xvn. letnik. V (joriei, 11. novembra l'.)Oi). 45. številka. i .* . . * • ■iP' ' #** V4t'*. N*tW Izdajatelj in odgovorni urednik: .1. VitnpoISck v Gorici. liska »Narodna Tiskarna** (odjov. L. Lukežič) v Gorici. 3»"€- Izhaja vsakičflrtek ob H. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo Netrankovana pisma se ne spie-jeiiajo Cena listu znaSa za celo leto + krone, za pol leta 2 kroni Za manj pieinožm z« celo leto 3 krulil', za pol leta K 1 ‘50. Za Nemčijo je cena listu f> K, za druge deželo izven Avstiije 6 kron. Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna" v (joriei, ulica Vet turinl St. 9. >< :3>~OZ- Naročnlno in naznanila sprejema upravništvo, Gorica SemeniSka ulica št. IG. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vitu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem I) r e g u (Riva Corno) 51. H po 8 vin. Oglasi in poslanice se račuuijo po petit vrstali in sicer: če se tiska enkrat 1 J- v , dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. ZAHVALA. Podpisani deželni poslanci slovenske ljudske stranke se presrčno zahvaljujemo svojim cenjeni>ii volivcem na zaupanju, katero so n un izkazali s tem, da so nam poverili deželnozborske mandate, ter jih zagotavljamo, da si bomo Steli vedno v svojo sveto dolžnost, zastopati in braniti pravice in koristi svojili volilcev na vsako stran, ter da se bomo resno prizadevali izpolniti to svojo dolžnost, kolikor nam bodo pripuščale naše moči in politični odno-šaji v deželi. Priporočamo se svojim volivcem, naj nam ohranijo svoje zaupanje in naj ostanejo v vodnem stiku z nami, da bomo ob vsaki priliki poznali njihove željo in potrebe. V Gorici, K. novembra 1909. Ivaq Derbuč, Josip For\, dr. Anton Gregorčič, Anton Kosmač, Aritori Manfreda, Miha Marinič, dr. Hir\ko Stepančič, Miha Zcga. Gospodarsko delo Slovenskih Ljudskih Strank. Trdna podlaga vsake stranko, ki želi imeti zaslombo med narodom, je gotovo gospodarsko delo. Stranka z gospodarskim delom, ki nastopa ob danili prilikah med ljudstvom — recimo ob volitvah najde med ljudstvom zaslombo. S samim obljubljanjem se nič ne doseže. Dejstva morajo govoriti. Gospodarsko delo — ki. mimogrede re- Prizori iz moderne obrtne šole. (Godi se v šoli. kjer se učenci razgo-varjajo in kadijo). Prvi prizor. Učitelj (vstopi.) Učenci vstanejo ter pokimajo z glavo. (Omenjeno bodi. da g. učitelj ne trpi besednih pozdravov kakor n. pr. Hvaljen b. .J. K. iz več vzrokov; eden je tudi ta, da ga začne boleti glava, če pozdravi kdo krščansko. Zato se za pozdrav samo pokima z glavo.) Učitelj (gre k mizi, vzame imenik in začne klicati učence. Ko pregleda vse, vrže imenik ob tla ter se začne jeziti): Kaj, samo šest vas jo danes! Kje pa so ostali? Perko (učenec): Bojijo se Vas in Vaših klofut, zato nočejo priti. čono, zahteva zrelih mož, izkušenih za-drugarjov — ni lahko. Vsaka stranka mu ni kos. Naše Slovenske Ljudske Stranke so takorckoč rojeno za gospodarsko delo. 0 drugih strankah so toga no more trditi. Nasprotniki, agrarci in liberalci to sami priznavajo. Pravijo le, da služi naše gospodarsko delo v prvi vrsti utrjenju naše Slovenske Ljudske Stranke. Ali to zanikamo. Ce pa ljudstvo samo spoznava, kdo dela za nje, kdo mu pomaga iz bede, kdo skrbi za gospodarsko pov/.digo kmečkega stanu, za to mi nič ne moremo. Ljudstva in sicer hvaležnega ljudstva vendar ne bomo pehali od sebe. Zakaj pa liberalci in agrarci ne skušajo z gospodarskim dolom si utrditi položaj v deželi ? Seveda, tako gospodarsko, posebno zadružno delo, zahteva žrtov, truda, skrbi in — kar je glavno — zahteva brezplačnega dola in požrtvovalnosti. Ko pa so liberalcem in agrarcem le zine besedica o kakih žrtvah. katere naj bi doprinesli za ljudstvo, zapustijo vso in zbože. »Kaj zastonj naj bom delal ?** To jo prva beseda. Liberalci so za „gšet't“ in lastni žep dobri. Kajpada! Za prihajanje k posojilni čn im, konsumnim in k drugim zadružnim sejam bi zahtevali mastno plačilo. Hi ne bilo slabo! A ravno v tem po veliki večini brezplačnem poslovanju obstoji velika dobrota pri naši gospodarski organizaciji v deželi. Mnogi načelniki in odborniki imajo le to plačilo, da so si v svesli, da koristijo sotrpinom. Agrarci so ob času volitev ustanovili par vinarskih zadrug, ki pa ostanejo. kakor se. zdi mrtvorojena deteta. Vsaj tako tudi „Soča“ piše. Zakaj? Ker jim niso kos! Pravijo, da so v neka- Učitelj: Čakajte capini, jaz vam že pokažem; začne razbivati in premetavati stole in mize; ko se naveliča, sede zopet mirno na klop in bere »Rdeči Prapor'* (da se nekoliko potolaži.) Drugi prizor. Perko (si prižiga smodko.) Učitelj (ga zapazi, skoči k njemu in zakriči): Hitro ven! Perko: Počakajte, da si vzamem klobuk, potem pojdem. (Gre po klobuk.) Učitelj (dene Ferkov klobuk v žep.) — Ferk o skoči k njemu ter mu hoče iztrgati klobuk: ta pa ga drži trdno; tako nastane med njima ruvanje in suvanje, ki je imelo to posledico, da sta padla oba po tleh. Ko sta so nekoliko povaljala je Perko vstal, vzel klobuk in šel iz šole. Tretji prizor. Učitelj (ko si je otresel nekoliko prahu): Zadnjič sem vam razlagal nekaj torih občinah agrarne vinske zadrugo postavilo ceno novemu vinu po 30 do 32 K hektoliter, med tem ko ga prodajajo po drugih vaseh po 24 do 26 K hektoliter. Kateri kupec, ali prokupec, ali gostilničar bo tak tepec, da bo šel kupovat vino v tisti kraj, kjer je najdražje In morda še slabejše vrste? S takim postopanjem se spravlja ljudi v nesrečo, v ubožtvo, v obup, v pomanjkanje. Že kleli bodo člani takih zadrug ustanovitelje istih. Z glavo skozi zid hočejo ti zadružni otročaji. Ljudstvo spreglej in proč od nesreče, ki ti preti od takih nesrečnih zadrugarjev. Lioeraici so v tem oziru previdnejši. Oni raje nobenih zadrug no ustanavljajo. kar jo edino pametno, ker vedo, da zadružništvu niso kos. Pa jo nekaj drugega vmes, kar liberalce odteguje od zadružništva. Zadružništvo namreč trže reveže iz krempljev oderuhov, ki so po veliki večini liberalci. Ako bi torej liberalci zadružništvo podpirali, bi jih vaški oderuhi zgrabili, iiuako bi so zgodilo, ako bi liberalci ustanavljali konsumno trgovine. To bi nastal krik med liberalnimi trgovci v deželi. Izpraskali bi „Sočiuim“ urednikom oči, ako bi zagovarjali kon-sitmno trgovine. Pa saj so se uže večkrat zagnali v konsumno trgovine, trdeč, da škoduj.jo trgovcem na deželi. To radi verujemo. Saj ravno zato. ker so liberalni trgovci po deželi preveč izže-tnali ljudstvo in mu za dragi denar prodajali slabo blago, so se v takih krajih ustanovile konsumno trgovine, ki so prišle tem razmeram v okom. In tako se bode godilo še daljo. Na to naj bodo liberalci pripravljeni. Mi hočemo ljudstvu dobro in mu ros- o socialni demokraciji, in sicer o točki njih programa, ki se zovc enakopravnost. Zato vam tudi danes nekaj povem. Socialisti uče, da smo vsi enaki, da ni eden gospodar čez drugega, in da dela vsak po svoji volji. To jo tudi prav, da dela vsak kar hoče, in mu ni treba zato drugim odgovarjati. Zato tudi klerikalizem (saj veste, da so to papež, škofje in duhovniki) nas ne bo več davil za vrat. Tudi tisto strašenje s peklom, ki zmiraj slišete s prižnic, bo moralo ponehati. Posebno vam priporočam, da ni treba vsega verovati kar učijo „(—.)“: nekateri že veste kaj hočem reči. Povem vam tudi. da g. župnika hudo peče ta šola. pa naj so le jezi, bomo videli, kdo zmaga. Za danes zadosti. Na, ti boš bral „Sočo",ti »Primorca-, ti »Edinost**, ti pa tole povest. Učenci (še enkrat pokimajo in odidejo.) Zagrinjalo pade. nično pomagati, ker je liberalcem to delo tuje. Liberalci se neizrečeno vesele, ako se kak koristim ponesreči vsled krivde tega ali onega, kar pa se le redko zgodi. Niti od sto eden. Ako je vodstvo previdno, trgovec veščak in poštenjak, je polom izključen. Sicer pa. kdor dola jo v vodni nevarnosti, da so mu kaj hudega ne zgodi. Ne pa tisti, kdor delo gleda in mu meče polena pod noge. Ni nobeno čudo, ako se zgodi vsako leto enkrat tu ali tam v celi Sloveniji, da se ta ali ona kon-sumna trgovina ponesreči. Kolikim liberalnim trgovcem poje boben vsako leto! Kdor dela, lahko zgrjši. Kdor ne dola, ne more zgrešiti. Liberalcem so zadružništvo ne ponesreči, ker ga nimajo. Zato tudi nimajo zaslombe v ljudstvu. Delo rodi sadove. Slovensko Ljudsko Stranke na Slovenskem so stranke zadružništva. Zadružništvo jo ljudstvu koristno. Kjer je zadružništvo, tam se je marsikateremu odpomoglo in hvaležno se skazujejo dotičniki s tem, da podpirajo stranko, ki širi ljudstvu koristno zadružništvo. Stranke zadružništva imajo prihod-njost. Zgledi kažejo to po celem izobraženem svetu. Politični pregled. K notranjemu političnemu položaju. Danes je imela biti seja parlamentarne komisije »Slovanske .Jednoto**, ki bi imela sklepati o taktičnem nastopu v sedanjem nad vse kritičnem položaju. Ta seja se je pa odložila na j utre ob 10. uri predpoludne. V poljskem klubu vlada močna struja proti vladanju s ij 14. Načelnik poljskega kluba profesor Glombinski, ki posreduje mod Nemci in med »Slovansko Jednoto", se je včeraj udeležil posvetovanja nemških strank, katere so mu izreklo zahvalo za njegov trud, ter ga naprosile, naj nadaljuje svoje delo. Nemške stranke so se tudi izrekle, da so pripravljene pogajati se s »Slovansko Jednoto” na stvarni podlagi. Naprosili so Nemci tudi prof. Glombin-skoga, da stopi v dogovor s ..Slovansko Jednoto** glede delavnega programa v državnem zboru. .Jutrajšnji dan bo za razvoj parlamentarnega položaja velikega če ne odločilnega pomena. Poljaki pri cesarju. Včeraj jo poklical cesar k sebi poljskega deželnega maršala Badenija, namestnika Bobrzvnskega in poljskega ministra Dulembo. Cuje se, da je baron Bienorth na poljsko zvestobo nezaupljiv in je zato citiral zastopnike Poljakov k cesarju. V poljskem klubu je namreč izredno močna struja proti vladanja ij 1!.. za katero vladanje so Nemci skupno s krščanskimi socialci že pridobljeni, čeravno to taje, Ako bi poljski klub jutre sklenil resolucijo proti $ 14., tedaj bi oba poljska ministra, tudi Bil inski izstopila iz Bienerthovoga kabineta. Slavnostni spnjem kristjanov v turško vojsko. V nedeljo se je v Solunu na svečan način prečital sultanov irade, ki odreja, da se odslej sprejemajo v turško vojsko tudi kristjani. Sprejem krščanskih vojakov v turško armado se je izvršil s posebno ceremonijo. Pri slavnosti so bili navzoči najvišji državni dostojanstveniki in voditelji vseh krščanski!’. narodnosti. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e“: (i.a Antonija Hrovatin 4 K; g.a Jelka Moravec v Ameriki I K; Aha Gravner, Št. Ferjan I K; Josip Fabijan, župnik 5 vin; Franc Dornik, mladenič, Št. Ferjan 50 vin; v nabiralnikih: pri trgovcu T. Ravnikar 18 vin; v krčmi g. Mihe Hvalič SS vin: (št. 23). 420, N. N. 3 krone. Bog poplačaj stotero! V s e v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno via-do Njega Veličanstva cesarja Franca Jožef a 1.! Za »Šolski I) o m" Vesela družba na Vojščici, dan sv. Karola 6 K 80 vin; Pododboru „Slov. dijaške zveze" za Primorje so darovali duhovniki tolminske dekanije zbrani na konferenci pri Sv. Luciji 8 K 10 v. Iskrena hvala, Bog plačaj! Ni ga več med živimi novoizvoljenega deželnega poslanca, gospoda Alojzija Jeriča. Kruta smrt ga je iztrgala iz naše srede. V petek popo-ludne je splezal po lestvi na senik nahajajoč se nad skednjem, katerega tlak je kamenit, kjer je hotel opraviti neko delo. Ne ve se pa kako in izpodtaknil je ob neko desko ter padel tako nesrečno z glavo na kameniti tlak s skednja. da si je pri padcu tako poškodoval lobanjo, da je prišel popolnoma ob zavest. Poklicali so sicer k njemu zdravnika. a vsa zdravniška pomoč je bila zaman in gospod Jerič jc v soboto zvečer ob 9. uri, ne da bi bil prišel k zavesti, izdahnil svojo blago dušo. Pokojnikova tragična smrt je napravila globok vtis na vse in je napolnila z odkritosrčno žalostjo srca vseh onih. ki so ga poznali osebno. Pokojnik je bil namreč mož po Božji volji. Smelo trdimo, da ni imel sovražnika. Spoštovali so ga vsi sploh. Bil je tihe narave, miroljuben. spravljiv, do skrajnosti skromen, bogaboječ, vzor moža poštenjaka; bil je skrupulozno vesten človek: sploh Jerič je bil uzor pravega krščanskega moža. — Študiral ni sicer mnogo, kajti poleg domače šole obiskoval je svoječasno normalko v Gorici in le kak razred spodnje gimnazije. Ostal je potem doma, ker ga je oče, kot starejšega sina. namenil za dom. Vsled njegove bistroumnosti, ki je takorekoč prirojena vsem onim, ki potekajo iz Abramove rodovine iz Tupelč — mati njegova je namreč sestra pokojnega odvetnika dr. Josipa Abrama in pokojnega ministerijalnega svetnika Filipa Abrama — prisvojil si je toliko t Deželni poslanec v gospod 9L03ZI] JERIČ. praktičnega znanja in razsodnosti o domačih in javnih zadevah, da so ga celo poklicani činitelji šteli med najin-teligentnejše in najvestnejše luaške župane. ko je več let zaporedoma županova! v štanjelski občini. In prav zaradi tega in tudi zalo, ker je bil na glasu nad vse pridnega, varčnega in umnega kmetovalca, so si ga kraški možje, somišljeniki S. I.. S., izbrali za svojega kandidata pri zadnjih deželno-zhorskih volitvah ter ga kot takega predlagali strankinemu vodstvu. Pokojnik se ni nikdar in nikamor usiljeval in je tudi kandidaturo vsprejel še-le po daljših prošnjah svojih ožjih prijateljev. Ali smo pa popolnoma prepričani, da bi bil. ako bi mu bil Bog ohranil življenje, v deželnem zboru popolnoma na svojem mestu in da bi mnogo koristil svojim kmetskim volilcem. katerih potrebe in težave so mu bile iz lastne dolgoletne skušnje popolnoma znane. A moralo je priti drugače. Izgubiti smo ga morali taka je bila Božja volja, in nam ne preostaja drugega, nego da se ji udarno. Pogreb se je vršil v torek ob 8. uri in pol predpoludne. Tako veličastnega pogreba niso še videli v Kobdilju in v Štanjelu. Pokojnikovi častilci so prišli od vseh strani v izvanredno velikem številu, da mu skažejo zadnjo čast ter da dokažejo svetu, da ni še izumrlo v ljudskih srcih spoštovanje do značajnih, pravičnih in dobrih mož, do mož, ki so živeli po Božji volji. Mrtvaški sprevod je vodil domači kurat preč. gospod Gleščič ob asistenci petih duhovnikov. — Krsto so nosili štirje podžupani štanjclske krajne občine. Ravnotako so pred in ob krsti nosili starešini sveče; prednose je začel sprevod pomikati, so zapeli domači pevci pred pokojnikovo hišo prav lepo in ubrano ganljivo žalostinko, katero so mnogi in mnogi domači in tuji pogrebci poslušali solznih oči. Pred krsto so se zvrstili šolski otroci pod vodstvom g. učitelja in učiteljice; za krsto pa so šli najprej pokojnikovi sorodniki, potem pa državna in deželna poslanca dr. Gregorčič in sodni svetnik Pon, katerima so sledili deželni poslanci Berbuč, Zega, Kosmač, Marinič in Manfreda. Za temi so šli župani in starešini raznih kraških in vipaskih občin kakor tudi občin goriške okolice. Tem pa je sledila mnogoštevilna množica domačih in tujih pogrebcev, najprej možkih potem pa ženskih. Med pogrebci zapazili smo med drugimi št. peterskega dekana, preč. g. Gotarda Pavletič, vrtojbenskega vikarja preč. g. lidvarda Štrekelj, uradnike štanjclske železniške postaje, c. kr. poštarja iz Štanjela in štanjelske orožnike. Opazili smo pet krasnih vencev in sicer onega deželnih poslancev, domače družine, štanjelske občine, Fabianijeve družine in pa onega iz Vrtojbe z napisom : „Volilci iz Vrtojbe svojemu poslancu zadnji pozdrav". Sprevod se je pomikal iz Kobdilja v Štanjel. Po dokončanih cerkvenih obredih, katerim so sledile tri svete maše, vzdignili so zopet krsto in sprevod se je začel pomikati proti pokopališču pri Sv. Gregorju. Po opravljenih molitvah ob grobu nastopil ie štanjelski župan g. Hočevar, ki je v prav primernih besedah orisal pokojnikovo življenje končavši svoj govor s tem, da je rekel, da pokojnikovi zemeljski ostanki sicer počivajo v zemlji. a da spomin na njegova dobra dela ostal bo vedno živ med onimi, ki so ga poznali. Na to so domači pevci zopet lepo zapeli nadgrobnico »Blagor mu. ki se spočije" in pogrebci so se polagoma solznih oči razšli razgovarjajoč se o veliki nesreči, ki je zadela z njegovo smrtjo pokojnikovo družino in celo občino. Žalujočim ostalim izrekamo na tem mestu naše najiskrenejše sožalje. Blagemu pokojniku pa svetila večna luč! POKOJNEMU ALOJZIJU JERIČU deželnemu poslancu. Prezgodaj, ah, prezgodaj objel Te grob je hladni, za Taboj „Kraška" joče. solzi se kmetič zadnji I Bil mož si, mož jekleni, značaj ves čist kristalno, poznal si le poštenost, načelo versko stalno! Rod ljubil svoj si zvesto, zanj delal »kmet", si vneto, v priprosli kmečki suknji si služil domu‘ sveto! A, ko v najvišje mesto Te ljudstvo je zvolilo, Ti smrt iztrga lavor, ponudi Ti gomilo! Od nas si šel, predragi Alojzij, duša blaga; duh Tvoj pa vžiga srca, ko lica moči sraga! Ne! Vmrl nisi, nisi! Spomin nas Tvoj bo dvigal! Naš vzor boš, Jerič, v borbah, krepost boš v nas povzdigal! Tam v raju pa zastopaj s priprošnjo zemljo kraško, oj prosi blagoslova za ljudstvo siromaško! Domače in razne vesti. Zakaj agrarce L liberalce po deželi tako strašno jezi, ker so pri volitvah tako slovesno propadli ? Iz ljubezni do ljudstva no. saj sami ved6, da so protiljudski in protikmečki in da za delo v prid kmetu nimajo ne veselja in ne zmožnosti. Jezi jih le zato njihov poraz tako strašno, ker morajo držati — jezik za zobmi, ker ne morejo kričati in zmerjati in uganjati razne hujskarije, na katere so se že tedne poprej pripravljali. To jih boli in peče. Vsi somišljeniki S. L. S. se še dobro spominjamo, koliko zmerjanja, zaničevanja, zbadanja in drugih grdobij smo morali prestajati od lanskih volitev, od agrarcev in liberalcev; kaj bi pa letos uganjali, če bi bili zmagali, kar so za trdno pričakovali, se ne da dopovedati. Prav je torej, da so pametni in zavedni možje in mladeniči ukrotili liberalno-agrarno divjost in surovost. Pametni in zavedni možje in mladeniči naj tudi v prihodnje trdno skupaj drže, da liberalno-agrarno podivjanost še bolj ukrotimo in popolnoma uničimo. Potem zavlada v deželi zopet lep mir, da se bo moglo delati v resnici za gospodarski in kulturni napredek našega ljudstva. Sašica se je polotila »Km. Glasu". Revež vidno hira. Pravijo, da letošnja zima ga stisne. Čas bi bil, da bi se spokoril, kajti greha je mnogo napravil v svojem kratkem življenju, toliko, da ga je svet obsodil na smrt. Hujskal in dražil je kolikor je mogel. S tem pa si je pokvaril želodec in smrt je skoraj neizogibna. Mi ne bomo za njim žalovali, žalujejo naj zapeljanci, katerim je »Glas" obetal raj na tem svetu, ako se nanj naroče in ga seveda tudi plačajo. »Glas" bo pustil nekaterim britke spomine. Pravijo, da je vodja dr. Franko zato izstopil iz stranke in zapustil njegovo dete »Glas", ker mu je to močno žep zrahljalo. Daj. pa daj jc kričal Lahon, tiskar Ob-zzi. In kdo naj da, ako ne tisti, kdor ima. Mrmolja ni mogel dati ker nima in kjer ni. tudi tat ne more ukrasti. ^icer pa od očeta ni lepo. da je svoji dete vrgel na cesto. No, to je njegova stvar. On najbolje ve, zakaj je za- vrgel svoje dete, katerega sc sedaj sramuje. Dr. Franko je prepustil jetični »Glas" Mrmolju, da bo še parkral prevračal kozolce po njem, potem pa bo obenj. „Glas" objavlja v svoji četrtkovi številki, da bode izhajal le dvakrat na mesec, dokler se stranka ne reorganizira. Smešno! Komaj se je porodila, pa se uže reorganizira. In ko se do dobro »reorganizira", ko ne bo namreč pfenika od nikoder, takrat bo vsega konec. In to se zgodi, ko ne bode dolgo. »Glas" ne bode dočakal spomladnc »Alleluje". Tako prerokujejo veščaki, ki se dobro razumejo na časnikarsko vreme. Čez šest let pa se mogoče zopet pojavi kak tak nestvor v podobi sedanjega »Glasa", ki bo zopet hujskal po deželi in silil svojo slabo robo. No. do takrat sc uže oddahnemo in dobimo novih svežih moči, da zopet pokvarimo želodec takemu hujskaču. Mi ne bomo posnemali »Sočinih" koštrunov, ki so se za dolgih šest let zagnali nazaj, da se po tem času zaženejo naprej. Mi vedno le naprej, naprej! Vseslovenski delavski shod se bode vršil v nedeljo, dne 28. novembra ob 9. uri predp. v hotelu »Union" v Ljubljani. Ker je vstop dovoljen le z vstopnico, se poživlja one, ki se hočejo shoda udeležiti, naj se obrnejo na izvr-ševalni odbor slovenskega krščanskosocialnega delavstva v Ljubljani ter naj priložijo znamko za 12 vin., da se jim pošljejo vstopnice. Organizacije pa naj do 15. novembra naznanijo, koliko vstopnic naj se jim dopošlje ter naj navedejo tudi imena onih, ki se bodo udeležili shoda. Imenik porotnikov za prihodnje porotno zasedanje v Gorici. — Vrtovec Andrej,Tolmin; Caissutti Dominik, Kor-min ; Cecot Janez, Kormin ; Presl Franc, Tolmin; Sgubin Karol, Kormin ; Maraž Danijel, Vrtojba; Pavletič Josip, Miren; Tess Cezar. Kormin; Stekar Štefan, Ajdovščina; Brumati Josip, Gorica; Mauer Henrik, Gorica; Skubin Dominik, Breg priKožbani; Kerševani Karol, Dornberg; Forcessini Avgust, Tržič; Štrukelj Martin, Šempas; Bolaffio Jakob,Ajdovščina; Lonzar Karol, Tržič; Peric Janez, Doberdob; Muravic Franc, Gorica; Čermelj Anton, Vrtovin; Gri Franc, Sv. Lovrenc pri Moši; Cliiades Dominik, Gorica; Prenierstein pl. Josip, Tolmin; • Fuchs Ivan, Gorica; Tomažič Andrej, Ročinj; Marchesini Nikolaj, Gradež; Cossar Anton. Oglej: Lodatti Franc, Gorica; Kocjančič Franc, Sv. Lovrenc pri Biljani; Legiša Josip, Devin; Rosset Peter, Gradišče; Koron Ivan, Batuje; Mo-dena grof Avgust, Scodovacca; Tam-buriini Josip, Ronchi; Fornasari Josip, Ločnik; Ličen Maksimiljan, Rihenberk. — Imena 9 namestnikov porotnikov: Bonne Karol, Debiasio Gvido, lllicher Karol, Barzellini Franc, Scalettari Alojzij, Pinausig Franc, Miani Ivan, Simčič Ivan in Paternolli Josip vsi iz Gorice. Legar. — Nevarna huda bolezen, legar, ki je razsajala že pred meseci v Pevmi, ni še ponehala. Zadnji čas so sc pojavili mnogi slučaji legarja tudi Oslaviji in v števerjanski občini. V Oslaviji so na priliko obolele na legarju tri družine, od katerih sta ostali samo dve ženski zdravi, kateri strežeta bolnike. — Tudi na Kanalskem se je pojavila ta nevarna bolezen. V' Batah je n. pr. oblast dala zapreti dve hiši, v katerih se nahajajo bolniki na legarju. Opozarjamo v to poklicane oblasti, ua se za to pobrigajo, če jim je na tem ležeče, da se ta bolezen ne razširi po mestu aii pa po celi deželi! Aretirani slovenski župan. — Dne 4. novembra je prišel župan Pavel Miklavič iz Blata pri Pliberku na Koroškem v Celovec po opravkih. Zvečer se (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu Listu" št. 45. z dne 11. novembra 1909. je Holci vrniti domov z vlakom. Na kolodvoru je zahteval vozni listek v slovenskem jeziku. Blagajničarka začuvši slovenske besede, zaloputne vratiča. Župan je čakal, dokler ni zopet odprla ter je zopet vprašal listek v slovenskem jeziku. Uradnica mu na to odgovori naj vpraša nemški, sicer pokliče redarja. V tem trenotku je že bil redar na mestu ter zahteval, naj župan nemško vpraša po listku. Ko župan tega ni storil, ga je redar s silo odrinil od blagajne. Župan je nato rekel, da se pelje brez listka ter šel k vratom, ki peljejo na peron. Tu ga je vratar zavrnil, nakar je šel k vratom po katerih se pride iz perona. Motel je že vstopiti na vlak, ko ga primeta dva stražarja ter ga tirjata k po-stajenačelniku. Ta zahteva od župana naj plača kazen. Ko se ni hotel župan temu pokoriti, ker ni vedel, zakaj bi plačal kazen, ukaže postajenačelnik redarjema, naj ga odpeljeta v zapor. Na magistratu so mu preobrnili vse žepe in ker je sam komisar sprevidel, da je nevarno nadalje postopati proti njemu, so ga z besedami »Marsch hinaus" spustili. Župan je moral o polnoči na kolodvor, da se odpelje domu. Po postreščeku si pusti kupiti vozni listek, sam pa gre v čakalnico. A že ga povabi vratar, naj gre ž njim k postajenačelniku, ki je zopet zahteval naj plača 6 kron globe. Župan je vložil tožbo proti državni železnici. Tako se zgodi v državi kjer mora biti jednakopravnost temelj za vsak napredek v vseh ozirih. Upamo, da ta dogodek spravi marsikakega ob aroganco, ki je last ponemčevalcev, ki se bodo morali naučiti spoštovanje do drugih narodnosti. Nedostatek slovanskih šol v Istri. — V Istri je Hrvatov in Slovencev 55 in pol odstotka celega prebivalstva, a šol imajo (razven zasebnih) 93 in 146 učiteljev. Italijanov je pa v Istri samo 39-5"|0, pa imajo 74 šol s 258 učnimi močmi. V letih 1903|4 je bilo 12*921 šoloobveznih otrok oproščenih, ker so jim bile šole oddaljene več kot 4 km, in od teh je bilo slovanske dece 10.929. Ti torej niso mogli v šolo.i So pa znani slučaji, da se je že za deset Italijanči-čev ustanovila državna šola. Turki v Trstu. — V nedeljo po noči ob 10. uri in 7. min. so se peljali mimo Gorice po državni železnici turški izletniki v Trst. Izletnikov je 256; med njimi se nahajajo civilni in vojaški dostojanstveniki, trgovci, časnikarji, pisatelji itd. itd. Njih potovanje ima smoter, da si ogledajo ter spoznajo avstrijsko trgovino, industrijo, sanitetne naprave ter vse za javno življenje koristne moderne ustanove itd. itd. V Trstu so bili z navdušenjem sprejeti. Na kolodvoru jih je čakal namestnik in mnogo drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. V čakalnicah so imeli večerjo; potem so se podali v svoja prenočišča, za katera je bilo že poprej preskrbljeno od sprejemnega odbora.Ogledali so si tudi grad Miramar. V pondeljek so imeli večerjo pri namestniku. Včeraj so se odpeljali v Pulj in Reko. Vojaški dubovnlki na konjih. — Vojna uprava je določila, da dobe vojaški duhovniki pri gorskih četah konje. Vpeljati se nameravajo tudi konji za duhovnike pri pehoti. Ponarejene poštne nakaznice dajo zadnji čas poštnemu ravnateljstvu v (iradcu in na Dunaju precej opravka. Nakazani so zneski od 800 do 900 K in sicer na različne osebe. Oddajni pečat na nakaznicah je zaznamovan z besedo Ribnica. Za koliko je bil poštni erar osleparjen, se sedaj še ne ve. Kaka bo letošnja zima? — Neki meteorolog na Francoskem trdi. da so bile najhujše zime one. katerih število se končuje s številko 9 ter navede tudi več takih Zim. Zaradi tega prorokuje tudi za letos jako hudo zimo. Bomo videli če ima prav. Pozor pred sleparji! — Goriška policijska oblast svari vsakogar pred nakupovanjem žepjiih ur in verižic pri sleparski tvrdki „Ungarische Uhrenin-dustrie" Utaya št. 135, ki obljubuje proti takojšnji vpošiljatvi 14 K in mesečnem plačevanju po 5 K pošiljatev srebrne ure z zlato verižico v vrednosti 150 K. Kakor pa se je pokazalo, ima ura z verižico vred vrednosti največ 8-10 K! Mastni madež spraviš iz obleke, če ga na debelo pomažeš z jajčjim rumenjakom, ki ga, ko se je posušil, dobro izdrgneš; nato pa dotično mesto še izperi z mlačno vodo. Sladkorna cena. — Ker ni došlo do velikega kartela tovarn za sladkor, je znižal odbor združenih avstrijskih sladkornih čistilnic ceno sladkorja za 2 K 25 v pri nieterskem stotu. Tudi jubilej. 37-letni Alojz Vettjut v Trstu, ki je bil že 49 krat kaznovan — 12-krat radi tatvine — bode prejel sedaj svojo 50. kazen radi žaljenja straže in javnega nasilstva. Bi se pač spodobilo, da bi temu dali za sedaj lepšo celico in mu dobro postregli za spomin. Mestne novice. m Podučno. — O namenu salezijanske družbe in o vzgojenem zistemu njenega ustanovnika častitljevega Don Boška bo poročal prihodnjo nedeljo v farni cerkvi sv. Ignacija v Gorici ob V-..6 zjutraj in ob >/v3 popoldne naš rojak vč. g. Al. Val. Kovačič, duhovnik salezijanske družbe. m Predavanje S. K. S. Z., ki se je vršilo sinoči v veliki dvorani »Central" o Lurdu, je privabilo polno dvorano občinstva. Predavatelj, preč. g. Reščič je v poljudni besedi pripovedoval in kioptiške slike so popolnjevale njegovo zanimivo predavanje o Lurdu. — Prihodnjo sredo bo predaval g. dr. Dermastja o vzrokih sedanje draginje živil. m Prihodnje predavanje bo priredila „Zveza" v sredo ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Central". Predavanje je za naš čas velevažno. Predaval bo g. dr. Dermastia o draginji živil. Vsakdo naj se prihodnjo sredo ob 8. uri zvečer potrudi v »Central", da izve resnico o sedanji draginji. Vstop je prost! Agitirajte za obilno udeležbo! Goriški mestni svet je imel v soboto zvečer sejo, v kateri je župan prečital prepoved namestništva, da bi se semeniška ulica prekrstila v ulico Ferrer. Mestna očeta dr. Pavia in Bru-matti sta držala govor, v katerem sta povdarjala, da se neče s tem slaviti zločinca marveč idejo. — Torej anarhistična ideja je goriškemu mestnemu svetu tako sveta, da jo hočejo javno pokazati s tem, da imenujejo eno ulico po največjem anarhistu. Sklenilo se je, da se takoj protestira proti odloku. Tako v Gorici! A v Parizu, kjer sestoji mestni svet iz samih revolucijonarcev, socialistov itd. itd. se niti sprejela ni predloga, da bi se. tam imenovala kaka ulica po Ferrerju. m Smrtna nesreča. V' nedeljo ob 9. uri predpoludne je vozil hlapec goriš-kega prevoščeka Zongarja, 36 letni Miha Viži n iz Ajševice, s Travnika tik vojašnice oder mestne godbe, ker je imel biti, kakor navadno opoludne v ljudskem vrtu koncert. Ko so naložili na voz nekaj kosov, sta se konja splašila, a ju je hlapec Vižin vendar ukrotil. Nedolgo potem pa sta se konja spet splašila ter se zaletela z vozom vred v ograjo vojaške straže pred vojašnico. Vižin je koj skočil za splašenima konjema. A da bi tega ne bil storil nikdar. Ko je hotel prijeti za vajeti, je udaril z glavo v voz in le ta ga je sunil s tako silo v tik stoječe drevo, da si je revež čelo popolnoma razbil. Padel je ves s krvjo oblit na tla in je čez par trenutkov končal svoje življenje. Nabralo se je okoli ponesrečenega veliko ljudstva in pa tudi sodna komisija je prišla na lice mesta ter je napravila zapisnik potem, ko je zdravnik konsta-tiral nastopivšo smrt. Nato so mrtvo truplo prepeljali v mrtvašnico na pokopališče. Koncert mestne godbe, ki se je imel vršiti opoludne, se vsled te nesreče ni vršil. m Samomor vojaka. Pešec Franc Schaugerl, tukajšnega pešpolka, se je včeraj obesil v drvarnici vojašnice na Travniku. Nesrečnež je doma iz Bruck-a na Štajerskem in je še-le letos vstopil v vojake. Njegovi tovariši, ki so ga iskali, so ga našli že mrtvega. Iz goriške okolice. g Novi poštni urad se odpre z dnem 16. t. m. v Opatjemselu. Tu se bodo tudi nabirale poštno-hranilne vloge. Ta urad bode imel zvezo s Kostanjevico in zeležniško postajo Rubije-Sovodnje. g Iz okolice. (Nesreč a.) Naš »Glas" umira. Zadnje vzdihe dela v naročju začasno upokojenega policaja Mrmolje. Kaj si zagrešil, ljubi moj „Glas", da moraš v takih rokah umreti tako mlad! Saj si bil dvakrat »krščen", a vkljub temu končuješ? Naš župan je prerokoval, da postaneš dnevnik. Uradni Žefut je poudarjal, da celo na Kranjskem strmijo nad tem velevažniin političnem zauzetjem. — Zadnji „Glas“ piše, da v nedeljo bodo imela dekleta shod v Vrtojbi, na katerem se bodo posvetovale za male prihranke devat v špar-kaso. Bes te lopi. Mladeniče kliči v to, ki vse zabunkajo. Saj dekleta komaj da si prihranijo za obleko in za njim spadajočo opravo! Fantom deni uzdo varčevanja, če si kaj mož? Pikon, pikon od 5 kg, kakor mi, pa joto zraven. Altroche politiko pa pečenko! g Nezgoda. Fran Gulin iz Št. An-dreža, stanujoč na Grahovem, je deval sadje na voz, ko je bil voz že naložen, se je mahoma splašil konj ter prevrnil obloženi voz. Sadni zaboji so pokopali Gulina in v tem stanu je moral čakati, da so ga rešili sosedje. Moral je v bolnišnico, kjer so dognali na njem več težkih poškodb. g V Podgori je ponesrečil tovarniški delavec Frankovič, ko je vzdigoval težak tovor; moral je v bolnišnico po zdravniško pomoč. g Nesreča na delu. Antonu Mačus iz Solkana, ki je uslužben v delavnici Ivana Doljaka v Solkanu, je odnesel stroj dva prsta in je moral v bolnišnico po zdravniško pomoč. Iz ajdovskega okraja. a Črniče. V nedeljo, dne 7. t. m. smo ustanovili tu telovadni odsek „Orla“. Pri tej slavnosti so nas poselili razni drugi odseki. Prišli so bratje iz Št. An-dreža, Dornberga, iz Batuj-Sela in iz Vipave. Na Batujski postaji smo počakali brate iz Dornberga in Št. Andreža, ki so prišli z vlakom; nato smo združeni korakali — kakih 120 — proti Černičam. Prišedši v Černiče, so nas že pričakovali »Sokoli"- iz Sela in Črnič. Mi smo jih lepo in dostojno pozdravili, nakar so oni začeli z »Dol Cuki" in »Nazaj Čuki" klici. Da bi nas zasmehovali, je neki možicelj držal v roki slamnatega moža, ki je imel predstavljati čuka. Toda čuk je bil oni. ki je držal slamnatega moža in najbrže je vzel slamo iz svoje glave. Torej »So- kol" je nastopil pod komando slamnatega moža. Res za poč’t! Zato se jim za ta šaljivi pozdrav na tem mestu prav prisrčno zahvaljujemo! Ko smo dospeli na slavnostni prostor, nas je g. dekan z navdušenim govorom pozdravil. Potem je govoril brat Silvester iz Vipave in brat Kremžar iz (iorice, kateri slednji je v živih barvah naslikal »Sokolsko" surovost. Varujmo se pred takimi vzgledi. To ni prava vzgoja. Nazdar! a Veselica, katero je priredilo pri Rebku na (ioričici Slov. kat. izobraževalno društvo v Kamnjah skupno z .Marijino družbo, se je vzlic slabemu vremenu jako dobro sponesla. Posebno nas je iznenadil s svojimi ljubkimi pesmicami pevski zbor pod vodstvom g. župnika Kosca. Odlikovali so se tudi tamburaši, kt so morali na splošno zahtevo občinstva več komadov ponovili. Ponoviti se je moral tudi krasni, vedno novi dvospev »Rudeči sarafan", ki se vselej rad sliši na naših odrih. Najbolj je ganil navzoče igrokaz Sv. Cita, katerega so izvedle članice dekl. Marijine družbe v občno zadovoljnost. Jako dobro je pogodila svojo ulogo Sv. Cita — gdč. Antonija Rustja, ki je tudi s svojo deklamacijo »Oljki" žela živahno pohvalo. Zaostale niso tudi druge igralke kot gospa Fadineli, Citina mati, Kornelija, Perverza, Mala in Prava. Očaral nas je nastop Amate in Pijp, dveh mladih deklic, — ki sta z ljubko neprisiljenostjo igrale svoji ulogi. Vsa čast vrlemu slov. kat. izobraževalnemu društvu v Kamnjah, katero je eno prvih v Vipavski dolini, kar sc tiče vsesplošnega napredovanja. a Otlica. — Veledična gospodična rožica se pere v predzadnjem »Primorcu", pa zastonj je vse to pranje z Gabršče-kovo žajfo. Mi vprašamo gospodično rožico: Kdo je stal na tretji stopnici pred volilno sobo in nadlegoval volilce z besedami: »Kdor nima pravice volit, naj gre ven!" Zakaj je postavljena straža zaprla vrata — veledična gospodična rožica ? , Ali se ne spominjate, kaj vse so Vam nepoklicanemu gostu izrekli razjarjeni volilci. Gospodična rožica, jezik za zobe in ne dražite preveč naših volilcev, da se Vam kaj hujšega ne pripeti! Iz cerkljanskega okraja. Otaiež. 2. nov. 1909. Znani »izde-lovatejl amerikanskih" dopisov »Iz Ota-leža" v liberalne liste je za svoje drago plačane agitacijske nevspehe ob volitvah odškodoval svojega šefa v Gorici z duševnimi produkti, katere je s težavo odložil v »Soči" od 23. okt. 1909. Da bi pa ncopaževan metal kamnje name, se je skril v grmovje v Masoro. Meni to junaštvo prav nič ne imponira: ako pa uže hoče hoditi »incognito" po svetu, bi bilo bolj prikladno, da bi se skril za kraško borovje. Od tam bi se dalo povedati marsikaj pikantnega in interesantnega, kar bi bilo vredno več smeha, kakor dejstvo, da sem bil jaz, na dan volitve tako blaten čez kolena od samega truda (?!). Na njegov dopis v »Soči" od 23. okt. t. 1. sem pa poslal istemu listu danes ta popravek: 1. Ni res, da je kurat v Otaležu ob volitvah meril cesto v Masori; res je p a. da radi volitve sploh nisem bil v Masori letos, 2. N i res, da „ako je šel po kaki opravek kateri v župni urad v Otaiež v času volitve, težko ga (kurata) je bilo dobiti doma"; res je pa, da me je vsak dobil doma, kdor je prišel v župni urad v Otaiež v času volitve, 3. Ni res, da je »moral pred par leti neki mladenič umreti brez duhovnika"; res je pa, da odkar sem jaz v Otaležu. ni v Otaležu umrl noben mladenič brez duhovnika, 4. Ni r e s, da je »kurat Buda z jabolki agitiral in obljuboval ljudem, da namreč on preskrbi, da vsa jabolka se jako drago poprodajo, ako greste volit klerikalno stranko"; res je pa, da nisem nikjer omenil kupčijo z jabolki v agitacijske namene. Toliko se mi je zdelo vredno povedati radi stvari, i n n e r a d i d o p i-s n i k a. Menim namreč, da bi bilo zame nečastno, ako bi samo enkrat pomočil pero v tinto radi polemike s takim elementom, katerega so njegovi lastni liberalni somišljeniki, Cerkljam, tako siti. da so ga uže javno oklofutali in vrgli iz Riharjevega salona. Pikal! k n ra t H u d a. Iz sežanskega okraja. s Iz Štjaka. Liberalno-agrarni do-pisun iz Štjaka klobasari mej drugimi neslanostmi v ..Soči', da je ,.(iorica“ poročala neresnico, češ, da je pisala, da so nekateri naši pristaši prodali pri zadnjih duželnozborskih volitvah svoje glasove za liberalne krone. Tega pa »Gorica" ni nikdar pisala, pač pa je poročala čisto resnico, da so liberalci, le ponujali po kroni za glas; a naši somišljeniki, četudi jih ..veleučeni" dopisnik v svoji napredni omiki jako fino imenuje zamazane nevedneže, so že toliko zavedni, da si ne dajo kupovati glasov od liberalnih fantalinov! Res velike oči mora imeti, da vidi pisano to, česar nihče drugi ni videl! Dalje ta Sevski ..veleum" prav po „Sočinem" vzorcu nesramno laže. da je naša stranka divjala pri volitvah kot divje zveri, da je zlorabljala vero in cerkev, strašila s hudičem itd. Naj nam lažnjivi dopisun Imenuje le eno samo osebo, katero bi bil naš g. kurat strašil s takimi rečmi, naj pove, kako je zlorabljal vero in cerkev, drugače mu ostane utisnjen na čelu pečat nesramnega lažnika! Pač pa so nasprotniki sramotili in smešili naše volilce, jih zmerjali z žlindrovci, -- v tem zmerjanju sc posebno ..odlikuje" tukajšnji liberalni krčmar, — in drugimi »lepimi" priimki. Kaj ne: porečem Ti. da mi ne porečeš! Slednjič dopisun v „Soči“ nekaj govoriči o „pitju krvi in krvavih žuljev in o pijavkah." K temu pripomnimo samo tole: Kdo je večja pijavka, ali tisti, ki že več let kljub mnogim in težavnim dušnopastirskim opravilom popolnoma brezplačno ureduje in vodi tu-kajšno posojilnico, ki je že marsikaterega reveža rešila iz rok tukajšnjih pravili liberalnih oderuških pijavk, ali pa tisti, ki je hotel posojilnico oslepariti ? Če misli dopisnik, da so ljudje že to pozabili, se bridko vara! Tako je torej! Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce, še manj pa celo hrepeni po časti in masti! Z a m a z a n nevedne ž. Iz korminskega okraja. kr Kozana. 9. t. m. nas je zapustil naš dušni pastir preč. g. Ivan Vuga, katerega smo iskreno ljubili. Zadnje dneve njegovega bivanja med nami so ga hodili duliovnjani pozdravljat in se mu zahvaljevat za izkazane dobrote. Na dan njegovega odhoda na njegovo novo mesto v Gabrovico na Krasu, so se zbrali duliovnjani in ga še poslednji-krat pozdravili. Pevci so mu zapeli v slovo in marsikatero oko je bilo rosno ob slovesu. Nepozabnemu g. vikarju želimo na novem mestu iz srca vso srečo in zadovoljnost. Bog naj ga ohrani mnogo let! Gabrovčanom pa čestitamo, da so dobili za dušnega pastirja tako dobrega gospoda. Več Občinarjev. kr Nečaka potepla strica. 60-letni posestnik Avguštin Čadež se je pred par dnevi nahajal v Kožbani v neki krčmi z nečakoma Antonom in Alojzijem Čadež. Tu so se začeli pričkati in mislilo se je, da je pričkanja konec, ko sta sc odstranila nečaka. Ali ta dva sta čakala na cesti strica, ga napadla ter ga tako obdelala, da leži sedaj v težkem stanu doma. Stvar se je ovadila sodniji. Drobtinice. Troški ..voloizdajalskega" pro-cosa. Krasno hrvatsko novico pripovedujejo zagrebške novine: Troški »veleizdajalskega procesa" iznašajo do konca oktobra 1909 K 342.719. Sam Nastič je naredil »kšeft“ za K 15.000. Stenografski zapisnik stane K oO.OOO. Koliko stanejo avstrijski upokojeni ministri državo. V Avstriji imamo sedaj .10 ministrov vpokojenih, ki vlečejo od 1. 1893 lepo vsoto pokojnine 1,220.000 K. Ta vsota je samo zakonito določena, v resnici pa je veliko večja, ker so si znali nekateri ministri preskrbeti po milostnem potu zvišane pokojnine. Carigrajski psi so nadloga za mestno prebivalstvo, pa tudi neskončna dobrota. Oni imajo namreč nalogo sanitetne policije, ki odstranjuje krog ležečo mrhovino in nesnago, da se ne morejo izcimiti kužne bolezni. Sedaj so jih začeli uničevati, najbolj v evropski četrtini mesta, ki se naziva Pera. Književnost. ..Veliki pnnt". — One gospode, katerim smo knjigo „Veliki Punt" dopo-slali. a nam niso še dotičnega zneska poslali, ne knjige vrnili, prosimo uljudno; da nam dopošljcjo denar ali pa da nam knjigo nerazrezano vrnejo, kajti popra- Krojaška zadruga GORICA P. II. Povodom (»ričete jesenske in zimske sezone dovoljujem si Vašemu blagorodju udano naznaniti, da so nam dosle že vse zadnje novosti modnega blaga kakor volne, flanele, forštoj-ne in razno drugo blago. Dovoljujem si. Vas radi tega prositi, da nas počastite z Vašim cenj. obiskom in si ogledate vse novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga,koje Vam pošljem radovoljno franko na dom. da se prepričate o naši krasni in najmodernejši izberi. Nadejajo se blagohotnega vpoštevanja t<* prošnje, bi-lježim odličnim spoštovanjem Teodor Hribar. Sevanja po knjigi dohajajo še vedno, a knjige v tiskarni so pošle. Prosimo torej. NajbrŽe se bo morala preskrbeti druga izdaja. Igre za samomoške in samoženske vloge so izšle v ..Narodni Tiskarni" v Gorici in se tam dobe. Knjiga stane s poštnino vred P40 K. Igre so polne zdravega humorja in kakor nalašč za male odre in za igralce na deželi. Naročila dohajajo pridno. Podvizajte, dokler jih je še kaj v zalogi. Gospodarske vesti. Uporaba umetnih gnojil narašča vedno bolj tudi pri naših kmetovalcih. To je veselo znamenje prodirajočega umnega obdelovanja. Povsem uspešno pa bo gnojenje z umetnimi gnojili takrat, ko bodo naši kmetovalci pri vpo-rabi umetnih gnojil vpoštevali vse okoliščine. Nekateri se samo s tem zadovoljujejo, da potrosijo na jesen Tomaževo žlindro, ali na pomlad superfosfat. Ne vpoštevajo pa, ali je zemlja lahka ali težka, ne gledajo na pridelek, katerega imajo pridobiti na pognojeni zemlji in kateri zahteva lahko drugačno gnojenje. Tudi je še veliko takih, ki kupujejo gnojila kjersibodi, ne da bi bili prepričani, ali je blago res one kakovosti, kakor trdi trgovec. Pri umetnih gnojilih naj bodo kmetovalci oprezni in naj kupujejo blago le pri kmečkih organizacijah, ki morejo jamčiti pristnost in kakovost umetnega gnojila. Bolje je kupiti boljše in zato dražje gnojilo, ki bo res koristilo zemlji, nego ceno, pa zato slabo gnojilo. Drug važni činitelj pri gnojenju z umetnimi gnojili je pravilno mešanje gnojil. To se pri nas še premalo vpo-števa. Gnojenje s samo Tomaževo žlindro je preenostransko. Poleg fosforne kisline rabi zemlja tudi veliko kalija, katerega dajemo zemlji bodisi s kajni-tom ali s kalijevo soljo, ki jo pomešamo s Tomaževo žlindro. Za travnike rabimo pri jesenskem gnojenju n. pr. 350 kg Tomaževe žlindre in 300 kg kajnita na ha. Mesto kajnita rabimo eno tret’ino množine kalijeve soli, katera ima 3*|, krat toliko kalija v sebi kakor kajnit in je zato cenejša. Zanesljiva umetna gnojila i ma v zalogi »Goriška zv ez a" v Gorici, in sicer 19% Tomaževo žlindro, 40% kalijeve soli, čilski soliter in dr. Ima še v zalogi tudi nekoliko 17% Tomaževe žlindre. Tozadevna pojasnila d a j a Zveza v svojem uradu. Odmevi štrajka. (Izvirna poročila iz Ajdovščine.) (Dalje.) »Narodna delavska organizacija". Osebe, ki smo jih doslej našteli: Rayer, Vadnjal, Lokar, so v ajdovskem okraju prononsirani liberalci. Že ti voditelji nam jamčijo, da je organizacija ne strokovno-delavska, ampak v prvi vrsti strankarsko-liberalna. To so že na ustanovnem shodu dne 17. maja 1908 prav jasno pokazali, ko so volili v pripravljalni odbor 3 krčmarje (Rayer, Hrovat, Budilina), 1 urarja (Vadnjal) 1 mizarja (Peter Valič), 1 čevljarja (Petrič) in Daniela Sapla iz Šturija, ki bi nas gotovo tožil, ako bi trdili, da je klerikalec. Tisti stan, za katerega je N. D. 0. ustanovljena, tovarniško delavstvo, je bil kratkomalo izključen. Namen organizacije je označen v § 3. društvenih pravil: »Varovati pravice delavcev in ščititi njih moralne in materijalne, tako posamezne kakor skupne interese v vsaki meri privatnega in javnega življenja. Ohraniti narodu gospodarsko in duševno krepke delavce". Ta program je dober in pravilen, pod- pišemo ga tudi mi. Tudi besede po slanca Klofača (glej štev. 12. iz 1908 »Narodnega delavca") potrdimo kot lepe in vredne zlata. On zahteva, naj se vsaki delavec strokovno izobrazi in organizira, a tudi, naj vsak stan spoštuje drugega: »Nikdo nima pravice, vzklikniti domišljavo: jaz vas preživljam. Ne! Resnica je v sredini, resnica je, da preživljamo drug drugega". »Če grem kot inteligent po cesti in vidim, kako tu na žgočem solncu in v potu svojega obraza tolče priprosti dninar kamenje s kladivom, vzamem klobuk pred tem človekom". Ako bi ta program res izvrševali, ne bi bilo tako vročih socijalnih bojev na zemlji. In prva, ki ga ni izvajala, je bila — ajdovska N. D. 0. V isti številki »Narodni delavec" zahteva od socijalistov: »bodite vendar toliko socijalisti in privoščite svojini sotrpinom isto, kar pošteno zaslužijo". Zdaj pa poglej v isti številki precej naslednjo stran dopis iz Ajdovščine in vidiš, kako nesramno neki dopisnik napada tovarniškega delavca Pegica, kot »bivšega mežnarja", in mu ne privošči zaslužka oziroma prostovoljnih darov in ga proglaša za sovražnika. In da se nam ne bo moglo očitati, da smo strankarski, opozorimo delavce na sramotne prizore povodom »narodnega praznika" v Šturiji. Videli ste jih na lastne oči, utajiti se jih torej ne more. Voditelji so sc stepli na shodu skoro do krvi, isto seje opazilo z dežniki in palicami tudi na ulici, žene so preklinjale svoje vinjene može. Je-li to častno za N. D. 0., ako hoče biti resna? Pojdite na katerikoli shod krščansko-socijalne stranke, zagotovimo vas, da kaj takega ne boste nikjer doživeli. Taki prizori so mogoči le na shodih rdečih socijalnih demokratov, anarhistov in fra-masonov. To se je godilo v Pragi, kjer je bil navzoč tudi Perrer, in letos v Ljubljani. — Ni več tajno ampak splošno znano, da je N. D. O. tako v Trstu kakor tudi v Ljubljani del narodno-napredne stranke na Slovenskem. V Trstu je brezbarvena (pa le navidezno brezbarvena, v resnici popolnoma liberalna) stranka gospodov pri »Edinosti" v nevarnosti propada. Socijalna demokracija ji je vzela slovenske delavce, tudi mlada kršč.-socijalna stranka ji je postala že nevarna. V tej sili so si ustanovili N. D. O., ki naj lovi in z drugim, bolj prikupljivim imenom vabi delavce v liberalni tabor. Isto se godi v Ljubljani. Ribnikar in Škerlj sta z dušo in telesom Hribarjeva in Tavčarjeva. Poskušali bodo to utajiti. Pa ne bo šlo. Dokaze za to imamo v »Narodnem Delavcu" samem. Preglejte spodnje številke in sodite sami. (Dalje pride.) Za kratek čas. Tajnost brlvoa. — Gospa: »Prosim, da ostane zares tajno, da ste mi naredili vlasuljo". — Brivec: »Bodite popolnoma brez skrbi, milostljiva! Poslušajte na primer: gospa Nemalas, pa gospa Gologlava, gospodična Konopla, in še več drugih dam lahko naštejem, ki imajo vse od mene vlasulje, pa tega nobenemu ne povem!" Oznanilo. Podpisani uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril trojaško v Mirnu št. 126, kateri bodem izgotavljal obleke za moške točno ) meri. Cene solidne. l’ostrežba točna. Za obilna naročila se toplo priporočam udani Karol Vižintin, krojaiki mojster v Mirnu it. 1264 i k® yk M m S H jLV''1' IM) m 4! 'V|V s n i« RAVNIKARJEVO PLATNO? Isto je tkanina (šeša), ki jo največ rabijo NEVESTE-NOVICE" ter se dobi edino-le pri založniku FfiflNG RflUHIKBH-3U BORICil, v Haštelju št. 16. i 7/l>čk\c SHS i‘Sfr' *; <^'<7 1 y«'A :T' • .'-'•m1-^ /V;,*' Zahvala. 1 krono 40 vinarjev. OPOMBA.. Olje, '■■nteregn naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. latioratorju prodno se napolnijo stekleniee. Zato za-morem Jamčiti svojim čč. odjemalcem glede člstote In stalne sposobnosti zn zdravljenje. Cr‘Mtofol*-ttijeva pijača i* kine in železa. Najboljši pr'pomoček pri zdravljenju s trsk'nlm oljem — Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. — pRREOSOMoo Ljub tovariš v dolgih zimskih večerih je gotovo gramofon. Gramofone vseh vrst, .uh avtomalne, prodajam po najnižjih cenah ud 40 K naprej. V zalogi imam slovenske plošče in urke-irione. Priporočam šivalne stroje v največji izberi od 08 K. naprej. Prodajam tudi na obroke. Zagotavljam slavno občinstvo, da bo pri meni najbolje postreženo. Ignac Šuligoj, M, Sv. Lucija «1 Soti. Prosiva zahtevati listke! "Tp® txscatxri ezaz: © rt u ti rt a o 0 O C 44 O a w h o M O Ph i Naj večja trgevi a ? POSLUŽUJTE SE ZNANE IN S0LIPNE TRGOVINE (J KONJEDIC & 7AJEC l orioa v hi i Mo uta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja. (/♦ju« ni/k«. Holirina , »»strežba! Eli« krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s po trdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. i Prosiva aahtevati listke! Goriška zveza gosr odarskiii 2adrug in društev v Gorici redstrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri naknpn tatpb potrebščin in pri prodaji ^ ^ •'v* kmetijskih prideltov. ^ ^ ^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE1* v Gorici, TEKALIŠČE J0S. VERPI ŠT- 32- la©” N® •veJ