Ljubljana, sobota, 17. julija 1954 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SEl PRVA IZDAJA Leto XIX. Stev. 169 direktor .borbe« vlajko begovic GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Miroslav vitoroviC UREJA UREDNIŠKI ODBOR * List izhaja vsak dan razen Petka. — Cena 10 dinarjev •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 * MED NARODNOOSVO-, BODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT I4-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO I. JUL. >951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVKNIJO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE TISKOVNA KONFERENCA V DR2AVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE Beograd, 16. jul. (Tanjug). Predstavnik Državnega tajništva j* zunanje zadeve Branko Draškovič je prebral na današnji tl-'Kovni konferenci naslednjo izjavo: »V tujem tisku so v zadnjem času začele krožiti govorice o ekakšnih naknadnih zahtevah Jugoslavije, s katerimi baje v .zadnjem trenutku ovira sklenitev sporazuma o tržaškem vprašanju'.. I je Draškovič dejal, da je v iz- je potrebno za sodelovanje, in javi navedel dejstva, ki zadostu- sicer celo tam, kjer je le-to za-j jejo, da odgovornosti za more- želeno in možno. Takšna metoda l bitno odlaganje rešitve tržaškega je že povzročila precejšnjo škodo. I vprašanja ni moč zvrniti na Ju- V tem primeru pa je ta metoda goslavijo. »Jugoslavija ni nak- otežkočila tako ureditev tržaške- Predsednik Tito se je vrnil z Brionov skozi Ljubljano v Beograd Ljubljana, 16. jun. S posebnim vlakom iz Pulja je danes, nekaj po 12. uri, prispel na ljubljansko železniško postajo predsednik republike Tito, ki se po daljšem bivanju Ob prihodu na ljubljansko postajo so maršala Tita pozdravili tudi predsednik izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, predsednik odbora za gospodarstvo republiškega zbora Ivan Maček nadno sprožila vprašanja lokalne v avtonomije Trsta, katerega so ti.H- s tem ponovno P^ejo sporazum med Italijo in zahod- brez potrebe in precej neodgo- T, tem, da namerava baje nimi velesilami, je predstavnik vorno napihnili. To vprašanje Jugoslavija »izkoristiti sklenitev državn. tajništva ponovno orne- prav gotovo ni edino izmed vpra- nov,an'ke x,Veze’ d,aT b,L izsili]a nU,prvi deJ ,svoje fjava' • Sanj, katerega tuji tisk v svojih wlPo?už vsej siU izkonstrutrati in vsi-sprejemljrvosti sporazum že do- 1 4 • • 't 4 h ti, ima še manj z njim zvezo sežen. Na vprašanje, ali je moč na podlagi zgoraj rečenega domnevati da je bil glede vprašanja lokalne avtonomije Trsta dosežen avtonomije Trsta Odgovarjajoč zatem nekemu novinarju na vprašanje, ali je Italija naknadno sprožila vpra- nekakšen pristop Italije k Balkanski zvezi. S tem, da umetno pogojno vežejo en problem z drugim, oziroma z novimi vprašanji, šanje lokalne avtonomije Trsta, lahko samo pokvarijo vzdušje, ki V Beli krajini se pripravljajo V svoji vnemi in pričakovanju si belokranjske vasi in mesta ne privoščijo oddiha Našim partizanom tako d ljubja in junaštva, legendama razgibala. V vseh krajih, od pri uitijo ljudje urejevat vasi in c v Crmošnjicah, na pragu Bele »Do praznikov bo vse, kakor je treba, čeprav nam vreme nagaja.« Črnomelj, 18. jul. I Obiskovalci bodo raga deželica sonca, trte, gosto-1 nresenereni Bela krajina, se je te dni na moč presenečeni sojnih Gorjancev do tople Kolpe,1 V Črnomlju pomaga lepšati este. Ponekod že vozijo mlaje, zunanjo podobo mesta tudi 50 krajine, kjer bo te dni zasvetila študentov. Zgodovinski Prosvetni dom v mestu, kjer je pred 10. leti zasedal prvi slovenski parlament, je že dokončno urejen. Na glavnem trgu, ozaljšanem s cvetličnimi nasadi, je ob Lahinji nova ograja. Od tod pelje s kockami tlakovana pot proti postaji. Postajno poslopje pravkar orne tavajo. Tudi tisti del Črnomlja ob cesti proti Kanižarici dobiva svetlejši obraz. Vse mesto je eno samo delovišče. »Tromostovje«, (Nadaljevanje na 2. strani) Mladina iz Srednje vasi pri Crmošnjicah, ki je že od zgodnjih Jutranjih ur s krampi in lopatami pri delu na cesti. Nedaleč °d tod bo 21. t. m. državni sekretariat za gospodarstvo LRS odkril spominsko ploščo elektrika, že nekaj dni stoje slavoloki z dobrodošlicami. Od tod dalje lahko srečujejo obiskovalci po vseh belokranjskih cestah in Poteh od zore do trde noči skupine delavcev, zlasti mladih deklet, ki urejajo cestišča. Med njimi je mnogo prostovoljcev. Po njivah žanjejo ljudje pšenico, ki je letos dozorela dobrih štirinajst dni kasneje kakor druga leta, drugod orjejo in že sejejo ajdo. Polje kliče pridne roke, vendar Belokranjci še najdejo Sas za priprave na proslavo. ga vprašanja kakor tudi ureditev balkanskega vprašanja, dveh vprašanj, ki sta tolikšnega pomena za zagotovitev miru. Sadovi takšne tode so: politične me- Prvič, da brez potrebe zapletajo že tako težaven in občutljiv mednaroden problem, in drugič, da težave glede enega vprašanja prenašajo in da se lete zrcalijo v vseh ostalih vprašanjih.« Predstavnik državnega tajništva je odgovoril v zvezi z vestjo nekega grškega časnika, da mu ni nič znanega o tem, da je ’ ir-čija baje obvestila jugoslovansko vlado, da je Italija zahtevala, da bi bila soustanoviteljica balkanskega pakta. Jugoslovanska vlada je smatrala, da bi moral i sestanek i podpis zveze slediti v roku, ki ga je svojčas najavil Stefanopu-los. Res je, da so bila v zvezi s sestankom obravnavana tudi nekatera dejstva tehničnega značaja. Odgovarjajoč na razne pripombe o domnevnih »zapletih«, ki bi jih morali drugi reševati, je predstavnik Državnega tajništva dejal: »Celo če bi se pojavili »zapleti«, le-tt nikakor niso takšni, da jih članice balkanske zveze ne bi mogle same rešiti.« Ravnanje romunskih oblasti nasprotuje normalizaciji odnosov Na vprašanje novinarjev o slabem ravnanju z jugoslovanskimi diplomatskimi predstavniki v Bukarešti, je Draškovič izjavil, da je takšno ravnanje romunskih oblasti očitno v nasprotju z normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in Romunijo in da bo jugoslovanska vlada zahtevala ustrezna pojasnila in storila ustrezne ukrepe. Predstavnik državnega tajništva je tudi obvestil novinarje, da bo etiopski cesar Haile Sela-sie prispel v Jugoslavijo najbrž že 20. julija. na Brionih vrača v Beograd. Med njegovim spremstvom je bil tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Aleksander Rankovič. Na ljubljanski postaji se je predsedniku pridružil tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Ufi var d Kardelj s svojo soprogo in tovarišica Jo-vanka, soproga maršala Tita, ki je bila nekaj časa v Ljubljani. in narodni heroj polkovnik Janko Sekirnik. Približno 15 minut, kolikor je vlak stal na ljubljanski postaji, se je predsednik Tito, razpoložen in nasmejan, razgo-varjal s predstavniki Slovenije. Ko je vlak krenil proti Zidanemu mostu in Beogradu, je velika množica ljudi, ki se je v naglici zbrala na postaji, predsednika Tita navdušeno pozdravljala. K. M. Program bivanja etiopskega cesarja Beograd, 16. jul. (Tanjug). — Njegovo Veličanstvo Haile Sela-sie I., etiopski cesar, ki bo na povabilo predsednika republike Josipa Broza-Tito prišel na sedemdnevni uradni obisk v Jugoslavijo, bo prispel v našo državo 20. julija. Cesarju Etiopije bodo ob prihodu priredili svečan sprejem. Program bivanja visokega gosta v glavnem mestu FLRJ predvi- SESTANKI O INDOKINI Mendšs-Franceovi razgovori z Molotovom Predsednik francoske vlade je govoril tudi s Hammarskjbldom Ženeva, 16. jul. (AFP). Razgovori, ki sta jih na sinočnji večerji imela Mendes-France in Molotov, niso prav nič spremenili sedanjega stanja pogajanj. Potekali so v prisrčnem tonu, vendar so bili omejeni samo na Indokino. Isti argumenti so bili večkrat ponovljeni in ob slovesu je vsaka stranka ostala na svojem stališču. Mendes-France se bo ponovno sestal z Molotovom, preden bo — bržkone v nedeljo — sestanek Vas Hrast pri Suhorju je bila na svoj legendarni pohod na Sta- , ... , , .... . med vojno docela razdejana. Zno-1 jersko, urejajo spomeniški pro- “evetlb delegacij, ki sodelujejo na va pozidana poslopja so vaščani stor. V Semiču se svetlikajo na. zenev konferenci, za proslavo 10-letnice vstaje slo- novo pobeljene hiše. Ljudje, ki I Predsednik francoske vlade in venskega naroda ometali in po-' delajo na cesti, prijazno pozdrav- j zunanji minister Mendes-France belili. Na Suhor je prišla poma- ljajo obiskovalce Bele krajine, ki je obiskal dopoldne v Palači na-gat skupina delavcev iz sosednje jih je te dni precej, in jim na • rodov generalnega tajnika OZN se je Mendes-France razgovarjal z Dagom Hammerskjoldom kakih dvajset minut. Ženeva, 16. julija. (Reuter.) šefi sovjetske, kitajske in viet-minske delegacije so se danes dvakrat sestali. Najprej sta se Molotov in Van Dong sestala s Cu En Lajem v njegovi rezidenci, kasneje pa so se vsi trije posvetovali pri šefu sovjetske delegacije Molotovu. POBUDA GRŠKE deva svečane sprejeme in kosila predsednika republike, cesarja Etiopije in predsednika Ljudske skupščine LR Srbije Petra Stamboliča, polaganje venca na grob neznanega junaka, izročitev diplome častnega meščana mesta Beograda. Prav tako bodo v čast cesarju Haile Selasiju priredili paradi enot Jugoslovanske ljudske armade kakor tudi parado enot Jugoslovanske vojne mornarice. Etiopskega cesarja bodo spremljali njegov sin princ Sahle Sela-sie, njegovi vnukinji Sabla in Sofiandesta, kakor tudi minister za vojsko, pravosodni minister, zunanji minister, cesarjev osebni tajnik, cesarjev pribočnik ter šef protokola. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 16. julija 1954 ob 7: Nad severnim Jadranom se Je naredilo plitvo področje nizkega zračnega pritiska. ki pa ni več vremenotvomo. Nad srednjo Evropo se zadržuje področje hladnega zraka, ki se bo počasi pomikalo proti vzhodu in ne bo imelo bistvenega vpliva na vreme pri nas. V vri- ' ‘--n delu Slovenije, na Hrvat-!- ■ nosni Je bilo dopoldne ob’ Tdavlnami na Hrvat- skem. ' predelih 1e menjajoča oh ib srednjem In Juž- pa Hrvatske. Tu, na kraju, od koder radovedna vprašanja, kako gredo. Daga Hammerskjolda. V sprem- prijateljsko poslanico maršalu treh zunan i ih ministrov 7n Dod- *, °° 13“ Je 1944 leta odšla XIV. divizija priprave od rok, odgovarjajo:1 stvu članov francoske delegacije Titu in predsedniku turške vlade pisa trdnega sporazuma oz vezi. notiokr^ is'C ^ h* Atene, 16. jul. Agencija Atene Menderesu, v kateri izraža vzne-poroča: Grška vlada je sprožila mirjenost spričo vesti in glasov pobudo, da bi dosegla sporazum v zvezi z odložitvijo blejske kon- z jugoslovansko in turško vlado ference, ki — čeprav večina iz- jpem J~ ' " v Makedonij. zaradi določitve novega datuma med njih ne ustreza stvarnosti -! z^odnem rtelu^med^fi^žo rtMtat* sestanka zunanjih ministrov treh ustvarjajo vzdušje, kot da tri drugod do 27 stopinj Celzija. balkanskih držav na Bledu. države ne žele takoj skleniti bal- | _____ V uradnem poročilu grškega kanske zveze. ' 17 [UT,™ p. t zunanjega ministrstva je rečeno, To, zaključuje maršal Papa- vmesnimi' nada^namt v «,! da je predsednik grške vlade gos, je še razlog več v prid čim- skm urah Krajevne Dlohe maršal Papagos poslal osebno prejšnjega sklicanja konference Temperatura ponoči od 8 do 13“ 22. JULIJA V ČRNOMELJ! v zveznem družbenem planu za leto 1955 Beograd, 16. julija. Zvezni izvršni svet bo te dni poslal Ljudski skupščini osnutek zveznega družbenega plana za leto 1955, ki ga zdaj sestavljajo v Zveznem zavodu za gospodarsko planiranje. V tej zvezi je Navodila za razpored prometa ob proslavi 10-letnice SNOS in Dneva vstaje v Črnomlju Za varen in nemoten množlCnl prevoz udeležencev na proslavo X. obletnice SNOS ln Dneva vstaje v Črnomlju Je dal državni sekretariat za notranje zadeve naslednja navodila: Za obl£k proslave s cestnimi vozili so dolo£ene obvezne smeri. 'CSilllSj predsednik Zvezne ljudske skup- benega plana za prihodnje leto. ščine, Moša Pijade, sklical skup- Vsi ljudski poslanci, člani no sejo odborov za gospodarstvo obeh odborov, boao dobili prepis obeh domov za 24. julij. Na njej osnutka. Po seji se bosta odbora bo ravnatelj Zveznega zavoda za razšla, da bi lahko ljudski po-gospodarsko planiranje Sergej slanci osnutek plana proučili. Kraigher obrazložil osnutek druž- Hkrati se bo začela o njem javna 1 razprava. Računajo, da se bosta oba odbora za gospodarstvo znova sestala 1. septembra in proučila osnutek plana. Dotlej bo tudi Zvezni izvršni svet določil svoje stališče o osnutku in bo med razpravo sodeloval s skupščinskima odboroma za gospodarstvo, tako da bodo osnutek družbenega plana za prihodnje leto lahko dokončno sestavili. >Borba« je pred dvema dnevoma objavila nekatere podrobnosti iz osnutka novega družbenega plana, nanašajočega se na kmetijstvo. Danes priobčujemo nekatere glavne značilnosti celotnega družbenega plana. Značilnost letošnjega družbenega plana se ne razlikuje od lanskega. Njegove postavke slone na nadaljnjem povečanju firoizvodnje, na investicijski po-itiki, katere cilj je dograditi začetne objekte tako imenovane ključne kapitalne graditve in onemogočiti graditev novih industrijskih objektov (izvzemši živilsko industrijo), povečati proizvodnjo potrošnih predmetov in pospeševati nadaljnje povečanje izvoza, uvoz pa nekoliko omejiti. V investicijski politiki se bo nadaljevala težnja po manjšem deležu investicij na področju industrije in po večjem na ostalih področjih gospodarstva in v družbenem standardu. Spričo tako zasnovanega družbenega plana ni bilo moč predvideti bistvenejših sprememb družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Po osnutku novega družbenega plana naj bi se družbeni proizvod povečal v primerjavi z letošnjim letom za 6,5°/o. amortizacija naj bi rasla za 7%>. narodni dohodek pa za 6,7%. V okviru narodnega dohodka je predvideno povečanje potrošnega sklada za 6,40/o, akumulacije in družbenih skladov pa za 6.6°/o. Hud naliv Celje, 16. julija. Danes popoldne je bil v Celju in okolici močan naliv, ki je trajal približno eno uro. V okolici Vojnika in Višnje vasi, kjer je pred nedavnim poplava povzročila veliko škodo, je voda poplavila nekaj polj. Ljubljanska smer Vozila iz Ljubljane, Primorske, Notranjske in Gorenjske vozijo po glavni cesti do Grosuplja, kjer se promet preusmeri tako, da ostane glavna cesta Ljubljana—Novo mesto—Metlika prosta za redni promet v obe smeri in za vsa vozila do Črnomlja, kjer parkirajo na prostoru pri gradbenem podjetju (P 1).Osebni avtomobili ln motoma kolesa lahko uporabljajo tudi cesto Grosuplje—Krka—Žužemberk—Semit—Črnomelj do določenega parkirnega mesta pri tovarni Zora (P 2), medtem ko bo ta cesta za tovorne avtomobile ln avtobuse zaprta. Štajerska smer Vozila iz Štajerske lahko uporabljajo sledeče ceste: Sevnicai—Mirna—Trebnje ln dalje po glavni cesti skozi Novo mesto ln Metliko do Črnomlja. Kriko—Brežice—Kostanjevica ln preko Novega mesta ter Metlike do Črnomlja. Osebni avtomobili ln motorna kolesa lahko nadaljujejo pot iz Novega mesta tudi skozi Dolenjske Topilce—CrmoSnjice—Semič do Črnomlja, kjer parkirajo pri tovarni Zori. Kočevska smer Cesto Kočevje—Črnomelj uporabljajo vsa vozila lz .Kočevja ln delno Iz Primorske ln Notranjske ter parkirajo pri vasi Blatnik

a nastope na letošnjih proslavah. Prva akademija v počastitev Dmeva vstaje je bila sinoči na te- Smrt fašizmu — svobodo na-' renu tobačne tovarne. S tem so rodu! Josip Broiz-Tito sc proslave 22. julija začele. Na ril udeležencem o pomenu vstaje jugoslovanskih narodov, o razvoju n a rod no-os vobod.i lnega gibanja in še posebej o razvoju ljudske oblasti v času borbe in nadaljnji demokratizaciji v naši deželi, tako da danes že govorimo o samo* upravnih enotah — komunah. Nastopila je »Svoboda« z Viča, mladina z domačega terena in godba Ljudske milice. V prihod njih dneh bodo podobne proslave po vseh terenih Ljubljane. Najbolj se organizacije Zveze borcev in SZDL pripravljajo na proslavo, ki jo organizira Trnovo, kjer bodo odkrili spomenik padlim borccm in žrtvam fašističnega terorja, ki bo v čast vsemu mestu. K. M. NA DAN VSTAJE IN OBLETNICE SNOS BELA KRAJINA BO VSA PRENOVLJENA sprejela tisoče gostov iz vse Slovenije in sosednje Hrvatske (Nadaljevanje s J. strani) tost, bo kmalu dokončno urejeno, prav tako že urejajo tudi glavni pravcata belokranjska znameni-slavnostni prostor v zatišju visokih smrek v Žlebu blizu mesta. Črnomaljci tako zaljšajo svoje mesto, da bo vsakdo, ki ga pozna le od prej, zdaj presenečen. V Belo krajino sta poslali svoje Odlikovanje tankovskih brigad Z ukazom predsednika republike sta bili odlikovani za izredno množično junaštvo in posebne zasluge v boju proti ljudskim sovražnikom za osvoboditev naše države I. tankovska brigada z redom partizanske zvezde I. stopnje in II. tankovska brigada z redom zaslug za narod. Turški prosvetni delavci pri Rodoljubu čolakoviču Beograd, 16. julija. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, Rodoljub Colako-vič, je sprejel danes skupino turških prosvetnih delavcev. Sprejema se je udeležila tudi skupina naših prosvetnih delavcev. Turški prosvetni delavci bodo ostali v naši državi dva tedna. POPRAVEK V programu proslav Dneva vstaje, ki Je biil objavljen v zadnji Številki našega Usta, Je med drugim navedeno, da bo 21. Julija odkritje spominsko plošče v Gorenji vasi pri Cr-mošnjlcah. Odkritje pa ne bo v Gorenji, ampak v Srednji vasi pri Cr-mošnijlcah. Dan vstaje v BiH bodo praznovali v znamenju dograditve velikih industrijskih objektov Sarajevo, 16. julija^ , gih krajih so že pod streho. Ljudstvo Bosne in Hercego- Slavno obletnico bodo slo-vine bo praznovalo letošnjo vesno praznovali tudi v ostalih obletnico ljudske vstaje v zna- okrajih Bosne in Hercegovine, menju vrste delovnih zmag. Ve- V Livnu, Sokolcu, Konjiču, Foči, liki hidrocentrali na Vrbasu in Drvaru, Bijeljini, Doboju, Jajcu, Neretvi sta že dograjeni in bosta Bosanskem Petrovcu, Prozoru in še ta mesec začeli obratovati, drugih krajih bodo odkrili na Koksarna v Zenici bo avgusta Dan vstaje več spominskih plošč dala prve tone koksa. Nova sta- j ter položili vence na grobove novanjska poslopja v Sarajevu, narodnih herojev, padlih borcev Zenici, Mostaru, v Tuzli in dru- in žrtev fažizma. delavce gradbeni podjetji iz Novega mesta in z Grosupelj, prav tako ima polne roke naročil črnomaljsko podjetje, vendar vsa tri ne bi bila kos delu, če ne bi pomagalo vse ljudstvo. V Kanižarici, nekaj kilometrov od Črnomlja, preurejajo hišo ob razpotju, v kateri je v majhni pricestni sobici ležal smrtno ranjeni komandant Stane. Na hišo bodo 21. t. m. vzidali spominsko ploščo. Pridno urejajo svoja naselja tudi ljudje iz Predgrada ob Kolpi, Dragatuša in Adlešičev. V Adlešlčih so pripravili pet mlajev in drva za štiri velike kresove. Stražnji vrh bo hkrati s spominsko ploščo državnega sekretariata za notranje zadeve in UDV dobil tudi elektriko. V Gradacu so že vse pripravili za vzidavo spominske plošče glavnega odbora RK, mladinke pa pridno utrjujejo glavno cesto. Tudi Metličani ne zaostajajo, ker nočejo, da bi bil njihov kraj zanemarjena sejmarska vas. V Jamniku in Glavici dokončujejo zajetje izvirkov, od koder bo stekla voda v okoliške vasi. Že je zadihalo praznično razpoloženje Dostojne priprave na slav- Beli krajini. Ljudje ne govorijo o enem samem prazniku, marveč o praznikih. Hudo se ženejo z delom, da bi pripravili vse, kakor je treba, in prav to zbuja po vaseh in mestih prijetno predpraznično razpoloženje, ki ga takoj začuti vsak obiskovalec. Bele zidanice v Semiški gori že čakajo, da bo gospodar stopil vanje po vino za praznike. Vsi razgovori Belokranjcev so pretkani s spomini na junaške čase. Le kako ne bi bili! Bela krajina je zibelka partizanstva in ljudske oblasti. Deželica, ki premore komaj kakih 24.000 prebivalcev, je dala okrog 4000 borcev in bork, drugi pa so sodelovali na ta ali drug način, tako da bi skoraj vsaka belokranjska hiša zaslužila svojo spominsko ploščo. Tem raje bomo zato prihodnji teden pohiteli v te gostoljubne in junaške kraje. Po dosedanjih podatkih se je za obisk prijavilo doslej razmeroma največ ljudi iz novomeškega, kočevskega in brežiškega okraja ter iz Ljubljane. Manj je za zdaj še podatkov o udeležbi s Štajerske, Primorske in Gorenjske. Toda te dni se prijavljajo novi in novi tisoči, marsikoga pa bo prav gotovo zgrabijo šele zadnje dni, da bo nostne dni in kar se da gosto- ] prisedel k drugim. Več tisoč lju- ljubnejši sprejem gostov, to je di bo prišlo na proslavo tudi iz te dni poglavitna stvar, okrog1 bratske Hrvatske, zlasti iz Kar- katere se sučejo vsi razgovori v lovca in Delnic. M. Z. »Popoldne bomo tudi ml pomagali,« so rekli nlžjcšolci gimnazijo v Črnomlju, ki so bili zbrani pred šolo Krediti za kmetijske stroje Beograd, 16. jul. Narodna banka FLRJ je izdala pojasnilo, po katerem je moč dobiti investicijska posojila le za nakup tistih traktorjev, kmetijskih strojev in naprav, kii so naštete v odloku Zveznega izvršnega sveta o regresu pri prodaji opreme in rezervnih delov. Krediti za električne motorje in motorje z notranjim zgorevanjem se bodo dajali samo v primeru, da se bodo neposredno uporabljali v kmetijski proizvodnji. Izjemoma bodo dovoljena posojila za nakup še nekaterih tupov traktorjev in velikih strojev. ŠAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE Mladi se vedno bolj uveljavljajo Ljubljana, 16. julija V VIII. kolu so se partije končale: Longer — Vošpemik remi, Bavdek — Gabrovšek remi, Grosek — Levačič remi, Trampuž — Šiška 1:0, Puc — Filipovič prek., Omladič — Guzel remi, Prelnfalk — Clsar 1:0. Dopoldne so odigrali prekinjene partije. Rezultati: Levačič — Gabrovšek remi, Longer — Gabrovšek remi, Gabrovšek — Vošperntk remi. Vodi TrampuJ 6, Puc 5 (1). Guzel 5, Prelnfalk, Gabrovšek 4,5, Filipovič 4 (1), Grosek, Longer 4 Itd. 16. južif — dQn tankistov JLA ff Včeraj, 16. julija je mijiilo 10 let od dneva, ko je bila leta 1944 na ukaz vrhovnega komandanta tovariša Tita ustanovljena velika tankovska enota — I. tankovska brigada. To je dan. ki ga praznujemo tankisti širom po naši domovini. ovorltl o ustanavljanju tankovskih enot no mo« remo ločeno od ostalih rodov nafte vojske, ker so tesno povezane * nafto NOV, s snovanjem vseli rodov vojske v nafti Armadi v uajvečjein spopadu naftlh narodov, v ljudski revoluciji. O tem dnevu no tnoremo (tovoriti ločeno In samostojno, ker so Je v razvoju naše borbo In nafte vojske, v osvobajanju ozcin 1 ja razvijal ln razplamteval naš boj, s tein pa tudi nafti tankisti. Titovi tankisti so tudi začetniki ustanavljanja tankovskih enot v naši državi sploh, saj od stare Jugoslavije niso mogli podedovati nobenih tradicij, ker v njej ni bilo tega orožja, razen nekaj povsem neuporabnih tankov lz prve svetovno vojne. Boj naftlh narodov se je začel brez sleherne moderne tehnike. pod okupacijo fašistične Nemčijo In Italijansko vojske, )0d Izdujstvom starega režima, moralno Izpodkopane ln zu joj nesposobno Jugoslavije, toda pod velikim duhom ljud. stva, nepremagljivega ln nezlomljivega ljudstva, ki sta ga organizirala ln vodila nafta Partija lil tovariš Tito. Prvi' tanke so zaplenili leta 1911 borci Užlftkega ln Valjevskegn partizanskega odreda, in jih takoj potom uporabili v bojlli pri Krupnju, pozneje pa tudi drugod. Kmalu so naši borci zaplenili še nekaj tankov. Sredi oktobra 1941 je nekaj tanko\ napadalo Kraljevo. Komu niso znana junaštva narodnegii heroja Save Kovačeviča, ki je že leta 1942 v bojih pri Or« hovu ln Lastovu sodeloval z zaplenjenimi Italijanskimi tanki, pri osvobajanju teh mest? Krajiftkl partizani so ob osvoboditvi Drvara leta 1941 zaplenili ustašem en tank, ln ga pozneje v boju proti Nemcem ln ustašem koristno uporabili Iz teh nekaj podatkov vidimo, da od začetka ljudske vstaje do konca leta 1941, ko Je našo deželo zajela splošna vstaja, ni bilo moč vzpostaviti velikih enot. čeprav je bllu težnja po tem močna. Januarja 1942 je llškl partizanski ba. taljon »Ognjen Prlea« na LJubovn zaplenil v spopadu z Italijani dva tanka, s katerima je sodeloval v bojih za Preboj In zloglasno ustaško mesto Udhlno. Z osvoboditvijo Livna so naši borci med drugim zaplenili tudi dva »klopna avtomobila, ln tukoj je bila ustanovljena avtomobilska četa Vrhov, nega štaba. Iz leta 1942 so znana Junaštva naših tankistov E' t Jajcu, ln decembra Istega leta pa junaštva našega oklop. nega avtomobila v boju za Kupres. kjer je bilo ranjenih vseh 12 članov posadko. V oktobru Istega leta so kordunaftko In llške enote v bojih pri Perjaslcl ln Plaškein Klancu zaplenili več tankov, s katerimi so pozneje sodelovale v več bojih Loto 1942 Jo bilo za našo tankovsko enoto značilno v tem, da Jo nastala v večjem delu naše države možnost usta-tiavljanju tankovskih čet ln vodov ln da so le-tt načrtno sodelovali z ostalimi enotami za osvoboditev posameznih krajev. Iz 16 zaplenjenih sovražnih tankov Je bil ustanov. Ijen tankovski odred pri Vrhovnem štabu NOV ln POJ, ki je pozneje ščitil 4000 naših ranjencev. Iz 19 zaplenjenih sovražnih tankov je bila ustanovljena I, tankovska četa Glavnega štaba Hrvatske. Imela je važno vlogo proti ofenzivi enot, ki so osvobajale Oacko ln otočoško dolino, pa tudi v mnogih drugih bojlli. Ze ko so se bili boji, so se začeli tečaji ln šole, v katerih so Be učili partizanski šoferji, mehaniki ln komandirji. S kapitulacijo Italije so nastali pogoji za ustanovltov tankov, sklh enot. Ob osvoboditvi Splita so partizanske enote za. plenile mnogo kamionov ln tankov. Iz njih je bil ustanovljen I. tankovski bataljon Vrhovnega štaba NOV. Skupaj s proletarskimi, krajl&klml ln dalmatinskimi enotami je sodeloval v bojih za KHs In SlnJ ter za dokončno osvoboditev Livna, v bojih za Duvno ln za osvoboditev zloglasnega oporišča Kupresa. Vzporedno s tem bataljonom je bil ustanov, ijen tudi tankovski bataljon GŠ Hrvatske ln Istočasno tudi tankovski bataljon Glavnega štaba Slovenije, k| Je leta 194!) prerasel v tankovski odred s 45 tanki ln 45 oklopnlml avtomobili. Ta odred Je sodeloval s Cankarjevo ln Prešernovo brigado v bojih za Turjak ln Grčarice. Važno Je omeniti, da Jo bila to prva tankovska enota v zgodovini In razvoju našo Armade, ki Jo Imola v Slovenskem Primorju boje večjega obsega z nemškimi tanki za obrambo svobodnega ozemlju Slovenije na drugi strani Jugoslovansko-ltalljanske meje. Konec leta 1943 ln v začetku leta 1944 Jo Vrhovni štab NOV ln POJ sklenil poslati vočjo število tankovskih vodi. teljev v Solo v naša oporišča v Afriki, ki smo lih bili dobili iprlčo važno vloge našo vojske proti hltlerjanskl vojni. Tov. Tito je pravilno računal, da bodo Imele tankovske enoto v zaključnih spopadih z okupatorjem važno vlogo. Po končanih tečajih Je vrhovni komandant tov. Tito ukazal, naj se formira I. tankovska brigada NOVJ. In to je zdaj Dan tankistov JLA. Ta brigada Je bila dobro opremljena s sodobno tehniko Prepeljali so Jo na Vis, od koder je sodelovala v osvobajanju otoka Drača, pozneje pa kot desantna enota pri osvobajanju Omlša ln Splita. Iz te brigade so poslali 600 borcev na šolanjo v SZ In leta 1945 jo bila ustanovljena II. tankovska brigada. Leta 1944 je bilo leto našlli tankovskih enot. V tem letu jo dobllu NOV več velikih tankovskih, pa tudi pehotnih, artilerijskih ln mornariških enot. da Jo lahko začela končno ofenzivo za Izgon okupatorja z naše zemljo. O veliki kninski operaciji, ki jo postala v zgodovini borbo naših narodov klasičen primer sodelovanja vseh rodov vojsko, lahko mirno rečemo, da so tanki odigrali v njej važno ln odločilno vlogo zu popoln poraz kninske garnizije. Z osvoboditvijo Knina jo bila Dalmacija za zmeraj osvobojena Izpod fašističnih nemških ln Italijanskih okupatorjev. Pozneje jo I tankovska brigada sodelovala še v mnogih odločilnih bltklh na področju Hrvatske In Hrvatskega Primorja. Naposled je vrhovni komandant tov. Tito Izdal genialni ukaz. naj so lz I. tankovske brigade, dolov artilerijo In XX. udarne divizije ustanovi nagla udarna skupina za napade na sovražnika v zaledju ln za vdor v Trst. Tu so bili potrebni silni napori, toda borci I. tankovske brigade, ki so 1)111 skovali geslo »Trst ali smrt«, se niso ustrašili nobenih težav Celih 20 dni ln noči so prebili v tankih ln udarili Sloboko v sovražno zaledje Osvobodili so Knežak ln Ilirsko Istrlco, takoj potem pa Pivko. Potlej so nadaljevali svoj zmagoviti pohod in 30, aprila so bili že v predmestjih Trsta. Ulični boji v Trstu so bili klasičen primer naglo uporabo tankov ln nenadnega napada, ki Je sovražnika popolnoma zmedel. Tržaška operacija jo zgodovinska naloga, ki je čakala našo vojsko za osvoboditev naših bratov v Istri In Trstu In ki jo Je naša vojska brez sloht-rne tuje pomoči častno Izpolnila. Po osvoboditvi Trsta jo morala I. tankovska brigada odhiteti na področje Ilirske Bistrice, da bi dokončno uničila reško grupacijo, ki je štela 25.000 mož, z manjšim delom pa je udarila proti Gorici, da hi osvobodila naše koroško brate ln Celovec. Reška grupacija Je dokončno kapitulirala pred našimi silami, naši tanki pa so v splošno presenečenje vseh naših zaveznikov prevozili Julijsko Alpo In prvi vdrli v Celovec. Za svoje uspehe ln Junaštva Jo bila I. tankovska brigada večkrat pohvaljena ln zaslovela je kot ena najboljših enot NOV. Tov, Tito Jo takoj po vojni ukazni formirati I. tankovsko armljo na čelu s slavnim komandantom, pokojnim generalnim podpolkovnikom Petrom Drapšlnom. Od ustanovitve I. tankovske armlje Je naša vojskn hitro napredovala. Njen tankovski kader se je zelo razširil In Izpopolnil. Po velikih lanskih mnnevrlh je tov. Tito rekel: »Presenečon sem. toda prosonečen v pozitivnem smislu, da so so naši ljudje v tako kratkem času nnučlli uporabljati tako moderno In zamotano tohniko.« Te Titove besede so našo borce ln oficirje še bolj vzpodbudile, da so svoje znanjo še poglobili In razširili. Dan tankistov 1C. julija praznujemo v naglt graditvi naše dežele. Bredi razcveta In dela za blaginjo. Praznujemo ga ml, tankisti, i. vsemi ostalimi rodovi naše vojske In z vsemi našimi narodi v dobro ln blaginjo naše socialistično Jugoslavije. Polkovnik Vlado Sekulič ZUNANJI MINISTER DULLES JE POROČAL PREDSEDNIKU EISENHOWERJU 0 RAZGOVORIH Z MENDČS-FRANCEOM Komentar o odhodu pomočnika zunanjega ministra Bedella Smitha v Ženevo Washington, 16. jul. (AFP.) Preroški glas: »Vidim, kako ZDA odklanjajo razgovore s sleherno deželo, ki se z njimi ne strinja glede zunanje politike. Vidim, kako prekinjajo stike s prijateljskimi državami, ki se nočejo podrediti ZDA. Vidim sestanek preurejenih Združenih narodov, na katerem razpravljajo, kako naj napredujejo sami in ali je bila dobra zamisel prepusti'5 ig-o komunistom«... »m„ 7-"—jui. un'r.) ga Eden in Mendes-France po- nega obrambnega sistema v jute r> 1 .zunanji minister Dulles slala ZDA. Komentatorja pišeta, govzhodni Aziji, kar bi pomenilo {^i V(jeraJ poročal predsedniku | da je ultimat obsegal po tonu prepustitev celotnega tega pod-vor [1 o,peri'f 0 panskih razgo-1 umerjene, po vsebini pa ostre ročja nasprotniku »na milost in ■ . vs°ki ameriški funkcio- i grožnje, da bo v primeru, F.rJi izjavljajo, da je obvestil! bodo J-'senliowerja, da (Delo britanskega karikaturista IjOmh. ki Ka objavlja »Manchester Guardian« 7. naslovom »Preroklia starejfa Lowa.) da bo v primeru, če nemilost«. Brata Olsop zaključu-ZDA ostale ob strani že- jeta, da je zdaj ostalo odprto cosk' ■ • mu Je fran* I nevskih razgovorov, to znamenje samo eno vprašanje: >Če se |ministrski predsednik Men- »odkritega razpadanja zahodne Mendčsu-Franceu ne bo posre- zveze«. čilo doseči častnega premirja, ali V istem primeru bi bila druga bodo v tem primeru ZDA inter-posledica onemogočenje sleher- venirale v indo-kitajski vojni?« i» ‘“‘oiiaivi IHLUs1 'i'. ranče zatrdil, da ne bo pri-apitulacijo zato, da bi t *jjucil vojno v Indokini. Ti rtr TSC1i?narii izjavljajo, da Je Dulles priporočil, naj bi ZDA prejele sleherno razumno reši-v v, ? .Indokiin.i celo v primeru, c bi jim ne bila všeč. 1- iS'vje. v svojem poročilu Heh hiši in na seji Sveta za „1°c*onalno varnost navedel na-®, je točke: opomnil je predečim ka in naj višje vladne sve-1 valce, da bi se pogajanja ven-arle utegnila zaključiti brez ■Porazuma vzlic optimističnemu zpoloženju Mendčsa-Frnncea rl f • kastnega premirja. Kaže, a Je Dulles izjavil, da bi se socialnega sveta je največjo pozornost vzbudil govor predsednika francoske vlade Mendes-Francea, ki bil prej štiri leta šef fran- inoraln ““ -7 , coske delegacije v Svetu, tir i-i' taksnem primeru ZDA | J Priključiti drugim državam v Mendes-France je najprej ob-katere cilj bi bil DELO EKONOMSKO-SOCIALNEGA SVETA OZN Težaven problem nerazvitih dežel Iz govora predsednika francoske vlade Mendes-Francea Ženeva, 16. jul. (Tanjug.) Na pravah prikazal svetu vso težav-današnjem sestanku Ekonomsko- nost problema nerazvitih dežel ^ vv.,, . J M IVU It 1 l/ V- I I J Ul 1/11 Az^'- os*a^‘ jugovzhodne zije. širno orisal gospodarsko dejavnost OZN, ne prikrivajoč, da je . bilanca večidel nezadovoljiva. Tu izjavljajo, da je Dulles na OZN in specializirane agencije sestanku v Parizu poudaril Men-1 niso izpolnile pričakovanj ob ”?i®'1' ranceu, da ZDA ne bodo njihovi ustanovi. Tega pa je kri-niKdar same intervenirale v ju- va tu<'> politična razdelitev sveta govzhodni Aziji, temveč samo v dva bloka. Toda Ekonomsko-skupaj z drugimi deželami in po socialni svet je vzlic temu do-R.°Pvrejšnji odobritvi Kongresa, segel velik napredek, in sicer ^aze, da Dulles sodi, da so se spričo dejstva, da je v ospredje pico konference z Mendes- svojega prizadevanja postavil rranceom močno izboljšali fran- vprašanje nerazvitih dežel. To tosko-ameriSki odnosi v tem kri- .ie dejal Mendes-France, prosenem trenutku, v katerem so blem, ki ga bo imela zgodovina Pogajanja z vzhodnim blokom, za največji problem naše dobe. in opozoril na potrebo, da ga je treba rešiti. Na koncu je Mendčs-France izjavil, da bo francoska vlada, če bo uspešno rešila vprašanje miru v Indokini, stalno prispevala k pospešenemu urejevanju problema nerazvitih dežel. S DOGODKI V INDOKINI at"—J“ z vzhodnim blokom. -- r--------------- — New York, 17. jul. (Tanjug.) ?ri obravnavanju tega problema komentarju o nenadnem skle- ie Ekonomsko-socialni svet pre- UIS1WJWB . >L°.m.eriške_v!?de- pošlje v hodil že nekaj etap in uveljavil Toda ljudi se je polastil strah. HHNOJII BIJEJO ZHDNJE URE Hanoi so preplavili begunci, družine vietnamskih vladnih uradnikov, pa tudi civilno prebivalstvo. V mestu je čedalje bolj čutiti paniko. Primerjali bi ga lahko z Berlinom aprila 1945. Neredov se sicer ni bati, ker je oblast za zdaj še čvrsto v rokah francoskih varnostnih organov. enevo Pomočnika zunanjega mi-, istra Bedella Smitha, pišeta Jata Olsop v »Washington Pori " r> 1 *eSa’ kakor tudi p lJullesovega potovanja v Pa- akcijo tehnične pomoči, ki jo je treba še nadalje razvijati in povečati. Se važnejše je po mnenju Mendčs-Franrea. da je Ekonom- riz Prišlo zavoljo ultimata, ki sta sko-socialni svet v svojih pred prihodom etiopskega suverena Cesar Haile Selasie borec proti kolonialnemu zasužn]evanju in fašizmu cesar Haiile Selasie je j ški ter diplomatski uspeh. Etio-pu na prestol 1930 im odtlej je j pijta je po drugi svetovali vojni ■ njegovo osebnostjo povezam so-' postala suverena m w>J>ni politični, gmotna in kulturni država in k njej s je Napredek njegove dežele. Sedanji Ilef?iiš (cesar), ki se je rodil 1891, J®, znan kot državnik približno štiri desetletja, še kot regent Tatari Naikanen je dobil naslov ne-Suša, pri kronanju 1933 pa je prevzel ime Haile Selasie. .Potem ko je stopil na politično Prizorišče, si je Haiile Selasie prizadeval ohraniti neodvisnost svoje ®zele, pospeševati njen razvoj itn 'jstanoviti moderno državo iz te (ezele, ki je bila skoraj povsem S rezana od ostalega sveta. Haile ^elasie je izvedel korenite refor-In,& vseh toriščih družbenega in neodvisna njej s je na temelju federacije priključila bivša italijanska koloniji a Eritreja Tako je Etiopija dobila važne gospodarske vire in pomorska pristanišča. Po zaključku vojme je Etiopija pod vodstvom Haile Selasia naglo napredoval« zlasti glede izkoriščanja naravnih bogastev in industrializacije, izboljšanja prosvete, ljudskega zdravstva in razvijanja stilkov z drugimi državami. Njen Vojakom smejo dajati v barih in kavarnah alkoholne pijače samo še v večernih urah. Po mestu hodijo patrulje vojaške policije, ki razganjajo skupine beguncev, kjer koli se zbero. Francoske oblasti so odredile strogo cenzuro pošte, in telefonskih pogovorov. Domačini morajo biti zelo previdni, da kakor koli ne izrazijo svojih simpaitlj z vietminsko vojsko. Za vsako malenkost francoska vojaška policija domačina aretira. Tako se Vietnamci sporazumevajo večidel le z mežikanjem. Sicer pa tako vsak ve, kaj drug misli. Neki hanojski časnik je ondan poročal o Kitajcu, ki si je v obupu s kuhinjskim nožem odrezal jezik, da ne bi več govoril. Vsi ljudje v mestu vedo, da bijejo delti Rdeče reke zadnje ure. Vsak teden, ki je še odmerjen Francozom in nacionalnim Vietnamcem v Hanoju, ne da bi izbruhnili upori ali srditi spopadi, DANES PO SVETU NASILJE V BUKAREŠTI Ravnanje romunskih oblasti z uslužbenci jugoslovanskega veleposlaništva v Bukarešti Je vzbudilo v naši Javnosti odpor. To Je razumljivo, je treba odslej v koledarju rdeče , svoje urade, ki so jih premestili saj je šlo za varnost življenja jugo- podčrtatl. .Nesmiselno je nada- iz Saigona v Hanoi dXr£5£^$SS2& ljevati to vojno,« pravijo fran-1 VzillC splošni negotovosti, vzlic kl uveljavlja tako drastične metode, coski vojaki. Tudi marsikateremu grmenju topov pa gre življenje je videti, kot da ne pozna sedanjih oficirju je videti na obrazu, da , v Hanoju svojo pot. Nočni lokali Sffi DL vojne sit. Človek dobi vtis, I so vsak večer nabito polni. Sam- pa JCi da ne g£e ^ lastno pobudo« da je večini Francozov vseeno, ali bo Francija to vojno na Daljnem vzhodu dobila ali ne. Francozi imajo v Indokini dohodke, panjec, vino, žganje in pivo, vse bukareštanskth policajev. V tem oziru gre dobro v denar. Na magično nl m,°* dv°m1*! 0 odgovornosti ro- i munsklh oblasti za takšno politiko razsvetljenem strešnem vrtu ho- proti eian0m predstavništva Jugosia- tela »Ritz« že ob 10. zvečer ni; vije v njihovi državi, o kakršnih doma niti sanjati ne več dobiti proste mize. V vseh 1 vpraSanje je, v imenu čigavih bi mogli. Vendar pa jim je ostala nočnih lokalih ljudje pozno v noč jugo^ToTanskim^mpiomatom^če ne^bi ta dežela tudi po več letih biva- plešejo in orkestri povsod igrajo v imenu taistih, ki so v zadnjih ne-nja v njej povsem tuja. Le redki pesem Indokine »Blue tango«. To £»1 ,*tl1h n?yd„lh°val‘ ustrezno poii-verjamejo propagandnemu geslu, pesem slišiš na hotelski strehi, nje° na*1 tfsui, ®o «emer°bi bUo^n-ha da gre v tej vojni z obrambo slišiš jo po ulicah, v porušeni pričakovati, da si zlasti v Bukarešti, Južne Azije pred komunizmom. Večina vidi v njej kolonialno vojno, ki se je pozneje razvila v »mednarodni trgovski posel«. vasi tik za fronto ali v nabito iele> da bi ml tiste zadeve iz ml- polni vojaški bolnišnici. jnul T^šno^^avnanje meče temno V Hanoju krožijo O položaju senco tudi na možnosti, da bi norma-na fronti najrazličnejše vesti.1 Hziraii^ medsebojne odnose med dve- Marsikateri francoski vojak niti Natanko so o njem poučeni le n^odn^lTdrž^vo/v kateri redki. Vsem pa zadostuje, da žive < mogočni normalno delo diplomatske- V Hanoju, da vedo, da SO mesto 1 mu predstavništvu, v kateri nad njim ohkolilp /(pfa izvaja tako grobo nasilje in Se več* ODKOine močne vietmmsKe cete ogrožajo celo telesnl mičnl ohstoJ in ji»kh. uiuii ne- ce»ju, na katerem mora biti človek, j„,«4 :xi_ j x v varnost, da bo reka Donava na Ma- čigar gledišča so v skladu z vladno , prišlo do trčenja, diarskem nnra&la. obrambno noHtiu-rv izjavljajo, da je bil to v zadnjih letin .Tiiffnslnv.an£lH Hmlrvmj džarskem še narasla. obrambno politiko. Aretacije Ko je 1934 Mussolinijeva Ita-‘•la izvedla agresijo proti Mio- Moskvo, z njim Je odpotovalo tudi Piji, ie cesar Haiile Selasie prevzel nekaJ poslancev kp Franclje, med Poveljstvo svoje vojske in se s njimi tudi Georges Cogniot-Svojim narodom srdito upiral fa- tunis Cističnim osvajalcem. Pozval je tudi velesile in Društvo narodov, toda njegov poziv je ostal brez odziva. Med okupacijo Etiopije je Haile Selasie preživel pet let v Veliki Britaniji, le v prvi fazi druge svetovne vojne so italijanskega okupatorja pregnali iz Etiopije. Toda tedaj se je pojavila nevarnost, da bi ena velesila zamenjala drugo, Haile Selasiju se je po- ;i i , iviaione vse trgovine v \_asauianci, rocilo odstraniti to ne\airnost m | itatgj-ih lastniki so Maročani, so bile V tem je njegov največji državni- danes zaprte, tako da Je v nevarnosti Tunis, 16. julija (AFP) — Policija je včeraj aretirala v bližini Bi-serte 3 osebe, ki so hranile v svojih stanovanjih orožje in strelivo. Na področju Beitla so prav tako prijeli dva kmeta. Neznane osebe so baje streljale na avtomobil na cesti Tunis —Biserta, približno 40 km od Tunisa. MAROKO Odpor v Casablanci Casablanca, 16. julija (AFP) — ?•- • • največji napad kobilic. Roji so opu-stošili žitna polja v 700 vaseh v Pen-džabu in nekaterih krajih v Radža-stanu. PAKISTAN Indijsko-pakistanski spor pred mednarodnim sodiščem? Karači, 16. julija ,AFP) — Predstavnik pakistanske vlade Mohamed Ali je izjavil, da paklstansko-indij Poplavljena vas na Bavarskem Jugoslovanski diplomat, predstavniki so bili 13. t. m. na večerji z odpravnikom poslov švedskega poslaništva v Bukarešti. Ob vrnitvi z večerje je bil avtomobil jugoslovanskega veleposlaništva, v katerem je bil tudi švedski odpravnik poslov, izpostavljen divjemu zalezovanju romunske policije. Drveč z ve-. . , , ... , - liko hitrostjo proti avtomobilu reke S^uŽJ, kl d°»,e vodo t"dl novo- jugoslovanskega veleposlaništva zgrajenemu indijskemu prekopu Ha- SO romunski policijski avtomobili kray—Nangal, niso bila prekinjena, prisilili neki jeep, ki je tisti hip Pripomnil>CJe? da ^ šanja ne bi smeli zavlačevati, saj ima Pločnik m se zaletel V drevo, življenjski pomen za pakistansko kajti drugače se ni mogel izogniti 1JUdM0Vhamed Ali namerava pozvati *',Če"ju- Odpravnik poslov šved-pakistansko ljudstvo, naj aktivno so- SK©ga poslaništva, kl je bil OC1-deiuje v graditvi novih prekopov za videc tega incidenta, se je zgražal n“nJln* Star« poroča iz Kareja, ^vnanjem romun- da pakistanska vlada prouftuje tudi s^e policije. možnost, da bi mednarodno sodišče v Odpravniku poslov jugoslo- HaCasn°ikra™da bi^lmV"^ sklep I /^^poslaništva so bila precejšen vpliv na status Pakistana poslana izčrpna navodila, naj kar v Commonwealthu. Njegove članice najbolj odločno protestira pri ro- da mTd^bofnttpor^nr^uJ^: VlS

  • r. pravlJo podatkl 0 gibanju zalog. »je Čase bolj zanimajo. la del lahko presega 10 /o OCl Letos so zaloge stalno naraSčale. • • • skupne najemnine le v primerih, Ce označimo stanje vskladiščenega Zakaj je posoda draga Če privatni lastnik nima drugih do j m are a “za Spoznanje padle v gospodarskih krogih poudarja- STCdstev za preživljanje. L-astniiK ^gg 9/,)t v aprilu pa so poskočile Jo, da so visoke cene emajlirane po-hiše, ki ni vključena V stanovanj- na 112'/». Ce pa primerjamo stanje sode v tem primeru glavno vpraša-eVo skumnost ima Dravnoo do na- *»loB emajlirano posode v aprilu s nje, ki ga je treba urediti. Po mne-SM> SiKlipnos , J , . količinami blaga v skladiščih v mar- nju strokovnjakov za to panogo ln- jemmine, ce sam V nlisi stanuje, CUj tedaj vidimo, da so se povečale dustrlje proizvajalci brez lntervencl-vendor pe dolžan vzdrževati za 29 Ta težnja se Je nadaljevala je države Iz sedanjega položaja ne bi mogli najti Izhoda. Za kakšne te-j žave pa gre v tem primeru? Proizvajalci pravijo, da so cene pomožnih surovin za Izdelavo posode dejansko največje postavke v strukturi cen teh izdelkov. Te surovine pa moramo Izključno kupovati na tujem trgu, in sicer z deviznimi sredstvi, ki jih kupuje proizvajalec na obračunskem mestu po visokih tečajih. Trenutno je najtežje dobiti kemikalije, ki polno lastno ceno Izdelka najbolj povečajo. Razen tega pa pravijo tovarne, da njihove obveznosti do komun niso ... i realno postavljene, kar tudi vpliva proga. Neposredno nad progo se dvi- na cene emajlirane posode, gajo strma pobočja. .Vsak kameli, ki ----- _—.—j.i - GOSPODARSKI IN KULTURNI PROBLEM INDUSTRIJSKIH CENTROV OB RAZVOJU NASE INDUSTRIJE ne sme zamreti kulturni odnos do prirode Prirodo je mogoče zaščititi pred sajami, prahom in plinom iz tovarniških dimnikov Cevlno in uvoznih kemikalij. Tl Izdelki pa se še zmeraj niso pocenili, čeprav zaloge emajlirane posode nenehoma naraščajo, pa tudi proizvodnja hkrati nekoliko pada. Po mnenju proizvajalcev bi se lahko emajlirana posoda znatneje pocenila samo, če bi bili pogoji za uvoz surovin ugodnejši. AH pa je to vse, kar bi lahko v tem oziru storili? Morda bi tudi proizvajalci lahko pripomogli, da bi to vprašanje kmalu ln kar najugodneje uredili. Na takšno misel pride človek najbolj spričo okoliščine, da Izdelujeta pri nas emajlirano posodo samo dve podjetji, da torej ne gre za monopolistični položaj celjske tovarne ln tovarne »Gorice« lz Zagreba. R. B. da ne bom več v službi pri vaši ustanovi. Sam sem si jo zapravil. Vendar raje opravljam doma najslabše delo, kot pa da tod stradam. Vem, da me bodo zaprli, toda to bo bolje kakor tu, kjer sem dvakrat v zaporu, čeprav grem lahko v mesto. Zato naj bo to pismo v svarilo vsem, posebno Primorcem.« Pismo S. I. je odkritosrčno in ljudje s Primorskega, ki so ob priložnosti izleta sami obiskali tamkajšnje taborišče, so se o tem prepričali. S. I. je sovaščanu pripovedoval, kako lačni so v taborišču in da so jih hoteli poslati celo v Indokino, pa so se temu uprli. V Kanado in Avstralijo pa odseljevanja ni več in težko je priti tudi v kako drugo prekomorsko deželo. Se posebej hudo je za dekleta, je pripovedoval, ki v taborišču nimajo ločenih prostorov ln jih večina zaide v prostitucijo. Tudi neka domačinka iz Ilirske Bistrice, ki je obiskala svoji dve nečakinji v taborišču, je dejala, da bi se človek nad tamkajšnjimi razmerami-zjokal. Dekleta ležijo na pogradih, brez rjuh in blazin ter imajo le dve odeji. Nove obleke na sebi pa sl niso prislužile z delom. Resnico o življenju prebežni-kov v Trstu povedo tudi povratniki. V juliju sta se vrnila fanta S. A. in P. S., ki sta bila nekaj mesecev v Trstu brez vsakega zaslužka, navezana na slabo hrano v taborišču. Ljudje drug drugemu kradejo vse, kar le lahko odnesejo. Pripovedovala sta, da jima je bilo takoj prve dni žal nepremišljenega koraka in zelo sta zamerila znancem, ki so pobegnili pred njima in so ju zvabili zdoma z lažnivimi pismi o tem, kako je tam vse dobro in lepo. Nemara bi bilo prav, ko bi se z vsem tem problemom ukvarjali bolj kakor doslej. ZK in SZDL bi utegnili prav s pričami, ki so v Trstu same videle bedo ljudi, vplivati posebno na mlade ljudi in jih obvarovati pred odločitvijo, ki bi bila za marsikoga lahko usodna. M. N. NOVI PRIROČNIKI Ljudsko odbore, gospodarska podjetja, uirnio kletarstvo, Škodljive žuželko in zuvodo. urade, ustanove in posamez- glivično bdlezai. Olsežen zaključni niko opozarjamo na dol knjigo obravnava ustroj živali. PPinn^NTK- 7a STllOKOVNE i sestavo krme ln njeno probavljivost. IZP^aiUf °DKR°2I^IH ^plemenskih , t * ! vrst, daljo porutnlnarstvo in čebolar- Studijska knjižnica vBobujo v stvo itd. Vso gradivo ponazoruje bo. skladu z Izpitnimi programi ter do K„t Ilustrativni material z nad 270 sedaj izdanimi pravnimi predpisi za slikami, diagrami in zemljevidi, n» splošni del strokovnega izpita snov kraju pa pregledno stvarno kazalo* iz organizacije in delovnega področja . Cena 530 din državnih organov, iz upravnega in | y polnom teku jo tudi tehnično upravnokazenskega postopka . ter tiskarsko delo ia obsežno knjigo upravnih sporov, plavna načola o gospodarskih organizacijah in druž- LEKSIKON KRAJEV, NASELIJ IN ZASELKOV LES V dolini Savo od Zagorja proti Zidanemu mostu se Je Industrija moč. no koncentrirala. I)lm Iz zagorskih apnenic, trboveljske cementarne In električne centrale ter Iz hrastnlške kemične tovarno se dan za dnem zgoščuje v oblak, ki leži nad tesno dolino. Pobočja na obeh bregovih Save bo bila ln bo deloma še dane« obrasla z gozdovi. Vegetacija dožlvlju tod zanimiv prlrodnl proces. Rastlinstvo se no inore prilagoditi spričo Industrializacije nastali atmosferi ln polagoma odmira. Druga za drugo gl-nejo drevesne vrste. Smreka, ki Jo najmanj odporna proti plinom, se posuši prva, črni nor se še nekako upira, a vidno zaostaja v rasti. Od 11-stovcev Je bukev tista, ki se poslavlja lz teh predelov, Javor ,11 sledi, le črni gaber se še dokaj uspešno upira. Ponekod Je drevje že popolnoma Izginilo, ostalo Je le Se grmovje, ki pa tudi že hira. Cim bliže tovarniškim dimnikom, toliko redkejše je Biologu Jo jasno, kam vodi ta proces. Najprej bodo Izginila drevesa, potem grmovje, trava ln končno bo vsa rastlinska odeja Izginila In bo ostal goli kamen. Okrog mežiških rudnikov, kjer so svinčeni plini proces propadanja rastlinstva le še bolj pospešili, je že tako V Savski dolini bo odmiranje trajala nekoliko delj, a konec bo enak. Pokrajina med Zagorjem In Zidanim mostom bo opustošena, vse življenje bo zamrlo, le človek bo ostal, ker je ondod njegov kruh. A še njegovemu zdravju bo to ozračje zmeraj bolj škodilo. Ali je tak razvoj nujen? Vsak tehnolog ve. da so taki pojavi v zvezi i Industrializacijo lahko vsaj uhla. žljo. Dimnike bi bilo treba opremiti s posebnimi pripravami, da bi zadržale saje ln pline, od katerih so žvepleni plini posebno škodljivi. Za trboveljsko cementarno bi taka naprava stala baje okrog 20 milijonov, pri tem bi so pa nabrale tudi določene količine najfinejšega cementa, ki sedaj uhaja v zrak In rastlinju še najbolj škodi. Gospodarski račun pokale, da ,1e škoda spričo zmanjšanega prirastka v gozdovih man.lša kot so stroški za čiščenje ozračja Trboveljska pre-mogokopna družba, kapitalistična delniška družba, je našla drugi Izhod: fiokupovala Je vse gozdove, katerih astnlkl so Jo nadlegovali s odSkod nlnsklml zahtevami Ko so postali njena lastnina. Je družb#* Smela mir. dim so je nemoteno valil v>o dolini. Mar naj tak »gospodniskl račun« velja tudi za nas? Predvsem Ima ta račun nekatere »tehnične napake«: nečisto ozračje škoduje ljudskemu zdravju, povečuje stroške za zdravstvo. zmanjšuje storilnost delavcev, ki žive v takcin kraju. Tovarne posode se zdaj orientirajo se odvali, mora pasji Jiarav,,25* J J na proizvodnjo radiatorjev, kotlov za progo. Zdaj so pobočja še iavarc5va4? centralno kurjavo in kopalnice ter na i rastlinsko odejo, ki zavira nuj80 nekatere druge izdelke za potrebe Tudi ne smemo pozabiti, da teče tovarn, ondod naša najvažnejša železniška « —;--------- —--- - - , . nekatere druge Izdelke za potrebe erozijo. Ko bo pa rastlinstvo izginilo, ostalih gospodarskih panog. Prolzva-bodo potrebno neprimerno dražje 1alcl menjj0f da bodo m0rda tudi ta-gradbe, da se zavaruje promet I rav ko zboljšali svoj položaj, zaprav bi bila železnica najbolj zainteresirana na tem. da doseže zaščito gozda nad progo, vsa javnost, vso Ko smo krenili na pot lndustrla- bo emajlirana posoda znatno pocenila, llzaclje, moramo nujno razviti tudi Na podlagi postavk družbenega plana kulturni smisel za prirodo, da ne bo- za letošnje leto bi bili lahko pričamo postali hlapci ln žrtve lastnih kovali, da se bo v primeri z lanskim letom pocenila za 25 •/#, treba pa bi bilo obdržati raven cen ustrezne plo- benih službah, o uslužLencih državno ^varovanju. =££ oTo^JTS niiV Šmlavje c _______________ . r sajenju, negi in pomlajevanju sadnega drevja tor o obiranju in predelavi sadja, dalje vinogradništvo in in konservTranje krme. Pomembno je popiavjo o razmnoževanju, cepljenju, železniških postajah poštah, planin skih postojankah itd Knjigo bodo poživile tudi lepo pokrajinske slike in slike naših razvijajočih se industrijskih podjetij. IflHa Vo predvidoma iz knjigoveznico v septembru »URADNI LIST LRS« Ljubljana, Erjavčeva lla, poštni predal 336 Zasavske z.g&d&e. Ca igrajo partije iz osmine ln četrtfinala. Presenečenj v glavnem ni bilo. Tisti, ki so bili tudi lani na vrhu na-Sega tenisa, So vodno zmagujejo, resda ne vedno tako prepričljivo in zanesljivo. RIZVANBEGOVIC PRESENEČENJE, BACO PA V F0BMI Lahko bi rekli edino to, da je presenetil mladi Zagrebčan Rizvan-begovič. V vseh kategorijah, v katerih jo nastopil, jo priSel diljo, kot je bilo pričakovati. V I. kolu članov jo premagal Jakfiiča s 6:4, 6:4, zatem Ružiča s 6:1, 4:6, 6:. v osmini finala pa jo izgubil proti Jagecu s 6:3, 6:4. Lep uspeh je mladi Rizvanbegovič dosego! tudi v igri mladincev do 21. leta. Z zmago nad Slirbičem 6:2, Včeraj popoldne je malo manjkajo, da bi priSlo do največjega presenečenja prvenstva. Vedeli smo, da je Bačo v dobri formi, nihče pa ni domneval, da je sposobon dobiti dvoboj proti Panajotoviču. Bačo je bil na pragu zmage. V tretjem nizu je imel matoh žogo in če bi bil takrat malo bolj hladnokrven, bi zmagal. Na dosedanjem tekmovanju je pa tudi končno zmago, ena mladi Bačo ni po. s 6:4, s tem Tega uspeh novi) včeraj nroti Panajotoviču. Prvi niz je dolil s 6:4. drugega je izgubil z 2:6, v tretjem pa je vodil 5:3. Pri stanju 5:4 ln razlikah v poenih 40:30, je Bačo lahko žogo poslali v mrežo in zatem izgubil tudi ta gom. V naslednjem gamu se je Panajotoviču posre- medr*arodnem študentskem lestlvalu, ki bo od dne (Zaffl 7V av6usta v Erlangenu Nem«ja), bodo Iz Jugosla-AkarW?n 1 študentje ljubljanske nir,2. * za igralsko umetnost. V 11festivalskega programa bodo .->1.1 anskl študentje uprizorili drugo oejanje Cankarjevega »Pohujšanja v dolini Šentflorjanski«, prvo dejanje Krleževe drame »V logoru« ln »Monologe« Jeana Cocteauja. Prizor iz Kreftove »Velike puntarije v uprizoritvi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru kov »Motež« ter mladinska igra »Alen- | Avstrijec Raimund Berger z »Balado ka išče srečo«. V Operi smo videli j o golem možu«, in končno še tri »In-dve domači doli: Foersterjev »Gorenj- ternaolonalno« enodejanke: Bornard-skl slavček« ter Ilrističev balet »Ohridska legenda«. Razen toga je treba So omeniti gostovanje Drame v ljubljanskem Mestnem glodallS&u z Italijansko ljudsko igro »Neapeljski mlllonarjl«, kar je Mostno gledališče v Ljubljani vrnilo z gostovanjem v Mariboru. (»Ll-sistrata« in »Dogodek v mestu Ghogl«.) Številna so bila tudi gostovanja domačih in tujih povcev ter dirigentov in režiserjev v Operi in Drami. Drama Repertoar mariborske Drame je letos v glavnem plaval v vodah bo* Kaj ,j pravi nemška kritika o našem filmu „Hiša na obali" Film je bil posnet lansko po- mlado in strastno materjo ter i?tje in jesen v koprodukciji, njeno skoraj Se otročjo hčerko. Bosna-filma in J. Arthur Ranka y nemškem jeziku. Nedavno je ^la ocena tega filma, ki jo navajamo v izvlečku; Obe pa ga hočeta imeti. Na koncu si ga pridobi pač mlada in lepa hčeirka. Sybillo Schmitz so to pot pu-Južna pokrajina pod vročim stili brez njenega demoničnega soncem ni sama po sebi dovolj m°čna, da bi, četudi s pomočjo Pustolovske morske obale in romantičnih mest na obali, mogla Pričarati filmu pravo filmsko vzdušje. Mož za kamero Walter Partsch je naredil vse, kar je bilo mogo-^e, in prinesel na platno vzdušje Pokrajine. Posrečile so se mu očarljive slike. Prav pa bi bilo, bi imela zgodba, ki je sama Po sebi zelo zanimiva in nasiče-na s konflikti, vendarle vsaj nekoliko južnjaškega temperamenta. Toda režiser Kosanovič je zapadel utvari, da je mogoče doseči filmski tempo samo z zelo kratkimi in ostro prirezanimi Montažnimi ^scenami. To, žal, ni tako. Dejanje je vedno iznova Pretrgano, a napetost v publiki se prav tako pretrga. Južnjaški ogenj vzplapola kvečjemu v nekaj dobro fotografiranih plesih, sicer pa ostane zgodba nekam slabokrvna. Je to ljubezenska zgodba zdravnika med še razmeroma mika, kar je velika škoda. Mlada Nadja Regin je pogodila svojo nalogo predvsem s svojo preprosto mladostjo in naravnim igralskim talentom. Bert Sotler je prijeten, toda zelo udržan ljubimec. Na robu so Se nekateri prepričljivi tipi. Luo: »Poslednja noč«, Syngo: »Senca v globeli« tor Troves: »Don Juanovo pismo«. To je celotna slika letošnjega repertoarja mariborske Drame. Lahko trdimo, da Je bil zanimiv, mnogo-stransld, vsebinsko ln oblikovno kvaliteten, da se je do.,,lfale,,t?koi|o:„ Preinfaik : Puc remi, n« titrti SISka : Vofipernlk 0:1 : Gabrovšek njona. HRVATSKO-SLOVENSKA PLAVALNA LIGA Prepričljiva zmaga Kranjčanov MLADOST (K) : MLADOST (B) 110 :64 Kranj, 16. julija — Včeraj Je bila Waterpolo tekma se Je končala z v Kranju odigrana druga tekma slo- zmago Kranjčanov 5:3 (2:3). vensko-hrvatske plavalne lige. Pred kakSniml 500 gledalci sta se pomerili ekipi Mladosti lz Bjelovara in Kranja. Zmagali so domačini s 110:04. Med 15 točkami programa so gostje osvojili samo dve prvi mesti. Kranjčani so zmagali tudi v vvaterpolu, čeprav so bili gostje favoriti. Rezultati: 400 m prosto — ženske: Koncilija (K) 6:59,5, Wahl (K) 7:50,8; 400 m prosto — moški: Conar (K) 5:58,9, Solarlč (B) 6:01,5; 200 m prsno — ženske: Vukič (K) 3:31,3, Stare 3:49,2; 200 m metuljček — moški: Tratnik (K) 3:08,8, Košnik I (K) 3:31,3; 100 m hrbtno — ženske: Rus (K) 1:54,9, Frlbenlč (B) 1:57,9; 100 m prsno — moški: Valentič (B) 1:07,1, Petrič I (K) 1:07,3; 100 m prsno — ženske: Koncilija (K) 1:26,0, Wahl 1:34,1; 200 m prsno — moški: Kobl (K) 3:10,4, Fajon 3:19,9; 100 m metuljček — ženske: Vukič (K) 1:38,6, Stare (K) 1:55,2; 100 m hrbtno — moški: Potočnik (B) 1:25,S, Lozar (K) 1:25,6; 4 X 100 m prosto — ženske: Mladost (K) 6:34,4, Mladost (B) 7:54,3; 4 X 200 m prosto — moški: Mladost (K) 11:57,3, Mladost (B) 12:47,0. Skoki z deske (3 m moški): 1. Hafner (K) 55,33, 2. Zvan (B) 29,13; ženske: Bevc (K) 35,39 točk, KačlA (B) 18,12 točk. Partija Levačii je bila ponovno prekl- Žensko prvenstvo Slovenije Ljubljana, 16. julija — Danes se Je začel zaključni turnir za žensko šahovsko prvenstvo Slovenije, na katerem sodeluje 10 šahlstk, katere Je žreb takole razvrstil: 1. Korban (LJ), 2. Koren (Mrb), 3. Lenarčič (Piran), 4. Puc (LJ), S. Stekar (Ajdov), 6 2var-cer (Mrb) 7. Primec (Mrb), 8. Osterc (Lj), 9. Lorenz (Lj), 10. Kokol (Lj). Rezultati I. kola: Korban — Kokol odi., Koren — Lourenz 1:0, Lenarčič — Osterc 0:1, Puc — Bremec 1:0, Stekel — Zvarcar . :0. Na turnoji po Slovenskem Primorju bo danes ligaško moštvo ljubljanskega Odreda odigralo v Tolminu prijateljsko tekmo z domačim klubom. Za tekmo je voliko zanimanje, snj je to prvo gogtovanjo slovenskega Biga. ša na Primorskem. Tokma bo na tolminskem stadionu ob 18. uri. Inštalacijsko podjetje »Toplovod«, Ljubljana CRTOMIROVA ULICA 6 sprejme takoj v službo: strojnega inženirja, dva strojna tehnika za projektiranje in operativno vodstvo vodovodnih in toplovodnih inštalacij, večje število vajencev za inštalacijo vodovoda, centralne kurjave in elektrike, ključavničarstvo — in vajenca za modelno mizarstvo. Plača po dogovoru oziroma tarifnem pravilniku. Interesenti naj se takoj javijo v sekretariatu podjetja. DNEVNE NOVICE Bivšim borcem XIV. proletarske divizije »Borisa Kidriča«. Pozivamo vse bivše borce XIV. proletarske divizije »Borisa Kidriča«, ki so se udeležili pohoda na Štajersko, da se zagotovo udeležijo odkritja spomenika XIV. diviziji na Suhorju, ki bo dne 21 julija 1954 ob 14. Oficirji JLA naj bodo svečano oblečeni. — Pripravljalni štab. Uprava jeseniške bolnišnice se zahvaljuje Slovenski filharmoniji za koncert, prirejen dne 14. julija bolnikom in osebju bolnišnice, ki bo ostal vsem v nepozabnem spominu. Pred molji zaščitite svojo obleko z znanim sredstvom MOTOX. Pazite na zaščitno znamko MOTOX! RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za soboto, 17. julija Poro&lla: 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 5.30—5.40 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.35 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.00 Pregled tiska — 7.05 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Za gospodinje — 7.35 Zabavna glasba, vmes reklame — 8.10 Naši narodni ansambli pred mikrofonom — 8.30 Za pionirje — 8.50—9 00 Zabavna glasba — 12.00 Poje pionirski zbor IV. gimnazije v Mariboru pod vodstvom Albina Horvata — 12.20 Za naše kmeto- Pozivomo borce, aktiviste in funkcionarje, ki so za časa NOV delali v Beli krajini, da se po možnosti javijo na Okrajnem odboru SZDL nekaj dni pred proslavo 22. julija zaradi dogovora o sodelovanju pri odkritju spominskih plošč, spomenikov, kulturnih prireditvah in ostalem programu. OKRAJNI ODBOR SZDL ČRNOMELJ VESTI IZ TRBOVELJ Dežurno zdravniško službo od sobote od 14. do ponedeljka do 7 opravlja dr. Mira Rozin v splošni bolnišnici. Kino »Svoboda-Center« predvaja od sobote do torka ameriški film »Potop Titanlca«. V nedeljo dopoldne matineja s francoskim zabavnim filmom »Mi, otroci!« Kino »Svoboda-Trbovlje II.« predvaja od sobote do vključno ponedeljka športni film »Tekma leta« (Jugoslavija : Anglija). Za obiskovalce iz drugih krajev Zasavja bo v nedeljo ob 10 posebna predstava. Kino »Svoboda-Zasavje« predvaja od sobote do ponedeljka ameriški film »Trinajsto pismo«. Na Dobovcu pod Kumom praznuje v nedeljo gasilsko društvo 25-letnico obstoja. Ob tej priliki bodo gasilci odkrili spominsko ploščo padlim članom ter odprli nov vodnjak. RAZPIS SLUŽB Sprejmemo stenodalctllograflnjo z znanjem nemščine ln angleščine, ste- noclakUlografinjo z znanjem nemščine in daktilograflnjo za slovenščino. Prednost imajo letošnje absolventke srednje ekonomske Sole. Ponudbe v zapečateni kuverti na naslov: Tehno Impex, Ljubljana, Beethovnova 14, sekretariat. S0LEA klorofilna zobna pasta v izboljšani kvaliteti! MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Sobota, dne 17. Julija 1954: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film: »Afriška kraljica«. UDARNIK: BelgUsk.1 film: »Banket tihotapcev« POBRE2JE: Ameriški film: »Človek divjega zapada«. STUDENCI: Angl. film: »Karavan«. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO iimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KINO »UNION« AmeriSkl barvni film ,Lydia Bai!ey‘ Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 14 dalje. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KINO »KOMUNA«: Ameriški film: »Samo naša«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. S0LEA klorofilna zobna pasta je peneča in osvežujoča! ŠOLSTVO Uprava Industrijske rudarske šole v Zagorju sprejme v šolskem letu 1954-55 večje število učencev, ki se žele izučiti za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače. Vpis traja do 15. Julija do zaključno 1 septembra 1954. Pogoji: 1. kandidat mora zadostiti osemletni šolski obveznosti; 2 v letu 1954 mora dopolniti 16. leto starosti; 3. biti mora duševno ln telesno zdrav. Pri vpisu mora kandidat predložiti: 1. rojstni list; 2. zadnje šolsko spričevalo in odpustnico; 3. potrdilo o premoženjskem stanju staršev odn. varuhov; 4. točen naslov kandidata, v kolikor se Izvrši prijava pismeno. Šolanje traja tri leta. Učenci prejemajo redno mesečno štipendijo ter posebne mesečne nagrade za pridno in vestno učenje. Vsako leto dobijo tudt po en par delovnih čevljev in delovno obleko. Pri šoli je Internat, ki nudi učencem celotno oskrbo. Za vzdrževanju v Internatu nakazuleio starši odn skrbniki učencev. kateri so upravičeni do prejemanja otroškega dodatka, dodatek Internatu šole. socialno ogroženi kandidati in sirote naj sl pa pred vpisom v šolo zagotove redne mesečne podpore pri krajevnih ali okrajnih liud-sklh odborih sinovi staršev padlih v NOV pa pri okrajnih odborih Zveze borcev. Z novo uredbo o poslovanju industrijskih rudarskih šol ln njihovih domov pa bo vzdrževanju najbrž brezplačno. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti. I valce — 12.30 Opoldanski koncert — 13.15 Zabavna glasba, vmes objave — 13.30 od melodije do melodije — 14.30 ! Turistična oddaja — 14.40 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom 1 M. Skobemeta — 15.16 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 2elell ste — poslušajte! — 16.00 Utrinki iz literature: Fran Milčinski: Dve humoreski — 16.15 Promenadni koncert — 17.10 V plesnem ritmu — 18.00 Okno v svet: Prijateljska dežela Etiopija — 18.10 To ln ono iz arhiva slovenskih narodnih pesmi — 18.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame ln objave — 19.30 Radij ikl dnevnik — 20.00 Posnetki slovesnosti pri odkritju spominske plošče ROF ln prenos slavnostnega koncerta Invalidskega pevskega zbora iz Črnomlja — 22.20 Glasbena medigra — 22.30 Oddaja za naše izseljence (na valu 327,1 m) — 23.00 do 24.00 Melodije ln ritmi iz raznih dežel (na valovih 202,1 ln 212,4 m in na kratkem valu 90,1 MHz). 23.00—24.00 oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). Berite »Ljudsko pravico — Borbo* in postali boste n jen stalni naročnik DELAVSKI SVET TEHNIČNE POSLOVALNICE ZA PROMET Z GRAFIČNIM MATERIALOM »HR0M0S« - BEOGRAD razpisuje v soglasju s komisijo za postavitev direktorjev podjetij MLO Beograda NATEČAJ za direktorja podjetja Pogoji : komercialist z višjo strokovno izobrazbo in poznavalec grafične stroke ali srednja strokovna izobrazba s petnajstletno prakso; znanje zunanjetrgovinskega poslovanja; znanje enega tujega jezika — prvenstveno nemščine. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na naslov podjetja »Hromos«, Beograd, Topličin venac 27 — poštni predal 347. Rok za vlaganje prošenj Je do 25. julija 1954. 3869 KINO »SOCA«: Angleški film: »Popolna žena«. Tednik. Predstavi ob 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 17 dalje. LETNI KINO TABOR«: Nemški film: »Maja v tančici«. Tednik. Predstava ob 20.30. f LETNI KINO JLA: Zaprto. LETNI KINO »BEŽIGRAD«; Angleški film: »Popolna žena«. Tednik. — Predstava ob 20 30. Predprodaja vstopnic uro pred predstavo. KINO »TRIGLAV«: Slovenska kinoteka predvaja angleški film: »Sedma tančica« In tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SlSKA«: Angleški film: »Popolna žena«. Tednik. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. LJUDSKA UNIVERZA SINDIKATA DOZ, Miklošičeva c. 19. predvaja: ItIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KINO »SLOGA« Angleški Ulm »KAPITANOV RAJ« ~'dnlk. Predstave ob 'o in 20. Ob 10 bo matineja istega filma. — Predprodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 14 dalje. Illllllllllllllllllllllllllillilllltlllllllllllllillillilllillllllllltlilllillllllllllll »Zakaj Koreja’«. »Bell kontinent« (barvni), »Škotska« (barvni), »Živalski vrt«, »Dežela zelenih planin« (barvni). — Predstavi ob 17 ln 20. Vstopnice eno uro pred predstavo, JESENICE: »RADIO-.- A- -'•••ki film: »Rdeči gusar«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«; Ameriški film: »Obzorja na zahodu«. Predstavi ob 18 in 20. KOROŠKA BELA: Ameriški film: »Rdeči gusar«. Predstava ob 19. CELJE: »UNION«: Angleški barvni film: »Henr.k V«. — Predstavi ob 18 in 20. — »DOM«: Ameriški film: »Francis v velemestu«. Predstava ob 18 15 - LETNI KINO: Ameriški film: »Francis v velemestu«. Predstava ob 20.15. S0LEA klorofilna zobna pasta ima prijeten janežev okus! KRANJ: -kTORZiC«: Angleški film: »Ulični kot« Predstave ob 16, 18 in 20. - LETNI KINO »PARTIZAN« Francoski film: »Fanfan la Tulip«. Predstava ob 20.30. — »SVOBODA«: Francoski film: »Fanfan la Tulip«. Predstava ob 19 Film mladini pod 16 let prepovedan. DROBNI OGLASI Hpftnra Splošne bolnišnice v Slovenjem Gradcu razpisuje mesto knjigovodje Pogoj: popolna srednja ali njej enaka šola. Prednost imajo uslužbenci z nekaj prakse. Nastop službe takoj. H*ana ln stanovanje v zavodu. Pismene prošnje sprejema uprava bolnišnice do dne 30. julija 1954. VEC RABLJENIH OKEN IN VRAT ugodno prodam Kočevar Miroslav, Kneza Koclja 33. 2462 OPREMLJENO SOBO iščem s 1. avgustom. Odsotna popoldne ln zvečer. Grem tudi kot sostanovalka. Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravlce-Borbe«. JV!! Umrli so v Ljubljani Mušič Marija, delavka. Pogreb bo danes, v soboto, ob 16.30 na Žalah. Itupnlk Frančiška, dijakinja. Po- freb bo danes, v soboto, ob 17 na alah. Vsak naročnik »Ljudske pravlce-Borbe« zavarovan 40°/o popust za nedeljske povratne vožnje na avtobusni progi LJUBLJANA —KOPER —PORTOROŽ —PIRAN Za nedeljske povratne vožnje z avtobusi iz LRS v Koper, Portorož in Piran je odobren 40 % popust od redne vozne cene. Nedeljska povratna vozovnica s 40% popustom se lahko izkoristi na progah: SAP — LJUBLJANA: Odhod: sobota ob 14.00 iz Ljubljane Povratek: nedelja ob 19.20 iz Pirana nedelja ob 5.00 iz Ljubljane ob 19.30 iz Portoroža ob 20.00 iz Kopra Odhod avtobusa izpred avtobusne postaje v Ljubljani, kjer se sprejema rezervacija in izdajajo povratne vozovnice. SLAVNIK — KOPER: Odhod: sobota ob 14.00 iz Ljubljane Povratek: ponedeljek ob 4.00 iz Pirana sobota ob 20.45 iz Ljubljane ob 4.10 iz Portoroža ob 4.40 iz Kopra Odhod avtobusa izpred Turističnega biroja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17, kjer se sprejema rezervacija in izdajajo povratne vozovnice. Povratna nedeljska vozovnica s 40 % popustom iz Ljubljane v Koper stane 570 din, za Portorož in Piran 600 din. SAP _ ljublJANA GLAVNA UPRAVA ZA GRADNJO PROGE BEOGRAD-BAR Dne 16. avgusta 1954 ob 9. uri bo prva ofertalna licitacija za izvršitev gradbenih del, in sicer: A) Za del proge Valjevo—Kosjerič od km 24,465 do km 32,431, s predorom »Bukovi«. Skupna predračunska vrednost del znaša 1.549,120.000 din. Rok dokončanja del je 31. december 1958. B) Za del proge Bi jelo polje—Mojkovac od km 27,840 do km 33,740, s predorom »Mojkovac«. Skupna predračunska vrednost del znaša 1.355,068.000 din. Rok za končanje del je 30 junij 1958. Ponudbe je treba vložiti posebej za dela pod A) in posebej za dela pod B). Projektni elaborati in pogoji licitacije, kakor tudi pogoji za izvršitev del se lahko dobe vsak delovni dan od 7. do 14. ure v glavni upravi, Beograd, Nemanjina ulica 6/III., soba 558 Licitanti morajo na dan dražbe predložiti komisiji naslednje: a) potrdilo o registraciji podjetja, b) pismeno izjavo, da so jim dražbeni pogoji znani in da poznajo projekt, ter pristanek, da bodo po njih licitirali, c) potrdilo Narodne banke o položeni kavciji v znesku 2 °/o predračunske vsote. Pismene ponudbe je treba v zapečateni kuverti oddati neposredno ali po pošti na gornji naslov, pri čemer je treba na ovitku napisati: »Ne odpiraj — ponudba za 16. avgust 1954«. 3853 / •'^•ATVWVWVWVWVVWVVVv' - TRIJE K. M REMAROUE imnrisi B O M A N Odšel sem za gospo Zalevvsko po hodniku. Pred Hassejevimi vrati je stal malone že ves penzion — Erna Bonig v pestrem kimonu s podobami zmajev in z rdečimi lasmi; še pred štirinajstimi dnevi je imela svetle lase — zbiralec pisemskih znamk računski svetnik v domači jopi vojaškega kroja; Orlov, bled in miren, ki je pravkar prišel s plesne čajanke; Georgie, ki je nervozno trkal in z zamolklim glasom klical Hasseja; in naposled Frida, škileča od razburjenja, strahu in radovednosti. »Kako dolgo pa že trkaš, Georgie?« sem vprašal. »Ze dobre četrt ure,« se je brž oglasila ko rak rdeča Frida, »in doma je, saj sploh ni več odšel z doma, že od opoldne, samo tekal je venomer sem ter tja, kar naprej sem in tja, potem pa je bilo vse tiho ...« »Ključ tiči v ključavnici od znotraj,« je dejal Georgie. »Vrata so zaklenjena.« Ozrl sem se na gospo Zalevvsko. »Ključ moramo potisniti iz ključavnice in odpreti vrata. Ali imate še en ključ?« »Takoj prinesem sveženj ključev,« je dejala Frida nenavadno uslužno. »Morda pa bo kateri odklenil ta vrata.« Dal sem si prinesti kos žice in z njo sem potisnil ključ iz klju- čavnice. Ropotaje je padel na drugi strani na tla. Frida je kriknila in si z rokami zakrila obraz. »Umaknite se čimdlje,« sem ji dejal in jel preizkušati ključe. Eden med njimi je ustrezal. Odklenil sem in odprl vrata. Soba je bila pogreznjena v poltemo in prvi hip ni bilo nikogar videti. Obe postelji sta se svetlikali sivkastobelo, stoli so bili prazni, vrata omar zaprta. »Tu stoji!« je siknila Frida, ki se je bila spet prerinila v ospredje in ki je zdaj gledala čez moje rame. Smrdela je po čebuli in mi vroče dihala v obraz. »Tam zadaj pri oknu.« »Ne,« je dejal Orlov, ki je bil hitro stopil nekaj korakov v sobo in se vrnil. Dregnil me je, zgrabil za kljuko in vrata spet zaprl. Potem se je obrnil k drugim. »Bolje bo, da odidete. Morda ni dobro to videti.« Govoril je počasi, v svoji trdi, ruski nemščini, in obstal pred vrati. »O bog!« je zajecljala gospa Zalevvska in odskočila. Tudi Ema Bonig je stopila nekaj korakov nazaj. Samo Frida je poskusila preriniti se naprej in prijeti za kljuko. Orlov jo je potisnil nazaj. »Res je bolje...« je ponovil. »Gospod!« je zarentačll iznenada računski svetnik in se vzravnal. »Kaj si pa dovoljujete! Kot tujec!« Orlov ga je srepo gledal. »Tujec,« je ponovil, »tujec je tu — vseeno. Saj ne gre za to ...« »Mrtev, a?« je siknila Frida. »Gospa Zalewska,« sem se oglasil jaz, »tudi jaz mislim, da bo tako bolje, samo vi ostanete tu in morda še Orlov in jaz.« »Telefonirajte neutegoma zdravniku,« je dejal Orlov. Georgie je bil že dvignil slušalko. Vse skupaj je trajalo kakih pet sekund. »Jaz ostanem!« je rekel računski svetnik rdeč ko rak. »Kot Nemec imam pravico ...« Orlov je skomizgnil z rameni in spet odprl vrata. Potem je prižgal električno luč. Zenske so kriknile in odskočile. Temno moder v obraz, s črnim jezikom med zobmi je Hasse visel na oknu. »Prerežite vrvico!« sem zaklical. »To je brez pomena,« je dejal Orlov počasi, trdo in otožno. »Poznam to — ta obraz — mrtev, že več ur.« »Vsaj poskusiti hočemo ...« »Bolje bo, da ne storimo ničesar — naj pride najprej policija.« V naslednjem trenutku je zapel zvonec. Prišel je v bližini stanujoči zdravnik. Samo ozrl se je na tenko, sključeno telo. »Tu ni moč ničesar več storiti,« je dejal. »Vzlic temu pa moramo poskusiti z umetnim dihanjem. Takoj pokličite policijo, meni pa dajte nož.« Hasse se je bil obesil na rožnato vrvico, odrezano od jutranje halje njegove žene. Zelo spretno jo je bil pritrdil zgoraj h kljuki nad oknom. Natrta je bila z milom. Stopiti je moral na podoknico, potem pa je najbrž zdrsnil z nje. Njegove roke so bile krčevito sključene, obraz je bil strašen. Čudno je bilo to v tistem trenutku, toda v glavo mi je šinila misel, da je imel na sebi drugo obleko kakor zjutraj. Bila je njegova najboljša obleka iz modrega kamgama, kar sem jih poznal. Bil je tudi obrit in na sebi je imel čisto perilo. Na mizi so ležali skrbno položeni drug poleg drugega potni list, hranilna knjižica, štirje bankovci po deset mark in nekaj srebrnih kovancev. Zraven njih dvoje pisem, prvo naslovljeno na njegovo ženo, drugo pa na policijo. Poleg pisma, namenjenega ženi, je ležala še srebrna cigaretnica in njegov poročni prstan. LJUDSKA PRAVICA-BORBA Illllllllllllllllllllllllllllllll lllll Illllllll Illllllllllllllllllllllllllll Illlllllllllllllllllllllllllllll Illllllllllll Illlllllllllllllllllllllllllllll . . Čestita vsem SVOJIM VOLIVCEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU SIROM NASE DOMOVINE K PRAZNIKU DNEVA VSTAJE1 M m TOVARNA CEMENTA 15. SEPTEMBER Ljudski odbor mestne občine v Ajdovščini SE PRIDRUŽUJE Čestitkam ob PRAZNIKU DNEVA VSTAJE IN ZELI SVOJIM VOLIVCEM ClMVEC USPEHOV PRI IZGRADNJI NASE DOMOVINE! Trgovsko podjetje Hubelf ANHOVO \id ovscma v svojih poslovalnicah: Tekstilije Ikanina Železnino )es3~«a 5-9 •-5-9§'*-0S >* “-S^.tlJŠooša« m“h . ^^3 * 0 oj*J5 o-g .S a-" a ..S 5 jjj50,n"* ► M-S , 2 fcf .Cj ^ 2 k®« S d 3 3 co 9 5> fl 01 ® ‘12 t>>tš tj S cJ"Sl ••“•Z? h el © ^ o> .ved rt oj os d ll3uS:^|i> a| £ fla 8® a«^Qd) - a 'g«s"?wa£013fcf «^3 11 >5 S s ►SŽ5S«!aWM^S3t«S^ Sa Čf 0.9 58® S 88 S 3 Sg 8 šss a sš s s as s w w d a:^aj a S| Ohh _4 t#J • *—J flj • ■—< fm. ■ 4) «.(*<&» C* (D >■« f* O P . § J* ^3 a «3— S e R3’l~» O^S 2-g £ 0.^,? «5 ON .2, O .2,8) n U CBfl N O Q_t-J O ec O C3 ^-H? CU-—* -*-» r~~' *•* M C —^ kr, ••—■ *-« jz, 2 , —* •—» ^r»Ls* S ® ••* 5r^ “■"* c -*- ^ »j _ — 'Cj n«3 er! ’T3 * O >• *rj . •>- o ■ 2."-“ 3.2 S~|(3 a =»«? -sN J-SbS.S^^ a 3 o ■- ^ »> ^ -5n,s“5^7 ? ■gl 3:cst 3 o;8 s c5 a Js s =H-g =3 g o aa_§-3 2 ®"n-|"š'g “>i= 0 § oo>"a pja^ij « SCS^o In ^ ^ o £ c£ £ ► « O cj o o n'2 d O 2 u’55 S: ° ^ ? i n l/IVlblllMUlUfflO-H CU.r-4 *■» 0-4 >■ >CJ k ■*-* \J O N I—J Ph S P 0 S L 0 V A ? čestita vsemu delovnemu ljudstvu, kolektivom ln svojim cenjenim strankam k zgodovinskemu dnevu 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega naroda. Vse Interesente obveščamo, da Izvršujemo prevoze z avtovla-kl (do 201 nosilnosti) po vsej FLRJ ln v Inozemstvo po najniijlh cenah. Izvršujemo vsa popravila (generalna, »rednja ln servisna) na vozilih vseh znamk. Naročila sprejemamo pismeno ali telefonsko ln sicer Tolmin telefonska štev. 25, Idrija telefon štev. 9. Poslužujte so nas, za vsa naročila se priporočamo. DELOVNI KOLEKTIV ZADRUŽNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA fm TOLMIN Čestita vsem delovnim KOLEKTIVOM IN SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM K PRAZNIKU DNEVA VSTAJEI PROIZVAJAMO RAZNE VRSTE SIRA KAKOR: EMENTALER, GRO-JER, TRAPIST, EDAMC TER POZNANO TOLMINSKO MASLO. Naši izdelki so priznani in kvalitetni, zato ■e je nadalje priporočamoI Kmetijska zadruga BOVtC » čestita vsem delovnim kolektivom, zadrugam in zadružnikom k Dnevu vstaje 22. Juliju! V naših poslovalnicah bomo tudi v nadalje skrbeli za kulturno postrežbo Delovni kolektiv Mehaničnega podjetja Bovec v čestita vsemu prebivalstvu k prazniku 22. juliju — obletnici vstaje slovenskega naroda! ★ Ob tej priliki sporočamo, da popravljamo vsa motorna vozila in izvršujemo ostala mehanična in kovaška dela solidno ln poceni Se priporočamo 1 DELOVNI KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA STANDARD TOLMIN čestita vsem delovnim kolektivom ln svojim Investitorjem k prazniku 22. juliju, zgodovinskemu dnevu vstaje slovenskega naroda ★ Gradimo visoke in nizke gradnje in za to potrebne obrtniške storitve ter cementne izdelke vseh vrst iz kvalitetnega soškega gramoza in peska Gostinsko podjetje »JCcihCh« iBomc čestita vsem cenjenim gostom k obletnici vstaje slovenskega ljudstva. — Sporočamo, da se Je podjetje osamosvojilo. Vljudno vabimo cenjene goste, da prežive svoj dopust v našem hotelu »Kanin« ali dependansah »Planika« ln »Soča«. Ob kvalitetni prehrani ln kulturni postrelbl stane dnevni pension samo 4S0 do 500 dinarjev. Gostom, ki ostanejo pri nas več kot 10 dni, nudimo S—10 'It popusta pri dnevni ceni. Delovni kolektiv Lesnega podietia Bovec čestita vsem delovnim kolektivom ln prebivalcem k prazniku vstaje slovenskega ljudstva — 22. Juliju 1 Izvršujemo vse vrste mizarskih del, sobno in stavbeno pohiStvo, kvalitetno in po ugodnih cenah. Za naročila se toplo priporočamo I Okrajni ljudski odbor Tolmin čestita vsem delovnim kolektivom, vsem množičnim organizacijam ter ostalemu delovnemu ljudstvu k zgodovinskemu prazniku vstaje slovenskega naroda 22. juliju! Ob tej priliki bomo ponovno manifestirali našo enotnost v borbi za Izgradnjo socializma ★ Naj živi 22. julij, praznik vstaje slovenskega ljudstva! E DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PO**J(uTJA ZIDGRAD, IDRIJA čestita vsem' delovnim kolektivom in prebivalcem k zgodovinskemu prazniku Dneya vstaje — 22. juliju! Prevzemamo v delo nizke ln visoke gradnje po konkurenčnih cenah! DELOVNI KOLEKTIV I0VAHNE IGEL KOBARID Delovni kolektiv cvns. čestita vsem delovnim kolektivom ln poslovnim podjetjem ln prebivalcem k zgodovinskemu prazniku Dneva vstaje sloven. ljudstva 22. juliju! Trgovsko mrežo opozarjamo, da izdelujemo solidno pohištvo vseh vrst po zmernih cenah čestita vsem delovnim kolektivom ln prebivalcem k zgodovinskemu prazniku Dnevu vstaje 22. juliju. Obveščamo vsa trgovska podjetja in tekstilne tovarne, da proizvajamo prvovrstne strojne in ročne igle vseh dimenzij kakor sedlarške, čevljarske, krznarske, pletilne in igle za tekstilno industrijo. Se posebno opozarjamo naše tekstilne tovarne, da bomo pričeli z redno proizvodnjo Card-igel, Glll-lgel in Kamm-igel za tekstilne glavničke (česalnike). — Priporočamo se vsem dosedanjim in novim interesentom za nova naročila naših izdelkov, ki bo kvalitetno boljši od uvoženih $&nanlno podjetje C&uktto REMPOO Radlo-elektro mehanično podjetje — CERKNO čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku vstaje 22. juliju, — Previjamo ln popravljamo električne »troje ln naprave, radlo-aparate ln električne lsta-laclje. Vsa naročila izvršujemo kvalitetno ln po ugodnih cenah. čestita vsem prebivalcem ln delovnim kolektivom k prazniku vstaje 22. juliju! Sporočamo vsem Interesentom, da izdelujemo cementne cevi, izvršujemo vsa zidarska, kovaška, vodovodna Inštalaterska dela in druge remontne usluge Delovni kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA IDRIJA čestita vsem kolektivom in cenjenim odjemalcem k prazniku vstaje slovenskega ljudstva — 22. Juliju! Odjemalcem pa se priporočamo že za nadaljnjo naklonjenost! KMETIJSKA ZADRUGA CERKNO čestita vsem delovnim kolektivom, zadrugam in zadružnikom k prazniku Dneva vstaje 22. Juliju! V naših poslovalnicah odkupujemo vse kmetijske pridelke. Odkupujemo mleko, iz katerega Izdelujemo kvalitetno maslo in sir. Cene konkurenčne! Vsa naročila izvršujemo takoj, tudi po dogovoru naročnika. Se priporočamo! LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE MESTNI ODBOR ZVEZE BORCEV IDRIJA Delovni kolektiv -eleHti-o= čestita vsem delovnim kolektivom tn svojim odjemalcem k prazniku Dnevu vstaje 22. JullJul Ob praznovanju tega zgodovinskega dne bomo ponovno manifestirali naSo enotnost pri graditvi naše socialistične domovine, na* kolektiv pa bo tudi v bodoče skrbel za redno dobavo električnega toka svojim potrošnikom. Čestitamo vsem delovnim kolektivom in množičnim organizacijam k zgodovinskemu prazniku Dneva vstaje 22. juliju! S počastitvijo tega dne bomo ponovno enotno manifestirali naš skupni cilj ln borbo pri graditvi socializma ter osvetlili lik padlih borcev za svobodo. ★ Slava padlim borcem za svobodo! fr itiffliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM ............................... DTTN »Ml SIP Trgovsko podjetje s kurivom, lesam in gradbenim materialom čestita vsem delovnim kolektivom k zgodovinskemu prazniku vstaje slovenskega ljudstva 22. Juliju! Sporočamo, da imamo vedno v zalogi dovolj kuriva, lesa, gradbenega materiala kakor tudi motorno gorivo in mazivo — po dnevnih konkurenčnih, cenah. — Jamčimo, da bomo tudi v bodoče vsako naročilo hitro in točno izvršili. Naj živi praznik vstaje slovenskega ljudstva — 22. julij! JjC&vLj G*