Posamezna Štcvfllca 40 vinarjev, ŠlEV. 117. V mam, v Met, dne 22. maja isia Leio XLV1L »SLOVENEC« relja po poitl na vs» strani Jugoslavije In t Ljubljani: u oelo leto naprej.. K 84-— sa pol leta „ .. „ «•_. sa četrt leta „ ., „ 21-— ia 6n mesec „ „n 7-— Za tnosematvo oetolelno K 95-— 5 Sobotna Izdafa: s Za oelo leto.....K 15 — ■a lnosemetvo.... „ 20 — ■-■ Inseratl: Enostolpna petltvrsta (59 aa šlrolta in 3 mm visoka ali a|* proator) ia enkrat ... po K 1'StO Prt naročilu nad 10 ob|a» popust. Najmanjši oglas '.9 9mnS4'- -----Poslano: ■— .■ 4 Enostolpna peiiivrsta K. 3'— Izhaja vsa'* tlan Isvzemil ponedeljek ln dan po prazniki, ob 5. vrl sjntraj. __Uredništvo je t Kopitarjevi allol Stev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nelrtnkirana pisma ce ne sprejemajo. Telefona Stev. 50. Uprava ja v Kopitarjevi ul. 6. — Hačnn poštne hran. ljubljansko it. 650 ta naročnino In št. 340 za oglase, avstr. In čoSke 24.797, ogr. 2S.511, bosn.-hero. 7563. Slouenlja UDjno ozemlje. Belgrad, 21, maja. Ministrski svet jc nanovo potrdil prejšnji odlok, s katerim sc proglaša Slovenija za vojno ozemlje. Po-litčni shodi v tem ozemlju se morejo vršiti le, č« jih dovoli pristojno okrajno glavarstvo in če to potrdiš vojna oblast. i NAŠIM SOMŠLJENTKOM! Z ozirom na vojno stanje na Slovenskem se 18 napovedanih shodov, ki jih je namerjala ljudska stranka prirediti prihodnjo nedeljo na Kranjskem, ne more vršiti. Svoje somišljeniki prosimo, da to vzamejo aa znanje in da se po tem ravnajo. Podonavska federacija. Hlrovni pogoji Avstriji. Novi ska federacija, uspela še dako daleč, da je vsak čas pričakovati njene sklenitve v St. Germainu z odobravanjem ententnih oblasti izvzemši Italijo. List pravi, da bo Italija še v zadnjem trenutku porabila še ves svoj vpliv, da bi zabranila tako združitev, ki nasprotuje njenim interesom. LDU. Lucern, 21. maja. (ČTU.) O priliki objave mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo izjavlja »Libcrte«, da nemško-avstrijski problem kulminira vtem, da se ustvari nova država s finančnimi in gospodarskimi pogoji, ki ji bodo omogočali življenje, to je, da bo mogla eksistirati v gospodarskem sporazumu z Čehoslovašho, Romunsko, Poljsko in Jugoslavijo. LDU. Curih, 21. maja. (ČTU.) Iz krogov, ki stoje mirovni konferenci blizu, se poroča, da se v avstrijsko-nemškem vprašanju še nič trdnega ni sklenilo. Pričakovati je, da pride na vsak način do ustnih razgovorov. Ententa namerava nazivati Nemško Avstrijo Novo Avstrijo, _ LDU. Čarih, 21. maja, (ČTU.) Po poročilih nemškega izvora se sodi, da bodo obsegali pogoji, ki fib prelože Nemški Avstriji nastopne točke: 1. Brezpogojni odstop od zveze z Nemčijo in opustitev vseh priprav na poznejšo zvezo. s 2. Načelno pripravljenost za pristop k podonavski federaciji, pri čemur je mišljena za sedaj le gospodarska in financialna skupnost, pod nadzorstvom zveze narodov. Politično se Nemška Avstrija nevtralizira. 3. Plačilo znatne vojne odškodnine v zlatu. 5. Prevzetjc vojnega posojila skupno t Ogrsko. 6. Priznanje mej, pri čemur sc odtrga od Nemške Avstrije češka, Moravska, znaten del šlezije, Južne Tirolske, Koroške in Štajerske. 7. Ljudsko glasovanje v Zapadni Ogrski. 8. Ureditev notranjih razmer po inten-cijah entente. Ako Nemška Avstrija teh pogojev ne t»i sprejela, bi ji ententa zaprla dovoz živil in bi ji naložila toliko finančno breme, da bi dolgo nc mogla misliti na samostojnost. LDU. Lugano, 21. maja. (ČTU.) Posebni poročevalec lista »Idea Nazionale« v Parizu piše svojemu listu, da so pogajanja med Benešem, dr. Lammaschem in dr. Trumbičem, ki jih vodijo angleški diplomati v svrho, da se ustvari podoaav>- V teku enega tcrlna sc konečno dvipne zastor in tajno pariške mirovne konference, ki ko tičejo naših severnih meja ter našega bodočega razmerja do sev. sosedov bodo postale javne. Iz poročil, ki nam prihajajo danes, ie razvidno, da se v Parizu z vso žilavostjo pečajo z načrtom, ustvariti iz razvalin stare Avstrije in Ogrske zvezo svobodnih držav, v katero naj bi v prvi vrsti stopile Jugoslavija, Češka, Poljska, Romunija ter tudi Nemška. Avstrija- Ta zveza naj bi bila le gospodarska in finančna. V političnem oziru pa bi dosedanja Nemška Avstrija, ki hi se. poslej nazivala Nova Avstrija, bila nevtralna.. j Namen talce zveze, ki jo forsirajo Amerika. Anglija in Francija, je razviden iz današnjih poročil. Na oni strani se. ententa boji okrepitve Nemčije, vsled česar hoče na vsak način preprečiti. da bi se nemške dežele bivšo Avstrije pridružile .Nemčiji. Ker pa te dežele same za. se ne morejo dihati, jim je treba — po mnenju entente — pridobiti opore. To naj bi tvorila gospodarska zveza z novimi slovanskimi državami. Na drugi strani pa je ta zveza naperjena prav jasno proti Italiji. Zato se Italija, tako krčevito upira temu načrtu. Ali ho uspela s svojim odporom, ali ne, ue vemo. Zdi pa se, da so diplomatje ostale entente že na čistem z Ita- lijo in ji ne zaiipajo. Italija je v jadranskem vprašanju s svojim nastopom proti Wilsonu začela hazardno igro in je izgubila. Ententa je predobro čutila, da ji Italija v zvezi z Nemčijo postaja neprijetna. Mnlo preglasni so bili Ialijani s svojimi nameni, in sedaj je ententa spregledala. Pa. tudi gospodarski in nc levojaško-politični raz'ogj silijo entento. da zabije med Italijo ln Nemčijo neprediren klin. Italijanska gospodarska ekspanzlvnost na Balka- j nu in v Orientu v družbi Nemčije bi i postala nevarna ne le novim državam, j marveč tudi gospodarskim težnjam za- i padnih držav. Zato stojimo danes pred j dejstvom, da nam dnevi enega tedna j prinese pcvlonavsko federacijo. Misel podonavske federacije ni nova. Slovanski politiki, češki, poljski in jugoslovanski, so sc pečali ž njo ter nameravali ustvariti nekako zvezo slovanskih držav Srednje Evrope. Ta, misel pa hi bila izvedljiva, le, če bi mirovna, konferenca Jugoslaviji in Češki priznala take meje, da hi obe slovanski državi meji'i druga oh drugo. To pa se najbrže ne ho zgodilo. Zato pa jo nastopila. entsnta z novim načrtom, ki sprejema v to zvezo tudi Nemško Avstrijo. Gotovo je, da bodo vse, novonastale države v Podonavju še dolgo času, gospodarsko navezano druga na drugo. C.ešlca tekstilna, nemška, železna, industrija, poljska sol in petrolej, jugoslovanski kmetijski produkti — vso to druži gospodarsko življenje teh držav. Gotovo je tudi. da ho toka gospodarska zveza poslala važen činilelj in italijanski gopodarski ekspanzivnost j ne bo mogoče, da hi vsako posamezno skupino mogla brezobzirno izkoriščati za interese italijanskega kapitalizma. Nastaja pa vprašanje, kakšno posledice bo premoč nemške in češke industrije imela za nas, ki svoje industrije nimamo niti od daleč tako razvite ko Nemci in Čehi? Bati se je, da ho nemška industrija poleg svojih izdelkov izvažala potem k nam tudi svoje strokovno izvc-žbanc moči. To bi bilo za, nas velika gospodarska in narodna nevarnost. To pa jc zadeva, s katero naj se peča naša lastna industrija. Zavedamo se važnosti lega vprašanja, toda rešili jo je mogoče za. nas ugodno Ic z energičnim delom. To naj bo signal za našo mlado, napol razvito indu-srijo, da napne svoje neizčrpane sile in začne z večjim razmahom. Če bo naša industrija stala na solidnih temeljih in sc lotila smotreno, sc no ho bati posebne škode. Ta čas pri nas sicer mora priti prejalislej, toda razmere silijo k hitrejšemu razvoju. V Parizu se polagajo temelji Srednji Evropi. Velenemec Nau.mann si jo je zamislil tako. da bi zmagovita Nemčija bila, njeno središče in slovanske državice njeni trabanti. O k rop te Srednje Evrope pa naj bi se raztezala meja strelskih jarkov. To je bit načrt milita-rtstične Nemčije. Nemčija ic izključena iz take zveze, središče Srednje Evrope so svobodne slovanske države iu nemški deli Avstrijo hi bili !c njena priti-klina. Mesto oborožene sile in strelskih jarkov pa naj bi spajalo to zvezo delo in vzajemna pomoč. Mesto sile sporazum. mesto boja delo! Dr. A. Gosar- Med glavne vzroke, ki pri nas one-mogočujejo racij on o! no poljedelstvo, spada zlasti tudi v a z t r e s c n o s t zemljišč. Skoro \ ,^ak posestnik ima pri nas parcele raztresene po najbolj oddaljenih delili ene ali celo več katastralnih občin. Pu, ko hi imel vsaj vse njive na enem mestu in zopet travnike na- drugem, ter pašnike na tretjem kraju! Toda tudi to bi zaman iskali. Posledice te raztresenosli zemljišč so evidentne. Zguba na času, večji stroški. za gnojenje, obdelavo, ter pospravlja,nje pridelkov. Vpoštevati je treba tudi zgubo na prostoru, ki so porabi za meje med posameznimi parcelami, ter za poti do njih. Raztresenosti zemljišč so dane še drugo slabe posledice, ki so ravno za našo domače razmere zelo važne. Intenzivno obdelovanje polja je edina oblika, v kateri bo moglo poljedelstvo pri nas še nadalje uspevati ter se povspeti do primerno višine. Tako obdelovanje pa je možno edino tedaj, čo leži celo zemljišče skupaj iu kolikor mogoče blizu doma. Parcele, ki so raztresene daleč druga od druge in daleč od doma, se. pri najboljši volji nc dajo intenzivno obdelovati, kajti za tako obdelovanje je nujno potrebno, da se vsako tudi manj važno delo opravi o pravem času ter z ljubeznijo in vnemo. To pa je izključeno, če poljedelec mnogokrat po cele tedne ne moro do nekaterih svojih parcel, kadar pa pride tja, opravi hkrati različna dela, izmed katerih so nekatera že zakasnelih druga pa prezgodnja. Stiridesetletmca umetniškega cSeiovania fi. Danila. Kakšni go bili časi, ko ie Danilo prvič nastopil, si ne moremo več dobro predstavljati, ker se jc .^avno mnenje in nazi-ranje že silno izpremenilo. Danilo je bil obsojen, da je začel plavati proti vodi, obsojen v družbi drugih, da je čakal, kdaj se javno mnenje spremeni umetnosti v prilog. V naši kulturni zgodovini jc važen kulturen delavec in ima šc to dobro na sebi, da sc te važnosti ni šc nikjer hvalil, morda niti zavedel. ^Danilo more, čc hoče, in sinoči jc hotel.« Ta stavek se v slabši in boljši stili-zaciji ponavlja po naših časopisni že uaj-manj 25 let ob vsaki dobri kreaciji Danilovi. Pisali so take in enake izjave kritiki neodvisno drug od drugega. Ob štirideset-letnici njegovega delovanja pa bi dejal: čc bi ne bil mladi fant Danilo s prvo gažo sc "mih goldinarjev na leto trdovratno hotel, bi danes nc bil na odru. Ugleda in časti se v listih dneh ni smel nadejati v Ljubljani; meščanu kranjske prcstolicc sta ila v letu 1876. pajaco v Tivoliju in igra-c-umetnik istovredna. Iz gmotnih ozirov n časliieljnoiiti se torej ni mo4ln v 17lct- nem fantu porodili želja do ustvarjanja in oblikovanja; veselje, ljubezen in lista neizprosna sila, ki objame vsakogar, ki je lc enkrat zavonjal duh šminke in občutil tajno razmerje med igralcem in občinstvom ob odprti sceni, je držala Danila na slovenskem odru štirideset let. Kaj jc vse doživel tekom tega časa na našem odru! Kadar so grozili časi, da se zapre hram umetnosti — kritikom šc do najzadnejših dni v Schillerjevem zmi-slu hram »vzgoje in potika « — ga že vidimo med vnetimi borilci za slovensko dramo. »Katoliški rokodelski dom« je bil ognjišče prvih njegovih umetniških sanj in pribežališče njegovim obrazom v dneh, ko je vela zapušČenost v zaprtem gledališču. Kar jc Danilo napravil v svojih mladih dneh, priča, da ni povprečen smrtnik; zapustil je obrt poštenega povprečnika in stopil rajši na negotovo, tačas tako neugodno pol umetnika v večji družbi navdušenih diletantov sam umetnik-samoul:. On je prvi naš človek, ki se je res posvetil z vsemi močmi umetniškemu poklicu in mu ostal zvest do sivih las. Naša javnost je vajena, da zahteva za vsako stvar šolo in izpričevalo usposobljenosti; vspričo dejstva, da je Darilo samo mimogrede videl dramatično šolo in še to lc deloma vsled usmiljenega srca slovenski dobrotnice, deloma s potročjo lastnih pičlih prihrankov, nam jc ;asno, kako močan talent in krenko iilavost j: imel miadi umetnik, da se je kljub vsem ovijam mogel tako visoko povspeti, V nvadih letih jc bil ljubljcnec ljubljanskega občinstva v ljubimskih vlogah, pozneje sc jc razvil preko bonvi/anta v karakteiiK- obraze, ki jim ic zna. vtisniti svoj pos°bni značaj. Strašil se n'. Ibseno-vih »Strahov« in je igral Osvalda, igral v 'Fotopljtncm zvonu,« povodnjaka, toda kar je domišljijo sedaj živečega rodu na Sloven.sk- m oplodilo, kar )e postalo last v-eh Sto^ cncev, ki so ga kdai videli, kar >e jc po vseh podežc'ni' od-iii zmerom iznova posnemalo in sc z vecjin ir, manjšim Uiptltm posnema, dr. Rant v *No-ri*, I clcf v »Desete,n bratu«, Oblcški Tonček v »Rokovnj ičih', pl. Drosse « Smlermanovem »Fricu«, Hauffc v ^Vozni ku Henschlu'; in Mitrič v ^Moči teme«. Drosse se je meni vtisnil v spomin kot čc-trtošolec in da mi še danes živi pred očmi. Na gledaliških listih od leta 1880 srečujemo njegovo ime vedno v vlc^nli, ki ■ o bile protiutež igralcem. Kikor jc Eorštnik, Dobrovolny, Inemann, Vcrovšck, Nučič in Skrbinšek. Kako nevarna jc taka tekma z najboljšimi močmi, toda Danilo sc je znal pnvsod uveljaviti ter je izHšžil iz vloge vse nujne značilne poteze v svoj prid; toda nc samo tekmoval, tudi organiziral je svoj čas utc o" • '*o dramo ter pridobil izvrstne, šc danes ustvarjajoče slovenske talente. Zvonarjeva, Avg. Dani-'uva in (kuge » mim. Ne smemo pozabiti, da jc Danilo pričel kljub polenom, ki so mu jih metali pod noge in — tudi javnim napadom — z gostovanji po deželi; marsikje jc popravljal oder za svoje prireditve na lastne stroške. S tem jc budil zanimanje v deželi za dramo in spenjal vezi s slovenskim gledališčem po širni domovini. Prvi jc, ki je z majhnim ensemblom potoval na Hrvatsko in v Srbijo, predvsem leta 1005., žel priznanje in občudovanje ter tako seznanjal naše brate z našim jezikom in našo pesmijo. Ob izbruhu vojske so zaprli svetišče modric in razpeli helo platno, cunjo sramote na naši kulturi, igralci so se raztepli križem sveta, samo D mil; in zvesta njegova četa je protesti ah proti obledelim sencam v kinu s svojimi predstavami v Mestnem domu in v družbi s Skrbinškom celo v gledališču samem. Naša dolžnost je, da zapišemo to možu v priznanje in podčrtamo to njegovo zvestobo. Tisti kljubovalni 17letni fant iz leta 1876. jc živel v njem tudi v času temnih in težkih dni. Marsikdo sc je na slovenskem odru izvežbal in šel, česar mu nihče nc more zameriti, šel za ugodnejšimi zvezdami, Danilo jc zdržal, je bil vsakomur, kdor ga je. srečal na cesti, živ opomin in dokaz, da jc vendar šc nekdo na svetu, ki veruje v slovensko dramo, njen razvoj in njeno bodočnost. Te zve-vtobe in trdne ver«, ki iivi dane« t niem. Nujno je torej, da se te zemljiške razmere Izpremenijo. Imamo sicer dva zakona o zlaganju (komasaciji) zemljišč, državnega iz 1. 1883. in za Kranjsko deželnega iz leta 1900., toda na njunem praktičnem uspehu, oziroma neuspehu se vidi, da ne odgovarjata potrebi. Treba bo tudi v tem oziru nekaterih izprememb. Vendar pa bi bilo napačno, ako bi pričakovali zboljšanje razmer od spremembe zakona samega na sebi. Če bi naši posestniki pomen zlaganja zemljišč prav umevali, bi kljub vsem težkočam in kljub stroškom, ki so v tem združeni, lahko že dosedaj marsikje zložili svoja zemljišča. Giavni vzrok neusipcha sedaj veljavnih zakonov o zlaganju zemljišč ne tiči toliko v njih samih, kot v dejstvu, da naši kmetje in posestniki nimajo pravega zmisla za to. Jasno je torej, da bo treba v tem oziru poljedelce najprej poučiti, da bodo znali dovolj ceniti koristi tega, ?e bi imeli celo svoje posestvo skupaj in kolikor mogoče blizu doma. Kadar se bodo posetniki teh koristi prav zavedali, se zlaganju ne bodo upirali, tudi če bi morali prepustiti drugemu kak dober košček svoje zemlje. Seveda bo gotovo vedno dovoli takih, ki se bodo temu protivili, toda glavno je, da vsaj večina uvidi, kaj je prav in pametno, potem se morajo ostali hočeš nočeš ukloniti. Poleg tega pa bi bilo nujno potrebno, da bi država zlasti inicijativo v tem oziru podpirala, deloma morda celo prevzela v svoje roke. To bi najbolje storila, ako bi iz lastnega nagiba, ali pa na zahtevo primernega števila posestnikov, oziroma posameznih kmečkih stanovskih organizacij po svojih organih brezplačno izdelala za do-tične kraje osnovne načrte za komasa-?ijo zemljišč. Naš kmet ima — in to precej upravičeno — nek poseben strah pred vsem, kar je v zvezi z zemljiško knjigo, ker mu to navadno povzroči precejšnje stroške. Zato se tudi popolnoma naravno težko odloči, da bi o taki spremembi v zemljiški lasti kot je pri komasaciji neizogibna, sploh resno razmišljal. Ako pa bi se lahko oprijel te misli brez strahu prod stroški, bi tudi prej uvidel korist, ki bi jo imel od tega. Treba je torej izpremembe na dveh straneh: v določbah, ki se tičejo zlaganja zemljišč ln v mišljenju posestnikov. Prvo bo naloga naših zastopnikov v parlamentu, drugo pa je brez dvoma predvsem dolžnost stanovske organizacije kmetov, Kmečkih zvez in njihovega glasila. Če se bodo vsi ti resno lotili tega vprašanja, ga bodo gotovo lahko v doglednem času ugodno rešili. Kmet pa jim bo hvaležen za to. Y4°/o državnem posojilu je denar najboli varno naložen! kakor je živela pred štiridesetimi leti, ne more naš rod ne dovolj ceniti, še manj poplafoti. Kulturni zgodovinar in zgodovinar slovenske drame bo moral Danilu napisati posebno poglavje, kajti njegova osebnost je marsikje odločilno posegla v razvoju našega kulturnega življenja in poznejši rodovi bodo šele zamogli pravilno oceniti uspeh njegovega delovanja. Danilu se imamo zahvaliti za kontinuiteto in možnost razvoja slovenskega odra, ki sta bila tolikokrat ogrožena. Med častitkami ob njegovi štirideset-letnici, prvi na slovenskem odru, ne sme manjkati zahvala za njegovo zvestobo slovenski kulturi! Narte Velikonja. Uradno gledišče. Drama. 22. maja, četrtek, popoldne: Kroja-ček junaček.« Dijaška predstava. Znižane cene, Izven abon. 23. maja, petek: Zaprto. 24. maja, sobota: »Zemlja.« B 57. 25. maja, nedelja: Smrt majke Jugo-vičev.« Ivzen. abon. 26. maja, ponedeljek: Zemlja. A 57. Opera. 22. maja, četrtek: Zaprto. 23. maja, petek: »Zemlja«. Obhajanjc Danilove 40letnice. Izven. abon. 24. maja, sobota: »Favart.« A 56. ?5. maja, nedelja: »Favart«. C 56. 26. maja, ponedeljek: Zaprlo. 27. maja, torek, priparandisti: »Tek-ma,« Izven abon. Na KoroSkem. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 27. t. m. ob deveti uri dopoldne iz uradnega vira: Nemške patrule sc vsaki dan približujejo našim postojankam ter jih obstreljujejo s puškami in strojnicami. Naše čete jih preženejo vsukikrat z ognjem. Tako smo 20.,t. m. zvečer in ponoči odbili sovražne pa-trole južno Spodnjega Dravograd«; pri točki 513 in pri Sv. Roku. Sovražna artiljerija je delovala proti Soboti in Sv. Danijelu v Dravski dolini. V odseku Slovenji Gradec je obstreljevala Št. Janž, Sv. Peter in Sv. Rok. Istotako so Nemci streljali na našo posadko na Ljubelu. Naša artiljerija je k uspehom odgovarjala. Vojaški vpoklici v zasedenem ozemlju. Iz zasedenega ozemlja prihajajo vesti, da so nalepili Italijani 10. t. m. vpoklicni razglas. Glasom tega razglasa se morajo vsi moški od 18—42 leta zglasiti v Krmi-nu, kjer se bo vršilo prebiranje. Ker se možje in mladeniči niso prostovoljno zglasili, so jih ponoči karabinerji lovili. Karabincrjem so poveljstva obljubila za vsakega ujetega moža 50 lir nagrade in 20 dnevni dopust. Iz Krmina so se do sedaj vrnili le invalidi, ki pravijo, da so druge odpeljali iz Krmina v Ancono. Kaj nameravajo Italijani s to odredbo, nihče ne ve. Pritisk na ljudstvo v zasedenem ozemlju je vedno hujši. Ako sliši italijanski vojak besedo Srbija, Ljubljana, Jugoslavija, si jo po svoje tolmači, to je ima dotičnika za izdajalca in ga takoj aretira. Vojaštva kar mrgoli. Po vseh privatnih hišah so se naselili vojaki in tudi veččlanskim družinam pustili le po en prostor. Italija za Nemce. LDU Ženeva, 20. maja. (ČTU). Po'listih v nevtralnih državah razglaša Orlando, da njegovo zadržanje izza posvetovanja entente posebno v gospodarskem oziru ne daje Nemčiji nobenega povoda k nejevolji. Tudi »Journal de Geneve« se izraža v tem zmislu. Nemška Avstrija bo kmalu po sklepu miru prišla do spoznanja, da vpošteva Italija pri upravi Trsta nemško-avstrijske interese in da tudi zanesljivo vladana Ogrska lahko računa na znatne privolitve Italije v Reki. Poljska. Poročilo Paderewskega. Moravska Ostrava, 20. maja. (ČTU). V sobotni seji poljskega deželnega zbora je podal ministrski predsednik Paderew-ski obširno poročilo o svojem delovanju v Parizu. Nato je ostro govoril poslanec Daszynski, kritikujoč poljski narodni ko-mitej v Parizu ter predlagal: Poljska pri-pozna pravico samoodločbe narodov in pozdravlja stremljenja Ukrajincev po državni neodvisnosti. Parlament je pripo-znal, da je z nemško-poljsko mejo, ki jo je določila mirovna konferenca, zadovoljen in da obstoja na dogovoru, ki je bil svoječasno sklenjen med narodnim svetom v Krakovu in narodnim odsekom v Pragi, Demisija Paderevvskega odklonjena. LDU Moravska Ostrava, 20. maja, (ČTU), Listi poročajo iz Varšave: Kriza, ki je po demisiji Paderevvskega grozila prekiniti odnošaje med Ameriko in Angleško, je odstranjena na povoljen način. Lit-vancem se je pripoznala pravica samoodločbe in demisijo ministrskega predsednika je parlament odklonil enoglasno. Po dveurnem posvetovanju vojaškega in zunanjega odseka je bila sprejeta nastopna resolucija: Glede Vzhodne Galicije ugotavlja poljska vlada, da je ta dežela celokupen del poljske države in da je poljsko-ukrajinski konflikt notranja zadeva republike. Glede Litvanske odobrava parlament ljudsko glasovanje na Iitvanskem-beloruskem ozemlju. Glede tešinskega okrožja, in Šlezije vztraja parlament na demarkacijski črti z novembrom 1918 z gotovimi popravki v interesu Poljske kot aefinitivni češki meji. — Po sprejetju tega predloga po parlamentu se vrne Pade-rewski v Pariz. Razlastitev podjetij v Vlemski Hvstriji. LDU Dunaj, 21. maja. (DunKU). Narodna skupščina. Podkancelar Fink je izjavil: Nar. skupščina je v seji 14. V. pozvala vlado, da jasno izreče. k.it«re obrate misli socijalizirati. S pritrditvijo kabineta izjavljam torej: Po mnenju vlade naj se nastopna privatna podjetja razlastijo in preidejo v last in obratovanje iavno-gospodarskih zavodov: 1. Premogokopi, ki ne preskrbujejo samo krajevne potrebe ali posamezna podjetja, kojih del so. V zvezi s socializacijo teh premogokopov se socijali-zira tudi veletrgovina s premogom in se v ta namen ustanovijo posebni javno-gospo-darski zavodi. 2. Dobiv&nje železa, izdelovanje surovega železa in s tem neposredno zvezano nadaljno obdelovanje, kakor tudi dobivanje drugih koristnih kovin. 3. Elektripitetna podjetja in zato potrebno izkoriščanje vodnih sil, ako ne služijo samo lokalnim potrebam. 4. Veliki gozdi z lesno industrijo in lesno veletrgovino. So-cijalizirajo naj se torej: Oba najvažnejša vira moči: premog in elektrika in obe najvažnejši surovini: železo in les. Na ta način bo dobila človeška družba v roko najvažnejše produktivne sile. . Razna poroiila. Bolgarska mirovna delegacija. LDU Berlin, 21. maja. (ČTU). Iz Ver-saillesa se poroča: Trdijo, da bo v približno 14 dneh bolgarska delegacija poklicana v Fontainebleau pri Parizu, da sprejme tam mirovno pogodbo. Nemiri na Bolgarskem. LDU Amsterdam, 21. maja. (DunKU). »Daily Herald« z dne 19, t. m. javlja, da se potrjujejo vesti o izbruhu resnih nemirov na Bolgarskem. V Sofiji je prišlo do krvavega spopada med posadko in revolucionarnim prebivalstvom, ki je zahtevalo, da se odstavi dosedanja vlada in iz-kliče sovjetska vlada. V Ruščuku, Plov-divu in Varni so bili izgredi. Čete so se povsod branile, nastopati proti ljudstvu. Boji na Ogrskem. LDU Budimpešta, 21. maja. (DunKU). OKU javlja: Ogrske čete so rano zjutraj zlomile sovražnikov odpor in zasedle Mi-skolcz. Včeraj započete operacije so imele uspeh in napredujejo. Peštanski delavski polki so imeli v teh bojih glavno vlogo, Med Apatfalvo in Betavasaro so uspešni boji. Oddelek Debrečincev je napadel Čehe pri Betavasari, ujel češki bataljon 300 mož in uplenil 35 strojnic ter mnogo materijala. Severno Szolnoka pri Tisaroffu je ogrska kompanija prekoračila Tiso in odbila več rumunskih napadov. Na drugih frontah ničesar novega. Karel Habsburški. LDU Bera, 21. maja. (DunKU). Bivši cesar Karel se je sinoči presilil v Pran-gins (kanten Waadt ob Ženevskem jazeru.) Proti kralju Konštantinu. LDU London, 21. maja. (ČTU). »Daily Mail« poroča: Na predlog Venizelosa je komisija v Parizu sklenila kazensko zasledovanje bivšega grškega kralja Konstantina po sodišču aliirancev. Politične novice. -H Aretacija. V Gorici je bil pred kratkim aretiran profesor dr. Kobal radi neke pridige pri Šmarnicah. Dr. Kobal je rekel na koncu pridige, da letos ne bo slovenskih Šmarnic, ker je v župni cerkvi sam Slovenec in vsled \ega ne more vsega dela sam izvrševati, upa pa. da bo prihodnje leto boljše. Kljub temu da je bila pridiga in tudi zadnji stavek od laške oblasti cenzuriran, ga je le-ta dala zapreti. (P. P-) + Italijani podpirajo koroške Nemce. Znano je, da je ugotovil minister Protič, kako podpirajo Lahi Nemce s strelivom: govor je bil o najmanj enem vagonu poslane municije. Toda ne samo to. Tudi vojaštvo sodeluje. »Resto del Carlino« piše 13. t. m. dobesedno: »Al ponte di Foder-lach la presenza di soldati carinziani che portano 1'elmetto di guerra itaiia n o , fa credere agli jugoslavi che truppc italiane siano entrate in azione.« Sicer pravi res, da so le nosile nemške čete italijanske bojne šlemc, vendar ta trditev je brž izpodbita, če prečitamo zaključek onega članka, ki popisuje dogodek ob Annabriicke. Laški novinar sc ustavi pri straži in jo nekaj vpraša. Končno se izkaže, da je mladi vojak: Giuseppe Anto-nio Costan di Vincenzo iz Campitella pri Bellunu, občina S. Nicolo. S tem jc dovolj jasno dokazano sodelovanje laškega vojaštva z nemškim. Nemška premija na Milesovo glavo. Brezobzirni macchiavelizem nemških nacionalistov, ki se ne ustrašijo niti najpod-lejših sredstev, se jasno razbere iz dveh pisem, pisanih v Celovcu januaria oziroma začetkom februara t. 1. na nekega slovenskega nadporočnika na Koroškem. Kakor znano, je meseca januarja ameriška komisija pod vodstvom podpolkovnika Shermana Milesa proučevala narodnostne meje na Koroškem. Koroški Nemci, ki žc od nekdaj trobijo v svet, da ni nihče pod božjim solncem srečnejši in zadovolj-nejši kot koroški Slovenci pod nemškim jarmom (to dokazujejo zlasti zadnji dogodki), tako da se ti zadnji kar nc morejo ločiti od svojih najboljših prijateljev Nemcev, so se očitno naenkrat zbali, da bi morda ta amerikanska misija ne spoznala in ugotovila resnice. Ponudili so zato na-slovljencu v prvem pismu 25.000 K kot premijo za usmrtitev Milesa, ako bi njegova razsodba ne bila ugodna za Nemce. Umor bi se moral izvršiti na jugoslovanskih tleh, da se tako zvrne ves sum na Slovence. V drugem pismu pa že bridko očitajo naslovljencu, zakaj da ni izvršil umora. Ker ameriška misija ni ugodila nemški zahtevi, da se podredi vse slovensko ozemlje na Koroškem nemški upravi, je deželni zbor z vso gotovostjo pričakoval, da bo Miles zginil še pred določitvijo demarkacijske črte. Iz obeh pisem je tudi razvidno, da so Nemci potrošili velike vsote za nemško propagando o priliki potovanja ameriške misije v Velikovcu, Pliberku, Guštanju, Spodnjem Dravogradu ter za propagando med vojaštvom. Od zadnje so pričakovali odločilne koristi v končnih bojih. Izvirnika obeh pisem, ki sta bili oddani na pošto na jugoslovanskih tleh, da se izogneta obmejni cenzuri, se nahajala v rokah oblasti. -fLaži v zraku. Zadnje dni so metali nemški letalci po Gorenjskem zopet nove letake, s katerimi pozivajo »Kranjce in Štajerce«, naj puste Koroško pri miru, ker je vaša »armada uničena.« Letak je pisan v dobri slovenščini, tiskan z lepimi črkami brez na* pake, a poln lažt in zavratnega hujskanja.. Naj naše l judstvo in vojaštvo ne seda na nemški lini, naj so ne da begati s papirnatimi lažmi, ki jih pora-« ženo nemštvo meče iz zraka. Kakor se je Nemcem po štiriletnem klanju, ki so ga oni krivi, skrhalo jeklo, tako tudi njihovo papirnato orožje ne bo zaleglo. -f- Kako jo je Bombig polomiL La« honi se s svojimi shodi naravnost smešijo. Ko se je raznesla vest, da pripade Reka Jugoslaviji, so priredili v vseh mestih shode. Tako je sklical goriški sindaco Bombig, sedaj največji Italijan, preje predsednik avstrijskega Flottenvereina kar dva protestna shoda; prvega v gledališču, drugega pa v Ljudski vrt. Proti večeru se je zbrala goriška fakinaža v Ljudskem vrtu, da slavnostno protestira proti WiIsonu, ki je tako nepravičen, da hoče prisoditi Reko Jugoslovanom. Fakinaža in vojaštvo je strastno vpilo »Abasso Wilson, abasso i sciavi« in druge take cvetke iz italijanskega pso-valnega slovarja. Županu Bombigu se j« pripetila pri tem shodu mala neprilika. Končal je svoj govor s sledečimi besedami: »Mandiamo ora una nota di protesta a Vienna.« (Pošljimo tedaj protest na Dunaj.) Nekdo izmed množice zavpije: »No a Vienna signor Sindaco, a Roma, a Roma.« (Ne na Dunaj gospod župan, v Rim, v Rim.) Mož, ki ga je s svojim govorom tako polomil, je hitro popravil in rekel: »Volevcf dire a Roma« (hotel sem reči v Rim), kar je vzbudilo splošen in bučen smeh med navzočimi. Po shodu je laška druhal drvila v obhodu po mestu in rjula proti Slovencem in Wilsonu po svoji stari navadi. Na so pojasnjevali, da je Italija z svojo nev-stičnimi plakati brez podpisa, v katerih" so pojasnjevali, da je Italija z svojo nevtralnostjo rešila Francijo pred polomom( in ko je stopila v vojno, rešila antanto in samo sebe ter zadala edinole ona smrtni udarec Avstriji in Nemčiji. Končno dolžijo Wilsona in Ameriko, ki jim krati njih svete pravice. P. P. Duhovnikom in ljudstvu. Naslednje dni se bo v Parizu odločevala usoda Jugoslovanov. Položaj je zlasti za našo milo ožjo domovino, za Slovenijo, skrajno nevaren. Naša jugoslovanska delegacija je storila vse, kar je bilo človeško mogoče. Ostane nam še eno upanje, pomoč Vsemogočnega. Priporočimo zato našo zadevo Bogu! V januarju letos sem naročil v smislu navodila sv. očeta papeža Benedikta XV, javne molitve povodom mirovne konference, da bi se sklrnil pravičen in trajen mir. Zdaj vas iznova prosim, podvojite svoje prošnje do Boga in še bolj pobožno in vroče molite. Križev teden bo. Udeležite se v obilnem številu prošnjih procesij. Ko boste pri njih Boga prosili za vsakdanji kruh, molite tudi prav vneto za blagor in mir naše lepe domovine: »Vstani Gospod, pomagaj nam in reši nas zavoljo svojega imena (Ps. 43, 26), da bomo rešeni iz rok svojih ncpriiateljev, Tebi služImo brez strahu £ svetosti in pravici vse svoje d-".« (Luk. 1, 74, 75.) Posebej naročam: 1. Praznik Vnebohoda Gospodovega, dne 29. majnika, naj bo za vso škofijo dan molitve pred Najsvetejšim, po redu, kakor je določen za vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa v ljubljanski škofiji. Poživljam vse stanove, može in žene, mladeniče in dekleta ter šolsko mladino, pridite pred Gospoda in priporočate božjemu Srcu Jezusovemu usodo naše do- movine. Prejmite tudi v prav obilnem številu sv. zakramente 2. Gg. duhovniki naj darujejo na praznik Vnebohoda Gospodovega sv, mašo za blagor domovine. Župniki, ki so ta dan dolžni maševati za župnijo, naj darujejo sv, mašo za domovino naslednj' petek, dne 30. majnika. 3. V naših društvih naj izostanejo prihodnje dni vse prireditve, ki imajo ve-selični značaj Ljubljeni verniki! Še eno nujno prošnjo imam do vas. Ohranite v težkih dneh, ko se odločuje naša usoda, med seboj duha krščanske ljubezni in edinosti. Ostanite mirni in trezni! Ti dnevi naj bodo dnevi resnobe in spokornosti, da se nas ljubi Bog usmili in vodi vse naše zadeve v naš časni in večni blagor. Pozdrav v Gospodu in blagoslov! Križe pri Tržiču, dne 21. maja 1919 t Anton Bonaventura 1, r,, škof. Dnevne novica. — 4 % državni boni. Pogoji pri podpisovanju državnega posojila na 4 % drž. bone so z ozirom na sedanje razmere tako ugodni, da sc more odkrito reči, da podpisovatelj ne koristi toliko državi kakor pa v prvi vrsti samemu sebi. Kdor ima namreč odvišnega denarja, ga ne more bolje naložiti kakor v prvem našem državnem posojilu. To so gotovo spoznali tudi oni državljani nemškega in madžarskega pokoljenja, ki so podpisali precejšnje vsote na 4 % državne bone. Upoštevati moramo predvsem to, da denar, naložen v 4 % državnih bonih ne postane nerazpoložljiv, kakor je postal v avstro-ogrskem vojnem posojilu, ker se vrne po preteku šestih mesecev. Vsekakor pa je velepomembna tudi izjava finančnega ministra dr. Ninčiča, da bodo podpisovatelji našega državnega posojila dobili pri regulaciji valute kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za vsakih vplačanih 100 K 5 dinarjev več izplačanih kakor pa drugi. To je vsekakor znatna pridobitev za vsakogar, ki podpiše naše prvo državno posojilo, Pa ako vse te okoliščine ne upoštevamo, se moramo zavedati, da moramo nuditi naši mladi državi, ako naj vrši svojo dolžnost napram svojim državljanom, vsa sredstva, ki jih potrebuje v tej prehodni dobi. Kdor je prisegal zvestobo Jugoslaviji, naj se zaveda, da sc s samimi besedami ne rešuje domovina, pač pa z dejanji. Opozarjamo vse, da se podpisovanje našega prvega državnega posojila na 4 % državne bone zaključi s 1, junijem! — Proslava sv. Cirila in Metoda. Letos, ko obhajamo 1050 lctnico smrti sv. Cirila in 10 letnico, odkar je vpeljano »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda med Jugoslovani, naj ne bo cerkvene družbe in izobraževalnega društva brez slovesne prireditve v čast in spomin slovanskih blagovestnikov. Proslava ne bo služila samo verskemu ze-dinjenju, temveč bo utrdila in posvetila tudi našo narodno in državno edinost. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je izdalo zbirko dekTamacij in prizorov prav v ta namen, da nudi gradivo za proslavo. Knjiga je naprodaj v Jugoslovanski knjigarni, pri Ničmanu in pri Apostolstvu, Rožna ulica 11 v Ljubljani. Izvod stane 2 K 50 v. — F, S. Finžgarjeva ljudska igra »Veriga« izide v najkrajšem času kot knjiga. Toliko v obvestilo odrom po deželi, ki po njej povprašujejo. Društva naj z yprizar-janjem »Verige« potrpe, da bo igra do-tiskana. — Dr. Leopold Lenard je prevzel Uredništvo mariborske »Straže«, — Matica Hrvatska. Jugoslovanska knjigarna naznanja, da so došle knjige Matice Hrvatske za leto 1918. in stanejo 12 K. Naročniki naj blagovolijo čimpreje poslati ponje. — Direktni osebni vlaki Ljubljana-DunaJ. Z dnem 22,majnika 1919 se med Ljubljano in Dunajem po južni železnici vpelje zopet direktni promet osebnih vlakov tako, da bo vlak 36 a (odhod iz Ljubljane ob 10,41, prihod v Maribor ob 15,04), ki je vozil do sedaj samo do Maribora, vozil iz Maribora dalje proti Dunaju (odhod iz Maribora ob 115,40). Iz nasprotne smeri bo direktno vozil z Dunaja vlak št. 35 (odhod iz Dunaja ob 21,40), ki preide v Mariboru v vlak št. 35 a (odhod iz Maribora ob 10,13, prihod v Ljubljano ob 14,51). S tem je ustreženo ponovnim željam občinstva. ki mora čez Špilje potovati v inozemstvo in obratno. — Gozdarji-poduradniki. Deželna vlada je sprejela načrt naredbe, s katero sc uvršča okrajne gozdarje in gozdarje uprave državnih gozdov ter gozdov verskega zaklada med državne uradnike. •— Gozdni čuvaii-sluge, Xačrt naredbe, po kateri se uvrščajo gozdni čuvaji sludSj is deželna jdad* odobrila, — Reprezentanca trboveljske pre monokopne družbe za območje kraljevine SHS. uraduje v Ljubljani, Knaf'o-va ulica 13 (Bleivvoisova cesta 27). — Nedostavljiva poročita o pomešan-cih. Pri »Slovenskemu Rdečem j križu« v Ljubljani leže nedostavljiva sporočila o sledečih vojnih ujetnikih: Poje Anton, 27. dom. pp., 1889 roj. Draga. — Jankovič Ivan, 17. pp., 21 let star, Ljubljana. — Pinter Jožef, 17. pp., 28 let star, Ljubljani- — Oblak Lovrencij, strelski polk št. 2, 1884 roj. Št. Jošt. — Pcrme Anton, 6/3 t. p., 1874 roj. Račna. — Rebec (Rebič?) Jožef, 4. pp. Rakek. — Križ Andrej, 27. dom. pp., 23 let star, Brulec? — Kestner Avg., pristojen Kranj. — Kraševec Franc, 27- d, pp., 1880 roj. Vrhnika, — Durič Rudolf, 27, dom. pp. — Višin Anton, 27. dom. pp., 21 let star. — Ernst Martin, 17. pp. — Repar Ivan, 17. pp., 23 let star, Ig. — Kopač Otmar, 17. pp., 1893 roj. Ljubljana. — Jančar Franc, 27. dom. pp., 1888 roj. Ljubljana. — lontes Anton, 17. pp., 1874 roj. Kamnica? — Hanišek Štefan, 17. pp., 39 let star, pristoj. neznana. — Eržen Matija, 27. dom. pp., 28 let star, Golišče. — Banek Štefan, 27. dom. pp., pristoj. neznana. — Bognar Kari, 31. dom. pp., 42 1. star, Zala. — Avguštin Jožef, 27. dom. pp., 1887 roj. Novo mesto. — Janke Jožef, 22. pp., Ljubljana. — Jeniček Vincenc. — Fle-rin (Ferdinand) Leo, 27. dom. pp., 1895 r. Domžale. — Fidlja Friderik, 17. pp., Pu-štal. — Benedičič Ivan, 27. dom. pp., 38 1. star, pristoj. neznana. — Izdaja potnih listov za potovanje v neprijateljske, zavezne in nevtralne države se je spreminjajoč dosdanje predpise uredilo tako-le: Potovanje se dovoljuje samo v slučajih, kjer je nujnost in potreba dokazana. Točno utemeljene pismene pro-nje je vložiti pri okrajnem glavarstvu bivališča, v Ljubljani pri policijskem ravnateljstvu. Te oblasti izvršijo o potrebi in nujnosti tozadevne pizvedbe in pošljejo potem prošnje deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani, katera dovoljuje potovanje. Podpis pri dravski divizijski oblasti preskrbi policijsko ravnateljstvo. Na ustmene prošnje se ni mogoče ozirati. Pismene prošnje naj oddajajo osebe, ki stanujejo v Ljubljani ter v občinah Zgornja Šička, Vič in Moste med 8. in 14. uro na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, B!eiweisova cesta š', 22, soba 4 v pritličju. Prošnje od oseb, ki nimajo v Ljubljani stalnega bivališča, se na policijskem ravnateljstvu ne more oddati in tam tudi ne reševati. Imena istih, za katere je došlo dovoljenje za izstavitev potnih listov, so razvidni na vratih sobe 4, v pritličju policijskega ravnateljstva. — V Krškem je prevzel lekarno s prvim t. m. g. mg. ph. Ivan Jošt iz Vojnlka pri Celju. — Razpisane službe. Razpisuje se mesto delovodje za izdelovalnico pohištva v taborišču Strnišče pri Ptuju. Plača po dogovoru. Istotam je razpisano mesto knjigovodje. Prosilci naj pošljejo svoj s spričevali opremljene prošnje »Predstojr "štvu taboriščne uprave« v Strnišču pri Ptuju. L)ybilansk® novice. lj Izredno in zasluženo odlikovanje g. ravnatelja Mateja Hubada, Ravnatelj in koncertni vodja »Glasbene Matice« v Ljubljani g. Matej Hubad je imenovan za častnega člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu zaradi velikih zaslug na glasbeno - kulturnem polju, lj Podružnica »Slomškove zveze« za Ljubljano je zborovala v četrtek, 15. maja 1.1. — Neprikladno je, priznamo, sklicevati sestanke v poznih popoldanskih urah, zlasti v maju, toda če pomislijo, da vse ljubljanske ljudske šole niso nikdar istočasno proste, ter da je bila nujna potreba za razgovor, potem se mora pač opravičiti sedanji izredni sestanek. Udeležba seveda ni bila obilna, a debatira'o se je tem živahneje pri vseh točkah dnevnega reda. Na zborovanju so bili tudi okr. šol. nadzornik g. Gabršek, pa zve-zin predsednik g. Štrukelj in tajnik g. Pečjak. Vse zborovanje je bilo jako zanimivo, zlasti ker so bile na dnevnem redu točke, ki globoko posegajo v učiteljske interese. — Po vsestranskem temeljitem razpravljanju se je sk'e-nilo soglasno: a) Učiteljstvo se izreče za skupno stanovsko organizacijo vsega slovenskega učiteljstva, vendar ta organizacija nima nobene ingerence na »Slomškovo zvezo«, ki deluje i dalje na podstavi katoliških načel. — b) Vsi zborovalci se strinjajo v tem, da upravitelja (voditelja) šole imenuje za živ-Ijensko dobo višja šolska oblast na temo predlog lokalnega učiteljstva z ozirom ua konkurenčni razpis dotične službe. — c) Za disciplinarne zadeve ljudsko- in meščanskošolskega učiteljstva se. ustanovi za vso Slovenijo disciplinarni senu t s t>osebnim referentom 5) Plačilni razredi učiteljstva ,so čim hitreje popolnoma zled- načijo z onimi državnega uradništva, torej XI., X., IX., VIII. in VII. razred. Učiteljstvo se ne more zadovoljiti s prikrajšano plačo v posebnih razredih. — d) Učiteljske p'ače se ob izpremembi valute itočasno z uradniškimi prično izplačevati v dinarjih. I lj »Meščansko žensko društvo.« Danes popoldne ob 5. uri se bo vršil v društvenih prostorih »Krekove prosvete« ustanovni občni zbor »Meščanskega ženskega društva«. Meščansko ženstvo najuljudneje vabimo, da se udeleže ustanovnega občnega zbora. — Slovenska ženska zveza. lj Glasbeni Matici v Ljubljani je dež. vlada dovolila s posebnim namenilom za njeno glasbeno šolo enkratno podporo. lj Imenovanje. Konceptni praktikant v upravnem referatu višjega šolskega sveta Narte Velikonja je imenovan za začasnega koncipista. lj šentpeterski družabni klub priredi v slučaju ugodnega vremena v nedeljo 25. maja celodnevni peš-izlet k Sv. Katarini. Zbirališče pri kavarni »Evropa«, odhod točno ob 7. uri zjutraj. Vabljeni prijate\ji narave in poštene družabnosti. Ij Ljubljansko ckrož?c Orla priredi v slučaju lepega vremena na praznik Vnebohoda v četrtek 29. majnika popoMne pešizlet v Št. Jakob ob Savi in Dol pri Ljubljani. Odhod točno ob pol 1. uri popoldne od Sv. Petra cerkve. — Vabimo vso nnše prijatelje, da se to"r> izVa urleV/e! li Ženski večeri Sentpeterskega prosvetnega društva se vrše odrlej vsak ponedeljek zvečer in nc ob četrtkih. Prvi večer priredi ženski odsek v ponedeljek, dne 26. t. m. Predava g. dr. I. Sta-novnik o ženski organizaciji. Udeležite se predavanja v obilnem številu! lj Gledališki svet. dani gledališkega sveta se vabijo na sejo, ki bo v četrtek, dne 22. t. m. ob 17. uri v pisarni Matice Slovenske. lj Enolelnl trnovsM te?pji. Od leta 1919./1920. nadalje se morejo otvnrjati enoletni trgovski tečaji le s posebnim dovoljenjem. Sedanji lastniki trgovskih tečajev ne smejo več izdajati izpričeval, tudi ne za tekoče leto. Gojenci bodo moraM nolagati izoite p'*ed izprarevalno komisijo, ki jo sestavi poverjeništvo za uk in bogočastje. Izpričeval i "rt a ta lj Društvo zasebrih uradnikov !n uradnic v Ljubljani Doziva vse one člane, ki so obiskovali večerne tečaje, da se zglase v društveni pisarni v svrho poravnave založene kavcije. Zajedno se prosijo vsi oni, ki so v zastanku i ukovino, da isto urede. ZA NAŠE MEJE. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 21. maja. »Hrvat« javlja, da je bila danes na predlog Narodnega kluba medstrankarska konferenca, ki je soglasno sklenila, da ustavi parlament vsako delo in cla se prične baviti izključno z zunanjim položajem države SHS. Sprejet je bil soglasno od predsednikov vseh parlamentarnih skupin predlog Narodnega kluba, da se odpošlje deputacija v Pariz in pošlje posebna spomenica angleškemu in francoskemu parlamentu s prošnjo, da naj podpirata ogrožene narodne, gospodarske in teritorijalne interese naše države. VOLITEV PREDSEDNIKA. NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Beigrad, 21. maja, Narodni klub bo volil novega predsednika, ko se raz' ;s'ri položaj v notranjosti kluba z ozirom na stališče napram ostalim strankam. STRANKARSKA GONJA V BOSNI. (Izvirno poročilo »Slovencu« | m Zagreb, 21. maja. V Bosni je nastala silna polemika med radikalci in demokrati. Radikalci v Bosni izražajo dvome nad centralizmom demokratov, medtem pa prinaša demokratsko glasilo »Glas naroda« članek, v katerem trdi, da so radikalni proti Belgradu. NARODNI KLUB — JEZIČEK NA TEHTNICI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 21. maja. »Narodna Politika« javlja: Jugoslovanski klub je v svoji akciji za izpremembo razmer v Eosni zbudil obče priznanje in simpatije. Tudi sam dr. Sunarič izjavlja, da bosta on in Narodni klub podpirala akcijo dr. Korošca. Tudi glasilo Starčevičeve stranke prava »Hrvat« ide v simpatiji napram Jugoslovanskemu klubu — tako daleč, da pravi, da ni velike razlike med programom Jugoslovanskega in Narodnega kluba. »Hrvat« piše med drugim: Preostajata še Narodni klub b Jugoslovanski klub. Ta kluba sta se v zadnji dobi po potovanju dr. Korošca po Dalmaciji, Bosni ln Herecjjovmi znatno zbližala • tem. ker i« dr. KoroSe« tvoj program radikaliziral tudi v političnem delu — ter povsem kopiral program strank Narodnega kluba. Oba ta kluba sta gotovo toliko enako daleč in enako blizu, v kolikor opravljata enako delo. Radikale! in demokrati sta dva tekmeca za oblast, število članov Narodnega kluba je jeziček na tehtnici. Na katero stran se bo nagnil, tam bo večina, NARODNI KLUB IŠČE NOVIH ZVEZ. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Beigrad, 21, maja. Povodom kooperacije, ki sc je izvršila te dni v Zagrebu med strankami Narodnega kluba, se razglaša tudi koncentracija vseh narodnih strank, ki stoje na političnem stališču, izraženem v komunikeju od 16. t. m. Z ozirom na to se razčiščava stališče Narodnega kluba tudi proti drugim strankam narodnega predstavništva. Zadnje dni je stopila Starčevičeva stranka prava v zvezo z ra/nimi politiki, s katerimi ni bila dosedaj v nobenih odnošajih. Ni izključena možnost kooperacije. NARODNI KLUB - JUGOSLOVANSKI KTUB. (Izvirno poročilo »Slovencu. ) m Zagreb, 21. maja. »Jutranji list« iavlja(> da bodo vzroki, ki so napotili dr, Paveliča, da je odložil predsedstvo Narodnega kluba, redili nadaljnje posledice. Radi vprašanja, kako naj Narodni klub išče zaslembe nri ve'ikih skuoinah v parlamentu, je došlo med člani k'uba do nesporazuma. En del jc za prib'ižan:e k dr, Korošcu, drugi pa proti Dosedaj še ni mogoče vHeti jasnih oblik, kako stališče bo zavzel Narodni klub v parlamentu. Obstoji možnost pokanj med Narodnim in Jugoslovanskim klubom. AGRARNA REFORMA, (Izvirno poročilo »Slovencu« ) m Beigrad, 21. maja. Agrarni odbor ima cd časa do časa seje, a delo ne gre naprej, ker je došlo do nasprotstev med posameznimi naziranji. — Redne seje ima tudi odbor za izpremembo poslovnika. ANGLEŽI NA REKI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Reka, 21. maja. Angleži so na Reki pokupili veliko število hiš za svoje trgovske in industrijske namene. Posebno zadnji čas se opaža delovanje Angležev na Reki v trgovskem in industrijskem pogledu. PAFEŽ NI POSREDOVAL. LDU Lugano, 20. maja. (ČTU.) Vatikanski poročevalec lista »Secolo« javlja, da je trditev »Tribune«, p0 kateri je kardinal Hartmann dosegel posredovanje papeža, brez vsake podlage. Papež Benedikt XV. je kardinalu samo odgovoril, da je zaprosil Eoga, naj razsvetli v Parizu zborujoče državnike. Diplomatičnih korakov papež ni storil. IT.AT.-TJA ZA NEMCE IN MAŽAKE. LDU Ženeva, 21. (CTU) »Journal de Gencvc« javlja: Princ Borghcse je naznanil budimpeštanski sovjetski vladi, da smatra Italija vsnko okrknjenje Ogrske za krivico. Italija se tudi zavzema za ljudsko g^sovanje na spornem ozemlju Štajerske. Itniija bo dala Nemški Avstriji vsako gospodarstveno svobodo. NEUGODNO STAHščE NEMŠKE AVSTRIJE. LDU Dunaj, 21, maja. (ČTU.) »Neues Achtuhrabendblatt« piše: Glavni odsek narodne skupščine se sestrne danes po plenarni seji, da se posvetu'e o vseh zaupnih poro> lih, ki jih je poslala mirovna delegacija iz St, Germaina. Vsebina teh poročil jc nepr/iličnim krogom seveda neznana, Govori se pa, da imajo neugodne razmere nemško-avstrijskih delegatov, ki so tudi člani nemško-avstrijske narodna skurščine, svoi vzrok v tem, cla se politični kurz na Dunaju kreče še vedno v stari smeri. NE?" PROTI rOEPISU MIROVNE P030D3E. LDU Eerlin, 21. maja. (ČTU) »Deu-. tsehe Allgerncine Zeitung« piše: Nemško ljuds vo in nemška vlada sta že ponovno izjavila, da se zavedata vseh posledic, da pa mirovne pogodbo v tei obMki ni mogoče podpisati. ODSFK ZA PROUČAVANJE MIROV. NIK PRELIMINARIJ. LDU Versailles, 21. maja. (Dun. KU) »Matin« jx»roča: Poslane Rcnois je v zbornici stavil predlog, naj se imenuje poseben odsek 44 članov za prouča-vanje mirovnih preliminarii z Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko, Bolgarsko in Turčijo. Vojni odsek je imenoval pododsek za prou^avanje vojaških določb mirovno pogodbe. Kakor poroča »Petit Pari-sien«, je včeraj 140 poslancev vseh političnih skupin sk'enilo, zahtevati od vlade, nai takoj dostavi besedilo mirovne pogodb« vsem članom tborolc« in senata. Gospodarske novice. g Kreditno druš'vo Mestne hranilnicc jjubliansl.e je imelo dne 20. maja t. 1. ob navzočnosti 16 članov svoj redni letni občni zbor, ki ga jc vodil društveni predsednik g. Fran Ksaver State. Iz poslovnega poročila, ki ga je podal društveni odbor, posnamemo sledeče: Proslo leto je bilo vloženih za nove kredite v iznosu 273 tisoč kron in 31 prošenj za zvišanje kreditov za 303,500 kron. Dovolilo se je 15 prosilcem na novo 234.000 K, 26 članom pa so se krediti zvišali za 296.600 kron. Število članov je koncem 1, 1918. znašalo 241, v razmerju dolžnikov jc bilo ob zaključku leta samo 126 članov. Izrabljeni krediti so koncem 1. 1918. znašali 752.150 kron 34 v, za 137.922 K 14 v manj* nego koncem prejšnjega leta. Društveni varnostni zaklad je do konca leta 1918. narasel na 216.057 K, rezervni zaklad pa na 93.960 K. Od pri hranilnici društvu dovoljene dotacije 1,200.000 K je bilo koncem leta 1918. izrabljene lc 400.043 K 58 v. Poslovni dobiček je znašal 14.675 K 25 v, ves poslovni promet pa 6,864.253 K 52 vin. — Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni v odbor vsi izstopivši odborniki, namreč gg. Ivan Bonač, Alojzij Kune, Josip Maček, Josip Puch, Ivan Soklič in Anton Steiner. za namestnica pa gg. K. A. Kre-gar in Simon Praprotnik. Za člane račun-sko-pregledovalne komisije so bili izvoljeni gg. Fran Fabian, Josip Jakopič in Rajko Luckmann, za namestnika pa g. Oroslav Dolenec. Dne 26. avgusta t. 1. bo obhajalo društvo deseUctnico svojega obstanka. Dr. Ivo Bcnkovič: reaariiia udegozdi V Ljubljani, mes. maja 1019. Svetovna vojska jc poostrila boj proti kapitalu, ki je signatura socialnega razvoja. Ta boj velja tudi kapitalu, ki ga otvorijo veleposestva in velegozdi. Politične stranke so se polastile tega boja, to nc koristi stvari. Stranke namreč licitirajo svoje zahteve; kdor bolj radikalno obljublja pomesti s kapitalom te vrste, ta žanje večjo hvalo ljudskih mas. Komunistična fraza »delitev« prevladuje. Pri poljedelskih veleposestvih se bode ta izvedla; glede velešum diskusija še ni končana. Nemška Avstrija in Čehoslovaška se še nista odločili; tudi odločitev Koračevih predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme v Jugoslaviji v smislu pouržavljc-nja menda ni zadnja beseda. Proti podr-žavljenju velegozdov sc slišijo iz strokov-njaških krogov veliki pomisleki, skušnja ne govori za državni obrat. Tudi socializacija, t. j. udeležba države in drugih javnih faktorjev na privatnem obratu velešum ima resne zagovornike. Ta socializacija se ima združiti z industrializacijo, ker ima država interes na intenzivnem izkoriščanju gozdov z ozirom na zboljšanje valute z izvozom lesa. Treba jc, da pridemo i iz dnevnih »šlagerjcv ven do resne dis- i kusije o tem problemu. Te vrste naj bodo | prispevek k rešitvi tega vprašanja. Statistika. Najprej nekoliko statistike! Treba je ločiti poljedelsko in gozdno veleposestvo. Glede poljedelskega veleposestva na slovenskem Štajerskem in Koroškem manjkajo natančni statistični podatki, ker se uradna statistika razteza na celo deželo štajersko in koroško; radi tega se glede slovenskih dežel more samo za Kranjsko in Primorsko ugotoviti obseg tega veleposestva na podlagi statistike. Na Kranjskem in Primorskem obsega poljedelsko veleposestvo — kot tako se smatra obrate s površino nad 100 ha — po statistiki iz leta 1905. 129,968 ha, t. j. samo 12'7co cele v poljedelske svrhe rabljene površine 1,027.066 ha; od njiv in travnikov jc samo 3% smatrati kot veleposestvo, ker 86 5'č površine veleposestva odpade na pašnike in planine, na Kras itd. Pri teh razmerah jc brez dvoma, da poljedelska veleposestva na Kranjskem in Primorskem niso sposobna za notranjo kolonizacijo; ta bi lc tedaj bila umestna, ako se namerava intenzivno ob-'delati pašnike in kraško zemljo, ki obsegajo 38rr poljedelskih kultur. Podobne razmere so na Štajerskem in Koroškem. Večjo vlogo kakor v poljedelstvu pa igra veleposestvo pri nas v gozdarstvu. Glede gozdnih posestnih razmer v slovenskih deželah, t. j. na Kranjskem, Primorskem, Spodnjem Štajerskem, uštevši Radgono in slovenski del Koroškega se da na podlagi statistike ugotoviti sledeče razmerje: Koroško: država 797 ha, fondi pod državno upravo 419 ha, občine 1277 ha, dežela 0 ha, drugi fondi 49 ha; " Ker je vprašanje agrarne reforme tako važno, prinašamo članek dr. Benkoviča v pretres in diskusijo. Štajersko: država 0 ha, fondi pod drž. upravo 58 ha, občine 1841 ha, dežela 154 ha, drugi fondi 9 ha; Kranjsko: država 10.878 ha, fondi pod drž. upravo 18.017 ha, občine 9382 ha, dežela 32 ha, drugi fondi 36 ha; Primorsko: država 13.153 ha, fondi pod državno upravo 198 ha, občine 51.027 ha, dežela 3 ha, drugi fondi 487 ha; Svota : država 24.828 ha, fondi pod drž. upravo 18.692 ha, občine 63.527 ha, dežele 180 ha, drugi fondi 581 ha. Koroško: cerkveno premoženje 12.156 ha, zadruge 5868 ha, fideikomisi 15.404 ha. drugi priv. gozdovi 79.724 ha, skupaj 104.794 ha; Štajersko: cerkveno premoženje 9805 ha, zadruge 3060 ha, fideikomisi 11.202 ha, drugi priv. gozdovi 240.153 ha, skupaj 266,282 ha; Kranjsko: cerkveno premoženje 2895 ha, zadruge 28.181 ha, fideikomisi 40.846 ha, drugi priv. gozdovi 331.699 ha, skupaj 441.967 ha; Primorsko: cerkveno premoženje 3233 ha, zadruge 13.234 ha, fideikomisi 1042 ha, drugi priv. gozdovi 151.827 ha, skupaj 234.204 ha; Svota: cerkv. prem. 17.189 ha, zadruge 50.343 ha, fideikomisi 68.494 ha, skupaj 1,047.247 ha. Gozdna posestva tvorijo na slovenskem Koroškem 52 6% produktivne površine, na slovenskem Štajerskem 31-4%, na Kranjskem 464 ^o in na Primorskem 31-5 "r, povprečno v slovenskih deželah 42 % produktivne zemlje. Ta tabela kaže, da je slovenska zemlja zelo gozdnata, da je tedaj les najbolj važen produkt deželne kulture, in tedaj opravičeno stoji v ospredju narodno- in državfto - gospodarskih problemov. Ako štejemo k gozdnemu velepo-sestvu posestva s površino nad 500 ha, potem je njih število in površina v primeri 7. malim posestvom sledeče: Koroško: veleposestev 8, površina 31.426 ha, malih posestev 73.368 ha; Štajersko: veleposestev 37, površina 38.602 ha, malih posestev 227.680 hektarov; Kranjsko: veleposestev 40, površina 111.991 ha, malih posestev 329.976 ha; Primorsko: veleposestev 32, površina 46.313 ha, malih posestev 187.891 hektarov; Skupaj: veleposestev 117, površina 228.332 ha, malih posestev 818.915 ha. Gozdno veleposestvo obsega tedaj samo eno petino gozdne površine, privatno veleposestvo pa šele 12-4 % gozdne posesti, kakor dokazuje sledeče: Koroško: fideikomisni gozdovi 15.404 ha, privatni gozdovi 16.022 ha; Kranjsko: državni in zakladni gozdovi 28,388 ha, občinski gozdovi 12.216 ha, fideikomisni gozdovi 39.227 ha; privatni gozdovi 32.160 ha; Štajersko: občinski gozdovi 5354 ha; cerkveni gozdovi 7152 ha, fideikomisni gozdovi 8950, privatni gozdovi 17.146 ha; Primorsko: državni in zakladni gozdovi 13.153 ha, občinski gozdovi 32.055 ha; privatni gozdovi 1105 ha; Skupaj: državni in zakladni gozdovi 41.541 ha, občinski gozdovi 49.625 ha; cerkveni gozdovi 7152 ha, fideikomisni gozdovi 63.581 ha, privatni gozdovi 66.433 ha. Fideikomisarična in druga privatna veleposestva obsegajo po Sloveniji 130.014 ha, to je 12~4%; teh veleposestev je na Koroškem 8, na Štajerskem 30, na Kranjskem 28 in na Primorskem 2, skupaj 68, tako da na vsako veliko gozdno posestvo odpade povprečno 1900 ha. V slovenskih gozdih so zapopadene sledeče vrste lesa: Koroško: iglasto drevje 72.732 ha, listnato drevje 2390 ha; mešani gozd 29.672 hekatrov; Štajersko: iglasto drevje 110.098 ha, listnato drevje 85.460 ha, mešani gozd 70.724 ha; Kranjsko: iglasto drevje 137.437 ha, listnato drevje 168.095 ha, mešani gozd 136.435 ha; Primorsko: iglasto drevje 3764 ha, listnato drevje 201.115 ha, mešani gozd 29.325 ha; Skupaj: iglasto drevje 324.031 ha, listnato drevje 457,060 ha, mešani gozd 266.156 ha. Dalje so v slovenskih gozdih zapopadene sledeče obratne vrste: Koroško: visoki gozd, sečnik: 38.123 ha, izsekavanje: 65.771 ha, nizki gozd 900 ha; Štajersko: visoki gozd, sečnik: 102.753 ha, izsekavanje 135.592 ha, srednji gozd 22.191 ha, nizki gozd 5746 ha; Kranjsko: visoki gozd, sečnik: 186.073 ha, izsekavanje: 237.786 ha, srednji gozd 3500 ha, nizki gozd 14.608 ha; Primorsko; visoki gozd, sečnik: 20.712 ha, izsekavanje: 22.135 ha, srednji gozd 50.117 ha; nizki gozd 141.210 ha; Skupaj: visoki gozd, sečnik; 347 tisoč 661 ha, izsekavanje: 461.284 ha, srednji gozd 75.808 ha, nizki gozd 162,494 hektarov. Po teh izkazih nadkriljuje listnati gozd iglaste, in sicer kolikor bolj sc gre iz gor;i doli proti jugu v gričevje in doline. Na Primorskem je pretežno nizki listnati gozd, radi tega je ta gozd izločiti iz onih, ki pridejo v poštev za produkcijo in izvoz lesa. Med listnatim gozdom prevladuje bukev, ki je posebno važna za lesno trgovino, zlasti na Kranjskem in Sp. Štajerskem, hrast se redko nahaja v kmet-skih gozdovih gričevja in za trgovino ne pride v poštev. V iglastih gozdih pa prevladuje jelka, v drugi vrsti smreka; druge vrste ne pridejo v poštev. Ker prevladujeta bukev in jelka, zato je udomačeno izsekavanje in pomladitev gozdov po naravnem potu. Na Dolenjskem in Notranjskem so razun tega tudi pašniki in travniki tako gosto poraščeni z grmičevjem, da so dotični pašniki podobni nizkemu gozdu; iz tega grmičevja dobi kmet navadno dovolj potrebnih drv za kurjavo, tako da mu v ta namen ni potreba izrabljati gozdov. Tudi potrebni les (za stavbe itd.) kmet deloma dobiva iz svojega go-sda, tako da le manjši del potrebnega lesa kmetje od veleposestnikov kupijo. Velik del malih gozdnih posestev, posebno pa občine, so celo v stanu, les prodajati, tako da izdaten del lesne trgovine pride na gozdne produkte malega posestva. Potreba kmeta, pridobivati les za svojo potrebo iz veleposestev, jc le po nekaterih krajih in do gotove meje podana. Iz sledečega jc razvidna produkcija lesa: Koroško: letni prirastek lesa na 1 ha 2'9 m5, skupaj 332.600 m\ od tega prirastka lesa. 216.200 m*, drv 116.400 m3; Štajersko: letni prirastek lesa na 1 ha 3-2 ms, skupaj 856.700 m\ od tega prirastka lesa 445.500 ms, drv 411.200 m"; Kranjsko: letni prirastek lesa na 1 ha 2 7 m*, skupaj 1,180.800 m", od tega j prirastka lesa 578.600 m", drv 602.200 m"; Primorsko: letni prirastek lesa na 1 ha 15 m3, skupaj 457.000 m", od tega prirastka lesa 68.500 m8, drv 388.500 m"; Povprečno: letni prirastek lesa na 1 ha 27 m", skupaj 2,827.100 nr, od tega prirastka lesa 1,308.800 nr, drv 1,518.300 m?. Od lesa pride v poštev za eksport približno 20 %, to je 260.000 kubičnih metrov, in sicer 100.000 m3 bukovega lesa in 160.000 m3 jelke in smreke. Iz trdih drv se napravi približno 400.000 m8 oglja, ki se izvaža preko meje. Izvoz okroglega lesa nima posebnega pomena, večji del lesa se pridela v deželi kakor polfabrikati, n. pr. obtesai* les, železniški pragi, žagani les, doge za sode itd. in se tedaj večinoma izvaža obdelan. Izvoz je šel večinoma v Italijo in druge dežele ob Sredozemskem morju, železniški pragi pa so šli v veliki množini tudi na Francosko. Izvoz lesa bode za Jugoslavijo brez dvoma največje važnosti. Radi enostavnosti vzamem na primer, da gre les v obliki žaganic čez mejo in da so cene še enkrat tako visoke kakor pred vojsko (v prvih letih po vojski bodo cene še vedno 3- ali 4krat tako visoke) — potem morem računati s sledečimi številkami izvoza: Za 60.000 nr trdega žaganega blaga po 140 K — 8,400.000 K. Za 100.000 mJ mehkega žaganega lesa p0 90 K — 9,000.000 K. Za 400.000 q oglja po 14. K — 5,600.000 kron. Skupaj torej 23,000.000 K. To so številke, s katerimi slovenske dežele pri nemotenem gospodarstvu morejo računati. Poglejmo sedaj, kateri delež ima veleposestvo na produkciji lesa. Veleposestvo se nahaja ^ečinoma na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem in obsega 130.000 ha gozda. Gozdne pravice se je na podlagi cesarskega patenta od leta 1852. večinoma odvezalo na ta način, d.i se je opravičencem odstopilo gozdno zemljo, in sicer so dobili opravičenci lahko pristopne gozde v dolini in pa na obronkih. Veleposestvu so večinoma ostali gozdi v težko dostopnih legah in na gorskih vrheh, s katerih je mogoče les samo z velikimi težavami in s skromnim dobičkom spraviti na trg. Še sedaj jc mnogo krajev, iz katerih se les ne more spravljati ali po samo najdragocenejši les, medtem ko manj vreden les ostane neporabljen. Vr.lcd teh razmer je treba z a gospodarstvo v leh velikih gozdovih veliko kapitala in dela. Gozdni posestniki morajo napraviti ceste in gozdne železnice, graditi žage, ker okrogli les ne prenese 30 in več km dolgega pota do bližnje železniške postaje, za delavce je treba zgraditi kolonije in skrbeti za njih prehrano. Velik del teh gozdov je na kraški zemlji. Radi tega je potrebno posebno skrbno in umno gospodarstvo. Le dobri in ;,posobni uradniki morejo na taki zemlji premagati težkoče pomladitve gozdov in obenem pridržati prirastek lesa na i; ti višini. K temu pride še posebna lega kraškega sveta vsled pomanjkanja dolgih do- lin, vsled česar se pomnožijo stroški za zgradbe ccst in za transport lesa. Na kraški zemlji, lo je na Dolenjskem in na Notranjskem tedaj gozdovi niso ravno prikladni, da bi se enostavno razdelili med prebivalstvo. Pri tem jc treba vpoštevati, da se more gozd racijonelno obdelavati samo na velikih površinah; če se tedaj slovenski velegozdovi razbijejo, potem utegne to imeli za posledice, cla se produkcija s časom omeji ali deloma celo ustavi in gozd uniči. Mali posestnik namreč ne more nositi stroškov velikih investicij. Sicer pa so gozdarski strokovnjaki precej edini v tem, da se gozdno veleposestvo ne more in ne sme enostavno razdeliti, tako da si v tem oziru lahko prihranimo nadaljnje besede. (Dalje.) Vrstnik S. S. Z. Kat. izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču jc priredilo v nedeljo štiri-dejansko burko »Svet«. Pred igro je številni društveni zbor zapel pod vodstvom g. organisfa Nazaj v planinski raj«. Burka sama, ki ima jako zdrav nauk, da svetu ni zaupati, je izzvala ogromno smeha. Vsi igralci so jo vrlo dobro igrali. Štirje kupleti, ki so jih proizvajali društve-niki Rančigaj, Ahačič R,, Ahačič France in gdč, Papov so vsem navzočim, katerih je bila polna dvorana in galerija, zelo ugajali. Predstave v > Našem domu« so se občinstvu zelo priljubile, kar dokazuje vedno napolnjena prostorna dvorana. pri Spored koncerta, ki ga priredita operna pevka gdč. liana Firkova-Igorova in klavirska vir»t.uozinja gdč. Gu.?ta Dou-bravska v soboto, dne 24, t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union«: 1. a) Hofmeister: Poletna noč. b) Škrjanc: Vizija. c) Škrjanc: Večerna impresija, č) \ Ravnik: Melanholija. Pesmi. 2. Suk: Pomladna idila. Klavir. 3. Lajovic: a) Mati in dete; b) Mesec v izbi; c) Ah, tako prešla mi je miadost; č) Kaj bi le gledal. —< Odmor. — 4. a) Novak: V dolini novega Kraljestva: I. Prolog; II. Vir upanja; 111, Epilog, b) Kovarovič: Slovacka. 5. a) Suk: Romanca; b) Smetana: Polka v F-duru. Klavir 6. Dvorak: a) Kčž duch muj sam! b) Biblijska pesem.' c) Smetana: Bohove močni! (Proroštvo iz opere »Libuša«.) Vstopnice po 12, 10, 8, 6, 5, 4, 3 K; stojišča po 2 K, za dijake in dijakinje po 1 K, se dobivajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici in na večer koncerta pri blagajni. pr Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Izšel je 3. in 4. snopič te, rekli bi .znamenite revije, ki jo urejajo, pišejo in izdajajo naši znameniti možje-učenjaki in prijatelji slovenske znanosti. Ta dvojni zvezek je posvečen Vatroslavu Jagiču. katerega sliko prinaša knjiga. Vsebina obeh zvezkov je zanimiva. Dr. Ramovš piše: Delo revizije za Dalmatinovo biblijo, dr. Kidrič prinaša prispevke in opombe k zgodovini reformacije na Slovenskem. Prof. Grafenauer prinaša: O Vodnikovi pesniški zapuščini in o dosedanjih izdajah njegovih pesmi. Dr. Kos »O ustanoviteljih zatiškega samostana«. Dr, Prijatelj; »Zakaj sta prišla navskriž Vraz in Trstcnjak?<- Dr. Breznik piše o pokojnem Stanislavu Škrabcu. Šlebinger je prinesel Bibliografijo jezikoslovnih spisov za leto 1913—1918, Knjiga je zanimiva in priporočila vredna. pr Moderna slovenska lirika se bo imenovala knjiga, ki jo bodo izdali v kratkem v Zagrebu. To bo nova slovenska antologija, ki jo zelo potrebujemo. Želimo ji le večjega uspeha ko Lovrenčičevemu »Brstju«, Uredništvo knjige je prevzel pesnik in pisatelj Fiorijan Golar. pr Baletni večer v opernem gledališču. Kdo je sestavil igrane točke v spored, mi ni znano. Godba, ki so jo igrali ta večer, .je imela kar najbolj površno lice in prav lahko bi bilo najti boljšo, tako da bi bila vsa na vsaj taki višini kakor Ned-balov Valse triste«, ce žc ne boljša. Omenjen naj bo le na sporedu stoječi komponist Aleiter, ki je tekom vojne znašel priročno ponev in jc kot komponist pri I naročilih v večjem številu dodal še katero I kompozicijo, kakršne vrste si jc pač ku-i pec želel, za katero pridobitev mu je Kari j Kravs v : Fackcl posvetil svojo pozornost ; s tem, da je ob tej priliki v ta list dal ' njegovo sliko s primernim dopiskoin. Vse bolj nas more zanimati produkcija baletne šole, to jc rezultat letošnjih vaj, kar se-i veda šc ni in nc more biti izdelana umet-. nost, kar nas pa tudi zanima kot začetek i in napredovanje. V proizvajanih kosih je I marsikaj dobrega, predvsem nekateri konci. Tako konec Otroških iger;-, ki so si-i ccr precej monotone in v kretnjah ne izražajo dobro, kar bi hotelo biti izraženo, | tako konca \ »Po.s de aktivu in v »Ren-j dezvous«, ki je tudi sicer boljši, V src^k' < njem delti Plesa s snlnčnikom jc bil yfio< J - t tiv kretnje sam na sebi dober in značilen, tudi dobro izpeljan. Ne tako prvi del, ki se na koncu zopet ponovi. Tudi »Cake walk« bi bil d 'ber, da bi se ena in ista kretnja ne ponavljala preveč, kajti nasprotstva gibov so posrečena. Baletni zbor je v »Plesu vil« imel dober začetek, ono mesto, kjer del zbora pripogiba pajčolane na desno, a drugi del na levo, dela vtis raztresenosti, kakršna se v ta del ne poda dobro. Bolj je celoten »Valček cvetlic«. V končno koračnico je ugodno vpeljan kontrast med malimi in večjimi telesi, sicer je v kretnjah in grupaciji sestavljena enostavno, brez vsake komplikacije. Otroke je seve lepo videti na oidru kakor v »Punčkah«, največ zanimivega bi se morda dalo napraviti z njimi v grupiranju. Gdč. Bežekove »Fantazija« ima lepo občutje, in če bi v nekaterih mestih bila krepkeje osnovana, bi morali biti z njo zadovoljni. Plesalki v »Valse de serpentine« se je svetloba spreminjala prenenadno in preostro, kakor da se mogoče na opernem odru razsvetljava ne da spremniti polagoma. Kakor vsaka stvar, tako morajo svetlobni kontrasti biti dobro motivirani; ne zdi se mi, da so toli-kokratni hipni svetlobni spremeni na tem mestu bili dobri. Sestavljena scena za toliko baletnih točk tudi ni bila primerna. Včasih je napravila preveč hrupen vtis, kakor me je godba večkrat spomnila dunajskega Pratra in kretnje včasih na cirkus. V »Pos de deux« je kompozicija kretenj mnogo šibkejša od one v »Valse triste«. »ros comique«, ki se je po vsej sili moral ponoviti, ni toliko vzeti s stališča ritmične gimnastike, tudi ni v njem najti mnogo. No, že se je smejati, če vidiš gdč. Klimentovo v obleki fanta. Sinočno copetanje nikakor ne spada v gledališče, naj je že karkoli. Ali je pri začetnem učenju bolje menjati učitelja ali ne, in v katerem slučaju se več doseže, če si učitelj prizadeva doseči kaj, to vprašanje samo stavim, da bomo po uresničenju pravilnega odgovora tega vprašanja v gledališču kmalu imeli kolikor mogoče izpopolnjen balet, ki bo zmožen s svojo gimnastiko izraziti tudi globočjo glasbo. Potem pa ne- kaj mladih ljudi v Hellerau, in bomo kmalu imeli doma tudi v tem oziru kaj lepega. Marij Kogoj, pr. Novi Život. Peta številka »No-vepa Života«, glasila društva apsti-nenta v Hrvatskoj i Slavoniji je izšla s sledečo vsebino: Forel v preporodu čovječanstva. — Milan Gjuran: Pobra-timstvo. — Guy de Mauppasant: Krst. M. F.: Alkohol u osnovnoj školi. — Gjorgje Končar: Što hočemo. — Panta Arangjelovič: Vočanstvo i apstinencija. — Dr. R. Hercod: Borba protiv alkohola v Finskoj. — Država u borbi protiv alkohola. List stane na leto 5 K. pr. Jubilejna številka »Narodne Zaštite«. Ob priliki dne »ratne siro-čadi«, ki je bil dne 4. maja t. 1. je izšla jubilejna številka »Narodne Zaštite«. Na 70 straneh je zbrana v tom zvezku zelo poučna in zanimiva vsebina, ki se nanaša na razna socialna vprašanja, f5oscbno na vprašanja zaščite otrok. V tem zvezku so posebni članki o dosedanjem delu »Središnjeg zemaljskog odbora«, iz katerih so vidi, da je odbor potrošil na zaščito in oskrbo sirot 1,825.784 K 50 v, za samo prehrano siromašnih dijakov je potrošil 104. 400 K. V oskrbi imajo 16.376 jugoslovanskih sirot. Zanimivi so podatki o delu posameznih odborov. — List urejuje dr. Gjuro Basariček, a izdaje ga »Oblasni odbor za zaštito djece iz Hrvatske, Slavonije, Medjimurja i Istre« iz Zagreba, Vrpni trg 9/3. Naročnina znaša 20 K, jubilejni zvezek pa 5 K. izpred sodiip, 3 tedne težke ječe je prisodiloi deželne sodile v Ljubljani Jožefu Sudanu iz Gabriia pri Gorici, ker ie v druživ Jožefa Kobala ukradel iz Ukmarjevega stanovanja blaga v vrednosti 130 kron. Častikraja nadrevidentu Planinšku. Pred okrajnim sodiščem je obžaloval zaradi razžaljenja časti toženi Alojzij Saga-din, ker je govoril okoli, da je g. Planin- šek prodajal aprovizacijski sladkor, ker so bile te govorice neosnovane. Častikraja. Marjeta Ropotar in Polona Kos v Srednjih Gameljnih sta se skregali in se obsipavali z raznimi »laskavimi ljubeznivostmi«. Po teži kalibra različnih psovk je prisodil okrajni sodnik Lajovic Marjeti Ropotar 1 teden zapora, Poloni Kosovi pa 20 kron globe. Prelrigan goljuf. Pred deželnim sodiščem sta se te dni zagovarjala 19 letni Tržačan Gustav Vihar in postrešček Miha Lipovec. Vihar je pregovoril svojega prijatelja natakarja Frančiška Lipovška, da je kupil od nekega Kobala egiptovske cigarete. Vihar je prenočil pri Lipovšku. Drugi dan je pa najel postreščka Miho Lipovca, katerega je poslal k Lipovškovi gospodinji s pismom, katerega je pisal on, a podpisal Lipovška,.da naj da postreščku cigarete. Postreščku je naročil, naj položi v Lipovščkov kovčeg pismo z nadpisom: »Ljubi prajstrajbar«, v katerem ga opozarja, da ga zaradi teh cigaret že policija išče. S cigaretami sta šla postrešček in Vihar v kavarno »Central«, kjer je prodal 38 škatelj cigaret, ostale cigarete je poslal spravit k svojemu prijatelju Eber-hardu Gaspariju, ki jih pa ni hotel imeti spravljene, vsled česar jih je postrešček spravil v svoje skladišče pri Lloydu. Gaspari je po postreščku Viharju sporočil, da ne mara nobenih sitnosti. Gaspari je v preiskavi tudi povedal, da je njegov prijatelj Vihar veliko občeval z dekleti. Postrešček Lipovec je dobil od Viharja 300 kron nagrade, ker mu je prenašal cigarete. Pri policiji je Lipovec nastopal zelo previdno. Ob razpravi je vprašal predsednik Lipovca: »Zakaj ste se pri policiji tako nevednega delali?« — »Sem bil tako čudno zmeden.« Policijskemu agentu je tajil, da je prenašal cigarete. Vihar je bil zelo zadovoljen. Sodišče je prisodilo Gustavu Viharju zaradi potvorjenja listov, s katerimi si je na goljufiv način pridobil cigarete, tri mesece ječe. Lipovec pa je bil oproščen od obtožbe soudeležbe pri tatvini, ker je bil Vihar obsojen zaradi goljufije in ne zaradi tatvine. Aprovizscila. a Vnovčevalnlca za živino in mast v Ljubljani bo prodajala od vštete soboto 24. maja 1919 naprej v ljudski mesnici na Sv. Jakoba trgu vsem javnim uradnikom in uslužbencem, vsem javnim in ubožnim zavodom goveje zadnjo meso s priklado po 15 K za kPogram, ter goveje sprednjo meso s priklado po 13 K za kilogram. Vsak upravičenec se mora izkazati v mosnici z legitimacijo, to je s potrdilom svojega urada, da tam službuje. Meso se bo sekalo v ponedeljkih, sredah in sobotnh od 6. do 10. ure zjutraj. Francoske knjige. »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani ima na razpolago veliko izbero francoskih knjig. Ker pa nima na razpolago katalogov o teh knjigah naznanja na željo mnogih interesentov, da jc izmed večjih zbirk na razpolago n, pr. zbirka klasikov svetovne literature pod skupnim naslovom; »Les Meilleurs Auteurs Classiques« med njimi so n. pr.: Stcndhal, La Fon-taine, Mme Beecher, Stowe, Chateau-briand, Homere, Ovide, Alfred de Vigny, Mme De Sčvigne, Pline de Jeune, Schiller, J. B. Lamarck, Pascal Dante, Lessing, Saint Augustin, Fdnelon, Dcscartes, Regi-ne, Mantaigne, Mme De Stael, Diderot, Ren6 Le Sage, Kleist-Kotzebue Lessing, Daniel de Foe. Vsak zvezek te zbirke velja K 16.50. Dalje znana kolekcija »Nelson« v vezanih zvezkih, katerih vsak velja istotako K 16.50. Za tem omenjamo še zbirko Modern-Bibliotneque in zbirko Modern-Theatre. Vsak zvezek teh dveh zbirk velja K 13.20, Na ovitku posameznih zvezkov teh' kolekcij so naznanjena tudi druga dela iste zbirke. Naročila naj se naslovijo na »Jugoslon vansko knjigarno« v Ljubljani. Ranitve na raznih delih telesa bole navadno še večkrat tudi po popolni zacelitvi. V takem slučaju naj nihče ne jemlje notranjih, češče živce razburja-jočih sredstev, marveč jemlje naj se le na vnanje porabljlv, bol lajšajoči Fel-lerjev „Elza-fluid". 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici pošlje za 24 kron lekarnar E. V. Feiler, Stubica. Elza-trg št. 134. (Hrvatsko). O dobrodejnem, bol lajšajočem učinku tega domačega sredstva je na razpolago mnogo nad lOu.OOO zahvalnic. Tudi Fellerjeve milo odvajajoče Rhabarbara „Elsa-kroglice" se morejo naročiti. 6 škatlic stane 12 kron. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več ob enem, mnogo prihrani._(vi) Ivmihila Jo včeraj 21. tm. mala deklica I£yllilli0 od Strme poti do Ur. Valentin Zaruikove ulice 64 K denarja. Najditelj se prosi, da denar odda proti nagradi v Dr. Zarnikovl ulici štev. 17. PesseieizflniJii.^1srrrt belih nog, velikih ušes, rudečih oči, se je 17. t. m. izgubil ali pa ga je mogoče kdo odpeljal in prodal v bližini Šent. Gotarda. Kdor mi sporoči o njem dobi 100 K nagrade. Blaž Štiajhar, Limovce, p. Trojana, Kranjsko. Primeren prostor ss&zfissz v kakem večjem kraju v mestu ali pa tudi kje na deželi. Prijazne ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo lista pod ,.Ključavničar 3177". MU letna omeka ^^^e ee v upravi lista pod št. 3198. Nftnrnftai io*voz za samca- t k°mat> AujiluUuj JC. 1 konjska oprema. 1 sveder za vrtanje vodnjakov. Ogleda se v Brdu št. 23. na bivši Treotovi opekarni. nova črua moZKo oiileka ženski čevlji št. 37. ter črno blago za salonsko obleko. Tržaška česta št 43, I. levo. Jesenski prešičje naprodaj v Zoleni jami štv. 92. Prevzamejo se priiožnoslce vožnje za prevažanje raznega blaga trgovcem, prodajalcem moke itd. (na kolodvor, s kolodvora i. dr.) Ponudbe oziroma naslove je poslati na upravo .Slovenca' pod »voznik«. Koia flMenfl. SsSs^s Ivanu Hočevar, Bakri pri Ambrusu, rudeča kobila, srednje velikosti, z belo liso na glavi, kratkim repom in od-strlženo grivo. Kdor jo zasledi, naj naglo obvesti lastnika. Čevljarski in Maski siroji V™' kakor tudi večja pošiljatev gorilcev za karbidne svetilke. Jos. Petednc, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7. Otroški Športni voziček koj kupi. Ponudbe s ceno se prosi na upravo tega lista pod šifro ..Voziček" litfOlll cIlrfhD kot hišnica za takoj &li IjLuUi JlUbuu pozneje. Kje, se pove v upravništvu ..Slovenca" pod štv. 3181. ItfO CD IfPtnill1 Ponudbe s prepisi IjLu Ou illlIUI« spričeval (katera se ne vračajo), in zahtevo plače naj se pošiljajo na oskrbništvo graščine v Ribnici, Dol. ' Zahvala. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so nam o priliki smrti naše iskreno ljubljene matere oz. tašče, stare matere in žene Jožefe Kajdiž izkazali svoje sočutje, ki so se vde-ležlli pogreba, kakor preč. duhovščini in vsem vdeležencem pogreba ter vsem, ki so pri tej prile krone i. t. d. po zmernih cenah. izdeluje in razpošilja v vsaki množini in velikosti rsiia au mm pri m Zahtevajte ponudbo. Trgovci dobe popust. Uradnih s teoretično naobrazbo ter s prakso u kniipouodsiuu in korespondenci se takoj sprejme. Pismene ponudbe naj se predložijo osebno Žitnemu zaoodu o L ubSiani. Vabilo na . redni občni Hranilnice in posojilnice v Ribnici. ki se vrši dne 1. junija S9S9 ob 15. uri v društvenih prost- tI i. Dnevni red: 1. Poročilo nafelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zoključ*.a za leto 1918, 1. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Opomba: flko bi ob tej uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na iste-n prostoru in z Istim dnevnim redom, ki sklepi iic glede ua število udeležnikov. okoli 10 m2 cementnih Sestuo-glatih močnih pHošč, oinske steklenice. Več se izve pri hišniku, Bleiweisova cesta štev. 15. Bj[5j Sprejmeta se dva DU stavbena risarja za stavbenih del pri rudnika ®v Rajhenburgu. Reflektantje mo-rajo imeti odgovarjajočo prakso pri uporabi graditve m merjenja rpji železnic. — Tozadevne prošnje je [Hj vposlati do najpozneje konca tne-jjffl seca maja na repiozenlance i-^o. ®vcijske premogokopne družbe v Ljubljani, nnallova uhca 13. IsMm [Bj je priložiti prepise izpričeval, ca-vesti je tieiia v prošnji plačilne j=J pogoje, osebne podatke in rele-Bj renče. 3200 i! ■ • Pozor I Nudim brezobvezno, dokler zaloga: la. Cti°/0 jedrnato milo v kosih po 600 gr, po K 820 za komad, l.a 66% milo za britje v kosih po 100 gr, komad 2 K, l.a SO-1 o toaletuo milo v Kosih po 100 gr. komad 2 K. Naročila od 5 Kg naprej po povzetju ali predplačilu sprejema FHANC OSLT, veleti govec, Vransko _pri Celju. 3053(6) Hekaj delaoceu, Izoežbanih o --naprsni cementnih ceui-- se sprejme. - - Delo tudi v auoidu. Stavbena tvrdka ivnn Ognn, Ljubljana Gruberjevo nnbr. št. 8. ( (čevlje z lesenimi podplati). Se mal ostanek v zalogi. Cena K 5'— do 15"— za par. Priporočamo šolskim vodstvom za otroke n županstvom za občinske uboge. Vrbovec, p. Mozirje. »Trboveljska premogokonna družba« sprejme proti takojšnjemu vstopu zmožno popolnoma stenografije, stroje pisje, slovenskega ln nemškega jezika v jiovotu in pisavi, ileflektantlnje zmožne tudi hrvatskega jezika imajo pred nost. Predstavili se je osebno pri re-prezentauci zgoraj imenovane družbo v Ljubljani, Knafljeva ulica 13 in sicer od 11—12. dop. in od 3 — 5. popoldne f Kupim hišo v LJubljani v sredini mosta. Cen. ponudbe na upravo „Slovcnca" pod št. 3116. I Iščem dobro žensko ki bi znala kuhati in opravljati hišna in vrtna dela obenem z drugo deklico. Stanovanje in dobru preskrta. Plača po dogovoru. Ponudbe na: Dr. Iva« Sond č, kotarski liječntk, Grub.šnopoij« Hivatsao. Naročajie ..Slovenca"! • m • m MIH e a agana iu meterske se dobijo co„o v Kolodvorski ulici štev. UL Naznani o. P n. občinstvu naznanjam, da sem pričel s samostojno obrtjo polaganje parketov. Sprejemam vsa v to stroko spadap ča dela. kakor po a*an]e novih, struženje in čiščenje starih podov. — Naročila se izvršuiejo solidno in točno po najnižjih conah. Pismena naročila sjireie-mnm na naslov: Anio» iia .al. Spod. nja jirusica >9 pri iijnb.,ani, ustmana pa •>Jal)l,rnn Anilirožc* ir » Anton itcknl, (3) pukiaUtkiec uar^etov. Gospodarska pisarna r IVAN ČEDNE Ljubljana, Miklošičeva cesta S«. 6. Bančna komisija, trg. informacijo, realitete. posojila, nasveti in posredovan ia v vseh gospodarskih zadevah. 8.1/1,3-3. Tel. 37. Modna manufakt. trgovina Janko Češnik Stritarjeva - Llngarjeva ul. Priporoča pristno blago francoskega Izdelka za snožke obleke. ima fino izvršene in okovane za K K fi If izprehod itd. nudimo gro iuU s's,ora tu(li naravnost ivv trgovinam na drobno in po vseh večjih mestih države S. H. S. Prva jugoslovanska tvornica Slapova v SUNJI, Hrvatsko. debelo. Iščemo Večja mno-ž-na fo dobi pri BK3ZMIK & FKITiCN, trgovina z železnino v Ljubljani, Sv. Petra cesta itev. 17. 51i'J Proda se za par oblek volnenega angleškega Up 3'/, m temno rjavega m K 175 4"< m temno modrega ševijota m K 160 « m črnega tistra m K 120 6' 2 m temno modrega sukna m K 13u Široko vse po 140 cm. Poiasuila Slomškova al.ca 14 pii hišnici na dvorišču. Mlekarna Ivo Vranešič, Sanja priporoča lastnega izdelka čajno maslo, kuhano maslo, trapistovski, groyersfca, lip- — tauski in topfen sir — po najnižji dnevni ceni. Za poskuSnjo — pošlje o kilogramov po povzetju. — V delo se sprejme takoj proti dobri plači več: lesarjev, siavU mizarjev, Šolarjev, zidarjev, kleparlev, koscev. Zglasiti se je pri »Državni posredovalnici za delo« v Ljubljani (Gradišče 4), staro in novo sllvovko, rum itd. nudim po najnižjih cenah. Kupujem ^TSESTEtSSEarrB n Priporoča se tvrdka E=TS S? 5HSHSH SS rs Kan!, Kranj. JOS. PETELINC LjUDlfaiia - Sv. Petra nasip 7. ru 2569 Pr.porokam: žepne svetilke, baterije in :-: karbidne s?etiljke : S Izletniki na Bled! Hotel Mangart na Bledu zopet otvorjeul Vljudno uaznanjam, da sem prevzel !i kjer hodom poskrbel ceni. gostom c* z dobra p;jačo ter okusnimi mrzli- S mi iu gorkimi jedili. Za prenočišča in bivanje v seriji so na razpolago j-j ? lepe sobe no zmernih cenah. 2 3 Priporočam se za ranogobrojni U 4 cbisk z vsem spoštovanjem 3 M. Keržišnik, 4 bivSi dolgoletni restavrater v „Na-13 rodnem domu" v Ljubljani. □oot^acraaaaaaacaaauaaciaaaai: Dražbaza plime.nifcvt ne- sposobnih žrebcev na Selu pri Ljubljani. V torek, dne 27. maja 1919 ob tO. uri dopoldtit' bo v žrebčarni na Selu pri Ljubljani javna dra^oa 10 za plemenitev izločenih državnih žrebcev, 1 žrebeta in 2 plemenskih kobil. Dražbo žrebcev in žrebeta se lahko udeleži vsakdo, posebno le opozarjajo dobri jahači. Stanje žrebcev je prav dobro. Dražbe obeh plemenskih kobil se smejo udeležiti le konje-fejci okrajnih glavarstev ljubljanska okolica, Krško, Novomesto in Kočevje pod običajnimi pogoji, ki so bili objavljeni za dražbo dne 15. aprila 1919. Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani. 475 zdrobljen, finejse vrste za sobno svetilke. ter različne gotivce, nadalje vsakovrstne vžigalnike tirana a in ploščnato, ter kamenčke i.dr Ignacij Vok trgovina s šivalnimi stroji ia kolesi Ljubljana, Sodna ulica 7. Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt in rodbinsko rabo ter posameznih delov; igle, olje in potrebščine za šivilje. 5E crLEB E2J3 SS Siii' ES? 5 db 25 SiS EHJS T="=; ;="=; Ing. Dr. Miroslav Kasal ob?astveno poverjeni stavbni inženir Snccijflliii) mm poiiiclie za Dulonskc, železoUelonshe lo voilae zgradile v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7. tovp&lio CfPflfrnumn* NaPrav0 za izrabo vodnih sil, vodne žage, elek-MiVltjUJb 511 UAUVllU. trarne- betonske in železoboton. jezove, mostove, želeiobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonsko rezervarje, železobetonsko oporno ztdovjo in vso drugo betonsko in železobetonske konstrukcije. Pro vzema v strokovno izvršitev vse načrte staviiono Inženirske stroko. Tehnična mnenja, zastopstvo strank v tehniških zadevah. r je zor>et začela izdelovati Tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva Am Duplica — Kamnik Komplotne opreme za hotele, gostilne, knvarne. zavode, dvorane i. dr. Založniki iu trgovci dobo poseben popust. V 2179 tV fr Ljubljana Wolfova ul. 3. A« A\V S 1 :! 1 Prodam več vagonov zdravega Kot vodjo izvrstno vpeljane v prešanem stanju. Tozadevna vprašanja je nasloviti na FRANC OSET, veletrgovina, Vransko pri Celju. u M ^ | » B '_ j ' - — — — — — w r" " lesne lHuUSlril0 f3a onaoenacs a ac a a C3 ra a aa iščem družabnika, ki bi bil de-le/.eu vsaj /, K 20 000. veščega mizarske stroke v večjem obsegu. Ponudbe upravmštvu tega i sta pod šifro »Industrija« 2.-J0S. JVfiši, podgane, Mil k ' ' bllančnlk, v v-eh knjigovodskih delih izvežban. sposoben v govora ln p>8avi slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, se uprtima. Ponudbe v vteh treh navedenih jezikih z obširnim življenjepisom in naveabo plačilnih zahtev naj se vpošljejo pod »Veliko jugonlovausko tovarniško podjetje« na anoneno eitspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Trgovsštno poglavarstvo u VuKovaru, Broj 2705/1919. Vukovar, 31. ožujka 1919, Natjeiaj. Temeljem zaključka trg zastupstva od 19. veljače 1919, toč. 27 raz-isuje se ovime naiječaj za saslaveK iiacris pii se iaainc? oradsKe viječnice i arefla grisleg poglavarslva k Vakovani. 1. Natjecati mogu se svi arhitekti i inženjeri kraljovstva Srba, Hrvata t Slovenaca. 2. Nat,ečajni rok ustanovljuje so do 30. lipnja 1919 do 12 sati podne. 3 Natječajni naedi imaju ce upraviti na adresu ..Načelnik trgovištva Vukovar" na vlastite ruke. a sa ozuakom. „Nacrt za. graditi se imajuču viječnicu." 4. Traži sc: n) Položajni načrt u mjerilu 1 : 500, b) tlocrti svih spra-tova u mjerilu 1 : 200, c) i>og ede sa straue Rajačlč. i hrame Josipa ulico tj A—B i B —C, d) potrebni nroj prosjeka, e) jasau tehnički opia rasporeda facade, stropnih konstrukciia itd. 5. Povj"renstvo za izbor naerto: šef kr. gradjevnog ureda, doleglrani članovi gradicvnog odbora, te jio jedan arhitekti itUenter, koji ,so ne natječu. 0. Nagiadne cijerie: jirva nagrada K, tri druge nanrado po 0.000 K. Nagrudjene osnovo postaju vlastničtvo trg. poglavarstva, a ostale ne-nagradiene pndržaje si piavo otkujiiti uz cljeuu po pogodbi sa sastavljačcm. Predlagač.ma načrta dati če se odšteta putnog troška u iznosu od 600—6C0 K. 7. Trgovišlno poglavarstvo pridržaje si pravo, dati izraditi detaljnu osnov u, te povJerit,i gradnju, .kome hode. 8. Graditi ae lina: parter, I. i il.sprat (dio A-B. B—C do ul. 3, zamišljen je na dva spruta, ostalo na parter) facada u njerenu i što jedno-etavnija. grad.evnt stil po volji, po mogočnosti u skladu sa okollnom. balkoni, erkeri dozvoijenl, Vodovod na |iosebnim leservarom i eventualno centralno loženj«, dlm-njncl «e imaju projektirati. Dva siubi-ta i jedan javni zahod u dvorištu. 1 Irert gradiliita kao i opis rasporeda jirostorija dobiju roflektanti od trg poilavaistva. fc ! 8 Načolnik: Tiirk v. r. n vsa golazen tnor» poprinit), ako poraMiatii ruoift n:ijr)Ol]tt preizkušena 111 ^ploino bvaljoDa rtroH-ilva, proti poljskim misire K iS. ca pori-"ann in inSil K £>.—; zo aiurHe i\ A — t r.mluura stonioe K 2 —; poHolmo mučna tinktura z;t st.nioe K ■> —j nnifevaleo uioljev K , prašek proti mrčoaom - OOiti5K; ttnttiirft ušem pci Ijnaeii K S — : raa. ilo su uil pri ilvtnl K ■J.—; prasfk za uši v obleki m nerUu K i!.—, mlduia zu bolho pri paoč K 1 Ml; tinktura proti rarcuu na m Eolenjall far.icov isstlin, K 3 —. - Pot, 111 iv po poviet iu Zavod aa ekjport M Jfinker, Zagreti 39., Poljska ulica 3. odstrani prav naglo dr. 1'lescb-a izvirno zakonito zajamčeno «Skabo-lortn« niajilo. Popt-lnotna brez duha ne maže. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porciia r.a rodbino 15 K.. Zaloga za I jiiMinno tn okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Mariiin tfj Pazite na varstveno znamko »Skabolorm«! Kupi se večja množina v Mub^anl, d »asinem tlo.ti"« cesta Sfeo. 6 obrestuje hranilne viogc po čistih n Ljudska posojilnica v Ljubliani je največja slovenska posojilnica in je imeia noucam marca 1919 aad 4!J aiilijono? kroa vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do a«/0. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. oarancju^aaaaazsacfaar^aacicjuaanoa Cenjene ponudbe na upravo lista pod „3129". IjsMeiiai* i?* išče za takojšen nastop Kranjska tvornica željezai oravarsisc robe v Kamniku Ia bukova, več vagonov, »e prodajo posameznim odjcmatcem ter postavijo v hišo tudi na drobno. Mi-zarji iu slrugarji dobe loj.a debela bukova čctrtria polena v vsaki množini. Naslov pove 1. Jugosiovau.ski anoneni in lnloimačn< zavod Veseljak & Ho-zano v ijjnoljani, Ptanbevo nabrežje 5. Kupujem: ismrelofi InV (čreslo) 1|| m iamo s W -M* -i J! xtl 1'rosim ponudbo s skrajno ceno! Vinko Vabič, Žalec pri Colju. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je: jemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov £jub!jana, JDutiajska e. 17, £jubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbo, kakor tudi stavbe mod č»t=orn zgradbo, 2. vso premično blago, mobilljo, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, i), vse poljsko pridelke, žita in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja. obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno uižjeavstrij-sko zavarovalnico od katero ima tudi dežela Kranjska podružnico. Varnostni zaklad in udnme, ki so znašalo 1. 1916 K 906.828-91, so poskočile koncem i. 1917 na 1,051.838-54. Tedaj, čim večje zanimanie za, ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjon:štvo v Celju in na Proseka, kakor tadi po vseh žarau nastavljen, poverjeniki. Cone primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo. i Generalna reprezentanca za ftaterija, Žarnice, eSakJroSohfllko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SIIS Janko Pogačar, Zagreb, začasno Ljubljana, IUrska ulica številka 29/1 Selcc pri CirStvcrsIcl, Hrvatsko FrSmorlc Hotel .ROKAN' z lustnim morskim, solčnim in peščenim kopališčem se btavija 1. rožn ka t. 1. zopet v promet. Izborila domnča kuhinja. Privatna stanovanja. Cone zmerne Pojasnila daje olu-inaHo |>ODltiVdrs3vi> ali pa hotel .r I Kari Dovečar. i r&KKK&S « fckiaiS^ " Hsm • 13311368