Leto VIL, štev. 46 („J«tro« xv„ št. 26oa> Ljubljana, ponedeljek lt novembra HM ;ena t Di* uprtiviiioivo. Ujuoijana, tinatljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova uL — Tel. 3492 tD 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v tatti dr. Baum-eartnerla Ponedeljska Izdaja koucukijmui . uoj« »' ponedeljek zjutraj. — roča se posebej to velja po po? prejemana Din 4.-, po raznaAa cih dostavi ien« Din 5.- mese^n Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Teieioi St. 3122. 3123. 3124. 3125 to 3126 Maribor: 'Gosposka ulica 11. Telefoi St 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Trt. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu unaj v zadregi Pod voiivem avstrijskih in madžarskih legitimističnih krogov se avstrijska vlada še vedno nI odločila glede izročitve Perčeviča, čeravno se je dunajska kasacija izjavila za takojšnjo ugoditev francoski zahtevi Perčec se še vedno skriva na Madžarskem Dunaj, 11. novembra, r. Zanimanje vs« politične javnosti je sedaj osredotočeno na odločitev avstrijske vlade •glede francoske zahteve po izročitvi polkovnika Perčeviča, o katerem je dognano, da je eden izmed glavnih organizatorjev marsejskega atentata. Kakor znano, so atentatorji pred francoskimi preiskovalnimi oblastmi izpovedali, da ie polkovnik Perčevič po nalogu Paveiiča izžrebal v Veliki Kaniži atentatorje in jim dal nadaljnja navodila ter da ie bil on eden izmed voditeljev teroristične akcije proti Jugoslaviji. Iskanfe izhoda Na Dunaju ni danes več nobena tajnost, da ie Gombosov poset v Rimu in njegov posvet z avstrijskimi državniki na Setnmeringu veljal izključno vprašanju izročitve v marsejski zločin zapletenih teroristov. Posvet na Setnmeringu sicer ni dovedel do nikakih konkretnih sklepov, vendar pa je, kakor se doznava iz zelo dobro poučenih krogov, avstrijska vlada zelo naklonjena stališču Madžarske, naj bi se teroristi ne izročili francoskim oblastem, da bi tako ne prišle na dan stvari, ki bi bile prizadetim državam in mnogim njihovim vodilnim državnikom skrajno neprijetne. Dr. Schuschmgg 2e septemberska razprava pred Društvom narodov ob priliki famozne madžarske pritožbe proti Jugoslaviji je dala evropski javnosti priliko, da se ie poučila o pravem stanju stvari. Že takrat je bilo jasno dokazano, kje se zbirajo teroristi in kdo jih podpira. Preiskava o marsejskem zločinu pa je prinesla na dan še razne druge podrobnosti, tako da se evropska javnost ne da več varati s še tako spretno zasnovanimi manevri. Vpliv legitimistov Madžarska je sedaj pod osebnim vodstvom ministrskega predsednika Gombosa razvila naravnost obupno akcijo, da ne pridejo na dan še hujše stvari m smatra zato predvsem za potrebno, da se izročitev glavnih organizatorjev teroristične akcije za vsako ceno prepreči. Avstrijski in madžarski legitimistični krogi, ki se zavzemajo za obnovo habsburške dinastije, imajo seveda največji interes na tem. da bi ta madžarska akcija rodila čim večji uspeh. Zveze med legitimisti in avstrijsko vlado so prav tako dobro znane. Saj sede v avstrijski vladi najizrazitejši monarhisti s podkanclerjem knezom Starhember-gom in zunanjim ministrom baronom Berger-VValdeneggom na čelu. Vplivu teh krogov je v prvi vrsti pripisati, da je bila avstrijska vl2da že od vsega začetka proti temu, da bi se ugodilo francoski zahtevi in da bi se Perčevič izročil francoskim oblastem. Sismlpva popustljivost V zadnjem času, ko ie postalo to vprašanje vse boli pereče, so legitimistični krogi na Dunaju razvili izredno žilavo akcijo in delajo na to, da bi se Perčevič v nobenem primeru ne izročil francoskim oblastem. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg je opozarjal na izredno težaven položaj Avstrije, ki je v marsikaterem pogledu docela odvisna od podpore Francije in izrazil mnenje, da ni v interesu Avstrije, da na ta- Madžari bi se ga sicer radi iznebffi, boje pa se, da bi ga drugod takoj aretirali višjim vatikanskim odlikovanjem. »Na-rodny Listi« izražajo začudenje nad tem, da je bil Gombos odlikovan baš pri tej priliki, ko le šel v Rim interve- nirat zaradi zaščite marsejskih zločincev. To odlikovanje je zaradi tega izzvalo v vsej evropski javnosti največje začudenje, zlasti še, ker so znane zveze med madžarskimi in avstrijskimi legitimisti in Vatikanom ter njihovo skupno prizadevanje za obnovo katoliške monarhije v Podunavju s Habs-buržani na čelu. Okolnost, da je Vatikan odlikoval Gombosa baš v tem trenutku, ko je prišel v Rim zaradj zaščite marsejskih teroristov, daje temu odlikovanju vsekakor docela poseben značaj. Bilo bi vsekakor koristno in zanimivo, da bi Vatikan pojasnil, zakai je bil Gombos prav za prav odlikovan. Praga, 11. novembra, r. »Narodni Listi« pišejo, da Madžarska z največjo ner-voznostjo pričakuje, kaj bo odgovorila Avstrija na francosko zahtevo po izročitvi Perčeviča, ki je bil najintimnejši sotrudnik Paveliča in generala Sarkoti-ča in kateremu so dobro znane tudi vse podrobnosti o zvezah Madžarske s teroristi Če bi se vse te stvari razkrile, pišejo »Narodny Listi« potem bi bila Madžarska v zvezi z marsejskim atentatom še bolj kompromitirana, kakor je že dosedaj. Zato si Madžari na vse načine prizadevajo, da Avstrija ne bi izročila Perčeviča francoskim oblastem. Na drugi strani je docela zanesljivo ugotovljeno, da se zloglasni Perčec še vedno skriva na Madžarskem, in sicer na posestvu grofa Elemera Jankovicza. Madžarskim oblastem bi bilo najljubše, če bi se Perčec preselil iz Madžarske kam drugam, toda boje se, da bi ga v kaki drugi državi aretirali. Med madžarskimi in avstrijskimi oblastmi so se tudi že vršili razgovori o tem, da bi se Perčec tajno preselil iz Madžarske v Avstrijo. Ti razgovori pa niso dovedli do sporazuma, ker se avstrijska vlada boji, da bi ta stvar prišla na dan in bi bile avstrijske oblasti prisiljene, da ga aretirajo. Perčec je v zadnjem času že ponovno menjal svoje bivališče na Madžarskem, da bi se mogle madžarske oblasti izgovarjati, da ga ne morejo najti kem vprašanju izzove konflikt s Francijo. Pri tem je opozarjal zlasti na še ne urejene razmere z Nemčijo in na to, da rimski protokoli niso rodili pričakovanih sadov. Zato so legitimistični krogi v zadnji dobi na vso moč podpirali akcijo za dosego sporazuma z Nemčijo, da bi si Avstrija v skrajnem primeru zavarovala hrbet. Pogajanja z Nemčijo so v polnem teku in Avstrija kaže docela izredno popustljivost. V dunajskih političnih krogih smatrajo, da je to v neposredni zvezi z akcijo Gombosa. Kasacija predlaga izročitev Iz previdnosti pa je dunajska vlada kljub temu, da je nekako že v naprej sklenjeno, da Perčeviča ne izroči, naročila dunajskemu kasacijskemu sodišču, da s pravne strani prouči francoske zahteve. Kasacijsko sodišče je po celodnevni razpravi sestavilo svoje poročilo in ga predložilo pravosodnemu ministru. Avstrijska vlada je izdala strog nalog, da morajo ostati sklepi in nezaslišan način kršila mednarodne pogodbe in se očitno postavila na stran zaščitnikov marsejskih zločincev. Kakor se doznava iz vladnih krogov bosta kancelar dr. Schuschnigg in zu- Mussolini predlogi kasacijskega sodišča v največji tajnosti Kljub temu pa se je izvedelo, da je kasacijsko sodišče v svojem poročilu prišlo do sklepa, da je izročitev polkovnika Perčeviča tako po avstrijski zakonodaji, kakor po mednarodnih pogodbah ne samo na mestu, marveč tudi neobhodno potrebna, ker je iz dokazov, ki jih je predložila francoska vlada, nepobrtno razvidno, da je bil Perčevič eden izmed glavnih organizatorjev marsejrikega zločina. Vlada je včeraj in danes razpravljala o poročilu kasacijskega sodišča, vendar pa ni prišlo še do nikakega sklepa, ker vladni krogi še vedno upajo, da se bo na kakršenkoli način posrečilo izogniti se izročitvi Perčeviča. Strah pred posledicami V treznih političnih krogih vlada zaradi tega nepojmljivega oklevanja avstrijske vlade veliko vznemirjenje, zlasti še, ker se je iz diplomatskih krogov izvedelo, da zavzema Francija v tem pogledu nepopustljivo stališče in da bo nastopila proti Avstriji z vsemi re-presalijami, ako bo Avstrija na tako Gombos nanji minister Berger-VValdenegg že prihodnje dni odpotovala v Rim, da se še enkrat posvetujeta z MussoHnijeni. Mussolini obišče Dunaj in Budimpešto4! Pariz, 11. novembra, r. Agencija Foumier poroča, da namerava Mussolini v kratkem posetiti Budimpešto 'm Dunaj. Po informacijah omenjene agencije je MussoHni obljubi! madžarskemu ministrskemu predsedniku Gombosu, da mu bo v najkrajšem času vrnil poset Mussolini namerava poleteti z letalom iz Rima najprvo v Budimpešto, na povratku pa se namerava ustaviti na Duna ju. PoslužH se bo tri motornega letala, s katerim je nedavno sam pilotiral iz Rima v Florenco. Čudno Praga, 11. novembra, r. Če^oslov. listi obširno komentirajo vesti, da je papež ob priliki poslednjega poseta v Rimu odlikoval madžarskega ministrskega predsednika Gombosa z naj- Obletnica premirja Jugoslavija se je obenem spominjala največjega tvorca miru, kralja Aleksandra Beograd, 11. novembra, p. Po veej državi je bila danes proslavljena obletnica premirja z dvominutnim molkom in ustavitvijo vsega prometa Na pokopališčih so se vršile spominske svečanosti in zaduš-nice za padle vojake Svečanostim so pri. sostvo-vali zastopniki oblasti ter raznih nacionalnih in kulturnih organizacij. Točno ob 11. so sirene dale znak za prekinitev prometa in dveminutni molk Ustavila so se ne samo tramvaji, avtobusi io vsa druga vozila, marveč tudi pešci, ki so (Odkritih glav z dveminutnim molkom počastili spomin padlih vojakov. Posebm0 eve. čana je bila proslava na beograjskem vojaškem pokopališču, kjer se je »brala velika množica. Nj Vel kralja je zastoipal (polkovnik Milorad Radovič, ministrskega predsednika pa šef Centralnega Presbiro-ja dr. Lukovič Po cerkvenih obredih je imel leip govor ep i skop dr. Vujič, nato na so govorili še predsednik Fidaka g. Ste-fanovič, odpravnik po6lov francoskega poslaništva Knobel in zastopnik francoske kolonije g. Delare. Ob koncu svečanosti je vojaišfka četa oddala častno salvo. V Zagrebu so se obenem s proslavo db-ietnice premirja spominjali tndi največjega pobornika miru, pokojnega kralja. Pr^d kolodvorom je bila postavljena velika kraljeva slika, pred katero so polagali zastopniki raznih društev vence to prižigali sveče. Francoska kolonija je priredila se posebno svečanost ter se je kDaily M aii« poroča da bo Nemčija v najkrajšem času dogradila največjo letalsko tovarno sveta. V njej bo zaposlenih 30.000 delavcev Druge tovarne se nahajajo ob Baltskem morju lz tovarne v Friedrichshafnu odleti vsako noč v neznano smer eno ali dvoje letal. List smatra da dela zdaj v Nemčiji v tamošniih letalskih tovarnah najmanj 150 000 delavcev Nemčija bo imela leta 1935 naimani 25.000 letal. Mariborska Brazda v Jakopičevem paviljonu Slovesna otvoritev prve razstave mariborskih umetnikov v Ljubljani Ljubljana, 11. novembra. V Jakopičevem paviljonu je bila ob 11. uri slovesno otvorjena kolektivna razstava štajerskih umetnikov, zbranih v mariborskem klubu Brazdi, ku so jo prired.li pod pokroviteljstvom svojega odličnega rojaka pomočnika bana dr. Pirkmaje rja. K otvoritvi se je zbralo veliko število kulturnega obč nstva, kar pr.ča, da zna Ljubljan-a centi kulturne in umetniške napore naše obmejne periferije. V imenu pokrovitelja, ki ?e bi Izadržan po nujnih poslih, se je udeležil otvoritve načelnik prosvetnega oddelka pri banski upravi prof. Breznik, nadalje predsednik mestne občine dr. Puc, višji državni tožilec Grasseli, finančni direktor dr. Vatjavec, konservator dr. Štele in upravnik Zorman za Narodno galerijo, senator dr. Rožič in še mnogo drugega občinstva, zlasti narodnih dam- Številno so bili zastopam upodabljajoči umetniki naše metropole z mojstrom Jakopičem in predsednikom Društva upodabljajočih umetnikov g. G. A. Kosom na čelu, razstavljajoče nj hove tovariše iz Maribora pa sta zastopala Trstenjak in Jirak. V imenu Narodne galerije kot oskrboval-ke Jakopičevega paviljona je mariborske slikarje pozdravil dr. SteOe. Dejstvo, da nastopa danes v središču slovenskega kulturnega življenja kar cela skupina mari-©orsk b slikarjev, je jzvajal med drugim je toliko bolj razveseljivo, ker se je malo pred svetovno vojno že zdelo, da bo Maribor kot slovensko kulturno žarišče kmalu ■umrl. Zadnjih petnajst let življenja tega važnega obmejnega mesta pa nas ni prepričalo samo, da je znalo ohraniti to, kar •so v Zgodovinskem društvu v najneugodnejših razmerah osredotočili naj'dealnejši ■slovenski kulturni delavci takratne Štajerske. ampak da ima to mesto tudi izrečno ■ambicijo, postati ugledno kulturno središče na skrajni severni mejn naše države. ■Posebno važno ie dejstvo, da kaže to izrazito obmejno trgovsko središče pred vsej željo, da postane metropola slovenske duhovne kulture. Muzejsko in Zgodovinsko društvo, Banovinski arhiv, Študijska knjižnica, Mestni muzej in z vsemi •temi ozko zvezani Časopis za zgodovino •in narodopisje postajajo zavodi in ustanove, ki tekmujejo z najboljšimi v Jwgos!a-v ii. Poleg njih pa sta prav področji besedne in slikarske dmetnosti tisti, kier vseh teh petnajst let čutimo, kako se sunkoma uveljavlja želja po samostojnem življenju in izražanju. Zadnjii čas je že, da Ljufcljana prizna te apore in poišče pot do bolj živahne izmenjave kultu rn h -uspehov med obema središčema. Razstava »Brazda« naj bo temu uspešen začetek. Na koncu je dr. Štele prečita! še pozdravno brzojavko predsednika Narodne galerije dr. VVindischerja, ki se mudi pravkar v Beogradu in ki prisrčno pozdravlja mariborske umetnike in njih razstavo ter jim želi obilo moralnega in gmotnega usipelia. V kratkem govoru se je nato prof. Jirak zahvali' v imenu mariborskih umetnikov pomočniku bana za naklonjenost, da je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo, dr. Steletu za prijazne želje, zlasti pa upravniku Zormanu, ki je z vso skrbjo in vnemo prevzel aranžma prireditve. V obmejnem Mariboru je našim umetnikom naložena posebna naloga, da propagirajo našo narodno umetnost in zato tudi upravičeno računajo na moralno in gmotno podporo v Ljubljani. Dobro bi bilo, da bi ljubljanski njihovi kolege vsaj vsako leto v moč nih skupinah razstavili v Mariboru, ker je ravno ob meji vsaka kuJturna prireditev velike važnosti. — Nato je načelnik prof. Breznik v imenu pomočnika bana izrekel iskrene pozdrave vsem, zlasti pa mariborskim umetnikom, in nadaljeval: Umetnost. ki jo eden najbolj važnih činitelje v vsega kulturnega udejstvovanja vsakega naroda, se je tudi med Slovenci krepko at rmirala in prodrla v najširše sloje naroda. Od prve razstave slovenskih umetnikov pri Mietkeju na Dunaju pa do otvo-Titve te razstave je ogromen njen razmah. Im na tem razmahu imajo glavno zaslugo razstave, ki so razumevanje za umetnostna stremljenja popularizirale in poglobile. Ni točno, da bi se Slovenci malo zanimali za umetnost. Treba Je le pogledati v stanovanja naših meščanskih slojev, pa boste videli, v kako velikem obsegu so že originalna dela naših umetnikov izpodrinila razne tuje reprodukcije. Delo na tem polju se mora nadaljevati in deila naših umetnikov bodo prodrla v vse kotičke naše domovine. Ljubljana je središče slovenske kulture v literaturi, fflas-»bi in umetnosti. Ona je ognjišče, ki privablja k sebi umetnike vseh stanov. Zato je naravno, da je v to naše središče poslala svoje umetnike tudi naša severna meja, naš Maribor. Ne more biti. dvoma, da bodo na današnjo prvo razstavo »Brazde« sledile še druge. Prav tako pa želimo pozdravni v Ljubljani tudi ustvarjajoče umetnike z drugih delov naše širše domovine. Vezi morajo biti vedno močnejše, da bo celota trdna in nerazdružljiva. Na koncu je prof. Breznik proglasi)! razstavo za otvorjeno. nakar je sledil skupen o?'ed. V vseh štirih prostorih Jakopičevega paviljona so Mariborčani razstavili nekaj nad 130 del. Veliko srednjo dvorano so zasedli Albert Sirk. ki se je udonil pri Sv. Lenurtu v Slov. goricah in ki razstavlja 21 oljnatih slik. akvarelov lin oglja, Kare' J'irak itz Mar bora, ki se je predstavil! z IS Oiji in pasteli, ter Ivan Ko> iz Maribora. ki razstavlja prav tako 18 del v olju, akvarelu, liinorezu in risbi. V desni dvoranici je nestor mariborskih slikarjev Anton Gvaic razstavil 40 oljnatih slik, p.r% težno po motivih lz naših Savinjskih planin in drugih slovenskih pokTajin. Oba prostora na levi sta zavzela France Košir iz Ptuja z 12 olji. in akvareli in pa Anton Trstenjak, k- stalno živi v Pragi in ki izpričuje tako po snovi kakor po kvaliteti svojo svetsko razglednost, z 21 guaši in akvareli. O'zanimivi razstavi, ki zasluži, da j Ljubljana posveti vso pozornost, bo »Jutro« še podrobno poročalo. Apaška zgodba ¥ LJubljani S pomočjo ženske sta ga izvabila v gozd in izropala Ljubljana, 1. novembra. Z Gorenjskega nekje se je pripeljal v Ljubljano čevljarček Jože, možak v naj. boljših letih, preprost, vendar radoveden, kako se imajo Ljubljančani. S seboj je vzel precejšnjo vsoto denarja, ki jo je namenil Za nakup raznih potrebščin, nekaj pa tudi za to, da se ozre za znanci po gostilnah. No, Jože ni stopil niti v gostilno, že je po končanih nujnih opravkih zagledal na Kongresnem trgu znan obraz. Ni prav vedel kdo ga pozdravlja; šele čez čas se mu je zazde.o, da mu sega v roko zna. nec iz vojaških let. »Ej, vraga, Jože...« ga je hitel pozdravljati znanec, »kje se pa ti sučeš po svetu naokrog, da te vidim šele po tolikih letih?« Jože z Gorenjskega se je znašel v zadre. gi, pa je dala beseda besedo in hitro se je spomnil narednika Andrejca. Svidenje se je moralo seveda primerno proslaviti. Andreje se je izkazal za imenitnega vodiča po Ljubljani. Vedel je za vse primerne lokale in tudi za take, kjer se toči dobra kapljica. Zavila sla v gostilno, ki jo je predlagal Andreje. Kmalu so se jima pridružili še drugi pivci in je Jože, vesel pozornosti, ki so mu jo vsi posvečali, rad odrinil za nekaj litrov. Dobra volja v znamenju vinca je terjala še druge prijetnosti. Jože je postajal čedalje bolj razpoložen. Andreje ga je pa podžigal. xKaj pa dekleta, a?« Navdušena sta se oprijela nove misli in je Andreje takoj stavil svoj predlog. Po-mignil je še drugemu prijatelju in krenili so v park pred sodiščem. »Tam se navadno shajajo čedna dekleta«, je menil Andreje. Niso se varali v pričakovanju. Zlasti ne Andreje ki je znan navihanec in ki je že poprej vedel, da čaka tam prijazna Francka .. Mračilo se je že, ko se je trojica moš. kih v družbi pustolovske Francke, svojčas ponižne služkinje, doma z Dolenjskega, napotila ven iz mesta proti šišenskemu gozdu V gozdu pa je doživel Jože z Gorenjskega nekaj, česar ni pričakoval. Na. mestu prijateljev je imel okrog sebe naenkrat same sovražnike. Kakor bi trenil, sta ga obstopila še malo poprej prijazna spremljevalca, ki jim je sekundi rala Francka »Kar po njem!« Naenkrat se je znašel Jože na ctleh in vsi so mu preiskali žepe in mu pobrali vso gotovino. Potem je bilo čuti samo še nekaj hitrih korakov in Jože je v temini gozda ostal sam izropan Cez čas šele se je popolnoma zavedel po-ložaja, zdirjal je v mesto in svojo zgodbo, zaupal prvemu stražniku. Dobro uro nato so Francko že precej omamljeno od vina sneli v znani bežni ci z naročja enako vinjenega Andrejca, ki mu je pomagal prazniti liter tudi pomagač Tine. Vso trojico so spravili na policijo, ki bo odločala o nadaljnji usodi drznih apašev. Jože z Gorenjskega se je odpeljal iz Ljubljane še istega večera. Nekaj svojega denarja, ki ga je še tiščal v žepu Andreje, je dobil nazaj, precej pa ga je ostalo v Ljubljani, kjer doživlja prezaupljiv človek z dežele včasih prave reči ... Preizkušanje zemunskega mostu Beograd, 10. novembra O dovršitvi zemunskega mostu je »Jutro« že poročalo pred dnevi, naštevajoč, kaj je vse .še treba dovršiti preden se bo mogel most vsaj deloma izročiti prometu. In to naj bi se zgodilo tja proti koncu tekočega meseca, celo poldrugo leto pozneje kakor je bilo prvotno določeno. Zemunski most bd se bil namreč moral izročiti prometu že 8. junija 1933. leta, a da se izroči ob koncu tekočega meseca novembra, še ni tako gotovo, kakor se je mislilo. Pri podzidavanju starega poslopja državne tiskarne, ki so ga neki del morali podreti, da se je dobil prostor za dohod k mostu, in bi bila ta dela morala biti že zdavnaj dovršena, se je sedaj pokazala talna voda, pa je neobhodno potrebna drenaža tega zemljišča, da se vse skupaj ne razsede na mostovni dohod. Ta drenažna dela bodo seveda ovirpla dela na dohodu samem, pa se bo stvar zopet zavlekla tja v mesec december, pri čemer pa je seveda še treba računati z vremenom. Ce nastopi dolgotrajno jesensko deževje, ne bo z otvoritvijo mostu nič niti v decembru. Most sam je, kakor je poročalo »Jutro«, seveda že dovršen in se v kratkem izvrši na njem obremenilni poizkus, ki naj dokaže, da mostovna konstrukcija odgovarja vsem potrebam in zahtevam mostovne gradbene tehnike. Most je zgrajen tako, da se mora ob primerni obremenitvi nekoliko posesti proti sredi. Pri poizkusni obremenitvi se most obremeni na sredi s 150 tonami, za kar se bo uporabilo 12 velikih 12tonskih tovornih avtomobilov. Po. leg njih bodo vozili čez most težki cestm valjarji in pojaše čezenj 800 popolnoma opremljenih konjenikov. Most nosi 37 debelih jeklenih kablov, ki je vsak spleten iz 185 tankih. Vsak veliki kabel mora ob tej poizkusni obremenitvi nositi po 357 tem, vsi skupaj pa okoli 13.300 ton. Posebna komisija je 2. t m. pregledala dovršeni most in je temu pregledu prisostvoval tudi glavni predstavnik velike nemške tvrdke vGutehoffnungshtitte« iz Oberhausena na Reni, ki je dobavila vso železno konstrukcijo in jo tudi montirala, ravnatelj Seemann, ki je izjavil, da je zelo zadovoljen z dovršenim delom. Obremenit, veni poizkus pa se izvrši pod vodstvom znanega strokovnjaka dr. Mirka R o š a, profesorja na politehniki v Zurichu in ravnatelja zavoda za preizkušavanje železnih konstrukcij. Umor brata in rop Celje, 11. novembra. Na Okrožnem sodišču v Celju je bila včeraj pred tričlanskim senatom pod predsedstvom s. o. s. Božiča raaprava zaradi uboja, pred petčlanskim senatom pod predsedstvom s. o. s. dr. Dolničarja pa raaprava zaradi roparskega napada. Javno obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca dr. Juhart, oba obtoženca pa je zagovarjal dr. Lovrec, odvetniški pripravnik v pisarni dr. Kalana. Lastnega brata je zabodel v srce Prvi se je zagovarjal 20letni posestnikov sin Avgust Dežnikar iz Dobrovelj (pri Braslovčah. Dne 14. oktobra je bil obtoženi Avgust Dežnikar s svojim bratom Francem, svojo sestro Marijo Uratnikovo in njenim možem Antonom Uratnikom ter še nekaterimi drugimi v hiši svoje druge sestre. Terezije Rovšnikove, v Stopmiku pri Vranskem. Vsi so pili žganje, vino in šmarn'-co. Ko je Urafcnikova opazila, da je njen mož že precej vinjen, ga je prosila, da bi šel z njo domov v Braslovče. Ker je njen mož ni hotel ubogati, je šla sama domov. Njen mož je z ostalimi pil naprej. Urat-nik je pričel grditi *vojo ženo, ki je bila sama odšla domov. Franc Dežnikar se je zavzel za svojo sestro. Razburjen je pograbil bukovo palico in zamahnil proti svojemu svaku Uratniku, zadel pa je svojega brata Avgusta dvakrat po rokah. Avgust Dežnikar je razjarjen pograbil kuhinjski nož, ki je ležal na mizi, in zabodel svojega brata Franca naravnost v srce Ranjeni brat se je takoj agrudil in po po. teku četrt ure umrl. Obtoženec je priznal dejanje, zagovarjal ge je pa s silobraoom Sodišče je obsodilo Avgusta Dežnik a rja zaradi prekoračenja silobrana po paragrafu 178-2 na 1 leto strogega zapora in plačilo stroškov kazenskega nostopanja. Nočni roparski napad Pri dni tri razpravi se je zagovarjal 51-letni, v Zabukovju rojeni Alojz P o ž u n, breaposeln kovaški pomočnik brez stalnega bivališča. Alojz Požnn, ki je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan, se je letos 27. septembra sestal v bližini Gornjega Obreža pri Artičah z dvema moškima, ki ju ne pozna po imenu Dogovorili so se, da bodo napadli premožnega posestnika Janeza Go-liča v Gornjem Obrežu. V noči na petek 2S septemtbra so se vsi trije splazili k Goličevi h iši. Odiprli so vrata, ki so bila znotraj zaprta z dvema zapahoma, in vsto. pili v vežo. kjer so čakali na lastnika Go-lič je kmalu ©topil iz sobe v vežo. Dva roparja sta ga takoj pograbila, tretji pa je imel pripravljene vile. Golič je zakričal, nakar mu je prihitel na pomoč njegov hlapec Anton Bratanič. Napadalci so se ustrašili in se podali v beg. Alojz Požun je na begu padel, nakar so ga ujeli. Požun je trdil, rta ni napadel Goliča in da tudi ni imel vil v rokah. Sodišče je obsodilo Alojza Požuna zaradi roparskega napada Po par. 328-2 na 2 tn pol leta robije in na izgubo častnih pravic za dve leti. Sreska šolska vrtnarska In perutninarska razstava v Celju V dneh od 28. do 30. oktobra je vladalo v obsežnih prostorih okoliške deške šole v Celju živahno vrvenje. Vršila se je razstava šolskih vrtov in štajerske kokoši celjskega sreza Svetla in obširna telovadnica je jedva zadoščala obširnemu materialu, ki je okusno razporejen nudil harmonično siiko vrtnarskega dela našega učiteljstva. Prednja polovica dvorane je poželjivo vabila prijatelje sadja v izbranih pomoloških skupinah jabolk, hrušk, kutin, lešnikov in orehov. Naprednemu sadjarju so nazorno vzbujale smisel za trgovsko opremo sadja sicer ne številni, toda strokovno in zaeno mikavno opremljeni sadni zaboji. Ravno v tem še tiči velika pomanjkljivost v sadjarski izobrazbi našega podeželja, da svojega, dostikrat prav krasnega sadja ne zna nuditi v trgovsko reklamni obliki odjemalcem. Kmečki sadjarji obiskovalci so ravno tu našli svoje najboljše zadoščenje, pa tudi pobudo, kajti prepričali so se, kaj se da tudi v celjskem srezu ki nima ravno prvovrstnih talnih in klimatičnih pogojev za sadjarstvo, doseči. Razumno negovanje sadovnjakov, primerna izbera sadnih plemen in vrst, dobro gnojenje, škropljenje ter skrbno obiranje sadja v jeseni so bdli ne samo v dokončnem uspehu, ampak tudi v modelih, slikah sadjarskem orodju, oso-bito pa v ljubkih pismenih, računskih in risarskih izdelkih šolarjev nazorno dokumentirani. Ravno v današnji delomržni psihozi velikega dela mladine, ki se izogiba ročnega dela, je vzgoja šolske in odrasle mladine k ljubezni domačije, spoštovanju kmetiške-ga dela in subjektivni cenitvi domače • grudnih proizvodov važen moment za nadaljnjo zdravo miselnost našega naroda. Posetniki strokovnjaki in lajiki, zrasli na osnovah birokratično formalistične avstrijske šole, so izražali globoko priznanje učiteljstvu, ki stvarno in srčno pravilno razumeva vzgojne smotre naše vasi za intelektualni in gospodarski napredek. V teh malenkostih in drobnarijah se je zrcalila duševnost današnjega podeželskega učenca v njegovem pojmovanju kmeta v borba za gospodarski napredek. Povrtninska skupina sama po sebi v tako pozni prirodni dobi seveda ni mogla nuditi tekme šolskih vrtnarjev, toda v svoji slikoviti arhitektoniki je harmonično dopolnjevala celoten vtis. Načrti šolskih vrtov, fotografije in slike šolskih poslopij vrtov, vrtnih skupin, ostr bito pa šolske mladine pri vrtnem delu so v obče zanimala. V svoji raznolikosti in pestrosti nudijo dobro osnovo za prvo knjigo o šolskih vrtovih, ki je na obzorju. V paviljončkih so razstavljali v mikavnih skupinah konservirano sadje in povrt-nino vseh vrst na razne načine. In smo videli prave buteljke ribezevega, borovničevega vina in brezalkoholnih sadnih sokov, sadne mezge in druge sadne dobrote, ki domujejo v naših šolskih vrtih. Tudi šolski čebelarji so imeli svoj oddelek, ravno tako učitelji hmeljarji; tudi ta sta bila privlačna in polna obiskovalcev. Sadjarstvo celjskega sreza ima svoje temelje v učiteljih sadjarjih, ki jih po večini že krije gruda, toda njihova imena še hvaležno živijo v narodni tradiciji. Tri stenske table so navajale njih imena in v lapidarnih stavkih njihovo sadjarsko oranje ledine. Bilo bi umestno, da .se opiše sadjarska zgodovina celjskega sreza v strokovnih listih. Razstavno arhitektoniko je zasnoval strokovni učitelj g. Fr. Vardijan iz šentjurske kmetijske šole po načelih plastične in barvne harmonije. Lepa telovadnica je na odru v žalno zeleni skupini spominjala na težke dni naše narodne bolesti za našim največjim učiteljem, blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom L Uedinite-Ijem. V sredi pestrosti sadja pa je stal kip Nj. Vel. kralja Petra n. kot cvetka vse te mladosti in ljubezni plodne prirode. Pred vhodom v razstavne prostore so učitelji simbolično posadili sadno drevje v vseh fazah razvoja. Priznati je treba, da imajo danes šolski vrtovi toliko sadnega, naraščaja, okrasnega grmovja, raznih ovi-jalk, trajnic, vedno zelenih dekorativnih rastlin v dežah. da nam ni treba iz tujine ničesar naročati. Perutninska razstava je bila razvrščena v prizemnih prostorih šolskega prostora Dasi je veža dolga okoli 60 m, so se morale uporabiti tudi arkade, sicer bi ne bilo mogoče ugoditi razstavljalcem, ki so izložili 70 skupin štajerske kokoši in kapunov. Razstavni odbor je odklonil vsako dru-goplemensko perutnino, omejil pa zaradi prostora in režijskih stroškov razstavljal, ce samo na celjski srez, saj je tu tudi prvotna domovina racionalne reje ter prvovrstne domačegrudne vzhodnoalpske ko. koši. Kmečki rejci, bilo jih je tri četrtine, so pokazali, kako pojmujejo celjski standard rjave štajerke Po obliki, barvi, pasemskih znakih, oso bi to pa po teži so to bile kokoši, kakor si jih poželi naš kmet. Dobra, toda ne rekordna nesnost, telesna teža in izenačenost sta fundamentalni zahtevi našega. kmeta, ki sta prišli na celjski razstavi do uveljavljenja in izraza. Doslej še ni bilo razstave, kjer bi se reprezentirala štajerska kokoš v takem obsegu in v tako odlični kvaliteti, dasi je morda mariborska razstava prednjačtla glede podatkov o poreklu in nesni kontroli. Tu pa so bili kmečki rejci, ki so odnesli prve nagrade ravno vsled odličnega razvoja razstavljene perutnine. Perutninarski oddelek Je imel vedno dosti obiskovalcev iz vseh slojev in prepričani smo, da ne bo nikdo teh več trdil, da je štajerska kokoš prelahka. Kraljevska banska uprava, občina Teharje in Celje-okolica iz katerih slednjih je procentualno največji kontingent razstavljene perutnine so naklonili vzornim pe-rutninarjem skupno 3900 Din nagrad, ki so se vrstile od 300, 200, 150. 100, 75, 60, 50 in 40 Din tako da je znašalo skupno število 50 Naravno je, da so odnesli pri tej tekmi nekateri perutninarji po 2 nagradi. V skupini A, ki je obsegala razstavljale z nesno kontrolo in rodovnikom, Je prejel 1 nagrado posestnik Ivan Pišek iz čreta pri Teluujih. Drugi sta prejela šol. upravitelj I Gosak in ga. P. Pocajt iz Te-harij V skupim B kjer ni bilo podatkov o poreklu in nesnosti, so prejeli prve nagrade- Ivan Hartman iz celjske okolice, Blaž Kantušar, ter Alojzija Presker iz Te. harij. Banska uprava in zasebniki ao pokupili mnogo plemenske perutnine po cenah, ki presegajo 50odstotno tržno blago. Vzorni rejec Ivan Hartman. za čigar lepo perutnino so se kar trgali, pa je prejel za petelina kar sto Din. Tudi kapuni, nameščeni v posebnem oddelku, so dobro odrezali in šli v denar po 20 Din kg žive teže. Za celjsko rejo se zanimajo tudi naše južne banovine ter so odposlanci iz savske banovine obžalovali, da so dešli 24 ur prepozno, kajti želeli so nakupiti 50 plemenskih živali. Bila je nevarnost, da bo razstava razprodana in da bo najlepše blago od romalo v druge kraje, kar bd našemu pe rutninarstvu ne bilo v korist. Perutninarsko razstavo je aranžiralo učiteljstvo celjskega sreza pod vodstvom šolskega upravitelja g. Gosaka iz Teharij. V rokah učiteljstva je tudi nadaljnja uspešna reja perutnine po srezu, ki utegne postati središče reje najlepše kokoši Kakor na šolsko vrtnarskem je doseglo učiteljstvo tudi na perutninarskem gospodarskem delu velike uspehe, za kar mu gre vse priznanje Na razstavi so se vršila tudi poljudna predavanja o pomenu šolskih vrtov, o nalogah učiteljstva za intenzivacijo reje štajerske kokoši, o sadjarstvu, čebelarstvu, kmečkem vrtu in o nalogah kmečkega pe-rutninarja v bodočnosti. O tej snovi je poljudno razpravljal stari perutninarski stro kovnjak višji živinorejski inšpektor gosp. Martin Zupane iz Maribora. Razstavo sta obiskala tudi zastopnika banske uprave načelnik inž. Josip Zidanšek ter banovinski nadzornik šolskih vrtov Andrej Skulj. Razstavni odbor je izdal za razstavo lično propagandno brošuro z dobrimi članki, kjer se obravnavajo vprašanja vrtnarstva, kokoš jere je, čebelarstva in kmečkega cvetličarstva. Stanovanjsko vprašanje v prestolnici Stanovanjske razmere v naši prestolnici so se v zadnjem času brez dvoma precej izpremenile. čemur je najboljši dokaz dejstvo, da je bilo ob letošnjem novembrskem selitvenem roku, o katerem je »Jutro« že kratko poročalo, znatno manj selitev, kot jih je bilo v minil h časih, ko se je vršilo pravo pravcato »preseljevanje narodov«. Dočim je bilo ob letošnjem majniškem selitvenem roku v samem sre-skem sodi.šču nad 2000 stanovanjskih odpovedi, sedaj tamkaj niso imeli skoraj nikakršnega opravka s takšnimi posli in po policijskih kvartih. kjer je bilo za 1 novembra lanskega leta celo nekaj nad 4000 odpovedi, jih je bilo letos komaj nekaj nad 700 Ko so prej ob selitvenem roku vozovi s pohištvom naravnost preplavljali beograjske ulice, je bilo predvčerajšnjim in včeraj le tup-atam videti po kako selitev. »Prvi november« je tako minil brez trušča in hrušča in običajnega razburjenja. Vsekako se je moral najti nekak kompromis med hišnimi lastn'ki in najemniki, da se je ohran i tak iznenadljiv »status quo«. Hišni posestniki v naši prestolnici so dobro organizirani in so znali vedno, tudi v najtežjih časih, zelo spretno odrivati od svojih poslov in koristi celo tudi posredovanje državne oblasti Svoječasna anketa ministrstva za socialno politiko je nekako zaspala in pripravljeni zakon, ki naj bi uredil stanovanjske razmere, ie ostal vse do danes samo na papirju. In ko so drugje cene stanovanjem padale in padale, so v prestolnici celo rastle, dasi je stalo tisoče stanovanj praznih. Hišni posestniki so celo uvedli »črno knjigo« za one člane svoje organizacije, ki bi se ne pokoravali brezpogojno njenim ukrepom. AH sedaj, ko so dohodki najemnikov vsesplošno padli toliko, da so jim visoke »kir je« postale naravnost nezmagljive, so naposled vendarle morali popustiti, pri čemer pa so seveda dobro pazili, da bi to njihovo popuščanje nc šlo predaleč. Dobro računajoč, da veliko majhnih dobičkov vendarle ustvarja velik dob:ček, so tej kalkulaciji tudi prilagodili svoje popuste: pri velikih stanovanjih, ki jim ostajajo prazna. velik popust, pri malih in najmanjših, kamor se sedaj stiska 90 odst. Beograda, pa kar najmanjši, pa so najemniki hočeš, nočeš, morali sprejeti ta »kompromis^, ker se nimajo kam seliti. Beograd bi poleg že obstoječih moral imeti za svojih 200.000 neimovitih prebivalcev najmanj šo okrog 30.000 mal h stanovanj, ali so jih je doslej zgradilo samo nekaj nad 8000. Kam nai se torej ljudstvo seli?! Kdor ima svoje malo stanovanje, se pač ne premakne iz njega, pa je »kompromis« gotov in »preseljevanja narodov« konec. Cene stanovanjem pa so dejansko nekoliko popustile. Povprečna cena enosob-nega stanovanja je od novembrskega roka v letu 1932. pa do letošnjega padla od 571 na 467, dvosobnega od 1004 na 724, trisobnega od 1401 do 1077, štirisobnega od 1934 na 1505 Din. Kakor se jasno vidi, je popust najmanjši pri najmanjših stanovanjih in znaša pri enosobnih samo 18. pri dvosobnih 28. trisobnih 23.2 in štirisobnih 22.2 odstotka, pri čemer pa je treba pripomniti, da se je oddalo samo 11 štirisobnih stanovanj po tej povprečni ceni in da te povprečne cene vobče ne veljajo za središče mesta in njegov najbl žji okoliš. Če se preudari, da ob toliko zmanjšanih dohodkih 300.000 Beograjčanov mora vkljub tem »popustom« še danes dajati najmanj tretjino do polovicc svojih dohodkov za prazne zidove, jc pač jasno, da stanovanjsko vprašanje v naši prestolnici še daleč ni rešeno. REPERTOAR DRAMA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 12. novembra: Hlapci. C. Torek, 13. novembra: Orlič. B. Sreda, 14. novembra: Velika noč. A. Četrtek, 15. novembra: Migo. Red Četrtek. Ljubljanska drama. Abonente reda C opozarjamo, da bodo imeli drevi ob 20. Cankarjevo dramo »Hlapci« v režiji Cirila Debevca. — Orlič je eno najefektnejših dramskih del na repertoarju naše drame. Mogočno francosko delo v odličnem slovenskem prevodu Franca Albrechta je imelo na našem odru pri vseh predstavah močan uspeh. Uprizori se vtorek za B. OPERA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 12. novembra: Zaprto. Torek, 13. novembra: Rigoletto. A. Sreda, 14. novembra: Hoffmannove pripovedke. Red Sreda. Četrtek, 15. novembra: Carmen. Gostovanje Andrea Burdina. Izven. Zvišane cene. Ljubljanska opera. Verdijeva opera Rigoletto spada med najbolj popularna dela velikega opernega skladatelja. V letošnji sezoni bodo dobili abonenti ciklus Verdijevih del za en abonma. Torkov Rigoletto bo toliko bolj interesanten, ker se bo pel veliki duet v IV. dejanju, a v HI. dejanju velika tenorska arija. Oba ta dva odlomka se bosta letos prvič pela na našem odru. Naslovno vlogo Rigoletta bo pel Primožič, ki je brez dvoma eden najboljših interpre-tov te pevsko in igralsko zelo težke partije. Gilda je Zupevčeva, vojvoda Man-tuanski Banovec. — Hoffmannove pripovedke v novem prevodu, predelavi in režiji fitritofa se bodo ponovno pele v sredo za abonma Sredo. Zasedba premierska. — Francoski tenorist Andre iJurdino je s svojim prvim gostovanjem v našem gledališču zmagal na vsej črti. Odličen je kot pevcc, prav tako tudi kot igralec. Drugo rjegovo gostovanje bo v četrtek dne 15. t. m. kot Don Jose v Bizetovi operi »Carmen«. Občinstvo. ki hoče biti deležno velikega užitka opozarjamo na to gostovanje, ki bo poslednje. Predprodaja se že vrši pri dnevni blagajni v operi. — Za konec tedna se pripravlja v operi nova izvedba opere Mi« gnon. danes dirigible (Junaki zraka) PREDSTAVE OB 4., 7. IN 914 elitni kino matica Tel. 21-24 Mariborska solnčna 9 nedelja Maribor, 11. novembra. Današnja nedelja je bila zelo lepa in so Maritborčani pohiteli po večini v okolico na izlete. Na Pohorje je prispelo več hrvatskih planincev, članov »Sljemena« iz Zagreba, ki so obiskali Mariborsko kočo in se zvečer vrnili v Zagreb. Obrtniški teden v Mariboru Krajevni delovni odbor za priredbo obrtniškega tedna v Mariboru le imel v četrtek -e}o. Predsednik odibora g. Krajcer Anton je poročal o doslej izvršenih pripravah za dostojno izvedbo Obrtniškega tedna v Maritoru. Nato so se konstituirali odseki jn so b;li izvoljeni v propagandni odsek Sentko Peter, krznarski mojster, za predsednika, za člane pa Kitzlerjeva Marica, Forstnerič Viljem, Bizjak Aiibin in Kodre Henrik, v prireditveni odsek Novak Franjo, brivski mojster, za predsednika, in za člane Cverlin Franc, Kvas Ivan, Je-mec Ivan in Sulic Josip; v predavateljski odsek Kac Jos p, Krojaški mojster, za predsednika, in za člane Vahtar Miho, Novak Franjo, Krajcer Anton in Reiche.r Franc; v gospodarski odsek za predsednika flich Eman, a za člane Greif Franc, Dobaj Štefan, Vutolen Anton in Košar Jernej. Izvoljeni odseki prično takoj delo in bo-sta rmeia propagandni in prireditveni odsek sejo v ponedeljek 12. t. m- ob 20„ gospodarski v sredo 14. t m- m predavateljski v četrtek 15. t. m., oba ob 20. jn v prostorih Okrožnega odbora obrtniških združenj v Vetrinjskj ulici 11-I. Nato se je razvila obširna razprava o tem aH se naj ob priliki Obrtniškega tedna priredi razstava ali sejem za obrtniške izdelke. Večina govornikov se je izražala proti prireditvi razstave, zaradi pomanjkanja časa. Soglasno se je zakiiučiio. da se razstava ne prired:, pač pa se ie sprejel predlog g. Novaka Franja, da se propagira med obrtništvom, da v času Obrtniškega tedna okusno priredb svoje izložbe. Vjvi loka'i n delavnice obrtnikov naj bi se centralni tedna za okrasitH z lepaki, lci jih založi odbor za izvedbo obrtniškega vso dižavo v Zagrebu in bo stal kos 2 Din. Odbor tudi založi bronaste značke, ki bo-ido trajen znak za pripadnike rokodelskega stanu. Dne 2- decembra ob 10. bo v veliki dvorani Kazne maniiestacijsko zborovanje, med tednom pa v raznih lokalih i" delih •mesta strokovna in poučna predavanja. Prireditve Obrtniškega tedna naj opozo-■re široko javnost, da ie treba pomoči in •z naročili podipreti rokodelski stan, da se kot važen činitelj v javnem in gospodarskem pogledu obvaruje propada. V petek dopoldne se je zglasila na mestnem poglavarstvu deputacija krajevnega delovnega odbora in prosila za moralno •in gmotno podporo pri izvedbi Obrtmškega •tedna v Mariboru. Mestni predsednik g. dr. Lipold ie deputacijo prijazno sprejel in •obljubi! vsestransko pomoč. Aretacije in tatvine Policija je imela precej dela. Aretirala je štiri ljudi zaradi razgrajanja. Prijav pa je bilo 30, in sicer po večini zaradi tatvin in prekoračenja policijskega cestnega reda. Josiipu Capu je nekdo odpeljal kolo znamke »Peugeot« s Kralja Petra trga. posestniku Josipu Muršiču iz Pesnice pa kolo znamke »Steyer« iz veže neke hiše v Sodni ulici. Prvo kolo ima tvorniško številko 395.020 drugo pa 53.513 Zaradi nastopajoče zime so stopili v akcijo tudi tatovi zimskih sukenj. Tako je nekdo odnesel Franou Nemcu površnik z dvorišča neke hiše na Koroški cesti. Neznano kam Je izginil Na policiji je prijavila vdova podpolkovnika Jurkoviča, da je njen 191etni sin Franc, ki je šele pred nekaj dnevi prišel iz Kotora, izginil im ga že več dni ni domov. Gosipa domneva da se mu je kaj pripetilo Jurkovič je 170 cm visok in sloke rasti Kdor bi kaj vedel o njem, naj to javi predstojništvu policije v Mariboru. artinova nedelja v dežju Ljubljana, 11. novembra Današnja deževna nedelja je marsikomu temeljito pokvarila veselje, nedvomno ra so bili najbolj razočarani gostilničarji v najbližji ljubljanski okolici, ki so pripravili krvavice in tolste gosi v zavesti, ■da Ljubljančani Martinovo radi proslavijo s pojedinami. Spričo slabega vremena so ljudje rajši ostajali doma ali pa polnili kinematografe in pa tudi gledališči, ki so dn.nes gotovo imeli dober obisk. Kako priljubljen je sveti vojščak Martin, je pokazala zlasti sobotna kupčija na trgu, kjer je bilo rcvnogo povpraševanja za tolstimi goskami Zdravsiiki so zborovali V dvorani OUZD so dopoldne zborovali » ravniki. Zdravniška zibomica za dravsko banovino je sklicala izredno skupščino in na dnevnem redu je bila razipra-va o obdavčenju zdravnikov. Te tedne so na mestnem magistratu razstavljeni akti o davčnih predpisih za tekoče leto interesentom na ogled. Drusa za drugo So sc razvrstile skupine naših svobodnih pro-fesij, od umetnikov pa do najbolj uglednih prkiebitnikov, da si v zrcalu davčne uprave ogledajo svoj lastni prosneh im neuspeh. Tako je vprašanje o davkih te dni povsod v stalni debati in nič čudnega ni. če je stanovska reprezentanca zdrav-ti kov sklicala o tej stvari kar »voj občni <3'or. V zadnjem času smo ponovno čitali v list;h obširna poročila o krizi, ki je zajela zdravniški stan, o brezposelnosti, ki je delež mladih medicinskih generacij, in o težki socialni problematiki, ki se odpira pred našim rdra vništvom Da naši zdravniki z vso resne skrbjo motrijo ovoj položaj, priča tudi dejstvo, da je bila udeležba na skun-ščini prav številna io so prispeli tudi mnogn zdravniki iz province. Zborovanje je vodil predsednik Zdravniške zbornice, univ. prof. dr Koš:r Debata je bila mestoma prav razgibana in viharna, v čemer se kažejo idejna in interesna trenja, ki v tej važni dobi gospodarske in secialne preorientacije gPbljpjo naš zdravniški stan Ne^opreden povod Zborovanju je dal načelni skleto državnega sanitetnega sveta, ki je na vprašanje vlade, na kakšen način naj se obdavčijo zdravniki, ki imajo po več služb, odgovo. ril, naj se v tak&nem primeru smatra glavna zaposlitev v banovinski. državni službi ali podobno, za službo, od katere se plačuje uslužbenski davek, ostale za-pos!:tve pa naj se štejejo za zasebno orak-so Na podlagi tega sklepa, ki sa je finančni minister odobril, so davčne uprave izračunale davčne predpise, ki v številnih primerih za nekajkrat presegajo vsote, kakor so jih zdravniki plačevali doslej Mnogi govorniki po na sku/oščini zahtevali, da se mora zbornica odločno zavzeti proti stališču zdravstvenega sveta. Na koncu je bilo sklenjeno, da naj odbor izdela podrobno utemeljeno vlocro. ki bo nato izročena na odločujočih mestih. Gneča in navdušenje pri „Snegulčici" Kakor lani ob tem času. je Narodno gle-daiišče tudi leto« pričelo zdai, ko se bliža sezona decembrske razgibanosti prazničnih prireditev, delati s ooživljeno aktiviteto in in z razširjenim programom. Tako so bile danes v dramskem gledališču druga za drugo kar tri predstave- Ob 11. uri dopoldne je bila premijera priljubljene otroške pravljične igre »Snegulčice« v režiji prof. gesta. Hiša ;e bila nabito polna in lahko se reče, da je bilo danes dopoldne v gledali- | šču približno enkrat več ljudi kakor jih gre vanj,. Vse lože, vsi sedeži v parterju, na balkonu in galeriji so bili čez mero pre-natrpani, povsod so malčki sedeli mamicam na kolenih ali pa jim viseli na ramah- V parter so na obeh straneh postavili še po eno vrsto rezervnih slolov. Bil ie velik in vesel praznik otrok in njihovih mamic. Drobna publika se ie od srca zabavala ob pisanem svetu dvorjanov, dvorjank. pravljičnih gozdnih bitij in pestrega drobiža, ki je na dvoru lepe. a trrlosrčne mačehe kralj,ice za i>ostrežbo in zabavo, obenem pa je ves čas trepetala za usodo lepe male Sne-gulke, ki si je tako lahkomiselno drugo za drugim nakopavala pogubo. Kraljieno Sne-gnlčiro ie igrala V. Juvanova. njeno trdo-srčne mačeho M. Danilova, princ iz daljne dežele, ki na smrt obsojeno princeso čisto ponevedoma in po nerodnosti otme. pa ie bil Jan. Med malim obSnstwm j« bflo mnogo iskrenega navdušenja in na nevarnih mestih tudi dovoli resno mišljenih solza. Misel, da naj bi teater ob nedeljah dopoldne posvetil malemu občinstvu svojo pozornost, se je izkazala za prav posrečeno in najbrž smemo upati, da bodo naši malčki to zimo deležni še več tako lepih matinej. Popoldne so v dramskem gledališču da-iali znano francosko komedijo »Migo, dekle z Montparnasa'. zvečer pa veličastno Rostandovo napoleonsko dramo »orlic«, v operi pa, kjer ie žel prProdano nevesto«. Vse prireditve so bile spričo deževnega vremena, ki ie Ljubljančanom močno otežkočilo gibanje in kakršni so sicer običajni na današnjo Martinovo nedelio. nrav dobro obiskane in eo žele obilo zaslužne pohvale. Lepa razstava naših gospodinj Zveza gospodinj, ki z različnim prireditvami in s stalno propagando marljivo skrbi za čim boljši napredek strokovnega znanja naših gospodinj, je v svojih prostorih na Bregu 8 priredila včeraj m danes zanimivo razstavo pogrnjenih m z. Za praznik sv. Martina so vrle gospodinje pripravile dobro založeno in okusno aranžirano Martinovo mizo v domačem kmečkem slogu, pregrnjeno s platnenim prtom domačega dela. Na mizi je pripravljen bo-«at obed, kakor si ga lahko privosc. dobra slovenska kmečka hša za Martinovo nedeljo, z Martinovo gosko, z ajdovo potico iz nevzhajenega testa z ocvirki in s hlebom domačega polčmcga kruha. M'za je okrašena seveda tudi z lepim pušeljcem iz nageljnov in rožen krav ta, za vino pa so pripravljene domače majolike Poleg Martinove mize, ki je pri številn h obiskovalkah seveda v ospredju aktualnega zanimanja, je prirejena še svečana godovna miza za obed in enaka za čaj in pa otroška miza za praznik sv. Miklavža. Ves aranzman okusno uspele razstave je bil v rokah gospodinjske učiteljice gdč. Šerkove, ki vodi tudi renomirane gospodinjske tečaje v okri- 1)UKZieepiC'prireditvi so mnogo prispevale tud: nekatere znane ljubljanske tvrdke s svojim blagom, mestna e^raroa pa je razstavila v posebnem kotičku eek-J peč in pisano množico drugih tehničnih potrebščin, brez katerih a. ne moremo m s-liti modernega gospodinjskega obrata. Zv£ za gospodinj prireja podobne razstave redno v manjših presledkih in zanimanje za-n?e raTte medP ljubljanskim ženstvom od ene prireditve do druge. Tri nesreče Dopoldne je bila v drami mladinska m dijaška predstava Snegulčice«. za katero je vladalo ogromno zanimanje. 2e davno pred otvoritvijo gledališča se je tam trlo polno mladine in ko je vratar odprl vrata je ta pritisnila s takšno siV> na vhod. da je zaradi hude gneče 181etna dijakinja Hilda Vrtačnikova. stanujoča na Tržaški cesti 19. padla in so jo pohodili. Mladenko so s pretresenimi možgani prepeljali v bolnišnico, odkoder poročajo, da je njeno stanje sicer resno, vendar ne smrtnone- varno. ... Popoldne so bili reševalci poklicani na pomoč na Rakovnik, kjer je lOletni France Kravanja, stanujoč na Galjevici 28, ta-ko nesrečno skočil na kup des-k, da si je zadri kos lesa v levi gleženj in si ga pre-bodel. Fanta so prepeljali v bolnišnico. Huda nesreča se je pripetila tudi v Novih Jaršah, občina Ježica, kjer je 2iet-na Marta Fingustova. hčerka zidarja, zjutraj zvrnila nase skodelico vrele kave in se hudo popa rila po telesu in po trebuhu Deklico so nemudoma prepeljali v bolnišnico in je njeno stanje kritično. Žrtve napadov Ko se je 301etnt zidar France Dermota. stanujoč v Selišču. občina Moravče, v soboto zvečer vračal domov, ga je na cesti nekdo zavratno napadel in ga z nožem sunil med rebra. Poškodba ni nevarna in je Dermota lahko še sam prišel v bolnišnico. Slična usoda je doletela tndi 381etnega Leopolda Žbona, stanujočega v Zalogu, ki ga je snoči zaradi prepira na cesti počakal sosed ln ga s kolom oplazil čez levo nogo ter mu jo poškodoval v členku. Ivan Koncilja, 581etni poljski dninar iz Gabro vice, občina Lukovica, ge je spri s posestni ko vim sinom Cirilom Perovinškom iz Pišajnovice, ki mu je med prepirom vrgel v obraz pest popra ali nekaj sličnega m mu nevarno poškodoval eno oko. žena v sodobnem sveta Čuvajmo Jugoslavijo! Hans Hauptmann: Samomorilca V četrtek je bila prišla Greta ob petih zjutraj domov in Maks je bil spet enkrat prišel z dveurao zamudo v službo. V pe_ tek zvečer, ko so bili zaprli prodajalnice, sta se znašla oba na križišču Marianske ceste in Ceste Petra-Henrika, da se raz_ goverita o posledicah preplesane noči. V nedeljo hočeta oba umreti. Za ta sklep sta imela tehtne vzroke: šestnajstletna Greta je dobila od svojega oz-kosrčnega očeta zaušnice, sedemnajstlet. nega Maksa pa je njegov principal postavil na cesto. Stopala sta počasi po ozki ulici navzdol, tesno drug ob drugem — kakor nejevoljne kokoši ob hlevski steni, kadar dežuje. »In pri gospodinji imam šestindvajset mark dolga,« je glasno dopolnil dečko vr. sto svojih turobnih misli. »Oče je dejal, da celo leto ne bom smela več na ples,« se je pritožilo dekle. »Res ne vem, kakšen smisel ima življenje, če ne moreš storiti vsega, kar bi želel.« ie rekel Maks, »najbolje je, da napravim konec.« Prav plah pogled iz Gretinih otroških oči je švignil proti mračnemu obrazu spremljevalca Maks je potegnil dekle v neko vežo, kjer sta obstala v najbolj senčnem ko. tu. »Poslušaj,« je pojasnjeval Maks svoj stud do življenja, »ti s svojim izdelovanjem cvetlic, jaz z večnim brskanjem po delika-tesah... dan na dan ena in ista reč.., od zgodnje zore do pome noči... a zakaj ? Polno je ljudi, ki izdajajo dnevno toliko denarja, kolikor ga midva skupno vse leto ne zasluživa. Ali ni to nesramno?« »Skrajno nesramno!« se je ogorčila Gre. ta. »Torej ...« je menil Maks pomembno in trdo položil svoje raskave roke na shujša, ne rame dekleta, »prav neumna bi morala biti, če bi se dala še dalje tako mučiti. Usmrtiva se. Potem bodo pisali v časopisih... in... in vsi ljudje, ki so bili hudobni proti nama, se bodo jezili « »Oče tudi ...« je pripomnila Greta in Občutila globoko zadoščenje pri tej misli. »Se razume,« je potrdil Maks. »2e oprav, ki pri policiji in sitnosti s pogrebom ... in potem sramota, da ne bo sprevoda spremljal noben duhovnik... in... in mnogo de. narja...« »Imenitno!« je reklo dekle zadovoljno. Toda po krajšem razmišljanju je menila: »Samo tako grdo je, če je človek mrtev.« »Neumnica,« jo je zmerjal Maks, »to bo nam pač čisto vseeno, če bo druge groza. Midva ne bova vedela ničesar o tem.« »2e prav,« je odvrnila Greta, »samo umreti.. umreti se bojim.« »Ah kaj, samo je treba to prav napra. viti,« jo je poučil dečko, »seveda ne smeš na to misliti. Prav zadovoljna moraš biti pri tem To vse sem že pretuhtal. V ne-deljo zjutraj se sestaneva .. ti lahko rečeš, da pojdea v cerkev. Potem se odpel j e- Dan miru 11. november je mednarodni dan miru. Mir! še vlada mir med državami, še PL ška...!« »Pa vendar hočem umreti.« je kljubovala med solzami. »No. naj bo,« je velikodušno dejal Maks, »samo da boš prinesla s seboj koš dobre volje!« če boš tulila, te pustim v gozdu in umrem sam...« ★ Zemlja se je bila tisto nedeljo posebno svečano okrasila za smrt obeh zaljubljenih predmestnih otrok Vsaj zaljubljenca sta si tako tolmačila premagujoči blesk majskega solnca, svečano miganje brezovih mladik, vriskajoče cvetenje in omamljajoči vonji na žametasti tratni preprogi, ki jima je bila pogrnjena v sprejem. In tisoči zlikanih ljudi, ki so z njima hiteli na deželo! Videlo se je, kakor bi se vse mesto odpravilo na deželo, da bi ju spremljalo na zadnji poti. V vseh pogledih, ki so jima videli neprestano obrnjeni proti njuna, sta čitala: vemo, kakšen načrt imata .. strašno nam je žal za vaju; pa mi spoznavamo, da ne moreta drugače. Maks in Greta sta se kratko progo pe. ljala z vlakom, potem sta hodila uro da. leč skozi gozd ter vedno spet in spet malo počivala, da sta puščala gruče drugih izletnikov naprej. Pa stalno so se pojavljale za njima nove skupine ki so se smejale in kram';'ale pele in žvižgale .. . zajetni zakonski pari, razposajeni in kujajoči se otroci, nežni in nerodni zaljubljenci Naposled je okro? njiju vse utihnilo. Brez besede sta se utaborila in nista slu. tila, da so se njune misli gibale okrog istih pojavov: okrog solnčnih žarkov, padajočih na gozdna tla, okrcg umetniško spletene pajkove mreže, ki se je razpenjala pred njima od grma do grma, okrog violičasto modrega hrošča, ki je plezal čez nribček mahu Drug je mislil o drugem, da se nje. govi čuti izgubljajo v mračne skrivnosti bližne smrti. »Ti,« se je oglasila Greta, »hodiva vesela .« Maks je planil pokoncu in divje poskočil. »Juhuhu!« je zavriskal, dvignil Greto kvišku in jo v teku vlekel s seboj skozi go-4čo Pridrvela sta čisto brez sape na strmo pobočje, kjer jima je spodrsnilo na glad- kem igličevju, da sta se zavalila med kri čanjem po strmini. Valila sta se, z velikim navdušenjem po-zdravljana, tesno mimo družbe mladih lju_ di, ki so uživali razne s seboj prinešene dobrote. Nekdo je priskočil in prijel čedno dekle, ki se je neprostovoljno pomikalo v dolino Ko se je Maks dalje spodaj sam ustavil in se vrnil, je našel svojo tovarišico že sredi družbe: v eni roki je drža.la kokošje bedro, v drugi pa čašico z likerjem. Maksa so povabila dekleta in ni se dal dolgo prositi. Da je zadnje kosilo tako sijajno teknilo! To vse napravi pač vesela druščina. De. lovni konji, ki se jim ne godi bolje kakor nama. je mislil Maks toda vsi ti ljudje gledajo svet z lahke strani. Sklenili so, da ostanejo vsi skupaj. Star la jnar, ki je prišel mimo, je moral vrteti svoj instrument. Ko sta bila odigrana dva valčka, je začela druščina plesati tvostep po melodiji »Plamteči p1ameni. ..« »Plavolaska pleše ko sam vrag ...« »Možic s kepasto nogo je nesmrtno dov-tipen.« Tako sta zlezla Maks in Greta v pravo samomorilsko razpoloženje. V bMžni gostilni je spravila druščina ve. likansko množino piva in kave pod streho, dokler ni sedel h klavirju v veliki dvorani gospod klavirski mojster. Pri križni polki se je Greta zdajci spomnila trde očetove roke Moj Bog. če bi me zdajle videl! Tako čisto nemogoče bi to ne bilo Vsak trenu. tek lahko stopi skoz; vrata. Od dvanajste ure opoldne jo pogrešajo doma . ob eni so postali nemirni . ob dveh so jo začeli iskati... zdaj je šest! Kaj je to, če malo umreš, proti srečanju z očetom! Silen strah se je lotil Grete. Pustila je plesalca, ki je sicer zelo nerodno plesal, in je začela tekati sem in tja, da bi našla svojega Maksa. »Skrajni čas je,« je zašepetala skozi zobe. Maks je pravkar prijel svoj kozarec s pivom in ga izpil do zadnje kap'je. Nato si je med velikimi okoliščinami obrisal usta in dejal: »Da .. hočem še samo hitro enkrat zaplesati s plavo^sko ... počaitaj me.« Izginil je in se zavrtel z načičkanim dekletom po dvorani, čez pet minut se je vr. nil. »Pojdi.. .« Bil je videti čemeren in se mu ni posebno mudilo, ko je odhajal z Greto na prosto. Niti malo ni razburjen, je mislila Greta in čutila, kako se njen pcgiun spet krepi na njegovem junaštvu. Prišla sta k lastniku čolnov ob jezeru, najela čoln in se popeljala v smrt »Lep večer!« je rekla Greta in pomočila roko v vodo, ki se je za blestela okrog njenih prstov kakor tekoče srebro Maks Je molčal. Okleval je, nič se mu ni mudilo. Gledal je zdaj na eno zdaj na drugo stran »In splon ves dan!« je kramljal Greta ->Imenitno je bilo. kaj? Tako lepo še ni bilo nikdar Lena in Klara sta ti ptičici! In oni s kepasto nogo. .! Za smejala se je ko se je spomnila nekaj njegovih drznih dovtipov Maks se je delal kakor da ni čul ničesar. Greto je minil smeh okrog mladih ust. Njen glas je zvenel globoko ko je vpra. šala: »Ti še samo čakaš, da nas ne bo mo- gel nihče več videti?« »Dokler ne pripluje parnik,« je odvrnil Maks in se umaknil s svojimi mračnimi očmi plašno prežečemu pogledu dekleta. Njun mali čoln je plaval kakor zapuščen sredi velike vodne površine. Strašno zapuščen... Zdaj je potegnil Maks vesla k sebi v čoln .. »še ne. še ne,« je prosjačila Greta, »po. čakaj dokler ne zaide soince.« Maks je pokazal čez jezero. Tam se je bil pckazal črn oblak nad vodo. »Ladja,« je rekel »ko se približa, zave-slava v vodno brazdo___ in ...« Za kakšno sekundo je Greta čisto otrp. nila; potem je prikimala živahno in rekla s skoro prešerno veselo vnemo: »Da, da!« Maks Je nezaupno zaškilil proti njej in Greta je videla, da mu je stopila kri prav do senc Potem sta se oba zanimala še samo za parnik. ki se je počasi bližal. »Ti.« je govoril Maks, »morda nama spustijo reševalni čoln. če ti bo žal umreti, nimam nič proti temu. če se daš rešiti...« »In ti?« je vprašala Greta prežeče. »Jaz? Saj sem vendar mož!« se je ba_ hal Maks Tedaj sta zaslišala topotanje mogočnih ladijskih koles in po dolgem se izravnavajoči valovi so nemilo udarili ob čolnič sa. momorilcev Z divjo hlastnostjo je zgrabil Maks veslp »n veslal s tako močjo da je brizgaioča voda udarjala Greti v obraz. Greta se je z eno roko obupno opri jemala klopice ob krmilu, z drugo pa je držala robec, mahala z njim in kričala čez jezeror »Pomoč, pomoč!« »Drži gobec, neumna goska!« je sopihal krčevito veslajoči dečko, »še tega bi bilo treba, da bi umrl s teboj, strahopetka!« Šele zdaj je opazila, da se njun čoln hitro pomika od parnika proti bregu. Sedela sta si nemo nasproti in se merila s sovražnimi, zaničljivimi pogledi. Drug1 drugega sta sovražila za prestani strah, a nista se upala drug z drugim obračunati, dokler je pljuskal ob čoln ta nevarni element. Ko je Greta čutila pod seboj spet trdna tla, je dejala prezirljivo: ^Tak strahopetec!« Dal ji je zaušnico Potem sta šla, vesela, da živita, vsak po eni strani široke ceste nazaj v plesno dvo rano. Maks je glasno in napačno žvižgal melodijo iz neke operete v večerno tihoto Greta ki je škilila s plašno prezirljivim pogledom proti njemu, je mrmrala melodijo neke stare poulične psemi ★ Ko sta se s prvim jutrnjim vlakom vra čala v mesto, je hotelo naključje da sta si sedela v istem kupeju nasproti. Na ramah Maksa je slonela kuštrava elava dremajoče KTare. glava možica s kepasto nogo pa je počivala na mladih prsih Grete. Razdražena in čuječa varovalca svoje nove sreče sta gledala v zadregi, a drzno drug mimo drugega v blesteče maisko iutro M? si že član »Vodnikove dražbe"? Dogodki po širnem svetu Sovražniki za njim in okrog njega Gloucesterski vojvoda v Adelaideu O priliki svojega obiska v Avstraliji je Gloucesterski vojvoda pogledal častni oddelek ondotnih čet, posebno jezdecev na krasnih belcih FILATELIJA sebnih slikah kot je to običaj v drugih državah, vendar moremo pri pazljivem pregledu jasno opaziti obeležje cele etape od uedinjenja pa do tragične smrti vladarjeve. V letu — 1918-19 so v državi v rabi znamke s plemenskim značajem, — v bivših srbskih in črnogorskih pokrajinah zadnje srbske znamke, izdelane na Krfu, v hrvatskih krajih znamke z napisom »Hrvatska«, v Bosni bivše znamke s pretiskom, v Sloveniji pa znamke z označbo »Država SHS«, izdelane v Ljubljani; te raznolične znamke nadomeste skupne znamke Srba, Hrvata i Slovenaca, ki se L 1931 umaknejo največji tvorbi blagopokojnega kralja — Jugoslaviji! To svoje največje delo je moral Veliki kralj zapečatiti s svojo mučeniško krvjo ,in baš na to nas bo vedno spominjal črn rob, znak žalosti. Na junaški prestol Karadjordjevičev je stopil mladi kralj Peter n. Nova era v državnem življenju ima za posledico tudi novo ero v naši filateliji: odslej se bodo tiskale poštne znamke s sliko novega suverena. Vsaka sprememba znamk pomeni velik dogodek, ne samo v naši domači filateliji, marveč tudi v oni vsega sveta. Znamke s sliko Nj. Vel. kralja Petra n. se bodo uvrstile v milijone albumov zbirateljev vseh delov sveta. Zato pa je tudi iskrena želja jugoslovenskih filatelistov, da se te znamke umetniško izgotove, da nam bodo v tu- in inozemstvu v čast in ponos, saj se jih ne uvrsti zgolj mehanično v zbirke, marveč se jih tudi proučuje in komentira. In to zanimanje noj nova izdaja še poveča! Milijoni filatelistov naj se pri pogledu na ljubki obraz našega mladega vladarja spomnijo na gnusen zločin, ki mu je vzel očeta in voditelja, pa tudi brezskrbno mladost. ; Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani je sklenilo zato na predlog svojega predsednika zaprositi jugoslovenski filate-listični savez v Beogradu, da se na pristojnih mestih zavzame za to, da bodo nove znamke izdelane dovršeno umetniško in je tudi samo odposlalo svoje predloge. Tajnik društva je izdelal načrt bodočih znamk, kakor jih kaže naša reprodukcija. Slika Nj. Vel. kralj Petra H. je posneta po najnovejših portretih, ki jih je izdelal letos na Bledu naš umetnik Božidar Jakac in so vzbudili Najvišje odobravanje in zadovoljstvo Ti portreti so za izdelavo znamk izredno prikladni. Predstavljajo sliko Nj. Vel. kralja Petra H. v profilu in en face. Poleg običajnega besedila je na levi strani napis »čuvajmo Jugoslavijo« kot trajen odziv na zadnje besede umira-jočega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Izdelava znamk je zamišljena v plemenitem tisku (bakrotisku ali podobno). Predlog slovenskega filatelističnega društva ne izključuje, da se za bodočo serijo franke vnih znamk, osobito morda za nižje vrednote, ne bi uporabili tudi drugi motivi, kakor n. pr. reprodukcije najlepših jugoslovenskih pokrajinskih slik. S, V. ★ Slovensko filatelistjčno društvo ima svoje redne društvene sestanke vsako sredo ob 20.30 v posebni dvorani restavracije »Zvezda«, člani, filatelisti in gostje vabljeni. — Dopisi za Slovensko filatelistično društvo naj se naslavljajo na tajnika g. Slavka Veseliča, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 14. V Franciji so pravkar splovili pomorsko ladjo »ChallaJi«, ki bo oskrbovala potniški promet na progi Marše ille—Casablanca (Maroko) Predlog za nove znamke s sliko kralja Petra II. Vsi veliki državni dogodki pokažejo svoj učinek tudi pri filateliji. Vsaka sprememba v državni obliki in osebi vladarja ima za posledico zamenjavo poštnih znamk s tako sliko, ki jasno kaže nastalo spremembo, če razmotrivamo znamke, ki so bile v rabi na sedanjem ozemlju Jugoslavije od leta 1850 dalje do današnjih dni, nam dokumentarno pokažejo tako ves historiat borbe za uedinjenje, kot posamezne faze teh borb. Od turških, srbskih in črnogorskih ter preko avstrijskih, ogrskih in bosanskih znamk pridemo do hrvatskih in slovenskih znamk, izdanih ob času prevrata, končno pa do prvih skupnih znamk, v početku z označbo »Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca«, a od leta 1931 dalje z definitivno označbo ^Jugoslavija«. Nova francoska ladja Profesor H a b i g iz Stuttgarta je napravil bronasto figuro, predstavljajočo mladeniča z dvignjeno roko. Spomenik bodo zdaj postavili kot simbol nemškega pozdravljanja na javnem trgu Muholov kot poklic Muhe niso samo velika nadloga za ljudi, ampak tudi precej dobičkanosen poklic za nekatere. Stvar je namreč taka. Muhe so hrana, malone izključna, za mnoge okrasne ptice in ribe. Take ptice in ribe pošiljajo iz vseh delov sveta v Evropo in mnogo teh okrasnih živali živi lahko samo ob svoji običajni hrani, muhah, seveda eksotičnih. Potreba je precej velika. Zaradi tega se je na Kitajskem in Mehiki razvil muholov kot poklic, ki daje po zadnjih statističnih ugotovitvah zaslužek in kruh 16.000 ljudem. Ujete žuželke usmrtijo, posušijo na soncu in jih pošiljajo v vrečah največ v London, kjer je glavno skladišče te robe za Evropo. Tam imajo posebne prostore, kjer pripravljajo muhe za hrano ptic in rib. Po teh prostorih venomer stoji vlažen zrak. Ko so mrtve žuželke vsrkale gotovo množino vlage, pridejo v zaboje s prozornimi pokrovi, da se kupci lahko prepričajo o kakovosti blaga. V teh zabojih jih potem razpošiljajo. Za kilogram tako pripravljenih muh se plačuje okoli osem angl. šilingov, okrog sto dinarjev našega denarja. Strokovnjaki menijo, da se bo muholovski poklic še bolj razvil, ker začenjajo v najnovejšem času tudi kure krmiti z muhami. Kakor nam znamke iz predvojne dobe in znamke, izdane za časa vojne, s svojimi pridevki jasno prikazujejo odvisnost od tujih dinastij in vladarjev, tako nam po. kažejo prve znamke po prevratu v svojih slikah alegorijo Svobode, sužnja, ki trga verige sužnjosti. slogo treh sokolov in svi-tajočo se zoro boljše in slovanske bodočnosti. Prve skupne znamke nam pokažejo vzvišene slike kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra; že leta 1S23 vidimo na znamkah sliko sedaj tako tragično umrlega kralja Aleksandra I., a leta 1931 prvič tudi sliko tedanjega prestolonaslednika Petra v sokolskem kroju. Kakor so vse te spremembe v življenju našega naroda pustile sledove na državnih znamkah, je tudi grozna tragedija v Mar-seilleu pritisnila svoj žalostni žig Dosedanje znamke s sliko kralja Aleksandra I. se ne bodo več tiskale. Preostale zaloge teh znamk se opremijo s črnim robom. Tako pokažejo znamke s črnim robom že blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Veliko državniško in nacionalno delo kralja Uedinitelja se nam sicer na naših znamkah ne prikazuje v po- Psi zasledujejo bežečega jelena, ki hoče preplavati reko. Lov te vrste je doma posebno v evropskih zapadnih državah Metro v Moskvi V ruski prestolnici so izročili prometu prve 3 lun podzemske že* znice Pred nekoliko dnevi je prvi vlak moskovske podzemeljske železnice prevozil prvi. dokončani del svoje proge. Proga bo v celoti dolga 12 km, dovršili pa so 3 km. Velika siavnost je bila tisti dan v ruski prestolnici, ko je zdrdrai prvi okrašeni vlak po tirnicah s prvimi gosti. Fabriške sirene sc zatulile v tem trenutku po vsem mestu, hiše so izobesile zastave, ljudje, ki drug drugega niso poznali, so se objemali na cestah. Sredi trga pred moskovsko opero, kjer je glavni vhod v podzemeljsko postajo, so za to priliko med lesenimi ogrodji dvignili ogromno pločevinasto so-h», ki predstavlja v stilizirani, voglati obliki naprej dirjajočega delavca z dvignjeno roko. To je simbol delavca, ki je gradil moskovsko podzemeljsko železnico. Tu v Evropi ali celo v Ameriki bi se komu zdelo, da je takšna železnica vendarle premalo pomembna zadeva, da bi morali njeno otvoritev proslaviti na takšen način in da bi morala vzbujati med vsemi krogi milijonskega mesta tolikšno zanimanje in navdušenje. Toda vživeti se moramo v razmere ruske prestolnice. Mesto je v nekoliko letih naraslo od dveh milijonov na štiri milijone prebivalcev, cedo najbolj velikopotezni gradbeni program bi ne mogel Slediti temu razvoju, a najmanj so mu mogla slediti prometna sredstva. Avtobusi in taksiji štejejo danes še premalo, stari izrabljeni vozovi električne cestne železnice iz predvojne dobe so bili edini pripomoček za prevažanje mas in tako si lahko mislimo, kaj se je odigravalo v njih in na postajališčih. Na vsalt voz je bil pravcati naskok, do sto oseb se je stiskalo v njem, se nagibalo skozi vrata, stalo na stopnišču in na odbijačih. Bilo je obupno. Na leto je cestna železnica prevozila skoraj poldrugo milijardo oseb — a koliko jih je bilo, ki ob najboljši volji niso mogii priti do voznega listka! V teh razmerah ni čudno, da je gradnja podzemske železnice zadeva, ki se tiče vsakogar. Dan in noč so delali, da bi bila ob roku, to je v letošnjem novembru že sposobna za prevažanje ljudi. Kakor vidimo, so ta rok vsaj za prvo četrtino proge skrajšali za cel mesec dni. Včasih je delalo v podzemlju do 50.000 ljudi, posamezni posadi so dali na razmeroma kratko progo pri 6 do 7-urnem delu do 25.000 delavcev. A vendar je često še primanjkovalo delavnih rok. Tedaj so nastopili tudi dijaki, prostovoljni delavci. V nekoliko urah jih je prišlo na tisoče na delo. V jarki svetlobi žarometov si videl mlade ljudi v vseh mogočih oblekah z žarečimi obrazi, dekleta in fante dvigati lopate in prevažati vozičke z odkopano zemljo. Bilo je, kakor da je telesno delo tem mladim ljudem praznik in moral si dobiti spoštovanje pred silo volje. Nemški pozdrav V hudem prvenstvenem vrtincu Kar štiri tekme so bile včeraj na slabih igriščih za prvenstvo LNP — Tabela je skoraj popolnoma drugačna; prvi trije so zdaj: čakovečki SK, Železničar In Rapid Ljubljana, 11. novembra. Dasi ie nogometna sezona vsaj po naših starih načelih že precej pri kraiu, je vendar vladalo danes na nogometnih igriščih LNP živahno vrvenje. V prvenstvenem bo-ju ie nastopilo vseh osem podsaveznuh kandidatov, in sicer v Ljubljani Hermes in mariborska Svoboda, v Mariboru Rapid m novo vstopivša Ilirija, v Celju Železu ©ari j in domači, v »daljnem« Čakovcu pa ISSK Maribor. Vreme pri nas ie za slične prireditve v tem času zeio dvomljivo in res ie današnja nedelja marsikje do kože jn kost zalila vse navdušenje in navijanje za okroglo u^nie. V Ljubljani so Hermežam drugič poskusili srečo v boiu za točke. Nasprotnik je bj manj nevaren in tako so spravili prav zadovoljiv in tudi zaslužen izloup ček. Za zdaj >o sicer še v spodnjem delu tablice, toda imajo še veliko bodočnost — vsaj giede odigranih tekem. Ilirija se ie vrnila me.d nekdanje sotek-inece in jo je že prvi poziv stal obe točki, ferre z Rapidom — in še na igrišču v Ljudskem vrtu — so zanjo menda že v naprej izgubljene. Tako ie b:'.o tndi včeraj; pravijo sicer, da je imela še mnogo prilike za. premeno iz da, toda manjkalo ji ie vsega. Škoda jih je, vseh točk. Čakovčani se vztrajno držijo doma in so včeraj spet sprav® dve točki, to pot v tekmi proti Mariboru. Vsekakor je njihov dosedanji izkupiček točk že zgovoren dokaz, da so vsaj na svojih tleh kos vsakemu nasprotniku. Počakati je treba zdaj še na toliko zunanjih nastopov. Železničarji in Celjani so se pomerili na celjski Glaziji. Menda po krivdi sodnika so Mariborčani dobili obe točki in potisnili Celjane s častnih mest, toda dosedanji nastopi obeh enajstoric dajejo slutiti, da bodo letos med kandidati za vrhunec tabele prav ogorčene bitke in pičle razlike. Današnji rezultati so skoraj do temeljev prevrgli prvenstveno tabelo, ki kaže do prihodnje nedelje naslednjo si ko: CSK 4 3 1 0 16:4 7 Železničar 3 2 1 0 8:4 5 Rapid 5 2 0 3 10:10 4 Celje 5 2 0 3 8:9 4 Maribor 3 1 1 1 7:8 3 Svoboda 5 1 1 3 9:24 6 Hermes 2 1 0 1 6:4 2 Ilirija 1 0 0 1 0:1 0 V naslednjem so naša poročila : Hermes : Svoboda Mb. 4*1 (2:0) Igrišče Hermesa je bilo drugo prizorišče nogometne predstave v Ljubljani, in sicer ata se tamkaj — brez predigre, ker je bil teren zaradi dežja preveč razmočen — v boju za točke srečali enajstorici Hermesa in mariborske Svobode. Zanimanje za tekmo je bilo — kljub obupnemu vre. menu — še precejšnje in nekaj sto vztrajnih gledalcev je tudi za Hermesovim plo. tom sledilo posameznim fazam te skrajno naporne in do zadnjega odločne bitke za številke v tabeli. S kratko zamudo sta enajstorici zavzeli pred sodnikom g. Pfundnerjem mesta v naslednjih postavah: Hermes; Oblak, Klančnik, Pepčck, Fer. jan, Zalokar, Kretič, Kos, Brodnik, Košenina, Mokorel, Kariž. Svoboda: Dražhaber, Novak, Strnad, Voršak. Kaleč, Filipič, Tičar, Selinšek, Stern, Daško, Tomažič. Hermes, ki je nastopil v nekoliko »obnovljeni« formaciji je bil razen kratkih presledkov močnejši d^l na igrišču. Vse bolj kot kaže rezultat je oila vidna njegova premoč do odmora, ko je tudi za-streljal ali pa zamudil vrsto zrelih pozicij in zvišanje rezultata. Po odmoru se je tehtnica kar začetkoma nagnila nekoliko v korist gostov, toda pozneje so bili domači spet krepki gospodarji na polju. K'>t celota enajstorica kljub tej vidni premoči in za.služeno doseženi zmagi ni napravila pre. pričevalnega vtisa in mislimo celo, da bo morala v resnejših tekmah iztrebiti še ne-_ kaj zelo kvarnih podrobnosti. Tako je na. pad — ki je bil v ostalem pod manj posrečenim vodstvom sicer dobrega Košeni-ne le na trenutke povezan — zaradi nepotrebnega zavlačevanja in igračkanja zaigral mnogo dragocenih pozicij. Čudno šib. ka točka je bil kljub najlepšemu golu dneva Mokorel. Krili sta se uveljavljali z manjšo ali večjo srečo, vsekakor ie bil Kos na desni često na slabšem. Zadnji gol pa. je v lepem odstotku njegovo delo. Kril. ci so prekosili same sebe in so vzdržali — posebno v ofenzivnem delu — glavni napor, ki je vendarle potreben tudi za to zmago. Branilski par z vratarjem je opravil dobljeno v zadovoljstvo, toda vedeti je treba, da Svobodin napad v nekaterih fazah igre sploh ni bil resno kos svoji nalogi. Končno pa je vsa igra — to velja kajpa enako za oba nasprotnika — suno trpela zaradi hudega naliva in zmerom mehkejših tal, tako da se pravo razmerje sil obeh enajstoric po tem »plavanju« niti ne da dobro oceniti. Novinec v tej konkurenci, mariborska Svoboda, ki se je kljub kričečim disonan. cam v posameznih rezultatih držala do danes sredi med gornjo in spodnjo hišo, nas ni mogla prepričati o s\"Oji kakovosti. Moštvo dičijo predvsem velika požrtvovalnost, silen elan in dobra kondicija, toda s tehnične strani — vsaj danes — niso mogli nuditi niti oddaleč toliko kot Hermežani. Napad je »plaval« z nekaj skromnimi izjemami na vsej črti, krilce pa je rešil enake usode neutrudljivi Kaleč, ki je bil najboljši mož na polju in mu gre gotovo levji delež zasluge, da Mariborčani niso doživeli hujšega. Obramba je bila preveč obremenjena, je pa kljub temu žilavo vztrajala do konca, in gotovo ni najslabši del moštva. Vratar je storil, kar je mogel; zdel pa se je nekoliko nesiguren in bi se pred boljšimi strelci najbrže ne izmotal tako poceni. Vidi pa se, da je enajstorica vzela svojo prvenstveno nalogo z najresnejše strani in jo je treba že zaradi tega smatrati za tekmeca, s katerim bo imel vsak nasprotnik vsaj toliko opravka, da si ž njeno pomočjo ne bo mogel fabricirati količnika. Morda sem in tja kateri... kot si ga je že CSK na domačih tleh! potek igre je bil tipično prvenstveni. Malo nervoze, malo tipanja, potem pa H. zaigra prvo vi-jolino. že v 7. min. uvede svojo serijo kotov — do konca pelčasa se jih nabere »samo« 9 — toda branilci so skoraj vselej na mestu. V 16. min. dobi Mokorel lep pas od Kariža, pošlje »volley« ostro na mrežo, levi branilec doseže, toda samo podaljša nad vratarjem. 1:0 za H. V 20. min. je eno. minutni molk v počastitev spomina Nj. Vel. kralja Uedinitelja. Hermes nadaljuje kanonade, strelja celo v vrhnji drog, teda žoga se zmerom spet vrača v sredino ali na kote. V 27 min. se v gneči pred vrati »izcimi« splošno priznana roka in Brodnik pretvori enajstmetrovko v zasluženi — 2:0 za H Do odmora je vsa igra pred go. lom Svobode, toda vrat ne najde nihče. Tik pred odmorom so gosti na Hermesovi strani, kjer izsilijo kot, toda žoga pride do igralca šele na nasprotni strani igrišča. Po odmoru — zdaj pa lije prav kot iz škafa — se kar od prvega žvižga odtrga Svoboda in poizkusi nekaj ofenzive, toda brez uspeha. Potem gre spet H. v napad in v 15. min. je Košenina na strelu. Močna in težka žoga uide vratarju pod roka- mi 3:0 za H. Gostje >zavozijoc takoj nato usnje pred samim vratarjem mimo dro. gov, pozneje se slični prizori ponavljajo še nekajkrat. Tla so razmočena in vsako preračunano ravnanje z žego je izključeno. V 35. min. »položi« Kosmerl Daška za več metrov daleč v bilato; enajstmetrovko tolče Stern med drogove 3:1 za H. Tik pred koncem se posreči Hermesu lep napad z desne; Košenina pošlje Kosa v ogenj, slednji »centrira«, žogo dobi Mokorel in efektno postavi končni rezultat. Prav dober sodnik je bil g. Pfundner, ki pa v ostalem ni imel najtežje naloge — kolikor tudi njega ni zadelo skrajno ne. ugodno vreme. V II. razredu Korotan : Reka 4:3 (3:1) _ Ta prvenstvena tekma se je vršila na igrišču Reke. Obe moštvi sta zaigrali zelo energično, dasi je razmočeni teren zelo oviral lepo igro. Zmago je odločila boljša obramba Korotana. Obisk zaradi slabega vremena ni bil posebno velik, toda še to občinstvo je v taki obliki »navijalo« za domače, da je vredno vse graje. Klubovo vodstvo bi moralo skrbeti, da v bodoče na igrišču ne bo takšnih gledalcev, ker takšni nastopi ne škodujejo samo slovesu kluba, temveč športu sploh.. Jadran : Grafika 2:1 (1:1) Prvenstvena tekma, ki se je vršila kot predtekma prijateljske tekme na igrišču Primorja, je prinesla obojestransko zelo šibek nogomet. Zmago je izvojeval odločnejši Jadran. Slovan • Sl°ga 4:8 (4:0) Slovan je bil tehnično boljše moštvo in je zmago zaslužil. Igra je bila zelo fair. Mars : Svoboda 4:0 (8:0) Mars je bil ves čas v premoči. Na tekmi je prišlo do neljubih incidentov. Sodnik g. Galič zelo slab. Rapid : Ilirija 1:0 (1:0) Maribor, 11. novemlbra. Prvenstvene tekme še vedno vlečejo. Ne glede na. vse neugodne okolnosti se je danes zbralo na igrišču Maribora v Ljudskem vrtu okrog 800 gledalcev, ki s0 prisostvovali napeti borbi. Ilirija je vedno atrakcija, ki se je naše občinstvo ne more ubraniti. Tudi ta tekma je bila v resnici prvenstvena borba za točke, igralo se je ves čas temperamentno, živahno in ostro in tempo ni ponehal do zadnjega žvižga. Nekaj minut po napovedanem času sta nastopili moštvi v naslednjih postavah : Rapid: Kosem_Bark>vič, Antoličič-Fuč-kar, Seifert, Golinar-Heller, Klipstadter, Primčič, Baumel, Vidovič. Ilirija: Malič-Unterreiter, Brglez-Lah .11, Sočan, Pogačnik-Jug, Slapar, Župančič, Žitnik, Rihar. Začetek je bil prav posrečen, čeprav je b>ila igra enostranska in jo je dirigiral Rapid, ki je pol ure sam prevladoval z le. pimi in smiselnimi potezami in valil napad za napadom na ilirijanski gol. Vendar so bili ti napadi precej šabIonska in taktično deloma napačni, ker so vsi igrali na Baumla, kar se ni obneslo. Kljub temu je bil vsak napad lep za oko in je razodeval nekaj pmisla za inteligentno igro. Proti koncu prvega polčasa se je pa končno RapMu izčrpala zaloga energij in je precej popustil. Le sem in tja se je enajstorica pozneje znašla in prihajala v napad, a večji del se je Rapid omejil na obrambo Ln je proti koncu igre to formacijo še ojačil z igrači prve linije in začel uvajati zavlačevalno taktiko. V prvem napadu so si Rapkiovci zasigurali majhen naskok, ki bi ga pa lahko za dva ali tri gole povečali, če bi napad izkoristil m,no. go zrelih situacij. V drugem polčasu pa je moral RaspM posvetiti! vse svoje sile obrambi, da ni utnpel izguibe. S pičlo zimago so RapMovcj lahko prav zadovoljni. O moštvu Rapida se ne da reči, da bi bila izenačena enajstorica, kajti v vsaki formaciji je nekaj vrzeli. Razen obrambe in i zadovoljila nobena formacija. Srednja vrsta je nunogo trpela zaradi šibkosti srednjega krilca, a tudi njegova partnerja danes nista bila na višini. Vsa krilska vrsta je igrala preveč defenzivno, v napadu pa je bil najslabši Klipstadter, ki je igral v drugem polčasu na desnem krilu. Notranji trio je prepočasen. Ustvaril si je sicer nekajkrat lepe situacije pred ili-rijanskim golom, toda jih ni zinal izrabiti. Pri vsem moštvu pa je pohvaliti zlasti start, ki pa je bil često preoster. Tudi v igri z glavo so si lepo pomagali. Ilirijani &o začeli precej indolentno in so se dali presenetiti po svežem startu nasprotnika, ki ga niso mogli preprečiti, niti zajeziti njegovih komibinacij. S tem so s« spravili v podrejen položaj in se niso mogli ves prvi polčas popraviti. V drugem polčasu pa so bili znatno v premoči, a se niso mogli prav z.najti. Nobema poteza ni bila solidno zgrajena in nič ni bilo videti samostojnosti v igri. Moštvo je igralo brez pomisleka, brez preudarnosti in brez ambicije. Ko se je nasprotnik v drugem polčasu iztrošil, so imeli dovolj prilike in časa, da bi mu jo za-godli, pa so opustili priložnost in tako izgubili dve dragoceni točki. Najbolj neučinkovit je bil napad, v vsem kvintetu ni bilo izrazite točke. Na obrambi je dolgo slonel velik del. Opravila ga je sicer dobro, a z veliko muko io silnimi napori. Krilska vrsta je imela mnogo posla z nasprotnikovo napadalno vrsto; šele ko je začela startati, se ji je posrečilo raz. biti nasprotnikove kombinacije. Zaigrala je dobro zlasti v drugem polčasu, ni pa našla razumevanja v napadu. Po današnji igri je zopet potrjena domneva, da Ilirija na igrišču v Ljudskem vrtu ne zna igrati kakor običajno. Zato si je Rapid izbral prav ta prostor. Igra je potekla v najlepšem redu in ni prišlo niti do najmanjšega incidenta. Edini gol je zabil v 28. min. prvega polčasa Prindič. Sodil je g. Nemec objektivno in z malimi pogre§kami tudi dobro. CKb tej priliki je igral Barkrvič za barve svojega khiba že tristoto tekmo in so mu k hibo vi funkcionarji pred tekmo izročiti lepo spominsko darilo. V pred tetami so igrali suibjuniorji Rapida in Maribora; zmagali so mali Mariborčani s 4:0. Dopoldne se je na Igrišču železničarja vršila zadnja tekima za jubilejni pokal I. SSK Maribora, in sicer med mladinama železničarja in Maribora. Zmagala je mla. dina Maribora z 2:1. Ker pa ima želeani-čar v skupnem tekmovanju dve točki več je izročil načelnik Maribora železničarjem lep pokal. Železničar: Celje 3« (1:2) Danes popoldne se je vršila na Glaziji pred 600 gledalci podsavezna prvenstvena tekma med mariborskimi Železničarji in domačo enajstorico SK Celja. Rezultat je zaradi drugega gola za železničarje, ki je padel iz očitne ofside pozicije, nerealen. Gostje so nudili dobro tehnično in kom-binatorno igro in so bili tudi boljši v startu, ki pa je bil preoster. Celjani so igrali boljše kot v preteklih tekmah, toda napad je bil premalo odločen in ne povezan ter je zaigTal najmanj tri zrele pozicije pred na. sprotnikovim golom. V prvem polčasu in tudi v uvodu drugega polčasa so bili doma. čini v premoči. Vodstvo je dosegel že v 4. min. Paulin za ž., toda Gobec je že minuto kasneje izenačil. V 9 min. so igralci in občinstvo z enominutnim molkom počastili spomin za pokojnega kralja Uedinitelja. Igra je nato valovila s polja na polje in po nekaj krepkih napadih Celja je Gobec v 20. min. dosegel drugi gol za svoje barve. Rezultat se do odmora ni več menjal. Po odmoru so spet pritiskali Celjani, toda v 12. min. je 2. izvedel prodor in Paulin iz of side pozicije zabil drugi gol za 2. V 15. min. je bil hudo bleziran celjski vratar, kar je dalo občinstvu povod, da je vdrlo na igrišče. Po teh burnih prizorih so Celjani popustili, 2. pa izrabili priliko ter po Lešniku v 28. min. povišali rezultat na 3:2. Vsi nadaljnji napori Celjanov, da bi izenačili, so ostali brezuspešni. Koti 5:3 za ž. Tekmo je sodil g. Cimperman iz Ljubljane, v prvem polčasu objektivno, po odmoru pa precej površno. Občinstvo je često protestiralo proti njegovim odločitvam. Razburjenje se tudi po tekmi ni hotelo poleči, tako da je morala policija izprazniti Glazijo. Vedenje občinstva je bilo vredno vsega obžalovanja. Atletiki : Jugoslavija 7:i (3;0) Dopoldne je bila na Glaziji pred 200 gledalci drugorazredna prvenstvena tekma, ki so jo Atletiki z lahkoto odločili zase. Zmagovalci so v vseh ozirih prekašali na. sprotnike. Sodil je g. Seitl. ČSK: Maribor 4:2 (2:0) čakovec, 11. novembra. Igra je bila od začetka pa do konca lepa in fair za točke. Obe moštvi sta ®e borili resno in vsak po svojih najboljših močeh. Maribor je bil v prvem polčasu precej dober, ni pa imel sreče in njegov napad tudi nI anal izrabiti mnogo zrelih situacJj. Čeprav je bila igra popolnoma izenačena, so domačini v 20. in 42. min., obrakrat po levem krilcu Bašu, dosegli dva gola. V drugem polčasu so Mariborčani sicer prevzeli iniciativo in se je na-pad za natpadom valil proti čakovcu, ven- Ligaš je Imel prI|ateljsko tekmo Enajstorica Primorja je imela včeraj v gostih moštvo Gradjanskega iz Kariovca in zmagala s 5:2 — »Voda« je pokvarila igro in obisk Naliv je na žalost preprečil boljši obisk. Kljub neverjetno slabemu vremenu pa se je zbralo na igrišču okoli 300 ljudi, ki se jim je hotelo videti igro našega ligaša. Niso bili razočarani. Protivnik ni bil toliko šibak, kot bi se bilo po njegovi prove-nienci moglo pričakovati, in je prisilil domače moštvo, da je moralo dati res vse iz sebe, če je hotelo doseči ta rezultat. K te. mu sta obe moštvi v sicer zelo fair igri šli z nepričakovano energijo in »lavostjo na delo ter v hudi borbi s težkim zemljiščem predvedli razmeroma jako dober nogomet. S četrturno zamudo, ki jo je zakrivil sodnik, na katerega sta morali moštvi v dežju čakati, se je igra pričela in sta moštvi nastopili v postavah: Primorje: Starec—Hassl, Bertoncelj L —Zemljak, Slamič, Boncelj—šlamberger, Pupo. Bertoncelj H, Janežič, Petelin. Gradjanski: Katalančič—Filipčič, Mata. kovič VI.—Mihelič, Našič, Matakovič SI. —Baloš S., ŠuJjagič, Balaš B., Hripko, Si-koronja. Igra je bila, kakor rečeno, zelo fair, zato pa nikakor ni zapadla v monotonost. Nasprotno, bila je od začetka do konca skoraj prvenstveno borbena, deloma tudi ostra, a vendar prijateljska. Takega pote. ka in v takem stilu bi si želeli tudi v varnih prvenstvenih borbah, pa bi si nogomet pridobil mnogo prijateljev. Igralci so se morali boriti na razne strani, največ s terenom. Nikoli si niso bili na jasnem, kam bo žoga ubrala svojo pot, s koliko močjo jo je treba suniti, da bo prišla na zaželjeni cilj. Odtod so bile kombina. cije zelo pomanjkljive in netočne, s podajanjem na male distance se ni prišlo ni. kamor. Prvi polčas je bilo igrišče še nekam uporabno in so bili poskusi kombinacij po sredi vsaj razumljivi. Močvirje v drugem polčasu pa je imperativno narekovalo igro z dolgimi pasovi po krilih in sta tudi obe moštvi ubrali to taktiko. Stranski krilci so imeli pri tem izredno težak posel in mu skoraj nobeden ni bil kos. S kril so tudi padli po večini vsi goli drugega polčasa. črno-beli so bili takega treninga že zelo potrebni. Nevzdržne razmere v savezu so letošnje državno prvenstvo upropastile. Tako se ligaši zatekajo k prijateljskim izhodom iz zadrege, kajti če kje, velja v no-gometu pravilo, da je zastanek istoveten z nazadovanjem. Naš ligaS je tudi v nekompletni postavi pokazal svojo moč. Predvsem je bila tokrat kompletna obramba pozitiven del moštva, ki Je bil od začetka do konca neprestano v gibanju in svoj posel opravil na zadovoljstvo. Vsa tro. jica se je dobro razumela in se medsebojno spopolnjevala. Nasprotnemu napadu, ki ni bil slab, ni dala, da bi si ustvaril kako šanso, en gol je bil dobroplasiran prost strel, drugi je rezultiral iz nerodne situap cije, ustvarjene po nemogočem terenu. V srednji vrsti je opravil ogromno koristno delo Slamič, najboljši krilec na terenu. Taka tla mu menda zelo prijajp. Zemljak je dal svojo standard-igro, Bončlju se pa ni ljubilo; krilo mu je vedno uhajalo. Napad je dal zlasti v prvem polčasu dobro igro. Tokrat se je razigral Pupo in je briljiral deloma z igro v polju, še bolj pa s svojimi bombami. Vratar je imel v njem zelo tež. kega nasprotnika. V drugem polčasu sta zaostali obe krili, tudi Pupo ni bil več prav pri močeh. Ne glede na vse to smo bili z igro zadovoljni. Karlovčani so se predstavili kot Simpatično provincij«ko mO»tv©. Velik plus so imeli v dobri kondiciji. vzdržali so do konca v tempu, ki ni hotel popustiti niti za trenutek. Pri tem so bili žilavi in vztrajni in niso niti pri stanju 0:3 kapitulirali; narobe popravili so rezultat že na 2:3 in šele v poslednjem delu igre so se morali vdati vsesplošnemu pritisku doma. čega moštva. Ugajala je pri gostih predvsem ožja obramba. V prvem polčasu je bil v njej gotovo najboljši mož desni branilec, ki je sigurno držal svojo stran in še konstruk. tivno posegal v napadalne delo Tudi vratar se je pokazal — kot je že običaj pri provincijskih moštvih — za zelo uporabnega; držaj je nekaj prav težkih strelov, ki bi jih bil lahko brez zamere tudi spustil. V halfih so bili gostje bolj Šibki. Zlasti stranska krilca nista bila obrambi v veliko oporo, bolj sta pazila na napadalno stran svoje naloge. Napad je napravil vtis, da bi bil proti šibkejši obrambi dovolj opasen. Sicer si ni izdelal skoraj nobene šanse pred golom, toda v polju je kombiniral kar zadovoljivo in v igri s krili — bolj kot po sredi — precej nevarno prenašal igro. Nekaj o poteka. Soore je otvoril Pupo v 16. min.; s solo-akcijo se je prebil skozi ovire in iz znatne razdalje opalil težko bombo, ki je pod vratarjem našla pot v mrežo. Potem zelo dolgo ni bilo nobenega dogodka. Sele v 32. min. je zopet Pupo v poziciji za strel, toda stvar se mu ne posreči, žoga pride k Pepč-ku, ki jo iz zelo nerodne in težke pozicije sune neubranljivo v mrežo. V 40. min. je tretji gol plod uspešne kombinacije: žogo centrira šlamberger polvisoko, Janežič jo z glavo pasira Pepčku, ta jo tudi z glavo povzame in iz neposredne bližine plasira mimo vratarja. V drugem polčasu dosežejo gostje v 13. min. nepričakovani uspeh. Hassl in Ber. toncelj zakrivita škarje, levo krilo bije prost strel iz nenevarne pozicije, toda žoga najde v opasni krivulji zgornji kot in rezultat je zmanjšan na 3:1. V polju imajo domači sicer premoč, toda ozemlje pred golom gostov je globoko preplavljeno in ne da napadu, da bi kaj izkoristil. Nasprotno se v 24. min. prebije nasprotni napad preko levega krila do gola, Bertoncelj še nekoliko pomaga centrirati in od desne zveze preko srednjega napadalca gre žo. ga v mrežo, 3:2. Takoj zatem se primor-janski napad kar vsidra v jezeru pred nasprotnikovim golom, žoga gre samo po dva tri metre sem ali tja, naposled pošlje Slamič malo jačji odbojni udarec visoko tik pod prečko, vratar sicer odbija, ali čisto dar so prejeli še en gol. šele ▼ 28. min. je Priveršek znižal na 3:1, toda že v naslednji minuti je Galovič zvišal oa 4:1, a končni rezultat je postavil Bernek v 26. min. Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane objektivno in sploh odlično. Tekma se je končala brez najmanjšega incidenta. danes medmestna tekma Pupotu na nogo in v naslednji desetin ki sekunde je žoga v mreži. Po sredi v napadu ne cvetejo rožice, zato gre Pepček na levo krilo, in res mu odtod uspe v 31. min. udarec: lep center z desne pobere »voJley« in ga neubranljivo plasira, postavil je končni rezultat 5:2. Sodil je g. Pevalek zelo dobro. Beograd : Sofija 2:2 (1:0) Sofija, 11. novembri. Na igrišču Junaka se je vršila pred 12.000 gledalci Beograd : Sofija. Beograjčani so igrali zelo lepo in so tudi zasluženo prišli v vodstvo po Lojančiču. Rezultat se do pavze ni spremenil. Po odmoru so Bolgari po Lozanovu izravnali, toda Stevovič je spet zabil vodilni gol za Beograd. Bolgari so nato napeli vse sile, da bi izenačili kar se jim je posrečilo šele tik pred koncem igre po zaslugi beograjskega branilca Mitroviča, ki je zagrešil hud foul. Gostje so skušali še enkrat povišati, toda prehitela jih je sodnikova piSčalka. Tekmo je vodil domačin g. Došev. Ostale nogometne tekme Zagreb: Slavija (VaraMta) : železničar 1:0 (0:0)1 1500 gledalcev. »Igra je bila do 30. min. drugega polčasa brez gola, nato pa so Varaždiii<-i zabili edini in zelo leip gol dneva. Domači so bili zaradi tega popolnoma potrti in do konca zelo slabi v igri. Tekmo je sodil g. Bažant, ki mu očitajo nerazpoloženje proti gostom. Druga kvalifikacijska tekma, ki se je tudi končala z zanago Slavije, tako da je zdaj drugi finalist za tekmo z Gradjansikim za državno ligo. Beograd: Jugoslavija : Gradjamski 1:0 (1:0). Zemun: Barik : Sparta 4:1 (3:0). Šibenik: Hajduk (Slplit) : Osvit 2:1 (1:0). Sarajevo: Sašk : Hajdulk 1:1 (0:0). Dunaj: Avstrija : Švica 3:0 (2:0). Tekma za mednarodni pokal. 30.000 gledalcev. Prva dva gola sta padla do 16. nuin. prvega polčasa, tretji pa takoj po začetfku drugega polčasa. Praga: židenice : Prostjejov 1:1, DFC : Bohemiams 1:1. Siparta : Kolin 2:1, Slavia : Čechie-Karlin 11:3, Teplitzer FC : SK Plzen 4:1, Viktorija (Plzen) : Kla-d-no 3:1. Budimpešta: Hungaria : Kispest 1:1, Szeged : Bocskay 3:1, III. okraj : Attila 0:0, Ujpest : »11« 3:0, Ferenczvaros : Sorokear 2:0, Somogv : Phobus 1:1. Rim: Italija B : Avstrija B S:1 (1:1). Bern: Vie-nma : SC Bern 3:0. Lugano: SC Lugano : FC Milano 5:4. Curih: Švica B : Reprezentanca Tirolske 7:1 (3:0). * ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Rebcu. Nov državni rekord dr. Narančiča. N«j lahk< atletskem mitingu v Zagrebu se je posrečilo našem« dolgo le ta emu atletu in rekorderju dr. i^arančiču zboljsati državni rekord prof. Ambroccvja v metu diska od 44.16 m, ki je ostal ne i spremenjen od leta 1923, na 44.52 m. Otvoritev prvega smučarskega doma v Bosni. Na planini Crepolsko blizu Sarajeva je bil včeraj svečano otvo-ško voino letalo. Kakor poročajo nemški listi, je bilo ubitih pet oseb. belgijski} listi pa imajo poročila, da je bilo na letaku, ki je izdelek Junkersovili tovarn in je tipa »Goring*, poleg pilota in mehanika 14 oseb, letalski inštruktor in 13 gojencev neke nemške letalske šole. Vsi so se ubili. 700 ribičev pogrešajo Beol, 11. novembra. AA. Zaradi hudega viharja v pokrajini Nandu se je potopilo tudi več ribiških čolnov. Okoli 700 ribičev pogrešajo. Največji državni dolg Pariz, 11. novembra. AA. Iz "VVashingto-na poročajo, da znaša ameriški državni dolg po poročilu finančnega ministrstva 25.495,702.294 dolarjev. To je največji dolg države, kar ga pozna zgodovina. V Nemčiji še nad 2 milijona ljudi brez kruha Berlin, 11. novembra. AA. Vzlic neobhodnemu znižanju delavstva v nekaterih kategorijah podjetij v tem letnem času je Število nezaposlenih v Nemčiji vendarle padlo za 3.000 in znaša konec prvega tedna novembra 2,268.000. Nova turška petletka Carigrad, 11. novembra. AA. List Aksam poroča, da pripravlja turška vlada novo gospodarsko petletko. Bistveni del tega načrta bo posvečen sistematični elektrifika, ciji Turčije. Svetovna plovbena konferenca London, 11. novembra. AA. »Financial News« prinašajo vest, da se v kratkem sestane v Londonu svetovna konferenca za plovbo. Na dnevnem redu je znižanje svetovne tonaže, občutna znižanje državne subvencije in drugo. Objave Poseben strokovni tečaj za hotelsko obratovodstvo Vam nudi možnosti, da si Izpopolnite svojo Izobrazbo to da si pridobite potrebno usposobljenost za službe v po-gostinskih obratovalnicah kot pisarniška moč, blagajmičarka, portir, knjigovodja, ekonom, upravitelj Itd. Začetek tečaja 20. t. m. — Vsa pojasnila daje Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2-K. Prevratni dnevi ob Jadranu Kako smo prišli ob Trst in Reko n. V zadnji ponedeljski številki »Jutra« smo opisali prevratne dogodke v Pulju in prihod italijanske vojske v največjo vojno luko bivše monarhije. Nekako slično se je ob prevratu leta 1918. izvršila tudi okupacija največjega trgovinskega pristanišča in obenem največjega slovenskega mesta Trsta. Odbor za javno varnost in Narodno viječe v Trstn 30. oktobra 1918. leta je dobil tržaški namestnik od dunajske vlade ukaz, naj zapusti mesto in celotno upravo izroči legalno konstituirani vladi. Istega dne se je ustanovil v Trstu Odbcr za javno varnost, ki je sestajal apočttka iz samih Italija, nov, in sicer iz dvanajst nacionalistov in dvanajstih socialistov. Na zahtevo Slovencev se je kasneje izpopolnil še s štirimi slovenskimi delegatk dvema narodnjakoma in dvema jugoslovenskima nacionalistoma. Ta odbor 28 članov je predstavljal legalno konstituirano vlado mesta Trsta. Naslednji dan je prevzel od tržaškega namestnika celotno javno upravo, nato pa je cesarski namestnik še isto popoldne zapustil Trst. 31. oktobra je imenovalo Narodno viječe v Zagrebu dr. Otokarja Ribafa za predsednika Narodnega viječa v Trstu. Poveljstvo mornarskega bataljona, komande min in narodne garde revolucionarnega odbora za javno varnost je prešlo v poverljive roke pomorskega kapetana Petra Pavla Vu-četiča, ki je kot neposredni soudeleženec pred leti v reviji »Jadranski straži« točno opisal potek okupacije Trsta. Med drugim pravi: »že 30. oktobra so se začeli v Trstu veliki neredi, ki so ogražali varnost življenja in imetja. Od Narodnega viječa in revolu. cionarnega odbora za javno zaščito v Trstu ustanovljena narodna garda niti od daleč ni mogla biti kos nevi-nosti od plenilcev, ubijalcev in lačne sodrge, ki je ogra. žala javni red in mir. Prebivalstvo je gla-dovalo, ker avstrijska oblastva Trsta niso bila dovolj oskrbela s hrano. Antanta naj zasede Trst Zaradi teh okolnosti je odbor za javno varnost naprosil Narodno viječe v Trstu 31. oktobra 1918., naj bi mu dalo na razpolago torpedovko, s katero bi poobiašče. niči odšli v Benetke prosit Antanto, naj zasede Trst in mu pomore s hrano. Prošnji je Narodno viječe še isto popoldne ugodilo in stavilo odboru za. javno zaščito na razpolago torpedovko št. 3 pod nastopnimi pogoji: 1. Torpedovka izkrca tri parlamentarcu, delegate odbora za javno zaščito, in to enega od italijanske narodne stranke, drugega od italijanske socialistične stranae in tretjega od jugoslovenskega Narodnega viječa v Trstu. 2. Poleg imenovanih delegatov se vkrca še član Narodnega viječa v Trstu, ki t>o zastopal lastnika ladje, to je Centralno narodno viječe v Zagrebu. 3. POmflč in okupacija Se mOra zaprositi od Antante in ne od Itaflije same, v kakršnem smislu se bo glasilo tudi polno, moč je parlamentarcev. 4. Za delegata tržaškega Narodnega viječa je odbor za javno varnost imenoval dr. Josipa Ferfoljo, zastopnik lastnika broda je bil dr. Ljubomir Tomašič, vodstvo ekspedicije pa je bilo poverjeno ka-petanu Vučetiču. Zastopnika italijanskih frakcij sta bila Marko Samaja in Alfredo Callini. Vsi imen orani so se vkrcali še isti dan na jugoslovensko torpedovko št. 3., ki jo je z velikimi težkočaioi opremil kapetan Vu. četič, potem ko je udušil ;n zatrl sabotažo nezanesljivih avstrofiiskih elementov, ki so mu grozili s smrtjo. Ob pol 7. zvečer je poslal kapetan VuCe-tič na poveljstvo atntantrne mornarice v Benetkah radijsko brzojavko s sporočilom, da namerava poslati jugoslovensko Naroa. no viječe naslednji dan, to je v petek i. novembra torpedovko, da se dogovori z Antanto za radi hudega položaja Trsta. Odgovor je bil povoljen; glasil se je: 2>Zelo dobro, zelo dobro«. In 1. novembra 1. 1918. je naša torpedovka št. 3 ob 5.20 zjutraj od plula proti Benetkam. Okoli 7. zjutraj je dospela v višino Gradeža, odkoder so jo pričele obstreljavati avstroogrske baterije, ker so opazile na njeni krmi srbsko zastavo. Spredaj je vihrala mala bela parlamentarna zastava. Tržaški parlamentarci so bili v zelo težavnem položaju. S kopnega topovske krogle, morje posuto z minami, avstrijskimi in italijanskimi. Kdo Je vedel zanje! Plavale so v globini treh metrov, medtem ko se je torpedovka po-greznila le 2.8 m globoko. In s polno paro so rezali valove proti Benetkam. Ladjo so ■upravljali trije oficirji in deset zanesljivih mornarjev, navdušenih narodnjakov Dal. ma/tmcev, ki so se prostovoljno javili za to pot. Okoh 9. zjutraj se je torpedovka približala dogovorjenemu mestu sestanka. Najprej se je pokazalo pet aeroplanov, o katerih so spočetka mislili, da so avstrijski, šele kasneje so spoznali, da so italijanski. Med aeroplani m torpedovko so se izmenjali pozdravi. Malo za tem so se pojavile štiri italijanske torpedovka v bojni črti in pripravljene na strel. Med poveljniki so se izmenjali ukazi in navcdila in odpluli so proti Benetkam. Pred vhodom v luko se je morala naša torpedovka ustaviti. Bila je ves čas pod najstrožjim nadzorstvom svojih spremljevalk. no pobrigala za aprovizacijo mesta in tako je Trst zdaj povsem brez nrane. Pobrigam se niso tudi nič za organizacijo javne varnosti v svrho vzdrževanja reda in miru, kakor tudi ne za gospodarski položaj mesta, tako da je mestno prebivalstvo na milost in nemilost izročeno razbojnikom in nedisciplinirani soldateski. Ropi, tatvine, uboji in požigi da se vedno bolj množe, položaj je vsako uro slabši, nevarnejši. Odbor za javno zaščito da je sicer organiziral policijsko službo, sestoječo iz občinskih stražnikov prostovoljcev in malega števila zanesljivih slovenskih vojakov, ali to skromno število še zdaleka ne ustreza | stvarnim potrebam. Skratka, mesto da je obsojeno na glad in končno propast, če ne pride nujna pomoč. Zaradi tega. da je prišel v Benetke svoje brate prosit v imenu italijanskega narodnega fašija v Tr®tu, n»j pride Italija okupirat Trst in naj oskrbi mesto s hrano; Delegat Alfredo Callini je popolnil sliko žalostnih tržaških razmer, naglašal potrebo nujne pomoči Trstu ter prosil v smislu pooblastila za p°sredOvanje Antante »11 Italije v sporazumu z Antanto. Delegat dr. Josip Ferfolja se je popolnoma pridružil gornjim pojasnilom in zan-tevam svojih dveh tovarišev, v kolikor se je to tikalo gospodarskega in varnostnega, položaja Trsta kakor tudi nujne pomoči z živežem in zdravili, medtem ko je v političnem pravcu in v zadevi okupacije Trsta on kot odposlanec odbora za javno zaščito v Trstu in na podlagi pismenega mandata in pooblastila prosil za intervencijo An tante, a ne Italije Same, kakor je to zahteval delegat Samaja. Glede na razna sporna državnopravna in politična vprašanja jadranskih pokrajin med Italijo in Jugoslavijo, kar vse da bo rešeno šele na mirovni konferenci, on kot zastopnik jugo. slovenskega. Narodnega viječa ne more pristati na začasno okupacijo Trsta po Italiji, razen v primeru, da bi Italija za to dobila nalog od Antante. Poveljnik Benetk je vzel izjave delegatov na znanje, nato delegate vljudno pogostil ter jim obljubil odgovor za naslednji dan. Drugo jutro 2. aovembra je poslal na parlamentarno torpedovko svojega po. močnika z obvestilom, da so bile zahteve delegatov sporočene Antantnim vladam. Ob pol 12 dopoldne so delegati že dobili na torpedovko pismeni odgovor, podpisan od šefa glavnega štaba italijanske vrhovne komande generala Diaza, ki se je glasil: »Poslal bom nujno pomoč v Trst.« Neposredno za tem, ko je pomočnik admirala Marzole, kapetan vojnega broda con-te Dentice di Frasso, izročil delegatom na krovu torpedovke odgovor generala Diaza, je zahteval, naj mu naši pomorski oficirji na karti zaznamujejo svobodno prekomor. sko pot od Tilmenta do Trsta, kar so poveljnik naše torpedovke Vučetič in njegova dva oficirja, kapetan Gebauer in Ante Račič, storili. Po oni min prosti progi so morale Antantne vojne ladje pluti iz Benetk v Trst, ako so ga hotele doseči brez škode. Zastopnik lastnika ladje, to je Narodnega viječa, dr. Ljubomir Tomašič je poslal iz Benetk na naslov Jugoslovenskega Narodnega odbora v Parizu preko komandanta admirala Marzole dve brzojavki: eno o prihodu torpedovke v Benetke, drugo o odhodu in uspehih delegacije. Parlamentarci so odpluli iz Benetk v nedeljo 3 novembra 1. 1918. ob 7. zjutraj in I dospeli v Trst istega dne ob 2. popoldne, šli so naravnost v odbor za javno zaščito, ga obvestili o svojem delu ter mu izročili pismeni odgovor generala Diaza. Trst je zasedla italijanska vojska Dve uri kasneje so že priplule v Trst prve italijanske torpedovke pod poveljstvom generala Karla Petitti di Roreto. Pripeljal se je na torpedovki »Audace« ter izjavil, da je prišel v Trst, da ga osvoji in zasede (per diritto di conquista e di occupazione). Tako se je izvršil pohod italijanske vojske v Trst 3. novembra L 1918. ob 4. popoldne, torej trinajst ur za tem, ko je na ita. janski fronti istega dne ob 3. zjutraj službeno prenehalo streljanje in so se ustavile sovražnosti. Isti večer je imel tudi odbor za javno zaščito svojo zadnjo sejo. Prečitalo se je poročilo delegatov parlamentarcev o njihovem posredovanju za pomoč Trstu, nato pa je predsednik odbora Valerio sporočil, da je po odredbi generala Petitti di Roreto odbor za javno zašči+o razpuščen. Trst se je izpremenil v Trieste. nik. Reška mestna uprava je bila spočetka poverjena predstojniku kr. kotarskega oblastva na Sušaiku Konstantinu Rojčevi-ču, ki je kasneje prevzel upravo javne varnosti, dočim je osrednje Narodno viječe v Zagrebu med tem imenovalo posebnega velikega župana za Reko. Madžarsko, italijanska Fiume se je umaknila jugoslovenski Reki, na mestnem stolpu in na na. mestnikovi palači je za vihrala naša t robo j-nica, veliki župan dr. Rihard. Lenac je prevzel oblast. Vse tc se je vršilo z neverjetno naglico in mirnostjo, ki je zaprepa-stila našemu življu prej toliko sovražne tujce. Madžari so po večini pobegnili, Ita. lijaini in italijanaši pa so se zgrnili okoli svojega voditelja in reškega župana dr. Via mlajšega ter skupno s svojim laškim narodnim svetom po radiu zaprosili italijansko vojno mornarico, ki je bila tedaj že v Pulju. za zaščito. Prihod Italijanov Seveda se tudi v tem primeru niso pusti, li »zastopniki Antante« dvakrat prositi in 4. novembra sta zapluli v reško pristanišče dve italijanski vojni ladji s križarko »Ema-nuele Filiberto«. Admiral Raineri je izjavil našemu velikemu županu, da je prišel ščitit svoje sonarodnjake na njihov poziv, ker so se vršili v mestu nemiri. Ta očitna pretveza je streznila reške Ju-goslovene, ki so zavezniško mornarico pozdravili ob njenem prihodu v reško luko z ogromno množico 25.000 reških in okoliških naših ljudi z nad štiristo prapori. Na mestnem stolpu so prišleki sneli našo tro. bojnico in jo nadomestili z italijansko tri-koloro Pa je nekdo snel spet trikoloro in izvesil našo trobojnico. Nekaj časa sta plapolali z mestne hiš? celo obe narodni zastavi pa že drugi dan po prihodu Italijanov naše ni bilo več na stolpu. Sicer se pa v mestno upravo one dni Italijani niso niti najmanj vmešavali. Da se primerno zaščitijo naša oblastva ter vzdrži ta red in mir, je sušaško Narodno viječe zaprosilo Zagreb in vrhovno vojno poveljstvo v Beogradu, da pošlje na Reko potrebno število srbskih vojakov. In prišli so. 15. novembra je strumno korakal v me. sto drugi bataljon 5. pehotnega polka pod poveljstvom podpolkovnika Ljubomira Mak. simoviča. Nepopisno je bilo veselje našega naroda, silen je bil njegov ponos, a neizmeren je bil strah reških italijanašev in admirala Rainerija. čeprav so isti dan pri. plule na Reko tudi angleške in francoske vojne ladje, to italijanskega admirala m skrbelo, le bataljon srbskih vojakov mu je delal preglavico. Takoj je zahteval, da s« umaknejo 10 km z Reke. Naše čete so se morale umakniti In pričela so se pogajanja med predstavniki zaveznikov in naših oblastev, ki so se končala tako, da so se naše čete 17. novembra res umaknile z Reke 10 km daleč. Pri tem se je admiral italijanske vojne mornarice obvezal s častno besedo, da ita. lijanske čete ne bodo zasedle Reke. Pa se je dogodilo še istega dne ob 4. popoldne, ko se naše, to je srbske čete, še niso niti povsem umaknile od mestnih zidov, da so se na drugem koncu mesta že tihotapile ra Reko italijanske brigade »Granatieri« m »Sessia«. čez dva dni so še preostali do. brovoljci primorskoobrambnega oddelka pod vodstvom podpolkovnika Petra Teslioa na višje povelje zapustili Reko, ki je bila s tem rešena jugoslovenskega varuštva ter je z vsem svojim silnim bogastvom nemo. teno padla v roke »Zmagovalcem*. Od 17. novembra 1. 1918. za tuji svet ni več Reke, obstoja le še Fiume. Jadranski. TEDEN DNI FILMA Smrt kosi v Hollywoodu Po neštevilnih senzacijah, ki so bile v zadnjih letih zvezane z obstojem tega mesta, se je letos Hollywood zresnil. Saj je bilo letošnje poletje za Hollywood čas strahu in žalosti. Zlasti meseca julija je skoraj vsak dan umrl kakšen znan odličen filmski igralec. Smrtni vzrok nekaterih je doslej še nepo. jasnjen. Omenimo naj samo najvažnejše igralce in igralke, ki jih je pokosila smrt. Prva je bila velika igralka materinskih vlog Marija Dresslerjeva. Marija Dresslerjeva v svojem prvem večjem filmu »Anna Christie« Tržaška delegacija v Benetkah O pol 1. popoldne so tržaškim delegatom po parlamentarnem običaju zavezah oči in italijanski kapetan bojnega broda Etto. re Rotta jih je z motornim čolnom odvel v Benetke pred admirala Maržo lo. Odposlanci so se legitimirali s svojim pismenim pooblastilom od odbora aa javno varnost v Trstu ter nato razložili vzroke svojega parlamentarnega odposlanstva. Delega+ Marko Samaja je obširno opisoval žalostni in težavni položaj, v katerem je bil Trst Avstrijska oblastva, da so zapustila Trst, izročivši vso oblast odboru za. javno zaščito, v katerem so zastopane vse stranke v Trstu, italijanske in slovenske. Prejšnja oblastva da se niso dovolj- Reka najprej v naših rokah Za Trstom največje pomorsko trgovsko mesto bivše monarhije je bila Reka. Od svojih 42.000 prebivalcev leta 1918. je štela najmanj polovico Jugoslovenov, ki pa niso imeli primernega vpliva na mestno upravo, ker so Madžari Reko kot svoj »corpus separatum« sistematično potujče-vali in favorizirali v mestu vsakogar, samo ne Jugcslovena. V nasprotju s Trstom je bila Reka obilno založena z živežem in vojnimi potrebščinami, saj je preko Reke monarhija zalagala svojo vojsko v Albaniji. J. V Macdonald, ki je kot angleški oficir v prevratni doba živel na Reki, trdi, da je bilo po tamošnjih skladiščih in ladjah ob italijanski okupaciji živeža in vojnega materijala najmanj za pol milijarde kron. Saimo tobačna tovarna je imela gotovih izdelkov za dvajset milijonov kron. Vse to smo mirno prepustili Italijanom, čeprav smo bili sedemnajst dni mi gospodarji Reke. Prvi so na Reki svojim tlačiteljem odrekli pokorščino vojaki Jelačičevega pehotnega polka 79., ki so se v vojašnici že 23. oktobra 1. 1918. uprli ter izvesili hrvaško zastavo. Odprli so ječe reškega tribunala, osvobodili politične jetnike in s tem dali znak za splošen upor. Splošno zbeganost so kot povsod izrabljali temni elementi ter pričeli nasilstva. Reški Italijani in italijanaši so urno sestavili svoj narodni svet, nazvan Consig-lio Naizionale, ki ga je vodil dr. Grossich starejši. Sami brez moči so pričeli takoj drugo jutro po vojaškem uporu pogajanja z Narodnim viječem na bližnjem Sušaku, ki mu je predsedoval dr. Andre Bakarčič. 30. oktobra je sušaško Narodno viječe prevzelo kraljevsko ogrsko gubernijo na Reki, o čemer je bil takoj sestavljen zapis. Bila je hči nekdanjega nemškega častnika, ki se je po poroki z neko Angležinjo preselil v Kanado in se tam s težavo preživljal kot učitelj glasbe Marija je prišla na svet leta 1870. v Cobourgu. Nikoli ni bilo denarja pri hiši, njena otroška leta so zasenčevale večne skrbi njenih staršev. Ko je nekoliko dorasla, se je godilo njenim staršem tako slabo, da je morala izrabiti vsako priložnost, da je sama kaj zaslužila. Pridružila se je neki potujoči gledališki družbi in tako prišla od dna navzgor, kakor toliko danes slavnih ameriških gleda, liških in filmskih zvezd. Ko je nekoč gostovala v hollywoodskem gledališču, je dobila ponudbo, da bi nastopila v filmu. Tam je bila partnerica nekega komika, ki je bil takrat še skoraj ne. znan Tem bolj pa je znan dandanes: bil je sam Charlie Chaplin Vendar pa je ostalo samo pri tem filmu, ker je morala gledališka družba odpotovati drugam. Ko je izbruhnila vojna, je začela prirejati povsod po državi gledališke predstave za ranjence Ko pa se je po končani vojni hotela vrniti k gledališču, je dobila povsod zaprta vrata Občinstvo je takrat zahtevalo nove vrste zabavo. In zlasti samo mladost in lepoto. Tedaj se je začel zanjo hud čas čakanja, pomanjkanja in večnih denarnih zadreg. Toda še je bilo dosti ljudi, ki so verjeli v Marijino umetniško poslanstvo. Slavni ka-rakterni iralec Lon Chaney je večkrat opozoril vodilne gospode pri družbi MGM na nadarjenost te igralke, toda gospodje so se je spomnili šele takrat, ko je bil Cha. ney že mrtev in ko so potrebovali za Angleško verzijo filma »Ana Christie« igralko, ki bi predstavljala staro vlačugo iz pristanišča. Ko so začeli ta film igrati, je postala ta žena, ki je doslej ni hotela angažirati no-bena družba, v najkrajšem času najbolj iskana igralka. Takrat je bila Marija že v 57. letu Od njenih najboljših filmov so evropskemu občinstvu najbolj znana dela »Tuja mati« in »Ema, birer družine«. O Mariji Dresslerjevi govore, da je ne. koč izrekla tele prelepe besede: »Tisti ljudje dobe od življenja največ, ki mu največ dajo.« Tudi ona je imela bogato življenje. Za njo žalujejo milijoni ljudi, toda tega niso mogli pokazati. Kajti po njeni želji ni nihče zvedel za dan in uro njenega pogreba. Pokopali so jo tiho, na skrivaj. Morda se nekateri prijatelji filma še spo_ minjajo Lewa Codya, ki je bil eden naj-priljubljenejših filmskih komikov Amerike. Umrl je med delom pri svojem zadnjem filmu »Shoot the Works«. Podlegel je srčni bolezni, ki mu je že dolga leta grenila življenje. ★ Malo dni nato se je smrtno ponesrečila njegova partnerica v istem filmu Usoda jo je zadela pri neki skrivnostni avtomobilski nesreči šele v dvajsetem letu je bi. Ia in leta 1930 so jo proglasili za >Miss Universum«, najlepšo ženo sveta. Pred kratkim je lepa Dorothy Dell podpisala svojo prvo pogodbo za film. Zanimivo je, da je že pred tremi leti ta igralka na čudežen način ušla smrti. Takrat bi so bila morala udeležiti izleta na jahti nekega bogatega Američana, v po. slednjem trenutku pa je lastniku jahte sporočila, da je ne bo. Neznana slutnja ji je ta izlet odsvetovala. Dve uri nato se je jahta potopila in večina udeležencev izleta je našla smrt v valovih.. Lfliao Tashmanov^ ena najbolj znanih zvezdnic nemega filma, žena, ki so jo ime-1 ninovali »najelegantnejšo gospo v Holly. woodu«, je prav tako iznenada umrla. Nje-1 ni filmi so danes že skoro pozabljeni, ven-1 dar pa se je je nedvomno še marsikdo spominjal iz filmskih dram, kjer je bila part- I nerica najznamenitejših ameriških karakternih igralcev. Bila je poročena z igralcem j Emundom Loweom. * Russ Colombo, ki je bil po Bingu Cros-boyu najpriljubljenejši pevec v radiu in se udejstvoval tudi v filmu, kjer so ga kritiki proglasili za naslednika Rudolfa Valentina, j je umrl, ko je nekega dne padel iz majhne j višine. Zaradi njega se je dala lepa zvezdnica I Carola Lombardova ločiti od svojega mo. ža Williama Powella. Russ Colombo se jej ponesrečil teden dni po poroki z njo. * In serija smrti menda še ni zaključena, i Edvvina Boothova, glavna igralka v fil-| mu »Trader Horn«, leži že dve leti. Obolela je na neki neznani tropski bolezni, ki j si jo je bila nakopala pri tem filmu. Tudi onjej pravijo zdravniki, da ne oo več dol-1 go živela. * Zdaj ne govore v Hollywoodu ni več o| pikantnih sporih med Marleno in njenim režiserjem Sternbergom, ali pa o Greti in Roubenu Mamoulianu, ali pa o Gloriji Swansonovi in Herbertu Marshallu. Molče in molk pomeni vprašanje k usodi »Who| will be the next?« »Kdo bo naslednji?« bo igral spet Boris Karlov. Nejgova partnerica bo Mae Clark. Mae West. ki je doslej igrala večinoma vloge zapeljivk in žena dvomljive vredno, sti, je dobila velijo vlogo v filmu »Zdaj sem dama«. Resi-*er Aleksander Korda izdeluje v Londonu film »Jožef in njegovi bratje« po znanem romanu Thomasa Manna. Film bo izdelan v barvah. Filmske zanimivosti Gustav Diessl, ki je ostal v nepozabnem spominu po svoji vlogi v filmu »Temnici«, se mudi zdaj na Himalajskem pogorju, kjer izdeluje neka nemška filmska družba zanimiv film. V Ameriki so začeli listi Hearstovega koncema kampanjo proti veliki filmski umetnici Greti Garbo, ki pa bo najbrž ostala brez uspeha in ji bo več koristila kakor škodovala. V Hollywoodu zaposlujejo 220 stalnih filmskih pisateljev. Družba Metro, ki ima največ zvezdnikov, ima tudi največ takih pisateljev, namreč 65. ki imajo vsi stalno plačo. Pri Paramountu jih imajo 51, 32 pri družbi Warner Brothers, 22 pri Foxu, 18 pri Columbiji, po 16 pa pri družbah Universal in RKO. Mlada filmska igralka Truus van Aal-ten. ki smo jo včasi večkrat srečali v nemških filmih, je zdaj najbolj zaposlena igral, k apri holandski filmski družbi »dneto-ne«. Jchen Gilbert se je nedavno ločil od svoje četrte žene Virginije Bruce. Dati £ je moral 42.500 dolarjev odpravnine in še precejšnjo mesečno rento. Lupe Velez se je ločila od svojega moža Jonnyja Weissmiillerja, znanega igralca iz »Tarzana« in nekdanjega svetovnega prvaka v plavanju. Kot vzrok ločitve navaja moževo surovost. Georgetta Bancroftova, hči znanega ameriškega karakternega igralca, ki je pravkar dovršila svoje 17. leto, je začela igrati v filmu in obetajo ji prav lepe uspehe. „Mala trafika14 V kratkem bomo videli v Ljubljani prav | lep film ki bo nedvomno zbudil med občinstvom dosti zanimanja. Imenoval se bo »Mala trafika« in igralci, ki v njem nastopajo pričajo, da bo film res prvovrstno delo. Imena: Willy Fritsch, Kathe von Na-gy, Adela Sandrock, rajna Hansi Niese, Hans Moser in drugi pokažejo v njem vse ] svoje znanje Vdova Petrinova ima majhno trafiko na j Dunaju in dve hčeri. Starejša, Leonija, je poročena z uradnikom Antonom, mlajša, Gerti, pa se prav tedaj vrača po izpitu k svoji materi. Tam izve, da je začela lahkomiselna Leonija ljubimkati z nekim gro-1 fom Marenzijem. Slučajno pride grof Ma-renzi v malo trafiko, da bi odondod tele. | foniral. Tedaj se mu pridruži Gerti, da bi preprečila sestanek med grofom in Leoni jo. Vse poskusi, da bd se je otrese, pa se je ne more Iz tega nastanejo zapleti, ki pa Včasih je imela blesteč nos, včasih debel« plasti pudra, kar je bilo videti še grše. Če bi bila le poznala skrivnost »mat odraza«! Navadni pudri absorbirajo naravno vlago kože. Potem se kaj hitro pretvarjajo v blesteče testo. Kemiki pa so iznašli način proizvodnje pudra, ki »ne apsorbira«. To je patentirani način Tokalona. Zato že enkratna uporaba pudra Tokalona daje baržunast videz nalik rožnatim listom, ki ostane ves dan. Dražesten »mat odraz« pudra Tokalona Vam bo dal trajno ljubkost tako naravnega videza, da bo ostal puder sam popolnoma neopažen. Recite grdemu blesku zbogom, zbogom za vedno recite debeli in grdi plasti pudra. Kupite še danes škatlo pudra Tokalona. Mali oglasi r/j>nwiji r/ Be*da 1 Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo po&efrimn vbodom, od- se naposled razpletejo v splošno zadovolj-1 '»Tk^™ ^ stvo. Streljati ulici št »v 28. 32791-23 Filmske novosti V kratkem bo izdelan najnovejši film _ __ Vlaste Buriana »Zlato tele«. Izdelujejo ga I Beseda I Din, davek 2 Din, v dveh verzijah, nemški in češki. V nem. za iifr« ..... ški verziji bo igrala glavno žensko vlogo 5 Dia-Dolly Haas. Jackie Coogan je bil angažiran za celo vrsto filmov z Divjega zapada. V Ameriki izdelujejo nov film iz Schu-1 podeljujem ®r do bertovega življenja. Glavno vlogo bo imel 15 ft00 nj« n^si, večkratni partner Grete Garbo Nila Ast. i™ J*0 P°S°',,a upr porokov, prot; me I ee6nenwi odplaSiln na 5 let Družba Universal pripravlja nadaljeva-1 Zahtevajte brezp!«&n«, pr©. nje filma »Frankenstein«. Imenoval se bo l^1®" »Frankensteinova nevesta«. Glavno vlogo'SUiEt* za šifro ali dajanje naslova Najmanjši znesek 17 Din. Vsem državo in samo upravnim oett- —:.. j .1 : . . Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pokušajte Kovače/ Biserluk prolzvodjava »Felngold« tvornlca, lstoine morske ribe, Novi Sad. 32810-6 Površniki cre-ncb-oconte. nenjeind sok-nji&' itd Najboljši nakup prt Preekerjn, St. Pmi» cee-ta 14. 133-6 Toplo zimsko perilo rokavic«, nopavioe Ud. dobite zelo poceni pd tvrdtl P- M. Schmftt. Ljubljana. Pred škofijo 2. Liagarjera od«« i. Pozor na iztofl* io 'a-aftevol CJrefcje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakarnarje Fran« Je*rfek. - Za maeratot del Je odgovoren AJofr Novak. - Vsi v Ljubljani