L 14. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 3. aprila 1928. Mesečna priloga »Novice v slikah". Leto 41.
* a *
vfcl A

, M Jugoslovanske knietske r.re«e. — ( ona 38 Uin 7,11 celo leto. — Za inozemstvo f,(l llln. — Posa mem številka I llln. — V Inseratnein delu vsaka drolina vrstica ali nje prostor 1(1 llln.
Izbaja vsako sredo oh 0 zjutraj. — Spisi in dopisi na.) se pošiljajo 1'rednittvu ,,llonioijnba". naročnina reklamacije Iu inseratl pa Upravništvu „llouioljuba" v Ljubljani, Kopitarjeva ulica štev, 6.
Za svetovni mir.
Mir v državi in med državami je po-, vsakega napredka — gospodarskega in lulturnega. Vojna razdere v par letih vse, ar je pridnost ljudi zgradila v desetletjih, vetovna vojna je bila za to resnico pre-ridek nauk.
Države se tega zavedajo, čeprav v ivetovni mir zaenkrat še nimajo vere. Ali saj nimajo moči, da bi ga zagotovile.
Vseh deset let se že shajajo razne raz-rožitvcne konference, katerih namen naj' i bil, za vedno preprečiti vojno med ržavami.
Pa razcrcžitvene konference ne pridejo do uspešnega sklepa. Morda ne manj-a dobre volje, vsaj prf nekaterih odločil-ili državah, manjka pa vere v možnost vetovnega miru. Manjka tudi pravicoljub-osti, katera prizna nasprotniku, kar mu gre. Današnja država gleda še vedno samo na svojo korist, ne pa na pravico drugih.
Jedro svetovnega miru pa ne tiči v — razorožitvi ali cclo uničenju vsega orožja, kar naivno ali pa zvito predlagajo ruski boljseviki. Zakaj v slučaju potrebe se orožje hitro izdela in končno je vojna vojna, naj bo orožja na obeh straneh malo več ali pa malo manj.
Jedro svetovnega miru tiči v miselnosti, ki mora postati čisto druga, kot je danes. Razorožitev bi po tej miselnosti pri-čla sama od sebe. To miselnost si razlagamo takole:
V zgodovini beremo, kako so se v stalili časih na smrt skregane družine same delale pravico med seboj — z orožjem. Zakaj kakšnega pravega sodišča, ki bi imelo moč in oblast, ni bilo, ali ga niso priznali, i akozvana krvna osveta v albanskih go-iah1 jc še vedno danes neka oblika takega medsebojnega družinskega obračunavanja hrez sodišča.
Ko se je človeška kultura nekoliko bolj razvila in poglobila, so se recimo v posameznih mestih uredila sodišča. Če sta se e družini skregali, ni več prišlo do krvava spopada kot včasih, temveč hajdi Pfed sodnika. Kar je ta rekel, je držalo na sirani, če všečno ali nevšečno. Pač pa so se v tem času še vedno ce'a mesta med seboj vojskovala. Dočim so Se. Posamezne družine že navadile na to *llse'< da naj razpor reši sodnik, pa mesta
še niso imela takih medsebojnih sodišč in je odločevalo orožje — seveda navadno v ogromno obojestransko škodo.
Pa so prišli časi, ko so ljudje spoznali, da je tudi to neumno. Če med družinami more razsojati mestni ali občinski sodnik, zakaj ne bi med mesti mogel soditi recimo od države nastavljen sodnik. In danes je ta miselnost že tako prodrla v ljudi, da nobeni občini, ki ji recimo sosednja občina ali mesto naredi krivico, ne pade v glavo: hajdi z orožjem 'nanjo, puška naj<*odloči pravico. Ampak gre pred sodnika in stvar je po zadnji razsodbi končnoveljavno rešena.
Ni pa v nas še prodrlo to mišljenje, da prav isto velja za države. Danes je tako: če se ena država čuti po krivici prizadeto od strani druge ali pa ogroženo v svojem napredku, tedaj se napove vojska. Kri teče, ljudje se ubijajo v milijonih, mesta in vasi se rušijo. In koncem koncev velikokrat niti ni po pravici odločeno, temveč po moči orožja. Krivica tako postane še večja, kot je bila preje.
In če se danes toliko prizadevajo za to, da se zagotovi svetovni mir, gre v prvi vrsti za to: vse države morajo dobiti prepričanje, da mora medsebojne spore rešiti samo neko mednarodno razsodišče. Kakor danes nobeni po krivici prizadeti občini ne pride na misel, da bi šla s topovi nad nasprotno občino, temveč gre k sodniji, prav tako bodo morale države čisto izgubiti to mišljenje, da se medsebojni prepiri rešujejo z orožjem, ki vrhutega lahko celo odloči za krivico, temveč da gre država k sodniku in toži. Kar sodnik odloči, to drži.
Ta miselnost pa se ne da v desetih letih vzgojiti, temveč rabi morda celega stoletja. Treba bo tudi v mednarodnih sodnikih vzgojiti tistega duha nepristranosti, kot ga imajo v splošnem današnji navadni sodniki. Vse to rabi časa in zopet časa.
Zalo današnjih na videz brezuspešnih prizadevanj za svetovni mir ne smemo gledati preveč črnogledo. Vsi vidimo, da se vrši, čeprav silno počasi in nevidno, vzgoja tiste miselnosti, ki je edina nir '.na in sigurna podlaga za zagotovitev /etovnega miru.
Samo da bi Bog dal, da ne bi ,kak vročekrvni državnik, ki se drži še starih
načel krvne osvete, med tem časom s pestjo udaril v to vzgojno delo in z novo krvavo vojno porušil š.e to Evropo, kolikor nam jo je po svetovni vojni ostalo. Zakaj zdi se, da bo potem tudi ta vzgoja odveč, ker ne bo kaj vzgajati,
Naj se napravi konec.
Radičevci in žerjavovci v Belgradu z največjo silo vihte kramp opozicije, ki naj stre sedanjo vlado.
V ta namen že skoro dva meseca vsak dan vlagajo razne za lase potegnjene nujne predloge, o katerih se po skupščinskem poslovniku mora takoj razpravljati. Pri vsakem predlogu so radičevci in žerjavovci govorili na dolgo in široko, da skupščina mnogokrat cel dan ni prišla do pravega dela. Pretekli teden je mučil skupščino g. Pucelj s svojim predlogom o rabi slovenščine v skupščini, žerjavovci so vložili interpelacijo o nekem socialistu, ki mu je policija prepovedala shod, ker ga ni naznanil itd.
Kaj je posledica tega neplodnega kričanja v Belgradu?
1.	Da mnogo dni poslanci morajo brezuspešno sedeti v skupščini ter poslušati brezplodne prepire o nepotrebnih nujnih predlogih. Vsak dan pa stane narod, skupščina blizu enega milijona dinarjev. Ta milijon morajo plačati davkoplačevalki. Pri nas žerjavovci in samostojneži hujskajo ljudi zoper naklado na šnops, s katero se naj popravljajo naše ceste in vzdržujejo bolnišnice in katero plačuje, kdor hoče, v Belgradu pa ista stranka požre davkoplačevalcem skoro vsak drug dan približno en milijon dinarjev.
2.	Ti nujni predlogi so pogostokrat taki, da nam jemljo -kredit v inozemstvu. Na primer predlog o belgrajski ječi Glavnjači. Ko so po inozemstvu brali krvave govore žerjavovskih in radičevskih ljudi o Glav-itjačih, so rekli: Jugoslavija je prava jama razbojnikov. Tako približno so pisali inozemski časopisi. Pa kaj za to, bo kdo rekel? Žal, zelo veliko. Kadar taka država išče posojila, ga ne dobi, če pa ga dobi, ga mora z oderuškimi obrestmi plačati. Vse to pa gre na grbo našega davkoplačevalca. Baš z Glavnjačo so. nam naši radičevci in žerjavovci silno škodovali pri posojilu in
NOVINAR
I&lagoslovli&iie prasznike
vsem naročnikom in bravcem »"Domoljuba«.
Uprava.	Uredništvo.
d Domoljubove« Novice v slikah, in ;icer 3. in 4. številka, so priložene današnjemu Domoljubu;'.
d Mariborska oblastna skupščina. Na
~eji mariborske oblastne skupščine dne 27. marca je podal oblastni odbornik g. Ku-Jovnik obširno poročilo o oskrbi osirotele ."iece v mariborski oblasti. V svrho čim-večje zaščite osirotele in zanemarjene mladine je sklenil oblastni odbor zasnovati posebno organizacijo: Oblastno zaščito mladine. — Poročilo o delovanju oblastnega odbora za kmetijstvo jc podal obl. po-slancc g. Kranjc. Omenil je podporo 20 tisoč dinarjev Prekmurju in Medmurju, kjer so uničile poljske miši mnogo njiv in travnikov. in 23.400 Din .za zdravljenje metlja-
vosti pri živini. Napovedal je tudi ukrepe eolastnega odbora v svrho izboljšanja živinoreje, podpiranja gospodarskih in gospodinjskih tečajev po deželi, ureditev drevesnic in trtnic po deželi. — O zdravstvenih zavodih je poročal g. dr. Veble, da so precej zadolženi. — Veliki župan je odgovarjal nato na vprašanje glede znane aretacije poslanca Rozmana. Neopravičeno aretacijo je zakrivil v prvi vrsti predstojnik občine v Štrigovi in orožniki. Občinski predstojnik je radi teuga odstavljen, orožniki pa bodo klicani na odgovor od pri-sto.nega mesta. _ Ostro je govoril poslanec dr. Kcčkeš o nekaterih občinskih blagajnikih v Medjimurju. Tako je n. pr. dal v neki občini načelnik mlademu fantu 400 Din iz občinske blagajne za potnino v Zagreb, kamor je šel — častitat Radiču, ko je imel mandat za sestavo vlade. _ 29.
MMTJMM—
dobro razumemo dr. Korošca, ki je prosil radičevce in žerjavovce: Gospodje, saj lahko vse poveste, skušal bom vse nepravilnost odstraniti, toda povejte tako, da ne bo ves svet slišal. — Pa gospodje so tulili na-prej.
Kaj nujno sledi iz tega? Sedanja vlada vztrajno dela na tem, da ustvari za dvig gospodarstva v državi potrebne pogoje. Novi davčni zakon in veliko inozemsko posojilo sta dva glavna stebra, na katerih se bo začelo graditi novo gospodarstvo. Ce žerjavovci m radičevci vlade pri tem delu nočejo podpirati, je gotovo ne smejo ovirati , , . J.e "uJno Potrebno, da se njihov pre-
S\^ Y>terira škoduJe.i° gospodar*
silimo i	Pristriže- Zato naj bi se
sP»d_ skupščinski poslovnik tako, da se taki nujni predlogi, katerih namen je samo nagajanje .odložijo na zadnje mesto Država potrebuje dela in zopet dila,7ep°a
2l
marca je razpravljala mariborska oblastna skupščina zlasti o kmetijskih in gospo-dinjsko-nadaljevalnih šolah. — Prihodnja seja oblastne skupščine bo koncem maja.
d Dobitki stadionske loterije so se pričeli deliti pretekli ponedeljek v Društveni nabavni zadrugi, Ljudski dom, 1. n., v Ljubljani.
d Vzgledni Mohorjani so v delavski župniji v Teharju pri Celju. Leta 1925. je imela tam naša družba 68 udov, leta 1926. 164. leta 1927. 191, letos pa 250.
d Oblastni odbor je prevzel pretekli teden pod svoje vodstvo: mlekarsko šolo v Škof ji Loki, kmetijsko šolo na Grmu, nižje nadaljevalne ženske obrtne šole v oblasti in šolo v ljubljanski »Mladiki«,
d O Delavski zbornici, nje razvoju, nalogah ih delu prinaša zanimiv članek »Slovenec« orl 23. marca. Opozarjamo nanj zlasti podeželsko delavstvo.
d Nova lepa kapela v čast presv. Srcu Jezusovemu je bila blagoslovljena te dni v Bresternici pri Mariboru.
d Joca Jovanovič, znani voditelj srbskih zemljoradnikov, je 30. marca predava! v ljubljanskem Unionu o naših razmerah napram Italiji. Njegov govor prinaša Slovenec« z dne 31. marca.
d Proračunska seja ljubljanskega občinskega sveta je bila 27. marca in nje nadaljevanje 29. marca. Skupnih izdatkov je 65,593.050 Din, dohodkov pa 56,531.252 D. Uvedba splošnega osemurnega delavnika bo veljala občino 1 milijon Din. Največji dolg ima ljubljanska občina pri Mestni hranilnici, in sicer nad 36 milijonov Din, za katere mora plačati 3,398.484 Din letnih obresti. Občinski svet je razpravljal še o važnih javnih občinskih napravah, o stanovanjih, o razširjenju električne železnice, o regulaciji Ljubljanice itd., kar se bo izvršilo polagoma z najetjem posebnega posojila, da se porazdele bremena tudi na zanamce, ki bodo korist vseh teh naprav užival, Socialisti so kritizirali proračun, kakor tudi delovanje bivših gerentov in komisarjev vendar se je videlo, da kritika vobce ni bila stvarna in je imela le cilj, da pridobi socialistom novih volivcev Dr Lemeža, ki se je obregnil ob zakrament sv. zakona je podžupan prof. Evgen Jarc zavrni • rekoč, da je krščanski zakon za Človeštvo gotovo večjega pomena kot komunistično koruzništvo. Proračun je bil končno z ogromno večino glasov sprejet.
d Iz proračuna mariborske občine, proračun ,e za 1 milijon 473.052 Din večji kot leta 1927. Pobirale pa se bodo v tlko čem letu iste doklade, kot 1. 1927 le do
klada na vinsko trošarino se je z ni ž za 5 odstotkov. Raznih izrednih del Se k izvršilo v mestu za 15 milijonov Djn j? bodo prišli v prid delavcem, obrtnikom' t, govcem in podjetnikom. Najbrže pa se' k poleg tega zidalo iz kalderminskega fond! tudi poslopje za carinsko in kolodvorske pošto za kar je proračunano 12 milijonov Din. Torej tudi v 1. 1928. bo v Maribor dovolj dela in jela,
d Važno za tiste, ki nameravajo zidati hišico. »Slovenec« z dne 25. marca je pri nesel lep načrt g. Ivana Vurnika za eno^ družinsko hišico. Isti časopis z dne 1. apr" pa podaja proračun za tak dom in vrt. Čed^ na enodružinska hišica bi stala po tem načrtu ii, proračunu okrog 50.000 Din. _ Opozarjamo pri tej priliki na navedeni dve »Slovenčevi« številki.
d 100 dolarjev (5500 Din) je daroval fondu za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo naš ameriški rojak g. dr. F. J. Kern v Clevelandu v Ameriki, d Konec oblasti gerentov, 1. aprila so se izvršile volitve tudi v madžarskih ob. činah Slovenske krajine, s čemer je osem-letne oblasti gerentov konec in vse ob. čine preidejo v roke svobodno izvoljenih občinskih odborov. Prekmurci gotovo ne bodo pozabili, da jim je bila vrnjena ob-činska avtonomija šele takrat, ko je sodelovala v vladi SLS,
d Pretekli ponedeljek je minulo deset let, odkar župnikuje trnovskim faranom v Ljubljani slovenski pisatelj čast. g. Franc Finžgar.
d Cene mleka po naših mestih, Ljubljana 2.50 do 3 Din, Maribor 3 Din, Zagreb 3 Din, Sarajevo 4 do 5 Din, Belgrad 5 do 6 Din.
d Pri gradnji železnice Belgrad-Nov-
ska na progi 325 km bo zaposlenih okrog 16.000 delavcev. Na dan bodo menda dobivali od 22 do 26 Din. Vsak mora imeti svoj kramp in lopato.
d Vojni materijal kopičijo Italijani ob jugoslovanski meji, obenem pa fašistovski zvijačniki pišejo, da se — mi oborožujemo, d Avtomatična telefonska centrala v Zagrebu je bila izročena prometu 1. aprila, d Pri volitvah obratnih zaupnikov papirnice v Vevčah pri Ljubljani so dobili »narodni delavci« 63, krščanski socialisti pa 434 glasov, »Narodni« dobe 1, naši pa 7 zaupnikov,
d Redno k vsakemu vlaku in obratno vozi avtomobil na progi Lesce-Bled.
d Tridesetletnico zdravniške službe je praznoval pretekli teden g. dr. Franjo Jankovič v Mariboru. Bil je svoj čas izvoljen od našega ljudstva v kozjanskem okraju v deželni in državni zbor.
d Izkaznice za romanje na Trsal so se vsem prijavljencem že odposlale. Romanje se bo vršilo kakor smo že poročali, o Din-koštih, t. j. od 26. do 28. maia. Kdor želi skozi Postojno, doplača za skupni potni list približno 20 Din in se mora do 10. aprila 1928 prijaviti. Za potovanje preko Karlov-ca se prijave še nadalje'sprejemajo. Vsa posajnila daje »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
d Organistovske zadeve, »Zveza orga-nistov za Slovenijo« je pri obeh velikih županih vložila s temeljitimi razlogi in doka*
Razumna uporaba.
Ce želite „ RAD ION" popolnoma izkoristiti, pazite, kako ga uporabljate. — Ne pozabite na prvo pravilo: „ RAD I ON" treba raztopiti v mrzli vodi.
Le tako razvija „RADIONu vso svojo moč in pere zares „sam".
To pravilo je sicer enostavno, toda ravno zato ne smete pozabiti
„RAD10N* v mrzli vodi raztopi!
opremljeni vlogi, v katerih se prosi, da naj veliki župan v slučaju spora ali je glavna služba organistovska ali cerkveniška, raz-■odi, da je glavna služba organista. Cerkve-nilcovo delo je ročno, dočim je delo organista duševno. Organist mora imeti za svoj stan že prirojen talent, mora se šolati itd. Organist prevzame službo cerkvenika kot nekak priboljšek k svoji plači. Veliko opravil cerkvei^ka lahko opravi kdo dru-A organista pa ne more nadomestiti nihče drugi kakor kakšen organist. Upamo, da bodo vloge ugodno rešene in bomo o tem poročali.
d Na Brezjah bode imel v torek, dne 10. t. m., ob 10 slovesno 'zlato sv. mašo ondotni frančiškan preč. p. Marijan Širca, rojen v Pliskovici na Primorskem 7. januarja 1854.
d Nemška zveza za pospeševanje prometa z Jugoslavijo je sporočila, da pride letos začetkom septembra okrog 1000 članov raznih nemških turistovskih društev na štirinajstdnevno bivanje v naša letovišča ob Jadranskem morju.
d Poljedelsko ministrstvo je dovolilo 150 milijonov Din za popravo obrežja Donave, da bodo tako v bodoče poplave rodovitnega polja onemogočene. 1. marca so že začeli z delom.
d Umrl je v Splitu bivši poslanec in minister don Juraj Biankini v 81. letu starosti.
d V Višnji gori je umrl v starosti 85 let vpokojeni nadučitelj g. Janko Skrbinec. Zložil je napev nagrobnici »Vigred se povrne«, ki je v zadnjih letih skoraj pri vseh pogrebih na dnevnem redu.
d 72 let staro ženico je povozil osebni avtomobil na cesti Grobelno-Št. Vid. Obe nogi zlomljeni.
d Smrtni padec. Na ljubljanskem kolodvoru je po nesreči padel 20 letni sluga Anton Zapora ter pri padcu tako nesrečno priletel na tir, da si je prebil lobanjo in mrtev obležal.
d Smrtna nesreča z revolverjem,. 26-letni uslužbenec lesne tvrdke Faxner v Trstu Italijan Gino de Riva je koncem preteklega meseca kupoval les po kamniškem okraju, kjer se je stalno mudil. Preteklo nedeljo, na dan svojega godu, se je peljal z nekim prijateljem in svojo zaročenko v Laze v Tuhinjski dolini. V gostilni Burkeljca so za igro streljali z revolverjem v tarčo. Ena patrona pa se ni hotela sprožiti. Preden so končali, je fant za šalo nastavil revolver, v katerem je bila pokvarjena patrona, na sence '.^r s smehom vprašal nevesto: Ali naj? Pri tem je podzavestno rahlo pritisnil na petelina, patrona se je vžgala in fant je mrtev padel na tla.
d Strašna smrt pod kolesi. V Subotici se je te dni pripetila v tovarni železnega pohištva grozna nesreča. Delavec Iv. Ban-dm je zašel pod kolesa, ki so ga popolnoma zmečkala, tako da so izpod stroja Potegnili potem eno samo veliko in krvavo kepo. V tovarno je prišla tudi mati ponesrečenega delavca. Ko je videla zgneteno telo svojega sina, je od žalosti zblaznela.
d Zopet nesreča pri sekanju gozda.
Izsekavanje Kobiljanskega gozda v Slovenski krajini se vrši z velikansko naglico,
zato ni čuda, da so nesreče na dnevnem redu. Pretekli teden je zopet nekega delavca drevo ubilo, štirim pa zadalo večje in manjše rane.
d Parni kotel je eksplodiral v tovarni Westen v Celju. Delavec Andrej Zidanšek je bil pri tem težko poškodovan.
d Med odbijače dveh lokomotiv je prišel kurjač Mijo Škahar na kolodvoru v Zagrebu. Popolnoma zmečkan. Zapušča ženo in dvoje majhnih otrok.
d 6 m visoko jaz lestvo je padla, ko je razobešala perilo, delavka Marija Ker-šičeva na Celovški cesti v Ljubljani. Je le malo upanja, da bi okrevala.
d Požari vsevprek. V Podgorju pri Pišecah je zgorela Karlu Snebergerju streha in v podstrešju spravljeno žito. — V Gornjih Duplicah pri Grosupljem je zgorel Kukčev pod. — Konradu Belcu iz Sv. Urbana pri Ptuju je uničil požar gospodarsko poslopje. — V Bišečkem vrhu je pogorela viničarija Ivana Majariča. — V torek, dne 27. marca, je gorelo v znani trgovini »Pri solncu« v Ljubljani.
d 22 vagonov eksplozivnega maierijala je bilo odposlano zopet iz Italije na Madžarsko. Pošiljatev so zadržale naše oblasti v Subotici.
d Plačilo za alkohol. Iz Št. Petra pri Novem mestu se nam piše: Neki naš re-krut je 18. t. m. na vožnji proti Ljubljani skočil z vlaka. Bilo je preveč alkohola v glavi. Skok z vlaka mu je pregnal alkohol iz glave, razmesaril obraz ter prinesel dvomesečni zapor kot priboljšek pri vojakih.
d Vlom. V noči od sobote na cvetno nedeljo so vlomili lopovi v Društveni dom v Sostrem. Razbili so 4 vrata, razmetali knjige v knjižnici in obleko v garderobi.
Denarja so dobili komaj par dinarjev, škode so pa napravili precej. Sekiro, s katero so vlomili, smo našli na travniku, dobili so jo pri sosedu v drvarnici, kamor so vdrli, iskali so jo tudi v farovški drvarnici, kamor so tudi vlomili in pustili povsod vse vrata na stežaj odprta.
d Blazen ali — najet? V četrtek zvečer so zaprli v Splitu nekega Nikolo Suiča iz Supetra, ko je na železniških tračnicah nedaleč od Splita zabijal v progo dva železna kavlja. Suiča je prijel progovni čuvaj, ki je pred odhodom brzovlaka v Zagreb pregledoval progo. Suič je bil izročen v policijske zapore. Ker je Suič podanik Italije, so oblasti uvedle preiskavo, če je res umobolen in če ga ni kdo nagovarjal, da izvrši atentat na brzovlak, ki bi mogel imeti zelo velike posledice.
d »Dobrote« kinematografa. Osiješka policija je izdala tirolico za 13letno šolarko Radonko, ki je pod vplivom slabih filmskih predstav ukradla svojemu očetu znesek 21.000 Din in pobegnila v družbi z neko svojo tovarišico neznanokam.
„Naš dom."
Pirhov in pisank bi rad tudi »Naš dom«! Pa mu še 350 naročnikov iz. ljubljanske škofije naročnine ni plačalo.
Napravile si vozel, da vsaj ta mesec ne boste pozabili poslati naročnino! Saj so tisti največji škodljivci katoliških listov, ki jih naročajo, pa 11 iS ne plačajo. Med nami naj takih'*ne bo!
Če nimate polinice, si jo kupite za 25 par na pošti in vpišite štev. 13.577 ter naslov: »Naš dom': v Mariboru. Tako vas poštnina nič ne velja.
Slomškove slike misli izdati »Naš domc v za-četku maja: pol metra visoke, krasno barvane i« na najfinejšem trdem papirju. Veljale bodo okoli 25 Din; naročniki »Našega doma« jih bodo dobili precej ceneja
DOMOVI
RIBNO.
Zadnji Fa« j p postalo pri na? precej živahno posebno v društvenem oziru. V teku enega tedna sta so vršila kar dva občna zbora. Prvi nanovo po-življenega Prosvetnega društva, drugi pa Gasilnega društva. Knr se tipe Prosvetnega društva, moram pripomniti, da je zelo delavno. Nasprotnikom, pa tudi nekaterim našim ljudem, to ni nič kaj povolji. Pa naj bo tako ali tako, vsi tisti, ki imajo namon iz kateregakoli vzroka nasprotovati nam, naj vedo, da nas njih zbadanje in podtikanje ne bo uplašilo. Tudi strahopetnost naših ljudi, ki se bojijo, da bi se s tem, ako bi nas podpirali, komu zamerili, nam ne bo vzelo poguma. Nasprotno. S tem nas bodo še beli podžgali. Toliko v vednost vsem, ki Imajo namen nasprotovati našemu društvu
VINICA.
Pri občinskih volitvah so bile tri liste proti idiui naši. Pa le ni šlo. Večina ie naša. Imamo župana in vse občinske svetovalce, ki so trdni in zavedni naši pristaši. Zaznamovati je pod novim odborom že tudi lep napredek. Prejšnji odbor se ie stiskal po raznih stanovanjih, novi odbor pa si ie takoj kupil lepo hišico na najlepši točki trga. Ko jo bo še prenovil in povečal, bo gotovo v kras ceh Vinici. I.e eno bi svetovali našim občinskim možem, naj se namreč prav nič ne ozirajo na kričanje liberalnih kapitalistov. Ker so se pri proračunski razpravi dali premotiti od teh kričačev, so razdeljena bremena zelo nesocialno in krivično. Naš kmet namreč, ki je zadolžen do grla, nosi 200 odstotkov na direktne davke, med tem pa se je znižala občinska taksa našemu edinemu mesarju, ii ima itak okoliš kot malokaleri mesar v mestu.
line 24. februarja t. 1. smo imeli konkurenčno bravnavo za popravo župne cerkve. Stroški ne bodo posebno veliki in še del teh so gosp župnik • "bljubili kriti s cerkvenim imetjem in s pomočjo naših Amerikaneev. Vsi samo želimo, da hi se cerkev čimprej popravila. Vedno pa mora seveda biti kdo vmes, ki dela zgago. Nekdo, katerega smo morali že ob priliki občinskih volitev odločno grajali radi njegove protiljudske agitacije. sedaj že /epel bega ljudi s pripovedovanjem, da bo popravilo cerkve stalo tri milijone dinarjev. Kdor mu lice verjeli, n-.. verjame, večina nas ie že toliko pametnih, da vemo, kaj je in kaj ni. Vseeno pa se čudimo predrznosti tega gospoda, da si upa s ictiKsmm maslom na glavi še vedno na dan Mar misli, da je afera o agitaciji že pozabljena če ni ravno sedaj na dnevnem redu? In o pretepanju iu s i saniranju občanov je dovelj znanega, dasi iz usmiljenja do njega nismo hoteli vleči teh stvari v javnost. \ endar pa naj si gospod zapomni, da je našega potrpljenja konec (Naznanite ga vendar na pristojno mesto. Op. ur ) Pa bi nam liberalci preprečili popravilo župne cerkve, so kposlovali na-los. da se zida nova šola Ker pa je to dolgo po-
?Jmie -8?®0 bomo prihodnjič po potrebi o tem rekli kakšno besedo.
lom "i Tivn tlje. si iahk0 naro?it« -Naš \J} n' 'f, s? Domoljubov naročnik. Nni dom-. Maribor, Aleksandroca r. 6.
zadio2? 1Ameri]ko in	inozemske
zadeve dela ze deseto leto ..spešno, dobro in po zmernih cenah dr. I v a n C e r ne, gospodarska pisarna v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6.
Sekif 03 ,2aPurt'\ Pehan'U' bol^inah v i»ku, bo ečmah ob straneh, pomanjkanju
sape utripanju srca, migreni, Šumenju v ušesih, omotic, slabem razpoloženju povzroča naravna »Franz-Josef.-grenčica iz-tnob TlZnier Črcv in osvoboditev
cerijskih trgovinah' Čro*en»h in
|	LESE
No, pa le nismo od sveta odrezani, kakor se je tamle enkrat bralo v Domoljubu; saj nas je pred kratkim iznenadil in počastil avlo iz Kranja! Kar se pa pošte tiče, nas pa hočejo vendarle od sveta odrezali; s t. aprilom dobivamo namreč poŠto samo trikrat na leden! Protestiramo. Čo smo bili svojčas Lešani tako širokogrudni, da smo pri-slali na to. da so nas priklopili brezijanski pošli, ki bi brez nas in našega pristanka sploh ne bila življenja zmožna, naj bodo tudi merodajni činitelji toli dobrotni do nas, da nas z dostavljanjem pošte ne prikrajšujejo!
ŠKOCIJAN PRI MOKRONOGU.
Dne 0. marca t. 1. ie umrl v Savinku pri škofijami gosp. Andrej Bregar. Bil je sloveč zvonar, ki je kaj rad in lepo pritrkaval na naše ubrane
zvonove.
NA DOLU PRI HRASTNIKU.
Vsak kraj, v vsakem letnem in vremenskem času krije v sebi svojo dušo in lepoto. Podobno jo velel nekje jiolopisee dr. Oblak. Tudi jaz nisem videl nikjer povsod tolikanj naglašene eno-lič nesli in dolgočasja trboveljske premogovne krajine, ko sem šel dolgo pol od postaje Hrastnik na Dol. Ozka, globoka soteska, v katero se podamo ob postaji, je naravnost planinsko slikovita. Vzdolž vse ceste divja bobneči gorski potok, ob vsaki strani grozeče, razklane skale in čeri, tu in tam tiha gozdna samota. .Mahoma pa se odpre pred našimi očmi prosloma temnozelena kotlina, katero s svojo veličastno cerkvijo iu meščanskimi poslojiji v sredi krasi bolj trgu kol vasi podobni kraj —
Presenetljiva mogočnrM in procvit te vasi pa ni samo izraz industrijske delavnosti bližnje okolice, ampak predvsem tudi jasen dokaz gospodarske podjetnosti, pridnosti in nadarjenosti ljudstva. Le-to ima v svojem izobraženstvu tudi voditelje. ki vodijo narod na prosvetnem, kulturnem m gospodarskem polju vedno in z vso gorečnostjo na pravo pot. To dokazuje kmetijska zadruga ki je pnstedila narodu mnogo in mnogo denarja in ki gradi sedaj sredi vasi veličasten dom. primeren za vse društvene in gospodarske prireditve; to priča cbsezna in delavna kmetijska podružnica in nje z.vo stremljenje ure,liti v okraju čimveč vzornih posestev; to potrjuje veliko število prosvetnih društev za kmečko in delavsko mladino (izobraževalno društvo, pevsko društvo itd.); temu je dokaz tudi lepo število nadarjenih kmečkih mladeničev ki so obiskovali razne gospodarske šole in poučne tečaje in to nam peve med drugim še sadjarska in vrtnarska podružnica. ki je pridobila že pri ustanovnem občnem zboru dne 25. marca t. 1. 50 zavednih članov. Kakor je Šmartno ob Paki smatrati za žarišč Prosvetnega in gospodarskega dela v Gornji
f '-,ak0 iP ,udi 1)01 ',ri Hrastniku glede društvene in prosvetne delavnosti zglede vsemu laškemu okraju.	^<e,ien
^Podarske in kulturne ustanove v omenje-
knri^rnah Ja,S'"l prifai0- kak0 '"ocočna i„ b . koristna je zadružna zavest pri izobraženemu zavednemu ljudstvu. I„ med ljudstvo, ki si je svesfo
dek1n11ea.1en^.S,riliPni',ki liubi del° napre w " \ m- fu,dl *V0JO doma«> erudo, svoj tihi kmečki dom u, lepoto slovenske krajine, prihaja dovek vedno z veseljem _ in Iz srca rad.
Fran \Vernig.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Za občinske volitve dne 22. aprila «o nasnrol nk. vi, zdi kar dve kandidatni im X« ZZ fo e nekclko skregali, vemo pa vsi, da so eno in da e \ ale njih general. Trobijo, da jim ni J nohiV!f
i" Postna
Naj tudi zanamci plačajo. Denar od občane ' r niti je lahko, preskrbeti ga, je pa umelnosf l!i • našim liberalcem španska vas.	' 10
Za povzdigo živinoreje niso nasprotniki sar .storili. Nasprotno! V Kostanjevici so o|a proti temu, da bi dobili od okrajne b'o: ijim Krškem primerno vsoto za povzdigo živino el« Sedaj pa poglejmo, kaj je storili SLS. Na občni zboru živinorejske zadruge smo slišali ,]a ,■„,„ člani v poldrugem letu, odkar obstoji zidni, . i risti za 300.000 kron. Dokaz: Po nasvetu načel i so člani ozdravili 50 krav, bolnih vsled kužne® katarja spolovil, da so se opleinsnile (50X8000 " = 150.000 K), kar se ne bi, če bi bile bolne Dan bi jih marali mesarjem. Krava pa daje tudi za 2(ifin kron mleka na leto. Torej bi veljalo mleko J To krav 100.000 K. Dva bika in trije merjaii ^ n 'udi več vredni kot 50.000 K, torej skupno 800 OM kron, ne vštevši vrednosti lepih telet, ki se la?iB in dražje prodajo in boljše mlečnosti, ki' j0 in. živina montafonske pasme, kar bo najboljše rn kazala bližnja bodočnost. Zadruga je posredovala tudi pri nakupu in prodaji plemenjakov. Poslanec Sušnik pa je zopet izposloval podporo, ki j0 kmalu dobimo. Tako dela SLS za ljudske koristi. - z0 „ pomlad namerava SLS začeti akcijo za napravo gnujmčmh jam. V občini je približno 800 posest m kov, ki še nimajo gnojničnih jam. Ce računamo bi znašala škoda na izgubljeni gnojnici na leto nrl vseh 800 posestnikih 3,200.000 K (reci tri milijone dvestetiseč kron). Kolika škoda! Ta denar pridobili z napravo gnojničnih jam s pomočjo oblastnega o,'-bera je program sedanjih kandidatov SLS Kako in na kakšen način, bomo zvedeli na shodu Taka ie gospodarska politika SLS, pri liberalcih pa ni drugega kot farška gonja, ki so je ljudje že do «rla siti. /ato bo vsak pameten volivec vrgel 2° aprila kroglico v drugo skrinjico - SLS, katere nosilec ie ugleden in spoštovan posestnik Frančič I-ranc iz Dol. Mare vasi.
BITNJE PRI KRANJU.
Pred kratkim smo ustanovili za Zgornje ■vednje in Spodnje Bitnje varilsko druitvo. IMa^ no vin občni zbor društva se je vršil 26. febr. I 1 1 cleg številnih domačinov so se udeležili v obilncn številu zborovanja tovariši sosednjih gasilnih dru-.-tev. Društvo šteje ilanes 70 rednih in okrog 17n podpornih članov. Ker društvo še nima nikake imovine, prosi slavno občinstvo naklonjenosti iu pod-pore, da mu bo čimpreje mogoče nabavili vsaj pre-potrebno orodje. Svojo prvo prireditev bo imelo v začetku meseca tnain
S^&vKjSiUtts
ST. PETER PRI NOVEM MESTU
Kmetijska nadaljevalna šola je 15. marca I 1. zaključila prvi tečaj. Nad 40 fantov je vztrajalo vseh pet mesecev v pouku, ki jim je že prvo leto eto prinesel obilo dobička. Izleti ua Grm, v Ple-terje in na Sušak jim bodo obzorje nazširifi in jim nazorno odprli pogled v vzorno kmetijstvo. -vcstalka. ki so nam jo 4. postno nedeljo vpri-zorila dekleta Marijne družbe, nam je nudila obilo lepega užitka. Starejši - zlasli moški -nimajo zal nobenega smisla za dramatične vprizo-rilve; mladina je tozadevno veliko bolj uvidevna m pridno polni društveno dvorano. — Od tihe do cvt.ne nedelje smo imeli v »Katoliškem domu: ngijensko razstavo. Ob nedeljah s« je kar lilo ljudstva v dvorani. Pa tudi čez teden je bil nepričakovano dober obisk ne samo od strani šolske mladine, ampak tudi od strani odraslih. Razstavo jo poselilo nad 2000 ljudi Kaj zanimiva so bila predavanja! Na dan olvoritve je dvakrat predaval - enkrat s pomočjo filma g. dr. Pire. Na cvetno nedeljo je ime g. oficijal Puhar dvoje skioptičnih predavanj o alkoholizmu, čez teden pa ie vse dni uradnik-raziagalec navzočim pojasnjeval na kino razne bolezni in navodila, kako si ohranimo naše zdravje. Ljudstvo je hjgijenskemu zavodu zelo hva-f ,?' " Nn bel° in še naslednjo nedeljo bomo imeli na vpogled 92 slik. ki nam bodo pojasnjevale romanje ua Velehrad, v Prago in Staro Boleslav. Hvaležni smo tukajšnji hranilnici in posojilnici, ki "ikon 16 ° lla M dn|šfveno vporabo lep skiop-
DOB PRI DOMŽALAH.
v n i dueil 0,1 jan- do 20- niarca smo iuieli „1.1 - l"^.H'>fPodini.iki tečaj, katerega se je udeleževalo 10 gojenk. Priredilo ga je kat. prosv. društvo. Za naš kraj in in za sedanji čas je bil silno potreben. S tem je bil k našemu napredku s orjen velik korak naprej. Z veliko spretnostjo je vodila tečaj gdč. Marica Krištof. Delo je vsein primemo razdelila, da je vsaka tečajnica prišla do
rsoga, kar spada k gospodinjstvu. Bila pa so tudi predavanja. Imela sta jih pole« gdč. voditeljice gospa Smoltkova, tukajšnja učiteljica in č. g. kaplan Ambroži?. Koncem tečaja so priredile go-jenke razstavo kuharskih in ročnih del. Občudovali smo, kaj vse premore dekliška roka storiti in to v tako kratkem času. Vidi se, da je pri vsakem delu treba vztrajnosti, vzajemnosti in resne volje, ker le na podlagi teh je uspeh zadovoljiv.
Ker je bil prvi tečaj tako zadovoljiv, je upati, da se kmalu priglasi toliko gojenk, da bo že v jeseni drugi.
SODRAŽICA. imamo torej župana, demokrata in sicer prvo-frstnega. Piše se Evgen Ivane. Ta ali oni povprašuje, kako je mogoč v Sodražici demokratski župan, saj vendar pri skupščinskih volitvah voli blizu t ii I četrtino volivcev SLS. Na svetu je pač vse mogoče. Pri občinskih volitvah, 18. marca, je dobila SLS 12 odbornikov, SDS (i, SKS 1, (i pa stranka, katere poglavar je nekdanji župan Anton Lovren-iič, glavni opori sta mu pa Ambrožič in Pire. Lista, katere nosilec je bil Lovrenčič, je celo nosila dično označbo SLS. Tudi volivci, ki so vanjo melali krogi jice, vsi trdijo, da so zvesti pristaši SLS. Potemtakem je bilo izvoljenih 18 odbornikov SLS in le sedem kmetsko demokratskih. I'o človeški sodbi bi pač vsakdo pričakoval, da bo na dan županske volitve izvoljen župan i/, vrst SLS in sicer iz najmočnejše skupine, kateri je le enega odbornika manjkalo do absolutne večine. Lovrenčič jo pa račun prekrižal. On in ilirje njegovi odboi ni ki so pri ožji volitvi volili demokratu. Le eden je imel toliko ponosa in zavednosti, da je oddal prazno glasovnico, zato je prišlo do žreba, ki je pa župansko čast naklonil demokratu. Gosp. Lovrenčič, prav hvaležni siuo vam, da ste vrgli krinko raz obraz in pokazali, kje je vaše srce. Obilo sreče vam želimo v nasprotnem taboru. Smo si vsaj čisto na jasnem, kaj sle.
Radovan Hrastov:
Ljubljanski sprehodi.
0. Tam za vodo .,. ... pa rožico cveto lepo! — bi lahko nadaljeval l narodno pesmijo, pa ji ne bi krivice delal. Zakaj tam 7,a vodo, ob Ljubljanici, je ob tem času res mnogo rož. Prodajajo tudi vsakovrstna semena. Od mostu pa tja skozi do trga stoji šotor pri šotoru, na stoline vrečic na njih, v teh pa raznobarvnih, raznovrstnih semen od rož, pa še od drugih, za vsakdanje potrebe koristnih rastlin. Te dni, ko prihaja pomlad v deželo, je tam za vodo dovolj kupčij, vedno dosti obiskovalcev, kupovalcev, ki izbirajo in glihajo za >dobro sorto*.
Njim nasproti, tam ob velikih izložbenih oknih trgovine pa so se razpostavile male deklice, vse skromne in tihe; s tihimi skoraj jokajočimi glasovi iščejo v mimohodnih usmiljenih src in rok. Ne zastonj. Kož imajo, prvih pomladanskih rož, teloha, zvončkov, marjetic, vijolic — pa še mnogo podobnega. Pa prodajajo. Po cele ure, cele dopoldn-vs stoje tam ob oknih, v rokah drže šopke in jih nudijo, ob nogah jim je zaloga. Nekaterim v košarici, drugim v košku, tretjim kar na tleh — vsem pa je menda enako v njih dušah, v srcih enaka bridkost in brezbesedna prošnja do vseh, ki mimo gredo: »Kupite vsaj nekaj, da ne bomo tu stale zasto.ij...! Ko nas doma čakajo mamice, bratci in sestrice, vsi lačni, vsi v koprnjenju. Da pridemo in prinesemo nekoliko drobiža, da jih nagradimo za trud in leta-?,ie ,P° Krmi h, po brdih in logih. Dajte, kupujte! Vsaj 7,a dinar!c
Se tja dalje grem. Onstran tramvajske proge. m Je M te dni gozd, v nekoliko dneh vzrastel, Prav tako je prešel. Cveten teden ga je dal, nedelja »a .10 vzela. Ob ograjo in ob hiše in vozičke so na-sionjene butare, velike, majhne, preproste, bogato ® I ,.e.n® z barvanimi traki — kakršnekoli si kdo L J le ženice, ki prodajajo tu, so za spoznanje arugačne od deklic tam ob oknih. Ne silijo vate, •iti z očmi te ne vabijo, — zakaj cvetna nedelja „1... v kupčijo. In lansko leta je bular celo
zmanjkalo...
*
Takšno je življenje v dopoldanskih urah tam "a vodo ...
lian- '°',0'fian P® ie 'u mir in praznina. Le Ljub-atuca se vali vsa umazana spodaj po strugi. Kakor Ul šumenje valov Slo v prečudno bridko pesem: ... pa rožice cveto lepo! O ne! Saj le deklice bridke solzice lijo...t
Val'kan.
s Papež je govoril. Pretekli teden nam je prinesel glede razmerja katoliške Cerkve do fašizma zgodovinske dogodke. Dne 25. marca je sv. oče ostro obsodil tiste voditelje italijanskega katoliškega narodnega centra, ki dopuščajo, da vso vzgojo mladine vodi eainole fašizem. Papež je odločno poudarjal, da ima pravico do vzgoje katoliške mladine v prvi vrsti Cerkev in da se mora mladina vzgajati po naukih Cerkve v katoliških društvih, Mussolini je dobro vedel, da pomenijo papeževe besede hiido obsodbo mnogih fašistovskih protiverskih načel posebno glede vzgoje mladine in je zato v svoji trmi razpustil te dni vse italijanske katoliške mladinske organizacije, v kolikor so doslej še obstojale poleg fašističnih. Fašistovski listi odkrilo pišejo, da katoliške Cerkve več ne rabijo. Fašisti pozabljajo zgodovinsko dejstvo, da si je ob skali Petrovi še vsak nasprotnik razbil glavo. Mussolini je pograbil kamen, da ga zažene v obraz Cerkvi, toda ta kamen ne bo uničil Cerkev, ampak bo pokončal fašizem prej kot si domišljuje g. Mussolini. Papežev odločen nastop proti fašizmu daje največje upanje zasužnjenim našim bratom na skorajšnje izboljšanje nevzdržnega stanja. Zato bodi izrečena sv. očetu tudi na tem mestu za Njegov neustrašeni nastop najiskre-nejša zahvala vsega slovenskega naroda.
Italija.
s Močan potres. V Trstu so čutili potresne sunke v ponedeljek, 26. marca, popoldne ob četrt na štiri in v torek, 27. marca, dopoldne ob pol 10. V Trstu ni bilo hudega. Močneje so potres opazili v Gorici; v tamošnji okolici se je podrl kakšen dimnik. V Eovcu se je v šoli prevrnila tabla. Tudi po Vipavski dolini so potres opazili brez hudih posledic. Vse drugače pa je potres gospodaril v Karniji. Mesto Tolmezzo je bilo hudo prizadeto. Telefonske zveze po Kamiji so bile pretrgane. Iz Tolmeča so v torek opoldne brzojavili v Videm, naj pridejo na pomoč. Od Humina dalje so se opazovale posledice potresa: razpokane hiše, ljudje vsi splašeni, iščoč varnosti pod milim nebom. Popoldanski vlak, ki prispe iz Trbiža v Videm ob pol štirih, je že pripeljal nekatere ranjence. Onkraj Tulmenta je bilo še huje ko na ti strani. Neki poštni sel, ki je z bicikljem peljal pošto, je bil od potresnega sunka vržen s kolesa na tla.
V Tolmeču je treslo v torek dopoldne 20 sekund. Hiše so se majale. Kdor je bil na cesti, je opazil, kako so se nagibale. Dimniki so leteli na tla, strešna opeka je pokrila ceste. Podrla se ni nobena hiša, a poškodovane so bile nekatere prav močno. To ali ono bo treba iz varnostnih razlogov podreti. Čudno je, da so posebno novejše hiše najbolj poškodovane. Sodi se, da je tretjina stanovanj postalo trenotno nerabnih, Nevarno je razpokana sodnija, velika cerkev in zvonik. Na nevarnih mestih je prehod prepovedan, ker se boje, da se
kaj zruši. Zapori so bili močno poškodovani. Jetnike so prepeljali y Videm. Močno so se prestrašili bolniki v bolnišnici. Bolnike so spravili v železniške vagone na postaji.
Vas Karneva, ki je prav blizu Tolmeča, je bila prizadeta še huje. Tam se je več hiš posulo s šumom in ropotom. Pri tem je ubilo enega otroka. V kraju Cavazzo pri 1 olmeču se je podrlo kakih 10 hiš. Cesta iz Tolmeča v Cavazzo je razpokana na mnogih mestih, škarpe posute, tu ali tam zemeljski usadi na cesti. V Cavazzo so bile tri ali štiri smrtne žrtve. Vse hiše v tem kraju so postale nerabne. Dolina od Cavazzo proti Verzegnis je enako razdejana, razpokana cesta, zameljski usadi in skale na cesti, hiše razpokane. Pri Sv. Florijanu je cerkev porušena, občinsko hišo bo trelba podreti. V tem kraju je ubilo enega starčka. V vasi Chiacis je ubilo troje otrok, Središče potresa je bilo med Verzeg. nis in Cavazzo, zato je tam najhuje. Ob-lastva in vojaštvo je pohitelo prebivalstvu na pomoč in začela se je zbirka denarnih sredstev za podporo tako hudo prizadetim, s Po nedolžnem obsojeni. Te dni so bili v Gorici pred sodiščem obsojeni; Ivan Gabršček na 15 mesecev ječe in 750 lir globe, Kurinčič Anton mlajši in Uršič Fr, pa na 18 mesecev in 900 lir globe. Obdolžili so jih, da so na Jožefovo pomazall Mussolinijeve glave, kar se je izkazalo za neresnično, vendar bodo sedeli, ker je fašistovski komisar po krivem pričal. Obsojenci so doma iz Idrskega pri Kobaridu.
s Razne novice. V Grahovem je umrl 901etni Anton Kenda, p. d. Mohor, najstarejši moški duhovnije, v Otaležu pa 93letna Ana Golob. — Franc Milavec in njegova žena iz Solkana sta delala na svojem polju pod Sveto goro. Pri tem se je razpočila v zemlji skrita bomba in oba precej poškodovala. — Goriški prefekt je imenoval v nov občinski svet za Gorico same Italijane. — Pri odvažanju vojnega materijala je eksplodirala v Gorici granata. Voznik Franc Rijavec in še dva druga so mrtvi. — Na štiri leta ječe je bil obsojen v Rimu slovenski komunist Franc Plečnik iz Skednja pri Trstu. — Izpit za pouk na srednjih šolah je napravil pred posebno izpraševalmo komisijo v Rimu goriški rojak prof. Anton Pavšič. — Električni tok je umoril 16let« nega Ivana Ko^iela v Biljah, ko se je dotaknil napeljave. — V smislu ukrepov osrednje vlade je tržaški prefekt izdal na vse časopise ukaz, naj popolnoma preneha poročati o samomorih in o tako zva« nih »tradegijah strasti«, t. j. o žalostnem koncu nečistnikov in prešestnikov, ki se skupno usmrčujejo. Ta odredba je vredna vsega odobravanja, pa tudi posnemanja pri nas — v Jugoslaviji. — Kraški teran se prodaja na debelo po 3.20 do 3,40 lir (ena lira 3 Din). — Velik požar je bil 20. 21. marca na Razdrtem. Zgoreli sta dv«
Ženske obleke in rate
v največji izbiri samo dobre kakovosti. Cene nizke.
R. MIKLAUC • PRI ŠKOFU • LJUBLJANA
T
hiši in štiri gospodarska poslopja. — Ob-Cini Podgrad in Materija bodeta ločeni od puljske in pridruženi rešski deželi.
Avstrija.
s Slovenski Korotan. 4. marca so po raznih krajih slovesno praznovali spomin v svetovni vojni padlih vojakov. — Vse kar bi še spominjalo na staro Avstrijo, je že izginilo iz koroških šol. Le slovenskim otrokom so šolske oblasti prizanesle, kajti oni se smejo še danes učiti A, B, C iz ravno tiste knjige, kakor njih dedek in babica v prejšnjem stoletju. — V Globasnici obiskuje 18 deklet gospodinjski tečaj. Na belo nedeljo bodo priredile razstavo in igro. — Na Malem Obirju se je pojavil medved.
Kapam za moške
se dobro kupi pri
R. MiKuuc - pri škofu -
6'
LJUBLJANA
dal sam. S Pilsudskijem ni šale, on je — general.
Amerika.
s Razne vesti. Umrli so v Clevelandu: Josipi na Hrovat, roj. Batagel, doma iz Dobrave pri Sv. Križu na Primorskem; P ranča Miklich, roj. Boštjančič, iz Dobrepo ja; Andrej Miklič iz Drušce vasi, župnija sko-cijan; Franca Balant, roj. Rozina iz 1'rim-skove fare na Dolenjskem; .Marija Vokac, iz Vrva pri Hinjah. — V Chicagu je umrla u Vrva pri iHnjah. — V Chicagu je umrla Helena Oman, rojena v Naklem pri Kranju.
Francija.
s Proti skupni vzgo/i obeh spolov.
Francoski naučni minister Herriot je izdal več odločb v prilog šolam z koedukacijo (skupno vzgojo obeh spolov). Združeni katoliški očetje v škofija Cahors so se proti odločbam ministrstva pritožili na državni svet, Ta je odločil, da so po zakonu skupne vzgojne šole dovoljene le ubogim občinam iz gospodarskih vzrokov, da ni treba zidati dveh šol, niso pa na splošno vsem občinam zaukazane. Po tej razsodbi so bile razne ministrske odredbe ukinjene, kar po/nenja velik uspeh francoskih katoličanov.
s Moj otrok ne potrebuje verouka.
Francoski listi opisujejo sledeči žalostni dogodek: Župnik vironski je nagovarjal neko mater, naj redno pošilja svojega sina h krščanskem nauku, ker ga drugače ne more pripustiti k prvemu sv. obhajilu. — »Mojemu sinu ni treba ne veronauka, ne sv. obhajila,« je odgovorila mati, »saj tudi hrr-sti v gozdu lepo rastejo brez vere.« — »Da, uboga žena,« je poudarjal župnik, »tudi teletu v hlevu ni potreben verouk,« Čez 20 let je bil ta mladenič obsojen na smrt, ker je umoril lastno mater.
Nemčija.
s Velii -:o zborovanje zoper preganjanje ' katoličanov v Mehiki je bilo 28. marca 'v Munchenu na Bavarskem. Kar dve veliki dvorani sta bili polni ljudstva. Glavni govornik je bil knez Lovvenstein; govoril'je pa tudi neki mehiški škof, ki živi kot begunec v Rimu.
PoJjskč.
s Otvoritev sejma (državnega zbora). . ".iai<,a ie bila slovesna otvoritev novoizvoljene poljske narodne skupščine K otvoritvi je prišel tudi državni predsednik ki ga je spremljal maršal ministrski predsednik Pilsudski. Ko so komunisti nekaj razsajali, je Pilsudski poklical v zbornico policiste, ki so pet poslaneev-kričačev zvezali m odpeljali iz zbornice, če ne bo miru bo Pilsudski pač razpustil zbornico in vla-
Droferte novice.
d00 otrok v starosti od 2—3 let je zgorelo v zavetišču Salforts na Angleškem.
Tri tovarne za smodnik so se razletele v Valley Falls v državi Njujork v Ameriki.
400 hiš je uničil požar v vasi Esur v državi Mysore v Indiji.
1000 oseb so zaprli na Japonskem radi komunistične agitacije.
Osem sto let mine letos, odkar obstoja nemško mesto Gradec.
štirinadstropna nova hiša se je podrla v Vai^avi na Poljskem. Kljub temu, da so imeli delavci odmor, je bilo osem mrtvih in mnogo ranjenih.
Za prepoved inostranskih odlikovanj bodo v kratkem glasovali državljani Švice.
Tobačne tovarne so pogorele v Atenah in Kavali na Grškem, škode G4 milijonov dinarjev. 30C0 delavcev je ob kruh. Zažiga dolžc komuniste.
Na Irskem se zopet čuti gibanje za popolno osvobojenje od Angleške, Utihotap-ljajo orožje iz Amerike.
Severna Amerika ima sedaj 120 milijonov prebivalcev. To ugotavljajo najnovejši podatki.
Zrakoplov Italija«, s katerim hoče italijanski general Nobile na severni tečaj bo plnl sredi aprila tudi preko Ljubljane.
Vse 21 let stare ženske bodo odslej volile v angleški parlament.
Jeseni bodo na Japonskem zopet državnozborske volitve. Vladne stranke in opozicija, ki so enako močne sc ne morejo zediniti na skupno delo.
r,0.000 samoumorov je približno letno
v L v rop i.
Znani letalec Lindbergh namerava v kratkem poleteti tudi iz Evrope v Ameriko Za špansko boleznijo umrje na Japonskem dnevno 58 oseb.
nr;J°liCfuemu., komi8ariu » Parizu je prinesel duhovnik prstan, vreden 200.000
irankov, ki mu ga je bil izročil pri spovedi ciovek, skosavsi se svojega čina.
V angleški parlament je bila izvoljena te dni za poslanca ga. Runciman, soproga poslanca in bivšega ministra. Zda torej se" v zbornici oba: mož in žena Mednarodna razstava tiska bo letos v Kelrnorajnu v Nemčiji.
. Prva ženska - minister Nina Kamrova je umrla v Kodanju.	angova
med Avstrij
.10 in
Vizum je odpravljen Češkoslovaško
r,0 milijonov je sedaj Italijanov
vsem svetu. Število se je v Wnjih~5ofen! podvojilo.	' 1111
Predsednik poljske republik menda odstopil. Njegov naslednik bi bij
republike hn slednik bi
general Pilsudski pod naslovom jef dr
zave«.
Svetovni mlekarski kongres bo lei od 26. junija do 13. julija v Londonu
Ves notranji dolg Italije znaša 88 s milijarde lir (ca. 259 milijard dinarjev)
V Amsterdamu na Nizozemskem je vo gorela zgodovinska žaga »De Grootvorst J kateri je delal 1. 1G97. kot navaden tesar ruski car Peter Veliki.
Na Japonskem izhaja 1240 dnevnikov v 7 milijonov izvodih.
18 parov je praznovalo zlato por oh 3. marca na Dunaju.
11 Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči.
11 Katoliško prosvetno di ušivo v ttibnem pri Bleda vprizori na belo nedeljo ob pol 4 popoldne v dvt rani gasilnega doma Finžgarjevo igro Verigai, v Ireli dejanjih. — Igra se ne bo ponavljala.
n Krško ob Savi. Kat prosv društvo priredi na velikonočni ponedeljek ob 3 pop. v drušlveni dvorani v kaplaniji: G a r c i a Moreno, žalo-igro v pelili dejanjih. Vabljeni vsi od vseh strani — tudi vi onstran Save. — Odbor.
11 Gorje /iri Bledu. V Gorjanskem domu bo na velikenečni pcndeljek in na belo nedeljo ob pol H zvečer burka: Pri belem konjičku'.
n Nn Planinski r/ori bo prvi shod na velikonočni ponedeljek. Služba bežja bo ob 10. Prehod je prest. — Zupni urad v Studenem.
n I i se le velikonočne i/rahtike vsem Slovenkam in Slovencem želimo slovenski lantje-avijati-čari Vir/.duht plovnog tehničkog zavoda v Kraljevu (Srbija): kaplnra Andrej Juhanl (Šmartno pri Liliji), ivan Pirnat (Črnuče pri Ljubljani) Icr rodovi: Kru-Šič llfilael (Ljubljana), Fran Kos (Vojnik - Okolica pri Celju), Franc Lavrič (Sp. Pirniče pri Šmarni gori), Drago Dolinar (Brežice ob Savi), Pavel Vo-dišfk (Laško), Ivo Kolednik (Sv. Peter pri Mari-b: ni) Franc 1'ezdir (Vič pri Ljubljani), Vinko Crbas (1 vanje selo pri liakeku), Franc Kune (Žiri pri Ljubljani), Joško Smolej (SI. Javornik), Josip 1'tčkaj (1)1. Logatec), Franc Jelen (Polzela v Savinjski dolini), Ivan Lasič (Sv. Bolfenk pri Središču), Kratijo Slavinec (Središče ob Dravi), Albin Kapnik (Studenci pri Mariboru), Anton Ciasperič (Studenci pri Mariboru), Ivan Sester (Celje), K»rl Špes (Šiniklavž pri Vojniku), Adolf Samec (Bukov žlak pri Celju), Franc Ovčak (Tacen pri Ljubljani), Josip Kuge I i (št. Kupert pri Mokronogu), J<» Zabukovec (Vince pri Sodražici), Anion Paradi« (Lopata pri Celju) in drugi.
Sodnik: »Obtoženi ste, da ste sosedovega Načeta v soboto pretepli. To je kaz-raco.«
Obtoženec: »Dobro. Drugič ga bom p» kak drugi dan ln ne ravno v soboto.«
IPIH IZOBRAZBI
. n IIIHIII iTr nr— ........."i—''	iiimir iiiMti—IBIIIMB iiminnai	m
Socialno zavarovanje.
i.
Največje in najvažnejše družabno \prašanje je, kako urediti na pravičen način razmerje posameznih stanov v družbi napram poedinim stanovom in napram splošnosti. Zgodnji srednji vek je rešil to vprašanje v popolno zadovoljnost in srečo takratne družbe. Krščanski družabni red je slonel in še danes sloni na dveh temeljnih načelih: Člov ek ima pravico do obstojaindočloveškegadosto-j a n s t v a.
Te dve temeljni načeli sta bili punčici vsega takratnega javnega življenja. Vsa zakonodaja in vse gospodarsko življenje se je moralo gibati in razvijati le v smeri človeka, njegove dobrobiti in njegove sreče. Zato se je izdelovalo blaga samo toliko, kolikor je družba potrebovala. Vsled tega se je proizvajalo samo dobro blago; isto-tako je imel vsak delo. Pa tudi ukaz, ki ga je Bog naložil že prvima človekoma v raju: V potu svojega obraza .... se je izpolnjeval. Kri pridobivanja je bilo delo. Vsled tega je bilo tudi vsako delo plačano. Ker je pa bilo delo plačano, je bil delavec /. vsem preskrbljen in srednjeveški delavec v splošnem ni poznal niti brezposelnosti niti pomanjkanja.
Velikašem tedanje dobe ni bil po volji itrogi krščanski nazor v družbi. Učenjaki in privrženci raznih kraljev in knezov so pričeli brskati po knjigafi in iskati novih naukov, ki jih naj bi postavili nasproti krščanskim načelom. Ni čudno, da jim je najbolj ugajalo rimsko pravo. To določuje, da je država vse, da so državljani njena •j ~ n'i'10V0 življenje in premoženje — in da je načelnik države popolen gospodar, zanj nc veljajo nikaki moralni zakoni. Polagoma so začeli uvajati to miselnost v družbo, se začeli izmikati obl .sti Cerkve in nazadnje tudi zmagali. Z njihovo zmago je propadel tudi dotakratni družabni red. nastopila je žalostna doba, v kateri je moralo delovno ljudstvo delati in krvaveti le *a vladarje. Srednjeveško blagostanje je popolnoma izginilo.
Vsak pritisk rodi odpor. Proti absolutizmu vladajoče družbe so se pričeli upirati razni prijatelji ljudstva. Ti so proglašali napram absolutizmu svobodo človeka m bratstvo človeštva. Ta misel je zmagala s irancosko revolucijo 1789. leta.
Na barikadah francoskih ulic je krvavelo predvsem delovno ljudstvo in padalo za svobodo. Toda na nekaj je pozabilo. Ta svoboda, to bratstvo ni slonelo na Kristusu, vsled tega je bilo v prekletstvo delov-"'m množicam. V imenu neomejene svobo-,e' J® zavladalo meščanstvo (buržuazija) v aruzbi in gospodarstvu. Delavec je postal Popolen suženj. Bil je brez zdravega staranja, brez omike in brez pravic, Ene-!njl. Pa kljub temu ni mogel postaviti kapi-ahzem mej: Delavstvo se je množilo, naraščalo v milijonske armade. Kljub zatira-di
nju vseh svoboščin se je začelo delavstvo javljati v družbi in zahtevati svoje pravice.
S tem je pričetek nove dobe v družbi, doba socialnih bojev. Socializem je postal družabno vprašanje prvega reda, V trdih bojih in v težkih žrtvah je pričelo delavstvo pridobivati korak za korakom, ena najvažnejših pridobitev je gotovo socialno zavarovanje, v prvi vrsti zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode.
V	začetku je imelo to zavarovanje značaj samopomoči. Polagoma so se pod pritiskom razmer udale vlade posameznih držav in začele podpirati potom zakonov to gibanje in napravile, da je bilo za gotove poklice obvezno. Toda to zavarovanje je bilo še nepopolno. Zavarovancu je nudilo to zavarovanje zasilno zdravljenje in malenkostno podporo.
Na novo pot je krenilo bolniško zavarovanje po vojni. Pod vplivom in pritiskom revolucijonarnih gibanj se je pričelo to vprašanje, kakor tudi ostale panoge socialnega zavarovanja obravnavati mednarodno. Na ta način je nastalo tudi mednarodno javno mnenje, kateremu se ni mogla ogniti niti ena država, ki je hotela količkaj veljati ali pa igrati na koncertu držav vsega sveta,
V	naši državi se je postavilo bolniško in nezgodno zavarovanje na moderno podlago z zakonom z dne 30. maja 1922, s katerim je bilo vpeljano splošno in obvezno zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode.
Kje dobimo pravo
vesele?
C. Družba in društva.
Človek ni stroj, ampak je razumno bitje. Zato ni ustvarjen samo za neprestano delo, ampak potrebuje tudi primernega razvedrila.
In spet ni človek ustvarjena puščoba, ampak že od nekdaj uče učenjaki, da je družabno bitje in to svojo družabnost pokaže tudi pri razvedrilu. Odtod privlačnost gostilnic, kjer družbo gotovo dobiš, pa jo mnogokrat tudi drago plačaš. Odtod pa tudi prizadevanje vseh blagih in dobromi-slečih ljudi, ki ustanavljajo za ljudi času in razmeram primerne družbe in društva.
Ko je naš Slomšek ustanavljal vam vsem poznano Mohorjevo družbo, je imel pred očmi pošteno razvedrilo za svoje ljube Slovence, ki naj bi v knjigah iskali in našli neprecenljivih zakladov in dobrot, ki plemenitijo srce in mišljenje, ki prinašajo vsem polno duhovne radosti in notranjega veselja.
Prav tak namen je imela sv. Cerkev z ustanovitvijo Marijine družbe. Hotela je svojim članom podati nov vir srčnega neskaljenega veselja. Samo da bi ljudje znali prijeti za kupo veselja in jo piti in izprazniti, izpraznili je nikdar ne bodo,
Veselje v Marijinih družbah se mora kazati 'v medsebojnem prijateljstvu med člani. Kjer ni pravega prijateljstva, tam tu-ni pravega veselja. Prav pravi sv, pis-
mo: »Gorje samemu, zakaj če pade, ga nima, da bi ga dvignil.«
Če Marijine družbe ne poznajo medsebojnega prijateljstva, ampak če pridno goje medsebojno nezaupanje, medsebojno sumničenje, medsebojno sovraštvo, če se člani med seboj kregajo, prepirajo, zmerjajo, grdo gledajo, kje naj bo tu doma veselje! In čudovito je, kako so ponekod člani Marijinih družb iznajdljivi v vsem, kar jim greni prijateljstvo, kar jim kali veselje in kar pospešuje nezaupljivost. Za mnoge je dosti, da vidi enega, ki govori z duhovnikom in sodba je gotova: »Mene je šel tožit; o meni se razgovarjata.« Pojdi, pojdi! Ali misliš, da si res tako imeniten, da se ves svet o tebi pogovarja? Ali pametni res nimajo drugih pogovorov, kakor da tebe skozi zobe vlečejo?
Koliko užitka bi imeli člani, če bi hoteli pri shodih tudi sami sodelovati! Kako veselo bi bilo marsikje, če bi se shod začel z veselo pesmico, času primerno, in če bi se shod spet s pesmijo završil. Ali, mislim, da bo preje hudič pokleknil in Boga molil, preden si bo ošabnost nekaterih skaz dala dopovedati, da k shodom spada tudi lepa pesem, cerkvena, pa tudi svetna. Tudi, tudi! In če bi člani sami nastopali s kratkimi govori, z deklamacijami, z branjem svete in tudi posvetne vsebine, pa bi kdo potem tako branje primerno razložil in pojasnil: koliko bi bilo to lahko veselih uric!
Za včasih bi bile prav primerno razvedrilo nekatere družabne igre. Ne mislim tu na igre na odru, ampak na tiste igre, ki jih mnogokrat prinaša tudi naš »Domoljub«. Takole za predpust ali na skupnem družbenem izletu bi se taka reč kar podala.
Če omenim še skrb za misijone, skrb za znanje krščanskega nauka, skrb za lepoto družbene sobe in za okrasje farne cerkve, pa še nisem izpraznil vseh bogatih virov, 'odkoder prihajajo v družbeno življenje številni žarki res plemenitega veselja.
Samo en korak, pa pridemo iz druž-bine sobe v društveno dvorano. Če skrbi Marijina družba bolj za sveto veselje, pa nas vodi društveno življenje po tratah do-voljnega veselja. Samo če člani hočejo, pa ne bodo nikjer preživeli toliko neprisiljeno veselih uric kakor ravno v društvih, ki jih Cerkev sama goji in priporoča.
Vzemimo predstave na naših društvenih odrih. Vsaka predstava na odru je šola za nas. Kar gledamo v povestih samo v duhu, to vidimo pri takih predstavah v resnici: človeško življenje, človeške vrline in človeške slabosti. In mnogokdaj boš med igralci srečal samega sebe in videl, kam lahko zapelje tebe enaka napaka. Oder je šola in ne šala, a vendar šola za življenje, za veselje,
Koliko dobrega lahko prinese spet društvena knjižnica. Zakladi veselja, ki so zakopani globoko v društvenih knjigah, pa jih je treba dvigniti, bodo razveseljevali tebe in tvoj dom in še mnogo drugih. In da te bo tudi knjižničar vesel, pazi, da boš knjigo kmalu vrnil da jo boš vrnil nepoškodovano, čisto, snažno. Kadar bereš, ne jej zraven ne kruha, ne sadja, nič.
Ali naj priporočam vaje v lepem petju, ali naj hvalim bogato vsebino društve-
T
nih predavanj iz vseh panog življenja? Ko bi naši ljudje znali ceniti vrednost skioptič-nih predavanj, kjer mrtvo besedo poživi še živa in jasna slika, stavim, da bi ne bilo nobenega društva brez te naprave.
In spet predavanja iz poljedelstva, sadjarstva, živinoreje, iz zemljepisja in zgodovine, predavanja o državnih postavah, o lepem vedenju, vrednem dostojnega človeka ... In če mi vsa ta predavanja po-nesemo s seboj iz dvorane na dom, če poskušamo te nauke uresničiti, koliko napredka, koliko veselja bo to rodilo!
Omenimo še gospodarske in gospodinjske tečaje. Iz njih bo potekla v dogled-nem času reka blagoslova, radosti in napredka v vseh panogah našega gospodarskega življenja. Nič ne de, če mi tega ne bomo doživeli. Če hočeš biti sam vesel in srečen, napravi drugim veselje in srečo. Zato pospešujmo z veseljem vsak gospodarski napredek našega naroda in nikar se ne zapišimo med zaspance, ki spe spanje lenuha!
drugi pazi. Eden gleda, drugi tiija za račun...
Kakor žc'	x
Njemu ni mar, kdo si; samo, če si in imaž, si gospod in on tvoj sluga. Tudi takrat, ko se krega ob računu za tri dinarje razlike, ki jo vneti Divci plačati nočejo, on pa tudi popustiti
I. Še ga daj...!«
Hiša ob mostu. Krčma.
Ko vstopiš, butne vate duh vina; še bolj kot to, te zbode pogled oči, ki se zapičijo v pri-šleca. Kakor da si jih prišel podit od mize .. . kakor da gledajo bič za tvojim lirbtom, s katerim jih boš nagnal.. .
Pa sem prišel le opazovat. Ne baš zato in ne samo zato in hote; tudi mimogrede ne in ne brez namena. Obojega nekaj je bilo.
Da bi videl in da bi morda videl z menoj še kdo. Morda kdo tistih, ki imajo zastrte oči in ne vidijo dni pred seboj...
Življenje! Ali si za to dano, da bežimo pred teboj, da skrivamo pred seboj tvoj pravi obraz?
Ali je pijača tisto, kar naj mu da izraz? Vino...? 2ganje...?
Nosi na mizo krčmar, še hčerka mu pomaga, gostje so veseli in uganejo marsikatero, ki je prava. Pa še kakšno mimo postav, vse do tja, kjer se kvanta začne. In ogabna pesem ž njo in za njo in sam hudič in še kaj... Kolnejo, ko 'Ja jim gre za stavo.
"Se ga daj. ..!«
Udari ob mizo fant v kotu, da se strese miza in zažvenketajo kozarci na njej in se razliva omamna tekočina jx> prtu in po tleh .
In izvleče iz žepa perišče zmečkanih bankovcev, stisne jih v pest in zavihti nad mizo tlripavo zatuli in zabode oči v krčmarja, ki ne prinese takoj; ki se podvomiti upa, če bo njemu toliko plačati mogoče, kolikor kliče na mizo Nekaj stresnega je v teh očeh, v tem pogledu! v tem ohripelem glasu. Omalovaževanje vsega je, obup je in srd je; še korajža iz vina in na kraju se brezbrižnost v jutršnji dan
Za danes smo in ne za jutri. Zato ga dajmo! Se ga daj...!«	s 1
Kako brez vsega pada povelje, kako brez potrebe in kako odveč in po sili prihaja na mizo liter za htrom! In se toči in poliva tjavendan ko da res ni več dni za večerom. Do sita se opa-
še kličejo0 °nemoglosti' sil'j° se že- P® vendar
»Še ga daj...!«
Za čuda res! Nikomur ni mar, kaj bo potlei pa mapr, za uro potlej. Da je le zdaj, di je le
2 mcrenio * ^ hip! P? Se Ie	^d
se moremo — kaj nas briga jutršnji dan!
Le se ga daj! sem^rekel. Eden men, drugi nosi. Eden toči!
vneti pivci plačati nočejo, ne more.
»Kdo bo dal?«
»Jaz ne bom, ti daj! Ti, ki imas! li, ki bahaš!« veleva prisednik poleg fanta.
»Kdo baha? Komu ni prav takisto, kar sem rekel? Če imam, zase imam, ne zate in za vas, krave site, mrhe pijane. Nevšečneži, pijanci, klade zabite! Vi, pa vi! Pa meni, meni... Ej duš...!«
In se zavihti na klop. Potlej skoči na mizo, grdo zakolne, pograbi stol, zavihti ga nad glavo v loku in zamahne...
Oni ne gledajo mirno. Hipoma sc dvignejo, srepo pogledajo, kletev se trga v raztrganih in ogabnih besedah in stavkih. Udarjajo vsevprek, vse križem, kamor kdo more in kakor kdo more. Kar komur pod roko pride in pod zamah.
Petorica njih. Skupaj so pili, skupaj so peli, — pa se zdaj še pobijajo in tolčejo vsi skupaj in eden drugega. Nobeden ne ve zakaj in po čemu. Le eden drugega korajžijo in kaker so prej klicali njega tako zdaj on kliče in govori iz njih:
še ga daj...!
Ali ni ta slika, kakor je groba, zrcalo pre-j nmogih podobnih!? In obrazi, ali jih ne sreču-I jete in ne vidite dan za dnem po naših vaseh? j Ali imamo toliko korajže tedaj, da pogledamo i meško in razberemo izmed mnogih — tudi svoj obraz?
Pa tisti, ki ga je videl, ta svoj izobličeni cbraz, ah mu ne gre rdečica v lice... Saj še meni gre, ko sem le druge gledal!
Dr. Ignacij Sefoel.
Vse svetovno časopisje je pisalo minule tedne o avstrijskem ministrskem predsedniku dr. Ignaciju Seiplu. Kakor je našim citatsljem znano, je bi! vzrok omenjenemu pisanju protest avstrijske državne zbornice proti zatiranju nemškega naroda v Italiji in nato se nanašajoč dr. Seiolov govor. O dr. Ignaciju Seiplu pa so poro-cali svetovni listi že opetovano, zakaj povojna Avstrija in dr. Scipel sta dve nezdružljivi nneni.
Na robu propada.
Bilo je leta 1922. Avstriji je pretil <f0. spodarsk, pog n, in se je znašla v vrtincu
na l m'Sl P°5tiČnih boicv' čist0 osamljena v mednarodnem političnem svetu, brez
kruha, brez kredita, polna dolgov. Tisoče
nedorasle dece je razposlala v razne drža!
starši doma niso mogli več p e-
rediti. Avstrijskega ljudstva se je polastil
obup, saj ni b o izgleda da « rii- « -
gospodarske bede. Vovarn To bU zaprt"
fmcH veselja do del X Kmetj^niso vsak dan krvavo revolucijo "uSPČ^
stal Ministrski Upredsednnc3 ^ profesor in katoliški duhovni dr l?'^ SeipeL Časopisje je 0 njempisa0 - Zadn„ avstrijski mini trski" p? °d'seti£
Nihče ni namreč več upal, da je povojne Avstrije še mogoča. Prijate?''^ somišljeniki so dr. Seipla obžalovali " govi politični protivniki pa so se porofi smejali, češ kaj pa more narediti ta reVe in slabotnež. Toda dr. Seipel je p0] upanja v božjo pomoč poudaril- »Ve'**' da ima v svetovnem božjem načrtu H' Avstrija svoje posebno mesto in svojo n sebno nalogo. Prevzemam težko breme°» neuklonljivo vero, da vršim božjo vol;. V pričetku je šla trda, ker je Zveza dov odbila Avstriji — posojilo. Toda dr Seipel je delal dalje in ni obupal. Končen je bil pozvan k zasedanju Društva narodov v Ženevo. Govoril je pametno, moško iskreno, odkrito. In —- uspel je. Velevlasti so odobrile načrte dr. Seipla za gospodar ski dvig avstrijske republike in mu zajam" čile poleg posojila polno politično in d0. spodarsko pomoč. V kratkem je bila Av-strija pod vodstvom dr. Seipla dvignjena in urejena tako, da je lahko mnogim drugim državam v zgled.
Dr. Seipel kot diplomat.
Danes je dr. Seipel v mednarodnem političnem življenju zelo važna osebnost. Znano je, kakšno nasprotstvo je bilo svoj čar med Dunajem na eni, a Prago in Bel-gradom na drugi strani. Sedaj vlada po zaslugi dr. Seipla med Avstrijo, Čehoslova-ško in Jugoslavijo zelo dobro razmerje, Vse to in še mnogo drugega je mogel do-J seči dr. Seipel zato, ker gleda na ves svet in na vse narode skozi očala katoliških načel, ki uče, da smo vsi otroci enega Očeta. Dr. Seipel kot diplomat je lahko naroden in mednaroden, ker je v obeh smereh pro-žet duha Evangelija.
Še nekaj o dr. Seiplu.
Dr. Seipel je bil rojen na Dunaju leta 1S76. Ko je dokončal duhovsko semenišče, je bil najprej kaplan na kmetih, nato ka-tehet na Dunaju, pozneje profesor v Salc-burgu, a od leta 1917. profesor na dunajskem vseučilišču. Napisal je več znanstvenih knjig in bil celo minister za socialno politiko v zadnjem ministrstvu bivše Avstrije. Leta 1920. je bil izvoljen za državnega poslanca na programu krščanskoso-cijalistične stranke. Nasprotniki — socijal-ni demokratje — so se ga zelo bali, zato so bili ludi oni zalo, da prevzame v najtežjih časih celo predsedstvo vlade, kajti mislili so: dosegel ne bo nič in tako politično osramotil in ugonobil svojo stranko.
Nad
vse uspešno delo dr. Seipla pa je dokaz, da so se rdečkarji temeljito motili.
Vzlic slavi — skromen duhovnik.
Dr. Seipel je ostal, čeprav zavzema najodličnejše mesto v vodstvu avstrijske državne politike, skromen katoliški duhovnik. Niti najhujši sovražnik mu ne more očitati sebičnosti. Ohranil je v noši in občevanju ponižnost in preprostost navadnega dušnega pastirja. V samostanu »Služabnic presv. Srca Jezusovega«, kot njih a«' Iiovni voditelj mašuje enako danes kakor Preje. Z jutranjo zoro sede v spovednico, a ko nastopi mrak, ga vidiš pred oltarjem Pri večernicah. Vse to kaže njegovo globoko vero, duhovniško vnemo in neomajno vdanost Bogu, ki blagoslavlja v obilni meri tudi dr. Seiplovo politično delo,
V. M.:
Velikonočna zgodba o žesnu.
Na Cvetno nedeljo po večernicah, ko je prišla Kolenčeva Katica z oljkovo vejico na podstrešje, je zapazila, da visi v temnejšem kotu od strehe neka vreča čudne obiike. Brž je zataknila vejico za dimnik, nato pa pristavila polomljen stol, da je mogla sneti vrečo z okornega klina.
V svoje veliko začudenje je izvlekla jl vreče dobro zavit, velik in še skoro nov, lepo poslikan jerbas. 0 — bil je še vse lepši od onih, s katerimi se za vsako Veliko noč postavljajo: Podgornikova Jera, Jeralova Minka, Hribarjeva Reza in še dosti drugih.
Katica se je vsedla na polomljeni stol, obračala jerbas v naročju ter se zamislila:
Ta zapeljivo lepi jerbas je gotovo hišni spomin, ko je tako skrbno zavit in shranjen. Bogve, če ni še njena mati nosila v njem žegna? Ona, Katica, pa se mora zadovoljiti s košaricol In zakaj? Kaj ni morda mlada in lepa kot njene sovrstnice? O, iz nekaterih skrivnih pogledov je bila kaj lahko uganila, da je mnogim fantom celo zelo všeč. Torej samo zato, ker so Kolen-čevi revni, naj bi ostala Katica stisnjena prav za vrati s svojo borno košarico in naj bi gledala, da kolikor mogoče neopažena pride in zopet odide? Že lani ji je bilo tako zelo nerodno, da je ubrala najsamot-nejšo bližnjico čez polja, samo da je srečala manj prezirljivih in omalovažujočih pogledov. In letos? Mar naj zopet? ... O ne — in tisočkrat nel
Letos hoče Katica ugajati — mora ugajati — tako zapoveduje njena mladost. Zakaj pa je bas zdaj našla ta jerbas, za katerega vsa leta ni vedel, če ne zato, da se z njim postavi? Torej? — Postavila se bol
Po večerji, ko sta bili z materjo sami, jo je Katica vprašala: »Kajne mati, da je tisti jerbas na vrhu hišni spomin, ker je tako dobro skrit in zavit?«
Kolenčeva mati so bili res mislili, da so jerbas dobro skrili; zato jih je dekletovo vprašanje nemalo začudile^ »Ti pre-klemani otroci, da že res nobena reč ni več varna pred njimi!« Pa so ji vseeno povedali, da so dobili jerbas cd svoje matere in da so nosili žegen v njem do pred nekaj leti, ko so vsled nesreče obubožali. Takrat so bili tudi jerbas spravili, da počaka boljših časov. »Dokler pa bo pri hiši samo ena kravica in dokler bova morala z očetom sama delati za vseh enajst ust, teh časov ne smemo pričakovati,« so zaključili mati in pustili Katico samo.
Katica se je tedaj spomnila, da ima še osem mlajših bratcev in sestric in je občutila grenkost materinih besed. Kljub temu pa jo je nekaj klicalo, ji pelo in jo vabilo, pred njenimi očmi pa je neprestano plesal modro-zeleno-rdeče se lesketajoči jerbas.
Velika sobota — po kosilu.
-Naloži si sarra v hiši na mizi je vse,« so rekli mati Katici, preden so odšli za delom.
»Uli, — tako malo...« Z žalostnim pogledom je obšla Katica po vrsti vse predmete, ki so ležali na mizi: dve majhni potici, malo pleče in enajst piruhov — za vsakega eden. Ko bi nesla v košarici, bi
bilo ravno prav. Če bi se vseeno premislila ...?
Tedaj je zakričalo v njej s takšno silo, da je kar skočila na podstrešje po veliki jerbas, medpotema je pa še zgrabila vrečo pobarvanega oblanja, ki je bilo ostalo od butar. Tega je skoro do roba nasula v jerbas; nato je šla v čumriato po dva bela prta, katera je bila že preje pripravila. Slabej-šega je hotela pregrniti čez ličkanje, lepšega s čipkami pa čez ves jerbas. »Prav res — postavila se bcm,« je mislila, ko je stopil.i nazaj v hišo. Toda — joj! — pri jerbasu so stali mati in so Katico ostro pogledali, da jim je morata umakniti oči in je kot grešnica obstala pred njimi.
»Oblanja mi v cerkev ne bos nosila! Hitro ga spravi tja, kjer si ga dobila!«
In Katičine roke so tlačile barvasto oblanje v vrečo, debela rosa pa, ki je padala iz njenih oči, je zapustila v njem trajne sledove.
Toda ko so postavili mati pred njo košarico, je še enkrat vzkipelo: »Ne mati, s tole cajnico ne grem več! Če mi ne pustite jerbasa — pa sploh ne pojdem! Ne prenesem več tistih pomilovalnih pogledov — pa jih ne prenesem. Naj nese košarico, kdor hoče!«
»Fantje ne bodo nosili žegna, Francka je pa še premajhna. Misliš, da bom sama nosila, ko imam sedemnajst let staro hčer? Če hočeš z glavo v zid — pa pojdi! Ne branim ti jerbasa, samo to ti rečem, da lesa ne boš devala k žegnu.«
Zdaj se je posvetilo v Katičinih očeh! Kot srna je zbežala mimo matere v klet in se vrnila s polnim prepasnikom krompirja in repe. Vse je stresla v jerbas, zraven pa
53
Razno.
železnice Male anlante.
t'e izvzamemo ozkotirne železnice je znašala dolžina železnic v 1. 1927 v Jugoslaviji G0O1 km, v Romuniji 10.830 km, v čehoslovaški 12.959 km. »vrho primerjalve navajamo, da znaša dolžina železnic v Nemčiji 52.042, v Avstriji 5.399, na Madžarskem 7813 in v Italiji 15.823 km. — Vsekakor zanimivo, da ima Mala antanta večjo dolžino železniškega omrežja, kot Avstrija, Madžarska in »talija skupaj.
Italijan, trikolora (tro-bojnica). Sveta je Italijanom, vse se ji mora klanjati do tal. Rdeča-bela -aelena podoba italijanske narodnosti je dobila svoj Pomen 1. 1797. Dne 7. jan. »stega leta so v Reggio ' Ennlia oklicali »cispa-•lansko republiko«. Takrat so rdeče-belo-zeleno zastavo določili za republikanski prapor. Ta re-Publika pa ni imela dol-Kega življemija, zastava "lena pa je postala prispodoba modernega itali-janstva. Stara je torej 130
Revolucija v hiši. Neki t">l.tSeyik je pri vpisu rojeva sinu dal ime »Revo«.
Slavko Savinšek:
V goliških plazovih
Povest z gorenjskih planin
»Zdaj pa bo zopet kmalu vse dobro, kajne, Cilka?« jo je tolažil Matevž. »Samo kaj bodo rekli tvoji domači, oče in mati?« ga je zaskrbelo.
»O vse je dobre! Preveč smo pretrpeli vse te dni, da bi mi branili!«
»Ali vendar, Cilka, bojim se: zaprli me bodo, či n ozdravim. Ali boš marala obsojenca?«
»Ne govori tako hudobno, Matevž! Vem, ni prav, da si tihotapil, toda vendar: zdaj je pozabljeno!«
»Pa oče ne bodo pozabili in mati!« še dvomi Matevž.
»Je že Tilen omenil, pa niso ugovarjali. Samo, da bi bilo sedaj drugače!« Malo pomolči Cilka, potem pa polglasno povpraša in poprosi:
»Matevž, saj zdaj ne boš več tihotapil, kajne da ne?«
»Cilka, mnogo sem mislil na vse te dni in mnogo premislil. Uvidel sem in spoznal, da tako življenje ni človeka vredno. Ne samo strah pred zakoni, no le vedna nevarnost, tudi vest pravi da ni prav tako. In obljubil sem zaplaškemu gospodu pri spovedi, da ne bom nikdar več tihotapil. Kar sem njim obljubil, potrdim še tebi in verjemi, da bom držal!«
»Ti moj dobri Matevž, saj sem vedela, saj sem vedela, saj sem vedela!« ihti dekle od sreče. Matevž pa ne more besede suniti iz sebe, ker je preveč sreče v njem, da ga v prsih tišči in bi najraje za-vriBkal ter dal tako duška tej neznani množini sreče, ki se je nagromadila v njegovem srcu.
»Potem pa prideš, ko boš prost in boš pokoro opravil, in povprašaš zame, kajne, Matevž? Tako težko te bom čakala!«
»Tako brž ne bo, Cilka, toda hitro bo minilo, saj kaj pa je leto ali dve, samo da veva, da sva zvezana s srci! 0 kako nama bo lepo, Cilka, ti moje zvesto dekle!«
Tako so potekale ure blažene samote v dveh, ne da bi bila slišala njihove bežeče korake. In bilo je že precej proti poldnevu, ko posežejo v besedo Mati Meta:
»N6, Matevž, zdaj je pa dovolj govorjenja! Na koliso treba misliti, brž po poldne. Daj, Cilka, zasuči rokave, pa mi pomagaj!«
Takoj se je Cilka pripravila in že se je kadilo na ognjišču. Kuhali ste kar zunaj, ker tu v bajti nista smeli radi bolnika. Dim bi bil preveč škodoval ranjenim Matevževim pljučam.
Po kosilu so kovali načrt za prenos ranjenca domov. Tilen je bil že med tednom pripravil udobno nosilnico. Treba se je bilo odločiti le za čas in za pot. Vreme je obetalo biti ugodno, noč ne bo preveč svetla in lahko bodo zgodaj odrinili, takoj ko se bo zmračilo. Po dolgem premišljevanju sta se Tilen in Matija odločila za pot čez Kočnino sedlo, potem pa nad Zajčjim grabnom po dolini Male Suhe na Breznico. Sicer je pot precej obljudena in tudi strma, ali strmina je kratka, pa sta tem prej na ravnem in lahko krepko in naglo stopita. Samo, da ju ne bi zalotili financarji, naši ali nemški. Upala sta, da si ne bodo mislili, da bi tihotapci hodili po tej precej uhojeni poti, pa še tako daleč od rok ležeči, ko do-zdaj ni bilo niti enega slučaja, da bi se bili tu srečali tihotapci in financarji. Zaupala sta v svojo srečo. Tilen je vedel tudi, da preti pravzaprav nevarnost le njemu samemu, Tilnu. Matevž itak najbrže ne
8'
jo priložila še dve zeljnati glavi in posušene repne obli' ne. Čez to je pregrnila prvi prt in ko je tožila nanj še >pravi žegen«, je bil jerbas baš do roba poln. Pregrnila ga je in šla. da se hitro in čisto opravi. Materi sicer ni bilo prav, da je tako^ napravila — rekli pa ji niso ničesar več — samo na glavo zadeti so ji pomagali. Ko so gledali za njo — so si utrnili dve grenki solzi.
Katica je bila kraljica v lepili sanjah. Smejoča se, ozarjena od notranje sreče — 7. bogatim žegnom na glavi — je plavala po pravljičnem svetu. Kogar je srečala, je gotovo obstal in gledal za njo. Nekatere tovarišice, ki so jo bile medtem dohitele, so ji hotele v svoji nevoščljivosti žegen oponašati. Toda, ko so opazile, da se Katica samo zadovoljno smehlja in da postaja njen sveži obraz vsled sreče vedno lepši, so umolknile.
Ko so šle skozi farno vas, so se vsa dekleta dobro zavedala, da bodo od vašča-nov ocenjena, ker je tam takšna navada. In Katica je slišala, da so povsod govorili o niej.
Prav nalašč je šla v cerkvi čisto v cspredje, kjer je dobro čutila, da je ona vsem predmet občudovanja. In bila je presrečna...
Ko ie stopila iz cerkve, je ponosno pcgledala krog sebe in uživala. Pri tem je opazila, da stoji pred cerkvijo gruča mladih fantov. Ah, vsi jo bodo videli — prepreči mora vse njihove občudujoče poglede. Pes. vsi so jo občudovali in med njimi je srečala par toplih, rjavih oči... Tedaj je v Katieinih licih zagorela rdečica — tedaj je bila najlepša in na višku sreče. Toda
sreča je opoteča. In baš zato so se Katicino noge ob nekem kamnu čudno opotekle in - r Jezus-Marijac še - in cela Katica z >žegnom« na glavi je telebnila po tleh ...
Jerbas se je postavil pokoncu, kraj njega je na prtu obležal >pravi zegen«, kot straži ob strani sta obstali zeljnati glavi, -aleluja« je visela na robu jerbasa, repa in krompir — te okrogle stvarce — pa so se kotalile med nogami smejoc.h se^ gle-davcev. Vsega tega Katica ni videla; čutila ie samo, da jo dvoje rjavih oči neizprosno pritiska k tlom in slišala je smeh ter strupene onazke. Nekaterim se je bila Katica pač smilila; toda ti si niso prav upali z besedo na dan in so rajši odšli.
Neka roka ji je hote'a pomagati — pahnila jo je stran, potegnila ruto globoko na čelo in sunkoma vstala. Hitro je potlačila v jerbas obe glavi, »alelujo« in >pravi žegen«, ga zadela na glavo in odfrfrala kar čez pokopališče in čez polje domov. Prav ji je — privoščim ji,« so zagnala prej nevoščljiva dekleta za njo in smeh jo je spremljal na samotno pot. Najbolj pa jo je pekel tisti par tako dobrih oči...
Katica se ni zmenila za bratce in sestrice, ki so ji bili pritekli nasproti in so kričali krog nje. Tudi matere ni pogledala. Vrgla je jerbas na mizo, si zakrila obraz z rokami in stekla na vrh v svojo izbo. Tam se je zgrudila ob postelji na tla in je krčevito jokala.
Mati so bili vse vedeli — čeprav jim ni nihče ničesar povedal. Smilil;' se jim je Katica, ker so jo razumeli. Prinesli so ji večerjo v izbo in rekli: >Ne maram, da bi se ti pred cerkvijo mladi svet posmehoval. Dokler se stvar ne pozabi, boš ho-
dila k prvi, jaz pa mesto tebe k des-4' maši.«	' 1
Večerje se Katica ni dotaknila, za 1)P sede pa je bila materi neskončno hvaležna
Kolenčevega žegna« ni nosila Katica nikoli več. Zakaj postala je B roga r jeva zato bo nesla letos Bregarjev žegen ;n ^icer prav v tistem jerbasu, ki ga je dobila od matere za spomin. In Katica mi i ■ rekla da nikoli ne bo pozabila, kako je bilo ta' krat, ko jo je vsa fara najbolj občudovala'
Krambamboli.
Za marsikako stvar se človek lahko navduši, toda vzljubi, zares, nepozabno vzljubi — ako sploh vzljubi — le enkral Vsaj tako je menil gospod logar Hop. Toliko psov je že imel, in tudi rad jih je imel toda ljubil, zares ljubil je le enega -Krambambulija. V gostilni »Pri levu« v Višavu ga je kupil, pravzaprav zamenial od brezposelnega gozdarskega pomočnika. Takoj prvi hip, ko je zagledal psa, je začutil napram njemu neko naklonjenost, ki naj bi trajala do zadnjega dihljaja. Gospodarju lepe živali, ki je sedel pri mizi pred izpraznjenim frakeljem in se jezil nad gostilničarjem, ker mu ni hotel zastonj še enega naliti, so je z obraza braio, oa ni dosti prida. Ril je to majhen človeček, še mlad, a vendar ze rumen kot ovelo drevo, imel je rumene lase in rumeno, redko brado. Lovski suknjič, najbrž preosanek bivšega sijaja zadnje službe, je kazal sledove v mokrem obcestnem jarku prebite noči. Četudi je bil Hop nerad v slabi druščini, je vendar sedel poleg fanta in takoj
vide zaporu, ko ozdravi, toliko bodo že pazili financarji nanj. ko ga izvohajo; Matiji se ne more prigo-diti drugega, kot cla ga za par dni pripro radi nedovoljenega prekoračenja meje. Pač pa bi bilo za Tilna usodno, če ga zasačijo. Toda Tilen se je zanašal na svojo moč, na pretkanost in poznanje potov.
Tako je prišel v goste n-.rak in treba je bilo oditi na nevarno pot. Položili so Matevža na nosilnieo. Popred ga je bil Terpina še dobro prevezal in dal Tilnu zdravil s seboj za vsak slučaj in naročil, kako naj Majda zdravi brata. Cilka se je že zdaj poslovila cd Matevža, ker spotoma ne bo ne časa ne prilike za daljše slovo.
Odrinili so. Vsi. Domenili so se bili tako, da
bedo razen Terpine šli vsi prav do Kočninega sedla
kjer se obrneta ženski nazaj in se snideta s Truino
ki radi bolne noge ni mogel iti z drugimi pod Suhim'
™ triJe bodo š,i P°tem »a Dobravo, kjer
Sri X1 n,atl.Meta in Terpina Cilko očetu in
TeSo ' v).,Sf f 23,16861 na n,ater< P* »"di za ltrpnioje vedel, da pozna vsako kozjo stezo
k, hi'S° f0 pili8peli Vrvh se(lla v Pičiih dveh urah 5 clovek sa™»ež prišel seveda dvakrat hi: treje. Ali z ranjencem e križ. Mati Meta in Cilka spremita nosilnieo še četrt ure čez mejo kie ie strmina na hujša. Ko pa pot postaja Se^a e poslovita tiho m hitro, ali tem prisrčneje
Se precej časa gledata Ženski za nosilnieo in v srcih molita za srečno pot. Šele ko utihnejo koraki m vesta, da ima nosilniea najtežji del pota za seboi
TeX VsV PFOti SuheL vrhu kje? dS
C' rlrse s-upa-' zavijejo na Dobravo. Matija^priUa S/a18',0 noč:,sreEno Tilen in no sta Mete in	3 < omov k sestri Majdi, sreč-
Majdi, Ms S, o sHetaPinP Tjala Cilk° ^ k 7»	Meta m Terpina pripeljala Cilko
nazaj na Hribarjevino. Ko je drugi dan Matiia, ki se je podnevi vrnil s Koroške, proti večeru prišel k Hribarju in povedal Cilki o srečnem prenosu Matev-zevem. ie blažen smehljaj spreletel dekletov obraz in na Hribarjevini je zavladala sreča, ki ie že dolee dni ni bilo.	8
Deveto poglavje.
Poletje je seglo s cvetočo in solnčno roko gori v gorenjske planine. Ali poznate poletje v goliških pašnikih, pa dalje čez Kožico v Dovške Rovte in na drugo stran prav pod Lepi vrh do Mediega dola pod Stolom. O, ee ga poznate, poznate raj na zemlji! Mehka, zidana, za dve pedi visoka trava požene in dozori po razseznih senožetih; kakor žametaste zelene in pisane preproge leže posamezni parti med obroblja-joeimi jih gozdiči in grmovjem: vsaka trata je kakor z vencem ovenčana mlada deklica, razbrstena in raz-cvetena; cncki črička jo v njej v mraku in se v svate vabijo za noc. Drobne mušice se v rojih spreletavajo nad njo in komaj slišno brni pesem poletnega T cera nad planinami. Nebo, jasno in vse oblito s kraljevsko solneno lučjo, se nizko doli sklanja na pla-nine ode e v plašč poletja, kakor bi hotelo pofjubiti vsako trato posebič, vsake travice posebej se dotak niti z rožnatimi ustni, v vsak grm posebJj poseči z zlatim ogledom večerne zarje, v Vsako vS zase zazveneh srebrno pesem večerne zarje In zjuS ko se vsa dolina spi in se megle vlač jo po n e ie
sžjoPlakoiniiseeriSinn^	™ ZTbt
ffSasSS1«
Uradnik se ie čudil temu imenu. Pa je razložil oče takole: >Ko se mi porodi hči, jo bomo zapisali za Lucijo in tako bo v hi5i cela »Revo-Lucija . — V možganih je bila najbrže že prej...
L. 1927 se je rodila r Nemčiji polo\ieo manj otrok, kot 1. 1900. .Starši se jih branijo, češ da so razmere slabe in jih ne morejo preživljati. Pa vzroki najbrže drugi, kajti, če Nemčija lahko izda letno 6 milijard zlatili mark (okrog 7fi tisoč mi; jonov Din) za alkohol, ti lahko redila tudi vse otroke. kolikor jih da Nemčiji božja previdnost.
Najmlajši vseačil. pr«; fesor je vsekakor lOletni Bengt StromTon na "ekl univerzi v Norvegiji- Predava zvezdoznanslvo.
Najstarejše drevo na »vetu je neka cipresa v mehikanski vasi Santa Mana del Tule. Naravoslovci ]i prisojajo 6000 let. Visoka je 4« m, obseg debla P» meri 54 m. Cipresa jc se vedno lepo sveža in vena domačinom za neka) svetega.	.,
Slutnja se ie spremen''" v resnico. Alice Salt. U-letna delavka v tovarnii» igrače v Leicesten na A'1* gleSkem je sanjala, da je Izbruhnil v tovarni o<;enj in da se jo v dimu zadu-
lapeljal pogovor. Nt ta način je kmalu zvedel, da je zastavil nepridiprav pravkar gostilničarju puško in lovsko torbo in da t hotel zastaviti sedaj še psa; gostilničar pa. umazani oderuh, ni hotel o zastavi, kateri bi bilo treba dati dosti jesti, ničesar slišati.
Gospod ni zind sprva nobene besede , sv0|j všečnosti nad psom, naročil pa je steklenico dobrega črešnjevca, in pridno nalival brezposelnemu pomočniku. No, in po preteku ene ure je bila stvar urejena. Logar je dal dvanajst steklenic tovrstne pi;ače, pri kateri je bila sklenjena kupčija, potepuh pa je dal psa. V njegovo čast moramo priznati: ne lahko. Ko je dal psu vrvico okoli vratu, so se mu roke tako tresle, da se je zdelo, da se s to kupčijo ne bo'nikdar Sprijaznil. Hop je potrpežljivo čakal in občudoval na tihem krasnega psa, ki je bil čudovito lep kljub slabemu stanju, \ katerem se je nahajal. Ril je star največ dve leti, barve je bil nekoliko bolj temne kot potepuh. Na čelu je imel belo liso, ki se je iztekala na desno in levo v kratko črto. Oči je imel velike, temne, blesteče, obrobljene s svetlim obročkom, in dolga ušesa.
Logarju se je smejalo srce radi sijajne Kupčije, ki jo je sklenil. Vstal je ter prijel vrvico, ki jo je potepuh s težavo zavezal in vprašal: Kako mu je pa ime?« — »Imenuje se: Krambambuli,« se je glasil odgovor. — Dobro, dobro, Krambambuli! Pojdi sem! Boš šel? Naprej!« — Da, dolgo je klical, žvižgal, vlekel — pes ga ni ubogal, ampak je obrnil glavo k onemu, ki ga je še smatral za svojega gospodarja ter lajal. Oni pa mu je zaklical: Pojdi!« in podčrtal
svoj ukaz s krepko brco, a pes je še vedno silil k njemu. Sele po dolgem boju se je posrečilo gospodu Hopu, da je uveljavil svojo oblast nad psom. Moral ga je zvezati ter spraviti v vrečo in nesti na hrbtu v par ur oddaljeno logarjevo hišo.
Po dveh dolgih mesecih je Krambam-bulj šele spoznal, komu sedaj pripada, ko je bil neštetokrat skoraj do smrti pretepen in po vsakem poizkušenem begu privezan z bodičasto ovratnico na verigo. Potem pa, ko se je popolnoma uklonil, kakšen pes vam je poslal iz njega! Noben jezik in nobeno pero ne more popisati popolnosti, ki jo je dosegel ne le v izvrševanju svojega poklica, temveč tudi v vsakdanjem življenju kot vnet služabnik, dober tovariš, zvest prijatelj in čuvar. »Temu manjka samo še govor«, pravijo o drugih razumnih psih — Krambumbuliju ni manjkal; vsaj njegov gospodar se je neprestano razgovarjal z njim. Logarjeva žena je bila naravnost ljubosumna na »Bulija«, kot ga je zaničljivo imenovala. Često je to očitala svojemu možu.
: Samo Buliju imaš vedno toliko povedati, meni pa ničesar. Ker govoriš vedno z živaljo, si pozabil govoriti z ljudmi.«
Lcgar je priznal, da je na tem nekaj resnice, a ni si znal pomagati. Kaj naj govori s svojo ženo? Otrok nista imela nikdar, krave nista smela imeti, krotka perutnina pa v živem stanju ne zanima lovca, v pečenem pa tudi ne preveč. — Za lovske zgodbe pa ni imela njegova žena nabenega smisla. Hop je končno našel izhod iz te zagate: namesto s Krambambulijem je govoril o Krambambuliju.
Take sta minuli dve leti, in nekega
dne je prišla v logarjevo hišo grofica, žena njegovega gospodarja. Takoj je uganil, kaj naj bi pomenil ta obisk, in ko je dobra, lepa gospa začela: >Jtrtri, ljubi Hop, bo rojstni dan mojega moža ...« jo je prekinil mirno, muzajoč se: »In zato bi rada dala Vaša milost gospodu grofu neko darilo. In prepričani ste, da bi bil najlepše darilo Krambambuli.« — »Da, da, ljubi Hop.« Grofica je zardela od zadovoljstva nad to prijaznostjo ter začela takoj govoriti o hvaležnosti ter vprašala, koliko stane pes. — Stari lisjak logar se je natihem smejal, a gledal zelo ponižno in končno rekel: »Vaša milost! Ako bo pes v gradu ostal ter ne bo razgrizel vsake vrvi, raztrgal vsake verige, oziroma ako je ne bi mogel, da se ne bo ob poizkusih raztrgati jo, zadušil, potem ga imejte zastonj — zakaj zame potem nima več vrednosti.«
Poizkusili so, a pes se ni zadušil, zakaj grof je preje izgubil veselje do te trmaste živali. Zaman so ga skušali pridobiti z ljubeznijo, zaman so ga skušali ukrotiti s strogostjo. Vsakega, ki se mu je približal, je ugriznil in ni se dotaknil nobene jedi. Čez nekaj tednov je dobil gospod Hop sporočilo, naj pride po svojo žival. Takoj je šel ponj in svidenje je bilo nepopisno. Krambambuli je blazno zalajal, skočil k svojemu gospodarju, mu položil sprednje tace na rame in lizal solze veselja, ki so lile staremu logarju po licih.
V tistem času je neka tolpa divjih lovcev ropala na najpredrznejši način nele v grofovih gozdovih, temveč po vsej okolici. Vodil jih je baje neki izprijen človek.
Rumenec« so ga imenovali drvarji, ki so naleteli nanj v neki zloglasni, zakotni krč-
54
sita. Tako je pripovedovala staršem pri kosilu. Ponoldne je Sla zopet na 'li lo in poi ure pozneje se jc res vnelo skladišče. Vse tlelnvke so našle vrata in sc rešile, te Aliee se je zadušila v dimu in njeno sežgano truplo so našli med razvalinami.
Star kruti. Pri izkopavanju Marin v Egiptu je neki učenjak baje našel ko:j kruha, ki da je že •100 let slar. Bil je še dobro ohranjen, ker je bil lako vit, kakor so zavili egiptovski mrliči po grobnicah.
l'a je pa videl nekaj
sveta! Kapitan Karol Kircbeiss, b;vši častnik nemške vojne mornarice, se je I. 1926 v družbi 4 prijateljev na mali ja-dernici odpravil v svet. Prebrodil je 55.000 1(111 v j®0 dneh in 20 urah. V Hamburg se je vrnil na ""'•i'- 1927, kjer so mu napraviti svečan spre^nt.
1'ariskj želodce. Pariš llli:l <> milijonov prebivalcev in poje dnevno: ton (ena tona je ti-Soc lig) lncsa, do 2(10 ton Perutnine, 400 ton rib, 40 jajc in surovega nia-00 Ion sira. Koliko se proda zelenjave, se ne •'n niti približno dognati, neba pa je upoštevuli,
ski vreli iz naročja zemlje, iz naspane, z lučjo in toploto prepojene zemlje, iz prsti, ki so jo gore rodilo in planine iz svojih skala nadrobile. V solncu zapleše kosa in šviga kakor biserna kača nad travo semintje. Ni smrtna pesem naravi, pesem kose. Je le pesem novemu življenju, ki že poganja pod dozorelo travo. Ker na planinah smrt ni smrt, ampak novo živ-obličju, bliže Bogu samemu in mu naravnost v oči rasto. Zato pa je Bog dal gorenjskim planinam poletje rovtov in poletje koscev in grabljic, dal večno pesem in sam vrisk, dal luči in solnca, kakor nobeni drugi zemlji ne in je ta gorenjski planinski svet svet božji. Kakor mehka, prosojna božja dlan je, vsak vrh je prst na njej, vsaka trata, vsak rovt majhna znojriica, ki skozi njo diše mati zemlja v zrak in solnce. Počivaš zato na rovtu kakor na božji dlani. Nate gleda nebo in raz njega Bog in se raduje lepote, ki jo je v poletnem snu razmetal na ta prelepi svet in pustil, da smeš stopiti nanj ti in na njem počivati!
Na vsakem rovtu so svisli za seno, poleg pa mala kočica kot kuhinja in shramba za posodje. Kar je Dolenjcu vinograd z zidanico, je Gorenjcu rovt s svislimi. Dolenjec hrani v zidanici vino, Gorenjec v svislih seno. Dolenjec pije v zidanici vino, Gorenjec solnce in božjo luč in vonjave posušenih rož in trav. Vriskata pa oba ves dan in prepevata, da odgovarja vrisk vrisku in pesem pesmi. Predno pa ležeta, eden v svisli na deli leče seno, drugi v zidanico na trdo postelj, pa molita oba k istemu Očetu, ki je obema da): enemu od ognja in opojnosti vina, drugemu od os;nja in sladkosti in opojnosti luči in cvetja. Ker ljubi oba enako in je dal govoriti obema najlepše: slovensko. In tudi dal obema moliti enako: otroško. Ali Gorenjec ljubi Boga za darovane rože in trave bolj od Dolenjca: šel je više gori, bliže k Njemu, da
mu bolj iz bližine more gledati v dobrotljivo obličje. In morda je Gorenjcu dal Bog zato trdo besedo in hrastovo skorjo v zunanjost in obraz, da se ne prevzame vsled božje bližine in ostane kakor otrok v svoji otroški jecavi!
Z drugimi so tudi Hribarjevi v rovtu pod Jeklom. Najete imajo, ker oče in Janez sama košnje ne zmo-reta, Cilka ne sama spraviti in grabiti. Mati so ostali doma za varihinjo. Zato so dali Cilki gospodinjiti na rovtu po mili volji in Janez pravi, da zna bolje od matere. Se pa tudi žene, da je veselje ž njo. Treba je. Saj mora skrbeti za roke, ki so vajene težko vzdigo-vati in jim prazna žlica ne gre rada v usta, ker je roka niti ne čuti ne. Zato pa tudi hvalijo Cilkino gospodinjstvo kar vsi vprek: Tinica, Polonica, Metka, Micka; pa še bolj Janez, Miha, Ciril, Štefan. Še očeht uide vesel pogled po otroku in se jim srce smeji, ko se kosajo z mladimi in se ženo ko dvajsetleten za koso v breg in je red za njimi kakor z britvijo poko-šena.
Danes so pokosili in posušili gornji del desne plati. Pa ne samo to. Vse je že v svislih. Kako so pa tudi vlačili fantje vlake proti svislim. Vse močnejše vejevje na spodnji strani je okleščeno in veje porabljene za vlolce. Vidiš, ravno se pelje Štefan z zadnjo vlako. Krepko drži daljši veji v močnih dlaneh, za njim pa se pelje na vejah ceia gora sena, da misliš, zdaj zdaj se bo zavalilo nanj in ga pokopalo pod seboj. Toda Štefan trdno drži nazaj v seno naslonjen in spretno drsi v izglajenih čevljih vprek proti svislim. Če ga gledaš, meniš, da mu mora brzina vzeti sapo. Ali čuj; Štefan ti še vriska spotoma kakor bi balo vozil in pri svislih okrene celo vlako tako, da bi mu bil komaj kos kolesar na ravni cesti!
Pričeli so se zbirati okrog bajte. Iz nje se n?
6»
mi pri čaši žganja, lovci, ki so mu tu in tam prišli na sled, a ga niso mogli nikdar ujeti in končno njegovi odjemalci, ki jih je imel pač nekaj v vsaki vasi.
liil je pač najpredrznejši divji lovec, ki je delal velike preglavice poštenim lovcem. Jasno je bilo, da je strokovnjak v tem poslu, sicer ne bi s tako gotovostjo izvohal divjačine in se tako spretno izognil vsem zanjkam, ki so mu jih nastavili.
Neverjetno veliko škodo so povzročali ti tatinski lovci v gozdu in pri divjačini. Vsi uslužbenci so bili skrajno razburjeni. Zato se je le prečesto dogajalo, da so revne ljudi, ki so jih zalotili pri kaki malenkostni gozdni tatvini, kaznovali mnogo bolj strogo, kot bi se to sicer zgodilo in kot bi bilo primerno. Ljudje v vaseh so bili radi tega zelo jezni. Nadgozdarju, ki je bil najbolj csovražen, so prihajala različna svarila. da so divji lovci baje prisegli, ob prvi priliki se maščevati nad njim. Toda nad-gordar je bil pogumen mož in se ni zmenil za le grožnje, temveč je šc bolj poskrbel za to, da so nastopali njegovi pomočniki z brezobzirno strogostjo.
Nekega junijskega jutra ie bas zopet uadzoroval po gozdu.
Na koncu grofovskega gezda ie slala skupina lip, ki so bile baš v najlepšem cvetju. In ducat malih paglavcev se je spravilo na to cvetje. Kot veverice so skakali pc vejah krasnih dreves, lomili vcjice in jih metali na tla. Dve ženski sla urno pobijali vejice in jih stlačili v košare. Nadgo-zdar se je ob tem neizmerno raztogotil. Ukazal je hlapcem, da so stresli dečke z dreves brez ozira na višino, kjer so stali. Dočim so ti s krikom in vikom popadali na
tla ter so vsi potolkli, je sam lastnoročno pretepel obe ženski. Hop, ki je bd ud. poleg ie v eni izmed žensk spoznal ma o-vrediio deklino, ki jo bila baje zaročenka r.rumenca«. In ko so vzeli v zastavo košare in rute žensk ter klobuke fantov je dobil Hop naročilo, naj jih preda sodišču To je bil zadnji ukaz, ki ga je izrekel nadgozdar. Teden pozneje ga je našel Hop pri treh lipah — mrtvega. Iz položaja, v katerem se je nahajal mrlič, je bilo laz-vidno, da je bil privlečen nalašč sem. Ležal je na odlomljenih vejicah, okoli čela je imel gost venec iz lipovega cvetja in prav takega tudi na prsih. Poleg njega je ležal njegov klobuk, tudi napolnjen z lipovim cvetjem. Tudi lovsko torbo mu je morilec pustil, vzel je ven le vse naboje in namesto teh vtaknil vanjo lipovo cvetje. Tudi lepa nadgozdarjeva puška je manjkala, namesto nje je ležal tu klavern pihalnik. Ko so pozneje našli v prsih umorjenega kroglo, se ie izkazalo, da je bila iz pihalnikove cevi. Ob pogledu na to našemljeno truplo je Hop obstal, kot okamenel od groze. Niti p rs! a ni mogel dvigniti in možgani so mu kar otrpnili. Sprva je nepremično slrmel predse, ničesar ni mislil in še čez nekaj časa se je zganil, kot tla je nekaj zapazil, in se tiho vprašal: : Kaj pa ima pes?«
Krambamboli voha mrtvega moža, kot brez uma teka okoli njega, ter voha po tleh. Zacvili, veselo zalaja in se obnaša prav tako, kot bi se vzbudil v njem davno umrli spomin...
Sem,« kliče Hop, pridi sem!« In Krambambuli uboga, a zre v svojega gospodarja z največjim razburjenjem in — kot se je logar običajno izražal — mu reče:
>Prosim te, ali ne vidiš ničesar? Ali n-sar ne vohaš? ... O ljubi moj gospod 7 gloj vendar, povohaj vendar! 0 gosn^ pridi, pridi sem!«... ln z gobcem je otn j logarjevo koleno, so nato splazil nazaii! truplu ter skušal dvigniti težko orožje „! zgrabiti z gobcem, hoteč ga odnesti ' '
Logarja je spreletel mraz in ra,n. domnevanja so vstala v njem. A ni bila njegova naloga, cla bi to stvar razrešil šel je k sodišču in javil svojo grozno najdbo Minil je ves dan, preden so bile izvršene vse formalnosti, ki jih predpisuje za! kon pri takih nesrečah. Preden je šel zve' čer tega dne Hop k počitku, je poklical psa' Moj pes,« mu je rekel, sedaj so vsi orožniki na nogah in iščejo zločinca. Ali naj prepustimo drugim, cla bodo spravili s sveta tega lopova, ki je ustrelil našega naj. gozdarja? — Moj pes pozna ničvrednega potepuha, pozna ga, da, da! Toda tega ne sme nihče vedeti, tega nisem nikomur po-vedal... Ne pade mi v glavo, da bi svojega psa vpletel v to stvar:«... Sklonil se je h Krambambuliju, ki je sedel ob njegovih nogah, položil svoja lica na njegovo glavo ter ga ljubkoval, dckler ga ni premagal spanec.
Hop je \se naslednje dni neprestano hodil s svojim psom v bližini dotičnih lip.
Deseti dan po nadgozdarjevi smrti je prvič zopet mislil par ur na nekaj drugega, kot na nadgozdarja. Označeval je drevesa v grofovem gozdu, ki naj bi bila v kratkem posekana.
Ko je končal svoje delo, si je vrgel puško čez rame in šel po najkrajši piti proti lovišču v bližini lip. V trenutku, ko je hotel stopiti na stezo, se mu je zazdelo,
kadi več, ker je že do žerjavice pogorelo in je večerja že kuhana. Cilka je pogrnila široko senensko rjuho po travi, pripravila za osem oseb žlice in vilice ter vsakemu kos rženjaka, pa kozarec za mošt. Fantje se šalijo, dražijo dekleta, ona jim vračajo in kličejo Cilko na pomoč, če le katera ne more prav fantove pregrizniti. In če še Cilka ne zmore, ali no utegne, pritegnejo v pomoč očeta Hribarja, še rajši pa Janeza, ki mu nocoj teče jezik kot že davno ne. v Posedejo okrog rjuhe. Vsak na svoje mesto, Že včeraj določeno. Oče molijo naprej, dn.gi za njimi.
>Ja,( lika, ali bomo kar za vbogaime sedeli' vpra.sa Janez v bajto.
I kako ste nepočakani, Janez; saj že nesem,« odgovarja Cilka in prinese skledo suhe juhe z rižem zakuhane. Moški ležejo, ker pravijo, da se da leže lepše zajemati, dekleta sede okrog. Brž ie skleda
nprn'irr ?e-?a J° ^^ Cilka Pa prinese na K
štrul-fiovni'n Trezanc,ga sulie*a	v eni skledi
b rukljev in v drug, solate. Metka nalije v kozarce
mosta. Kakor so pridni pri delu, so še bolj spešni nri
je u m gotovo se sam Bog Oče'veseli zdravega eka
mladih ,n starih Zato s solnčnimi zlatimi žarki ako
rožnato pozdravlja raz triglavsko stran, čeprafv
rov t ze rečejo drevesa dolge in temne s^cT
Ko so ze pri koncu z večerjo in je tudi Čil k« ,
posebnim krožnikom prisedla v druščino «« •
poI robom utrga izza drevja velika Ska £Xa
in gre po senci naravnost proti družini PrviV^
prihajajočep jane, ki ležita spodnje"
an ni Tilen tamle gori?« Vsi pogledajo v naznačeno smer.
^ Janez ga povabi z roko in glasom:
na
Bliže, Tilen, bliže; še je za enega prostora! In ravno zate nam je še ostalo!
Dober večer, - pozdravi došli. >Ne vem, če vam je toliko, da bi bilo zame dovelj! Jem za dva, kajne, Cilka?'
>Mislim, da mi ne sprazniš zaloge. Smo po do-bravsko založeni!« odgovarja dekle, vstane in mu stopi naproti. V Tilnovih očeh nekaj zagori in Cilka ve, da ji prinaša od Matevža pozdrave. Oče povabijo:
»Daj no. Tilen, pa prisedi, boš vsaj še kozarec malo obliznil, saj se ti bo prileglo.«
Nič ne rečem, žeja me, čeprav Še ne hodim dolgo..,
Ali si čez prišel? , vpraša Štefan. Že davi Vračam se z Dobrave. Bil sem že blizu Jeklovega vrha, ko sem slišal vriskanje tu doli, pa sem SI mislil, da ste gotovo v rovtu, ker je Dobrava skoro prazna.c
. 9i"?a ve> da Je je doma iskal, a ker jo ni n. šel, .je prišel naravnost sem, ko so mu mati povedali, da je dekle v planini.	'
.. .TiJ,®? Prjaede Prigrizne. Oče mu nalijejo mosta in Tilen krepko potegne	J
gre luna^goS01 ^ ^ ^^ meni Miha> lei> že
čez SfijotSvf 78510 " lunlna SVetl0ba * ^ »Nič ne rečem, me vsaj strah ne bo.«
ša Janez' JG ° SPl°h kdaj biI° sliall?<;
V vsako hišo Domoljuba!
da se prodajo ogromn« množine živil tu li po br.i-njarijah in v nepo.-redni ku|>čiji med proizvajalci in kupovalci.
Koliko se j« zidalo ' Zagrebu p« vojni. Zagrebški lisli objavljajo, da je bilo zgrajenih po vojni v Zagrebu 1582 novih stanovanjskih hiš i t'2.155 .-obalni. Od teli hi! je »j štirinadstropnih, 1*1 trinadstropnih. 121 dvonadstropnih, 47G enonad-stropnih in 816 pritličnih. Tudi v 1. 1928 bodo precej zidali. Samo mestni občina namerava seildali novih hiš za 450 stanovanj.
Število katoličane ' Angliji se je v letu 1926 povečalo za 87.445 M
1,50(1.00(1 frankov podpore je dala francoM« vlada tnmošnjim Športnim druSIvom.
Posebno veseli« do na i nujo vlomilci, ki 1 raznih predstavah P'»* nazorno kaže, kako » uspešno krade.	.
Madžarska je pridela« v 1. 1027 na 2,700.000 oralih 20 milijonov met. tov pšenice in druge?" krušnega žita. Ako odštejemo domačo uporabo m seme, ostane 7-a skoro 9 milijonov sloj«'-Do konca 1927 pa so Ma* žari izvozili žele 8,200.00« centov
(la jo v listju nekaj zašušL lo. Takoj nato pa je zopet zavladala globoka tišina. Sko-n'ij bi že mislil, da ni nič posebnega, ako ,1(3 hi pes tako čudno sin <4 tja. Stal je r.apcrjcno dlako, z iutegnjcnlm vratom, z dvignjenim repom in prisluškoval. Oho, si je mislil Hop, čakaj tiček, ako si ti! — j.: »pil je za neko drevo in rtRj.el petelina na'puški. Burno nm je bilo srne, dih n;u je skoraj zastal, — ko je nenadoma, za božjo voljo! — s.opil »mmener:« na stezo, f.vs mlada zajca v ti v vola na njegovi torbi ji ra rami je irnoi - na. .'gozdar Jevo puško.
Toda logar Jlop ni streljal niti na najslabšega človeka, ne da bi mu preje zakli-cal. Z enim korakom je skočil na stezo in za vpil: Udaj se, lopovi« In ko je tatinski lovec v odgovor snel puško z rame, je logar sprožil... Vsi svetniki — puška je za-prasketala, namesto počila. Predolgo je stala nabita v vlažnem gozdu ob drevesu — zato je odpovedala.
Tudi oni ni imel sreče. Zbil je logarju le Hobuk z glave. A to je bil njegov zadnji naboj v puški in za prihodnjega je bas vlekel naboj iz torbe ...
Zgrabi!« je zamolklo zaklical Hop tvojemr. psu; Zagrabi!« In:
Ser. pojdi sem. Krambambuli!« je vabil tam preko nežni, prijazni — oh, stari, /.nani glas ..
Pes pa --
Kar so je sedaj zgodilo, ae je zgodila mnogo hitreje, kot ]e to možno povedati.
Krambambuli je spoznal svojega pr-/ega gospodarja in planil k njemu, do — srede poti. Tedaj je zažvižgal Hop in pes sc je obrnil; rumenec« je zažvižgal in pes se jo zopet obrnil in obračal se je obupno na enem mesta v enaki razdalji do logarja in do tatinskega lovca, obe strani sta ga vlekli, vabili...
Končno se jo ub.>ga živel v obupnem boju odložila .. . !aja;cč, cvileč, s trebuhom ob tleii, dvig-.ijeuo gla"i>, ko«, bi klicala nebo za pričo svojim duševni o: mukam, in se plazila — k svojemu pr eme, gospodarju.
Ob tO.!1, pogledu jc v Hop" zavrel? kr(. S tresočimi se prsti je nape! petelina — z mirno gotovostjo je pomeril. Tudi »ru- j meneč« je pomeril nanj.
Dvojo strelov je padlo. Logar je zadel, i divji lovec je zgrešil.	j
Zakaj? Ker je — v trenutku, ko je sprožil — skočil pes radostno k njemu, j »Žival! v< jo zasikal, pare! vz ">:.!: i.: se ni več ganil.	'	i
Logar se mu je počasi približal. Dovolj ima, si je mielil, vsake krogle škoda zanj. Kljub term je zno/a nabasal puško. Pes jo sedel pred njitu, cvilil in ga gledal. In ko je lovec nabasal puško in jo vzel v roke, se je vršil med njima pogovor, katerega ne bi nihče razumel, ako bi tudi bil namesto mrtvega kak živ človek poleg.
»Ali veš, za koga je namenjena ta »rogla?«
->To si lahko mislim.«
>Ubežnik, verolomnik, ki si prelomil
zvestobo!«
»Da, gospod, da.«
Bil si moja radost. Sedaj je vse kontno. Ne maram te več.« , Razumljivo, gospod,« in Krambnm-, ,lh je legel, poltžil glavo na iztegnjene prednje noge ter gledal logarja,
»Da, ko bi ga ta prokleta žival vsaj ne pogledala. Napravil bi hitro konec ter prihranil sebi in psu mnogo muk. Tako pa ni bilo mogoče! Kdo bi mogel usmrtiti bitje, k! človeka tako gleda.« Gospod Hop je izrekel pol ducata kletvic, eno hujšo kot drugo, si vrgel puško na rame, vzel lovcu še mlada zajca in odšel.
Pes mu je sledil z očmi, dokler ni zginil med drevesi. Nato je vatal in po gozdu se je razlegalo njegovo kosti in mozeg pre-tresujoče lajanje. Nekaj časa se je vrtil v krogu, nato pa je zopet sedel k mrliču. Tako ga je tudi našla sodna komisija, ki jo je pripeljal Hor>. Krambambuli se je umaknil nekaj-' korakov nazaj, ko so pristopili gospodje. Eden izmed njih je rekel logarju: »Saj to je vaš ped« — »Pustil sem ga tu za stražo,« je odgovoril Hop, ker ga je bilo ;-ra.-i povedati resnico. — A resnica je prišla ne dan, ko so naložili mrliča na voz in gr, odpeljali. Zakaj Krambambuli je stopal za vozom a povešeno glavo. Še prihodnji dan ga je videl sodni sluga, kako je taval okoli mrtvašnice, v kateri je ležal »rumenec«. Brcnil ga je in mu rekel: »Pojdi domov!« — Krambambuli mu je pokazal zobe in zbežal, kot je menil mož, v smeri proti Iogarjevi hiši. A tja ni prišel, temveč je začel živeti klaverno, potepuško življenje.
Podivjan, do kosti shujšan, se je priplazil nekoč do revnih hišic na konci' vasi. Nenadoma je planil k nekemu otroku, ki je s'al pred zadnjo ročo in mu hlastno iz-trgai koščik trdega kruha, ki ga je otrok glodal Otroi- je ves preplašen obstal, toda maiher kužek je planil iz hišice in zalajal nad roi<arjer.:. Ta je takoj izpustil svoj plen in zbežal.
Istega večera je slal Hop pri oknu in zrl v svetlo, poletno noč. Zdelo se mu je, kot da vidi onstran travnika ob robu gozda psa, predmet svoje prejšnje sreče, — kako jo sedel ter nepremično ln hrepeneče zrl — najzvestejši med zvestimi, brez gospodarja!
Logpr je legel k počitku. Toda čez ne-kuj časa je vstal, stopil k oknu — psa ni bilo več. In zopet je legel k počitku, a ga m našel.
Ni več vzdržal. Naj se zgodi, kar hoče! Ni mogel več prestali brez psa. Poiskal ga bom in pripeljal domov, si je mislil. In ob tem sklepu se je kar prerodi!.
Takoj ko se je začelo svita ti, se je oblekel, naročil svoji ženi, naj n<s čaka nanj s kosilom ter odšel ven. Ko pa je stopil iz hiše, se je noga zadela ob onega, ki ga je hotel iti iskal v daljavo. Krambambuli je ležal mrtev pred njim, z glavo na pragu, katerega se ni upal več prestopiti.
Logar ga ni nikdar prebolel. Najboljši trenutki so bili oni, v katerih je pozabil, da ga je izgubil. Zatopljen v radostne misli je začel: »Kaj dela moj Krambam ...« A sredi besede je obstal, zmajal z glavo in z globokim vzdililjajem rekel: »Škoda psa!«
Za posestvo Travno goro iščem LOGARJA, ože-njenega, toda ne z otroci, ki hodijo Se v Šoto, ker je šola predaleč. V poštev pridejo le taki prosilci, ki imajo logarski izpit in dolgoletno prakso
v vseh panogah gozdnega lova, so vešči živinoreje, kmetovapja in gostilniške obrti. Nastop s 15. aprilom t. 1. — Dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik, LJubljana, Tavčarjeva ulica 13»
Meh za smeh.
Gospodinja jc z ostrim pogledom motrila vandrovca, ki je prosil za nekaj kosila. »Ako se ne motim, ste vi oni, ki je lansko zimo obljubil, da bo za dobro kosilo ves sneg okoli hiše odmetal. Ko se je pa najedel, je pa izginil?«
»Prav ste zadeli,« je odvrnil vandro-vec potrt, »toda vest me je pričela peči, *-.ato sem sedaj kljub neznosni vročini prišel, da izvršim, kar sem tedaj obljubil.«
* * *
Gospod profesor je šel na sprehod in v rokah držal časopis. »Katerega dne pa smo danes?« je vprašal znanca, ki mu je prišel nasproti.
»Saj imaš časopis v roki, tam poglej.«
Gospod profesor pa je zmajal z glavo:
»To ne gre. Ta časopis je od včeraj.« * *
»Vi natakar, ali ste malo gluhi?«
»Da, žal da sem nekoliko, gospod.«
»Zato torej. Veste, jaz sem naročij meseno klobaso, ne leseno.«
i* * •.»
Sodnik: »Iz kakšnega razloga ste v| razstavi ukradli sliko zimska pokrajina?«
Obtoženec: »Zato, ker mi je bilo taka zelo vroče,«
o * •.*
Profesor (dijaku): »Ali Imate brate?«
Dijak: »Da, enega, gospod profesor.«
Profesor: »Čudno, Vaša sestra je pa včerrj trdi'a, da ima dva. «
••V >■« vir
Tramvajski voz ja bil zaseden, ko je vstopila neka mlada dama ter morala seveda stati. Gospod, ki ,'e sedel v kotu, je vstal ter prijazno rekel: »Gospodična, sedite vi, prosim,« Ta pa je neprijazno odvrnila: »Hvala, jaz ce nikdar ne vsedem na pogret sedež.« »Ma/ mislite gospodična, da
si bom radi vas kos ledu zatlačil za hlače.«
• « •
Neka vdova js dala na nagrobni kamen vklesati tele be.ede; »Počivaj v miru
— dokler ne pridi« za teboj.«
* & #
Učitelj: »Koliko je polovica od pet?« Mihec (svojemu sošolcu v klopi): »Če rečem tri, je preveč, če rečem dve, je pre-
Riulo. Zato je bolje, da nič ne rečem,« * * *
Neki potnik je prišel v hotel, v katerem je nameraval dalj časa ostati. Izbral si je najlepšo sobo, nato pa stopil k vratarju, da se vpiše v tujsko knjigo. Ko je knjigo odprl, je uzrl stenico, ki je lezla ravno na onem mestu, kjer bi se imel vpisati. Zaprl je knjigo ter dal svoje stvari prinesti zopet iz sobe. Vratarju pa je rekel: »Ne bom tu ostal, zakaj tega ne bodete zahtevali od mene, da bi stanoval v hotelu, v katerem pridejo stenice kar v knjigo poizvedovat, kje bo kdo spal.«
» A 1»
Mati in hčerka sta šli v gledališče in ko je bil na vrsti posebno lep napev, je mati opazila, da si je hčerka zavezala v vogal žepnega robca vozel. »Čemu pa to delaš?« jo vpraša mati.« »Zato, da se bom spomnila na to melodijo.«
■ POMOLJI B-
7ohvolo Podpisana se zahvaljujem tem po-Z.dllVdlu. tom .Liudski samopomoči« v Mariboru za takoi izplačano podporo po smrti gospe Neže Schneberger, s katero podporo mi |c hUo mogoče poravnati pogrebne in drug e stroSke^.Priporočam to društvo vsakomur na,bolie za tako,snu pristop. - Maribor. 3. IV. 1028. - UrSula Bosner.
več starih
vrat in oken | Pouk v krojnem ris
J*tev.J4.
Prodani
s	L«k-r»r tudi dva voz*
AleSorec Peter. Kram 9».
anju
in prikrcievanju damskih oblek daje redno — dom in poklic — edino strokovno izprašana Ji teljica in lastnica modnega salona
ROZA MEDVED, Ljubljana, Mestni trg 24
(rasproti rotorža). — Uspeh pouka zajamčen. Učenkam z dežele se preskrbi stanovanje in hrana po zmerni ccni. — Istotam se izdelujejo vsako, vrstni kroji po meri
Ali se hočete osvoboditi svojega
revmatizma in trganja?
Zhfci.inri,	boktiar 1 ajit .>	oit, . ujj,,
iki^tKtoHaBft. tri";«, soc ». . .- Miijt ra:-dt-ik :«;tM, li crlo Uihc oh. « pultdi« ter-ta-.ittA II pofiiiiifc bo«,«, h jik ,« trti. oditruili. ker to sicer btkm vtdjo »oli tnrrrtcil«.
Ponudim Vam
iiiriTint^e , f,k: ^ oiJrj.il.. razred rjdao
k.iUio, potprtiU	prthi, J B tortj m tUe-
mso »rtoSoo tli	srnliH-o. *:»rrti isie ti. li
M 104 *	Ho.t , »n ur,,..
Vsakomur poskuSnfa zastonj!
*•	tj1^*- 'I • " ' ^ *	»".on, truko
»UGUST miRZHE, B«HB-tJfn»erSdW|, BnKbsalerstr. lir. 5. Ui. 17,
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkral I)in 5 Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetice po. trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
HIspcalet 9,a" "' ^ rega. sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava pod št. 21)12.	Vajenca ^^« —'- žaga.-rko in nilinarskoobrt, kričan-SKih kmečkih .-tariev. z \ so oskrbo s;<rejmem. Naslov \ , upravi prid štev. 279?.
IlrPltra za mizar-ko U-Bl.ka obrt »premie	
Janez l'lčar m zar v Nožcah !. p. Ra lomlje. Oskrbnika. po-tstvu pri Polhovem Gradcu. Pre inost n dober zaslužek ima ogl»r. — Karel Maver. Vrhnika. flya učenca ?pre;m!> - par.ia pekama. P. .Mežovee, Kraaj.	Dva saierca" liv?r- - -ko obrt v okolici Ganuijoe se sprejmete. — Livarna Zobec-Zidan. liamelj-ue it. Vid nad Ljublj.
	Haptm žago nudbe z opisom i 1 ceno na Martin KniJn k. Ži-rovski \ rh. j Gorenja vas S. L.
Frnaam hišo n°v0 - pred pir leti. 2 sobi. kuhinja, sadni vrt. njiva in v*e pritikline — Cena po dogovoru. P. Porenta. pošla St. Vid Oljnica.	Pastir in mijtrica
	iščeta sluzi* pri večji množini 'jove.e tivine. Naslov v upravi pod štev. 2S76.
	Posestvo e1^: Ponudbe na M ha Bo gataj na upravo pod štev. 28u3-
Hišag07j u 16 mer' - nikov setve njiv in travnikov za 6 voz seus se proda po nizki ceni in zelo ugodnimi poboji v etrt ure od Cerknice pri Rakeku oddaljeni vaji. Poiitve >e v trgovini Martinč.ič v CerknH.	
	Lepo posestvo vJera kraju »e takoj prostovoljno proda. Redi se labko 10 kom. živine. Poslopje zadosino io y redu. - Anion Ra<lej, posestnik. Malikamen št. 24. p. Rajhenbjrg ob Savi. Cena nizka.
Dekla ",Via ka,?fka - dela na večjem posestvu. se sprejme takoj. Na»lov v upravi pod štev. 2757.	
	UŽRnta ^repk.ga m UlcniO TlravP?a poštenih staršev, sprejmem takoj za kovasKo obrt za sekire. Maten Krmelj. sekirai kotac, Log. p. §kofj« Loka.
licenca "kamnoseški - obrt sprejmem ta noj. Hrana in stanovanje v hiši. - Jernej L*vec, Vel. Mengeš M.	
Ugodna prilika za pomlad!
Zaradi popolne opustitve finih volnenih. nih in navadnih vrst blaga se iste razprodalo P
najnižjih cenah. Cene po dogovoru. V zalogi • vsakovrstna modema svila, "konfekcija in P°n ' Nihče naj ne zamudi ugodne prilike |
Trgovina MARIJA ROGELJ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 26. |
Nad nikomur se nc jezi! Če sc kom jeziš, kaznuješ njegove napake sebi.
Neomejena varnost!
KRANJSKA HRANILNICA V LJUBL
Knafijeva ulica St. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena 1. 1820)
zdaj lasi Ljubljanske oblasti,
katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto-vanju ter izposoja denar glasom štatuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 je znašalo okroglo Din L0,000.000'—.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
_ v Ljubljani, poleg hotela,Union*.
A NI Obrestovanje najugodneje.
- Posojila proti vknjižbi na posestva, proti
poroštvu i. t. d.
7ahVal/) P^Pi5811' sc zahvaljuje »Vzajemni L(\IIVCIICI zavarovalnici v Ljubljani«, da mu je zavarovalnino ob priliki požara njegovih gospodarskih poslopij polno izplačala in jo s tem vsem toplo priporoča. — Gorenja vas pri Ribnici, 20. 3.
1928. — Bernard Pucelf.
Francoska linija - French Line
Cie. Gle. Transatlanfique
Za Severno Ameriko in Kanado največji in
najlepši brzoparniki. Havre—Newyork samo 51/2 dni čez morje. V Južno Ameriko, Argentino, Chile, Uruguay vsak leden iz Havre, Borde»ux in Mar-ilije: Cie. Chargeur-i Rčunis,
Sud-Atlantique. Transporta Maritime«. Izvr-tna brana, izborna f	postrežba, vino brez-
*	plafno.
Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRflKER, Ljubljana Kolodvorska ulica 35
Prometni zaood za premog
d. d. Uublana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
Premoti domači iu inozemski za domačo * kurjavo in industrijske svrhe
K^pašk' premog vseh vrst
Koks, livarniški, plavžarski in plinski
Brikeie.
Prometni zavod za premog d. d. o Liublfanf
Miklošičeva cesta št. 15, I. nadstr.
IZJAVA!
Ker se širijo neutemeljene govorice, da ne prodajam več mrtvaških krst, izjavljam tem potom, da imam na zalogi vedno krste vsake vrste po zmernih cenah. - Terezija Prestrl, Radovljica.
Samo od I. do 8. aprila!
Izredna ugodnost!
I
Otroški ccwl|l. , , . . od is- d« 50 - Din rontovskl Cevlil ... d 50 - do 135 -Din mm boks (evlfl... od 115- do 230 - Din
ženski spangerll, „NOVOSl" za to sezono 125 - Din
Ostale vrste ženskih in moških čevljev, gamaš, copat, tašk po izberi po najugodnejših cenah. Cene so pod konkurenčnimi cenami. Ogled novih fazon po izrednih cenah prost, nakup neobvezen.
Detanna prodata (evlfev tvrdhe carl Polak d. d LfuMtana, Dunajska cesta St. 23, (dvorlSfc).
41
Pri ..ČeSniku
Ljubljana - Lingarjeva, Stritarjeva ul.
Najlepši in najboljši nakup blaga za ženske in moške obleke. Največja izbira svilnatih rut in šerp.
Oglejte si zalogo!
Predno gradite
vodno kolo
zahtevajte ponudbe za
vodne turbine
od tvrdke G. F. Schneiter,
podjetje za gradnjo vodnih turbin, školja Loka
Alt so to Členki?
roke? r—> noge? » .. > oči? » >

ušesa ? s->
nos ? ->
zobje? ®->
glava? »-»
AH je cclo telo, katero Vas muči in povzročajo boli? Ako Vas draži v grlu, ako črnite mrzloto t nogah, tedaj je dana tudi Vam prilika, da se osvedočite, vkako kratkem času lahko odstranite s starim priljubljenim narodnim sredstvom in kozmetikom, ki so ga rabili že naši dedje, lepodišečim ,,Feller-jevim" ,,£IsaHuidom" te Vaše muke. Čutite se Ii češče duševno in telesno trudne, prehlajene, hripave, nahodne, pojavljajo se Vam Ii češčo revmatične bolezni in se čutite slabe, tedaj bodete tudi Vi potom drgnenja, mazanja in pranja zENattuiJom odpravili to zlo. Nekoliko kapljic tudi za notranjo uporabo! To preprečuje želodčna nerajpoloienja in prija izranredno.
V lekarnah In tozadevnih trgovinah zahtevajte povsod pravi Follorjev ..Elsaflutd' v polzkusnlh stekleničdoah po 6 Din, v >1 vojnili po 0 Din, ali Specijalnili po 20 Din. Ako nnroflite direktno po poŠti, todaj Vas stane « polz* kasnih stoklonia nli (i dvojnih ali 2 špecljalni 62 Din t omotom in poštnino vred. Nasprotno pa 27 polzkusnlh ali 18 dvojnih ali r. gpecljalnlh sauio 139 Dtn, Naslov označite jasno: lekarnarja

EUOEN V. FELLEtt. SI UDI C/l DONIA Elsatrg 10. Hrvatska
J

H M
m n
H M N
N N N H
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, zj vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega več~
kratno vrednost vseh vlog.
N
Hranilne vloge znašajo nad 12Q milijonov Din.
AYA ATA ATA AVA AVA ATA AWA AVA ATA	A1
V VSAKO HIŠO ^DOMOLJUBA«!
* uVA t!

Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno
Denar
si prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pr* Ie zalo, ker
najdete
V občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini
M. Miklaiic
„Pri Škotu" Ljutolfaria
/.a veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za ženske obleke, kakor tudi vse druge vrste blaga. - Postrežba zanesljivo poštena. -Naročila po pošti se takoj izvršijo.
»MASTIN«
ki pospešuje rast. odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisinal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4
od otrtega lanu in konoplje, kupujemo v vsaki množini in plačamo najvišje cene.
Tovarna špage in mehanična vrvarna - GROSUPLJE.

NsiPPtlPiP se oblečele, ako kupujete gotove lltlJUCIlCJC moške in deške obleke domačega izdelka pri JOS. OLUP — Ljubljana, Stari
trg št. 2, ki ima v zalogi tudi sukno in Mačevino iz svetovnoznanih čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperjc, jopice in perilo. — Obenem se priporoča znana gostilna »POD TRANČO« kjer se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina,
KLOBUKE
najnovejše, v najrazličnejših barvah in oblikah, » veliki iibiri po nizkih cenah Vam nudi
10S. P®H Iiasl. n. Bogataj. Klobučar. LJubljana. Stari trg 14.
Sprejemajo se klobuki v popravilo.
0rn7IP Brovningi, pištole za strašenje psov, Wl UC.JC samokresi, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. KAISER, puSkar, LJUBLJANA, Šelcnbur-gova ulica štev. 6.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10	gospo^
KaP"" ,n	"	-- '»"	vloge nad „,„ 30o,o„o.„„„
"T	st m	ter -
H "°PS,V0 ' SIOVen,ii -	—*	ne «LeC„; I,«,««.
Zn Jugoslovansko tiskarno: K««l
Izdajatelj: Pr. Fran, KuU»ft