumlje»sc9f jako obteževalnega materijala, ki dokazuje, da se ukradeni denar ni porabljal za zasebne, ampak irreden-tistične politiške namene. Zato vodi V30 preiskavo vojaška oblastnija, generalni štab, ki pa seveda ne da;a nikakega poiasnila.
No, da izvestne avstrijske Italijane vleče srce preko meje znamo, a tudi umejemo vsi; kljubu tema pa zelo dvomimo, da bi se tu ilo za čine, iz katerih bi bilo možno konstruirati kadodelitvo veleizdaje. Morda gre tmdi pri tej namišljeni »veleizdaji" le za kak nespreten politiški manever, ki naj bi izvršil na poslance presijo, da bi bili vladi in Nemcem na slepo uslugo.
K „veleizdaji" na jugu in severa se je torej pridružila tudi „veleizdaja" na zapadu. Da bi pa te vrste procesi pripomogli monarhiji do ugleda na zanaj, jako dvomimo. — Zunanji svet si mora napraviti s tem le jako, j*&r> čudno sliko o naši državi, ki bi cbsto-jala, (ako sodimo po teh ,veleizdsjnih' procesih) iz raznih „veleizdajalcev".
To more konečno dovesti ngled naš9 države pred zunanjim svetom do — ničle.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
— Kralj Peter na vojaških vajah. V polovici tega meseca se bodo vršile v Nišu velike kavalerijske vaje, katerim bo prisostvoval kralj, prestolonaslednik Aleksander in princ Gjorgje. Istctako boita na manevrih vojni minister gmeral Živković in načelnik generaloega štaba polkovnik Putnik.
Ostavka nače1ni k a srbskega tiskovnega urada. Kakor pcročaio iz Beiegagraža, je načelnik srbskeg* tiskovnega urada VI. S a v i 6 podal ostavko. Njegovim naslednikom bo bržkone imenovan gimn. prof. Mile Pavlović.
Bolgarski državni deficit. — Državni proračun Bolgarske bo imel letos 43 mil. levov primanjkljaja.
Deficit nemškega proračuna za leto 1908 bo glasom uradnih podatkov znašal 122 mil. mark. Dahodki so manji za 185 milijonov, nego je bilo predvidieno, a stn ški so se znižali za 63 milijonov. Same carine so prinesle 12 milijonov manje, nsgo je raznačeno v proračunu. Tobak, pivo, železniški vozni listki, davki na dedšCiae, in tudi železnice in poite niso prinesli toliko kolikor se je pričakalo.
Dnevne vesti.
Pagninijev poraz. — Minulo nedeljo je imelo društvo tiskarjev občni zbor, ki jo imel na dnevnem redu pred'og, da pristopi društvo k Pagoinijevi delavski zbornici. — Predlog je bil odklonjen z dvetretiinsko večino. Zbog tega je nastala v društvu kriza, ker se je odpovedal predsednik, ki je Pagni-nijevec. Sklep tiskarskega društva je amatrati kot velik poraz za Pagninija. — Tiskarji se sploh odlikujejo kot najinteligentneja delavska stroka, kot elita delavstva. Kavno tiskarji nastopajo povsodi kot prvi pijooirji za brambo pravic delavstva in imajo zato tadi velik upliv na vse ostale stroke. Tem pomembneje pa je sklep društra tiskarjev de zato, ker je društvo lansko leto izstopilo iz socijalno-demokratične organizacije, ia je torej Pagnini lahko opravičeao pričakoval, da pristopi društvo k njegovi delavski zbornici.
Dvoboj radi zadnjih triaških volitev. — Minuli torek se je vršil dvoboj med glav. urednikom „Lavoratora", Angelom Lan za in Alojzijem Federzonijem (prijateljsko ime <?iulio de Frenzi) urednikom „Giiornale d' I.c-lia", radi ojstre Dolcmike, ki je nastala med obema v listih „Resto del Carlino", „Squilla" in „Tempo" zbog nastopa socijalistov pri | \ °J;lTOl?n zadnjih tržaških deželnozborskih volitvah. — bil ranjen na glavi. Nasprotnika se nista poravaala.
Liberalizem in demokratizem onih okolo
Piccola" je sicer velikanski, ali — pogojen
To so veliki ti lepi načeli
„štima . Liberalni
bolj potrebujejo poaka, da zaaaorejo tzirže-vati trdi boj za življenje in gospodarsko in zocijalao povzdigo — ten ne treba dati šole! Neumni in v tsmi naj oitanjjo, ker drugače bi trpel fckodo liberalizem in damokratizem — „Piccolove" vrate!! — Da da : pri „Piccolu« so veliki liberalni in demokratični — hinavci!!
Najnovejši redarji. Ni poziv takajšajin laških listov, se je tržašk3 liberalna mladina dogovorita, da bo stražila Roueltijev spomenik — osirema petorožarao italijansko zvezdo, ki se nahaja na glavi epomenikove dekorativne podobe.
Ta častca g-.rda je že zgodaj zvečer na svojem mestu. Okoiu spomenika se oprehajajo in v kavarni Milano imajo shv'aližče. Kozrtfčn-) je gledsti te nadobudne sino^s dsd:e kulture, ksko izrauieni 7rše to res častno — sIužVhc . Oni, ki je nastopil kako službo — pa bil l > častno, — mora tudi nekaj storiti, ds dok&že svoje spoicbnosti. Tako so tudi iahoočiSi cb Hossettijerem spomeniku čutili potiebo, ds se proslave I
V „P.ccolu" miaolega ponedeljka se ponašajo. kako da s) zapodili in naklestili družbo Slovencev — ki da je hotela odičiti zastraženi spomenik so slovenskimi zastavami in pa
—	dve družil „patriioto?", ki da sti hoteli
—	ukrasti nsarečno italijansko zvede. Kar ce tiče Slovencev, vam naznačim, da stoji stvar tako-le: Dra Slovenca, vračajoča se s soko -ske elavno»ti pri Sv. Ivanu in noseča v rokah dve mali n&rodni zastavici, sta šla mimo spomenika — se ozrla vanj in šla mir no svojo pot naprej! Vse drugo je le bedasta renomaža, kakoršnje so zmožni ljudje, ki so po7sodi jin v vsem svojem življenju smešni kGm3di;aši. — Tudi o tistih napadih „patrijotov* bo menda enaka kakor oaa ae Slovenci!
Občudovalec novih — „redarjev*. Slovenci na deželi! Prejeli smo : V hudih časi živimo. Sovrag nas duši od vseh strani. Pomoči nimamo pričakovati od nikoder ; zsti nam ne preostaja druzega, neg-» samopomoč. Jedino ta bo naša rešiteljica ! Bliža se 20. september — dan narodne žalosti. Ta dao naj bo po vgej slovenski domovini v simbol boljše hodoČnosti. Kako naj proslavimo ta daa ? Štajerski akademiki prirede narodne zbirko, iitotutt Trža&ki. Ni pa dovolj, da se ta omeia osmo na kako veče mesto, temveč vsa slov. domovina naj prispeva za obrambeni sklad družbe sv. C. in M. Gotovo se najde v sleherni slov. vasi kak narodnjak, ki prevzame nabiranje, Ti oa sloremki narod, daruj po svoji meči — tudi najmanjši davek bo dobrodošel. Nihče naj p* izostane, še tako mali dar bo rodil *adu. — Slovenski časopisi saj apelirajo na nasod v ta namen.	Vipavski.
Trijaiistlčen zemljevid habsbu ske monarhije. V zalogi g. Frejtag & Berndt ra Dunaju VII 1 Scbottenfeldgasse 62 je izšci v drugem izdanju: Trijalističen zemljevid habsburške monarhije, sestavil Henrik Hanau. Naslov in predgovor je slov. zemljevid sam je seitavljen v nemškem jeziku. V predgovoru prati pisatelj, da je on prepričan, da bi bila trodelitev monarhi e, kakor je zarđana v me-govem zemljevidu, v največji blagoslov monarhije."
Po razdelitvi v omenjenem zemljevidu bi tvorila Jugoslavijo Hrvatska, Slavonija, Bosna Hercegovina, Dainncija, I«tra, Trst, Goriška, Kranjska, Spodnja Koroška in Spodnja Štajerska; Madjarsko državo, Ogrika, Sedmograška, Galicija in Bukovina, a tret o pretežno nemSko državo ostale dežele monarhije. Na Koroškim ia Štajerskem bi bila meja Drava, vae južno cd Beljaka. Beljak, Crlovec iu Maribor bi te bili već v Jog>s!;»-Ii]riii. Na zapadu bi šla me'» med Trbižem in Srednjim Logom tako, da bi bil Trbiž še nemški. Najmočnejša bi bila po tej razdelitvi madjarska država. Seveda se dosedij ne to re lepe sanje; vendar, Če ne drugo, imamo trializem vsaj že ra papirju.
Dobava moke za c in kr. vojno upravo. C. in kr. vojnu uprava kupi pri avscrijtkih miinih po trgsvsksh u;ancah :
1250 q pšeničae m^1?. ki odsovprjn tipu <fnaaj«ke o^enice m-»'*e k . i»; 2300 q ržent* tačke, k: odgovarja t.pu iunu--ke ;žena n:ckj
V Trstu, dne 9. septembra 1909
rSDINOSTc Si 253
Stran lir
S\ 1. Ponudb? je uložiti do 9. oktobra 1909, Dajk*saejQ do 9. ure predpoiudne na c. in kr, intendanco 3. veja v Gradcu.
Pozor — slovenski gostilničarji! Napro-
a-ni ste ru;D0, da pridete danes cb 3. nri popoludne ca coivetoTanje v gostilno „Viole". Posvetovati se bo o jako važnih stvareh in med družin tudi c bod-rčih selitvah vcdit?a zairuge. Prcsimu torej se enkrat.
Daljni potres. Na tucsišniem c. kr. pomorskem ob»erratorriu »o predsinočoiem po-tremi aparati zabeležili daljni potres, katerega ognjišča je oiđa!ie-;o okolu 3000 km, Začetek ob 4. uri 43' 8", maksimum 4.5 mm ob 4. uri 53' 37'', konec ob 6. uri 13? zvečer.
Tržaška rnala kronika
pešcem. Strsr pa je prišla sa dac in Ba-čia bo m. ral odgovarjati pred sodni jo.
Kolesarska dirka v Mirnu. Z o žirom na dopis „Edinosti" v štev. 351 iz dne 7/9 pod naslovom : „Kolesarska dirka v Mirnu"
priobčujemo to vest: Bes je, da se je vršila ^^^ ^________■
Eo'essr^a dirka v Mirnu, ni pa res, da je Pt l*'O UĐvraDl ,Koierar*ko društvo" samo priredilo vese-iico, ampak v svezi s pevskim dr. „Ioava"
V Gospe in gospodične ¥
zadobć v 8 dneh
bujne in krepke prsi 91
ki
Sultana ,
Cena Kron 6 — lončku, ki zadostuje in Kron 3 50 lončku za poskušnjo in tel j r&dnim dr. „Sokol", ki »ta oba iz- ffirOdllnlCII B 01)11^, TfSt, UHtO POIlterOSSO It 10 T>)M POSiljatve D3 VSe kraji
puščena v poročiiu „Edinosti". Nadalje ni res. da ie teiovedil -Goriški Sokol", kf je bil ta dan 5/9 v Cerknem, ampak nastopil je pruč „Mirenski Sokol- z ja*-no telovadbo j na crod u, — in to ob velikem cdobrs- ] vanju !
GIUSEPPE TAB0URET
inžener in pooblaščeni civilni geometer
i 12 t. m. lepo in obširno veselico tuka;, i o Ji ! Trst Andronn S. Glustino 6
Nenadna smrt. Notico, pri.avljeoo včeraj oodrnžaica ur. C. in M, Prostor je Dodruž-
ped te ji nagovora, ^e popraviti, da »o pekoj-
r-ik ni pia&l zs Čemela ampak Gromola. — Z^imivo ie, da je n:egov brat pred dvema letoma tudi de gle smrti umrl.
Samomor redarja. Z*>pet slučaj, ko je jvičavc
j , ,	. ,	.sprejema izdelovanje načrtov in delitve zem-
nics od orala v glavaši na dvorišču goip.jijj$č, kakor tudi iikvidacije. cenitve? nadzoro.
Ignaca Pečenka. Petje, za katero aa je na]- vanja ^ oddaje del kakor tudi proračunet
več in neumorno tradii vr;i j Poniž, bo tudi sam voiil, Uifovn Pri zibeli
gosp. nadučitel; Peli bodo Vole-
,ljubezen" pognala mladega človeka v smrt! i^an Skočt}, rojen 1. lbQ3 v Kotični pri Materiji, b.i ^e najprej kočijaž pii g. Prinzu. V n ""mbru laaskfg i leta bil prov:z5rično sprejet ▼ policijsko iližbo, kjer je pozneje nosui de fiktiven. Vozil ie vedno jetniški voz. Včeraj zjutrai se je S:o«ij ubil z revolverjem, ustrelivši ae v desno sence. Smrt je nastala takoj.
Poskusen samomor. Včeraj aiutraj ob 7. uri je nek Peter Zaideršič, star 29 lec, iz G.rice, hotel ~koč:ti v morje pri Ma^draču. Nek pil t gi je še pra?ceasno udržal. Spravili so v opazovalnico.
Žalosten epilog dvojnega poskusa samo nora. Mariia Tame, ona 17-letca deklica, ei
mešan zbor, „Divja ro-
Edina od c. kr. namestništva avto rizo-vena obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov in vseh mrčesov. cienlc ia vsei drugih živalic
CARLO JENULL
Dela niča in zaloga TRST, ulica Tesa štev. 30 pritličje.
^mmmm k^A
žica" s spremljevanjem ženski zbor in venskim mladenkam", dvospev. Gosp. Siejko,i abiturjent iz Vel. Žsbelj pa bo spremli&l „Zora vćtaja* iz Roko*n>ačev za soprac-so.o. — Med tcčkfcmi in po veselici ho udarjal timb. zbrr iz Dcbravelj pod vodstvom gosp.' Frana Mrmolje. Za igm so naša pr.dna dekleta :c fsntie ekrbno prioravljajo. Io kakor je že navada, da v Brjab prirejamo vselej' lepe veselice, bo gotovo tudi to pot zadovc-l ljen »?akdo, kdor na3 počasti s spojim cbi-; skom.
PHdejo po tudi iz Š mari j perci v dveh zborih, ki n&stopiio tudi na odru, Rsrfo na {bližio okolico Rihemberk, Preserje, Žabije itd. računamo tudi na Doroberg in izlasti • tudi na našo v zavednosti prednjaču'očo me- j
NOTA	blaga za moške obleke
TRS ! , ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z veliko izbero ^ zadnJjh n0V08tj 2a pom|adansko 8ez()no
po jako zmeraih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA.
titem srajc, 0TratniiQ7, riv, atnlc. zapestje iti. -- Na željo se pošiljajo nzorci-
se je 6. t. m. hotela zadušiti z oglikovim , . .
plinom skuoa; s svojim liubčkom i. ti lijem	Ajdovščino.	j
Chiusii v njegovi eob:, je včeraj zjutraj ob- ^ SUvnosti in sploh priredbe družbe ali 6,30 umrla v bolnišnici.	podružnic, sv C. in M. io pač vredne vre;
Ker pa je iz poizvedb policije izšlo, da ju8f pofctfovalnosti m skrb:. Z*-se, za tvoje je Caium bržkoae p?;gsn:al deklico k samo- \r-A™ f ^grjžene brate, za milo deco na mero, č*š. da hoče ubrati ,kapaj ž njo, je P»gu lačnega tujca deluje m svojo irn re-ob:aCt oj g s, nahs'siočsga se v opasovalnici,	kedor pedpira .tremljen e vrle šolske'
tiranim ia cd;topUa akte drž.	C;.ia M' Z?t3 P& »^enje Vi,'
ki boste naši v prijasmh' Brjah v nedel o
popoludne.
ANTON REPENŠEK
igo vez v Tratu, vža Cecllla 9
priporoča alavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico,
v kateri ae izvršujejo yr& v to stroko spadajoča de:a točno in po zmernih cenah,
=— 5ŠVOJI K SVOJIMI =
proglasila a p.avdn št?u,
Koledar in vreme. — Danes: Ko;-bia bn šk. — Jutri: Niktlai Tol. sp.
T^cmeritu-a včeraj ob 2. uri popoludne -f- 23,' C, — Vreme včervj : iepo.
Društvene vesti,
Pevsko društvo rAdrijaM v Barko.Ijah
priredi, kaker je b:io že nizoanjeno., v nedeljo 12 t, m. jako zanimi o veeeiico v prostorih „N.irodlnega doma". Nd vaporedu je rtt e, godba in dve igri. Iz posebne prijaz- '
st. »odeiuieta d»e Trža'janom dobrczaani rocauka, učnega jezika in rečustitvs. V ^sel in sicer g.č^a A'j^ela Jan i^. g03p,;05tale razredi ae bodo sprejemali učenci 17. in. M knletič, Trsta. —
Vestf iz istr&,
Na ces. kr. državni hrvalki gimnaziji v Pazinu »e vpisujejo učenci za šolfko leto 1909—1910 v I. razred 16. septembra od 8—12 ure dcpoiudae. Vsprejemni izpit se začne 16. septembra ob 10. uri. Učenci, ki žele včtopiti v L razred, morajo hiti &p-em-Ija: i od sro ih st&riSev ali njih nameetaikov ir« ečbrj prinesti krstni list in ps šolsko iz-pri5e7a*o, v katerem morajo biti redi iz
či^a „Dramstičiega društva*4 v lB. Eeptembra.
Upati j e torej na obiin; uddiežic. j Ponavlialai, dodatni in vsprejemki
i bodo 16. in 17. sepcembrs.
Iz sv. Barbare in Elerjev. Bralno
Teioyadno društvo	r
TRŽAŠKI SOKOL - "Sa
v Trstu	**
Oibcr jahalnega odseka trž. Sokola na-z-.ib a s tem, da ae je v seji dne 9. t. m* sklonila ĆA te pričoo skupne j&haioe veje tnkoj in ste bodo vršile vsaki petek od S. ure •zvečer v jahalnici Boaitta u!ica R^ssetti št.
71. Prra skupaa vaja se vrši v petek 10. t. .. , ^	..	, . _ .	.
m. Oibor vabi uljudno vse člane in tudi one ,llte* drtfitTeceSa odb^ra za ^ote lero. ki žele pristopiti ko: člani, da «e v čiai već- \	Odbor. i
jem številu udeleže teh vaj. Dan skupnega ;	več narodne zavednosti bi bilo
izleta določi se v kraikem.	želeti. Izletnik, k; e bil m noio nedeljo na
{p ecu v Spoda i Škcfi i; nam poroča, da ni ?bilo ob piesišču, okolo katerega ie bilo polno j
Za zastavo „Velesile« v Škedniu io da- t2t8ta/r ^i eae narod^e. Tudi peli da do na r-vali (Dalje)'	plesišča izki učno laške petm', da-si ho peli'
izpiti pei-
sko in g-dbeno druStvo ,Slovanski dom" v sv, Bsroari bo imeio v nedeljo dne 12 sept, t. I. cb 2. uri pr.piludne svoj prri redni 1 ntui cbčoi ibor sa s!edečim dn<e*n m redom :
1. Nagovor predsednika. — 2. poročilo i a; ni s a. — 3. poročilo blagajnika. — 4. po-prejlrgt ia razni Das»esri. — o. vo-
I
Po neverjetno visokih cenah
8Viedtrst kupnje bla8T° moške ln ženske
ODleka. Temu M lahko izognete, ako naročit« blago direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj bre-plačno po*iljatev moje
zbirke imiM in ziM. uzorcev
Imam t talogi samo najbol ie blago zadnjih novosti.
FranzSchmidt. Jagerndorf 103
~ AT»trlJ«k> Šle zija.----
aaa KROJAČNICA AAa
Andrej Lazzar
Trst, Piazza C Goldoni 10,1. n.
je pre«krbljena 3 pristnim angleikim blagom radnje mode v veliki izberi in izdeluje vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju.
mr JASO ZMERNE CENE.
--ITgodni pogoji plačevanja.--
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom InterĐ&oijonaino preva&anjo in selitve
— — — na vse kraje — — —
S3T s posebnimi zaprtim; vozovi.
Caro & Jellinek
** =
j C
Darovi. .Velesile" v
Naznanja ge sla te emu občinstvu, da se je preselila dobrozoana prodajalaloa kolonij, blaga
t=l GODNIG i==i
Iz ulice Nuova v ulico S. Giovanni štv. 8
Omenjena prodajalcica je bogato založena s kavo, rižem, testeninami, sfadkorjem in suhim Sadjem. V nadi, da me slavno občinstvo pr-seti z obilnim obiskom, se najtopleje zahva--	ljujem ter beležim udani ■
ANTON GODNIG vulgo K0MENC.
m
s j- t - /T** i v n t-* , v* sami domsčini Slo?enci 1
vođina Jos.p^iiule) 2 K, Ironla L,ovro j Ml Tpo5teramo tamn Snje razmere io tuii' 1 K,.Saocin Iv..(Kotrf,16 K, Sancin Anton |ve ds lh t;a	0 L,hor.
(Levičar)i 5 K Sancin Fran o (Kotalj) 2 E jj	da bodo naši^šiofi o:i- za na-|
Stnein Rudolf (Ora« 2 K Rebec Marija 2 *	dii na B?0JJ .ioTeniko Ba.
K Ceočur Paila učiteljica 5 K Fiego Livro r0ijn0-4r (Drožan) 5 K. Gregorič Dragica 3 K, San- i	* „
c n Peier (Kotali) 2 K Pazič Matija 2 K, ,z Boršta. Gospod u elnik! V zsdojem Godina Iv. m soproga (Ban) 10 S. Bradoč	k£e im,sa P»rkrat ča»t. <ia »« pe-
Fr&njo 2 K, Godina Ade (Koserč) 2 K, N. 7- nfešim občinskim svetovalcem Luko N. 5 K, G&dira Luka (Skuta) 2 K. G dina Sedmakom. Mcž je radi teg* z*io hud . Pra-Jakob (J.keh) 10 S, Godina A^on (Bira- Ti'°	d® odpovedal „Eiico«ta, n* k«-
kcS) 5 K, Godina Jakob (Bir) 10 K, Serbo Andrej o K, L^zar Anton trgovec 2 K, Kanž Ema 3 K, Šimsn Miha 4 K. Sancin Josip Kotolj pok. M ha 10 K, Grbec Ivan učitelj 5 K. Mer!*k Anton (Bergamolo) 2 K, Družina Fonde (R co) o K, Gark Štefdn 3
K, S >ncin Jernej (Levisar) 2 K, Flego Lovro	"Ji ^^
(L^zar) 5 K F.ego L.b (D«M 10 K.	N^hITI 107-3 I
(Z rrščtez pride).
Interesantna !! NOVOST !!
Nenavadno presenečenje.
Artomatičiio Tžiaalo
REGENT
u

Zahvala
Vesti iz Goriške.
z Šolske vesti. Vpisovanja učencev realki so določena
tuk.
p:te: 14. sept. od 9—12 predp. Izpiti se «boio vršili 15. t. m. od 8 ure naprej. Za 'jć.Dca od II—VII razr. : 16 t. m. Dne 16, 17 in 18 t. m. se bodo vršili vipreiemni po-ii nuknadni izpiti. x Posledice pretepa. V Mirnu je nastal v večji družbi v krčmi pretep. Leteli so ko-
za izsazano in odkritosrčno sočutje tako ob bolezni kakor smrti našega prelj ubij enega soproga in očeta
Dragotina Schmidt-a
vodje težakov na južni železnici
frakor tudi za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu. Posebno zahvalo izrekamo gg. uradnikom in uslužbencem južne železnice kakor tudi vsem članom in Za vsprejemne iz- Odboru -Delavskega podpornega društva".
TRST, dne 9- septembra 1909.
Žalujoči ostali.
na
, * « « « » . * » i ■» »
MATI! Čas pripekanja in čas nevarnega z*rci in stoiice in slednjič je padei tudi strel obolen a otrok je prispel! Ali si se prepri-iz revolierja. Krcglja }e zadela 32 letnega čala. da pravilno preživljaš svojega otroka in čevljarja Miho Turel v oko, ki je najbrže iz- ga torej varuješ pred pokotičevafcem otroške gubljenu.	dobe: rbljevanjem, drisko, črevesnim katar-
i Napačno ime je pored&l I. Bačin iz J f"1" ? — Samor branilo —
So'kbna stražarju, ki ga k<.r je kolesar:! po cesti,
e užtavil za to, ti daje naj zanesljiveje varstvo, ki je namenjena
KUFEKE
Žepno kresilo in istočasno žepna svetilka. B
Jako elegantno in praktično. Karadno uporabljanje * 1 roko.
Z enim pritiskom ogen) In M.
Cena z opisom vred : l komad K 3 30 ; 3 komadi K 7.75 ; 6 komadoT K 15'—; 18 komadov K 27 —. PoStaiDe pro§te poSiljatTe, ako požlje den»r naprej ali pa po povietjn.
DUNAJ, V. Leitgebgasse itev. 7 lil. _
PO POVZETJO STANE 30 STOTINE VEČ.
Cele f. 16-27. Jrst - Ulica Carradori 15 - Irsr.
Jmetni zobje
izdiranje zobov m m vsake boleči«
v zobozdrftvniškem ka&iaetu
Dr. Čer mak inj.cusc
TR.ST
aHea *etta Caavaa Hev. >3, M salu
SHHBSIHBHiflSSHHHIiđ^'
Velika* zaloga koles
RUDOLF RČH
TRST, ul. Acguedotto

M
icjm
AL01S SCHAUHAHH
2\. Telefon I238.
Zaloga koles: Peugeot. Waf-fenrad. Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene ■ »i	zmerne.	—-
Cement - Portland
■ „SALONA" ■
Družbe „SPALATO"
Anonimno deln. društvo eements Portlai d
SALONA.
Letni proizuodl: 10.000 »nžo
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
71 i«.
:: Pisarna ::
ul. Carradori 16 Telefon 605.
Zaloga Cement .
Riva Grumui2 2 Telefon 23-30

^-ftt-_. ..•aargggMSLTJSC	Tiru^r^r^	n a
Stran IV
..EDINOST" St. 2»3
V Trstu, dne sepUmbra TJ OB
tero je bil prefe naročen, Poaebno zadnji do-p «, t zadevi kamenolcmov ga je menda zbodel zelo v ži'o. No, in Teodar je re«, da moramo mi, ki stao imeli poprej doma gotov in •talen zailužek, hoditi tedaj t Trit, za negotovim in tii stalnim zaslužkom. A mi delavci foo »ploh mnenja, da se imamo za vce to zahvaliti nhš-mu svetovalen Luki Sedmaku, k> jo je z našimi občinskimi kamenolomi popolnoma zafaral. Zato bi bilo pač 2e skrajni čas, da bi se tudi naši drugi občinski možje pobrigali, da bi Luka ne preobračal več kar tja v en dan svoje kozolce v nali nesrečni vasi.
Svoj čas se je todi hvalil, da napiie za „Edinost* podlistek, kjer pojasni natančno, Celo ? godovi no kupčije s kamenolomi«
Poživljamo torej gospoda Luko Sedmaka da s pri ni svojo obljubo in napiše obljubljen }.td istek, ki bo gotovo zelo zanimiv 1
Član delav. organizacije ▼ imenu drugih.
Vesti iz Štajersko.
Zveza štajerskih kmetijskih zadrug priredi jeseni cb priliki jesenskeja sejma v G adcu veliko razstavo Staj. sadja in vina iz rseh delov dežele. Obenem se bodo točila rt zna vina, da se obiskovalci prepričajo o dobroti štajerskih vin.
Umri je v Mariboru vpokojeni realčni pref. 1. Sedlaček. Deloval je od leta 1889 do 1907 na mariborski realki.
Gospodarstvo.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trst. — Zadruga ]e imela do 7. t. m. 4,141 629 K 72 stot. prometa. Ta številka o dc se de njem letoš n em vspeku keže, da bo ta zadrega beležila 1 p napredek tudi v tem letu. Minolega leta a biio premeta do 7. septembra 3,399.782 K 62 itot Gotovo ie, da bo vsaj za en mil. več prometa, nt go ga je bilo v minulem letu!
Ker so orejšnji protteri postali pretesni, je „Zadrug-s" vžela še zr&ventki dve aobi v rajem čas dokkr se ne preseli v lastno bišo v ul. Stadion štev. 21. Razveseljivo je, da prihaja vedno vtč novih vlog iz vseh slojev. Tudi hranilne pušice delujejo izvrstno. Ker je varnoit, (lahko rečemo), pnpilarna, priporočamo „Trgovikc-obitno zedrugo".
x Svetovna pšenična letina. „Beerbohm E-ening Corn Trade* — list v Severni Ame-r ki — ceni letošnjo svetovno pšeničso letino i a ekre go 421 milijonov kvarterjev (1 žitni kvar ter =» 290 1) preti 397 milijonov v letu 1908 in 395 milijonom v letu 1907. Letošnja p&enična letina je od leta 1897, razven letine v letu 1906 (ko je zaaš»la 431 milij. kvari) najboljša I _
Razne vesti.
Zabranjeni tolarji Marije Terezije. — I*
Carigrada poiOčajo, da ustavi turška vlada v Arabiji promet s cekini in tolarji Marije Terezije. V mnogih krajih Arije in Afrike je tlužil ta tolar kakor okrasek in kakor ama« net. —
Množitev Madjarov na Hrvatskem. — Iz
letnega porcčiia madjarskega šolskega društva „Julian" posnemamo, da je bilo na Hrvattkem in v Slavoniji: 1880 1. 41.417 Maci.arov, 1890 1. pa že 68.794. 1900 I. celo 90.180 tako da danes število Madjarov na Hrvatskem že presega 100 tisoč. Posebno v Slavoniji napredujejo. — Medjarska šoUka družba je n&tsnovila lansko leto 7 notih šol, tsko da ima danes skupaj 30 šel s 4042 učenci. Družba ne deluje samo ca šolakem oclju temveč prireja tudi predavanje, daje informacije, sveta in podpore. V ta namen je izdala i. 1909 koledar, ki ga je zastonj raz-delna v 20.000 izvodih. Kljub temu konst*-tnje, da „ni v celi Evropi tako tlačenega nareda, ki bi životaril v tuko bednih razmerah, kaker Madjari ca ozemlju cgrsle krone v Siavoni i in Hrvatski".
General Steselj veletržec čaja in hiini-posestnik. Iz Moskve poročno: Nekdanji po-veljrik porttrturske trdnjave, g?neral Stoselj se je po csrjeveta pcmiloSčenju nastaril v Mcskvf. Z% čtua preukare proti Stesel;u je tož i, da je siromak, a sedaj je nakrat. stopil v eno cajstarejib, največih tvrdk v Ru- j tiji in sicer v tvrdko Vasilija Perlova in sirov. Letni premet te tvrdke i?naŠ* več milijonov rabljev, lu vkljuh temu je tvrdka za časa rn ko-^apoiiike voi^e dospela na rob propade. Upriiij da ordeio do svojih tirjatev. po-stavili rte tvrdko ovojo posebno upravo. Medtem ni u:ti to iuooro pomaghl , ker so pa a . a doseg'a višino dveh in pol niiijonov rubljev. Radi tega so hoteli upniki staviti tvrdko v kockurz. Mej tem je pristopil k tvrdki — gotovo ne brez velike glavnicd — Steselj keker tihi kempenjon in upniki so se zadovoljili s pogoji, ki jim jih je stavila tvrdka po Stese-Ijevem vstopu. Tako je trrdka Perlov rešena bankerota. Nadalje poročaju tudi, da je Steselj kupil desetnastropno bišo v Sadovajski ulici pri „Rdeči vratih* v Petrogredu.
Zgodovinski ostanki bitke pri Waterlou na prodaj. V petek je začela javna predaja palače in muzeja Waterloo v Bruselju. Došlo je mnogo kupcev. Angleška vlada ie poslala svojega poiebnega zastopnika. Zbirka, ki obstoji iz nad tri sto predmete, se mora prodati .en blok", kar je razočalo mnog} materi e v.
Neki amater je ponudil za vso zbirko 125 000 frankov, nek drugi 175.000, sodijo, d/i ga je poslal princ Viktor Napcleoii. — j Končna prodaja se bo vršila 20. oktobra.
Cene zmerne. Telefon 1395
Oius^ Waldiier
■■ TRST - ulica Medla 3 - TRST n
Zaloga jelovoga lesa a prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in je*. lesa.
I00T* Izbera vsakovrstnih obloženih In ost raženih i predmetov lz bnkavega in Jelovoga lesa Itd "^B I
Bogata Izbera obložKou. - Lopate za peKarle.
Novici i" Novice
dobroznano slaščičarno :::
ne zamudite obiskati
Matfteo Stoppar ::: Trst
ulica S. Glacomo 117 (Corso) - Fllllolko: ulica Gius. Caprln št. 9
kjer najdete bogato in veliko isbero Konfetov bomboniere in sladščic S4T" P° zmernih cenah. Vina iu likerji prav dobri v botilkah. Telefon 1464
niiG
„tržaška posojlnica in hranilnica*'
Piazza detla Caserma št* 2, I. n.
v lastni hiši ■■■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952
| ima na razpolago jeKleno unrnostno celico
in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri ao shrambioe, ki ae oddajejo strankam v najem ki sicer
za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6
Shrambice so 24 cent metrov visoke, 21 centimetrov Široke, 48 centimetrov globoke. — Shrambic ne more nihče drugi odleti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
90T Oddaja hranilne pušite
katere se priporoča posebno starijem, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo štediti svojo deco «—--- -	"^BPP*" "■mfpasssr' ————————
Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah.
prvi ura9 za revizijo priziv
m tuj tU.
j
zadevah
„Konsumno društvo v Banah" vabi na obeni zbor ki se bo vršil v nedeljo 26. septembra ob 2. popol. v lastnih prostorih v Banah. DNEVNI RED: 1.	Poročilo o delovanju odbora. 2.	Volitev novega odbora. Načel stvo.	Clll?lfinin M P°?trežbo v gostilni in da zna ne-WlU2ll|IIJU koliko kuhati, se sprejme takoj. — Poprašati v User. odd. Edinosti.
	flHHo qq P" slovenski družini meblirana soba U U U d 5o z dvema posteljama za gospode v ulici Farneto 41, vogal G. Gatteri, Trobic. 1536
	Gostilna „Al Ginnasio" ima pijače in jedila prve vr*te. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obiak H. K o b i č. 1237
	Fotograf Anton Jerkič l^Vo- sta ft. 10, Gorica, Gosposka ulica št. 7. 1357
	Prnfta CD smrekovih dreves od 25 do ilOlla OC 50 cm debelih na Pohoriu. Sprava ni težavna, ker je cesta zraven in tudi žaga. — Istotam odda se tudi 10 oralov bukovih dreves, primernih za drva, oglje ali late. Pogoji ugodni. Več se izve pri Rudolfu Dergan, Ribnica na Pohorju, Spodnje estajersko. 1519
(07 MALI OGLASI V£R se raiunajo po 3 stot. besedo; mastno ftgč M9 tiskane besede se računajo enkrat veC. vffc f A flajmanjla pristojbina stane 40 stotlnk. 1 J^---Plaia se tako]. — — — nf	
	t« l/onolii sprejme se zaupna oseba ako v IVaild.SU možno s kavcijo. Ista bi vodi a zalogo vina lastnega pridelka. Ponudbe na filijalko Opčinah 176. 1524
Pri cw Ivanu Be cdda v najem bagen ■ II gf* IVCIIIU vinograd z vso pripravo.— Naslov pri Inser. odd. Edinosti. 1547	Oa#IS mali in veliki se prodajo v ulici d*lla OOUI Valle 1. 1523
	Iščem krčmarja "iL go-T, B a 1 a n č. 1527
Hrirlo CO v najem soba, sobica in kuhinja v UUUa OO Rojanu pri Rudolfu KoSuta §t 140. 1532	
	PilSorH skoraj nov je na prodaj zaradi DllJdlU pomanjkanja prostora. Naslov : A. Z. senior, via Cunicoli 9, III. n , vrata 12. 1528
Pozor! M. LEVI Pozor ! Trst, ulica S. Giacomo štev. 7 (Corso) Trst Kupuje rabljeno pohidtvo, ponošene obleke in šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom*	
	Dvovprežno kočijo fr® m e c v NabreŽini. 1534
davčnih
Trst, ulica dsll'Istituto lO, i.^, o.
Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuj"
prizive proti pretiranim odredbiiam in poyrešenim klasifikacijam
Urad je skrajno zanesljiv in tajen. 03prto od S. ure priBp. 8o i pcp.
NOVO POGREBNO PODJETJE ^'S?^9
a Goliiioni)
Bmr z bogato opremo za COPSO Št. 49 (Pia vsakovrstni pogreb. ^M
in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd.
: Velika zaloga :
voščenih sveč.
Prodaja na deb. in drobno.

Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in jedilne sobe na, izboro.
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št I \
Telefon št 71 Romano IV
H I Bal 40-ieien vspen m||| Had 40-letea Tgpett. I
PASTIGLIE PRENDINI
I
od ogolniijene sladke Skorje.
Iznaditelj in iidalatlj P. PRENDINI 7 Trstu.
::: Z'i.-avniško priporočeno proti :::
grloboSu, kašlju, hripavosti, kataru.
Podeljuje pevcem in govornikom Cist ghi Zaloga v lekarni P. PRENDINI
in v vseh bollšili JeSarnali v Trsm in Evropi.
Zahtevajte vedno „Paattglie Prendlnl".
HSB 1 Paziti )e na ponarejanja1 I
i

HOTEL •• ABBAZ A
Ulica Geppa št. 20, Trst
(Piazza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2-— naprej. Omnibus k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nPinSkokuhrnjo. Cene 2merne. Udani 1. Woueiiitz.
FILIP PJfemSEVlG
naloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Je?enirah pri Omišn ▼ aliol Vsldlrivo ftt. 17 (Telofon 14-05, t kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča alav. obdtnatvti svojo gostiln« tAli*Adrla «1ica Kaova St. 11 in	frateHl dalmati,, niica
Sado^che it. 8. v katerih toć? svoia vina I. vrv, .
Odprlo se je
novo veliko nkladifče
STV
in tapetari]
Paoio
S-S
v ulici Stadion št. 6, Tel.
z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga iD tn. dorne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —: —
Zadrje novosti to stroke.
Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupi:).
ANTON SKEr
mehc.nH?, uapiiKdiczii lzirodcneo
TRST, Cario Goldonijsy trg štev, II
Zastopnik tovarae kolenijotoiolES
Ni^eLjsvi is zaloga J^ktrlčula uvonOkov, IttCi in proii;« 51» «onoiorio», la fonografov. Jir.iova priprtk* k« va^lt! pn tn:. .iciamici u popravljasiđ sir. eiroj«T, koles, movoiol«^'id
Velika zaioq2 pripadkov po tovar, can?fr. TELFFON
Ml Brar t Sežani
ima svojo
nouo proda-lalnlco v ur
t
ul.Vinc. Belii! i <3
nasproti cerkve »ve«. Antona covega
Vsakovrstne ver!2!:e po nravIS tov. cenah

Zaloga Irgotovijenih oblek In — manifakturnega tlaga —
MONDO
OO Preseljena iz Barrlere št. 33 00
v nI. deli* Ustri - stev. 8 (Sy. Jakob)
Velika izbera moSkih, de.«k!h ia otročkih o-bltk Zaloga blaga za obl<ke po meri. hrajee spodnje hlatfe, nogovice, j letenine, ovratniki zupeetniki, ovratnica itd. Il-I. v bogati izberi.
Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd.
Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po najzmernejših cenah.