Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXX \ . Štev. 281 a V Ljubljani, v soboto, 5. decembra I942-XXI "u" Spedlzlona Is abbonatnanlo potlil* f floto vin) Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem* stvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate, Podrninicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in iujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Izhaja t tak dan z|otra| razen p onedeljka in dneva po praznik«. a UrtdnUtvo In a pravni Kopltar|«va 6, L|obl|an«. ; i Redazion«, Ammiotstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. 1 Teleion 4001-4005. Abbonamaotl: Men 18 Llmi Estero, me-m 20 Lir«, fcduion« domenlca. anoo 34 Lir«, hstero 50 Lire. C. C. fj Lubiaoi 10650 per gli »bbo-namentl! 10.349 pel 1« tnserzioni. Filial«! Novo metlo. Concessionaria esclnslva per la pubblicita di provenienra italiana ed esteia: Unione PuhblicitA Italiana S. A„ Milana Bollettino No 923 La taista di un'impor-| VelKastnl ®dm®m Dyc@I@w®ga govora fante posizione in Iisnisia Attacchi continui contro i porti del-1'Affrica francese ■ 15 aerei abbatfuti in ccmbattimento - Laffondamenfo di un sommergibila nemico II Quartier Generale delle Forze Armate co-municn: Iiitensi tiri dello artiglierie nemiche su nostri capisuhli avanzati del fronte c i r e n a i c o sono stati effcraccmcnte controbattuti. In T ii 11 i s i o reparti germanici hanno rnn-quistato un importante po-izioue. tarendo 454 pri-ginnieri. fra i qualj IS ufficiali; in altro brillantc azione un battaglione di hersaglieri ratturava oltre 300 pararadutisti inglesi. Sono contiuuati gli attacchi diurni e nottnriii di foruiazione delPAssc contro i porti delPA f r i -ca Francese p il naviglio alla fnndo: pel <•<« so i vivaci duelli con la caccia tedesca 1'aviazionc avversaria perdeva 16 acrci. Xcl Mediterraneo centralo 1111 nostro ri-cognitore in rombattimenlo con qunttro »Spitlire« e abbatevo uno c danneggiava gravemente un allro. rientrando alla base crivellato di colpi. La nave ospedale »Citta di Trapani« e sta-ta silurata e affondata, Non aveva feriti a bordo. Su 120 persone a bordo. 1111 sono stalo salvatc, lra le quali tutte le infermiere della Croce Kossa. Velivoli hritannici hanno compiuto incursioni su alcune localita della S i c i I i a ; due feriti tra la popolazione rivile. Un appareechio, centralo dalle batterie con-troaeree e preripitato in iianime nel pressi di A u g u s t a. Una nostra torpediniern al comando del ca-pitano di corvetta Daniamino Furina lia afionda-to 1111 sommergibile nemico. Vojno poročilo št. 923 um postojanka v Tuniziji zavzeta Neprestani napadi na pristanišča v francoski Afriki - 16 laJal sestreljenih v borbi - Sovražna podmornica potopljena Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Močnejšemu streljanju sovražnega topništva na naše sprednje postojanke na cirenajškem bojišču so sledili izdatni protiudarci. V Tunisu so nemški oddelki zavzeli važno postojanko ter prijeli 454 ujetnikov, med katerimi je bilo 18 častnikov. V nekem drugem sijajnem nastopu je en strelski bataljon zajel nad 300 angle-škiii padalcev. Nadaljevali so se tudi dnevni in nočni napadi osnih letalskih skupin na pristanišča francoske Severne Afrike in na zasidrano ladjevje. V živahnih dvobojih z nemškimi lovci je nasprotno letalstvo zgubilo 16 letal. V osrednjem Sredozemlju je eno naše ogledniško letalo v borbi s štirimi letali vrste »Spitfire« enega sestrelilo, drugega težko poškodovalo ter se prerešetano s streli vrnilo v oporišče. Torpedirana in potopljena je bila bolniška ladja »Citta di Trapani«. Na krovu ni imela ra- j njencev. Izmed 120 oseb, ki so bile na krovu, so bile 104 osebe rešene in med njimi so bile vse bolničarke Rdečega križa. Angleška letala so izvedla napade na nekatere kraje v Siciliji; med civilnim prebivalstvom sta dve osebi ranjeni. Eno letalo, ki ga je zadelo protiletalsko topništvo, je v plamenih treščilo na tla blizu A u g u s t e. Neka naša podmornica pod poveljstvom kor-vetnega kapitana Benjamina Farina je potopila sovražno podmornico. Duhovna strnjenost Španije Madrid, 4. decembra AS: Vsa Španija praznuje danes rojstni dan generala Franca v ganljivih manifestacijah duhovne solidarnosti. Franco je sprejel tisoče brzojavnih čestitk iz vseh pokrajin špa.nije, Baiearov, Kanarskih otokov in Maroka. Vsi listi objavljajo Francov življenjepis ter navajajo velike dogodke iz njegovega vojaškega in političnega življenja, ki je v ccloti posvečeno Španiji. Franco je prebil dan med svojo družino in pa pri opravljanju tekočih državnih poslov. Tudi prejšnja leta je ljudstvo praznovalo rojstni dan, toda to leto hoče špansko ljudstvo posebej poudariti tesno solidarnost med narodom in njegovim voditeljem. V tem dramatičnem trenutku evropskega življenja, ko divja vojna okoli španskih sredozemskih in afriških meja, vidi špansko ljudstvo v osebi Erancovi na državnem vodstvu ne samo poroštvo z.a koristi iu čast Španije, marveč tudi po-Toštvo za večne vrednote španstva, ki so tesno povezane z življenjem španskega naroda. Odlikovani letalci Sredozemsko bojišče, 4. dec. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Posebni Hitlerjev odposlance je odlikoval z. železnim križcem 11. razreda sledeče italijanske pilote, ki so se jKisebno odlikovali v vzhodnem Sredozemlju: l«>dpolkovnik Maver Luigi. major Cosini Ga-briele, stotnik Solimena Attilio, poročniki: Mar-selachi Enrieo, Mirancla Enrico. Cnttaneo Eu-stachio, Michelotti Giuglielmo, Bresciani Guido, Eaggian Mario. Tnvorna Fugenio. Bndini Gio-vunni ter podporočnik Menini Ginlinno, Slovesnost se je vršila na nekem našem sredozemskem letališču. Ponosna Ducejeva izvajanja so naredila velikanski vtis po svetu — Poskus za razbitje Osi in uklonitev Italije se je razbiinii v nič Berlin, 4. dec. AS V nemških pristojnih krogih omenjajo z živim zanimanjem obsežen odmev, ki ga je veliki Ducejev govor vzbudil po vsem svetu, tudi po anglo-amerikanskem. Precej značilno je pripominjajo, da je angleška propaganda takoj odgovorila z vsemi mogočimi sredstvi v upaniu in v namenu, da bi ojalovila globoki vtis, ki ga je odgovor Churchillu vzbudil celo po nekaterih tako imenovanih nevtralnih državah, n. pr. v Švici. V tej zvezi je zanimivo pisanje lista »Bund« Ta najprej poudarja silo in jasnost Ducejevega govora, potem pa prihaja do naslednjega sklepa: Diplomatski poskus za razbitje Osi je torej treba smatrati za spodletel. Otročji poskus za uklonitev Italije z grožnjami o nasilniških nastopih širokega obsega se je končal s kričečim porazom. Milostni sunek mu je včeraj dal Mussolini v imenu 45 milijonov Italijanov. Poskus je torej bil smešen, kakor je povedal tudi tajnik fašistovske stranke minister Vidussoni vpričo vodstva. Domišljava je utvara o uničenju Italije in, recimo, o uničenju Nemčije. Oba naroda prav dobro vesta, kakšna usoda bi ju čakala, če bi mogel sovražnik zmagati. In prav zaradi tega sta bolj kakor kdaj odločena bojevati se do konca, to jc, bojevati se do zmage. Italijanski narod |e kakor nemški narod graniten stolp, katerega sc anglc-ško-ameriškim spletkam, pa naj bodo še tako po hudičevo zamišljene, ne bo posrečilo niti opraskati. Vsi taki poskusi — in dejstva to dokazujejo — bodo rodili docela nasproten učinek: še močneje bodo ojačili voljo in s tem prepričanje o zmagi. Stockholm, 3. dec. AS. >Alehandat se povračil danes na Ducejev govor v posebnem uvodniku z naslovom »Ofenziva proti Italiji«. List začenja s pripombo, da so Angleži istočasno z bombardiranjem največjih severno-italijanskih industrijskih mest začeli fantastično propagando v upanju, tla bi potegnili Italijo iz vojne in zadnji Churchillov govor brez nevarnosti slepomišenja kaže, kam meri ta njihova ofenziva, ki jc bila znova obrnjena proti italijanskemu narodu. In zato je Mussolini odgovoril na pravičen način na vse takšne angleške poskuse. V svojem velikem govoru — piše list, je Ducc odbil vsako prigovarjanje k ločenemu miru zagotavljajoč,- da se italijansko ljudstvo disciplinirano in odločno bori do zadnjega. List poudarja odkritost in možatost, s katero je Mussolini govoril o dosedanjih italijanskih izgubah. Govor, nadaljuje »Allehanda«. je globoko rosen. Njegov ton je bil tako trd in tako siguren, da morajo vse zavezniške propagandne laži o zlomu italijanskega odpora nujno izgledati kot gola domišljija. Nasprotno pa se mora sklepati, da se vse italijansko ljudstvo, ne samo fašistovska stranka, bori z ramo ob rami prav gotovo tako dolgo, dokler to Mussolini hoče- Mnogi prejšnji zgledi iz te vojne kažejo, da ljudstvo v enakem položaju lahko vzdrži najtrše udarce in prekosi samega sebe. Gotovo zavezniki z začeto propagando ne bodo mogli odtrgati Italije od Nemčije. Bern, 4. dec. AS. Švicarski listi 60 obširno komentirali Ducejev govor ter mu pripisali velik pomen. Dejstvo, da je Duce spontano predočil italijanskemu narodu Churchillov govor in žalitve, ki jih je vseboval, švicarski li6ti smatrajo enoglasno za dokaz, da Mussolini najbolje ve, kakšna je odporna sila Italijanov. »Basler Nachrichten* piše, da Mussolini nikakor ni prikrival italijanskemu ljudstvu, kakšne tegobe bo moralo prenesti in piše, da si je Italija v Sredozemlju privzela jjobudo ter odgovornost, kar je pokazal Mussolini z izjavo, da je jiredlagal zasedbo Francije. Nato je 1 ist povzel Churcliiilove grožnje Italijanom ter pripomnil, da je Duce odgovoril na izzivanje z novo proglasitvijo solidarnosti z Nemčijo, svetega značaja te vojne in nujnosti nadljevati vojno do zmage. »Tribune de Geneve« pa s 6voje strani omenja prispevek Italije k vojni. Vstop Italije je imel velike odmeve v vojaških dogodkih, je strmoglavil Francijo, j>otr-dil maršala Petaina in njegov glavni stan v prepričanju, da bi bil vsak nadaljnji odpor brez koristi, je privezal na Sredozemlje in Afriko važne sovražne sile, omogočil nemški armadi, da se jc lahko utrdila na vrni celini ter ji olajšal njeno nalogo na Balkanu. Italijanski prispevek se je pokazal tudi v letalski soudeležbi pri letalski ofenzivi proti Angliji ter v posebnem ekspediciiskem zboru, ki je bil odposlan na vzhodno bojišče. Italija se je spontano odpovedala ugodnostim komodne nevtralnosti ter je zelo povečala svoj kontinentalni položaj. Ne samo da je povečala svoj vpliv na celo vzhodno Adri-atsko obalo, marveč nadzira tudi Savojo, Korziko, Nico ter je s svojo armado prekoračila Rodan. Danes 6e nahaja Italija v prvi liniji. Ankara, 4. dec. AS Ducejev govor, ki ga je qbjavil turški tisk, so sprejeli vsi politični krogi kot dokaz jasnega, določnega in neomajnega stališča Italije, ki je zmedlo vse anglosaške utvare. Tukajšnji krogi označujejo trdnost, s katero je Mussolini orisal jHiložaj Italije v vojni, za veliko demonstracijo moči. Tokio, 4 dec. AS. Vsi tukajšnji časopisi prinašajo pod velikimi naslovi Ducejev govor ter še zlasti podčrtavaio tiste odstavke, ki govore o Japonski, poroštvu za zmago trojne zveze, o ternc-Ijitam odgovoru na prostaški Churchillov napad, o britanskih lažeh in o odločnosti italijanskega naroda, da nadaljuje vojno vse do zmage. Ducejev poziv županom Rim, 4 dec. AS. Duce jc po prelcstih poslal županom manjših iu kmečkih občin naslednjo brzojavko: »Slišali ste moj klic. Pojdite nn delo, da bo izpraznjevnnje mest oh najmanjši meri birokracije dokazalo, da sc v fašistov skotn času narodna vzajemnost uresničuje v stvarnih, naglih iu plemenitih oblikah. Prepričan sem. da boste to storili. Poročajte mi! — Mussolini.« Napadalni boji pri Tereku Pri Tereku je bil sovražnik v obrambi, drugod pa so bili vsi sovražni napadi odbiti — 87 sovjetskih tankov uničenih Hitlerjev glavni stan 4. decembra Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Sovjeti so severovzhodno od Tu n pse j a in ob Tereku zopet zaman napadali z močnimi silami. Nemški br/.i oddelki so izvedli v zadnjih d voli dneh v prostoru severno od Tereka uspešne napadalne operacije, dosegli znatne pridobitve na ozemlju ter uničili več sovražnih konjeniških iu motoriziranih cdinic. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov in velik plen v orožju in prevo/.nih sredstvih. V teku bojev v Kal mišk i stepi je bil razbit nadaljnji sovražni p-hotni bataljon, osem oklepnih vozil in mnogo prevoznih sredstev je bilo uničenih in najvažnejša oskrbovalna cesta sovražnika pretrgana. V nadaljnjih silovitih obrambnih bojih med Volgo in D o ii <> 111 so se včernj z velikimi izgubami zrušili ponovni močni sovjetski napadi. Vi oklepnih vozil je bilo uničenih, več sto ujetnikov, mnogo orožja in drugegn plena je padlo v roke navili čet. V velikem Donskem kolenu so potekali lastni napadi kljub trdovratnemu odporu sovražnika, ugodno. Nn odseku Kalinin-Ilmensko jezero so s^ zopet ponesrečili močni sovjetski oklepni in pehotni napadi z velikimi krvavimi in materialnimi izgubami. Sovražnik je znova izgubil 49 oklepnih bojnih voz. Oddelki bojnih iu strmoglavnih letal so uspešno posegli v ogorčene obrambne' boje. Lovska letala so se spopadla z močnimi sovražnimi oddelki in so sestrelila 22 sovjetskih letal. Štiri nadaljnja letala so bila uničena od protiletalskega topništva. Tri lastna letala pogrešamo. Na bojišču v Cirenajki obojestranska topniška borba. V Tunisu so nemške čete zavzele važne postojanke. Italijanske čete so uničile neki oddelek britanskih padalcev. 754 ujetnikov je bilo zajetih. Oddelki nemškega in italijanskega letalstva so v strmoglavih iu nizkih poletih nastopili proti sov- ražnim oklepnim vozilom in prevoznim sredstvom. Nočni letalski napadi so bili izvedeni proti pristanišču v Boni in proti sovražnim oskrbovalnim potem v A I ž i r u. Nemški lovci so sestrelili 16 britanskih letal. Dve lastni letali pogrešamo. V času od 21. do 30. novembra je izgubilo britansko letalstvo III letal, od tega 62 v Sredozemskem prostoru. V istem času je bilo v boju proti Angliji izgubljenih 50 lastnih letal. V ponovnih prodorih proti angleški obali so nemški liilri čolni I. decembra potopili trgovsko ladjo s 3000 tonami in eno slra/no ladjo. 3. decembra so potopili I rušilec razreda »lliints« in 2 trgovski ladji s skupno 4500 tonami. Po težkih nočnih boiih s sovražnimi rušilci so sc vsi hitri čolni vrnili v svoje oporišče. Berlin, 4. decembra: V zvezi z vojaškim položajem na vzliodnem bojišču se poud-irja na pristojnih mestih, da obe sovjetski ofenzivi nista nikjer dosegli znatne spremembe položaja Med Donom in Volgo je bil položaj tudi včernj nespremenjen. Isto velja tudi za Stalingrad, kjer se rdečim tudi ni nasmejala večja srečo. Po raznih znakih sodijo v Berlinu, da bo boljševiško poveljstvo čimpreie skušalo izvesti še eno ofenzivo, du bi razmajalo nemški obroč okoli Leningrada. Nn to sovjetsko odločitev vpliva nevn.ren položaj tega važnega industrijskega središča, ki mora kriti potrebe tamkajšnjega vojaštva kakor tudi civilnega prebivalstvu. 9. septembra 1941 je nemško vrhovno poveljstvo objavilo, da je nekaj motoriziranih divizij severne armade vzhodno od Leningrada doseglo Ncvo, dočim so druge nemške čete zavzele mesto Schliisselburg. Od tega dne je bil Leningrad |h> kopenski strani jx)polnomn obkol jen. Na Ka-relijski ožini pa so spopolnili obkolitev finski oddelki. Tako je ostala Sovjetom le ena sama zveza med Leningradom in zaledjem in sicer jireko Ledoškcga jezera. Tc poti so se morali posluževati za pošiljanje orožja, streliva in živeža svojim obleganccm. Italijanski ihr trdno drži svoje postojanke Donsko bojišče, 4. decembra AS: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Dočim je že izvedena akcija za okrepitev položaja med velikim (Ionskim kolenom, Stalin,trradom in kalmi-ško stepo in je zadala sovjetskim silam ogromno izgube, pa se zadnje dni neprestano nadaljuje ogledniško delovanje na odseku, ki ga ima zasedenega italijanska armada v Rusiji. Sovražnik je večkrat skušal nn raznih krajih prekoračiti Don, toda vsi ti poskusi so bili vedno takoj v ka.li zadušeni. Na območju, kjer je sovražnik posebno vztrajal, jo italijansko topništvo potopilo eno ladjo. Oddelek 120 mož, ki je dvakrat napadel italijanske črte, podprt s topništvom in možnarji. je bil napaden in obstreljevan s topništvom, ki mu je zadalo znatne izgube. Itali jansko letalstvo, ki je posebno delavno, je bombardirajo važna središča v sovražnem zaledju, sovražne avtomobile, tanke ter sovražnikove premike in obstreljevalo sovjetske jx>stojanke. Temperatura na ita.Iijansk.em bojišču ni preveč huda in le na nekaterih krajih je bilo dve stopnji pod ničlo. Donsko bojišče, 4-. decembra AS: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Brez ozira na človeške in materialne izgube so Sovjeti spro- Hova japonska pohorska zmaga Japonci so v Salomonskih vodah po in dva Tokio, 3. decembra. AS. Glavni cesarski stan poroča, da so torpedne cnole ja|xinske mornarice v noči na 30. november sinelo in srdito napadle močno sovražno pomorsko skupino ob Loungi (Guadolcanar) na Sailomonskih otokih. Uspehi tega sj>o|>ada so naslednji: Amerikanci so zgubili eno bojno ladjo, eno križarko razreda »Avgusta« ter dva rušilen. Vse te ladje so bile potopljene, poleg tega pa sta bila zažgana še dva rušilca. japonske izgube: en ^topljen rušilec. Ta spoj>ad lio v Ivodočnosti imenovan »nočna bitka pri Loungi«. V zvezi s to bitko poročajo, da je bila ta sovražna skupina sestavljena skoro izključno iz enot. pripadajočih severnoameriški atlantski mornarici. Bojne topili eno bojno ladjo, eno križarko rušilca ladje ter križarka »Avgusta«, ki so ju polopilc majhne japonske Litije, so bile še v resnici pred enim mesecem v Atlantskem morju. Tokio, 3, decembra. A. S. »Niči-niči«, ki na kratko komentira nov nenadni uspeh japonske mornarice, pripominja, da so se v tej bitki prvič srečale lahke japonske enote s severnoameriškimi velikimi vojnimi ladjami. Uspeli nnm povedo številke o obojestranskih izgubah. Prvič sc je zgodilo, tla je skupina rušilcev potopila eno oklepnico, eno križarko in druge manjše ladje, zgubila pa je samo neko manjšo edinieo. Agencija Domei pripominja, da so si' japonski rušilci odlikovali v sedanji vojni že 20. februarja 1942 pri bitki ob otoku Buli. žili ofenzivo od bojišča na južni strani Stalingrada pa do velikega donksega kolena ter jiove-čali napade na odseku Don—Volga, lioteč osvoboditi oblegani Stalingrad ter zavzeti ves odsek med kolenoma obeli velikih rek. Romuni in Nemci so od 20. novembra vzdržali pritisk be.snili napadov velikanskih množic vojaštva, podprtih z. oklepnimi oddelki ter konjenico, štpvilo sovražnih mrtvecev in ujetnikov je veliko. Stotine in stotine tankov je bilo one.=|>osobljenih, istočasno pa potekajo primerni protiukrepi, ki bodo onemogočili sovražniku izralio začetnih uspehov, katere so mornli boljševiki tako dra.go plačati v tej neuspeli ofenzivi. Krdela zavezniških bojnih letal in bombnikov nadzirajo, tolčejo in razbijajo sovražne priprave iu drže sovražnika, pod stalnim pritiskom. Angleško priznanje Rim, 4 dec. AS. Angleška uradna poročevalska agencija daje po svoji stari navadi prvo delno priznanje o izgubah v noči na torek ob tunizijskih obalah in sporoča, da je bil izgubljen rušilec »Quentin«. Rušilec je najsodobnejša cdinica, ki jo pomorski letopis še nc vsebuje. Eisenhowerjev namestnik Lisbona, 4. dec. AS. Iz Wasliingtona poročajo, da je bil imenovan general Russle Hartle za začasnega poveljnika severnoameriških sil v Angliji, kjer bo nadomeščal generala Eisenhovverja, ki se nahaja v Severni Afriki. Ukrepi francoskih oblasti Viehy, 4. dec. AS. Francoske oblasti so aretirale bivšega predsednika vlade Edvarda Herriota. ki se je doslej nahajal pod nadzorstvom v svoji vili. bivšega voditelja glavne delavske zveze Leona Jouhauxa, bivšega podtajnika v zunanjem ministrstvu Franois de Tessanla ler bivšega francoskega športnega voditelja Jeana Borotra. Hankov, 4. dec. AS. Ameriški bombniki in lovci so bombardirali ter obstreljevali kitajske kinefe ter so v eni sami vasi v pokrajini Sjening pobili nad 200 kitajskih kmetov. mr-rTV'-- TT,r Štev . 281. v lik vid. skupaj kreditne 138 8 146 nabavno-prodajne 75 2 77 mlekurske 16 1 17 živinorejske • 24 1 25 strojne 18 0 18 stavbne 47 4 51 obrtne 6 5 11 vodovodne 6 0 6 osrednje 2 0 2 razne 311 8 39 363 29 392 Številčno seveda še vedno prednjačijo kre- Neprijazno lice stare Ljubljane: njene kaznilnice i1 Proti koncu 80. let 18. stoletja je nekaj odličnih ljubljanskih meščanov vložilo na magistrat prošnjo, ki je bila za tedanje javne razmere te občine jako značilna. V tej vlogi pravijo, da bi naj [Hidrli kaznilnico za hude zločince z imenom »Tranča«, ki je stala sredi mesta in ki po svoji notranji uredbi in glede na vodstvo ni le nasprotovala najpreprostejšim postavam civilizacije in človeštva, marveč se je izcimila za sosede in mimoidoče v pravo pravcato prometno oviro in nadlego. Prosilci, ki je bil med njimi tudi znani prirodoslovec in po-spcševatelj umetnosti in znanosti, baron Žiga Zois, čigar hiša je bila v bližini kaznilnice, so se celo ponudili, ila bi sumi plačali stroške tozadevnih del, Če bi magistrat ustregel njih želji in bi odstranil »kamen spotike«. »Tranča«, na pogled pošastuo, dve nadstropji visoko poslopje, ki se je grmadilo na dveh obokanih lokih vrh dveh sosednjih hiš, e štrlela ko zapah pred starotrškiiu dohodom c jako prometnemu Čevljarskemu mostu v zrak. To ime še dandanes uporabljamo kot izključno ljubljansko ime, ne du bi določno vedeli, odkod ta beseda izhaja. Če človek stika za njenim izvorom, tedaj dobimo vzdevek tranča«, kar naj bi pomenilo toliko kot »nesnaga«, »blato«. Ljudje so očividno zato tuko označili to poslopje in njegovo okolico, ker'se je v tistih časih netlakovana cestu vprav na tem, tako obljudenem kraju, spremenila v deževnem vremenu v pravo pravcato močvaro, a na snaženje cest ni takrat nihče mislil. Pod obema obokoma so bile kramarske lope in pu nekakšna mestna tržnica. Tu se je razvijala tudi živahna prodaja sadja, moke, msti, rib in drugih živil. Ne glede na nesnago in prometno oviro, ki ju je ta, že od davnih časov tu stoječa kaznilnica povzročala, pa so bile predvsem kaznilni-ško razmere tisto, kar je meščane še posebej liodlo v oči. Jetniki, ki so bili v tej kaznilnici, niso bili le na smrt obsojeni — seveda za pre-greške, ki jih zdaj kaznujemo le z nekuj meseci zapora — ampak so bili mimo tega še te-peni, in ljudje, ki so hodili mimo in stanovali v bližini, so z grozo poslušali ječanje in vpitje jetnikov, ki je prodiralo skozi zamrežena okna na cesto. Zdravstvene razmere pa so bile v tej kaznilnici take, da je bila marsikateremu obsojencu na smrt pot na morišče odveč. Odstranitev te kaznilnice je bila torej iz raznih razlogov priporočljiva, predvsem tudi zato, ker je bilo to staro poslopje že tako razmajano, da je bilo — po besedah nekega ve-ščaka iz I. 1788 — vsak čas pričakovati, da se sesuje in podere. Prošnja za odstranitev »Tran-i"e« je bila torej uspešna. Se istega leta je mu-gistrat razpisal javno dražbo. Podjetni!?, ki so mu izročili delo podiranja »Tranče«, je dobil | za opeko, kamenje in les tega poslopja celih 71 goldinurjev in 10 krajcarjev. Dolgo si je mestni svet belil glavo s tem, kje in kako naj bi sezidal novo poslopje za hude zločince. Najprej so si pomagali z zasilnimi rešitvami. IJkiber nadomestek za kaznilnico je bil na razpolago tedaj, ko so 1. 1814, po odhodu Francozov, spremenili v jetnišnico ljubljanski grad, bivše bivališče osebja deželnega glavarstva. V grajskem poslopju je dobila jetnišnica 22 delavnic in bolniških sob razne velikosti in še dve spalni sobani. Po posebnem dvorišču, ki je bilo zagrujeno z železno rešetko, pa so se jetniki sprehajali tisti pičli čas, ki jim je bil za to odmerjen. Izven železne rešetke je bila kaznilniška kuhinja. Bolniški oddelek je ime! svojo kuhinjo — in svojo mrtvašnico. V posebnem prostoru so hranili različne priprave za vklepanje. Saj so bili takrat, in še dolgo zatem, še zmeraj v rabi okovi za na noge in roke. Seveda je bilo grajsko poslopje jako strogo zastraženo. Pod zakonom krutosti in brezbrižnosti do človeškega dostojanstva pa niso trpeli samo hudi zločinci, marveč tudi tisti, ki so bili v preiskovalnem zaporu. Jetniki v vicedomskem stolpu so znali o tem marsikaj povedati. V tem stolpu, ki je služil za obrambo grajskih vrat (ob vhodu v Gosposko ulico), sta bili dve ječi: ena v pritličju, pod stanovanjem stražarja, druga pa v prvem nadstropju. V to drugo ječo so prišli tisti, ki so bili v preiskovalnem zaporu, in pa — kot jHiroča Valvazor — »pošteni meščani, ki so se pregrešili v majhnih prestopkih in jih zato ni kazalo smatrati za zločince«. O razmerah v ječi za »poštene meščane« je podal mestni ranocelnik v letu 1783, torej v toliko hvaljeni dobi vladanja »ljudskega cesarja« Jožefa IL, tako poročilo, da se človeku, ko to bere, kar lasje ježi jo. »Dohod v ječo v tem stolpu.« tako pravi med drugim, »je bil brez svetlobe in zraka in skoraj 30 stopnic visok. Jetniška okna so bila le l'/t čevlja visoka in 6 col široka, a so se v notranjščino celice širila, s čimer je zatohli zrak iz veže oviral zunanji zrak, da ni mogel noter, kar je povzročalo neznosno soparico. Mimo tega je bila ta ječa tako ozka in nizka, da človek ni mogel v njej pokonci stati. Leta 1785 so bili v preiskovalnem zaporu tu štirje meščani, ki niso imeli toliko prostora, da bi se bili iztegnili, in je eden molel noge prav na stopnice. Zato je bila ta ječa. ki naj bi bila le preiskovalni zapor. jako huda ječa, in so bili ljudje, ki so ondi prebili nekaj časa. taki ko mrliči, zlasti še. ko pozimi ni bilo nič kurjeno, saj ni bilo nobene peči v tej ječi.« Šele v začetku 1. 1791 je izginila ta »vzorna« jetnišnica, ko je okrožni urad magistratu ukazal, naj vicetlomski stolp z vrati vred podere. r. Tudi Trnovo je dobilo oltarček svetega Antona Ena značilnih potez slovenske pobožnosti je brez dvoma velika ljubezen do sv. Antona Pado-vanskega. V Ljubljani še posebno. Vse cerkve ga imajo in nikjer ni zapuščen in pozabljen. V veličastno mirni stolnici je bolj skrit v pol-temi, pri sv. Petru ima 6voj prostor takoj ob vhodu in vse, ki mimo gredo, opozarja s svojim milim in možatim obrazom na stiske, ki jih drugi trpe in ki jim naj on pomaga s svojimi kruhi. Na Viču ima kar svojo cerkev, svetlo in prijazno, dom in zavetje Vičanov in okoličanov. Toda tam je ves poveličan in nekoliko odmaknjen tistim malim stiskam in potrebam, ki jih sleherni dan nosi s seboj. Pri nunah — tako v Ljubljani imenujemo predvsem naše uršulinke — pa ima sv. Anton tako lep dom in obraz poln »onstranske glorije«. Tu se da moliti, ampak za prav vsakdanje stvari je človek kar v zadregi. Nadvse dobro se pa razume na šolske naloge, na najbolj različne zoprnosti dijaškega živ- ljenja. Sicer no prepreči vedno »cvekov« in podobnih nesreč, pa vsaj omili posledice. To je trdua vera in prepričanje neštetih dijakov in dijakinj. Najl>o!j je obiskan tisti na frančiškanski porti. Sicer ni prav nič lep. Tako zaskrbljen obraz ima, ker preveč vsega hudega sliši. Proženj kar dežuje. Skoraj nikoli ni sam. ln na vse se mora razumeti: na vzdihe, na prav izrazite in določene prošnjo, na nemo govorico bledih in shujšanih lic, na zaupljiv šepet otožnega 6rca in na bridko tožbo zagrenjene duše. V cerkvi sami ima svoj oltar in tam se vrste svete maše dan za dnem do poznih dopoldanskih ur. Saj pa je tudi Dete božje, ki ga drži v naročju, tako nepopisno milo in ljubko, da človeka mora ganiti. K naštetim in vsem ostalim se je 6edaj pridružil v cerkvi sv. Janeza Krslnika v Trnovem nov, prekrasen oltarček sv. Antona Padovanskega. Starodavna Metztalgerjeva slika, ki je visela do 1. 1892. v župniški veži in kasneje v novem okvirju prof. Misa dz obrtne šole ter prenovljena po slikarju Grilcu, je dobila sedaj v cerkvi odlično mesto in dovršeno obliko. Po načrtu mojstra, prof. Plečnika je nastal biser intimne lepote. Ves oltarček je visok 3.10m in širok 1.50 m. Slika sama predstavlja svetega Antona v tistem hipu, ko se božje Dete pri-vija k njemu. Tako ga je videl vitez iin prijatelj, ki je povabil Antona k sebi na večerjo in prenočišče. Slika jc prikupna v lepem ovalu iz brušenega lesnobrdskega kamna. Nad ovalom je namestil arhitekt namesto sklepnika izdolbeno kroglo in v notranjosti je nameščena luč. Prav ta nevidno nameščena svetloba daje oltarčku in sliki oni prijetni čar domačnosti, ki ga pogrešamo tako često. Klc-čalnik jo udoben in za odraslega ravno prav visok. Na levi strani je nameščen lepo brušen stebeT iz podpečana s puščico za kruhe svetega Aniona. Vse ustvarja vtis skladne celote. Trnovska cerkev je za eno krasoto bogatejša. Želeti pa je, da bi trnovski sv. Anton dobil prav tako krog posnemovalcev in častilcev, kakor je to povsod, zlasti mladine, ki je sv. Antonu tako ljuba in blizu, in vseh bednih ter onih. ki 60 v stiski in sili. Ti naj se zaupno obračajo nanj, saj zlepa ne odreče in če le sme — izprosi. Vsej župniji trnovski pa naj bo priprošnjik v časnih in večnih zadevah tal naj kliče blagoslov na njih domove in otroke. prt Opozorilo javnosti! Vso javnost zuova obveščamo, naj v zvezi s prvim pozivom oddaja rabljeno obleko v Frančiškanski ulici 6, Korunovi ulici 14, Trnovo, Ziber-tovi ulici 27 (Šiška), Ob Ljubljanici 29 (Moste), ali naj neposredno javijo svoj naslov Osrednjemu uradu v Puccinijevi ulici 9. Vseučiliška organizacija Tiskovni urad fašistične zveze objavlja: V ponedeljek, 30. novembra, je bila seja vodstva vse-učiliške delovne organizacije, katere se je udele žil tudi rektor vseučilišča, dalje comm. dr. Ettore Haymondi, vrhovni nadzornik ministrstva za pro-sveto, dr. inž Peter Carra, ki je zastopal zveznega tajnika, tov. Giuseppe Martorelli za vseučiliško organizacijo in prof. dr. Steska in dr Luktnan. Direktorij je razpravljal in odobril pravilnik, ki ga je predložil dr. inž. Carra. Pravilnik bo predložen v podpis Visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino in bo objavljen. Kazen tega so razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na bolniško podporo študentov, kakor tudi o vprašanjih, ki se tičejo preskrbe vseučiliške organizacije. Zadružništvo v pokrajini Ljubljanski Narodni gospodar, glasilo Zavoda za zadružništvo prinaša v svoji novembrski številki naslednje podatke o zadružništvu v Ljubljanski jxikrajini. Na dan t. oktobra f. 1. je bilo naših zadrug v Ljubljanski pokrajini 392, od teh pa je bilo 29 v likvidaciji. Zadruge, razdeljene po posameznih vrstah, nam nudijo tole sliko: ditne zadruge, ki tvorijo skoraj tretjino vseh zadrug .Na drugem mestu so nabavno-prodajne zadruge, ki pa tvorijo komaj polovico kreditnih. Na tretjem mestu so stavbne zadruge, dočim so ostale vrste zadrug številčno zastopane v znatno manjši meri Število likvidirajočih zadrug je razmeroma majhno, ker so v tem številu zapopadene tudi one zadruge, ki svojih pravil niso spravile v sklad s predpisi zadružnega zakona iz leta 1937. in je zato pristojno registrsko sodišče izreklo uradoma njihovo likvidacijo. Prodaja krav mlekaric Kmetijski oddelek Visokega Komisariula obvešču živinorejce, da 6e vrši v soboto, dne 5. t. m. v gostilni Kostohar — Karlovški most — od 8 do 12 in od 14 do 17 prodaja prvovrstnih plemenskih krav dobrih m (ek aric. Starostno zavarovanje bolgarskih trgovcev. V Sofiji je bil predložen zlx>rnici načrt o starostnem zavarovanju samotojnih trgovcev in sicer za pokojnino, starost in smrt. Zavarovanje bo izvajal zavod za socialno zavarovanje. Iz dela in življenja od tu in tam Z Gorenjskega V Radovljici sta se poročila krajevni časopisni vodja koroške domovinske zveze lvau Hodnik, občinski uslužbenec in voditeljica ženske skupine Cccilija Oder. pekinja. Stuvbišča za mladinske domove Hitlerjeve niladin.? so bila izbrana na Bledu in v Kranju. Pregledane pa so bile tudi vse oariiuirnice na bivši koroško-jugoslovenski meji, če bi se morda ne dale uporabiti in predelati za planinske domove Hitlerjeve mladine. Velik obisk poljedelske razstave v Kranju. Že prva dva dneva poljedelske in kmetijske razstave v Kranju so okoličani prihiteli v velikem številu na nju. V prvih dveh dnevih je bilo okrog 3000 obiskovalcev. Učiteljsko zborovanje na Kor. Beli. Konec novembra je učiteljstvo radovljiškega okrožja imelo v novi ljudski šoli ua Koroški Beli prvo okrožno zborovanje ob začetku novega šolskega leta. Razpravljalli so o nalogah vzgoje v šoli in izven nje, posebno zanimiva pa so bila izvajanja o novem abecedniku. Materinski dan v otroškem vrtcu na Jezerskem. Konec meseca je i>i! r.« Jezerskem prirejen materinski dan v otroškem vrtcu. Ude-ilcžba mater je bila lepa-in voditeljica vrtca je razložila dnevni delovni program. Otroci radi obiskujejo zavetišče in dobe tam tudi dobro hrano. Vsi navzoči so bili z ogledom zadovoljni. S Spodnjega štajerskega Smrtna kosa. V maril>orski bolnišnici je umrl b0 letni strugar Matija Štauber iz Maribora. Na Pobre/ju je umrl v Šoštanj pristojni upokojeni železniški uradnik Rajmund Topol-ntk v 68. letu. Umrla je 18-letna Mariborčanka Elfrida Zabtikovec, šivilja. V mariborski bolnišnici so umrli: 56-letni strojnik Jakob Plav-čak in 7-letni ključavničarjev sin Krnil Pezdi-ček. — V Slovenskih goricah je po dolgi bolezni umrl znani gostilničar in posestnik Ernest Savernik, star 64 let. V Celju je umrla nenadoma vdova pisarniškega ravnatelja Karla Mesa-rec, rojen Korinšek. Nesreče. Dva policijska stražnika iz Šoštanja sta na patrulji s kolesi na Pohorju imela smolo, da sta na poledeneli strmi cesti zdrsnila in padla 15 metrov globoko. Eden si je zlomil desno, drugi pa levo nogo. — '8-!etni krovec Franc Zoreč iz Maribora je padel s strehe in si zlomil desni gle/enj. Brežiško lutkovno gledališče jc začelo z nastopi. Brežiško lutkovno gledališče je v Brežicah že nastopilo z igrico »Dr. Faust«, sedaj pa pripravlja gostovanje v Sevnici in v Kozjem, nato pa bo gostovalo po vseli, tudi najmanjših krajih svojega okrožja,. Iz Hrvaške Sprememba na hrvatskem poslaništvu v Bratislavi. Na predlog zunanjega ministra je Poglavnik NDli podpisal odlok, s katerim je razrešil dosedanjega hrvatskega poslanika v Bratislavi dr. Berkoviča poslaniških dolžnosti ter postavil na njegovo mesto Blaža Lorkoviča. Dosedanji poslanik Berkovič je bil že sprejet v poslovilno avdieneo pri predsedniku slovaške republike dr. Tisu. Obiskal je tudi že Ružonberok ter položil venec na grob pokojnega voditelja Slovakov, patra Hlinke. Ustanovitev Hrvatske državne razredne loterijo. Na predlog hrvatskega finančnega ministra dr. Košaka je Poglavnik NDH s posebno zakonsko odredbo ustanovil Hrvatsko državno razredno loterijo, ki bo poslovala v okviru finančnega ministrstva. Skrb za prehrano delavstva v NDH. Vso skrb in nalogo za prehrano delavstva in njihovih družin v NDH je prevzela nase Hrvatska delavska zveza, ki je pričela poleg delavskih kuhinj v posameznih mestih, ustanavljati tudi v večjih industrijskih podjetjih preskrbovalne odbore za nabavo življenjskih potrebščin. Kmetijski tečaji za podeželsko mladino. Zaradi izboljšanja hrvatskega kmečkega gospodarstva je glavno ravnateljstvo za poljedelstvo v hrv. ministrstvu za narodno gospodarstvo organiziralo za to zimo kmečke tečaje za mlade hrvatske gospodarje in kmečke fante. Istočasno bodo povsod tudi gospodinjski tečaji za hrvatska dekleta. Tečaji bodo v vseh večjih krajih posameznih hrvatskih žup. Iz Srbije Delovanje srbskega zdravstvenega zadružništva. Zdravstvene zadruge so v Srbiji zelo razširjene. Razširile so se pa predvsem v podeželju, ki je bilo prej v zdravstvenem pogledu zelo zanemarjeno. Zato je leta 1920 pričel pok. dr. Gavrilo Kojič ustanavljati prve zdravstvene zadruge, ki so se takoj zelo dobro obnesle in so se potem hitro širile po vsem podeželju v Srbiji, nato pa tudi v drugih pokrajinah in državah. Prva zadruga je bila ustanovljena v Požegi leta 1920, dve leti pozneje jih je bilo že 10, ki so se nato združile v Zvezo zdravstvenih zadrug. Začetne težave so bile predvsem v nerazumevanju in pomanjkanju narodne inteligence, dokler se za to idejo ni navdušila duhovščina in učiteljstvo ter ljudstvo samo. Naloge in cilji zdravstvenega zadrugarstva so se izkristalizirali kot nujna potreba dotedaj v zdravstvenem pogledu zapuščenega podeželja. Zadruge imajo predvsem nalogo: preprečevati in zdraviti nalezljive in vse ostale bolezni, zatem izvrševanje veterinarske službe, preskrbo in razdeljevanje zdravil, kakor tudi zbiranje zdravilnih zelišč. Poleg te naloge zadružništvo skrbi tudi za prirejanje raznih gospodinjskih tečajev, v katerih dobe mlada dekleta vso potrebno izobrazbo za dom in družino. Zadruge so v tem pogledu dosegle velike uspehe ter so nudile zdravniško pomoč ljudem tudi v krajih, v katerih prej ljudje zdravnika sploh še niso bili videli. Tako jc hilo n. pr. lani v Srbiji v 55 delujočih zadrugah 68.101 zdravniških pregledov. Od teh je bilo 862 rentgenskih. Raznih injekcij je dobilo 25.475 bolnikov, receptov pa je bilo izdanih 40.475. Izven ambulante so zadružni zdravniki obiskali bolnike podnevi v 4898 primerih, ponoči pa 412 krat. V pogledu preskrbe zdravil so zdravstvene zadruge prinesle vasem izredne koristi. Ne samo, da so bile te lekarne ljudem bližje, temveč so bolniki v njih dobili tudi dobra zdravili in. kar je za siromašni svet važno, tudi poceni. Veterinarska služba zdravstvenih zadrug je imela lani prav tako lep uspeh. To službo vrši 24 živino-zdravnikov, ki so si vse srbsko področje razdelili na devet področij, katera sedaj stalno obiskujejo in na licu mesta zdravijo obolelo živino ter pobijajo razne nalezljive živalske bolezni, predvsem svinjsko kugo Cepivo proti tej kugi izdeluje zveza zdravstvenih zadrug sama ter je n. pr. za pobijanje te kuge lani porabila 1,134.075 kub. cm cepiva, /. njim je pa hilo cepljenih okoli 40.000 svinj. Že iz teh glavnih podatkov je razvidna važna naloga, ki jo vrši zdravstveno zadrugarstvo v Srbiji. Ii!. % "Tflj. 1. 1, .f # ,!jf Jr V Avstriji je novica napravila strahoten vtis, vendar pa ne tako hud, kakor v Franciji, kjer so ta nesrečni dogodek takoj izrabili nasprotniki Napoleona III. Franc Jožef pa je hitro lahko pozabil na svojo bolečino. Ze več let se ni razumel s svojim bratom, ki se mu je v Avstriji na vse načine upiral in mu delal težave. Prod kratkim pa je dunajska policija odkrila, da se je Maksimilijan predajal še neki drugi blaznosti. Hotel se je vrniti iz Mehike v Evropo in je na Dunaju zasnoval odvratno zaroto. Hotel ni nič manj ko prisiliti svojega brala Franca Jožefa, da bi se odjiovedal prestolu v korist, to je na korist »mehiškemu cesarskemu Veličanstvu«. To žaloigri v Queretaru je Napoleon III., ki je bolehal na plemenitosti srca, hotel osebno izraziti sožalje Francu Jožefu. To je storil tem raje, ker je čutil neko skrivno naklonjenost do premaganca pri Solferinu. Zlasti pa je čutil, kako velikansko napako je storil, ko je podpiral Prusijo proti Avstriji. Cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta, cesar Napoleon III. in cesarica Evgenija so se 10. avgusta sešli v gradu lleilbrunn pri Salzbut-gu. Zaradi dvorne žalosti ni bilo nobenih slovesnosti. Bilo je samo nekaj manjših bpiejouiov in lepili izletov v okolica. Franc Jožef in Napoleon III. se od Villafrance nista več videla. Vendar jima ni bilo nič nerodno in njun pogovor je bil zelo prisrčen. V političnem oziru pa sta ostala v okviru splošnosti, njuni ženi pa sta izmenjali nekaj ljubeznivosti in lahnih polival. Cesarica Evgenija je bila v svojem 42. letu starosti. Bila je še zelo lepa. Poleže obraza, način drže glave, harmonične oblike ramen, pravilna postava, — vse je bilo popolno. Toda telo je že postajalo težko, ob očeh se nabirajo gube, polt postaja bakrena, prsa in kolki so preveč razvili in korak je zaradi tega že pretežak. Njej nasproti pa je bila cesarica Elizabeta še vsa mladostna. Mlajša je za celih 11 let, svoje telo pa si ohranja sveže. Vsak dan hodi na sprehod, jaha, poliva se z mrzlo vodo in goji telovadbo v sobi, kar je bilo tedaj nekaj silno redkega. Zato je bila sveža, vitka in prožna. Nikdar mogoče ni bila tako lepa. Franc Jožef je zato moral čutiti nov val ljubezni do svoje žene. Dne 22. aprila 1808 je Elizabseta rodila še eno hčerko, ki so ji pri krstu dali ime Marija Valerija. Osmo poglavje. Rojstvo tega otroka je povzročilo zanimiv razvoj v ElizabetLnem življenju. Veselje zmagoslavja, ki ga je doživela v Pešti, ji je vrnilo zavest osebne vrednosti in ji dalo čut za dejanje in avtoriteto, ka-' kor da bi se ji vrnila neka nova vest. Odslej ne bo več prenašala stisk, ki jili ji je nalagalo njeno zakonsko življenje; začela je glas-j no govoriti tisto, kar jo mislila in živela je tako, kakor se je zdelo njej primerno. i Prvi pojav te njene nove neodvisnosti je v tem, da sc je njena zadnja hčerka Marija Valerija rodila na madžarskem ozemlju, v kraljevi palači v Budi, ne pa na Dunaju in v Schonbrunnu, kakor je to predpisoval dvorni ceremonijah Vsi Nemci v monarhiji so zaslutili, da se je zgodilo nekaj velikega. Po dunajskih salonih so začeli hujskati proti cesarici in začele so se širiti uajgrše govorice 0 »madžarski kraljici«. Toda Elizabeta je šla še dalje. Sama je izbrala in določila ime svoji hčerki Mariji Valeriji. Izbrala je ime, ki je njej ugajalo. Sklenila pa je še, da ji tokrat njenega otroka ne bodo zaplenili, da bi jo dali osovraženi tašči. Da ji otroka ne bi ukradli, je svojemu služabništvu in spremstvu predpsiala silno stroge ukrepe. Nadvojvodinja Zofija, »gospa mati in naša cesarica«, je bila silno užaljena. Ze več mesecev je zelo hirala. Na dvoru je izgubljala svoj ugled in javno mnenje jo je začelo sovražiti. Sadowa je bila zanjo smrtni udarec in si ni mogla več opomoči. Še bolj ko po porazu pri Solferinu so jo sedaj dolžili, da je kriva avstrijske nesrečo. Ona je bila tista, ki je strahovala ministre in jim narekovala usodne sklepe. Ona je bila tista, ki je bila zli duh cesarja Franca Jožefa... Vihar obsojanja jo je popolnoma stri, dobro je čutila, kaj vse je izgubila, zato se je umaknila v ozadje in čakala na svojo smrt. Umrla je 28. maja 1872. Elizabeta je s svojim delom nadaljevala in je z dvora takoj odstranila vse tiste osebo, ki jih je imenovala nadvojvodinja Zofija. ! Izbrala si je novo bralko in sicer mlado Madžarko Ido pl, Ferenczy, j ki je bila grda, uboga in plašna, toda kratkočasila, izobražena — ; priporočil pa jo je najljubeznivejši Madžar, grof Julij Andrassy. 1 Predno pa je bila pripuščena na dvor, so jo povišali v plemstvu, Ida so jo lahko klicali ;.gospa«. Povečana župnijska cerkev na Ježici pri Ljubljani Povečana cerkev v notranjosti Fara na Jezici se je ustanovila leta 1787. Nova fara je štela takrat blizu 800 duš. Prvi župnik je bil Jurij Japelj, znani pisatelj in prevajalelj svetega pisma, ki spočetka ni imel ne župnišča ne dovolj velike cerkve. Prastaro cerkvico, ki je imela prostora kvečjemu za 300 ljudi, so podrli do tal. Japelj je od gosposke dobil nalog, naj naredi načrt za novo cerkev. Naredil ga je, a gosposka v kresiji mu ga je vrnila, češ da je predrag. Po tem načrtu bi bila cerkev stala 16.424 goldinarjev. Nato je naredil načrt cesarski inženir, po katerem bi bila stala cerkev kvečjemu 2000 goldinarjev. Ta načrt pa je bil le preboren in so se slednjič odločili za cerkev, ki naj bi bila slala 5067 goldinarjev in 58 krajcarjev. Leta 1705. je odšel Japelj na novo faro v Naklo. Njegov naslednik dr. Anton Traven se je zavzel za njim za zidanje in je začel zidatii cerkev 1. 1798. in jo dozidal 1. 1802. Dne 11. junija 1830 jo je posvetil knez in škof Anton Alojzij \Volf. Ta cerkev jo bila 25m dolga in 10 in pol metra široka. V teku časa. zlasti zaradi naseljevanja zadnjih 40 let, je narastlo število faranov od 800 na 3500; cerkev je postala pretesna. Leta 1938. se je začela akoija za povečavo. Se to leto je prostovoljna zbirka po fari — zida 6e samo z milodari — vrgla toliko, da je spomladi leta 1939. domači zidarski podjetnik Ivan Erjavec podrl del stare cerkve in začel zidati novi del. Dne 11. julija 1939 je prevzvišeni gospod knez in škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil in vzidal vogelni kamen v okroglino nove apside. Načrte je naredil inž. arhitekt Vinko Glanz iz Ljubljane, ki jc posrečeno prizidal ostalemu delu stare I cerkve kvadrat na 16 m z apsido za glavni oltar, tako da je zdaj cerkev dolga 10 m iu v novem delu 16 m široka. * Zraven novega dela cerkve je prizidana 5 m široka in 11 m dolga kapela Kraljice miru, ki so jo Ježenci spojiolnjevali v težkih letih 1(M0. in 1941. Blagoslovil jo je Prevzvišeni 11. maja 1941. Sliko Kraljice ntiru, obdane od pisanih angelov na zlatem dnu, je slikal akademski slikar Slavko Pengov. Kdor bi rad videl natančneje, naj pride gledati Akademika A. Paulina zadnje slovo Ljubljana, 4. dec. Pred kapelico sv. Nikolaja na Zulult se je včeraj okoli treh popoldne zbrula skupina odličnih in resnih mož, znanstvenikov, profesorjev in drugih, du izkažejo zadnjo čast odličnemu slovenskemu botaniku, slovečemu daleč v tujini, članu Akademije znanosti in umetnosti, gimnazijskemu profesorju tn ravnatelju liota-ničnega vrtu Alfonzu Paulinu. Skromen in tih je bil pokojnikov jiogreb, kakor je bilo njegovo življenje na zunaj skromno, posvečeno tihemu raziskovanju naše lepe flore. 2upnil< cerkve sv. Petra g. J. Košmerlj je ob asistenci 4 duhovnikov na Žalah opruvil cerkvene molitve in obrede, nakar se je na pokopališče Sv. kri/a razvil žalni sprevod, na čelu katerega so nosili 4 lepe vence, poklonjcne od znanstvenih zavodov. Za krsto so se razvrstili v sprevodu pokojnikova sestra lledvika, vdova po sodniku Mar-tinaku, umrlem v Logatcu, univ. prof. dr. Raj-ko Nachtigal in drugi sorodniki, za njimi pa zastopniki znanstvenih kor]K)rncij in organizacij, tako zastopniki univerze, univ. prof. dr. Fr. Lukman z ostalimi, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Milan Vidmar, pisatelj Franc Finžgar, mnogi pokojnikovi stanovski tovariši in mnogi njegovi učenci raznih poklicev. Pokojnikove zemeljske ostanke so položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico ob severni strani pokopališča. Po cerkvenih molitvah se je od pokojnika poslovil prvi univ. prof. dr. Milan Vidmar v imenu Akademije znanosti in umetnosti, nnglašujoč pokojnikovo neumrljivo delo pri raziskovanju nnše flore in njegove znanstvene izsledke, ki jih je znala tujina zelo ceniti; ohranjeno l>o vse, knr je pokojnik storil za narod. Univ. prof. dr. Alijn Košir se je poslovil v imenu Prirodoslovnega društva, omenjajoč, da je društvo izgubilo kar dva zaslužna člana, poleg pokojniku še prof. FVrdinanda Seidla, tudi akademika, ki so ga skoraj ob istem času potožili v grob tam v Novem mestu. V imenu Prolesorskega društva je naposled v slovo spregovoril lepe in jedrnate besede prof. dr. Novak, ki ie pokojnika očrta! kot profesorja in tovariša. Bodi odličnemu botuniku ohranjen časten sjioiiiint Zima se 'j!iža - sadjarji zavarujte mlado drevje! Naše mlado sadno drevje ima dva sovražnika, ki napravila na sadnem drevju več škode kakor vsi drugi zajedalci. Sadjarji jih dobro poznajo, saj oba v največji meri napadala mlado jabolko. Prvi jih »deva iz kože« nad zemljo, namreč zajec, drugi — voluhar pa jim prejeda nit življenja pod zemljo. Kdo je bolj škodljiv, je težko reči. V splošnem pa je najbrž voluhar še bolj nevaren, ker živi skrit našim očem ioi ga je zato teže zatirati, kakor je tudi teže zavarovati drevje pred njim. Pred zajcem lahko prav v sedanjem času, ko še ne leži sneg, zavarujemo mlado sadno drevje. Vsako posamezno sadno drevo moramo kakor koli ograditi. Lo v nasadih, kjer je sadno drevje prav na gosto posajeno, kakor v drevesnicah iin pa pri- Na novo prizidana kapela Kraljice miru tličnih nasadih, je treba ves vrt ograditi s primerno gosto ograjo, tako da zajec ne more do drevja. Ograjo za mlada sadna debla so različne. Največkrat zavarujemo sadno drevje s slamo. Delo z njo je sicer zamudno, saj moramo jeseni drevje zavarovati, spomladi pa moramo obvezo odstranili, če medtem že sama ni odpadla. Pri jesenskem obve-zovanju morata delati dva, če hočemo, da bo šlo delo izpod rok. Za vsako drevo lahko računamo deset minut časa, če je vse drugo že pripravljeno. Za zavarovanje je najboljša ržena slama, ker je dolga. Povezujemo drevje takole: najprej 6lamo lef>o zravnano in jo enakomerno ob deblu razvrst-tno. Ker je slama ržena in nekoliko vlažna, jo privezujemo k deblu kar e slamo samo. Vzamemo kakih deseit slam, jih leSafar< zvišala glavnico od 20 na 26 milijonov, nato pa še za 4 na 80 milijonov lir. Povečanje pridelka zelenjave na Spodnjem Štajerskem. V okrožju Celje je površin.!, posajena z zelenjavo, v letošnjem letu narasla od 30 na 243 ha. Od tega odpade 197 ha na zelenjavo, ki se pridelke v velikih količinah, 14 ha na obrate, ki vzgajajo semena in Oha na obrate, ki so specializirani za vzgojo semenja. Podobno so te zelenjadni vrtovi razširili tudi v drugih okrajih Spodnje Štajerske, zlaeli okoli Maribora. Zagrebška električna centrala je imela za tekoče leto proračuna 110 milij. kun. Trenutno dobavlja tok okoli 00.000 potrošnikom in sicer letno okoli 60 milij. kilovatnih ur. Dolžini omrežja znaša 1000 km. Hrvatsko-hnlgarska trgovinska pogajanja. Dno 7. decembra bo prispela v Sofijo posebna hrvatska dolgacija, ki bo obnovila trgovinsko in gos|>odar-sko pogodbo med Hrvatsko in Itolgarijo. Likvidacija novnsadske borze. Iz Novega Sada poročajo, da Ik> likvidirana tamkajšnja blagovna in efektna borza. Odrejena je likvidacija njenega premoženja in pokojninskega sklada njenih nameščencev. Zvišanje cen žita na Japon-kem. Da bi so zvišala proizvodnja žitaric, je japonska vlada sklenila zvišati ceno žitaric za 4 oz. 6 jenov; slednji povišek velja zn cene pšenice. Kavčuk iz oglja. Bolgarska vlada je sklenila dali na raz|>olago inž. Nikotinskemu znesek 00 milijonov levov za zgradbo tvornice sintetičnega kavčuka. Nikolinski je izdelal posto|iek za izdelovanje kavčuka iz oglja. Z zgradbo tvornice bodo začeli v prihodnjem letu. Uspeh bolgarskega notranjega posojila. Bolgarskega posojila za državno obrambo je bilo doslej podpisanega 6.388 milij. levov, kot jo izjavil finančni minister. Plačilni promet v Orfi.il. Grška vlada je izdala zakon o olajšavah v plačilnem prometu, iz katerega je razvidno, da znaša najvišja meja za plačila v gotovini 100.000 drahem. Lastniki računov pri bankah in hranilnicah lahko dvignejo tedensko do največ 100.000 drahem. Sved-ka proizvodnja aluminija. Te dni ho začela obratovali na Švedskem druga tvornica aluminija, katere proizvodnja bo obenem s proizvodnjo prve tvornico krila vse Švedske potrebo aluminija. Dočim drugod porabljajo boksit kot surovino za aluminij, nameravajo na Švedskem porabljati andaluzit, ki ga dajejo rudniki bakreno rude v Bolidenu. Nadalje bodo na mesto uvoženega kriolita za izdelovanje aluminijevega oksida porabljali domače surovine. Albanski proračun za 1942—1943 znaša 74.5 milij. frankov, kar fiomeni v primeri s proračunom za 1941—1942 zvišanje za 25.7 milij. Irankov, kar pa je razumljivo v zvezi 6 povečanjem ozemlja Albanije. Za novi proračun računajo, da bodo neposredni davki dali 41.3 milij. albanskih frankov. praviti zajec čez zimo, če bi zapadlo mnogo snega. Pri velikih sadovnjakih 6eveda takega dela nc bi mogli opraviti, tu je treba zavarovati drevje z mrežo iz tanke pocinkane žice. Ta je sicer draga, traja pa zato 10 do 15 let. Končno poznamo še preprosto, a učinkovito obrambo pred zajcem, ki se je po skušnjah sadjarjev tudi dobro obnesla. Je to posebej pripravljena mreža, s katero pred zimo oh lepem vremenu na-mažemo deblo. Staro navodilo za pripravo te mažo se glasi: apnenemu beležil primešamo kravjeka, pepela, ilovice, krvi in žolča. Ce imamo arborin, ga lahko tudi nekoliko dodamo. S to mešanico na-tnažemo debla od vrha do tal, da ne ostane nikjer golo lubje. To moramo opraviti v lepem vremenu, da se maža dodobra posuši. Le v tem primeru so trdno drži in je kasneje tudi dež ne more sprati. Ce pa začne deževati, preden se je maža posušila, moramo mazanje ponoviti. — Naj ne bo nobenega sadjarja, ki letos ne bi zavaroval dragocenega sadnega drevja tako ali tako vsaj pred zajcem. Naročite »Slovenčevo knjižnico«! KULTURNI OBZORMIK »Dom hi svet« it. 7—10 V ponedeljek izide literarna revija Dom in svet štev 7—10, v obesgu 112 strani, s katero zaključuje svoj 5 4 letnik ter se priporoča za prihodnje 55. leto. Ta četvorna številka stopa v javnost z lepo Smerdujevo naslovno risbo (čitajoča deklica) ter z njegovimi vinje-tami, ki predstavljajo Izgubljenega sina: Hrepenenje v svet, Izgubljenost v tujini in /Vrnitev. Smerdujeva moč je v lepi liniji, ki izdaja rojenega kiparja in ki estetsko izredno lepo učinkuje. Poglejmo najprej pesmi v tej številki I Uvodna pesem je prevod dr. An te.j a Debel jak a iz Vil I on a in sicer ena njegovih najlepših balad ter najlepših svetovnih reli--ioznih pesmi sploh pod naslovom: Franco i s illon se v imenu svoje matere obrača na prečiš t o Devico Marijo. Ta veliki francoski pesnik in prvi njihov pomembni pesnik, ki je bil rojen menda na dan, ko so sežgali Devico Orleansko (1431) ter je bil znan razbojnik, obsojen na smrt, pomiloščen ter pustolovec prvega reda, je postal v današnji dobi med Slovenci zelo popularen. Prevajali so ga naši največji pesniki (Zupančič, Gradnik itd.), posnemali pa predvsem Vodušek in Ludvik. Ta, ki je pred leti na Češkem vzbudil zanimivo mistifikacijo pesnika Nezvala-Davida, je v De-beljaku A. našel dobrega prevajalca ter moramo prav o tej lepi religiozni pesmi reči, da je izredno posrečena ter bo bralcem Doma in sveta nudila velik užitek. Kakor pravi prevajalec v opombo, ima prevedenega celotnega Villona v vsej njegovi težki tehnični zapletenosti (razen rnzlx)jniških balad). — Tudi zadnja pesem v tej številki je odlomek iz Villona, ki ga j je prevel Milan Komar in govori o minlji- 1 vosti sveta in lepote. Tako je lepo predstavljena francoska klasika. Izmed slovenskih pesnikov je na prvem mestu France Balantič s svojo pomembno Zalostinko, kjer toži po lepši mladosti in se tragično zaveda usodnega propadanja, ko ve, da bodo neznano kje ležale njegove kosti — in ne bo sestrice, da bi v ruti nesla jih na Zale, ne lx> materinih ustnic, da sjioznale bi kot sol domače me solnjce, in ne bo očeta, ne bo mene, dn bi sad rodil — joj, moj Bog, da sem tako grešil, da je v meni smrt rodu spočeta I Tudi druga Postopačeva smrt je močna pesem dekadentnega pesnika, ki na dnu življenja čaka samo še kraljice — smrti. Nov pesnik v slovenski javnosti in v Domu in svetu je mladi Stanko Bračko, ki sedaj prvikrat stopa v literarno javnost. V tej številki ima štiri pesmi, izmed katerih moramo dati prvo mesto Deklici s sladoledom. Je to lepo tihožitje in tako s slikarske kakor psiho- loške strani ter po lepi pesniški poanti, ko se ti razodene vsa globoka smisel te sicer realistične podobe. Tako pesniško čustvovanje v tuj predmet predstavljajo tudi Starci, močni zlasti v zadnjem verzu: A nam steza je risana do krste, da k suhim ustnam nagnemo resnico. Spustili smo že nože, razklenili krste in smrt zajemamo z veliko žlico. Pesmici Midva in Zadnjikrat pa je osebna ljubezenska lirika. S temi pesmimi se je mnogo obetajoče predstavil javnosti mlad poet, od katerega lahko še marsikaj pričakujemo. Novi imeni sta tudi Stana Vinšek in Marjan Za-lesnik, toda čutimo pa, da pri prvi pesmi ni dovelj krepka končna poanta, pri sonetu dru- gega pa je še prevelik občutek šalijevega vpliva. Tako je izvirno pesništvo, kateremu moramo dati še pesniške prevode, ki jih je v tej številki veliko, pa so bolj v zvezi z znanstvenimi članki, zato jih boni omenil pozneje, razen prevoda C a 1 d e r o n o v e g a misterija Veliki oder sveta, ki je zdaj v dobrem Modro vem prevodu končan. Tako smo dobili eno največjih svetovnih katoliških pesnitev prevedeno v rimah in španskih asonancah iz izvirnika v našo pesniško besedo, kar je tudi gotovo dogodek. V pripovedniški prozi se ta številka odlikuje po dobrih doneskih. Tako je Stanko Kociper, mladi pesnik »Gorieanca«, napisal idilo dveh starcev ob zlati poroki (Starca), kako pričakujeta otroke domov in ne moreta umreti (mati), dokler se no vrnejo. Posebno rvi del je močan, dočim je zadnji že malo onvencionalen, toda opisovanje je močno, kakor v najlepših straneh romana. — Po dvajsetih letih literarnega molka se je zopet oglasil eden najboljših in najintelegentnejših naših pisateljev Stanko Majcen s snovjo, ki bo marsikoga presenetila: s podobami iz svetega pisma nove zaveze pod naslovom Ženin. Majcena Stanka je v njegovi prozi vedno odlikovala globoka premišljena tematika, zgoščenost pripovedovanja ter poudarjen smisel. Tako so tudi te podobe, pisnne na osnovi svetega pi = ma nove zaveze, sedaj literarno močne, dramatično razgibane črtice z metafizičnimi perspektivami (Jezus in slepec, Grob), zdaj pa zopet bol j psihološko ter papinijevsko analitični pogledi v izredno zapleteno nihanje med navideznimi nasprotji Jezusovega učenja ter dramatično odločitvijo. To sta Pot na Oijsko goro in Juda Iška-rijot. Tako je Majcen našo, sedanjo, večinoma opisno literaturo zopet opozoril na duhovno problematiko, na ekspresivno misei, ter za naš čas z literarno močjo osvežil nekaj bitnih vee-nostnih problemov, ponazorujoč s svojo mislijo in s svetopisemskim tekstom dogodke ob Jezusovemu življenju, učenju in smrti. Največji pripovedni tekst pa ima Jože Krivec s črtico Viničarjeva selitev, ki je — po mojem — tudi njegova najboljša stvar. Tu je segel ta pesnik naših Haloz v viničar-sko življenje in pokazal Klepačevo viničarsko družino ter gospodarjevo socialno ravnanje z njo, toda v taki življenjsko polni, netendeneni podobi, da bo ostala še za dolgo živ in resnično polnokrvni dokument viničnrskih selitev iz kraja v kraj, a nikdar na svoje. Posebno so se 11111 posrečili notranji dramatični preobrati ob ravnanju z otroki, kakor jih je zanetila oskrb-nikova zlobnost. V tej povesti so zaživele Haloze v pravi podobi. O znanstvenih člankih ter Tiesniških prevodih v zvezi z njimi, bom govoril drugič. td. Italijanske pesmi slovenskega pesnika. — Pesnik Janko Samec je priobčil v reviji Me-ridiuno di Roma (29. nov. t- 1.) tri pesmi, ki jih je napisal sam v italijanščini, pod naslovom 1 canti di Lubiana (Ljubljanske pesmi). To so L'indomani (Jutri), Ad un soldato (Vojaku) in A Roma (Rimu). IN siin (54 letnik) izhaja redno naprej. Naročnina Lir 40' in se lahko plačuje v obrokih. Št. 1—2 smo razposlali na ogled. Kdor jo je prejel naj jo pokaže še svojim znancem. Kdor je nima naj jo zahteva pri upravi. Podprite z naročanjem sedaj edino našo leposlovno-kulturno revijo. Uprava: LJU05HA HMlGURHfl 9 UUBL3UHI Pied Škofijo 5 Telefon 25-29 QhoAm,e novice, Koledar Sobota, 5. decembra: Saba, opatica; Krisni-na, mučenica; Dalmac.ij, škof in mučenec; telili, škof in mučenec; Melecij, škof. Nedelja, 6. decembra: Nikolaj, vkof; I.con-cija, mučenica; Pasliazij, mučencc; Dativa, mučenica; Azela, devica. OTROKOVA PROŠNJA! S/. Miklavž prinesi nam POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM — Mraz nekoliko odjenjal. Po četrtkovem mrazu, ko je bilo zjutraj — 6 ° C, je čez noč nastopilo toplejše vreme. Mraz je v četrtek držaj še celi dan, saj je bila dosežena najvišja dnevna temperatura le /.a dve deselinki stopinje nad ničlo. Ponoči pa se je vreme naglo preobrnilo. Zavel je jug. Ze v četrtek zvečer okoli 18.20 je malce porosilo, padlo jc nekaj kapljic tudi proti jutru v petek. Barometer se ie vedno dviga. V sol>oto stanje 760 m/m. V petek je godovala Barbara, o kateri je star, /e mnogokrat navedeni in ponavlja,ni rek: »Ko se na Barbaro vidi na njivah strnišče, sc vitli vsak mesec po zimi.« To se pravi, da ho padlo sicor malo snega, toda na mraz jc treba računati. Barbara je bila lani mrzlejša, saj je bMo vremensko stanje takole: barometer "72.5 m/m. zjutraj — 8.8 stopinj C in popoldne + 1.8 stopinj C. V petok zjutraj in prve ure dopoldne kc je temperatura dvignila nad ničlo. — Novi učni tečaji za posamezne predmete: Knjigovodstvo, korespondenca, .stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina itd. — s"* prično 5. decembra. Nižji in višji oddelki z ozirom na pred izobra zbo. Vpise se lahko vsakdo, /o dijake-inje posebni oddelki. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo dnevno v pisarni ravnateljstva. l/bira predmeta po želji. Dnevi in učne ure dogovorno z obiskovalci dopoldne, popoldne ali /večer. — Novi prospekti na razpolago: Trgovsko učilišče Christofov zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Tečaji za nemščino v Poli. Ravnateljstvo Carduccijeve gimnazijo v Poli je uvedlo večerne tečaje za nemščino in sicer za začetnike, za tiste, ki že znajo nekaj nemščine, in pa izobraževalni tečaj. Lekcije, katerih ho petdeset, bodo trajale do maja meseca prihodnjega leta. Tudi sv. MIKLAVŽ i ma POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM Prosite ga, naj vam jih prinesel — Naša Zvezda za 8. december je izšla. Kolikor ho mogoče, jo bo uprava še pred praznikom dostavila, vendar pa gg. poverjeniki upravi zelo ustrežejo, Če pridejo sami ponjo. — Uprava. — Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem tirnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično dne 7. decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konver-zacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacijo dnevno do 19. uro. _ Obsojeni žepar. Mali kazenski senat v Ljubljani je v sredo sodil drznega žeparja in hazardista, ki je za svoje žepne tatvine izrabljal veliko gnječo po tramvajih. Bil je to Janez Kunstelj, mesarski pomočnik, rojen 8. avgusta 1888 v Mokronogu. Državni tožilec jc Kunstlja obtožil zločinstva žepne tatvine v štirih primerili, ko je od začetka septembra do 20. septembra med vožnjo v tramvaju potnikom izmaknil 4 srebrne ali nikljaste ure v skupni vrednosti 3350 lir. Dne 20. septembra je izmaknil T odo rit Mirkovu žepno uro, vredno 250 lir. Kmalu so ga zasačili, prijeli in zaprli. Kunstelj je delomržen, že večkrat kaznovan kriminalen tip. llazardiral je. Bil je specialist za hazardno igro »kupčkanje«. Obtožnica mu očita, da se je v času od 25. avgusta do 25. sptembra preživljal v Ljubljani kot delomrznež, se potepal, igral hazard in to obrtoma. Vsega je bil obtožen štirikratnega zločinstva žepne tatvine, prestopka zoper javni red in mir po 5 I5S kaz. zak. in prestopka zoper imovino po § 362 kaz. zak. (igra na slepo srečo). Obtoženec je priznal, da je igral hazardne igre. priznal je tudi. da je nkra.-del uro Todoru Mirkovu, a mu je vrnil, druge tatvine žepnih ur odločno tajil, toda priče so ga zelo obremenjevale. V smislu obtožbe državnega tožilstva je bil Janez Kunstelj obsojen na 2 leti in 8 mesecev robije ter na 100 lir denarne kazni, kakor tudi v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. trična svetbibn. Svetloba, ki prihaja od polne lune, je 600.000 krat slabša kakor sončna. Če bi hoteli kak predmet enako močno razsvetliti, kakor to napravi sonce, bi morali postaviti en meter proč od predmeta 2500 žarnic po 100 sveč. Od Jupitra izhajajoča svetloba ie 3000 milijon-krat slabša kakor sončna, svctlobu Siriusa pa 18.000 milijonkrat. ln vendar so pokazala astro-fizikalna raziskovanja, da je sonce, ki je oddaljeno od zemlje okrog 150 milijonov kilometrov, le pritlikavec glede svetlobne moči proti drugim, seveda neskončno bolj oddaljenim nebesnim telesom. Tako prekaša svetlobna moč zvezde Dorada svetlobno moč sonca za t r i -stokrat, po drugih virih celo za petstotisočkrat. Če bi bilo to nebesno telo tako blizu zemlje kakor je sonce, bi se toplota na zemlji dvignila približno na 7000 stopinj. Za MIKLAVŽA POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM Dobite jih v lepi vezavi in broširane po vseh knjigarnah in trafikah! — Poskušen umor v vinskem sodu. Veliko ve- selost je povzročil v mehiškem mestu Queretaro ponesrečen poskus umora. Zelo bogat posestnik je bil že več let pri svojih ljudeh zelo zasovražen kot pravcati diktator, ki je svoje podložnike na vse mogoče načine mučil. Nekega dne so se različni delavci tako razsrdili, da so sklenili svojega tirana umoriti. Napadli so ga, ko je bil ravno v svoji vinski kleti. Potisnili so ga kljub temu. da je močno kričal, v sod, ki je bil do roba napolnjen z vinom, pritrdili pokrov in odšli. Ko so naslednji dan spet prišli v klet, da bi odnesli proč truplo, svojim očem niso mogli verjeti. Komaj so odstranili pokrov od 6oda, se je z nekoliko steklenim, pa prav zadovoljnim obrazom pojavil njihov diktator. Sod je bil prazen, lzpil je vse vino. K sreči ie skozi pokrov prihajalo dovolj zraka, da se ni zadušil. Ko je, nekoliko še omahujoč, splezal iz soda, je dejal: »Zadevo moramo zaliti.« Dal je nastaviti drug sod in ko 60 bili od vina že sladko ginjeni, so sklenili mir. Gospodar jih je samo prosil, naj ga v ponov-nem slučaju blagovolijo potisniti v večji sod, tudi s tem bo oprav'1. — Dolžina črev. Dolžina črev pri ljudeh in pri živalih sesalcih je zelo različna. Človeška čreva merijo približno devet do deset metrov. Od živali ima najdaljša čreva vol, 57 metrov. Konj se zadovoljuje z 20 111 črev, mula s 2() m. Creva osla so dolga IS m. čreva koze pa 32 m. Svinjsko črevo je dolgo 23 metrov, pasje 5 metrov, mačkino pa samo 2 111. — Kmetija 40(1 let v posesti iste družine. Rod Lohsejev v Nienhagenu je eden izmed na jstarejših rodov nn Saškem. Najstarejši doslej po listinah ugotovljeni prednik je živel okrog leta t"60 kot posestnik kmetije in jc tedaj L0I1-sejeva kmetija žc skoraj 400 let v posesti iste družine. Na nekem italijanskem letalskem oporišču: Vojaki polnijo mitraljezo s strelivom na lovskem letalu tik pred »dletom nad sovražnika. Vsaka slovenska družina naj si omisli POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM Dobite jih po vseh knjigarnah in trafikah f — 30lctnica prvega letalskega napada. Koncem letošnjeffa oktobra je preteklo trideset let, kar sta (Iva bolgarska letalska častnika prva v svetovni zgodovini Evrope uporabila letalo kot orožje. Na krovu nemškega dvokril-nika »Albatrosa« z Argusovim letalskim motorjem 100 PS sta bolgarska iletalska častnika, ki sta se izurila v Nemčiji pri tovarnah Albatros v Berlin-Johannistalu, podvzela v balkanski vojski, ki ie izbruhnila v jeseni leta 1912, zelo va.žen izvidniški polet nnd Ohridom. Vodnik letala in opazovalec sta bila poročnika PiLkov in Ta:rakčjev. Odvrgla sta štiri primitivne bombe, ki so sicer naredile le majhno škodo, zato pa povzročile veliko paniko med branilci močne turške trdnjave. Ta prvi zračni napad je zelo začudil ne le vodstvo bolgarske vojske, ampak tudi vse inozemske vojaške atašeje, in že takrat so splošno opozarjali na pomen letala za vojno. — Los na ogledih. Pred približno dvema, mesecema je priplaval los moškega spola s Švedskega skozi Oresund na Dansko. Sodijo, da se je tam hotel sestati z losico, ki je pred nekaj leti priplavala po isti poti in se sedaj nahaja v gozdovih severno od Kopenhagena, kjer, kakor mislijo, bi se sedaj ustanovila losova družina. Po mnenju danskih gozdarjev pa je los, ne da bi izpolnil to upanje, odplaval spet nazaj na Švedsko. _ 7000 stopinj toplote na zemlji, če... Da si lahko predstavljamo ogromno svetilno moč sonca, so sončno svetlobo primerjali /. umetnimi svetlobami- Merjenja so pokazala, da je sončna svetloba 200 krat bolj svetla kakor elek- 3 krasne Miklavževe novosti za mladino Rudan: Mlada vesna - pesmi, slike, L15 Swift- Olavan. V deželi pritlikavcev Guliverjeva potovanja, s slikami, kart. L15.-Kunčič. Ne eika lestvica - povesti s slikami, kart. L 21 Založba LJUDSKE KNJIGARNE, Ljubljana Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 ^JjuMJjaML Zbiranje starih oblek Uslužbenci urada za razdeljevanje živilskih nakaznic so po naročilu mestne občine ob razdeljevanju živilskih nakaznic za mesec december ^opozarjal i premožnejše sloje na njihovo sveto dolžnost človečanske vzajemnosti, da se v teh zimskih mesecih spomnijo siromašnejših slojev z oddajo že po-nošenih oblek in starih odej. Darovalci 60 napro-šeni, da izročajo svoje darove v Frančiškanski ulici št. 6. v Karunovi ulici št. 14, v Žibertovi ulici št. 17, Ob Ljubljanici št. 29, ali pa naj sporoče svoj naslov v osrednji pisarni v Puccinijevi ulici št. 9. 1 Cerkvena glasba v stolnici na praznik sv. Nikolaja: Premrl: Sv. Nikolaj. Novvovviejski: Missa pro pace. Foerster: G rad ti alle. Chlondovv-ski: Sancte Nicolae. Sček: Sv. Nikolaj. 1 Nov oltarfek sv. Antona v trnovski župni cerkvi. V nedeljo, 6. decembra, bo ob 5 popoldne v Trnovem blagoslovitev oltarčka sv. Antona. Častilci sv. Antona, udeležite se te ljubke slovesnosti! Obenem bo darovanje za novi oltarček. 1 Miklavžev večer v frančiškanski dvorani bo danes v soboto in jutri v nedeljo, obakrat ob 4 popoldne. Darila sprejemamo danes od 9 do 12 in jutri od 9 do 12. Vse one, ki so že rezervirali vstopnice, prosimo, da jih še danes dvignejo v društveni pisarni, škrabčeva soba, vhod iz pasaže frančiškanske dvorane, kjer dobite tudi vse informacije. Ker vlada za ta Miklavžev večer izredno zanimanje, si pravočasno preskrbite vstopnice. 1 Sveti Miklavž pride v soboto ob 4 popoldne na Rokodelski oder! Ka.kor vsako leto, bo tudi letos njegov prihod s spremstvom nad vse veličasten. Na sporedu je ljubka Miklavževa igrica za naše malčke »Miklavž prihaja« z glasbo in plesom. Nato je razdeljevanje in obdari-tov. Darila se sprejemajo v petek od pol 3 do 6 in v soboto od 9 dalje do Miklavževega prihoda. Vabljeni! . 1 Miklavževi nastopi v Drami. Miklavž s svojim spremstvom angelov in parklov bo obiskal naslednje dramske mladinske predstave: danes v soboto: »Princeska in pastirček«, pr,i-četek predstave ob 14. v nedeljo ob 10: »Snegu 1 j čico« in v torek ob 14: »Peterčkove poslednje sanje«. Miklavž bo obdaroval otroke, za katere bodo prispeli darila vsaj do začetka vsakokratne predstave. Opozarjamo, da morajo biti darila opremljena z natančnim imenom in naslovom obdarovanca. 1 Miklavževanje v deškem vzgajališču na Selil bo v nedeljo, dne 6. dccembra ob 4 popoldne. Zaradi pomanjkanja prostora si čimprej preskrbite vstopnice. Vse informacije se dobe pri vratarju. 1 Miklavžev večer priredi športni klub Vič dne 5. decembra ob 16 za mladino v meščanski šoli na Viču. Vhod čez dvorišče. Sprejem daril in rezerviranje sedežev od 13—15 istotam. V nedeljo ob 17 za odrasle v 6alonu pri Mahniču na Glincah. — SK Vič. I Učite se strojepisja! Novi eno- dve- in trimesečni tečaji prično 5. decembra. Najuspešnejša desetprstna učnn metoda. Vaje po diktatu, vaje v spisovanje pisem, uradnih vlog, prošenj, računov, tiskovin itd. Specinlnn strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Novi tečaji tudi z.a knjigovodstvo, stenografijo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Učnina /merna. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov zavod«, Ljubljana, Domobranska c. štev. 15. I V počnslitev spomina pokojnega univ. profesorja g. Alfonza Paulina je darovala gospa ilr. Dolšakova Vincencijevi konferenci za akademike in srednješolce 160 lir. Iskrena zahvala in Bog plačaj! 1 Smeh. veselost, presen-fljivn domiselnost, to so strune, na katero bo zaigrala »Roksi« ter nam zapela že staro, a v današnjem času ta.ko zaželeno pesem o sreči, ki nam jo daje čisto srce in ki v blagodejnih žarkih odseva od takih sončnih značajih kot je dvajsetletna Boksi. Istoimensko k'omedijo bo v nedeljo ob pol 5 vpri-zoril Rokodelski odcT. V predprodaji dobite vstopnice od tO do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstropje. 1 Letos je stoletnica rojstva op-meza skladatelja Mnsseneta. ki zavzema v francoski operni glasbi nekako isto stopnjo ko Pucini v italijanski. Naši operni publiki je znan kot skladatelj »Glumnča naše ljube Gospe«, Manon in Don Quichota. Njegova o|>era »Thais« že dva.jset let ni bila izvajana na našem odru. Novi prevod tega dela je napravil dirigent Niko Stritof, ki je na,j-plodovitejši operni prevajalec. Doslej je prevel že 62 oper in operet iz osem raznih jezikov. Uprizoritev »Thais« obeta postati v vsakem pogledu nadpovprečna predstava. 1 Tine in Franca sta poleg drugih osrednji osebi v drami: »Višarska polena.« Pristno kmečko življenje s svojo trdoto in dobroto nas pritegne, da v napetem pričakovanju sledimo igri. Slovensko delo domačega pisatelja zasluži pol-noštev.ilen obisk. Ker je 7,a predstavo zelo veliko zanimanje, igrali jo bodo v torek, 8. decembra, priporočamo, da si oskrbite vstopnice v predprodaji, ki bo v torek od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstr. I Kr. kvestura v Ljubljani, najdeninski urad, javia, da je bila na jdena denarnica z večjo vsoto denarja. Kdor jo je izgubil, naj se javi na Kr. kvestuiri, soba štev. 2-a. 1 Novi umetniški razstavi. Trojica Mušič— Sedej—Zorič bodo v nedeljo ob 10 otvorili svojo umetniško razstavo v Jokopičevem paviljonu. Razstavljali bodo skupno kakih 60 slik ter bo razstava odprta od 6. decembra čez božične počitnice do 3. januarja. Prva dva slikarja sta slovenski javnosti dobro poznaina, tretji Zorič pa sedaj razstavlja prvič v Sloveniji. — Slikar France Pavlovec pa bo razstavljal sam v galeriji Obersnel ter bo imel otvoritev razstave na praznik v torek, 8. t. m- Tudi ta razstava bo gotovo budila veliko zanimanje, kajti Pavlovec se je s svojimi pokrajinskimi slikami in tihožitji uvrstil med prve naše slikarje. Odprta bo čez božične praznike. Na obe razstavi opozarjamo že sedaj. 1 C. Golar: »Ples v Trnovem.« Burka v treh dejanjih, ki se gode v sodobnem času v ljubljanskem predmestju Trnovem. Osebe: Češno-var — Cesar, Lojze — Drenovcc, Polona — G. Bratina. Režiseir: MiLan Skrbinšek. Predstava v nedeljo ob 17. 1 Vse obiskovalce ponedeljkovega simfoničnega koncerta opozarjamo, da bo začetek točno ob 18. Zato prosimo, da pravočasno zasedejo svoja mesta v dvorani. Med izvajanjem posameznih točk vstop v dvorano ni dovoljen. — Vstopnice za ta koncert so že vse razprodane. 1 Za mestne reveže je' podaril g. Vladimir Premrov iz Martinjaka pri Cerknici namesto venca na grob pok. ge. Javornik Ane iz Žalne, 500 lir: g. Anton Rojina iz Slomškove ul. pa je podaril namesto venca na grob sosedu g. Jerneju Černetu 150 lir; v počastitev spomina g inž. Miljutina Jelačina sta darovala uradnika tovarne Jelačin A Komp, Jakob Klement in Vlado Zupan 300 lir. Mestno poglavarstvo izreka vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Starši otrok, ki so imeli pri prvi konfe renči slab uspeh, naj vpišejo svoje otroke v Korepetitorij, kjer vsak dan po dve tiri razlagamo snov, izprašujemo. popravljamo naloge in vodimo evidenco po šolali. Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14—16. Korepetitorii, Mestni trs 17-1 1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo l>o opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni viš. zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15. 1 Odslej od tO do 13 neprekinjeno radi var čevanja s kurivom, posluje dobrodelna pisarna »Po božjem svetu« na Sv. Petra nasipu št. 17 za one, ki žele, da se jim vloge, prošnje itd. sestavijo ali prevedejo v italijanščino ali nemščino. Ostali čas prevajalca ni v pisarni. 1 Ker mnoga podjetja v tem mesecu izplačujejo svojim nameščencem trinajsto plačo, bo-žičnico itd., opozarjamo vas podjetja na zakonska določila, |Ki katerih so dol/na pravilno odtegovati uslužhenski davek. Določila so sledeča: Ako so trinajste plače, božičnice itd. določene pogodbeno, imajo značaj ponavljajočih se dohodkov, ki jih jo treba prišteti redni plači dotičnega meseca, v katcireni se ti dohodki izplačajo. Od skupnega zneska je treba izračunati in plačati davek po čl. 95 ter vse druge sporedne davščine. Ako pn trinajste plnče božičnice niso določene pogodbeno, jih je smatrati kot dohodke, ki se pojavljajo od časa do časa in jih je vsled tega obdavčiti j>o čl. %. Pripomnim, da so ti dohodki zavezani avtonomnim dokladam, ki znašajo 125 odstotkov od osnove, to je ml uslu/benskega davka. Prav tako so li dohodki zavezani obrambnemu prispevku ter event. socialni občinski davščini. Predstojnik davčne uprave za mesto v Ljubljani. 1 Domači orehi. Za Miklavža so se pojavili na živilskem trgu in tudi drugod domači orehi, ki so prišli iz razjiih dolenjskih krajev. Orehi so po 22 lir kg. Letos so orehi, kakor drugo sadje, dobro obrodili. Poleg orehov ljubljansko mamice zelo kupujejo jabolka, ki jih je sedaj precej na izbiro. 1 Katraniziranje cest se je obneslo. Ko so pred nekaj leti uvedli v Ljubljani namesto dotedanjega asfaltiranja katraniziranje, so mnogi Ljubljančani dvomili, če se bo to obneslo, saj res marsikdo ni mogel verjeti, da bo v domači plinarni pridelani katran, ki je tako rekoč odpadek pri proizvodnji plina, mogel nadomestiti dragi in uvoženi asfalt. Vendar na je dosedanja skušnja pokazala, da se je domači katran izvrstno obnesel, hkrati pa zaslužijo priznanje tudi domači delavci, ki so res znali cestišče pravilno posuti s peskom, potlačiti s parnim valjarjem in enakomerno prepojiti s katranom, ki so ga kuhali v posebnem otlu kar na licu mesta. Tako sta bili lani ka-tranizirani Cankarjevo in Hribarjevo nabrežje ter ulice okoli univerze in Ilirskega stebra. Povsod se je katraniziranje obneslo in moremo sedaj, po več kot letu dni, ugotoviti, da v prav nobenem oziru ne zaostajajo za asfaltiranimi ter so prav tako gladke in brez prahu kakor te. Glavno pa je: katraniziranje je bilo neprimerno cenejše kakor pa asfaltiranje. Letos je bila med drugimi katranizirana Šubičeva ulica, ki je prav tako odlično prestala skušnjo ter prav nič ne zaostaja Za sosednjimi asfaltiranimi ulicami in cestami. 1 Vozovi stelje skozi Ljubljano, še vedno vidimo sedaj, da6i smo že v adventu, v Ljubljani polne vozove stelje, ki jil vozijo največ razni posestniki na severu mesta iz svojih gozdov na Golovcu. Po večini je to hrastovo, bukovo in kostanjevo listje. Letos vozijo gospodarji celo več stelje skozi Ljubljano, kakor običajno, to pa zaradi tega, ker so po naredbi morali posekati več določenih gozdnih pasov, kjer ne bo več rastel gozd. Temu je umljivo, da so gospodarji pospravili tudi 6teljo. Tam pa, kjer je gozd ostal in bo še rastel, pa nikakor ni gospodarsko, da se gozdu jemlje njegovo naravno gnojilo, to je stel.ja, ki daje gozdu hu-muzno podlago. Prava stelja, primerna za živino in pozneje za poljski gnoj, je in ostane slama! Naznanila GLEDALIŠČE. Drama. Sobota, 5. decembra ob 14: »Princeska ia pastirček.« Miklavžev nastop. Izven, Mladinska predstuva. Cene od 12 lir navzdol. — Ob 17: »Deseti brat.« Cene od 18 lir navzdol. — Nedelja, 6. decembra ob 10: »Sneguičica.« »Miklavžev nastop. Mladinska predstava. Jzven. Cene od 12 lir navzdol. — Ob 17: »Ples v Trnovem.« Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto — Torek, 8. decembra oh 14: »Peterčkove poslednje sanje.« Nastop Miklavža. Jzven. Cene od 12 lir navzdol. Prvič v lo-tošnii sezoni. — Ob 17: »Gradbenik Solnos.« Izven. Cene od 18 lir navzdol Opera. Sobota, 5. dccembra ob 16: »Tbais.« Premiera. Red Premierski. — Nedelja ob 15: »Traviata.« Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 7. dccembra: Zaprto. — Torek, 8. decembra ob 10.30: »Angel 7. avtom.« Prvič v letošnji sezoni. Izven. Ceno od 24 lir navzdol. — Ob 16: »Thais.« Izven. Cene od 24 lir navzdol. ROKODELSKI ODER. Sobota ob 4: Miklavžev večer. — Nedelja ob pol 5: »Roksl.« — Torek ob pol 5: »Višarska polena.« Predprodaja vstopnic na dan predstav od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstr. RADIO. Sobota, 5. decembra. 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasha — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Lepe pesmi od včeraj in danes — Orkester pesmi vodi dirigent Ancrelinl — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec — Operna glasba — 15 Poročila v slovenščini -- 15 Pokrajinski vestnik 17 Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove plošče Cetra — 17.55 Gospodinjsko proda-vanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Na harmoniko Igra Avgust Stanko — 20 Mapoved čnsa — Poročila v Italijanščini — 50.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Filmska glasha — Orkester, vodi dirigent Zeme — 21.40 Komorno in or-kestrnlno glnsho Izvaja in vodi dlrlcrent Carlo Zeechi — 52 Koncert kvinteta milansko Scale — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Pie-coli, Bleivveisovn e. 6; mr. Hočovar, Celovška e. 62, in mr. Gartus, Moste, ZaloSka o. 47. Diplomatska prikazen predsednika teologa Poslanstvo polkovnika Housa v januarju 1315 — Edinstvena uganka v svetovni zgodovini, ki je kvarno vplivala na svetovno usodo — Kako je Wilson postal predsednik V žalostnem januarju lota 1915. (prva zima , prejšnje svetovne vojne) se je izkrcal v Evropi | diplomat z neizogibnim naslovom »častnega« pol- i kovnlka, brez uradnih poverilnic razen pisma pred- j sodnika NVilsona, ki mu je dal nalogo »preiskati« ; v Londonu, Parizu in Berlinu možnosti sporazuma ; in da bi posredoval za največjo moralno silo sveta, I ki je mislila, da bo ustvarila v svetu »amerlkansko t stoletje«. Bil je to polkovnik Ed\vard House iz ' Združenih držav, doma iz Texasa, ene najlepših in ; uajromanličiiejših držav v Ameriki. Kdo je bil Edvard House Ni bil bojevit in niti inteligenten, izgledal je prav kot cowboy, srednje velik, njegove male in živahne oči so izražale tipičnega kmeta spodnjega Mississippija. Bil je eden NVilsonovih izvoljencev in je postal njegov najbližji svetovalec ter je bil vedno istih misli s predsednikom, kadar se je govorilo o zunanjih zadevah. Misli o svetovni zgodovini, izkušnje o mednarodnih zadevah niso bile pri tem polkovniku, ki je bil strokovnjak za spletke, ki jih jo znal razplesti pri vsakih volitvah, bolj vzvišene od navadnih kramarjev, ki so bili pozneje povišani v škofe Združenih bratov ali žena Hota-rijcev. Bilo je to drugič ko je polkovnik prihajal odkrivat Evropo, a se je počutil neugodno v samem Londonu, kjer ni mogel najti drugih stikov kot s sirom Edvvardom Oreyem, ki je bil pa takrat že v nemilosti. Čutil se je majhnega pred zamišljenim Balfourjem in skoraj kot šolarček pred pretkanim Llojdoni Georgeom. Odšel je v Pariz, kjer mu je Delcasse dal razumeti, da franroska vlada ne vidi dovolj jasnosti v njegovi dvojni vlogi kot osebnem odposlancu predsednika Ln privatnem raziskovalcu FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAC.MAR KACER 26. BLAGA SVETNICA SV.. MARGARETA PA JE PRIDNO ČUVALA IN VEZLA LJUBKE OTROŠKE OBLEKCE ZA REVNE OTROCICE. TO JIH BODO VESELI! 27. možnosti miru. Svetoval mu je, naj se vrne, ko bo odhajal iz Berlina. Tatu je pretkani diplomatski začetnik razpravljal o svobodi morja in ponavljal Witsonove note. ki so se zdele nepristranske, in — še več — bile so proti angleški morski blokadi. Njegov trud je bil brezuspešen in se je vrnil v London, ne da bi prišel do kakega zaključka. Odpotoval je nekaj dni pred potopitvijo »Luzitauije« in pustil vtis, da je ikar je bil v resnici) v celoli za zaveznike. Pred odhodom je pisal \Vilsonu iz Pariza dne 15. marca 1915 (The Ultimate papers of colonel House, Vol. 1 p. 354). »Pridobivam si Margerie iz zunanjega ministrstva, kjer zatrjujejo, da je Del-cassejeva desna roka iu da uživa njegovo največje zaupanje. Nekateri prijatelji mi pomagajo. Skušal bom storiti isto v Berlinu in si pridobili Zimmer-inanna. Če mi bo vse lo uspelo, nam ne bo težko pregledati položaja.« To je zanimiv dokument, iz katerega razvidimo, kako so si ti posredovalci ustvarjali, da bodo mogli imeti vpogled v evropske zadeve in jili nadzorovati po amerikanskih metodah. A kljub vsemu je polkovnik House odjiotoval brez vsakršnih zaključkov (kakor je bilo v programu) in se vrnil po šestih mesecih, zopet z osebnim pismom NVilsona in z uradnim predlogom za posredovanje, da izgladi vogale NVilsonovih poslanic proti angleški blokadi, ki so se, čeprav je bilo v njih ostro nasprotovanje pomorske vojne, ustvarili v ameriških krogih. Prihajal je z uradnim pismom kot nezaželen posredovalec miru med dve državi, ki sta bili v vojni. Kakšno je bilo pravo poslanstvo polkovnika in kakšen je bil \Vilsonov političen položaj nasproti dvema skupinama, med katerima je hotel posredovati ali iz politične preračunjenosti ali iz priložnostnega manevra? To je edinstvena uganka v zgodovini, ki je pa škodljivo vplivala na usode sveta. Sam polkovnik House si ni bil na jasnem o nevihti, ki jo je spočela vojna v slabotnih možganih njegovega predsednika. V oktobru 1915 je polkovnik House pisal siru Edvvardu Grcyu pismo, v katerem mu je sporočil predsednikov predlog, naj se skliče konferenca, na kateri naj bi se potrdili štirje temeljni predlogi: Nemčija naj bi vrnila Franciji Al-znško in Loreno; vzpostnva Belgije; nobene odškodnine in nobene priključitve; prevzem prilagojenih umerjenosti, da bi so tako izključila možnost ponovne vojne, to je: mir naj bi se sklenil v položaju, ki je bil, in na tem miru bi zavladala nedotaknjena amerikanska mogočnost, ki bi tako še vzrasla. House je končno pisal: »Če bi osrednje sile zavrnile te predloge, bi nastala potreba, da stopimo na stran zaveznikov in vstopimo v vojno.« (The in-timate papers of colonel House, Vol. II. p. 91.) To poglavje je bilo predloženo apostolu Bele hiše, preden je bilo odposlano pismo in \Vilson je dodal besedico »mogoče« in jo podčrtal, saj je bila tako ljuba njegovi pameti ali bolje: njegovim hinavskim ulvaram. \ V resnici sta si \\'i!son in Ilotise delila vlogi s popolno tehniko izmenjavanja politične in osebne odgovornosti pred ameriškim javnim mnenjem. House je prihajal v Evro|>o, da si je tako pridobival časa pred volitvijo NVilsona, ki naj bi se predstavil kot kandidat za Belo hišo v letu 1916., po-kazujoč ee kot popoln nevtralec in v istem času naj bi se zanimal (posredovanje je bilo že določeno od vodilnih krogov, kakor smo navedli v gornjih odstavkih) in kontroliral evropsko vseljevanje, ki je grozilo pod vplivom nasprotujoče si zvestobe pravi in novi domovini, in končno izločil nemški element, ki je najhujši sovražnik zaveznikov. Poleg tega pa je bilo tu tudi vprašanje miselnosti, značaja in osebnih načinov, ki pa je bilo velikega pomena, ker \Vilson ni bil, kakor je Roosevelt, drugi izdajatelj atlantske karle, utvar »ame-rikanskega stoletja«, značilen politik po poklicu, ampak je hil profesor, ki se še ni odvadil dajati pouka o ustavni zgodovini. »Speči« Ijudomržnež Bil je slučaj, da se je mogočni stroj demokratske stranke, ki mu je manjkalo meči, polastil »spečega« ljudomrzneža, da ga postavi pred svo.io politično zatvornico. To se je zgodilo, ker je Wilson postal predsednik univerze Princetovvn in je moral Angleška motorna vozila, ki so jih v Severni Afriki zažgala italijanska letala. SVETI MIKLAVŽ, UČEN MOŽ, PA JE VSE LETO ZBIRAL MLADINSKE KNJIGE, DA JIH PONESE NA ZEMLJO. V LEPE PLATNICE JIH JE DAL VEZATI NEBEŠKIM KNJIGOVEZOM. saditi zrna z meceni, ki so darovali milijone univerzi, da bi omogočili sinovom predpisano »gosjo pot« Uptona Sinc.laira Demokratska stranka je tudi potrebovala za državo Nevv Jersey reformatorja, ki naj bi prevrni! volivno mesto proti napakam krajevne uprave. NVilson ni bil Herkul, da bi počistil Avgijev hlev prekupčevalcev m sleparjev, a ko je bil izvoljen za guvernatorja Nevv Jerseya, je pokazal za to dovolj moči, v začudenje vseh, da so marsikakšni gumbi zopet našli svoje gumbnice. Istočasno se je jiokazal dovolj naklonjenega stranki, saj je bil dobro obveščen, naj zamiži na eno oko ali včasih na obe v zadevah, ki so bile posebne važnosti za plulokracijo iz \Vall Streeta. To mu je zelo koristilo pri volitvah za Belo hišo v letu 1912., ki so privedle konzula NVilsona na vodilno mesto za demokrate proti republikancem, ki so ga držali skoraj neprekinjeno od državljanske vojne. Toda z razliko od Roosevella. ki vara vse druge manj ko! samega sebe, jc NVilson znal varati bližnje in daljne. Do svojega dramatičnega »eserit« dejanja, ki je 6ledilo zmoti Versaillesa. je igral vlogo sfinge zelo popolno, ne ker je molčal, ampak ker jo vedno govoril na tak način, da nihče ni mogel nikdar uganiti, kaj ie njegova skrivna misel, Če je sploh kdaj bila kakšna. NVilson ni bil mož kulture v smislu, ki ga dajemo mi temu izrazu. Njegovi pojavi o svetovni zgodovini so bili ukrivljeni in zelo pristranski, prepojeni z glasom britanske enciklopedije. Strahotna zveza Njegova »forma mentis« je bila bolj angleška kot amerikanska. Njegovi okusi so bili površni in navadni. Njegovo intelektualno zanimanje zelo omejeno. Dovolj je povedano, da mu je bilo najljubše čtivo (razen biblije) avantuiristični in policijski romani. Njegova socialna misel je bila poo ravnem, čez drn in strn. Bo tekel jutri, čeprav mogoče že po snegu. Tem lepše! Prav ob tem času se je tudi Majda odpravljala zdoma. Umila se je s svežo vodo in dišečim milom ter se česala, da bi bila lepa. Oblekla si je siv jesenski plašč z širokimi rameni in ozkim pasom, nadela klobuček iste barve in se še ozrla v ogledalo, da bi se prepričala, če je dovolj zala. Zareče oči so se za-iskrile, ognja v njih pa ni videl nikdo in tudi Majda se ga ni zavedala. Le v srcu je čutila prijeten nemir, ki ji je pravil: — »Pojdi, Majda, j>ojdi vendar in pohiti!« Ko je prihajala, jo je fant zagledal od daleč in kri mu je udarila v lice. Ni prišla prvič, pa se Matevž kljub temu ne more odvaditi mladeniškega zar-devanja. O, ti čudno srce, ki se daš krotiti! Majda si je popravila lase — vselej napravi tako, kadar ga zagleda — in stopila urnejše. Lica so ji žarela, kot o!rok srečna mu je odzdravila. Matevž ni opazil, da si je popravila lase, Maj- da ni videla, kako mu je pognala kri v lica; ljudje so hiteli mimo po svojih opravkih, tema dvema pa je bilo toplo pri srcih. ; »Veš, s tekači bi moral, da lio kaj sape za zimo.« | »Boš spet tekmoval?« > »Letos še in potem bo konec. Potem bom opravil izpite in samo še čakal: najprej na službo in potem na Majdo, ki l>o postala moja žena. Pomisli, tak otrok ! pa žena I« j »Pomisli, tak fantek pa mož!« mu je vrnila. _ , , i No, Matevž res ni bil fantek. Ibl je ' na koncu pravnih študij, pomalem je lezel v javno življenje, korenjak pa tak, ! da ni zaostajal niti za kosci, kadar je bil doma na počitnicah, niti za tekači, ki so se znojili na smučeh. Dve leti je zmagal zaporedoma, letos bi rad še enkrat. če mu bo usoda naklonjena m čo mu Majda ne bo vzela preveč časa. Potem bo samo delal, morda nekje kot uradnik, morda kot odvetniški pripravnik. Skrbel bo za ženo, da ji ne bo dolg čas in za dom, da bo prijeten. Kaj vse se pogovarjajo ljudje, ko hodijo' po mirnih poteh proti Rožniku? Stari obujajo spomine, radi pa tudi i razpravljajo o boleznih, prebavi in ce-1 nah; ljudje v dobrih letili o otrocih in delu; dekleta o oblekah, fantjo o športu, otroci o igračah. Takšni, kakor Majda in Matevž, pa govorijo o svojih skrivnostih, ki se ne dajo jiopisati in jih človek j>o-zabi kakor-na davne, davne dni. Ob prvih srečanjih so na vrsti mnogotera čustva, ki jih izpovedo, ko duša išče dušo. In ko sta si blizu, pripoveduje dekle o materi, fant pa o svojih načrtih. Prav počasi preide v skrivnosti njene družine in si čisto nehote in nevede ustvari neko jilcmenito in zdravo predstavo o rodu, ki se bo združil z njegovim. Posebno rada je poslušala Majda svojega fanta, kadar je govoril, da W> odvetnik, ki bo ščitil praviro. »Zaslužiti je treba toliko, kolikor fx>-trebuješ za življenje, smisel službe pa je v delu in ne v zaslužku...« Tako je modroval Matevž in tako je mislil. O čem se še pogovarjajo? O šoli in praznikih, o dobrih in krutih tovariših, o knjigah, ki jih berejo ali so jih brali, o gledališču in koncertih. Veliko pa seveda o tem, kako bo: kako bo dom urejen in kaj vse bo raslo na vrtu: ona bo skrbela z.a cvetlice, ki bodo rasle ob vseh gredicah, on pa bo negoval trto in sadno drevje. Oba vesta, da bo zelo lej)o in drug drugega rada poslušata. »Matevž, mami sem že povedala.« Ah, Matevž je bil tako vesel. Objel je svojo Majdieo in jo pri belem dnevu zavrtel kakor otroka. Po stezi iz gozda je pridrvela jata tekačev. Kakor gamsi so se podili drug za drugim. Z dolgimi koraki so grabili tla pod nogami, komaj vidna meglica je puhtela okrog preznojenih teles, skozi odprta usta so puhali drobne oblačke. Tudi Janez je bil med njimi. Nekateri so ošvrknili Majdo s pogledom, drugi so strmeli samo predse v stezo. Janezov pogled je bil očitajoč in ni pozdravil. Matevž ga je razumel: lansko leto, ko so tekmovali, je bil pred njim. Janez pa je zaostal samo za sedem sekund. Samo za sedem sekund in bil je ob zmago, ob pokal; Janez je bil samo drugi, Matevž pa prvi. Kako bo letos? Ne, Matevž ne bo popustil, pa če bi moral iztisnili zadnje moči iz sebe. Tudi Majda je razumela njegov pogled. Sedaj ve, s kom hodi, ia prav je, da ve. V njenem srcu ni prostora za dva. Samo za Matevža ali pa za nikogar. Še zavedala se nista, da sta so držala za roki. Jata je izginila za ovinkom, slišal se je samo še mehak topot korakov. »Kakor gamsi so ti fantje, jaz pa hodim z dekletom po Rožniku.« »Ti je žal?« se mu ie zazrla proseče v oči. Tako prisrčno je vprašala, da jo je Matevž spet prijel za roko in jo toplo stisnil. »In kaj je rekla mama?« »Hudo ji je bilo, da ji nisem že prej zaupala. Morala sem ji pripovedovati o tebi. mama pa je jokala. Nisem ji mogla na vsa vprašanja odgovoriti in takrat 6em šele videla, da le še tako malo poznam, moj Matevžek.« Fant jo je tiho poslušal, zakaj vsaka beseda je bila tako važna. Meščanske matere imajo včasih svoje predsodke. To je dobro vedel Matevž, da vidi marsikatera »milostiji-va« veliko rajši uglajenega mestnega go-spodiča kot pa kmetsko korenino, doma nekje v hribih pri Sv. Lovrencu. Kaj takega pa mu Majda ni povedala, Nebo je tkalo nekaj nežnega. Prav za Majdo, ki pripoveduje o materi in njenih ljubečih vprašanjih. Nič drugega nista videla razen oči, ki so zrle kakor skozi drolmo linico v nekaj, kar je tako lepo. tako osrečujoče. Nenadno je zagledal Matevž na njenih kodrih nad čelom belo zvezdico. Prestinjen se ie sklonil bližje in se spet ozrl proti nehu. »O, Majda, sneži! Glej, belo zvezdico vidim na tvojih laseh!« Sklonil se je k drobni stvarci, ki je trepetala na kostanjevih laseh, in io poljubil. Prvi pozdrav zime je zamrl na njegovih žgočih ustnicah. Se zacvrčal ni, ostala je samo še kapljica, drobnnejša od rose. Potem sta gledala v nebo in se veselila. Vedno več je bilo drobnih zvezdic, bolj belih ko srebrnih, bolj nežnih ko mrzlih. Majdi so padale na dolge trepalnice, na lase. usta in lica. Matevž jih je gledal tako od blizu, da so ugašale. To ga je ganilo, da je izpustil njeno roko. Tri je ujel v rokav in jih kazal svoji dragi. K. Fogazzaro: 54 Palača ob iezeru Objela jo je z nenavadno vnemo in ji zacepetala: »Bog naj te blagoslovi, srfek! O tebi jo vedno sanjalo moje srce.« Kar ni mogla prenehati poljubljati jo in se odtrgati od nje. Marina je molčala. Edita je vprašala Fani, če jo njen oče doma. Fani ni vedela. »Ne. dragica,« je dejala markiza in se oddaljila od Marine. »Precej časa je že, odkar je odšel z enim izmed tistih treh gos|>odov, ki so bili z nami. Ne s tistim osloin, ki me je hotel odvesti v votlino, s tistim dolgim s plešo.« Grofica Foska' si ni mogla skoraj nikoli zapomniti imen ljudi, ki jih jo poznala šele malo ča»a Govorila jo vedno o tistem z dolgim nosoin, o tistem s krivimi usti, o tistem z očali. Komaj je Marina bila prosta grofičinih objemov, ji je vrgla kratko »nasvidenje« in pohitela navzdol s Fani. Grofica se je oprijela Edite in je počasi šla ob njeni roki navzdol med neprestanim govorjenjem. ki pa ga je pogostokrat prekinjala v strahu, da bi padla. »Pravi angel Je Marina! Počasi! Kako razumna je in plemenita! Počasi, dragica, počasi! Kako jo lepa! Trenutek, ljubček! Saj nisem kobilica kakor vi. Torej, kaj se vam zdi? Ne veste ?e? Vam ni ničesar povedala ta navihanka? Niti besedice? Kolika obzirnost! Moj Bog, zdrčala l>om navzdol! Počasi, počasi, duša moja! Povej mi, dušica, ali jo bila dobre volje, ko sto se vračali s listih vražjih hribov?« Edita je že po navadi težko razumela grofico. Zdaj pa je razumela še manj. »Bilu je vsa blažena, kni ne?« je nadaljevala grofica. »Saj sem jo videla. Ali je lo zadnja stopnica? Bila je ginjena uboga golobičica. Na koncu sva, hvala Bogu!« šli sla preko dvorišča. Riko jima je svetil g svetilko. Dolgi in tenki žarki so se trepetajoč vlekli preko belega proda, skakali in se razširjali na haržunastih listih redkih cvetlic, se svetlikali za trenutek na bleščečih biserih vodometa, ki je Se vedno pripovedoval svojo staro in žalostno zgodbo Oh vratih palačo je grofica obstala, pritegnila k sebi Edilo iu ji liho dejala: »Vam pa jaz povem. Zdi se mi, da ste prebrisani in da žo vse veste. Marina se bo poročila z mojim sinom « V tem trenutku je nek tožeč glas zaklical z vrha stopnic: »Blagorodje!« jKdo je? Kaj se je zgodilo?« je vprašala grofica in okrcniln glavo. »Jaz sem. Momolo, blagorodje.« »Kje, za vraga, tičite?« »Tukaj sem. blagorodje.« »Tam gori je,« je dejal Riko in se smejal na vso grlo. Stekel je pod zid. ki je podpiral vinograd in dvignil svetilko kolikor je mogel, i Glejte ga!« je dejal. Videle so so samo Momolove črne noge. »Kako si prišel tja, živina?« | »Ne vem, blagorodje. Sel sem po cesti.. . Tudi ! meni se je zdelo, da ne bo prav tako. Ce hi bili tako dobri in mi poslali dečka s svetilko, se bom kmalu znašel.« Deček se je medlem smejal na vse grlo. >Sj videl grofa Nepa?« »No, b lagorodje.« »Prav. Zdaj bo prišel gor ta nnvihanček in nalo bosla odšla oba iskal grofa Nepa in mu povedala, da je markiza doma.« »Kakor ukazujete, blagorodje« Riko je znova stekel po stopnicah navzgor, grofica pa je vstopila v hišo. no da bi se zmenila, če je Edita »la pred njo ali ne Edita je ostala nepremično na mestu, kjer je slišala grofičine besede, ki so jo osupnile. Ko je zopet pomislila na čudno govorjenje in na nenavadno vedenje svoje tovarišico. je spoznala, da sta oba Salvadorja vredna pomilovanja. Marina pa jo vzbujala strah. Šele ko je na stopnicah zaslišala Nepa, ki se je vračal z Momolom in Ri-kom, se je zdramila iz svo|ega razmišljanja in vslopila v hišo. Zdaj so se ji vzbudile druge misli. Spomnila se je na Ferrierija. Inženir ni bil tnko predrzen-, kakor si je morda domišljala Marina. Prevzela ga jo Editina mirna in modra lepota, njeno vedenje, ki je bilo tako različno od preveč drznega ali preveč boječega vedonia dekle!, ki jih je poznal. Sanial je. da je našel žensko. podobno visokemu idealu, ki ga )e gledal nad tovarnami, stroji, železnicami, učenci, učitelji in nad hladno znanostjo Zdelo se mu je. da je to srečanje v starosti dva in štirideset jot zadnja ponudba srečo in njegova ovenela mladost je zopet začela zeleneti. Skoraj je žo sklenil, da ho govoril prej s Steineggejem kot z Edito. V temni votlini pa je zgubil oblast nad seboj Prijel jo je za roke in |i govoril; ona pa g* zaradi silnega hrumenja vodovja ni razumela. Takoj je po njenem obrazu spoznal, kako jo je užalil. Prepozno je spoznul. da je mogoče krivo razumeli izliv ljubezni na lom kraju. Res je Edila krivo razumela in zalo je zdaj ugibala, kaj naj pomeni, da je oče ob tako nenavadnem času odšel ven s Ferrierijem. Medtem je do=pel Nepo, ves besen, ker je zgrešil Marino. Šel je mimo Edite, ne da bi jo pozdravil, medtem ko je Riko stal s svojo svetilko na vratih in se tiho smejal, Momolo pa .ie godrnjal: »Neolikanec, spoštuj vendar blagorodje.« Nepo se je na stopnicah skoraj zaletel v Fani, ki je prišla iskat Edilo, da bi jo povabila k večerji. »Kje je gospa markiza?« je vprašal, ne di bi obstal »Kje je?« je dejala Fani in preskočila kakih deset stopnic. »V svoji sobi,« je zaklicala, ko je že bila spodaj, medtem ko je Nepo že skoraj dospel do prvega nadstropja, kjer ga je nestrpno Čakala mati. »Kie je?« jo je tiho vprašal. »Kaj ti je rekla? Ve, da si govorila z grofom Cezarjem.« Na ta številna vprašanja mu' je grofica odgovorila z enako številnimi vprašanji. »Kaj si počel, da te ni hilo od nikoder? Kam si se zgubil? Si srečal Momola? Povej ji ti, da sem govorila s starim. Pohiti. Poklicali so jo žo k večerji. V salonu je še ni. Bržkone je v svoji sobi. Počakaj jo v loži. Pojdi vendar!« Kakšne aapake khk pri hoji? Vzpsn na 2200 n visok vrh pomsni dlesno storitev 32.900 kgm šsst napogostejših napek pri hoji Sedaj, ko je v listih končana pravda o vrabcih in so jo revčki izgubili s 3:2, smo načeli vprašanje, ki je prav tako vsakdanjo kot 0110 o vrabcih ali so škodljivi ali niso. Zadnjič sem vas vprašal, če poznate gospoda Popeja. Pa slo odgovorili, da niste šo nikoli slišali tega imena. Sedaj torej veste, da je Pope svetovni rekorder v najbolj smešni in najbolj neopaženi panogi športa, v hoji. Popeja so vpisali v zlato knjigo svetovnih rekordov, na konec seveda, ker je prehodil v eni uri 13.308 km, Nurmija pa ker jo pretekel v GO minutah 19.210 km. Upam torej, da sedaj poznate tudi Popeja, doslej tako neznanega junaka športa, ki ga gojimo prav vsi, tudi vi in jaz, namreč hoje. Tako si upam načeti drugo in zadnje poglavje o hoji, ki sem ga nedavno načel. V resnici si nisem upal razpravljati o hoji, zakaj poglavje sc zdi nezanimivo; če pa smo že vrabcem posvetili nekaj prostora v listu, mi daje to pogum, da nadaljujem poglavje o hoji. Zadnjič sem omenil, da se zanimamo v športu za vse podrobnosti ravnanja z nogometno žogo in da prav radi zasledujemo ludi pravdo o estetiki starega in sodobnega prsnega sloga plavanja. (Nekoč sem zagovarjal moderni slog seveda, ali metuljčka, kakor 11111 pravijo.) Tokrat se upam povzpeli do trditve, da je hoja v resnici abeceda telesne vzgoje. Ne samo za to, ker sem opazoval enoletne pobiče, ki so začeli s »treningom« in padali na nos, temveč, ker sem bral v neki znanstveni knjigi nasl. zanimivo trditev: da zaposlimo pri hoji 56% celokupnega mišičevja. Toliko ga je namreč na nogah in na bokih. Telovadita z nogami ali hoja igra torej va/no vlogo v telesni vzgoji. Je pa ta telovadba zelo izdatna. Planinec, ki se vzpenja na 2200 m visoko goro, opravi storitev 320.000 kgm I To je za presnavljanje v telesu in za mišice vsekakor mnogo večji »dogodek« kakor pa desetkratni tek na 100 m ali plavanje, vrtenje veletočev na drogu in podobno. Da pa vas ne bom dolgočasil s hojo na visoke gore — lo je poglavje, ki jo zanimivo za gornike — bom povedal, koliko je v telesni vzgoji vredno, če prehodi mož, težak približno 80 kg, 10 km daleč. Takšna »doza« telesne vzgoje, izražena v številkah, pomeni storitev 08.880 kgm. Ce je torej večina mišic v nogah in če je hoja naš vsakdanji in tako učinkovit šport, tedaj bo vendarle prav, da se vprašamo, kako je treba hoditi? Ne gre za korakanje po takhi, pri katerem so prsa napeta, glava pa pokončna; gre za naravno hojo, ki je pravilna in lepa. O tej in taki hoji pišejo strokovnjaki takole: drža telesa naj bo pokončna in naravna; noge nihajo iz bokov, korak je dolg; stopalo se postavlja mehko na tla in jih zapusti s komaj čutnim odrivom s prsti; pešec je malenkostno nagnjen naprej tako, da ga naprej pomaknjeno težišče sili k tekoči hoji. Točnejšo sliko o pravilni hoji pa bomo dobili, če se seznanimo z napakami. V estetskem in športnem oziru hodi nepravilno, kdor dela naslednje napake: 1. nihanje iz kolon mesto iz bokov; tako hodijo zlasti ženske s preozkimi krili; 2. kratek korak, ki mu pravimo tudi mencanje; 3. široka hoja s pozibavanjem v stran (ra-canje); 4. hoja s skrčenimi koleni in s topotanjem po vsem stopalu hkrati (tako hodijo nekateri hribovski ljudje, čo so se odvadili hodili po ravnem); 5. postavljanje stopal na ven (Chaplin) ali postavljanje stopal nn noter (slednje opažamo često pri plavalcih cravvla); n Ali jc drsanje lahek šport? Vprašanje Vas zanima zaradi hčerke, ki bi nad vse rada drsala, je pa slabotna. Glede na Vaše vprašanje mislim, da je navadno drsanje na drsalkah telesna vzgoja, ki je le neznatno napornejša od hoje. Ima pa drsanje svojo mikavnost, ki je v hitrosti, ki podžiga k napornemu delu. V tem oziru je drsanje podobno kolesarjenju; čeprav nočeš voziti hitro, te gladka cesta podžiga k vedno hitrejši vožnji. Liki na drsalkah ne zahtevajo posebno izdatne moči — zlasti ne, Če jih človek že obvlada — je pa v prirodi tega športa, da podžiga k vztrajnemu in vedno težjemu urjenju. Navajam Vam zanimiv in morda podoben primer, ki sem ga bral o znani prvakinji Marti Musilek. Tudi ta je bila v otroških letih slabolna. Ko jo je mati vodila k zdravniku, jo je ta poučil: »Malo več zraka, pa malo zimskega športa, doziranega po pameti, bo dekletce golovo okrepilo.« Marta je dobila prve drsalke in je začela pomaloni s športom na ledu. Zdravnikov nasvet je storil prav dobro. Nekaj let pozneje je tako napredovala, da se je razvila v nemško državno prvakinjo. — Toliko Vam lahko odgovorim na Vaše vprašanje, v ostalem pa je za to pristojen zdravnik. (J. P.) Najhitrejši tekač. Vprašujete, kateri naš tekaj bi dosegel največje število točk po finski tabeli. Znamka, ki je v zgodovini naše atletike (tekov) najpomembnejša, jo brez. dvoma ona, ki jo je postavil Zmago Košir v teku na 1500 111 s časom 3 min. 57.0 sek. Ta znamka je vredna 953 točk. (Ž. K.) Zgodovinska resnica o maratonskem teku. — Zelo Vas zanimajo poročila o maratonskih tekih; sodobna, pa tudi ona, ki pripovedujejo o vojaku, ki je lekel v vojni opremi od Maratonskega polja do Aten in sporočil novico o zmagi. Naleteli pa ste na različna imena; katero je pravilno? Po sodbi zgodovinarja prof. dr. Schiffa ne gre za izročilo, ki bi slonelo na zgodovinskih dejstvih, temveč za legendo o maratonskem tekaču, ki je nastala pozneje, v dobi zatona grške moči in kulture. Obširno razpravo o tem boste lahko brali v božični številki »Obiska«. (F. M.) Plavanje čez Rokavski preliv. Prvo tekmovanje v plavanju na to velikansko razdaljo so priredili I. 1875. Takrat je preplaval Anglež Webb Rokavski preliv v 21 urah 45 min. Najboljši čas pa je dosegel Francoz Michel 1. 1926 in sicer 11 ur 6 min Podrobna poročila o teh nenavadnih športnih podvigih vedo povedati, da so priredili doslej 11 krat plavanje čez preliv. Vselej so tekmovali samo meseca avgusta ali začetkom septembra. (B. S.) Kaj je s Sorensenovo? Imate prav: poročali smo — in precej časa je že od tega — da se je pojavila na Danskem nova plavalna zvezda, ki bo 6. zibanje gor in dol (tu mislim na valovanje težišča gor in dol, kar pomeni večji napor in nepotrebno potrošnjo moči). To bi bile torej napake pri hoji. Napake, ki molijo lepotni izgled naše vsakdanje telesne vzgoje in ki so vzrok, da so nekateri pri hoji tako hitro utrudijo. Kako bi jih odpravili? Z analizo korakanja si ne moremo pomagati, pač pa z redno, izdatno in hitro hojo, pri kateri gledamo na tekoč in dolg korak. Prav polagoma je treba iztrebiti napako za napako in tako ne bomo samo lepo hodili, temveč nas bo hoja veliko manj utrudila. zatemnila slavo Ragnhilde, deklice z 42 svetovnimi rekordi. Tako so poročali časnikarji iz Kopenha-gena. Ko pa je prišlo do tako reklamirauega srečanja, je lopa Kirsten Busch-Sorensen doživela bridko razočaranje. V prostem slogu na 100 m je zmagala Ragnhilda Hveger, za njo pa so prišle na cilj še tri druge, Sorenscnova pa je bila samo — peta. »Stara« Ragnhilda je torej povozila mlado konkurentko, čeprav ta ni bila slaba: dosegla je lepo mednarodno znamko 1:10.9. Vsa stvar pa jo je tako prizadela, da je izgubila veselje do tekmovanja. Za sedaj Vam ne morem kaj več sporočiti, kakor da ni o Sorensenovi v športnih rubrikah ne duha ne sluha več. (A. L.) Listo letošnjih najboljših igralcev tenisa je naš list že objavil. Na novo pa Vam lahko postrežem z listo italijanskih prvakov: 1. Romanoni, 2. Cucelli, 3. M. de Bello. Ti trije so na vrhu razpredelnice moških; pri nežnem spolu pa čitamo tale imena: 1. A. Bossi, 2. W. Donnino, 3. L. Man-fredi. (S. Fr.) Tekmovalne proge v drsanju. Pripovedovali so Vam o drsalnih tekmah na velike razdalje; odločili ste se povprašati, katere proge imajo dejansko veljavo v hitrem drsanju? Pri Športnih tekmah gre samo za razdalje od 500 do 10.000 m. Posamezna drsalna društva pa, ki živijo v krajih z mikavnimi površinami za »dirke« na drsalkah, prirejajo tudi tekme na velikanske razdalje. Tako so vpeljali n. pr. v Celovcu tek na drsalkah okrog Vrbskega jezera, Frižani tečejo relo na 200 km (najboljši predrsa to progo v pičlih 9 urah!), na Nizozemskem pa imajo prave »krožne dirke«, ki pomenijo pravi praznik zimskega veselja pod vedrim nebom. — Če so tudi pri nas priredili kdaj podobno zimske »veselice«, mi ni znano, (-šek J.) * Prijatelje domače športne književnosti opozarjamo na ^Slovenčev« listek ki je začel izhajati včeraj pod naslovom »Bele zvezde«. Junak povesti je kmečki študent Matevž Andraž, katermu pomeni v mladih letih šport prav toliko, kakor očetova domačija pri Sv. Lovrencu ali ljubezen do lepega mestnega dekleta Majde. Pisatelj nas vodi od jesenskega gozdnega teka čez drn in strn do zimskega 6lavja v Podutiku in pozneje do doživetja zime v visokih Alpah. Povest bo zanimala športnike prav radi tega, ker nas seznanja z notranjim bojem in radostjo tekmovanja, kar ostane navadno očividcem kakor tudi časnikarskim poročevalcem prikrito Ljubljanski župan je podaril za nedeljsko prireditev Hermesa lepo nagrado. Tekmovali bodo v dvorani Miklič za prvenstvo Ljubljane v namiznem tenisu. Gospodje bodo začeli 6 tekmovanjem ob 8, dame pa ob 10. Odkrili so najstarejši »rudnik« v Evropi Iz Krakova poročajo: Pri Ostravicah v radom-skem okrožju so v zadnjem času imeli opravka z nekimi večjimi izkopavanji, pri Čemer je prišla na dan zanimiva najdba iz predzgodovinske dobe Med drugim je vredna posebne omeinl>e neka 6ta-lodavna vandalska vas. ki so jo našli na tem kraju. S predmeti, ki so jih izkopali, se zdaj z velikim zanimanjem bavijo razni arheologi. V bližini to starodavne vandalske vasi pa so odkrili še nekaj, nič manj zanimivega: najstarejši »rudnik« v Evropi V resnici je bil to le kamnolom. V njem so lomili kremen, in sicer že v paleolitski dobi. Uporabljali so ga kot kresilni kamen. V tem kamnolomu je kakšnih 60 votlin, ki so jih naredili tisti starodavni ljudje pri iskanju najboljšega krosilne-ga kremena. Kamnolom pa ni prav majhen, saj pravijo, da se vleč v daljavo štirih kilometrov. Zmeraj manj olja v Egiptu V Egiptu so se že od nekdaj oskrbovali z oljem iz bombaževega semena. Pred to vojno so pridelali na ta način 45.000 ton olja. Od teh so ga 30.000 ton uporabili za jedilno olje, 10.000 ton za proizvodnjo mila, a 5000 ton so ga izvozili. Odtlej se je povečala proizvodnja olja na 90.000 ton; od tega so 45 000 ton uporabili za hranivo, 25.000 ton za milo in 12.000 ton za angleško armado. Ker pa so je zdaj pridelovanje bombaža zmanjšalo, grozi Egiplu, da ostane sčasoma brez olja. a prav tako Paleslina, ki je prejemala olje večinoma iz Egipta. QB9BBt8IB99BBBBBBflHBBBBBBBBnBBBBBB »SLOVMCEV koledar« bo knjiga, ki bo neobhodno potrebna za vsakogar! Naročite ga čimprej, stane le 20.— lir. IJ:!ft.rV! Delavniki: 15.50. 17.50, Sle ga od 14 dalje, nedelje In prazniki: 10. 15.50, 15.50, 17.50, v kinu Union |e matineja ob 10.50. Fi^m no!n oaradoksnih scen in vedrosti Je ,,Vila naprodaj"! V glavni vlog i. Amedeo Nazzari iu Vera Carmt KINO SLOGA — TEI. 27-50 Odličen film no 1'uškinovi povesti Dvoboj Gl. igralci Fosco Giachetti, Assia Noriš in drugi KINO UNION — TEL 22-21 Očarljiva T)OH[S DUHANTI v zanimivem filmu z dvora Napoleona lit lioniesa Castlgllone Krasni kostumi! — Igralci: Andrea Ohecchl, Itenoto Cia ente KINO MATICA — TEL 22-41 Edgar VVallace: 18 Skrivnost skrivEJene sveže Roman. Ko si je T. Ks. osvežil spomin ob svoji rdeči knjižici, 6e je vprašal, kakšna nenadna tragedija je neki primorala lady Bartholomevv, da je odšla iz' Londona sredi sezone. Poizvedbe so govorile, da je bila gospa trenutno z denarjem bolj na pičlem, kar je delalo njen odhod še bolj zamotan. Ob tej okolnosti jo 6koraj verjel, da bi utegnila biti zgodba o izčrpanih živcih le resnična in da je zato nenadoma odpotovala. Dal je poklicati Mansusa. »Saj ste bili pri odhodu lady Bartholomevv s Cliaring Crossa, kaj ne?« Mansus je pritrdil. »Ali je 6ama odpotovala?« »Sobarico je imela s seboj, sicer je bila sama. Zdela 6e mi je res bolna.« »Že nekaj mesecev se zdi, da je bolna,« je rekel T. Ks., ne da bi pokazal količkaj sočutja. »Ali je šla z njo tudi Belinda Mary?« Mansus je obstal kakor zmeden. »Belinda Mary?« jo počasi ponovil. »Mislite hčer? Ne, ta se šola nekje v Franciji.« T. Ks. je zažvižgal kos neke narodno pe6mi, zaprl rdečo knjižico in jo spravil v skrinjico. »Kdo ve, kje in kod najdejo ljudje taka imena, kot Belinda Mary?< je rekel zamišljeno. »Belinda Mary mora biti originalna stvarca. Bog mi odpusti, da tako govorim o 6vojih predstojnikih! Ce dednost ne drži, mora biti nekako na sredi med kako prvo sobarico in šopkom iz papirnatih cvetlic. Ali ste kaj izgubili?« Mansus je iskal po vseh žepih. »Zabeležil sem si nekaj, kar bi vas rad vprašal. Tudi o lady Bartholomevv je bilo nekaj. Šest mesecev sem jo opazoval. Ali naj nadaljujem?« T. Ks. je trenutek pomislil, nakar je zmajal z glavo. »Jaz se zanimam za lady Bartholoniew samo zato, ker se zanima zanjo Kara. Ta je zločinec za vas, prijatelj!« je dostavil s poudarjenim občudovanjem. Mansus, ki je imel opravka s pregledovanjem raznih lističev in beležnic, katere je izvlekel iz žepov, se je glasno oddahnil skozi nos. »Ali ste prehlajem?« ga je vljudno vprašal T. Ks. »Ne, gospod,« je odvrnil, »nič kaj ne mislim, da bi bil Kara zločinec. Zakaj naj bi bil zločinec? Vse ima, kar si je mogoče misliti v denarnem svetu, je eden najbolj znanih mož v Londonu in gotovo eden najlepših, kar sem jih v svojem življenju videl. Ničesar ne potrebuje.« T. Ks. ga je zviška in posmehljivo pogledal. »Močno ste slepi,« mu je rekel in zmajal z glavo. »Ali ne veste, da niso veliki zločinci nikdar v zadregi glede denarja in dohodkov? Človek, ki ukrade v blagajni svojega šefa, da kupi svojemu dekletu ovratnico za 25 šilingov in zaponko z rubini, ki si jo je tako želela, doživi 6amo trenutek zadoščenja, ko čuti pri tem, da ga ima za uglednega. Več.na zločinov na svetu se dogodi iz istega nagiba. Ljudje hočejo ostati ugledni. Pomislite na doktorja X., ki je umoril svojo ženo. ker je bila pijanka in vlačuga, a se ni upal ločiti, da ne bi sosedje dvomili v njegov ugled. Neki drugi gospod je pa ubil ženo v kopalnici, da bi obdržal svoj po-Uy.aj in pridobil ugled pri prijatelj ih in znancih. Nič ga ni bolj razburilo kot misel, da ne bi bil ugleden. Dalje je neki finančnik, ki si je sleparsko prilastil milijon in četi t, ne da bi potreboval denar, temveč ker ga je ljudstvo cenilo. Zaradi tega je moral graditi palače, letoviške vile, podmornice in nakupovati obširna posestva, ker je hotel biti kar najbolj ugleden. Mansus se je še enkrat močno oddahnil. »In kaj pravite o možu, ki skoraj ubije svojo ženo? Ali dela to, da bi si pridobil ugled?« je vprašal Mansus nekoliko pikro. »Norec, ki ubije svojo ženo,« mu je odgovoril T. Ks., ko ga je pomilovalno pogledal, »dela to, ker je ne spoštuje. To je naša temeljna napaka, naša narodua posebnost, to je prvi vzrok premnogih zločinov, pa naj so veliki ali majhni. Zato je tudi Kara nevaren zločinec in, rečem vam, življenja ne bo končal ipiirno.« Snel je s obešalnika klobuk iz svetle svile in oblekel plašč »Na obisk k prijatelju Karu grem.« je povedal. »Cutiin potrebo, da bi z njim nekoliko pokramljal. Mogoče mi kaj pove.« O njegovem znanju s Karovo hišo se je že splošno govorilo. Po Grkovi vrnitvi ga je obiskal, a odtlej ne več, ker so bila vsa njegova prizadevanja zaman, da bi izvedel, kaj delata in kje st« John Lehman in njegova žena. To pa je bil pravi vzrok njegovega obiska. Hiša na Cadogan Srpiaru je bila prostorna. Stala je na voglu in kazala pravi angleški okus z balkonskimi okni, s primernimi zavesami, s svetlo medenino in z emajliranim pragom. Svoj čas je bila dom lorda Ilenryja Grathmana, ki je bil svojevrsten posebnež in kot poznavatelj in ljubitelj vin užival svojo veselje. Zgraditi si jo je dal »okoli bu- tiljke portskega vina«, kot so se šalili njegovi prijatelji, lioteč namigniti, da je poskrbel predvsem za zgradbo kleti in vsega, kar spada k varnemu skladišču neprecenljivih vin. in da se potem ni zmenil, kako je gradil arhitekt dalje. Kleti Gra-thinan Ilousa so bile včasi hposebnost, ki se jo je splačalo ogledati. Ko je moral Henrv Gralhman v Kongu osem čevljev pod zemljo — slon ga je na nekem lovu pomendral — 60 imeli izvršitelji njegove oporoke srečo, da so hišo lahko takoj prodali. Kara, ki ni bi! udarjen na vino, je baje kleti zazidal in spomin nanje je prešel v hišno legendo. Ko je prišel T. Ks., mu je lepo oblečen in uslužen strežnik odprl vrata in ga odpeljal v čakalnico. kjer je v bakreni mreži veselo plapolal ogenj. T. Ks. se je zagledal v oljnati Karov portret, ki je visel nad marmornatim pomolom kamina. »Gospod Kara je zelo zaposlen,« je povedal strežnik. »Oddajte mu mojo posctnico,« je odvrnil T. Ks., »mogoče bi me le sprejel.« Strežnik se je priklonil, vzel iz nekega skrivnostnega kota srebrn podstavek in odbrzel po stopnicah s tako lahkotno izurjenostjo, kot bi ne bilo treba nobenega napora. Cez nekaj minut ee je vrnil. »Izvolite tod, gospod,« je rekel in pokazal na razsežno stopnišče. Vrhu stopnišča je bil na desno in na levo hodnik in z njega vrata v štiri sobe. Na vsakem koncu hodnika je bila ena, dve pa nekako na sredi v enakih presledkih. Medtem ko je 6trežnik prijel za kljuko, da bi odprl ena izmed teh vrat, je T. Ks. mirno pripomnil: Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor f-pniM