P«ftanten« tUflllc*» ffa> uda« DIb —♦50, *b a* delj&h Din 1*— .TAliUli* uuju tiu da, runa m pmaikoT, »k 18. mi > i* umom aultdnjen ds* i«i »tun »•učno no poiti D JO1—, 1» i»*- ■•m>tT0 0 18 — .doiUTljtn »don O U1*, u likuihi 9 10*—-lniortti p« lioforonu *«ot» ». jn nprmTi -TABOBi*, UAJUBOtt, Jozcic.va uU*» «Wk, Poštnina oT*ff«n« v gotovim. •Jtt*oiU br«»z Guuarja xixiu — Kokopisi s* n« ročaj«. ■; TfflS kWn«fmHIVMMi«TO*W9«arn k« » ?m«w<>h* StariH« > S«. S ; «4nf l>iu -'60, «b n*. » “ doijab Din 1"—« • tTI4KDNio‘l ! O H« uaiuija v 3Jari- 1 ° Jurčič*** el. it. i, i, n«d- « ■ siropje. T«Ui#& interorb. it. 276. 2 2 UPU A. VA «♦* uah..j* ▼ •Jurčičevi * • alUi St. -t, pritličje, d«Mo. T«ie* 5 2 •« ttt. 24. SHS poilnocalcorui i»- m čun Slov. 11.787. ; Leto: IU. Maribor, petek 22. septembra 1922. ^red finančnim polomom Evrope. ženeva, 19. septembra (DKU). V tretji komisiji Zveze narodov, ki .6 Pe^a z vprašanjem razorožitve, se 30 pojavil dogodek, ki mu pripisujejo Posebno važnost. Lord Robert Cecil je ^ svojom temeljito zasnovanem govoru Oglašal, da je problem razorožitve in v >'°p.skega miru odvisen od rešitve Anglija v vprašanju Dardanel osam Ijena. Pariz, 20. septembra. (Havas.) Posvetovanje konference o orijents-kih vprašanjih se dotika predvsem stališča zaveznikov napram Turčiji. Dočim Vel. Britanija ojačuje svoje čete v Dardanelili, sta Italija in. Franci- ožine. Pomnoženje čet bi pomenilo izzivanje. Italijanski poslanik Sforza je v imenu Italije zavzel isto stališče. Orijentska konferenca bo v Benetkah, če bodo Kemalisti mogli priti tja. Pariz, 20. septembra. (Izvirno.) ePodarska vprašanja, i.. a Cecilom je povzel besedo franco 1 senator do Jouvenell in se v glav- godbami je mnenja, da se te pogodbe ne nana-i ša.jo na prodiežeči slučaj. Francoska 1 vlada jo odločena storiti vse za mirno jaško silo. Velesile so so zedinile, da skličejo čimpreje Konferenco, kateri se imajo pritegniti Anglija, Italija, Fran- ttem pridružil Cecilovim izvajanjem, I rešitev orijentskega problema,. Pozici- cija, Japonska, Grška, Romunska, Ju-^ enem pa napovedal, da bo francoska j je v Canaku so nevzdržne, ker bi se goslavija in Turčija,. Na tej konferen- Ženeva, 20. septembra. (Izvirno.) iti še pred pur meseci. Treba je račnna-Mednarodni pomožni komite za gladu- ti z novim izbruhom lakote in sicer čez joče v Rusiji je imel včeraj kratko se- dva ali tri mesece. Tudi v Ukrajini je jo, na kateri je naročal dr. Nansen o položaju v Rusiji. Ij Nansenovega poročila kakor tudi iz poročil njegovih' soitruduikov je razvidno, da sc je posrečijo rešiti poldragi milijon gladujočih. Položaj je še vedno zelo resen. Žetev ^eeao-a predložila- razorožitveni ko- j morale čete bojevati, dočim bi imele gospodarske predloge, kar je se- morje v ozadju. Poincarč opozarja na eda vzbudilo velikansko radovednost zmernost Kemmlistov, ki doslej niso a jui vsi nestrpno pričakujejo. pokazali namena, da bi napadli morske lji>rd Robert Cecil jo izvajal med regini: Politični in gospodarski po-°za.j Evrope je sedaj tako kritičen, da i&ben načrt, o omejitvi oboroževanja nna v sedanjem trenutku izgleda, da x ga mog’e sprejeti vso evropske vla-^e- Vlado mnogih evropskih držav na-Joveduj-jo neprestano, da se bližamo . ikirj. katastrofam, ki bi utegnile nnet’ nedogledno posledice. Ce nastane Pr. polom Nemčije in Avstrije, bo f el ne le za njune sosede in za Evro-■ °> marveč sploh za ves svet razne poledice. j Pa tudi ne glede na to simptome, ki ^»30 akutno nevarnost, jo splošni ®c51)0darski položaj vsega- sveta, tako .e2ak, da smemo po pravici biti v skr-, in si ne moremo predstavljati pra- ^ ^ga miru. Nedvomno leži glavna] ^fivda v velikanskih dolgovih posamez držav, ki obremenjujejo vse večje urzave. Ti dolgovi tvorijo problem za ,e’v.katerega pa moramo brezpogojno e«i.ti, piredno začnemo z resno gospo-airrjk° °^novo Evrope. To vprašanje, je izvajal govornik, \ ti«© večalimanj vseh evropskih dr-av- Tudi države, ki se niso udeležile jeWnQ vojne ter države, ki niso in-vesira,ne na meddržavnih dolgovih, 0 kot dolžniki in ne kot upniki — tudi 0 države trpe na gospodarski krizi. V ■nhoveui življenskem interesu je, da Problem dolgov reši prejkomogoče. ^"Prašanje dolgov je tedaj bistveni stavni del razorožit ven ega proble-Po mnenin lorda Roberta Cecila je zelo ci bi naj bila pretresena vsa vprašanja, tičoča se bližnjega Vzhoda in vzpostavljeno mirovno stanje na podlagi status quoa. GSad v Rusiji. položaj nevaren. Glad in epidemija divjajo še dalje. Pomožni komite se bo posvetoval še dva do tri dni, na to pa bo razpuščen, ker je organizacija Nan-senove pomoči toliko samostojna, da more pod svojim sedanjim imenom na- | je znatno slabša, kakor smo mogli upa- daljervati in voditi pomožno akcijo. Zveza narodov. Ženeva, ‘20. sept. (Izv.) Peta Ko- Ženeva, 20, sept (Izv.) Ministrski misija je v popoldanski seji razprav- predsednik dr. Beneš jo včeraj odpoto-ljala o predlogu Poljaka' Soltala. glede val v Prago. V Ženevo se vrne-v-pon^ novih odredb preiti trgovini z ženami deljek in bo prisostvoval seji komiteja, • in dekleti, med katerimi je važna zlasti kateremu je bilo poverjeno avstrijsko odredba, da je inozemskim dekletom vprašanje. in ženajm prepovedano bivanje v jav- Ženevi, 20. septembra* (Izv.) Na nih hišah’. O predlogu so govorili v današnji plenairni se:ii je bil sprejet na imenu švien.rske vlade zvezni svetnik dnevni red predlog delga.ta dr. Nanse-Ador, dalje nrofesor Morrev, dr. Priva na, da naj Zveza, narodov kontrolira in gospa Dale iz Avstrije, ki «o vsi to- dogodke v Mali Aziji. Predlog je bil pl o priporočali Soka:love predloge, iz- odkazan šesti komisiji. Na to je dr. rekajoč upanje, da bo mogoče omejiti Nansen referiral o delavskem vpraša-prostit-ucijo im popolnoma odora.viti nju. Po kratki debati je bila sprejeta javne hiše. Predlogi so bili sprejeti so- resolucija, glasno. Komunistični nemiri v Bratislavi. Praga, 20. sept. (Izv.) Listi poto-čajo iz Bratislave: Za včeraj popoldne so komunisti sklicali javno zborovanje, na katerem je govorilo več agitatorjev. Po končanem zborovanj u se jo važno, da se pri posvetovanju o I Jem, pa naj se vrši prod tem ali onim ^niom, ohranijo nekatera osnovna acela. Predvsem je treba, da vidimo Problemu dolgov eno enotno vpraša-h kateremu spadajo tudi medna-z (Jni dolgovi in reparacije. Ker gre H®’ Problem, ki zanima ves svet, je tre- > da vsi.nai-odi (tudi oni, ki niso Da- . dalo. avnost prizadeti) prevzamejo del od- J tfiv0^0?1 za ^9^° nepešno reši- TJp()R KAZNJENCEV V KARLAH. ireba 1e nadalje tudi uvaziti, tla j ^ Korejo plačila v gotovini za repa-! . G ra d e c, 21. sept. (Izv.) V kazml-^ijske svrhe izvršiti trenutno le v : nici Km-lau pri Gradcu so se včeraj J1*! mednarodnega ix>sojila. Končno ^ uprli kaznjenci. Rovolte se je ndeteži-Srbeti, da se problem reši v : o takih 70 kaznjencev, bila pa leta-vsi lmm- | koj zatrta. Kaznjence so nahujskali ,' nekateri komunisti, ki se nahaijajo med njimi in ki so že vprizorili slične upo- 24 oseb', za,to škoda ni posebno vi seka. V mestu vlada zopet red in mir. Bratislava, 20. sept. (Izv.) Komunistični nemiri so se danes znova pojavili, a, so bili hitro potlačeni. I)a- množica z rdečimi prapnrji in zastava- nes popoldne in zvečer so imeli kasnimi napotila proti železniški nostaji. Na nisti posvetovanja.. Nasprotja pa so bi-Urbanovem trgu je nek udeleženec vr- la. tako estra, da je med njimi nastal gel kamen v izložno okno tvrdko Ta- pretep im so nekteri krvavih glav za-nidlci. Koj na. to je nekdo drugi pobil pustili posvetovalnico. Danes je bilo drugo šipo. Množica je šla daljo in ple- aretiranih še 10 oseb, ki so včeraj plenila po izložnih' oknih, kolikor se je nile. Pri njih so našli večino oredtne-Pri plenjenju je bilo zasačenih' tov. naskokom. Na obeh Stranah' izgub. je mnogo kontni opazovalci sedanje evropsko so si ®d,imi v tem, da je treba šteli če hočemo rešiti Evropo pred polomom. j ^°rd Robert Cecil nasvetuje, da naj ^'ožitvena komisija predlaga ple-Zveze na-rodov takojšnjo sanot-Sl ?° nJkcijo za finančno rešitev evrop-držav. j^-^^neoski senator do Jouvenell jo C°^nil. biti da francoska delegacija no negativna rmpram teuui re približno pred enim letom v kaznilnicah Suben in Steiu, odkoder so jih potem prepeljali v Karlam. IZ NEMIRNE IRSKE, Dublin, 19. sept. (Izv.) Meščanska BOLJŠE VIŠKI, SPOPAD Z ROMUNSKIMI ČETAMI, Pariz, 20. sept. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča iz Carigrada, da je v nedeljo prekoračila Dnjester močna bol j še viška četo, in se potem spopadla z romunskimi obmejnimi stražami, — Boji so trenutno še nadaljujejo. BORZA'. Curih’, 21. septembra, (Predbovza.) Pariz 40.5)5, Zagreb 1.77‘A, London vojna na Irskem še vodno traja. L.gle- da, da'sedaj zmagujejo ustaši. Bojišče --------------<----------------- se razteza v zapadnem gorovju. Vlad- 22.55, Dunaj :'A ^ sedem osmink, New- ne čete so ostro napadle zabarikadirane yonk 53434, Budimpešta 21, Varšava ustaše, 3si ao odgovorili z gxxerilskirn .7, 3ofija 30,. Številka: 214. vprašanju. Lord Robert Cecil je posta« vil načelo. Važno pa je, da najdemo prave metode, kako uporabiti ta princip in ga izvesti praktično. Francoska delegacija bo o tem razmišljevala in predložila komi ji svoje predloge. * Zgorajšnje poročilo nam priča, da so se jele tudi velike države zanimati za finančni položaj evropskega kontinenta. Neprestano slišimo in čitamo o padanju valut, o reparacijskih težko-čah, o novih dolgovih, pa o pasivnih! državnih budžotih. Tisoč in tisoč na-. t svetov, predlogov in mnenj deži iz čas-■ nikov na evropsko javnost, a. kdo se za-i veda, da je položaj vsak dan slabši irt | da grozi vsem državam — onim z visoko in tem z nizko valuto — skorajšnji/ gospodarski polom. Dobro vemo, kaj to pomeni: iz gospodarskega kaosa se rodi'-politični nered, iz obeli pa socialne kri-, ze, revoluci je, in kulturno - moralni \ razkroj. Lord Robert Cecil je nedvom-J 110 odlična avtoriteta in zato njegove 'besede, da je treba šteti le še minute,! čo hočemo rešiti Evropo pred finan.-; čnim polomom, gotovo niso govorniška j ali časnikarska fraza._________________j Konflikt na vzhodu, in: mi. Poraz Grčijo v Mali Aziji ima lahko; velike posledice. Tega se zavedajo v set' države, ne le balkanske, nego tudi o-sta.le, pred vsem pa velesile Anglija, Francija in Italija. Evropski diploma-* tični krogi preživljajo po tem porazni težko dneve. S porazom Grčije se je ra.zbila sevreška mirovna pogodba, ki je bila itak le krpa papirja brez vred-} nositi, saj je nihče 'ni podpisal, nihče nefj ratificiral in interesna nasprotja, zve-j zana. v njej, so si stopila znova in še; močneje kakor kdaj prej nasproti. Edi-^ no pravilno in duhiu modemih nače^ odgovarjajoče bi bilo, da bi velesile in ostale države sploh prepustile rešite^ konflikta prizadetim državam samim} vmešavanje bi bilo potrebno samo V obliki kontrole. Žalibog se to ne bd zgodilo; lisice, ki že desetletja in de^ setletja preže na loosporslco p iško, se temu prežanju ne bodo od povedale^ kvečjemu da jo bodo poizkusile zgra< biti in si jo prisvojiti. Da obhajajo ne-< katere tudi res take skomine, nam do« kazuje dovolj postopanje Anglije. Anglija stoji odločno na strani Grčije teif jo pripravljena, čo treba, tudi z oboroženo silo braniti Carigrad pred Kerna* lovimi četami; seveda ne za Grčijo, ampak — zase. Za to svojo igro išče zaveznikov. Previdno trka na diplomam tična vrata vseh prizadetih in neprizadetih držav, apelirajoč naj se ji pri-* družijo v »pravični borbi« za »svobodo ožin« itd. _ w _ Kakor poročajo najnovejša »Rettt terjeva« poročila, se je Anglija obrnila! tozadevno tudi na našo državo, naj bi se vdeležila njene akcije ob Bosporu, opozarjajoč posebno na to, da bi naši državi pač ne moglo biti ljubo, če bi se •naenkrat spremenile na Balkanu ene meje, ki so bile začrtane v neuillski inf sevreški mirovni pogodbi. Ni nam znano še, kakšno stališče zavzame naša vlada napram temu pozivu, vendar pa se nam zdi potrebno, da spregovorimo ob tej priliki par resnih in odkritih besed. Dasiravno smo balkanska država, se nam po našem mnenju veudac ni treba vtikavati v tuje spore, dolder se no dotaknejo direktno naših ožjih! interesov, oziroma državnih mej. Carigrajske morske ožine za nas ne priha-! ja.jo veliko v poštev; naš promet se jib I ne poslužuje in je radi tega za nas vseeno, komu pripadajo, ali Grkom alj p- . ' B£ran 2. » TSBD Ec carici or,' 22. septembra' 1952^7 Turkom, ali kateri izmed velesil. Ako [bi bila tudi Bolgarija sestaven del na-)še kraljevine, ali ako bi bila vsaj naša zaveznica, potem bi bila stvar drugačna in naša dolžnost bi bila, poskrbeti za to, da pripadejo ožine in ž njimi Carigrad Bolgariji, kar bi bilo končno geografičmo in gospodarsko najbolj pravilno in pravično, tako pa jo ta zadeva daleč od nas, pesem daljne bodočnosti. Kar se tiče Trati j e, moramo priznati, ako bočemo biti pošteni in nepristranski, da nima Grčija do nje ni-take pravice, kakor je tudi Turčija nima. Edino pravico do nje ima Bolgarija, ker ni le po precejšnjem delu obljudena z bolgarskim elementom, ampak je tudi edino naravno izhodišče Bolgarije na veliko svetovno morje, iVendar pa mislimo, da je trokijsko vprašanje popolnoma zasebna zadeva Bolgarije in Grčije, oziroma Turčije, ki nas ne zadeva neposredno. Zato nimamo povoda zavzemati se ne za tako ne za tako rešitev. Neposredno pa smo zainteresirani na rešitvi tretjega — solunskega vprašanja. Ako pride, kakor bo najbrže tudi prišlo, ob priliki reševanja sedanjega vzhodnega konflikta na dnevni red vprašanje Carigrada, ožin in Trakije, potem je naša dolžnost, da izrabimo situacijo ter zahtevamo, da se konenoveljavno in definitivno reši tudi vprašanje Soluna. — Ako smo že zamudili ugodno priliko po svetovni vojni, potem ne smemo zamuditi sedanje. Solunsko vprašanje je v naši zunanji politiki ono najvažnejših, važno je prav tako kakor vprašanje Reke ali Primorja. Kakor sta Reka in Trst naravni izhodišči na morje za severni in zapodni del naše države, tako je Solun naravno izhodišče za vzhodni in južni del. Solun pa ni naš le po geogriafični legi, ampak tudi po našem jugoslovanskem življu, ki živi v njegovi okolici ter v vsem ob var-, idarskem ozemlju od Gjevgjelija do ;Cajirja. Naša država, ki v tem največ-jem delu nima nobenega izhoda na morje, sega s svojo sedanjo mejo do 50 km. pred Solun, pred svoje naravno morsko izhodišče. Da jo ta 50 km pas /nenaraven, ni treba utemeljevati in dokazovati. i Ako pride do novih razmejitev na 'nevernih obalah Egejskega morja, poltem mora priti tudi do priključitve Soluna k oni geografični, gospodarski in končno narodni državni tvorbi, ka-!teri pripada po vseh zakonih logike — k Jugoslaviji. Naše mnenje je torej, ida naj se naša država ne vmešava v konflikt na vzhodu, dokler gre za tuja vprašanja, budno pa mora paziti na Solun in na njegovo usodo. Prepričani smo, da takrat, kadar bo šlo za Saiun, ne bo nobenega pravega Jugoslovena, ki bi se branil intervencije. Solun je naš in zato mora postati naš. Darujte za,Sklad otroške bolnice1 v Mariboru. Radivoj Rehar: Po Bački. (S kongresa jugosl oven »kih novinarjev). (Dalje). Toplo in prijazno je sijalo solnce na bogate daljine divne Bačke, ko so je pričel pomikati naš slavnostno okrašeni vlak s somborskega kolodvoea jugovzhodno proti Novemu Sadu. Po vseh naših kupejih je vladalo veselo razpoloženje, ki je od. postaje do postaje bolj naraščalo. Kakor dopoldan na progi Snbotica-Sombor, tako se jo tudi na postajah p rege Sombor—Novi .Sad, zbiralo številno ljudstvo, da nas vidi in pozdravi. Na vsaki postaji so visele državne in narodne zastave, vse je bilo okrašeno, vse v zelenju. Ljudstvo nas jo sprejemalo kakor sprejema pri nas samo kral ja. Takih, sprejemov še nisem doživel. Veličastni so bili lansko leto sprejemi po Dalmaciji, toda sprejemi na progi Sombor—Novi Sad so jih prekašali. Povsod, koder je na tej progi zavozil vlak na kako postajo, povsod se je trlo ljudstva, stari, mladi, bogati, ubogi, preprosto ljudstvo, inteligenca, Srbi, Hokci, Madžari, Švabi, Slovaki, katoličani, pravoslavni, šolska mladina z učiteljstvom, verniki s svojim duhovništvom, društva — vse je prišlo, O političnih razmerah n a Grškem ki v zadnjem času zelo zanimajo evropsko in tudi našo javnost, prinaša v Bitolju izhajajoči list »Južna zvezda« zanimiv članek, iz katerega povzamemo: Gršlee politike jo nemara zapeljala modrost starih Helenov, da so skušali delati skoke, ki v življenju narodov niso izvedljivi. Taki poskusi povzroče zmedo in zastoj, pa je treba dolga desetletja, morda celo stoletja popravljati to, kar je bilo porušeno z enim samim skokom. Izgloda, da je ta naravni zakon plaval pired očmi g. Venizelosu, ko je vodil Grčijo skozi balkansko vojno in jo privedel k nepričakovanim uspehom. Tudi on se je zavedal, da je potrebna akcija proti Mali Aziji, kjer žive kompaktne celoto grškega naroda, ni pa bil nikdar naklonjen ideji, da bi se slovanski elementi odtrgali od svojih naravnih središč, vedoč, da bi kot nezadovoljneži le slabili državni organizem. Venizelcs je narodu zelo modro pripravljal pot v bodočnost, najbolj pa s tem, da je koncentriral narodno moč onega dela grškega naroda, ki je moral in mogel biti stožci* nove, povečane grške države. Venizelos, poln ljubezni in iskrenosti do svoje, domovine, jo v Solunu storil tisto modro gesto, ki je Grčijo rešila prod katastrofo, katera bi jo bila neizogibno zadela med svetovno vojno. Bočim je g. Vonizelos vodil previdno in zdravo -politiko z devizo: vsakemu svoje, so se na Grškem pojavili drugi politiki s fantastičnimi in megalomanskimi zahtevami. Razmere so nanesle, da so ti ljudje odstranili svojega nasprotnika in sami prevzeli dr žavno upravo. Velikanski uspehi gosp. Venizelosa so jim dali toliko poguma, da so se spustili v pustolovščino, ki jih je sedaj pokopala politično in materi-jalno. V neki stari knjigi so našli prerokovanje, da bo'znova nastopil Konstantin, ki bo zavzel Carigrad in obnovil staro bizantinsko carstvo. Br. daljšega ugibanja so stopili v vojno, da bi realizirali te svoje bolne in fantastične ideje. In kaj vidimo? 2e toliko časa trošijo svojo moč v borbi s .turškim pašo, a mesto zmago in ures ničen j a svojih sanj stojo pred gotovim dejstvom: da so premagani, razbiti, zajeti in razpršeni. Kot rezultat tega napačnega in nepremišljenega čina se napoveduje abdikacija kralja Konstantina, bog ali u.mor g. Gunarisa in podobno. Ali pa bo to dovolj, da »e popravi nenaravni skele, ki so go. storili grški politiki? Ne, Grki so morajo vrniti tja, kjer so bili poprej, na to pa morajo iti po oni poti, koder bi bili morali kreniti izza Venizcdnsove zmage. Grki so izgubili Malo Azijo in sedaj so velikodušno pristali na to, da jo odstopijo Turkom, ker so jo pač Turki zavzeli s silo. Da, ali Turki se nočejo da nas pozdravi. Na večini kolodvorov jo svirala godba, orili so živio-klici, vsipalo se je na nas cvetje iz rok lepih deklet baških nižin. Iz sredine zbranega ljudstva so pri prihod o vlaka, stopili njegovi zastopniki, voditelji, župani, duhovniki, učitelji tor nas pozdravili v navdušenih in lopo zasnovanih govorih, potom pa so nam ponudili svojega vina, sadja, salgm, sira, kruha, kar so nam bili razložili po mizah, postavljenih ob tim. Na vsaki postaji jo moral vlak stati dlje nego je bilo predvideno, povsod je bilo slovo težko. Najlepši sprejem so nam pripravili Slovaki v njihovi veliki vasi Petrovče. Na postaji, ki je bila vsa okrašena im kjer jc bil preko železniškega tira postavljen slavolok, nas je pričakovala velikanska množica ljudstva, spredaj pa so stala dekleta v svojih slikovitih slovaških narodnih nošah s krasnimi, velikimi venci, pripravljenimi za naše tovariše češkoslovaške novinarje. Najprej nar, jo pozdravil v slovaškem jeziku petrovski župan, na to pa so sledili govori domačinov Slovakov in naših tovarišev Čoh oslov ako v in Jugotslove-1 nov. Petrovski Slovaki pa so skrbeli j tudi za okrepčilo, ormravili so nam. zakusok ter nas postregli z ros izbdr-, nun pivom, w v. v w >v v- ' 1 zadovoljiti s takim bakšišem in zahtevajo, da so Traki ja pridruži Bolgariji, povrh tega pa imajo tudi nekoliko drugih zahtev, s katerimi hočejo po plačati svoje žrtve. Kdo more trditi, da za Kemal-paši-no vojsko ne stoji še ena roka, ki izteza svojo prste čez Carigrad, Bolgarsko, Dobrudžo itd. in ki lahko čez Grčijo vznemiri tudi Jugoslavijo? Z gotovostjo tega ne trdimo, lalvko pa slutimo, ker nam je drugače nerazumljivo, čemu se pač Turčija poteguje za koncesije Bolgariji1;... Politične nesti. * Dvojna načela naših klerikalcev. Zna.no jc, kako se naše klerikalno časopisje s »Stražo« na čelu bojuje neprestano proti »nasilju«, ki ga baje izvaja povsod naša sedanja vlada, znano je, kako so bori to časopisje za svobodo mišljenja, zborovanja in tiska in človek bi mislil, da ni bolj svobodoljubnih ljudi na svetu kakor so naši klerikalci. Toda načelo svobodoljuibnosii uporabljajo naši klerikalci samo pro dft-mo, samo za nastopanje in hujskanje proti naši sedanji vladi, kadar pa gre za dogodke izven mej naše države, tedaj imajo naši klerikalci v zalogi druge nazore, ki so vse kaj drugega kakor pa svobodoljubni. Pri nas pobijajo dozdevno nasilje, drugod pa ga. podpirajo. Za to je najsijajnejši dokaz Bolgarija. Znano je, da je bolgarska agrarna ali Staruhu 1 ijskega stranka ena najbolj nasilnih strank na svetu, ki poleg sebe ne pušča ostalim strankam prav nika-ko svobodo fcretanja in delovanja, ki sistematično In na najnepostavnejši način zatira vsako nasprotno javno mnenje. Ta stranka, ki ima sedaj vlado Bolgarijo v svojih rokah zatira z najhujšo cenzuro nasprotno časopisje, o-meju je osebno svobodo ljudi, ki so nasprotnega političnega mišljenja, prepoveduje njihove shode ter jih razganja, če ne gre drugače tudi z žandar-merijo. Sploh se poslužuje popolnoma žandarskega režima. In to stranko slave naši klerikalci, posebno pa »Straža«, kot najboljšo na svetu, kot svoj najvišji ideal. Klerikalci so imeli vedno po več načel, za vsako priliko svoje, tako ga imajo tudi v tem. Čudno je le, da se najde;jp mpd našim narodom še ljudje, ki jim verjamejo. Logika mišljenja je pač najmanj razvita lastnost našega ljudstva. . * Ruski list o slovenskih klerikalcih. Berlinski ruski dnevnik »Bul« piše v svoji, nedeljski številki med drugim: »Izglodalo bi, da tukaj (v Jugoslaviji) ni vzroka za ustanovitev st ranke s kon-fesijonalnimi načeli. Vendar pa taka stranka obstoja — to je »ljudska stranka«, prodstavitcljica katoliških krogov. Ker pa so katoliki le Slovenci in Hrvati, jo naravno, da se stranka zavzema za pokrajinsko avtonomijo. Njeno razmer,je do vlado jc bilo^ doslej korektno in njen voditelj dr. Korošec je bil član kabineta. Sedaj pa stranka prehaja vedno bolj v opozicijo. Njen Petrovec je naj večja slovaška vas v naši državi in ena naj večjih vasi sploh, kajti v njej in krog njo prebiva krog 30.000 Slovakov, ki so kljub vsem mad žarskim nasiljem predvojnih in medvojnih dob vendar ohranili trdno svo.,o narodno zavest. Slovaki v Petrovcu imajo veliko število narodnih društev, kn jižnico, Sokola, slovaške osnovne šole in celo svojo lastno slovaško gimnazijo ter izdajajo tudi svoj slovaški list, ki izhaja enkrat na teden ter poroča o vsem delovanju Slovakov v Petrovcu in sploh v Jugoslaviji ter o drugih važnejših dogodkih. Naši Slovaki so navdušeni jugoslovenski državljani jn zaslužijo, da bi jim naša vlada posvečala več pažnje, kakor pa jim jo posveča. Iz njihovih izjav smo izvedeli marsikaj, kar za naše oblasti ni posebno vredno pohvale. Toda upajmo, da bodo zastopniki jugoslovanskega in češkoslovaškega javnega mnenja, ki so culi slovaške pritožbe v obilni mori priskrbeli za to, da se postopanje z našimi Slovaki spremeni in da drugič ko bomo zopet posetili Petrovec, no bomo več slišali pritožb. Petrovski Slovaki so po veri deljeni na katoličane in protestante, vendar pa med njimi, ni verskih naspi bistev. - ^ w v , (Dalio prihodnjič.) največji organ »Slovenec« v Ljubljani dan za dnem udriha po vladi, piše zdaj o neuspehu posojila v Ameriki (kar je oficiclno dokazano kot neresnica), zdaj zopet o groznem, deficitu 12 milijard dinarjev v prihodnjem letu, d asi ravno budžet še ni sestavljen. Vzporedno s, tem napada tudi »vro.nglovee«, ki baje zasedajo državno službe in domačinom odjedajo kruh. Iz kakega, izvora in iz katerih vzrokov prihaja ta agitacija slovenskega lista kljub dobrim odnosa jem Slovencev do Srbov — je težko reči. Morda je to glas razdraženega samoljubja, ki mu no zadostuje ravno-pravuost, marveč hoče nadvlado? AU pa tožijo za časi Habsburgov, resničnih sinov rimsko cerkve? Morda pa 3® to posredni ali neposredni vpliv iz K" ma, kjer je Vatikan podlegel ital kanskemu nacionalizmu, hotečemu razbiti Jugoslavijo. Bodočnost bo pokazala.« * Dr. Ribar o Radičevi stranki i® hrvatskih kmetih. Dr. Ivan Ribar* predsednik jugoslov. parlamenta, jo ,z* iavi.l dopisniku »Češkega Slova« o hfd dicevi stranki in hrvatskih kmečkih masah: Radičevo gibanje ni v stadij® napredovanja, marveč očividno na.7A" d,uje in sicer najbolj v onih krajin, kjer je bilo ob zadnjih volitvah močnejše. Hrvatski kmet je danes Prl' stopnejši za razgovor in za pamef® dokaz, a to jo že napredek, če poffiis.i mo, da še pred letom ni hotel govori z nikomur razen z Radičevimi prist^®* 7o mesec dni živim med ljudstvo * Vsak dan sem v direktnem stiku linii ljudmi s kmetov. Danes tudi ^ kmet u videva nujnost te države srbski kmet jo jc vedno smatral za s moobsebi umevno — in vidi v progi mu demokratske stranke bodočnost napredek države ter dobrobit držaVU nov. *Mala antanta in vstop Madžarsj* , v Zvezo narodov. Iz izjave, ki jo :i0 1 ^ dal na plenarni seji Zvezo nnTodoVj imenu Male antante češkoslovaški slamic' Osusky, povzamemo: S trla®® sko mirovno pogodbo se je Madžar, zavezala, da bo razorožila svojo aT’ V do in. odpravila obvezno vojaško ■nikul bo. D,asi jo baje odpravila vojaško # ■ nest, čitamo v madžarskem dnevni »Reggeli Hirlap« št. 21!. z dne 2p* 1922. poziv mestnega sveta v Misk .. da se morajo vsi 1. 1901 rojeni -nja® niči priglasiti k redni vojaški sicer jih zadenejo zakonite Minister Narodne obrane 3e..n izdal ukaz, da morajo županijski ^ voljni,ki izvršiti redne nabore za letni 1898.—1902. Nadalje je poslanik . sky omenjal zakon o tzv. »nuni0 cluusus« na srednjih šolah' in nniv ^ zah, ki določa, da je treba za v osrednje in visoke šole posebneg® . voljen ja. Poslanec Jožef Pakost.a I® javil v parlamentu, da je Mad»at pač edina država na. svetu, ki 5° loje izključuje od višje izobrazbe. Itr/vrvrn n 4« 4-n d*. ^,J1,_ OT iel® dvomu o je ta odredba naperjena P narodnim manjšinam. Končno i® sky izjavil, da Mala antanta sicer s po slavnostni izjavi grofa. BanfsM® pušča vstop Madžarske v zvezo 11 dov, a le zato, da pokaže svojo Ijubnost, in ponudi Madžarski P?l1 da izpolni svoje lojalne obljubo. Dnevna kronika. — Novoimenovani ravnatelj zije v Murski Soboti1 se no imenuje Pohar — kakor jo sta.lo včeraj P° torna — ampak’ dr. Lokar. yj — Imenovanje v državni službi. ^ ministrstvu za notranje zadeve ^ imenovana: dr. Eram. Svetek za nika prvega razreda oddelka za ^ venijo in dr. Franc Krašovec za nika drugega razreda oddelka za venijo. _ .rtjy — Francoski vicc-konzul v ^ ljani. Gospod Paul Joseph Finch, coski vicekonzul v Ljubljani n«®na‘ da jo nastopiLpoverjeno mu um* območje Slovenije in da so n.a »gjjd pisarno vicekonzula,ta provizoi Krekov trg št. 10 do definitivno litvo v novem poslopju Ljubua kreditno banke. — Prtisk na žitno trgovino. 'rej je sklenila, da z vsemi sredstvi P1 či špekulativno naraščanje žitni i Vojno ministrstvo je pripravijo® ha viti žito za voj n šle e potrebo iz ^ zemstva čo ponudn. no znižajo co JfifiSor; 22, septitbSra'1921? v<^‘ašk:e potrebe najmanj za 1' dinar pri g moke. Ministrstvo za socijalno po- ~ » MibavMo iz Južne Amerike n« t° VaSonov koruze za prelfra- ^ije. Pričakovati je, da bo h-na davljen vsak izvoz žilne ®- ^er n« bo domača potreba Popolnoma krita. Po^°r, smrt potuje! Šo je grozen mvSv- Mai*jeti ob P. v toplem bmlVlnU> Z® ™u s^oc^ drugi strupeni iz-JTt™.IX)n',®-).n^1 Prikazni. Kmet Josip • /1Z ^arenin0 je bodil prete- rorlnM1111! tiskat svojo so- jojufc k Sv. Bolfenku v Slov. gori- Dri Voi 0ZC? se :m^mo obširnega gozda ^m dnevu — piano .proti njemu 5e 1-T3?°1sa'Hi DflJcrinltan lopov. Zločinec jl. 0 ®'‘avo našemljeno z velikim ni« Oj mi*a;rskopra ličja, da se mu ni Krič+ I8? v*del in je izglodal kakor iz W .1olJlmbovih «asov. G. Kron-’ nlls. ’ ^a 3° še v gozdu skritih 1o Parnev, požene konja z vso moč-oLat, n ° v dir, a *e sliši strel in ni ,,1^ ?a. v Prstih na Toki. Sreč-fclo i1CaJ h°tcl< da pa je krogla za-iflrrm ° -T, T°^° *n v sredo je šel ž njo v tti' T3’r*1^ ° cjskrbo. Zato bodite previden °j10 ^>e Potujete po samotnih krajih, kjer se skrivajo in 1^ IDO na popotnike razni povojni lo-j Mi postopači kalcor potujoča mrz-a smrt. ®°fcotiki carinarnic so znašali v .\Tn^e°~ 120,965.755 dinarjev. din>rC„. lU’ mesu in drugim živilom. Kilo-}r govejega mesa stane sedaj 8—16 ^ ^a je padla za 4—8 K. Zanimivo Caf0«0 o cenah na sadnem trgu. ha *r8at^u 80 P®dle pod mirovno 'P0'(ine Ijanke. Predsednik g. j1jQ j ?° ^ koncu napovedal za prihod-;W* * shod trgovstva radi pobi- dragim je. Pozdraviti je treba j. P. da so bodo vsaildh 14 dni vršili mo v eni epidemski sezoni. Ruska epidemija pa se razteza na štiri sezone in obsega v morbiditeti do 25% • celokupnega pi bivalstva. Mortalitet je bil v Srbiji ce 30%, v Rusiji pa le 10-12%. Paademi-1 ja pegaviee se je začela decembra • • | v Petrogradu. Vzroikov ni težko ag * niti, če so apio.mnimo, kakšna nizacija so jo takrat pojavila v ^usl j in privedla državo v kaotične razn, re. Tipično je na pr., da je bil litet najmanjši pri Židih (v Odesi J-napram 13.0% Rusov). Med raza poklici so bili najbolj prizadeti raV. zdravniki, katerih vrste je pegav občutno razredčila. . (Dalje sledi) — Mariborska Obrtna razstava odprta do vključno 2^ septembr® Berphard Kellermann: PU EDOR. Roman. (Dal jej r'r (54) Vlaki so vozili še povsem redno. Enakomerno .vsaksebi so se drevili gradivni vlaki navzdol, z nerednimi presledki, kakor običajno, so se podili hribin-ski vlaki navzgor, ne redkokdaj posamič, dostikrat trije, pet, deset zapored, kakor že šest let po dnevi in po noči. Nič drugače, nego so vse videle tisočkrat. In vendar so strmele v navzgor prispevajoče .vlake s svojpot huje napeto izpazljivostjo. x Ako so pripeljali moštva, so se gnetle okoli došle-cev in tiščale vanje z vprašanji. Pa niso vedeli ničesar, saj so se ondaj že vozili navzven- Ni razjasnjeno, kako se je moglo razvedeti tudi že na planem komaj deset minut po katastrofi- Nepremišljena beseda kakega inženjerja, nehoten vzklik ob telefonu — pa se je razvedelo. A zdaj se ni slišalo prav nič več, prav nič, vesti so skrbno čuvali- Do šestih so v predor vozili gradivni vlaki in dohajali posadniki po običajnem redu. (Ker je tako velela odredba, so vlaki vozili do 50. kilometra!) Ob šestih se je pripravljenim moštvom izporočilo. Ha se je neki .vlak z gradivom iztiril in da je najprej treba s proge odstraniti zapreke. A naj bodo pripravr ljeni. Pa so posadniki izvedeno kimnili in se spogledali, češ: tam notri mora biti huda! Lord! Ženskam se je zaukazalo, naj se s postaje umaknejo. A se ukazu niso uklonile. Stale so negibne; slut-nost jih je čvrsto držala v omrežju tirnic. Strmele so po progi navzdol. Zmeraj večja krdela so se pridruževala množici Otroci, nedorasli fantini, delavci, radovedneži. A predor je bruhal hribino, zmeraj, brez prestanka- Nenadoma je množica opazila, da vozijo gradivni ivlaki v, predor bolj redkoma, in završela je blodna zmeda glasov. Potlej ni oddrdral v predor sploh noben gradivni vlak več m množica je postajala še nemirnejša. Nihče ni veroval, kar so jim dopovedovali, da je progo zaprl iztirjeni vlak. Vsi so vedeli, da se kaj takega primeri vsak dan n da se drevijo .vlaki kljub temu navzdol v predor številni kot sicer. Zdaj je bil dan. Newyorške novine so s katastrofo že 'dobičkaric: »Svetovno morje vdrlo y predor! 10.000 mrtvih!« * * Mrzlo, lesketavo se je svetHlo prek morja. Električne svetilnice so ugasnile na mah. Le daleč zunaj na obrežini, kjer se je nenadoma videl čad iz parniških dimnikov, se je še sukalo tripavo svetilo, kakor da so ga pozabili zaustaviti. Črez malo časa je istotako u-gasnilo- Lesketavo bajno mesto je bilo nakrat videti strašno suhoparno: s svojim hladnim železniškim . omrežjem, svojimi neštetimi vlaki, elektrovodnimi drogi in posamez štrlečimi visokimi hišami, preko ka-terh so se vlekli sivi oblaki. Vsi obrazi so bili videti žol-ti in ne neprespani, od mraza premrli in višnjevi, zakaj od morja je prihajal z mrzlo svetlobo leden zračni tok z mrazno pršavico. Zenske so otroke pošiljale domov po krila, ogrinjala, odeje. Same pa sc niso marale ge-nrti z mesta! Hribinski vlaki, ki so navzgor prihrmevali odslej, so bili vsi polni moštev- Še celo pred kratkim v predor pognani gradivni in delavski vlaki so se vračali. (Dalje prihodnjič.) Mala oznanila. Kontorlstka s prafeso sc tatoj »prejme pri Iv. Kraros, Aleksandrova 13. vogal. 1716 3 Gostilno v Mariboru vzamem v najem ali na račun. Dam eventnelno tudi kavcijo. Po-Hudbe na upravo lista pod »Kavcija.". 1747 Odda se takoj blizu Glavnega trga dva lokala, pripravna za obrt, delavnico, skladSče ali pisarno Pojasnila: Dravska ulica 10, I. nadstropje, vrata St. 11. 1748 5-1 Suha goba, lipovo evstie, brlnjevo olje in poljske pridelke plača najbolje tvrdka Sirc-Rant, Kranj, telet, int. št. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, olje, kavo itd. Prosim za ponudb* gob z vzorci. 1403 Krmilna pesa, okoli 2000 kg, se proda. Pojasnila v klav-■ niSki restavraciji. 1741 S—2 Pohištvo za spalne in jedilne sobe iz trdega in mehkega lesa po znižanih cenah. Tovarna za pohištvo, Koroška ccsta 46 1734 6—3 S@Es!&@ torbice in tudi druge na izbero pri Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13, na vogalu. Istotam se kupijo stekleni nastavki z oporami vred za izložbena okna. 1715 Vrtnarstvo IGNAC VAUDA v Ptuju se priporoča. 1740 Kontoristinja vešča hrvatskega, nemškega, eventuelno tudi slovenskega Jezika, perfektna strojepiska in stenografinja, se sprejme proti dobri plači pri K. Saria, Maribor Koroška cesta 30. 1733 2—2 Prednost imajo bivše korespondentinje. Parobrodi ameriške vlade. Edini v posesti vlade Zdrnžanih držav nahajajoči se parobrodi za službo med Evropo in Ameriko so sladefti parobrodi UNITED STATES LINES, ki vodijo od Bremena do Newyorka: Gesrne WashInglon America Prssitai Arthur President Roosevelt Presidcnf Harding President Adams Prasident Monroe President Van Buren President Garfield President Polit. President Flllmore Sasiniehanna Ti lepi, sigurni in mirno ploveii pa* robrodi nudijo v vseh razredih največji komfort, kakor tudi dobro z ranljive sobe ter nenadkriljivo kuhinja, UNITED STATES LINlt BERLIN W 8; Unter den Linden 1 l**7 ZACEREB: Tiator konneišt«, Mihanorltfrra »M6* in Tsi TeSji potni uradi. ■r- mmi Si B BH Na »vinski razstavi" objekt B ^Pokrajinske obrtne razstave* od 8. d« 24. septembra »9 prodaja od danes naprej po zelo znižani ceni poleg vzorcev tudi cele buteljke vina in sieer: po 28*- - K komad (vzorec Vio litra po 3'- - K) 9 34'- - K , ( dtto. n 4’- - K) V 40'- - K . ( dtto. % 5'- - K) 9 46'- - K . C dtto. n 6- - K) » 52- - K . ( dtto. » 7'- - K) P 58'- - K - ( dtto. * 8'- - K) n 64'- - K . ( dtto. 9 9*- - K) n 70'- - K , ( dtto. 9 10'- - K) S ---------— —. s|(0| eno, slamo, drva, premog« krompir, sadje in druge pridelke kupuje in prodaja J* ©SET, Maribor, Aleksandrova ^ št 57. Telefon št. 88. Prostovoljna sodna Pr0' daja posestva. Vsled sklepa okrajne sodnije v Mariboru^ 12. septembra 1922, P VI 411/21-53 vršila ^ j dne 28. septembra 1922 ob 4. (16*) * popoldne v Bistrici pri Rušah hit. 4 (blizu *olodv?rM$ Glavni urednik: R a d 1 v o) Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Poštna pomočnica brez steklenic (ta steklenice je založiti K 16-— za komad)! Tud* v točilnioi se znižajo cene *a K S — pri litru. Vinarski in sadjarski odsek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru. 1737 4—2 Priložnostni nakup: j Fiat-tovorni auto V h ton I Perl-tovorni auto 3 — 4 ton ^ . . . . * jjPhšnomobil z dvema sc-Jc-^rra. 12 se sprejme takoj pri postnem uradu v Ja- , . , .. .... . konjskih moči. 1735 3-2 renini. Hrana in stanovanje v hiši. Plačaj Vprašati pri po dogovoru. 1729 e—vtljem Linninger in drug, Maribor, Cankarjeva l. strica) prostovoljna javna dražba in prodaja pl* \« in Ljudmili Petan in nedl. Francetu, Ed«u"2 ifl Rudolfu Petan lastnega posestva vi. št. h 1 . \t 146 k. o. Bistrica Fala s. o. Maribor, obstoje^Lgi hiše pop. št. 5 v Bistrici pri Rušah, gospodar^j„ poslopja in zemljiških parcel v skupnem P® 4 ha, 91 a, 61 m2 tar pripadajočih pritiklin- ct*a Izklicna cena znaša 500.000 K, pod t0 se posestva ne prodajo. . 0jib Vknjiženim zastavnim upnikom ostanejo pravice varovane. # , p0d' Prodajni pog»ji so aa vpogled v P‘sflr0*.j \k> pisanega notarja v Mariboru, Aleksandrova ce»l V Mariboru, dne 18. septembra 1922* Dr. Jos. Bari* sr. kr. notar, kot fodni k° 1732 5-2 ob V soboto, dne 23. t. m. . po! 9. uri se vrši na ^*aVlle||, trgu prostovoljna dražba omar, odej, bSazin, zagrinjal, 21 ? nic, miz šn stoiov. JLastjuk is izdajatelj: Konzorcij »Ta>