g)~\ t i ' j rr* jrspJ . i ^ V t h v: • > li f j # llil 'fGJ g f * T Nova tantra je skrbno projektiran in temeljito preizkušen avtomobil. Na voljo je z visoko zmogljivima motorjema prostornine 1,61 s 114 KM ali 1,81 s 130 KM, ki sta ekonomična in zanesljiva. Zato garancijo na Lantro velja 3 leta ali 100.000 prevoženih kilometrov, za vzdrževanje pa skrbi servisna mreža, ti je razpredena po vsej Sloveniji. Pri novi Lantri je še posebej poskrbljeno za varnost, saj so vrata in karoserija posebej ojačani, dodatna oprema pa vljučuje ABS in AirBag. Dolg seznam standardne in dodatne opreme zajema praktično vse, kar si lahko zaželite za udobno in prijetno vožnjo: servo volan, ki je nastavljiv po višini, električni pomik stekel, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv voznikov sedež in klima napravo. AVTOMOTOR d.d. Celje je pripravil za vse ljubitelje vozil HVUNDAI na svojih prodajnih mestih testne vožnje in predstavitev nove Lantre: 12.10.1995 - VELENJE, Univerzam (rade d.o.o. Šaleška 18 TeL063 853 267, od 12.00 do 19.00 13.10.1995 - CEUE, salon Hyundai, Miklošičeva 5 Tel.:063 441 250, od 12.00 do 18.00 14.10.1995 - NAZARJE, na parkirišču El kroja od 9.00 do 13.00 15.10.1995 -MARIBOR, Limbuška 79 Tel.:062 101 676, od 9.00 do 13.00 16.10.1995 - SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 44 Tel.:0602 41 461, od 14.00 do 19.00 17.10.1995 - TRBOVUE, Savinjska 36 Tel.:0601 27 664, od 14.00 do 19.00 Na vseh predstavitvah bomo pripravili anketo. Izmed oddanih anketnih listov na predstavitvah bomo 18.10.1995 izžrebali 30 mpnjših nagrad kot znak pozornosti. Otroci, ti bodo obiskali predstavitev in oddali risbico na kateri bo tudi vozilo Hyundoi, bodo nagrajeni, najboljše risbice pa bodo razstavljene v enem izmed naših salonov. PRIČAKUJEMO VAS DELOVNA ENOTA TRBOVLJE, Savinjska c. 36 tel.: PRODAJA 27 664; SERVIS 27 110; fax: 27 472 WWWWW-WWVW^---------------- - ep) Hvunnni VEDNO NA DOBRI POTI Uradni zastopnik za vozila CITROEN in FIAT HHHH AVTOSERVIS ŠPAJZER Partizanska 51, 61420 Trbovlje, tel.: 0601/24 295: - prodaja vozil CITROEN in FIAT - pooblaščeni servis za vozila CITROEN in FIAT - nudimo vam avtomehanične, avtokleparske in avtoličarske storitve - prodaja rezervnih:delov in dodatne opreme /XX FIRST 1.1 3V ANCABAN 1.1 5V AX TRE 1.1 5V ZXREFLEX 1.4 5V C 15 D FURGON 15.120 DEM 15.800 DEM 17.700 DEM 21.180 DEM 22.400 DEM FIAT PUNTO ZE OD 17.300 DEM * rabljena vozila ZASTAVA 101, letnik 1987 7 cena: 2:500 DEM ‘ možnost kredita ali leasinga * možnost zamenjave vozil staro za novo DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek 7.00-15,00 in 17.00-19.00 sreda 7 00-16.00 in 17.00-19.00 sobota 8.00-12.00 Q CIMOS INTERNATIONAL y MARUTt Avtohiša GRIČAR Potoška vas NH, Zagorje ob Savi, tel.: 65-200,62-063 MARUTI ■yss&M-yyssSss-y.vsssssj-vssyyssssssssssšvssssssssssvys. MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA DODATNA OPREMA: KUMA NAPRAVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI POMIK v STEKE L, ALARM n Dostavno vozilo TATA 2.0 D cena 20.999 dem RABLJENA VOZILA OPEL VECTRA 1.6 GL letnik 92/8, abs, cenf.zakl, radio, servo volan, cena 17.600. dem MARUTI 800 letnik:93:,:m;:siva, cena 5.950 dem AX 1.4 RD : letnik 89, m. sivo, cena 9.400 dem ROVER 216 'etnik 94, m. sivo, ceno 22.600 der CORSA 1.2 Svving : letnik 95, m. modra, cena '7.600 dem CITROEN AX D ie-ik 92,bela, tena 9.900 dem FIAT CROMA1600 : 'etnik 88, bege, cena 8.990 dem ::::: FORD FIESTA 1.1C letnik 90, nudeča, ceha 10.600 dem R-5 Campus letnik 92, j mesiva, cena 10.5 00 dem: ZA VSA VOZILA KREDIT R+7.5% AVTOSERVIS RAZPOTNIK,Cesta 20 julija 26,lel.:0601/61-246 UVODNIK Hura, otrokom. V ogledalu: Nande Golčnik Dvorana bo Morda ob Tednu otroka kakšna mama še vedno zakriči nad mulcem, vzgojiteljica zatečnari ali razredničarka vzkipi. r—fPjjh L3 Teden otroka Vendar otroci so vajeni hudega in se, hvala bogu, ne jemljejo preresno. Četudi se polijejo po novi srajci ali raztrgajo drago knjigo vedo, da se svet vrti naprej. V pravo smer in čisto po njihovo. Parlamentarije Ognjena sallaumineška noč Bi znali odrasli postati spet takšni?! Otroško razigrani in polni radosti, ker je sonce rumeno, nebo modro, sosed bogat. Bi si znali poiskati novo igračo, ko se vam stara pokvari, vam jo kdo ukrade, ali pa jo izgubite? Bi se sploh še znali igrati brez dragih igrač?! Zdaj boste pa rekli, da se hecam. Pa se ne. Hočem le reči, da je življenje igra in, ko jo boste spet znali pogledati z otroškimi očmi, se vam bo morda zazdela celo lepša. (1)1 Steklo in svetloba fijij) Otrok otroku otrok 114] Brez strehe nad glavo i TUJ Pogovor: France Režun 1x5 Dolski planinci v Gorah 30 Smrt za Savo y 50 let gimnazije > pro et centra: izlaške zobne plombe KOLEDAR DOGAJANJ 26. septembra - Prodajne akcije v trboveljskem Delavskem domu so, vsaj nekatere, tako množično obiskane, da mimoidoči hočešnočešmoraš sprašujejo, kaj neki se tu dogaja. Delijo zastonj? Skoraj - sicer bi bil obisk bolj vprašljiv. O kakovosti kupljenega blaga pa bo blago pričalo kar samo. 27. septembra - Raziskave trdijo, daje aerobika najbolj priljubljena oblika rekreacije žensk. Da je res tako, pričajo polno zasedene skupine starejših in mlajših, ki se v prostorih Partizana, tudi danes, trudijo bolj kot za lepo postavo - vsaj za uro ali dve zdravega življenja. 28. septembra - Občinski svet Zagorja zaseda. Spet se sooči z vrtiljakom, ki se mu pravi program zapiranja rudnikov, in ki se naglo vrti in na katerem že mnogim postaja grozeče slabo. Preventivno, da ne bo še kakšnih drugačnih slabosti, pa svetniki po hitrem postopku ali postopoma sprejemajo vrsto okoljevarstvenih odlokov. 29. septembra - Bliža se veliki dan Litije, slovesnosti ob 850 - letnici. Zamisli, kako kar najbolj polno naložiti bero spominov, pa še ni konec. Zdajje vznikla še idejao izdaji brošure, ki bi zdaj živečim izpričala bogastvo že pokojnih. Teh pa v Litiji ni bilo malo. 1. oktobra - Zapodi se, meščan, v gozd nabrat jesenski sadež. 2. oktobra - Na vratihje teden otroka. Dve večji prireditvi za predšolske in šolske otroke napoveduje organizator ZPM Trbovlje: Veselo druženje otrok na Partizanu in jesenski PIKNIK. Mateja Grošelj Negotovo sem pozvonila na vrata v Eberlovi ulici, ker nisem bila povsem prepričana ali sem prišla prav ali ne. Ko pa se je pred menoj pojavil nasmejan moški, sem vedela da se nisem zmotila. Zagorjana Nandeta Golčnika pozna veliko ljudi prav takšnega, sproščenega in nasmejanega. Kakšenpanaj bi bil, saj je vendar muzikant!? Kljub temu, daje v avgustu dopolnil 73. leto je poln življenjske energije. Nande ni kakšen šolan glasbenik, je samouk. Kljub temu, daje bil harmonikar že njegov oče, se Nande inštrumenta ni mogel učiti pri njemu. Po vojni, leta 1948, ko je že imel svojo harmonikoje iz nje začel izvabljati prve melodije. Avsenikovih in Slakovih melodij seje učil ob poslušanju radia, in potem po spominu. Pravzaprav seje vse pesmi naučil na ta način. S pomočjo talenta in veliko vaje je Nande dosegel to, da mu ljudje z veseljem prisluhnejo, ko zaigra na harmoniko. Prav zaradi tega, Nandeta vabijo s seboj na izlete planinci, upokojenci, člani zveze borcev, igra pa tudi na porokah. Saj veste, ko gredo po nevesto... Kar veseli se že. ko se bodo v tem mesecu spet pričeli sestajati upokojenci. Poleti si privoščijo malo oddiha, na jesen in zimo pa se dvakrat mesečno dobivajo v društvu upokojencev. In takrat Nande raztegne svojo harmoniko, ostali pa zraven zapoj o in seveda zaplešejo. Kljub temu. da mu glasba pomeni ogromno, je svoj vsakdanji kruh vseskozi služil z delom v rudniku. Ko pa sem ga vprašala, kaj ima poleg glasbe še rad, mi je povedal, da zelo rad vrtnari. Njegova žena pa hitro pripomne, daj i zmeraj tudi nabere in prinese šopek rož. Veliko veselje, pa pravi mu prinašajo vnučki. Ponosno pove, daje Grega že odličen harmonikar in poleg tega igra še violino. Za rojstni dan mu je ob prihodu skozi vrata tako zaigral na harmoniko, daje bilo veselje. Tudi vnukinja Nina že kar dobro igra violino, tisti najmlajši je pa gasilec. Potem malo pomisli in še doda: "No, saj je vse v redu. Sicer nisem več tako mlad in me že malo bole noge, vendar pa harmoniko še lahko igram." Da bi jo le še dolgo tako. M AMD E GOLČMIK Romana Benko B m Dvorana bo Dol pri Hrastniku - Pred dnevi seje na svoji drugi seji zbral Pripravljalni odbor z gradnjo telovadnice na Dolu pri Hrastniku, ki ga vodi hrastniški podžupan Jure Bantan. Na seji odbora so sklenili, da bodo razpisali natečaj za izdelavo projektne dokumentacije. Do novega leta morajo namreč projekt oddati Ministrstvu za šolstvo in šport, saj konkurirajo za sredstva Ministrstva iz državnega proračuna. Naodboru so ob pomoči tajnika občine Hrastnik Janeza Kranerja in arhitekta Iva Mauroviča pregledali idejno zasnovo nove telovadnice in idejno rešitev zunanje ureditve. Sklenili so, da bodo skušali ohraniti zunanje igrišče v velikosti rokometnega igrišča (40 krat 20 metrov), telovadnica pa naj bi bila tudi dovolj velika za igranje rokometa. Postavili naj bi jo na sedanjem rokometnem igrišču. Država bo finansirala le tisti del projekta, ki Dolanom pripada po njihovih merilih. Telovadnica, ki bi jo radi na Dolu zgradili tudi kot večnamenski prostor, ki ga kraj potrebuje, pa bo seveda stala precej več. Zato bodo morah dodaten denar zagotoviti v občini. V odboru se zavedajo, da gradijo novo stavbo za več desetletij, zato bodo vztrajali pri takšnem projektu, ki bo zagotavljal spodobno šolsko vzgojo, razvoj športa v kraju, rekreacijo za krajane ter možnost kvalitetnih prireditev na Dolu. Ker so gradnjo podprli v vseh strankah, ki delujejo v hrastniškem občinskem svetu, menijo, da tudi z občinskim denarjem ne bi smelo biti prevelikih težav. Svetniki bodo že na prvi naslednji seji ob razpravi o rebalansu občinskega proračuna razpravljali tudi o milijonih tolarjev, ki jih bodo potrebovali za izdelavo projekta nove telovadnice na Dolu pri Hrastniku. M.P. Nadgradnja ravnih streh Trbovlje - Stanovanjskima objektoma na Opekarni 19/a in 19/b se obeta nadgradnja ravnih streh. Spekter išče z javnim razpisom izvajalca gradbenih, obrtniških ter instalacijskih del. V ta namen je pripravil tudi potrebno razpisno dokumentacijo. Orientacijska vrednost del znaša 25 milijonov tolarjev. V Spektru načrtujejo, da bodo zdeli pričeli 1. novembra letos, dokončali pa naj bi jih do 30. maja prihodnje leto. Ponudbe za prevzem del sprejemajo do 16. oktobra. V naših razmerah ravne strehe pogosto povzročajo težave, katerih posledice se kažejo predvsem v puščanju vode in zamakanju stanovanj, uničevanju hišnih fasad, odtočnih cevi ipd., kar je povezano tudi s stalnimi popravili in stroški. Tine Lenarčič Certifikat kakovosti za mala podjetja Prejšnjo sredo je bil v Trbovljah posvet tistih, ki se želijo vključiti v model uvajanja sistema kakovosti po standardih ISO 9000 v malih podjetjih. Projekt, v katerem bo lahko sodelovalo največ šest malih podjetij, sta predstavila Janez Kapun, direktor Centra za tehnološko usposabljanje pri GZS, in Iztok Kunšek, samostojni svetovalec v službi za napredek poslovanja. Pred štirimi desetletji je bil recept, kako uspeti, velika skrivnost. Danes mora to vedeti širok kr og ljudi. Zato standardi ISO 9000, ki so pravo orodje za uvajanje kakovosti. Te listine so si doslej prislužila le nekatera velika podjetja, ki imajo kader in zmorejo stroške. Za veliko podjetje je najnižji strošek okoli 30.000 mark. Tudi majhna podjetjane bodo prišla poceni skozi to obliko obdelave, do 16.000 mark bodo odštela. Na pomoč bo priskočila gospodarska zbornica, kar bo prispevek znižalo na 11.000 mark, nedoločni obljubi pasta tudi s strani ministrstev (za tehnologijo in znanost in za gospodarske dejavnosti), v tem primeru bodo podjetniki odšteli še nekoliko manj denarja. S pomočjo strokovnjakov, center jih premore devet, cela Slovenija pa menda tudi ne veliko več, bodo mala podjetja v enem letu sposobna za zunanjo presojo kakovosti. Trije sistemi certificiranja podjetja obstajajo, 9001,9002 in 9003, in prvi je najzahtevnejši. S tem projektom je urejeno interno poslovanje podjetja. Ta sistem zagotavlja, dapodjetjedihane glede na kadrovske ali drugačne spremembe. Seveda pa mora podjetje po pridobitvi certifikata kakovosti (ISO 9000 pomeni kakovost podjetja, ne določenega izdelka) sistem razvijati naprej, saj institucije, ki podelj ujejo cerifikate, presojajo podjetje in dobitnik lahko ta znak tudi izgubi. Strokovnjaki pa trdijo, da je pokrivanje investicije dolgoročna naložba in da se izplača, ker standard daje smernice in zagotavlja razvoj. Danes, 5. oktobra je tisti dan, ko so se najbolj odgovorni v šestih zasavskih malih podjetjih (večina je iz Zagorja) morah odločiti o podpisu pogodbe. Drugi krog modela uvajanja sistema kakovosti bo center za tehnološko usposabljanje lahko začel razvijati šele čez leto. Takrat pa Zasavje ne bo vključeno, na vrsti bodo namreč druge regije. Na koncu še resnica o kovačevi kobili. Center za tehnološko usposabljanje pri GZS še nima certifikatakakovosti, se pa po izjavi direktorja Janeza Kapuna nanj pripravljajo. Ivana Laharnar ■S ...... ■ ■ -4 VI Pogled nazaj. Trbovlje - Za nami je že skoraj mesec pouka in vsi se trudimo, da bi bila šola prijazna učencem in staršem. Na centralni OŠ Trbovlje in na enoti Alojza Hohkrauta smo letos prvič odprli šolska vrata stoenemu prvošolcu, sedem pa se jih je pridružilo še na podružnici Dobovec. V goste smo povabili čarodeja, ki je s svojim simpatičnim nastopom razvedril otroke in starše. Potem so razredničarke "krstile" svoje učence s kapami, ki bodo njihov simbol. Do njih so nam pomagali sponzorji, ki se jim iskreno zahvaljujemo. Seveda ni manjkala pogostitev in sestanek s starši. Policist je prvošolcem predstavil načrt varnih poti in jih opozoril na previdnost. Letos so se nam prvič pridružili tudi učenci, ki so doslej obiskovali begunsko šolo. Potrudili se bomo, da se bodo med nami dobro počutili in jim pomagali, da bodo dosegli zadovoljive učne razultate. Marinka Benetek Računalnik za radeško osnovno solo Radeče - Ob dnevu radeške osnovne šole je občina Radeče učencem podarila Računalnik PC - 486, kar je velika pridobitev. Že nekaj časa na šoli po teka računalniški krožek, ki pa je opremljen s starejšimi računalniki. Ker je zanimanje učencev precejšnje in je radeška šola na tem področju dokaj nepismena, so se svetniki odločili za nakup. Upajo, da bo še kdo sledil njihovemu zgledu, saj šola ob težavah z denarjem sama ne more načrtovati takšnih investicij. Ravnateljica Karla Pal si prizadeva, da bi opremiti računalniški razred in tako pričeli z eksperimentalnim poukom. "Litija ’95" Litija - Na litijski osnovi šoli je v drugi polovici septembra potekala že peta občinska raziskovalna šola "Litija '95". 70 učencev osnovnih šol (Litija, Gradec, Šmartno in Gabrovka) je pod vodstvom pedagoške vodje Milke Intihar in 12 učiteljev raziskovalo Sitarjevec in okolico šole. Raziskovanje je potekalo v skupinah: podrast, talni profil, živali, lišaji, zdravilne rastline, vremenoslovje, orientacija, ekologija, energija, drevesne vrste in novinarstvo iz področij: kemija, meteorologija in ekologija. Stroške raziskovalne šole "Litija '95" je pokrila občina. Osnovna šola Litija pa je zbrala še dodatna finančna in materialna sredstva ob pomoči sponzoijev. M. Š. Domišljija nima meja Zagorje - Na osnovni šoli Tone Okrogar v Zagorju bo danes, 5. oktobra, odprti dan šole. Učenci bodo ustvarjali in razvijali svojo domišljijo v različnih delavnicah. Tiste, ki lahko pridejo, veselo vabijo medse. I.L. Jasna uspešna na Slovaškem Zagorje - Na mednarodni razstavi osnovnošolskih likovnih del, ki sojo pod naslovom "Kisli dež" letos spomladi odprli na Slovaškem, je bilo s posredovanjem Občine Zagorje razstavljenih tudi 14 zasavskih del. Med našimi mladimi likovniki je bila na Slovaškem najuspešnejša Jasna" Marciuš iz 6. razreda OŠ Tone Okrogar Zagorje. Njeno delo seje v sklopu del, poimenovanem "Mavrični dežnik", izdelano pod mentorstvom Jadranke" Kačič, uvrstilo med pet najboljših. Čestitamo! N. V.’ Se še spomnite letošnjega L maja? Stanovalci bloka na Petelinkarjevi cesti v Kisovcu ta datum kar naprej opozarja, saj je tisto noč na njihov parkirni prostor nekako prispel zeleni vartburg, ki od takrat dalje nedotaknjen stoji vsem pred očmi in vsak dan bolj propada. Začuda ima ta zelena nesnaga še vedno registrske tablice, po katerih so spoznali lastnika iz Litije, ta pa menda ni več lastnik, ker je avto prodal, doslej "neznanemu kupcu". Registracija je menda veljavna do letošnjega 30. novembra, ko bo pločevino mogoče spraviti na smetišče. Stanovalci so vsekakor razburjeni, saj v teh mesecih niso uspeli nagovoriti nobene uradne institucije, da bi ukrepala. Tako so nas seznanili potem, ko smo si na njihovo željo to "znamenitost" ogledali in jo tudi poslikali. O tem smo ta torek povprašali na zagorski policijski postaji, kjer so nam povedali, da bodo preverili, čigavje avto (ali je lastnik znan in morda stanuje v bloku, pa ima voz le v okvari, ali pa je vartburg tam zaradi kakšnega drugega vzroka), nato pa poskušali ukrepati, čeprav odstranitev vozila ni v njihovi pristojnosti. Če bodo ugotovili, da gre za zapuščeno vozilo, bodo poslali svoje poročilo na osnovi veljavnih predpisov komunalnemu inšpektoiju, ta pa potem lahko izda odločbo o odstranitvi. Če lastnik vozila ne odstrani, lahko komunalni inšpektor naroči komunalnemu podjetju, da ga odstrani na stroške lastnika. Na koncu povejmo, da občina Zagorje nima več komunalnega inšpektorja. Ivana Laharnar 3®s(C Vzgoja je umetnost, katero starši negujen$i||| oblikujemo kakor pač vemo in Zftamo, z najboljšo željo, da ravnamo pravilno iti vedno v dobro svojih otrok Med nami najbrž ni nikogar, ki bi vse pravilno in dosledno Izvajal. Napake so naš vsakdan, največkrat pa se jih niti ne zavedamo, ali pa se, ko se pojavijo težave, vprašam«; Je to moja krivda? Kje ll)ll|||:;;;And||pEega centra|||)včE||;!in Zapisanega. Akcija je bila lani zastavljena zasavsko. Žal na drugih trboveljskih šolah razen na Cankarjevi ni bilo odziva. Škoda. Program za prihodnje leto je tudi že narejen, Revirske ljudske univerze Trbovlje ter s ponukp Ministrstva za šolstvo in šport in Osnovne šole Ivan Cankar Trbovlje zaključili starši, predstavniki višjih razredov omenjene šole. Skupina je štela enajst članov, z delom pa je začela lanskega decembra. Medse so povabili tudi strokovnjake različnih strok, ki so jim pomagali izpolnjevati program dela. V svojem biltenu, lahko jim pritrdimo pionirskem delu in prispevku k letošnjemu tednu otroka, so v štirih glavnih temah nanizali vrsto rešitev in spoznanj. Razložili so komunikacijo med starši in otroki, adolescenco, relacijo šola - dom - družina -okolje ter agresijo in mamila. To bi radi posredovali tudi drugim staršem. Kako? Odgovor na to vprašanje se zdi nejasen, če poznamo le podatek, daje v krožku sodelovalo samo enajst staršev. Vodja krožka Irena Doberlet pravi, daje in bo to nekajmesečno druženje staršev in strokovnjakov na tej šoli rodilo, sadove, saj bodo ti starši prenašali Dol in Hrastnik Dejavnosti v tem tednu bodo popestrile življenje otrok. Na razredni stopnji bo potekal pouk čimbolj igrivo, vnašali bodo več športne vzgoje. Na predmetni stopnji bodo v tem tednu izvedli številne ekskurzije. Na Dolu bodo izvedli zeleni dan, kjer bodo vsi zbirali papir in čistili okolico šole, potem pa se bodo odločali za različne aktivnosti. Posebno zanimivo delo so si izbrali na hrastniški šoli, kjer bodo poslikali zid ob vhodu v dom za starejše občane. Novinarji bodo vse aktivnosti pridno zapisovali in ob koncu tedna uredili stenčas. Omenimo še zabavno prireditev v športni dvorani, kjer bo v petek ob 11. uri pela Simona Weiss. Na obeh šolah načrtujejo v tem tednu roditeljske sestanke, ki se bodo začeli z razgovorom VSI ENAKI, VSI DRUGAČNI. F.M. in če ga bo Ministrstvo za delo, družino in socialo verificiralo, ga bo tudi sofinanciralo. SPREMENJENA TELESNA ŽEUAPO NEODVISNOSTI Trbovlje V tednu otroka je Zveza prijateljev mladine v sodelovanju s šolami pripravila že tradicionalni kostanjev piknik, zvrstile pa se bodo še nekatere druge zabavne prireditve. Letošnji teden otroka poteka pod geslom DA BI ZMOGEL REČI: NE, HVALA! Nanaša se na kajenje, alkohol, mamila in druge škodljive razvade. Na to .temo bomo pripravili šolski in občinske otroški parlament . Na šoli Aloj za Hohkrauta pa bomo ob tej priložnosti izdali priložnostno glasilo. M.B. .1. Obvladovati Kaj to pomeni?) -IH, . Ponavljam, da sofinanciralo, saj je pridobivanje sredstev za te oblike domača skrb, skrb zadolženih institucij v občini, ki prav zdaj, ko je narejen najtežji korak, prebit je led, ne bi smele zaspati. Na Cankarjevi šoli se bo delo s starši nadaljevalo samoiniciativno. Pravijo, da so postali prava družina, ki se ne more raziti samo zato, ker je nek program zaključen. Drugje pa bi bilo vredno projektno nalogo začeti. Začeti tudi zato, da bi bile vezi med ljudmi trdnej še, da bi bilo manj nesporazumov, da bi ljudje spremenili svojo kulturo razmišljanja in delovanja, da bi bila osrednja nit pri vzgoji otroka ljubezen, ki je največja vrednota. To so misli iz gradiva, ki ga je vredno prebrati, prebirati, ga sprejemati. Ivana Laharnar r, ■ ---------------------------- Zagorje Ob tednu otroka so nas v ponedeljek v uredništvu Zasavca obiskali petošolci OŠ Tone Okrog ar, enote Kisovec. Andreja Žnidar iz 5.c razreda je v imenu vseh povedala: Na naši šoli teden otroka že nekaj let preživljamo drugače kot ostale šolske dni. Na šoli v tem tednu pripravimo vrsto dejavnosti v obliki športnih, naravoslovnih in kulturnih dni, delovne akcije in projektno delo. Petošolci smo projektno delo naslovili Poti informiranja. Tako smo obiskali televizijo ETV Zasavje, Radio Trbovlje in seveda uredništvo Zasavca, kjer so nam novinarji predstavili svoje delo." Mladi gostje so bili sila radovedni in navdušeni. Med njimi so bili še posebej zgovorni Tomaž Majdič, Matej Groboljšek iz 5.c razreda ter Nenad Usovič in Marko Pikelj iz 5. d razreda. č- -.... .... H Zagorje V četrtek, 28. septembra, so se zagorski svetniki sestali na svoji 7. seji. Potrdili so mandata dvema novima članoma in sicer Gabrijelu Brezovarju in Dragici Jazbec. Sledile so pobude in vprašanja. Alojza Pavloviča iz SDSS je zanimalo, po kakšnih kriterijih se v občini financirajo športna, kulturna in druga društva, ki prejemajo sredstva iz proračuna. Janez Groboljšek iz LDS je menil, da bi občina morala bolje poskrbeti za pogoje šolanja osnovnošolskih o trok, ki se vozij o v šo lo iz kraj e vnih skupnosti izven mesta. Otroci se morajo vmesno prešolati in so tako kar štiri leta vezani na avtobusni prevoz, ki pa je pogosto neurejen. Tako so otroci dolgo odsotni od doma. Pohvalil je akcijo postavitve zastav ob občinskem prazniku, vendar je menil, da so postavljal« navidezno pomanjšali zagorsko občino. Andrej Dolšina iz SKD je opozoril na probleme z zobozdravstvenimi uslugami na Izlakah. Zobozdravnika, ki imata ordinacijo vDomu nalzlakah, staseobpodpisu pogodbe zavezala, da bosta tudi na zavarovalniški sistem poskrbela za Izlačane. Ob novem podpisu pogodbe pa sta odstopila od koncesije in prešla na plačniški sistem. Zadevo so že posredovali Ministrstvu za zdravstvo, je odgovoril tajnik občine Brane Omahne. Pobudam in vprašanjem poslancev je sledila razprava o zapiranju rudnika. Predsednik komisije Vladimir Kojnik je svetnikom dejal, da je kot prvo potrebno zahtevati dovolj visoko vsoto sredstev od države. Če bo državaposkušalazmanjšati sredstva naj se sproži ustavni spor. V zvezi s potekom dogodkov v Zagoiju pa je potrebno sprejeti nekaj strateških izhodišč. Dokazati je potrebno, da je bil Rudnik Zagorje izigran v primerjavi z drugimi rudniki v Sloveniji. Kojnik je poudaril, daje v programu o zapiranju premalo poskrbljeno za socialno - kadrovski in ekonomski del. Rihard Majcen iz SLS je dejal, dasevZagorjudozapiranjarudnika obnašamo voluntersko in amatersko, medtem ko imamo na drugi strani opraviti z zaposlenimi strokovnjaki. Potrebovali bi profesionalca, ki bi za svoje delo tudi odgovarjal. Tomo Garantini iz ZL je menil, da je zapiranje rudnika priložnost alipakatastrofazaZagoije. Če bodo vsi vpleteni naredili, kar je potrebno in če bi bilo sprejetih 15 milijard 200 milijonov tolarjev sredstev za zapiranje, potem bi to bila priložnost.AlojzPavlovičizSDSS je ob tem ugotovil, da so imeli prav tisti, ki so, bili že od začetka pesimistični in predlagal, naj se v primeru, če ne bi upoštevali predlaganih zahtev, sproži ustavni spor. BarforaRenčof Trbovlje V ponedeljek zvečer so se trboveljski svetniki zbrali na 9. redni seji. Od 27 sejesejeudelcžilo 23 članov, dogovorjen čas dve uri za sejo so krepko prekoračili. Iz dnevnega reda so črtali predlaganje in volitev dveh podžupanov, k predlaganemu dnevnemu redu pa so dodali še nekaj točk, ki jih je na sejo posredovala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na predlog svetnika Vinka Kovačiča iz LDS na dnevni red niso uvrstili predloga komisije o razrešitvi dosedanjega sekretarja svetaino imenovanju novega, ostale predlagane točke pa so sklenili obravnavati. Nekaj odlokov so obravnavali prvič. Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov so posredovali v javno obravnavo, ki bo trajala mesec dni, tačas pa mora komisijasvetaskupaj zzaposlenimi in zunanjimi strokovnimi kadri pripraviti podrobne obrazložitve za posamezne znamenitosti in spomenike, da bodo postali dovolj določni, česar v predlogu za prvo obravnavo ni zaznati. Precej svetnikov je bilo kritičnih do občinskih simbolov, grba in zastave. Svetniki so imeli različna mnenja, od tega, naj zastava ne vsebuj e grba, do tistega, da ga mora imeti, spet nezadovoljni so bili z barvnimi kombinacijami, pa s simboliko iz preteklosti. Ugotovili so, da odlok ni popoln in primeren zaobravnavo, zahtevali so temeljito grafično pripravo ter sklenili, da bo prva obravnava odloka o grbu in zastavi občine šele naprihodnji seji. Tudi odlok o neprometnih znakih v občini nekaterih svetnikov ni prepričal, da bi obravnava o njem lahko stekla brez temeljitih strokovnih dopolnil. Svetnik iz LDS Jure Kolenc je ponudil svoje sodelovanje in v 45 dneh bo pripravil gradivo, ki bo pokazalo dejansko stanje neprometnih znakov v Trbovljah in predpisano ureditev. Tako so pripravo za obravnavo tega odloka podaljšali za 45 dni, potem pa bo posredovan v javno obravnavo. V ponedeljek so svetniki sprejemali tudi program sklada stavbnih zemljišč. Sprejeli so ga, z njim pa tudi porabo v vrednosti dobrih 65 milijonov tolarjev. Ta denar naj bi nabrali iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pri tem pašo oporekali vrednosti točke, na osnovi katere naj bi se sredstva v sklad zbrala. Vrednost točke naj bi za leto 1995 znašala 0,57 tolarjev, kar je po obrazložitvi strokovnega delavca tista vrednost, ki je že v obračunavanju, saj je na osnovi republiških predpisov pred sklenitvijo na naj višjem občinskem organu v veljavi pač predhodna, ki se dviga na osnovi rasti cen na drobno. Ker so nekateri svetniki menili, da bi bilo potrebno izterjati sredstva od velikih neplačnikov, na osnovi te izterjave pa določiti nižjo vrednost, pa tudi zaradi nejasnosti oblikovanja vrednosti točke, so svetniki sklenili, naj župan oblikuj e komisijo, ki bo preverila metodologijo izračunavanja vrednosti točke za izračun nadomestila stavbnega zemljišča v občini. Sprejeli so še sklep o prisilni poravnavi v Strojegradnji, formiran bo gradbeni odbor za pripravo programa gradnje telovadnice, imenovanih je bilo pet občinskih komisij, niso pa imenovalikomisije za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo, ki po mnenju nekaterih ni dovolj strokovna. Ivana Laharnar Zagorske zastave ohc.no ob vstopu. Da so te zastave marsikomu pri srcu, smo opazili že takrat, ko si je eno posvojil tudi WjX-X-X:X-Xv-'-‘-‘-'.**v-č1X-X-X‘X'vX-.-.'.-e vse--. Na postavljen!) vprašaj so radovednežu postregli /.ustnim xxxxx-xxxxnxxxx-”x->x-xx-::x;x-xx.xx ...............................i simbo 1 občine Zagorje Menda pa je občinskim možem vprašanje seglo do srcalin se 0 Referendum za mestno skupnost Litija - Letos ob 850 -letnici Litije naj bi se združili krajevni skupnosti Litija levi in desni breg v enotno mestno skupnost. Reka Sava in most preko nje, ki jih je ločeval, naj bi jih v nadalje povezoval. Lilijani se bodo o mestni skupnosti Litija odločali na referendumu novembra. Nova mestna skupnost naj bi obsegala: mesto Litijo, Gradec, Veliki vrh, Širmanskihrib, Podšentjur, PogonikinZgornjiLog. V sedanj i občini Litij a na o zemlj u 328 kvadratnih kilometrov in 18 tisoč prebivalcev ni mogoče uresničevati interese, želje in potrebe, zato se je mestni koordinacijski odbor odločil in poslal zahtevo za ustanovitev Občine Litija v spremenjenih mejah republiški vladi, službi za reformo lokalne samouprave in državnemu zboru RS. Nova litijska občina naj bi obsegala mestno skupnost Litija in krajevne skupnosti Vače, Sava, Hotič in Jablanica. M.Š. Priprave na volitve Radeče - Potem, ko je radeški občinski svet sprejel statut občine, so bili dani tudi pogoji za razpis volitev v svete krajevnih skupnosti. Te bodo v tej zasavski občini v nedeljo, 19. novembra. Občani bodo volili v štirih volilnih enotah, saj na območju občine delujejo štiri KS: Radeče, Jagnjenica, Vrhovo in Svibno. V Radečah naj bi izvolili enajst članski svet, v ostalih treh pa sedem članske svete krajevnih skupnosti. Volitve bodo potekale po večinskem sistemu, kandidate pa bodo predlagale delujoče stranke v občini. Odprta je tudi možnost kandidiranja s podpisovanjem. Rok za oddajo kandidatur je odprt do 25. oktobra. Na ta način bodo prvič volili svete v krajevnih skupnostih. To pomeni, da bodo člani izvoljeni na demokratičen način. Doslej je bil v ospredju teritorialni princip, kar pomeni, da je imela krajevna skupnost predstavnike z vseh delov območja, ki gaje pokrivala. Tako je lažj e načrto vala s voj e akti vno sti.pa tudi problemi so se hitreje razreševali. F. K. Cesto gradijo Trbovlje - Cesta Trbovlje - Prebold preko Podmej e in čez Prevalj e bila zgrajena v makadamu že pred 2. svetovno vojno. Za takratno stopnjo prometa je bila cesta dobra, za obseg in vrsto prometa v zadnjih desetletjih pa takšnacestane ustreza več. Svoje na cesti naredi vsakokrat tudi neurje. Razširitev, ureditev kanalizacije, škarpiranjein asfaltira- nje ceste pa poteka že dolga leta. S edaj j e cestna uprava sklenila, da z gradnjo nadaljujejo. V času gradbenih del j e cesta izmenjaje polo vično zaprta. Računajo, da bodo z deli v celoti končali v dveh letih. T.L. Ribje pojedine minile Trbovlje - Gostišče Svoboda v Domu Svobode v Trbovljah je znova prijetno presenetilo ljubitelje rib in ribjih poslastic. 28., 29. in 30. septembra so namreč pripravili v svojih prostorih tradicionalne ribje pojedine. Ker po navadi ribe plavaj o trikrat: v vodi, olju in vinu, se temu udeleženci tudi tokrat niso izognili. T.L Odprli trgovino Trbovlje - NaTrgurevolucijeje pred dnevi pričela obratovati nova trgovina z živili, imenovana supermarket TUŠ. Prejšnji najemnik Tehnohitovih prostorov iz italijanskih logov je namreč tamkaj prenehal s trgovanjem. T.L. Zadnjo soboto je bilo v Trbovljah precej pestro. Še posebej za kontejner na Sallaumines 1. Gasilci so ugotovili, da je do vžiga prišlo dežurno ekipo trboveljskih gasilcev, dežurne elektrikarje in stanovalce naselja Sallaumines. Okoli devete ure je zaradi preobremenitve na nizkonapetostnih izvodih prišlo do samovžiga v trafo postaji Vreskovo nad bazenom. Gost, črn dim in iskre iz goreče trafo postaje so prestrašile marsikaterega bližnjega stanovalca. Dežurni na Elektro Trbovljeje bil po klicu stanovalcev takoj pri postaji in je skušal požar pogasiti z ročnim gasilnim aparatom. Kmalu nato so namesto požara prihiteli tudi gasilci. In šele nj im j e požar u spelo dokončno ukrotiti. Med gašenjem so izklopili električni tok in tako se je znašlo v temi naselje Sallaumines, večji del naselja Vreskovo in Maj ceno ve ulice. Kmalu potem, ko so prebivalci Sallauminesa zopet lahko prižgali luč, je ponovno zagorelo. Tokrat je gorel verjetno zaradi vročega pepela, kije vžgal papir. Vse seje dogajalo okoli pol dvanajste ure ponoči. Dobro uro kasneje pa je na Sal-lauminesu zagorelo še enkrat. Neznanci, verjetno še ne čisto polnoletni, so si popestrili sobotni večer z zažiganjem reklamnih listkov v poštnih nabiralnikih na Sallaumines 9. Ker jim očitno to ni bilo dovolj, so zažgali še razdelilno omarico, ki na srečo ni bila več v uporabi. Gasilci so pogasili ogenj na trafo postaji nad bazenom. Škoda, kije nastala je sicer minimalna, vendar pašo zaradi tega imeli veliko dela predvsem gasilci in delavci iz Elektra Trbovlje. Poleg tega pa je dim goreče plastike povzročil precejšen smrad, ki so ga najbolj občutili tamkajšnji stanovalci. Seveda pa brez dela niso ostali niti policisti, ki so bili na vseh treh prizoriščih. Tekst in foto: Jure Nagode Hrastniški steklarji letos praznujejo svoj 135. praznik. In prav toliko let je hrastniška dolina tesno povezana s steklarstvom. Zavidljiva tradicija pa je v zadnjem času povezana tudi z mnogimi poslovnimi uspehi Steklarne Hrastnik. Osrednja prireditev ob steklarskem prazniku je letos potekala v športni dvorani v Hrastniku. Še prej pa so se steklarji s svojimi gosti zbrali za okroglo mizo v steklarskem gradiču. Spregovorili so o razvoju in investiranju. Poleg direktorjev nekaterih večjih zasavskih podjetij, so se okrogle mize udeležili tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Joško Čuk, sekretar Ministrstva za gospodarske dejavnosti Vlado Dimovski in direktor Komercialne banke Triglav Franc Lamut. Hrastniški steklarji, kljub težavam s katerimi se srečujejo zaradi neustrezne gospodarske politike do izvoznikov, računajo na uspešno leto. Tako nameravajo do konca letošnjega leta kar 85 odstotkov od 32000 ton steklenih izdelkov prodati na zahtevna tuja tržišča, do leta Po uradnem delu, ki ga je vodila Vida Petrovčič 2000 pa nameravajo svoje proizvodne kapacitete povišati še za nadaljnih 8000 ton. Nove proizvodne kapacitete in razvoj novih izdelkov in tehnologij je dolgoročna vizija Steklarne Hrastnik in tudi edina pot, ki lahko popelje slovensko gospodarstvo iz krize. Biti in tudi ostati na evropskem vrhu ni lahko, saj v tržnem gospodarstvu preživijo le najboljši in najkvalitetnejši. Biti najboljši pa pomeni veliko investirati v znanje in razvoj podjetja. Tega se zavedaju tudi v Steklarni Hrastnik. Zato so v zadnjih dveh letih opravili temeljito tehnološko in programsko prenovo. Povečali so produktivnost in hkrati zmanjšali porabo materiala in energije. Z jasno začrtano potjo - prodati čimveč kvalitetnih izdelkov v tujino, se hrastniškim steklarjem ni treba bati prihodnosti. In to ne glede na mačehovski odnos državne politike do velikih izvoznikov. Jure Nagode so "steklarji" v športni dvorani poskrbeli za zabavo. Že od leta 1987 teče gradnja HC Vrhovo, kije bistveno spremenila pogoje in način življenja v Radečah in Vrhovem. To dolgo časa največje slovensko gradbišče je pustilo trajne posledice v omenjenem okolju in vrsto nerešenih vprašanj. Z investitorjem Savskimi elektrarnami iz Ljubljane je kraj podpisov nekaj sporazumov, pogodb, dogovorov, obljubljenih je bilo kopico stvari, ki pa so se dobesedno" vlekle " iz leta v leto. Kcrmorajo Savske elektrarne čimprej dokončati in zaključiti omenjeno investicijo, so pred kratkim po dolgotrajnih in mučnih dogovorih podpisale nov dogovor o dokončni realizaciji objektov na področju celetne občine Radeče.Temeljni dokument omenjenega dogovora je Odlok o lokacijskem načrtu, ki je bil v Radečah sprejet že leta 1987, sprejemala pa gaje takratna skupščina občine Laško. Poleg odloka pa dokument zajema tudi sporazume in dogovore, ki jih je krajevna skupnost Radeče podpisala z investitorjem. Naj večji problem v teku gradnje je bila takoimenovana koordinacija, za katero je bilo zadolženo Ministrstvo za gospodarstvo. Žal ta ni nikoli zaživela, saj so se ostala ministrstva, tu mislimo na Ministrstvo za promet in zveze in Ministrstvo za okolje in prostor spretno izmikala pri izpolnjevanju svojih nalog. Sedanji dogovor s posebno prilogo objektov, ki naj bi se zgradili, te pomankljivosti odpravlja in v Radečah pričakujejo, da bodo vsi svoje obveznosti izpolnili. Občina ima v rokah adut, katerega je zadržala zase - to je dovoljenje za polnitev bazena na koto 191, kar je natančno zapisano v 7. členu dogovora. V tem času v Radečah intenzivno delajo na vseh tistih nedokončanih objektih, ki bi morali biti zaključeni že pred leti. Najbolj pomembno od vsega pa je zaščita mesta pred poplavami in nenazadnje sanacija vseh površin in objektov, kjer so investitorji posegali. Torej lahko pričakujemo, da se bo letos ali najkasneje v prvi polovici naslednjega leta končalo takoimenovano "izredno" stanje v Radečah. Franci Kadunc apekse REZULTATI NAGRADNEGA ŽREBANJA KUPCEV ŠOLSKIH POTREBŠČIN Z DNE 2.10.1995 V BLAGOVNICI ETAŽA/III Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 IZŽREBANCI Uhko dviqNEjo NAqraže Novi Ob 50 - letnici Gimnazije '•.... . U U ~ ■■■■■■ Samo Kovač razstavlja oma dt\orit\i bodo učenci Rlashcnu m,Iv pripravili tudi kratek kulturni | rojen Im 1928 v Ljubljano Na akademiji upodabljajočih ume.- .........-'e,’.'e.o-.-a.-.-a.-.-.-.v.oo-.o:. v.-aa'".v. •--a.v-"-................... Ljubijam je leja 19>3 d,nlomi.nl pn protesotjt n; kulturnega delavcu Slovenije. aneen, Turkom L otn pozneje pa w je udeležil nul. slikarske kolonije Zagorje - Make. xr..u, x&: in prefinjeno združi/ '•"'-oko .. T.P.l Bo bog ponovno prišel v Trbovlje Mariborska Založba Obzorja po skoraj petdesetih letih načrtuje vnovično izdajo knjige Ludvika Mrzela z naslovom Bog v Trbovljah. Knjiga je prvič izšla leta 1937 v Založbi Trbovlje. V njej so črtice Bog v Trbovljah, Pravljica o tem, kako je Bog ustvaril svet. Pravljica o čudežu svetega Nikolaja, Pravljica o tem, kako se je mesec uprl Bogu, Pravljica o cestnem pometaču ter Pravljica o malem trinajstiču, o drobni solzi z materialnega groba in o velikem kralju. Vnovičnega izdajanja te knjige se je založba lotila zavoljo številnih predlogov, da bi knjigo izdali. Knjiga bo vsebovala obsežno študijo o Mrzelovem delu, ki jo bo napisal dr. Taras Kermavner. V delu bodo objavili tudi dvajset originalnih lesorezov slikarja in grafika Maksima Sedeja in deset fotografij iz zasebnega življenj a pisatelj a Ludvika Mrzela. Založba Obzorja potrebuje za izvedbo tega projekta potrebna denarna sredstva, pri čemer računa tudi na denarno pomoč iz trboveljskih kulturnih krogov. T.L. Dejavna Severina Oblikovalka in akademska slikarka Severina Trošt Šprogar, ki na osnovni šoli Ivana Cankarja v Trbovljah poučuje likovno vzgojo, je svoje učence tako navdušila za likovno ustvarjanje, da prihajajo še dvakrat tedensko k likovnemu krožku. V četrtek, 21. septembra, je Severina peljala svoje učence v Narodni muzej v Ljubljano, kjer so si lahko ogledali razstavo Gotika - svet predmetov. Prijavili so se tudi na natečaj za izdelavo gotske pečnice. T.P. Relikov Ex tempore Društvo revirskih likovnikov Rclik Dadas iz Trbovelj pripravlja tudi letos slikarski Ex Tempore '95. To bo že petnajsto srečanje GIMNAZIJA TRBOVLJE 1945 -1995 LIKOVNA RAZSTAVA Revirski muzej Trbovlje V petek, 6. oktobra ob 19. uri, bodo v Revirskem muzeju v Trbovljah otvorili likovno razstavo ob 50 - letnici Gimnazije. Razstavljali bodo akademski slikarji, ki so bili oziroma so še učitelji ali dijaki trboveljske gimnazije: Leopold Hočevar, Branko Klančar, Franc Kopitar, Janez Mišo Knez, Franc Mavec, Elda Piščanec, Milan Rijavec, Samo Šiies in Marjan Tršar. Razstava bo odprta od 6. do 20. oktobra. ljubiteljskih slikarjev iz vse Slovenije. Organizator računa, da se bo delovnega srečanja udeležilo okrog 30 umetnikov, toliko kot prejšnja leta. Ex tempore bo potekal v soboto in nedeljo, 7. in 8. oktobra, na območju Trbovelj. Prvo dopoldne se bodo udeleženci zbrali v Relikovih prostorih v Delavskem domu, kjer se bodo seznanili s potekom dela in se seveda tudi nastanili. Nato bodo po lastni presoji zbrali mesta, kjer bodo ustvarjali. Tematika bo kulturna in naravna dediščina Trbovelj. Izbira teme, velikost dela, slikarska tehnika ipd. je prosta. Razstava najboljših del bo teden dni kasneje. Takrat bodo podelili tudi tri denarne nagrade, ki jih bo izbrala strokovna žirija. T.L. Avkcija v knjižnici VILLA LITTA klub iz Litije deluje že več kot leto dni ob pomoči sedanjih in nekdanjih Litijanov, ki jim ni vseeno kakšno podobo bo imelo 850 let staro mesto ob reki Savi v prihodnje. Nepolitična, neprofitna in dobrodelna organizacija bo v novembru letos organizirala avkcijo umetniških slik slikarjev. Tako zbrana sredstva bo VILLA LITTA klub namenil za opremo Matične knjižnice "dr. Slavko Grum" v Litiji. Do sedaj so svoja dela podarili: Dunja Mantelj, Beno Zupančič, Marija Smolej, Ivo Kisovec, Janko Baumkirhner, Ivo Češek, Tomaž Drnovšek, Franci Lesjak, Jože Meglič. Pričakujejo pa še dela: Prestorja, Bravničarja, Mire Pregelj in Zlata Rudolfa. M.Š. ZABEL,«0 Zagorje Trbovlje Zagorski oktet in Klapa Omiš sta v petek. 29. septembra, nastopila v Delavskem domu na Večeru narodne pesmi. Letos jeseni mineva 18 let od ustanovitve Zagorskega okteta. Med svojimi številnimi nastopi doma in v tujini, je oktet nastopil tudi na Festivalu dalmatinskih klap v Omišu, kjer so pevci stkali prijateljske vezi s klapo Omiš. Tudi klapo "Omiš" sestavlja osem pevcev. Prepevajo že od leta 1968 in so odtlej nastopili že tudi v tujini, izdali samostojno LP ploščo in kaseto. 30. septembra so se člani Zagorskega okteta in Klape iz Omiša predstavili tudi trboveljski publiki v dvorani doma Svobode. Moški pevski zbor Zarja je pripravil v soboto, 30. septembra ob 12. uri, priložnostni koncert pri Domu pod Javorjem. Koncert je bil namenjen planincem, izletnikom, pa tudi krajanom Svete planine. Čebin, Vrhov in Planinske vasi. Pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka je zbor pel narodne, planinske in domoljubne pesmi. T.L. Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Manja Goleč Jaz in ti Še veš za čas, še veš za kraj, ko so se srečale oči, ko so se zbližale poti? Mladosti ne bo več nazaj. Ob vsakem srečanju sva vztrepetala, kot da sva se le drug za drugega rodila. Ob vsakem spletu rok sva si priznala, da bi težko prenesla, če bi se ločila. V teh dolgih letih sva iz iste čaše pila, čeprav se zdelo včasih je drugače. Veliko je bilo sladkosti in grenila, prevečkrat v sebičnosti je mislil vsak le nase. Kot dva bregova reke sva ostala, ki se ne moreta ločiti. Vse grenko si lahko je odpustiti v zavesti, da sva mnogo lepega si dala. Jesen z barvitostjo se približuje. Nekje je kraj, nekje je čas, ko s stiskom rok in ne na glas si bova šepnila: "Bilo lepo je... Kakšne čudne zanke nam življenje snuje!" IS J u Nekega jutra... Vlado Kreslin enostavno ne more udariti mimo. Če igraš skupino Martin Krpan, naredi rock. Če dela z Malimi bogovi, naredi rock. In ko sodeluje s svojo bando, naredi rock. Da, Vlado je pravi roker. In takšen je tudi njegov cede Nekega jutra, ko se zdani. Mogoče bo kdo oporekal, češ da tudi Vlado ni več tisto, kar je bil. Mogoče, ne vem. Vem samo, daje njegova glasba spevna, melodična in rada skoči v uho poslušalcem vseh starosti, veroizpovedi in spolnih nagnjenj. Na cedeju Nekega jutra, ko se zdani je osem skladb. Pod vsemi je podpisan V. Kreslin in še kdo. Pri pesnikovanju mu je še največ pomagal Miro Tomassini. Sicer pa se Vlado ne odreka svojemu zdaj že prepoznavnemu stilu. Od nežnih balad (Nekega jutra, ko se zdani, Samo tij) pa do bolj rockersko usmerjenih poskočnic (Vrane), ki so vse bolj ali manj začinjene z zelo prepoznavno prekmurščino. Svoj delež so prispevali tudi Mali bogovi. Pravzaprav bi bil ta delež precej večji, če se ne bi na izdelku pojavila tudi druga znana imena, oziroma gostje, kijih na cedeju kar mrgoli. Med drugimi so to Igor Podpečan, pihalna sekcij a Orlek, Nenad in Igor iz skupine Šukar, Ali Capone Štrajh Trio, Beltinška banda, lonas in drugi. Imena, ki v SLO shovvbizu nekaj pomenijo. Seveda pa je najvažnejši Kreslinov otožni, rahlo zahripani glas, ki daje pesmim tisti čar, zaradi katerega j e Vlado Kreslin popularen in priljubljen v vseh svojih verzijah. J.N. NtKUA )VTM, ICO SL nm KNJIŽNI HRAM Breda Lapornik Trbovlje tel.:(0601)21-588 S skrajno severovzhodnega konca Slovenije prihaja skupina Psycho - Path. Nastala je iz ostankov dveh bendov, in sicer T.S.F.W? iz Lendave in Psihopati iz Murske Sobote. Bolj znana j e bila T.S.F.W? iz katere prihajata pevka Meli in kitarist Denis. Psihopati so leta 1993 v samozaložbi izdali CD ploščo Truckdrivers Addiction to Speedlight, kije v naših glasbenih krogih naletela na ugoden odmev. Žal je skupina kmalu zatem razpadla. Značilna zanjo je bila navezava na newyorški "kitarski hrup" (v stilu Sonic Youth). Skupina je igrala predvsem po avstrijskih in madžarskih klubih. Sedanjazasedba Psycho - Path deluje kot klasičen kvintet z dvema kitarama, basom, vokalom ter bobni. Sami pravijo, da ne marajo trendovstva in "predalčkanja" glasbe. Ker pa si bralci navadno želij o u stvari ti vsaj približen vtis o tem, kaj bendi počnejo naj povem, daje glasba Psycho - Path inspirirana z ameriškimi noise skupinami iz osemdesetih, električna, glas se uporablja večinoma kot inštrument, kitare pa so "hrupne". (Njihova vlogaje ustvarjanje "zvočnegazidu" in hipnotične atmosfere, h kateri pripomore tudi bas kitara.) Glavna teža ritmike tako pade na bobnarja, ki predstavlja solidno podlago, na kateri gradijo ostali člani. Skupinaje v študiju Knochenbaus v Hamburgu že končala snemanje svoje nove CD plošče. Kot producenta sta sodelovala Matthias Arfmann in Katrin Achinger in nemške skupine Kastrierte Philosophen. Material želijo izdati do pomladi 1996, zato se že dogovarjajo z nekaterimi založbami v Italiji in Nemčiji. Skupina seje udeležila prireditev kot so Novi Rock 95 in LMS festival na Madžarskem. V prihodnosti pa želijo več nastopati predvsem v Sloveniji. Simon Jurečič r gs - Katera skupina si je nadela ime po literarnem junaku Frana Levstika? Ulili 11111111* lli 1 s ZAPLINJENO V VIDEOTEKI NANO ZAPLENJENO V VIDEOTEKI NANO JO&«aJ8LjOiLI Kruta resničnost CjENERACijE X (REAliry BItes, ZDA 1 994, UNivERSAl/VTI --Karantanca) O generaciji X, o iskanju Smisla pripadnikov slednje, ter o njihovi zmedeni upornosti proti svetu, ki jim je prepuščen, je bilo napisanega & povedanega že mnogo (preveč?), vendar tema očitno še vedno zažge. Sploh v drama ti čno-komični kombinaciji s klasičnim lj ubezenskim trikotnikom, resnično ljubeznijo in najbolj poslušano glasbo devetdesetih (-U2, Talking Heads, Lenny Kravi tz, New Order,...). Ravno o tem namreč govori tudi zgodba iz filma Reality Bites. Kruta resničnost se začne z amaterskimi video posnetki zelo raznolike skupinice prijateljev na podelitvi diplom in njihovo proslavo le-te na vrhu nekega nebotičnika. Troy, (Ethan Hawke) utelešenje boemskega načina življenja & pojma "večni študent", je poln cinizma in na svet okoli sebe gleda milo rečeno zviška, Vickie (Janeane Garofalo) je prav prizemsko realna in si poišče temu primerno zaposlitev kot pomočnica vodje RVDER HAWKE STILLER prodaje v tekstilni prodajalni (Gap), hiperinteligentna.ultrapridnainmegaambiciozna Lelaina (Winona Ryder), verižna kadilka in nesojena bodoča producentka & režiserka pa njihovo življenje snema za bodoči dokumentarec, ki naj bi prikazal prehod Generacije X iz College-a na (neprijazno) tržišče delovne sile. Lelaina se zaposli na lokalni TV postaji in skupaj z Vickie si poiščeta stanovanje. Seveda pa mora Troy v klasični klošarski maniri uleteti k njima, kjer naj bi vedril "le" začasno, dokler si ne najde službe... Lelaini takšno stanje precej očitno ni po volji in Troyu rahlo greni prijetno & brezskrbno življenje, vendar se stvari zapletejo, ko spozna superfan ta Michaela (Ben Stiller, sicer tudi režiser), kakršnega si vsaka mama želi za svojo edino hčerkico, obenem pa si želi v odnosu malce več pridiha divjine, kot ji ga Michael nudi. Nadaljevanje zgodbe je očitno (Vojna med Troyemin Michaelom zaLelainino naklonjenost, ljubezen, telo & dušo); scenarij Helen Childress (vmes se pojavi tudi kot natakarica) bi lahko bil precej izboljšan, igra pa je briljantna. Hawke in Rydeijeva sta likoma pričarala več kot življenje. Režija je čisto solidna, mogoče pa bo koga motila razlika v kvaliteti med "dokumentarnimi" posnetki in samimi kadri. Mislim, da je Stiller s takšno režijo odlično pokazal razliko med amatersko & profesionalno kamero. Danny De Vitto bi mu drugače (kot producent) najbrž navil ušesa. Ocena (predvsem zaradi igre): **** Tommy Skupina Razvaline so novo ime na zasavskem rock'n'roll tržišču. Za njimi j e tretji uspešni nastop v hrastniškem Shake's baru (ki ima, mimogrede, dobre predispozicije, da postane pravi, evropski klubski hapening). Razvaline so prejšnjo soboto pokazale nekaj prave rockovske scene, ki v takšni obliki v Zasavju že dolgo ni bila slišana. Njihov recept za dobro preigravanje klasik skupin kot so Led Zeppelin in ostali je sila preprost: zapreti sev garažo in se ne prikazati na svetlobo dneva, dokler niso komadi izpiljeni in zaigrani tako kot je treba. Recept toplo priporočam tudi drugim bendom. Sodeč po njihovem nastopu, se v fantih skriva precejšen potencial. Sicer je res, daje preigravanje tujih skladb povsem druga zadeva kot pisanje in igranje svojih. Njihova mladost je adut, na katerega gre staviti in če ne bodo fantje prehitro vrgli puške v koruzo, bo o njih še govora. Seveda, če se bodo opogumili in poskušali izpiliti kakšen lasten komad. Časa imajo še dovolj, vendar bi bila škoda, če bi njihovo ime izginilo s scene še preden se na njej sploh pošteno pojavi. Jure Nagode Spoznavni večer gimnazijcev Tudi na Gimnaziji so imeli, tako kot že nekaj let poprej, spoznavni večer. Seveda je to najbolj veselilo četrtošolce, ki so mislili, kako bodo lahko "namučili" uboge fazane, toda njihova želja se na žalost ni uresničila. Prvošolci so bili tega pravzaprav veseli. In kako je vsa stvar potekala? Seveda sta voditeljici najprej pozdravili vse prisotne fazane in profesorje, predstavili žirijo, kije izbirala mistre in missice, ter žirijo, kije ocenjevala spretnosti mladih fazanov. Potem pa so pričeli s programom. Za ogrevanje seje morala gimnazijska perjad najprej izkazati v telovadbi, kajti prav vsi so morali po telovadnici preteči šest krogov, dekleta pa so zaradi goljufanja dobila še dva kazenska kroga. To je bilo "jamranja". Vendar so na srečo vsi preživeli. Nato so sledila raznorazna vprašanja in moram priznati, da so fazani vso stvar kar dobro obvladali. Največ smeha pa je prav gotovo povzročila igra "Zaljubljenci". Prvošolce bo treba o ljubezni še marsikaj poučiti. Sledila je zaprisega, ki je bila na začudenje vseh prisotnih izredno kratka, tako da se prvošolci glede tega res niso mogli pritoževati. Potem je sledila prava katastrofa, kajti učitelji so četrtošolcem prepovedali igro z luno. Zato pa smo prej izvedeli, kdo se bo potegoval za najlepšega fazana in najlepšo fazanko. Fantje so morali pokazati svoje mišice z dviganjem uteži, dekleta pa so malo potelovadila, vsi pa so morali pokazati kako dobri pevci so. In na koncu seje žirija odločila, da sta si laskavi naslov prislužila Dominik in Mojca. Seveda so bili nekateri razočarani, drugi veseli,... Za konec je bilo na sporedu še tuširanje, vendar tudi iz te moke ni bilo kruha. Pa so četrtošolcem obljubili, da bodo lahko našo "perjad malo umili". Četrtošolci so bili razočarani, ker niso smeli početi obljubljenih stvari in spoznali, da tudi želje vseh četrtošolcev ne morejo omehčati strogih profesorjev. Saša Grobljar Damjana - miss ekonomske Letos je miss ekonomske šole postala prikupna rjavolasa in rjavooka Zagorjanka Damjana Flisek. Seveda ne bi bili pravi krvavi-čniki, če se ne bi takoj domenili zakratekklepet. In v naslednjih vrsticah boste lahko izvedeli marsikaj zanimivega o letošnji ekonomski lepotici. Damjana ni pričako-. vala. da se bo potegovala za miss in zato je bila nad naslovom za najlepšo fazanko prijetno presenečena. Mislilaje namreč, da bo ta naslov dodeljen kateri drugi deklici in ne ravno njej. Seveda seje tega dne spoznala tudi z mistrom naše šole in povedala, da seji zdi Denis prav prima fant. In kaj Damjana počne v prostem času? "V osnovni šoli sem obiskovala balet, toda zanj mi je sedaj zmanjkalo časa. V šoli nas čaka veliko učenja. Sicer sem veliko s prijatelji, doma imam tudi ribice, tako, da mi resnično ni dolgčas. Ob dobri glasbi, kot je naprimer punk, rada pojem pizzo in spijemkozarček soka, tako kot večina mladih." Damjana trenutno še nima fanta, vendar pa svoje oči prav rada "spočije" na kakšnem lepotcu (saj, kdo jih pa ne?). Tudi skritih želja nima, saj je njeno življenje popolno - lahko bi dejali, da ima naša miss pravljično življenje. Saša Grobljar č-_____________________________________________________=3 Prvi športni dan Prejšnji torek smo imeli dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole pouka prost dan, kajti en dan v Septembru j e bil rezerviran za izlet v naravo. Toda marsikdo bi verjetno raje sedel v šoli in gulil šolske klopi, kot pa, da se je moral potiti na skrivnih poteh, ki so vodile na vrhove naših gora. Seveda smo prav kmalu spoznali, daje naša kondicija na nuli in da bomo morali večkrat organizirati kakšen izlet, drugače bomo še tri dni kasneje "jamrali", kako nas bolijo mišice (tako je bilo tokrat). Tega dne smo se naučili tudi nekaj koristnih stvari o zdravem življenju in tako je imel naš športni dan dvojno korist. Kdo bi si mislil, da so lahko športni dnevi tudi poučni? S.G. Z motorjem v steno Bilo je dan pred odhodom v šolo v naravi. S prijateljico sva se peljali z motorjem do Ulice prvoborcev. Po glavni cesti sem motor vozila jaz. Zavila sem v našo ulico proti blokom. Namesto, da bi prijela za zavoro, sem prijela napačno ročico in pognala motor v še večji tek. Pred mano je kar naenkrat stala stena. Zaletela sem se vanjo. Vsi okrog mene so vpili, mene pa j e bilo strah in semjokala. Prijatelj mi je pomagal vstati, brisal mi je solze in me odpeljal k zdravniku. Zlomila sem si dva prsta, po telesu sem imela polno prask. Dobila sem mavec, moji sošolci pa so odšli na morje brez mene. Jaz pa sem zopet jokala. Jasmina Pačavar, 8. r. OŠ Vitka Pavliča Sanje in grmenje Spomnim se, da je bilo med počitnicami. Trdno sem spala in sanjala, kako sem poletela. Letela sem nad čudovitim mestom, utripajoče lučke so me vabile, naj se spustim mednje. Res sem se. Sprehajala sem se po mestu in lizala ogromen sladoled. Zagledala sem Rokija. takrat pa je nekaj močno zaropotalo. Skočila sem pokonci. Zunaj je bila nevihta, grmelo je in treskalo. Enkrat je tako močno zagrmelo, da sem se skrila pod odejo. Bilo me je tako strah, da nisem upala poklicati babice. Še dolgo potem, ko je bila nevihta že mimo, sem trepetala. Škoda, da nisem mogla sanj nadaljevati. Mateja Bale, 8. r. OŠ Vitka Pavliča Šola v naravi V ponedeljek, 25. septembra, je po daljšem deževju posijalo sonce in dva dolska 7. razreda sta začela na Kalu šolo v naravi. Učili so se o prvi pomoči in proučevali gozd. Opažanja so sproti zapisovali in izdelovali stenčas, ki je vseboval različne oblike listov, zelene odtenke barv. vse barve, ki so jih našli v naravi, drevesno skorjo, bolezni dreves, podrast itd. Klopi pred kalsko kočo so bile ves čas polne nabranega materiala in delovne opreme. Vmes so se naučili tudi nekaj ljudskih pesmi in se preizkusili v literarnem ustvarjanju. Proste trenutke so izkoristili za košarko, nogomet in sprehode v bližini koče. Večina je prvič videla dvesto let staro lipo nad Vnukovo kmetijo, ki je zaščitena. Navdušeni so bili tudi nad okusno hrano gospe Slavice, tako, da so trije dnevi, kolikor so jih načrtovali za šolo v naravi, kar prehitro minili. F. M. Podrast Na Kalu mi je bilo najbolj všeč, ko smo odšli v gozd. Razdelili smo se v tri skupine. Jaz sem bila v tretji skupini. Raziskovali smo podrast in onesnažena drevesa. To mi je bilo zelo všeč, ker sem spoznala nekaj novih rastlin, ki rastejo pod drevesom. Našli smo tudi plod bukve. To je bilo zame nekaj novega, prvič sem videla plod bukve. Petra Rupnik 7.a OŠ Vitka Pavliča Bojevanje v gozdu Ko smo imeli na Kalu prve ure prostega časa, smo se odločili, da se gremo streljat. Na glavah smo imeli papirnate kape, ki so bile obložene z listjem, služile pa so nam za maskiranje. Prehodili smo velik del gozda od koče pa do lovske koče. Na poti smo se večkrat spotaknili in umazali oblačila. Večkrat so izbruhnili boji med nasprotnimi stranmi. Slišati nas je bilo daleč naokrog. Na večerjo smo prišli umazani in utrujeni. Po večerji smo se umili in imeli nočni direndaj. Jure Zdovc, 7. r. Večer v sobah Po večerji smo lahko odšli v sobe. V naši sobi smo spala štiri dekleta in bile smo sosede s sedmimi fanti. Imela smo okna obrnjena na isto stran. Potrkali smo po radiatorju in se pogovarjali skozi okno. Do desete ure. ko je po sobah moral zavladati mir. Res smo se imeli lepo. Škoda, da seje tako hitro končalo. Maruša Hafner, 7.a Občutimo gozd Sedimo v naravi in gledamo drevesa. In vsak ima svojo barvo in vsak svoje vonjave. Mojca Med dvema smrekama se vleče tema. Šel bom tja in ji pogledal v oči. Damjan Listje šelesti, piha rahel veter, v otožni tišini gozda smo zatopljeni v svoje misli. Anže Pred mano je drevo zeleno, v zemljo razteza korenine, v zraku plapolajo veje... Čutim ta prelepi svet, to vejevje, korenine, zemljo, temne te kotline. Kristjan NOGOMET Končno zmaga Rudar - File Mengeš 2:1 (2:1) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 600, sodnik Bohinc (Škojja Loka), strelca: 1:0 Sivko (5), 1:1 Pohlin (20), 2:1 Sivko (27). Rudar: Dizdarevič, Kirbiš, Florjane, Zaimovič, Kurež, Turšič, Alič, Sotenšek (Boršlnar), Holešek, Breznikar (Barič), Sivko (Kic). File Mengeš: Trampuž, Vidmar, Jaklič, Plešinac, Kralj, Pišek (Hajdinjak), Pohlin, Oražem (Kepic), Kapic, Hudin, Petrušič. Trboveljčani so znova zaigrali v popolni postavi, vendar brez treneija Ocvirka. Tekmo sta tako vodila dosedanji tehnični vodja Stane Grablič in kaznovani nogometaš Bojan Žibret, štartno enajsterico pa so igralci zbrali sami. Ti so tokrat zaigrali zares motivirano in borbeno. Čeprav niso ravno blesteli, so bili vendarle večkrat nagrajeni z aplavzom s tribun. Domačini so povedli že v 5. minuti.Zaimovičje močno streljal z 20 metrov, Trampuž je žogo odbil, na pravem mestu pa seje znašel Sivko, kije iz dveh poizkusov vendarle ugnal Zagorjana v vratih Mengša. Nekoliko kasneje so gostje izenačili, po predložku z desne strani pa je v polno zadel najboljši gostujoči igralec v tej tekmi Pohlin. Veselje gostov paje trajalo le sedem minut. Takrat je namreč Holešek dobil "zračni" dvoboj z gostujočo obrambo, z glavo lepo podal do Sivka, mladinski reprezentant paj e z natančnim strelom z roba kazenskega prostora še v drugo ugnal Trampuža. V drugem delu so imeli več od igre gostje, toda "rudarji" so se z vsem srcem branili in povsem zasluženo vknjižili drugo "trojko" v tem prvenstvu. Neverjetno slab sodnikBohinc bi v 62. minuti celo moral dosoditi naj strožjo kazen za Rudarja po prekršku nad Holeškem. To pa je bila le ena od vrste napak gorenjske sodniške trojke, ki je že drugič zapored slabo opravila delo v Zasavju (Šturm v Zagorju). S.F. Zagorjani spet brez točk Nafta-Zagorje 5:0 (1:0) Igrišče Nafte, gledalcev 400, sodnik Horvat (Marjeta), strelci: 1:0 Prekazi (11), 2:0 Tadič (54), 3:0 Hozjan (59), 4:0 Totnpa (86), 5:0 Prekazi (89). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Kelenc, Novak, Koeveš, Drvakič, Hranilovič (Gabor), Slavic, Prekazi, Tadič (Tompa), Baša (Novak). Zagorje: Hace, Borštnar, Haralovič (Papež), Kurež, Buovski, Kovač, Rižner, Kos, Grčar (Herman), Guna, Barbek (Judež). Zagoij ani so iz Lendave spet prišli brez točk in se vztraj no držij o začelj a lestvice. V prvem polčasu so rumeni uspešno odbijali napade Nafte, ki so se kar vrstili drug za drugim. Hace je klonil, ko je Prekazi dobil lep predložek Hozjana z leve in zadel v polno. Drugi polčas pa so gostje igrali zelo nezbrano in le redko prišli predNaftin gol. Zato pa so domači ves čas oblegali Hace tov gol, vendar je "rumeni vratar" kljub 5 zadetkom branil odlično in Zagorjane obranil še večje katastrofe. Prvič ga je v drugem polčasu premagal Tadič. Le 4 minute kasneje še Hozjan. Tekma seje bližala koncu, Zagorjani pa so izgubili vso koncentracijo in voljo ter prejeli še dva gola. V 86. minuti je Haceta premagala Tampa, minuto pred zaključnim piskom sodnika Horvata pa še Prekazi. Edine prave priložnosti rumenih pa ni znal izkoristiti Herman. Kriza Zagorjanov se še nadaljuje, upamo pa, da bodo še pravi čas našli izhod iz nje. P.L. j ■■ _ . Trbovce ■ W„b borilnih «Sta tajo-lram Žago# soje v Si.llgarl« mleka od,,log. evropskega pmmsua v ,cm,kontaktu mm . > lili « » - «*"— prod««, od ** KsdSkn.kipajev ka.egodj, nad 8, kg kp.ade, ko v Člani zagcnskegakluba bi se tadi zahvalili slovenski i/aeljenskidružini Sever, prej slunujoči na Lokah SS; ipi minil \ belin cm nekaterih c M :;ss;s« Katastrofalen odnos Litija-Bilje 1:1 (1:1) Igrišče Litije, gledalcev 100, sodnik Radovanovič (Koper), strelca: l:OŠkofca(IL), 1:1 Kacin (44.). Litija: Grošelj, Živkovič, Karamarkovič, Golnar, Čuk, Mele, Zajc, Škofca, Begič, Račič, Agatič. Bilje: Pelos, Furlan, Dovžak, Štekar, Markič, Faganel, Frančeškin, Kacin, Rosič, Vogrič. Nedeljsko srečanje je potrebno čim hitreje pozabiti, kajti tako slabega srečanja že dolgo nismo videli v Litiji. Domači, ki so nastopili brez kapetana Propsa in Uršiča (kartoni) niso pokazali niti najmanjše želje po igri, da o kakšni borbenosti ne govorimo. Le Begič in Račičsi zaslužita pozitivu oceno, a kaj pomaga, dva ne moreta premagati nasprotnika, pa če je še tako slabega nogometnega znanja, kot so Bilje. Oba zadetka sta padla v prvem polčau. Najprej so povedli domači, neposredno s kotaje zadel Škofca. V nadaljevanju smo gledali slabo igro, le Agatič je ponovno zamudil svojo priložnost. Gostje so do izenačenja prišli po zaslugi Grošlja in Čuka, ki mu je z glavo podal žogo, vendar paje bil gostujoči igralec Kacin hitrejši in ni mu bilo težko zadeti praznega gola. V drugem polčasu smo še naprej gledali slabo in nezanimivo igro, bolje rečeno prav vsi so mu čili žogo. S.K. Nadaljevanje serije Elan - Litija 0:0 Novo mesto, igrišče NK Elan v Novem mestu, gledalcev 350. Litija: Grošelj, Props, Mele, Karamarkovič, Čuk, Uršič, Zajc, Begič, Račič, Agatič, Škofca (Lajovic). Litij ski nogometaši nadaljujejo s serijo uspešnih rezultatov. Tokrat so prinesli točko z vročega gostovanja iz Novega mesta, pri ekipi, kije do sedaj oddala le točko. Še več po prikazani igri so igralci trenerja Milinkoviča zaslužili zmago, saj so predvsem v drugem polčasu povsem nadigrali Novomeščane, ki so si v 90 minutah ustvarili le eno priložnost. Stipe Agatič, kije očitno v izvrstni firmi pa si bo zapomnil svoje dve priložnosti, ko je sam prodiral proti golu pa ni zadel v okvir. Domači so največ pokazali v provokacijah, kjer pa staj im nasedla pred vsemProps, ki sije prislužil četrti rumeni karton in ga v nedeljo ne bo na igrišču. S tribun pa bo srečanje gledal tudi mladi Robi Uršič, ki sije prislužil na tekmi dvarumena kartona. Tako so zadnjih 14 minut Lilijani igrali z igralcem manj pa vseeno zasluženo osvojili točko. Sedaj igrajo dvakrat doma. Najprej Bilje in čez teden dni še Jadran Kozina. Morebitni dve zmagi bi jih povsem približale vrhu. S.K. ROKOMET Zmaga kljub slabi igri Slovenija - Turčija 26:20 Športnd dvorana Litije, gledalcev 700, sodnika Goulao in Macau - Portugalska. Slovenija: Pušnik, Strašek, Šafarič 1, Šerbec 9, Ficko, Banfro 2, Begovič 1, Jeršič 1, Stojakovič, Pugnartnik 7, Tomšič 2, Glavač 3. Turčija: Tascan, Secatyn4, Eler 2, Molla4, Halay, Hatimaz 3, Korer 3, Flet, Tarakazi 4, Pehlivan, Kiragasy, Ergudur. Slovenija prvič z uradnim srečanjem v litijski dvorani ni privabila pričakovano število navijačev. Slovenija je zapravila priložnost za še višjo zmago tudi z dvoštevilčnim rezultatom. Čeprav veljareči, daje na naši strani blestel veteran Rolando Pušnik z 19 obrambami. Turki so se prikazali kot povprečna ekipa, ki sicer nekaj zna, vendar pa so precej nedorečeni. V povratnem srečanju preteklo soboto pašo Slovenci zapravili lepo priložnost za zmago. Na koncu so iztržili neodločen izid 23:23 in si tako povečali možnost za prvo ali drugo mesto v skupini, ki pelje na evropsko prvenstvo, obenem pa tudi na svetovno prvenstvo naJaponsko leta '97. Ob naši in turški reprezentanci sta v skupini še Flrvaška in Avstrija. S.K. Lepa prednost Rudis Rudar - Delmar Izola 27:19 (10:8) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 400, sodnika Čeak (Ljubljana) in Babič (Domžale). Rudis Rudar: Lesjak, Podbregar 1, Medved 4, Maček, Teržan 2, Vrbnjak 3, Kosec 5, M.Lipovšek, Čater 5, Čop 4, Voglar 3, Randže-lovič. Delmar Izola: Božič, Avsec 2, Lončar, Cah 4, Kovač 1, Ropotar, Boglič, IpšaS, Matjaševič l,Dokič 4, Mičovič 2, Rojc. Bašičevi varovanci so dobro zaigrali le na trenutke, kljub temu pa so dosegli lepo prednost pred povratno tekmo, ki bo 25. t.m. v Izoli. Gostje, kijih vodi legendami trboveljski rokometaš Zdravko Ačkun, so se "rudarjem" upirali do sredine drugega polčasa. Takrat je domačim uspelo nekaj protinapadov in razlika je hitro narasla. Najboljši v domači vrsti je bil znova vratar Randželovič, zelo uspešna sta bila tudiKosecin mladiTeržan, pohvaliti pa velja tudi Vrbnjaka. Trboveljski kapetan je namreč svojevrstna posebnost. Tako kot v prvenstveni tekmi zInterierom tudi tokrat ni bil v igri niti sekunde (čeprav je Maček zelo slabo igral). Vstopil je le ob sedemmetrovkah (potem, ko je prvo Čater zastreljal) in kar trikrat zadel, skupno z uvodno prvenstveno tekmo pa je tako nanizal že sedem zaporednih uspešnih strelov s črte sedmih metrov. S.F. Slabo tudi v prijateljski tekmi Inžiniring Šarbek - Šešir 29:22 (13.16) V premoru prvenstva po prvem kolu zaradi reprezentačnih tekem so igralci Inženiring Šarbka odigrali prijateljsko srečanje z drugoligašem Šeširjem iz Školje Loke. Po katastrofalni igri v prvem polčasu so se v drugem le zbrali in premagali drugoligaša. Že danes (četrtek) pa bodo morali pokazati precej več, saj je na sporedu prvo srečanje 2. kola pokala, njihov nasprotnik pa je ekipa Škofljice, ki nastopa v 2. ligi. V soboto pamorajo v goste nasrečanje 2. kola v Lj ubljano proti Kodelj evu, ki pa je že osvojil prvi dve točki v novem prvenstvu proti ekipi Trebnjega. S.K. KOŠARKA Peti zaporedni poraz Satex Maribor - Iskra Litus 80:76 (68:68, 36:36) Maribor, dvorana Tabor, gledalcev 400, sodnika Potočnik (Slovenske Konjice) in Dovč (Domžale). Satex: Jevtovič 6, Besedič 2, Primorac 24, Mežko 2, Radan 13, Potisk 7, Kotnik 26. Iskra: Kandžič 29, Japič 3, Peterlin 18, Džurišič 6, Bošnjak 11, Šetina 2, Šiško 7. Igralci Iskre Litusa iz Litije so zaigrali proti Satexu iz Maribora v popolnoma drugačni luči kot na dosedanjih štirih prvenstvenih srečanjih. Ekipi sta bili celo tekmo popolnoma izenačeni, saj si ni nobena ekipa priigrala večje prednosti. V drugem dela srečanja se je v 28. minuti poškodoval kapetan litijske ekipe Alojz Šiško. Zamenjal gaje 16-letniMario Japič in v 32. minuti srečanja so igralci Iskre Litusa dosegli največjo prednost - 4 točke. V podaljšku so od druge minute, pri rezultatu 72:72 do pete minute gostitelji dosegli delni rezultat 6:1 in to je bilo tudi dovolj za končno zmago in dve "zlati točki" sta ostali v Mariboru. M.Š. ATLETIKA Rekreacija je pred vrati Trbovlje - Konec preteklega tedna je bila v Sloveniji vrsta atletskih prireditev, ki je množice pritegnila na piano, saj se počasi končuje akcija športne zveze v tednu športne aktivnosti pod geslom -Rekreacija je pred vrati - odpri jih. ŠD Krašnja je poleg pohoda organiziralo tudi prilj ubljeni Tek za krof. Člani in mladinci tečejo na 8,5 km, pionirji pa na 2 km. Med pionirkami je zmago dosegla Aleksandra Tomovič, Zečija Misimi je bila 3. in Milada Omeragič 7. Med starejšimi pionirkami je zmagala Maruša Misimi, Vulnet Misimi pa je med pionirji zasedel 2. mesto, čeprav so bili njegovi nasprotniki starejši od njega več let. Organizatorji tradicionalnega Teka ob Krki so morali prireditev, ki bi bila že v maju - takrat so imeli težave z naraslo Krko, speljatikonec septembra, ker se že pripravljajo na vsakoletni tek Po ulicah Dolenskih Benetk. Lepo speljane proge na 7,5 km, 10 km in 21 km so privabile množice tekačev iz cele Slovenije. Lepo vreme je omogočilo vsem tekačem odlične rezultate, saj so mnogi dosegli svoje najboljše na 10 in 21 km. Tekmovalka Heda Kotar (Rcnt-a car Juvan) je dosegla absolutno zmago na 21 km in odličen čas 1.29,30. Med člani do 40 let je na 10 km Franc Guzej osvojil 2. mesto, na3. mesto paseje u vrstilBojan Kotar . Med starejšimi člani je Avgust Laznik zasedel 4. mesto, Fajfar iz Kisovca pa 5. Na 7,5 km dolgem teku sta sodelovala tudi Cveto Ivšek in Pavle Kreže, oba pa sta v svojih kategorijah osvojila 3. mesto. V Sevnici so pripravili ulični tek, na katerem so se poleg številnih starostnih kategorij za pionirje pomerili tudi člani na glavnem teku, tekle pa so tudi družine z vsaj 3 člani. Absolutno zmago na 5 kmje osvojil Romeo Živko (Gradex), Franc Guzejje bil 5., med članicami pa Heda Kotar 6. Na družinskem teku je slavila družina Misimi -tekli so oče Nuri, sin Vulet ter hčerka Zečija. P.K. Lebar in Božjak zasavska prvaka Izlake - Teniška igrišča na Izlakah so letos že petič gostila teniške veterane Zasavja v starostnih kategorijah nad 35 in nad 45 let. V mlajši malo številčni kategoriji 16 igralcev je znova dokazovalo dobro pripravljenostjožeta Lebar (Izlake), ki je vse nasprotnike premagal brez izgubljene igre. V finalu se mu je sicer pogumno upiral Franc Kotnik (Zagorje), vendar ni uspel iztržiti več kot časten poraz. Poraženca v polfinalu Miha Hild in Mirko Kužnik sta si prislužila 3-4 mesto. Vrstni red: 1. Lebar. 2. Koritnik, 3-4. Kužnik. Hild. V starjši kategoriji nad 45 let je bilo 5 igralcev, lansko zmago pa je ponovil tudi letos zelo živahni Mirko Božjak (Trbovlje), ki je v finalu z 9/3 premagal starosto trboveljskega tenisa Janija Kužnika. Tretje mesto sta si delila Zdenko Fritz (Izlake) in Miloš Vengust (Trbovlje). M.H. Turnir Manager 95Šabanoviču Izlake - Tradicionalni jesenski teniški turnir Manager Zasavja, ki je hkrati tudi memorialni turnir v spomin na preminulega Staneta Gošteta, je letos malce nepričakovano todapovsemzasluženo osvojil Emil Šabanovič (IGM Zagorje), ki je v finalu premagal domačina Zdenka Fritza (LB Zasavje). M.H. Ule nepremagljiv Izlake - Zadnji klubski turnir za posameznike na Izlakah je potekal podobno kot vsi dosedanji. Aljoša Ule je potrdil dobro telesno pripravljenost in dokazal vsem, da je trenutno št. 1, vsaj kar se tiče izlaške-ga tenisa. V počastitev občinskega praznika Zagorje pa je zmagal tudi na neuradnem občinskem prvenstvu, prav tako je nepremagljiv v klubski ligi za posameznike. M.H. KEGLJANJE Fenomenalni Stoklas Trbovlje - Trboveljski kegljač Uroš Stoklasje še naprej v izvrstni formi. Potem, ko je odlično nastopil v reprezentančnem dresu v Avstriji in Makedoniji, seje izkazal tudi v uvodnih dveh nastopih v prvi državni ligi. Obakrat je bil med najboljšimi posamezniki v celotni ligi in bil seveda najzaslužnejši za stoodstotni izkupiček Dadasa Rudarja. Stoklas je v Trbovljah podrl 951, v Ljubljani pa kar 973 kegljev. Dadas Rudarje tako doma premagal Celje s 5:3, v gosteh pa malce presenetljivo Gradis Norik s 6:2. Z dvema zmagama so kegljači trenerja Jožeta Dolanca seveda skupaj z državnimi prvaki iz Kranj a na vrhu prvenstvene lestvice. Ženska ekipa Rudarja, kije lani osvojila tretje mesto, je v uvodnih dveh krogih doživela dva poraza. Najprej so jih na trboveljskem kegljišču seveda premagale državne prvakinje iz Celja (Miroteks) z 8:0, v drugo pa so s 5:3 izgubile proti Gradisu Noriku. Zelo uspešno sta sezono pričela tudiobazasavskadrugoligaša: Litija je doma premagala Radensko (8:0) in v gosteh Ljubelj (5:3), hrastniški Eho pa je naprej remiziral v Tržiču z Ljubeljem (4:4), nato pa z maksimalnim izidom 8:0 v Trbovljah ugnal moštvo Žalca, S.F. Gladka zmaga EHO Hrastnik-Žalec, 8:0 (5042:4752) Trho vi j c - Kegljači hrastniškega EHA, ki kot domačini vse svoje nasprotnike gostijo na Kegljišču Rudarja v Trbovljah, so v 2. krogu prvenstva 2. državne lige gostili bivše prvoligaše iz Žalca in brez težav zmagali z najvišjim možnim izidom. Tekma bo ostala v spominu po tem, da je prvič zaigral za Hrastničane njihova no vaokrepitev Bojan Burja, kije bil tudi najboljši igralec tega srečanja. Rezultati: Tomše-Dobrajc 869.841, Burja-Kunšek 887:750, Z. Drame-M. Kompan 799.796, Mijatovič-Grm 824:783, Šeškova-Mikola 843:795, in Duh-B. Kompan 820:787. J.P. LOKOSTRELSTVO Pavlovič odličen Zagorje ^ V soboto je bila na Brdu pri Kranju prijateljska tekma v članski konkurenci v stilu compound 3D. Zagorjan Alojz Pavlovič jeosvojil odlično 2. mesto. P.S. MALI NOGOMET Zmaga v derbiju Litija - V petek seje pričelo prvo državno malonogometno prven- stvo. V premiernem letu v ligi nastopa 10 ekip, ki so si pravico nastopa zagotovili na regijskih in v dodatnih kvalifikacijah. Ena izmed ekipprihajatudi iz Litije -Inženiring Šarbek. V prvem kolu so v derbiju premagali po ocenah najmočnejšo ekipo in kar prvega favorita ekipo Mila Juventus iz Šentjurja z rezultatom 2:1. Preostali izzidi: Poeto vio-Bronx Baraccuda 3:1, Marmor Hotavlje-Alples šport fit 7:3, Interier-Elektro rogič 2:5, Carioce az Stella-šanpier hlapi 3:1. S.K. V znamenju športa Trbovlje - Šahovski klub Rudar 'rbovlje je ob koncu Tedna športa rganiziral šahovski turnir, repričljivo je zmagal Uroš čalokar s petimi točkami, drugi j e bil Rado Bajda 3,5, I ^ tretji Slovenije. Igra se sedem kol po švicarskem sistemu. Tempo igre je 2x2 uri 40 potez plus 1 ura za 20 potez in pol ure do konca. Prvak 2. lige se uvrsti v višjo šahovsko ligo. Za ekipo nastopajo 4 člani, ena članica in en mladinec. V prvem krogu seje ekipa Rudarja pomerila z ekipo šahovskegaklubaPonikve. Šahovski klub Rudar Trbovlje v postavi (Zalokar, Kotnik, Bajda, Kotar, Ulaga, Dušak) je v prvem krogu na domačih tleh visoko premagala ekipo ŠK Ponikve z rezultatom 5.5 proti 0.5. S tako visoko zmago je ŠK Rudar eden izmed favoritov za prva tri mesta v ligi. Naslednja dva kroga se bosta igrala v Slovenski Bistrici 14. oktobra ob 8.00 uri drugi krog in ob 15.00 uri tretji krog. M.V. VETERANI NA PRIMORSKEM Litija - Veterani NK Litija so pretekli teden preživeli na Primorskem. Tako so v petek odigrali prijateljsko srečanje v Mirnu pri Novi Gorici in HI fl Andrej Novak 3,5, sledijo 4. Crnomarkovič 3, 5. Knez 3, 6. Majcen 3 točke. Sodelovalo je 12 igralcev. M.V. Visoka zmaga Trbovlje - V soboto, 30. septembra se je začela 2. šahovska liga VZHOD. Sodeluje 24 ekip iz premagali domačo ekipo Adria z 2:1. Zadetka sta dosegla Vovk in Južnik, lahko pa bi bil rezultat precej višji za Litijo, saj so zapravili še nekaj lepih priložnosti. V soboto pa so skočili v notranjost Italije ter se v bližini Udin (Videm) pomerili zekipo Barazzeto terizgubili ■z 1:0. S.K. Promet Trbovlje, Hrastnik - 29. septembra so policisti PP Hrastnik pri rednem delu ugotovili, daJ.M. vozi pod vplivom alkohola. Pri pregledu dokumentov so ugotovili, da je bil avto, ki ga je vozil J.M. prejšnji dan ukraden lastniku E.E. iz Trbovelj. J.M. sije prislužil kazensko ovadbo. Hrastnik - 30. septembra se je zgodila hujša prometna nesreča. Voznik D.D. je vozil svoj osebni avto od Steklarne proti Riklovem mostu. Zaradi vožnje po levi strani ceste je trčil v opel kadeta, ki gaje vozil P.S. V nezgodi so bili D.D., P.S. in sovoznica P.S-ja O.K. lažje poškodovani. Škoda pa je kar precejšnja. Po oceni policistov iz PP Hrastnik jo je kar za milijon tolarjev. Zagorje - 1. oktobra so bili policisti PP Zagorje obveščeni o prometni nesreči z manjšo materialno škodo in pobegom. Na cesti v kraju Stope je voznik golfa K.M. vozil iz Zagorja proti Kisovcu. Iz nasprotne smeri je po sredini vozišča pripeljal neznani voznik in oplazil golfa, nato pa odpeljal naprej. Policisti so ugotovili, da neznani voznik vozi svetlejši avto, po vsej verjetnosti znamke Renault 4. Na podlagi sledov so ugotovili, da gre za Ji. iz Zagorja. Zagorje - 2. oktobra je neregistrirano vozilo renault 4 pri vzvratni vožnji poškodovalo vozilo lada 1300, kije last D .M. iz Zagorja. Na vozilu je nastala manjša materialna škoda, policisti pašo kmalu našli povzročitelja. Gre za voznika K.U. iz Zagorja. Vse več nesreč s pobegom! V Zagorju opažajo, daje vedno več nesreč s pobegom s kraja prometnih nezgod, v katerih nastane le materialna škoda. Se pravi brez telesnih poškodb. V večini primerov povzročitelje odkrijejo. Največkrat povzročitelj s kraja nesreče pobegne zaradi vpliva alkohola ali pa gre za povratnike kršitev cestno prometnih predpisov. Policisti zato voznike opozarjajo, da so pri prometnih nezgodah previdni in si poskušajo zapomniti registrsko številko, znamko in barvo vozila, če je možno pa tudi opis voznika. č <1 Zasavska magistrala je 25. »VA-zntk -racf«™ It N I, vX-X-X\->X-X-X-X-X'Xv:\\-X\vX\\\-XvXvX\vXvXvX4X\-XvX\v!:\\\\\-X-X-XvX-X- nesreče umrl voznik zastave B.N. Iz ....______________________________________________________ Trbovelj. V tteprtjsftedncm nvinku ju reševalci, vendar B.N.-ju ni bilo več moč pon verjetno v slovenski statistiki prometnih nesreč ostala zabeležena le kot še ena nesreča s smrtnim Izidom. Natančno pred tednom d ni srno v našem časopis« poročali o obeti hza rekonstrukcijo Zasavske magistrale in zapisali, da denarja še nekaj časa verjetno ne bo. Ob tem se nZpo magistrale že v letu 1988. takrat so bile namreč pobude za rekonstrukcijo ceste precejšnje. Vsekakor pa je jasno, da je za nekatere prometne nesreče za Savo, tudi tiste z najbolj tragičnim izidom, delno kriva tudi slaba in neustrezna cesta. Ta je —«**»*—«• «* * Hrastnika. Zato previdnosti na tej cesti ni nikoli dovolj, ,še posebej na ovinkih pri Term, >x|:j:j:v:j:|::xi::::X::: !!!!!!! Kradejo kot srake Hrastnik - V noči iz 30. septembra na 1. oktober je neznanec iz parkiranega avtomobila odmontiral obe zadnji kolesi. Lastnika avtomobila L.F. je tako oškodoval za dobrih 40 tisočakov. Za storilcem še poizvedujejo. Aufbiks jj' Aufbiksaiji so ta teden padli v jesensko depresijo, zato na področju njihovega delovanja ni nič pretirano novega. Verjetno si nabirajo moči za zimski del sezone. Po vsej verjetnosti samo s suhimi treningi in kondicijskimi vajami. jk Medtem ko aufbiksarji mirujejo 9 Pa Društvo AA vljudno prosi A.Ž. iz Laškega, naj se zglasi v njihovih društvenih prostorih. Z 1,74 promila vesečesa si je namreč prislužil 20 odstotni popust pri vseh njihovih storitvah. AA pričakujejo A.Ž. z odprtimi rokami, saj bi ga prav radi povabili tudi k trajnejšemu sodelovanju. m Jutro. Izza oblakov se je že kazalo sonce. Kot zadnja prihitim na naše zbirališče in že se odpravimo v Ljubljano, kjer smo se zbrali vsi tisti taborniki in skavti Iz Slovenije, ki smo nameravali naslednjih trinajst dni preživeti v tujini. Vožnja po Sloveniji je bila zabavna. Popeljali smo se skozi Karavanški predor in že smo bili v Avstriji. Pot smo nadaljevati do Salzburga, kjer smo si ogledati mestni trg, katedralo in grad. Po končanem ogledu mesta smo bili zopetnaavtobusu. Da nam ni bilo dolgčas, smo si zavrteti film in še preden se je končal, smo že biti pri Kraljevem jezeru. Pot nas je vodila naprej in v večernih urah smo prišli v Munchen. Skuhati smo si večerjo in odšli nočnemu življenju nasproti. Ulice so bile polne turistov, barčki so biti zasedeni in z vseh koncev se je slišala pesem. Ker nas je čas že preganjal, smo morati iti naprej. Čakala nas je nočna vožnja proti Nizozemski. V jutranjih urah smo prispeti do našega kampa, blizu mesta Dronten. Postaviti smo si tabor in pripraviti zajtrk. V vsakem šotoru smo spali po štirje taborniki in sami kuhali. Nihče ni bil utrujen po dolgi nočni vožnji, zato smo se odpraviti raziskovat Amsterdam. Severne Benetke, tako pravijo temu mestu, ki ima polno kanalov, imenovanih grah ti. Čez njih peljejo mostovi, kijih je v Amsterdamu 650, najbolj znan pa je most Amstel. Mesto ima obliko polmeseca, vse hiše pa so zgrajene na kolih. Najbolj znamenita palača na Donu ima 13659 kolov. Sprehajali smo se po ozkih uticah, kjer je bilo polno turistov in majhnih trgovinic. Obiskati smo tudi utice, kjer so javne hiše. Ker pa je čas hitro mineval, smo zopet sedli v avtobus in se odpeljali do Atlantskega oceana. Med potjo smo občudovali ravnino. Daleč naokrog ni bilo videti nobenega hriba. Mlini na veter so nas navdušili. Najbolj pa nam je bilo všeč, ko smo se skozi tunel peljati pod morsko gladino. In že smo bili ob Atlantskem oceanu. Čeprav smo prispeti v večernih urah, smo si vseeno šli namakat noge. Peščena obala, toplo morje in sončni zahod, vse to je sedaj samo še spomin. Pred nami je bila prva noč spanja v šotorih in spet je bil tu nov dan. Naslednja dva dneva smo preživeli naJamboreeju. To je prostor, kjer skavti in taborniki vsega sveta 10 dni spoznavajo okolico, nove prijatelje, nove države. Na letošnjem Jamboreeju je bilo okoli 30 tisoč udeležencev, od teka 270 tabornikov in skavtov iz Slovenije, ki so bili na Jamboreeju vseh 10 dni, mi pa smo ga obiskali le čez vikend. Skavti in taborniki so se preizkušati v različnih veščinah kot so padalstvo, kolesarstvo, jadranje, plezanje, risanje, potapljanje, šli so na progo preživetja... T oda na vse preizkušnje so lahko šli le, če jih je bilo osem v skupini, vsi pa so morati biti iz drugih držav. Med seboj so menjavati našitke, rutke, taborniške srajce in kar je najbolj pomembno - spletli so nove prijateljske vezi. Tudi mi smo se vključiti v njihovo življenje in že smo sc preizkusiti v plezanju po umetni steni, Slovenija se predstavi v risanju... Obiskati smo slovenske tabore in se pogovarjati z vodilnimi. Ti so se imenovati staff. Med seboj so se razlikovali po ruticah. Udeleženci so imeli rumeno-zelene, staff pa je nosil modre. Preizkusiti smo se tudi v menjavanju in trgovanju različnih stvari. Obiskati smo tudi predstavitvene šotore vseh držav, ki so sodelovale. Slovenski šotor je predstavljal in razkazoval narodne noše, mnogo pa je bilo tudi propagandnega materiala, tako da so dostojno predstavljati Slovenijo. Proti večeru so se s kolesi nekateri odpravili v bližnji narodni park, dmgi pa so uživati v bazenu. Prišel je zadnji dan Jamboreeja in na ta dan smo se v areni predstaviti tudi Slovenci. Arena je prostor, kjer so se predstavljale države, kjer je potekal začetek in tudi konec Jamboreeja. Poleg Slovenije so se na ta dan predstavile tudi Francija, Meksiko in Romunija. Vsi slovenski taborniki in skavti so imeti oblečene enake uniforme. Na odru so zapeti dve narodni pesmi, odplesati narodne plese in predstaviti kurenta. Po mojem mnenju sta se najlepše predstavila Meksiko in Slovenija. Vse to je snemalo mnogo nacionalnih televizij in med njimi tudi naša. Vse sc enkrat konča in tako se je tudi za nas končal Jamboree '95. Spet nas j e čakala večerja, le še malo smo se namočiti v bazenu in že se je stemnilo. Odšli smo do obale, kjer je bil za vse udeležence Jamboreeja pripravljen ognjemet, pokazali pa so nam tudi vse svoje ribiške ladje. Po končanem ognjemetu smo se odpraviti nazaj v kamp, kjer je bil ples. Naslednje jutro pa smo morati ponovno zgodaj vstati, pospraviti tabor, podreti šotore in iti Franciji naproti. (se nadaljuje) Tanja Trop ,, t. hči na Z:,I,V1> ' MK-n/ofom: Hunta Zagorje. Potenju /agorje, Avtok.e- ~ ' - Zasavc. Razpoznavni znak Nizozemske Potovanje na Nizozemsko V Trbovljah se je Hare Krišna že precej M razširila, mnogo Zasavčanov seje pričelo učiti mantranja, mnogi so postali vegetarijanci in redno obiskujejo srečanja imenovana Bakti yoga,kjcr spoznavajo življenje Krišne, pojejo, mantrajo, jejo vegetarijansko hrano in navezujejo prijateljske stike. Pred kratkim pa je v Zasavje prišel poseben gost iz Indije Sarvabhavana Prabhu in tako še popestril večer bakti yoge. Prav z veseljem je odgovoril tudi na moja vprašanja, saj ni povsod tako, da bi tudi v medijih razlagali o Hare Krišni, saj ima marsikdo napačno predstavo o tej veri. "Moram povedati, da mi je v Sloveniji zelo všeč in, da to ni moj prvi obisk v tej čudoviti deželi, tukaj sem sedaj že tretjič. In tudi pri vas v Trbovljah mi je zelo všeč." In kako je sploh prišel v stik s Hare Krišno? "Leta 1973 sem prišel v stik z gibanjem v Berlinu, kjer sem študiral. Na začetku sem izku sil vse materialne stvari, toda kmalu sem spoznal, da nisem človek, ki bi se trudil za te dobrine, kajti tudi ljudje, ki imajo zadovoljene te dobrine niso srečni. Materialne dobrine ne odgovorijo na bogova vprašanja. Videl sem, da tudi bogati ljudje trpijo, so v tesnobi, zbolijo, ostarijo in potem umrejo. Zato sem se odločil, da ostanem v Hare Krišni." Sarvabhavana Prabhu prirejaraznorazne seminarje, vodi poletne tabore, kjer se zbirajo privrženci Hare Krišne in vodi tečaje vegetarijanske kuhinje. Ko sem ga vprašala, kaj ponudi svoj im gostom, je dejal: "Zelo rad kuham, kuhanje mi je v veselje. Svojim gostom vedno pripravim kaj takšnega, kar imajo radi. Če bi me ti obiskala, bi ti pripravil jajčevce s parmezanom in paradižnikovo omako. Če bo prišel na obisk Nemec, mu bom postregel s krompirjem, Švicarju pa bi ponudil travo (to je le šala)." In kakšen je sploh namen Hare Krišne? "Svetu želimo pokazati, da lahko vsakdo prakticira zavest Krišne. Pridružujejo se nam glasbeniki, filozofi,... ljudje različnih zanimanj. Naš interes ni, da bi ljudje spremenili vero, prepričanje, radi bi jim dali znanje, da lahko postanejo dobri državljani in popolni ljudje. Radi bi, da bi ljudje živeli v svetu brez stresov in, da bi srečo dosegli tudi v naslednjem življenju. In skrivnost tega znanja je v tem, kako doseči ta cilj. Ta proces se imenuje Bhakti yogaali zavest Krišne. Jaz sem v Hare Krišna našel smisel življenjain v tem svetu sem zadovolil svoje želje in hotenja." Sarvabhavana Prabhu je predaval čudovito lekcijo o smislu življenjainmarsikdoje spoznal, kaj je smisel tega življenja, da ni vse samo materialni svet, materialne dobrine, da lahko tudi z mantranjem dosežemo smisel življenja in da smo srečni v tem življenju in bomo tudi v naslednjih življenjih srečni. "Naslednji teden se vrnem nazaj v Nemčijo, kjer trenutno živim, toda upam, da bom lahko kmalu spet obiskal Slovenijo." Za konec pa naj vam napišem še sporočilo, ki vam ga namenja Sarvabhavana Prbhu: "Sedaj je čas, da ustavimo svoje trpljenje in premagamo smrt z razumevanjem večnosti duše." Tekst in Joto: Saša Grobljar Mala kopriva za urejevanje sladkorja v krvi To je do 80 centimetrov visoka enoletnica, kije zelo podobna veliki koprivi. Liste imamajhne, jajčaste. Ima svojevrsten duh, ki ni izrečno neprijeten, je pa neprijetnega okusa. Cveti od julija do avgusta, seme pa dozoreva jeseni. Zdravilni deli rastline: Uporabljamo cvetečo in neevetečo zel, nabiramo jo od maja do konca julija. Vse rastline posušimo v senci in šele suhe na drobno zrežemo. V koprivah so velike količine mineralnih snovi, tako železa, magnezija, natrija, kalija, fosforja, kalcija in kremenca. Dalje so na urejevanje količine sladkorja v krvi deluj či hormoni, važen encim šekretin, čreslova kislina, škrob, galusova kislina in A vitamin. Izvleček iz drobno narezanih koprivnih korenin, pomešamo s čistim vinskim kisom, kar pomaga pri rasti las, proti prezgodnjemu izpadanju las in zoperprhljaj. Vinski kis pripravimo tako, da koprivne korenine denemo v močan vinski kis, postavimo dobro zamašeno steklenico na sonce in vsebino odcedimo. Umetne esence in podobnih kemičnih kisov ne smemo uporabljati v nobenem primeru. N --------- To vse boU ugotavlja in potrjuje tudi uradna znanost. Zdravljenje z naravnimi zelišči je do našega telesa manj nasilno in ponavadi dolgotrajnejše od zdravljenja z umetnimi zdravili, toda končno ozdravljenje je temeljito. Jesen je čas, ko narava na vsakem koraku ponuja svoje sadeže. Le nabrati jih je potrebno. Tokrat smo za vas izbrali nekaj zelišč z zdravilnim učinkom, ki naj nebi manjkali v naših domačih lekarnah. Pomembno je, da kadar zelišča sami nabiramo ali izbiramo, da se temeljito podučimo o učinkih vsake rastline, ki pride v poštev. Vsaka površnost pri prepoznavanju rastlin in njihovega delovanja ima lahko za nas hude posledice. Sami nabiramo in uporabljamo le tista zelišča, kijih res dobro poznamo. Žajbelj: Znan je rimski pregovor: Zoper silo smrti je žajbelj na vrti. Nabiramo mlade poganjke in liste, preden e ve to. Hitro ga posušimo v senci. Žajbljev čaj čisti dihala, vneto grlo in žrelo, vnete mandlje, ustno sluznico, zdravi pljuča, nahod in katarje. Čaj grgramo, lahko pa liste nasekljamo in namočimo v alkoholu, po 8 dneh precedimo in po potrebi damo žličko izvlečka-v kozarec vode za grgranje. Žajbljev čaj ustavlja močno potenje pljučnih bolnikov, pu hertetnikov, žena v meni in po porodu. Zanimivo je, da rahel čaj potenje pospešuje, močan pa ga zadržuje in preprečuje. M kožnih boleznih pomagajo kopeli večkrat dnevno v o d varu žajblja, zdravijo ekcem in garje. Umivanje z žajblom lase krepi in jim daje lesk. Prav tako parne kopeli zdravijo mehur in mokrila ter lajšajo težavno mokrenje. Ko garje zadela kap, naj popije po 2 skodelici tega čaja dnevno. Sladkorniki naj pijejo čajno mešanico žajblja in rmana v enakih delih 2-3 krat na dan. Čaj žajblja pomaga pri protinu in revmi, pomirja živce, drgetanje udov. Natiranje s čajem seobnese pri tresavici. Pri želodčnih težavah se ob pitju žajbljevega čaja vrača apetit, poležejo pa se vnetja črevesja in želodca, težave v jetrih in žolčniku. Žajbelj je tudi zdravilen za ženske težave in bolezni: zdravi beli tok, odpravlja nagnjenje k splavom, pomaga ob meni. Doječe matere naj pijejo ta čaj, ko odstavijo otroka. Tudi nosečnice s pridom popijejo po 2 skodelici tega čaja na dan. Pri nalezljivih boleznih je treba pridno piti ta čaj, da se obvarujemo okužbe, žajbelj je namreč bakteriociden. Grgranje z žajbljem in splakovanje ust z njim ohranja zobe zdrave in lepe in odpravlja neprijetno sapo iz ust. Tropotcc: Imamo tri vrste tropotcev: velikega, srednjega in suličastega. Je eno prvih, najbolj zdravilnih in najbolj razširjenih zdravilnih zelišč. Vse vrste tropotcev so približno enako zdravilne. Uporabljamo korenine, liste, cvetove in seme. Pijemo čaje, iztisnjene sokove, kuhamo sirupe, pripravljamo z vinom in medom. Liste hitro posušimo, da ne počrnijo, sicer so brez vrednosti. Po svojem učinkovanju je podoben lapuhu. Deluje antibiotično, ker uničuje bakterije, zato se poškodbe hitro celijo. Bolj kakor katero koli zelišče čisti kri, mehur, ledvice, pljuča, želodec. Zato ga priporočajo ljudem s slabotnimi pljuči, šibkim glasom, bledičnim, ki so polni izpuščajev in lišajev, ki večno pokašljujejo, so stalno hripavi in mršavi. Uporabljajo ga proti zlati žili. boleznim mehurja, ledvic, belem toku, premočnimenstruaciji. Vino ali med, kuhan s tropotcem, je izredno zdravilen pri protinu. Sok iz stolčenih svežih listov zdravi vse zunanje poškodbe, rane, udarnine, ureznine, ugrize, pike žuželk, ozebline. Zobobol preide, če tropotec žvečimo ali z njegovim sokom splakujemo usta. V bolne oči nakapamo svež sok tropotca Suličasti tropotec insevnetjepozdravi. Vbolnouho nakapamo svež sok zoper bolečine in trganje. Zdravilno je tudi seme: uravnava prebavo, pomirja črevesna vnetja, deluje proti bronhitisu. Seme posušimo in zmeljemo v prah. Noževo konico prahu damo v kozarček črnega vina in izpijemo 3 čaše na dan proti driski. Lahko pa samo žvečimo seme. Rman: Je trajnica, visoka do 50 cm, cvete belo ali roza rdeče, in sicer od junija do jesenske slane. Nabiramo nadzemne dele cvetoče rastline ali samo cvetje. Zaradi številnih učinkov snovi je rman prav močno zdravilen. Čaj zdravi dihala. Soparo in tudi čaj potegnemo v nosnice pri nahodu. Vpliva na dotok krvi v srce, ureja kroženje krvi in s tem srčni utrip, zdravi okvaro srčne mišice in angino pectoris. Povečuje odpornost proti boleznim. Čaj je zelo zdravilen za črevesje in želodec, odpravlja neješčnost, krče v črevesju in želodcu, vnetje sluznice debelega črevesa, zaprtje, zastoj vode in motnje v jetrih in žolčne krče. Ugodno vpliva na sečila, ko zaradi obilnega kalija spodbuja ledvice k delo vanju, da izločajo seč, pa jih ne draži, odpravlja katar mehurja, močenje postelje in bolezensko tiščanje na vodo. Čaja ne smemo sladiti. Rman zmanjšuje težave protina in revme. Tudi zadržuje sladkorno bolezen, zlasti v njenih začetkih. Zelo se obnese pri notranjih krvavitvah, krvnemu izmečku, krvavitvah iz danke, ledvic, nosa in običajnih ran. Za ženske je rman prvovrstno zdravilo zoper vse tegobe, ureja premočno ali prešibko menstruacijo. Ta čaj je izvrstna pijača in tudi dobro sredstvo za izpiranje pri belem toku, krčih maternice. Čaj grgramo pri zobobolu. S čajem izpiramo rane, udarnine, pike žuželk, polagamo ga kot obloge stolčenega na udarjena in odrgnjena mesta. . (Po knjigi "Domača lekarna patra Simona Ašiča" priredila M. J.) Prestolnico Katalonije Barcelono marsikdo pozna po olimpijskem stadionu, Piccasojevem muzeju ali nedokončani Gaudijevi katedrali. Tudi pristanišče mesta je zanimivo, sploh če ga gledaš z Zidovskega hriba. Ulic ob pristanišču se je dobro izogibati, saj bojda v njih kar mrgoli tatičev. Mimogrede ti sunejo torbico. Tako se je najbolj varno odpraviti po rambli proti katalonskemu trgu v center, kjer stoji tudi ogromna sedemnadstropna veleblagovnica. Zanimiva je seveda rambla. Na tem tlakovanem prizorišču sredi dveh prometnih cest posedajo utrujeni dnevni nakupovalci, ki morajo "čas na zadnjici" tudi plačati, podjetneži prodajajo ptiče, glasbeniki igrajo "na glavnik", slikarji portretirajo mimoidoče, plesalci izvajajo sambo, brezposelni igralci pa okamenijo. Dobesedno. Spretno se našemijo in postavijo na mesto, s katerega se ne ganejo prej, dokler škatlica pred njimi ni polna pezet. Ko stojiš pred njim, je ves srebrn ali bronast ali zlat. Njegova stegnjena desnica je tako mirna, da zares podvomiš, da bi utegnilo tisto tam tudi dihati. Šele, ko si rečeš ok in vržeš nekaj cvenka v škatlico, te preseneti in s svojo teatralno naravo spremeni položaj. mm Katedrala sangrada familia je obiskovalcem Barcelone všeč prav zaradi tega. ker je nedokončana. Graditi jo je začel arhitekt Gaudi. Še preden pa je delo končal, gaje nekega dne. ko je opazoval potek dela, povozil tramvaj. Salvadore Dali, katerega muzej v Fiegerasu smo si ogledali zadnji dan potovanja, pa ni umrl med delom. Pravzaprav je Dali po smrti svoje soproge Gale prenehal ustvarjati. Za časa svojih najbolj plodnih dni pa je ustvaril vrsto umetnij. Njegov muzej je prepoln šokantnih optičnih zanimivosti, skulptur in slik. Kako ne, saj je bil tudi Dali "odtrganec". Na eno večjih prireditev v Londonu je prišel na primer oblečen v potapljaško uniformo. Medtem pa je nekdo zaprl vrata in tako stisnil cevko, skozi katero je veliki slikar dihal. Ubogega Dalija je pričelo zvijati, saj mu je primanjkovalo zraka in je zakrilil z rokami. Ljudje so mu ploskali misleč, da gre še za eno potegavščino. K sreči je nekdo opazil, kaj se dogaja in Daliju s tem, daje odprl vrata, rešil življenje. Tekst in foto:Tatjana Polanc "Za danes sem zaslužil dovolj," je rekel kip in slekel obleko. Integralova voznika Milan Trampuš in Stane Brinjevec z Goranom Ceritem. Zadovoljni popotniki ALBOR. EL HORIZONTE TUTTO P AUDI? OTTO imuni n ir n s'>'.. - . fiiu JLJtiJanutlllJU DUD JtjjD J.nJMno < ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE EDA. KAJ? IMENA. IANASONAPATINI ESTANSOMBRE STVARI DELACOSAS, RADIO TRBOVLJE RADIO TRBOVLJE 98.1MHz ftg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333,26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 98.1MHz : ' . : : . . . ■ ■ V sredo, 18. oktobra OTVORITEV ob 16. uri Odprt vsak dan od 9. do 19. ure, sooota 21.10. od 8. do 19.ure. Organizator: ZASAVC d.o.o. Zagorje o/S tl * uit X ___________ 11 I ll L> MJ , ^ jf s^T Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 | - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le _ I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo I ^akrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA IN PARCELE V GABROVKI pri Litiji prodam kmetijo z gospodarskim poslopjem; 30,675 m2 kmetijskega zemljišča in 92,802 m2 gozdov. Možnost nakupa posameznih parcel ali zamenjave za stanovanje oziroma poslovni prostor v Ljubljani. Tel.: 061/59-544 po 19. uri. PRODAM 1000 m2 zemlje za gradnjo hiše ali menjam za enosobno stanovanje, ostalo po dogovoru. Tel.: 62^-30. PRODAM 1200 m2 parcele z gradbenim dovoljenjem, cena 35/ DEM za m2. Parcela je 2 km iz Litije. Tel.: 061/881-894. PRODAM garažo v Trbovljah -Kešetovo. Tel.: 25-465. ODDAM oziroma prodam garaže z urejeno dokumentacijo v Trbovljah na Nasipih. Marjeta Gačnik, Trbovlje, Trg Franca Fakina 6a. AVTOMOBILI IN REZERVNI DELI PRODAM Fiat 850, letnik 85, informacije na tel.: 25-919 ali 26-284, popoldan. PRODAM R 4 GTL. letnik 82, reg. do 6/96, cena po dogovoru, tel.: 21-663. PRODAM R 4 TLS, 1. 82, reg. do 7/96, bele barve, cena 90.000,00 SIT, tel.: 23-831, Andrej. PRODAM golfa JGLD, 1. 85, bele barve, tel.: 25^165, zvečer. PRODAM Z 128. CL 1100, 1. 86, reg. do 16/12-95. Tel.: 27-063, KUPIM Vugo 55 ali 60 od 1. 88 na-prej, tel.: 62-033. RAZNO ZAMENJAM rabljen barvni TV, ekran 63 cm za barvni KTV z ekranom 51 cm. Tel.: 61-842. PRODAM računalnik 128 s kasetaijem in z dvema Yoysticoma, 5 kaset in televizor. Cena 300 DEM. Tel.: 43-565. KUPIM hrastniško karto za premog, 3600 kg, do 32.000,00 SIT. Andrej Radič, Prvoborcev 39, Hrastnik. PRODAM novo še nerabljeno trajno žarečo peč TOBI AUTOMATIK, tel.: 62-261. PRODAM purane, lahko očiščene, cena 350 SIT/kg. Tel.: 42- 297. PRODAM dvojni (kombiniran) otroški voziček, cena 200 DEM, tel.: 27-149. KUPIM mešana drva z dostavo na dom. Andrej Radič, Prvoborcev 39, 61430 Hrastnik. PRODAM otroški športni voziček, posteljico z jogijem in termoakumulacijsko peč. Tel.: 24-965. IŠČEMO rutiniranega pevca in klaviaturista, tel.: 61-931. INŠTRUKCIJE, POMOČ INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM angleščino za osnovno šolo in za 1. in 2. letnik srednjih šol. Informacije na tel.: 43- 756, vsak dan od 12. - 14. ure. INŠTRUIRAM nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednjih šol. Informacije na tel.: 43-756, vsak dan od 12. - 14. ure. NUDIM pomoč na domu ostarelim in bolnim osebam. Tel.: 27-011. RENT-A CAR osebnih vozil, non-stop. Tel.: 27-386. MOŠKI, brez obveznosti, od 56 - 58 let, visok 175, inteligenten, športni tip, javi seraku. "RAK", p. p. 59, Zagorje. za brezplačni mali oglas Tekst: Moj naslov: ZA OČI DA VIDRO Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC In očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. Praizvodnjo konjoktr* lof, opta |n rgo*M m acato d.o.o. C 0 NT A CT VAM NUDIMO VSE VRSTE: NOVO NA TRŽIŠČU: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO KOZMETIKO EVE ČARE DOBAVNI ROK OD 0 DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta_ 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Presenetite svoje najbližnje s ČESTITKO ob rojstnem dnevu, obletnicah in drugih svečanih priložnostih. pokličite na uredništvo ZASAVCA 64 166, 64 250. DELAMO PROSVETNO DRUŠTVO SVObODA DObRTIfl TRbOVLTE DElAVsko PROSVETNO dRUŠTVO SvobodA DobRNA TrItovIje oddA v naJem c,osriNskE prostore v doMu DPD Svobod e DoItrna TitbovljE, HobkRAUTovA koloNijA 57. PrIJave Interesentov sprejema DPD SvobodA DobRNATfibovljE, HohkRAurovA koloNijA 57 ~ RAZpiSNA kOMisijA ~ do 10.10.1995. iNfORMACijE NA TeIeFonU 22'0b 1 . Vzgojno varstveni zavod Zagorje ob Savi Pečarjeva 4 SPOŠTOVANI! VVZ Zagorje vabi starše, da vpišejo petletne otroke, ki ne obiskujejo vrtca v program CICIBANOVIH URIC. Družili se bomo enkrat tedensko po dve uri. Vpisi potekajo v naslednjih enotah in oddelkih: CENTER C.zmage 7a, Zagorje JURČEK Cankarjev trg 2a, Zagorje CICIBAN Trg poh.bat.2, Kisovec KEKEC Izlake 6 MIŠKOLIN Šolska c.1, Zagorje PODKUM v OŠ Podkum MLINŠE v Zadružnem domu Mlinše ■četrtek 12.1095 ob 15.30 ■ sreda 11.10.95 ob 15.30 ■ sreda 11.10.95 ob 15.30 ■ ponedeljek 9.10.95 obl 6.00 sreda 11.10.95 ob 12.00 • sreda 11.10.95 ob 8.00 ■ sreda 11.10.95 ob 8.00 NAPITEK IZUMONE ARABSKI ŽREBEC MINERALNA VODA PRAČLOVEK ITALIJAN. TOVARNA AVTOMO- BILOV SLOVENSKI UMETNOSTNI ZGODOVINAR (VOJESLAV) REŠEVALEC UGANK KEMIJSKI ELEMENT (Na) NAJVIŠJA STOPNJA POPOLNOSTI ZAKON URAVNA- VANJA PONOVNEGA ROJSTVA lef NEPOTREBNO ZAPRA- VLJANJE DOBRIN HRVAŠ. POPEV- KARICA PRESADEK SKUPINA FRANCOSKIH PESNIKOV V 16.STOLET. VEDA O PREUČEVANJU RASTLIN K®A ZALIV PRI KANADSKEM DEVONU PASTIR OVNOV BRZOJAVKA IEZOVNA l VAŠKEM VELETOK V EGIPTU IGRALKA JOVOV1CH VTKANI NO VPITA UMAZANIJA MESEC V LETU ITMESTO JUŽNO OD REKA V JAR LIDIJA LAPAJNE JADRANSKI OTOK AFRIŠKA DRŽAVA SAfOEL DICHARDSON POŽIREK MAKEDONSKA REKA JAPONSKO MESTO JV ODNAGOVE OTOK OB MEGELLA-NOVEM PREHODU PISATELJICA SEIDEL POVRŠINSKA MERA NESTOSEV. OD SOFIJE PREDEL EVROPE OLGA REMS ANDREJ HIENG RAZPORED UR ORGAN VIDA SODOBEN KOROŠKI PLES PREBIVALEC ROVT REKA NA PELOPONEZU FRANCOSKA PEVKA (CELINE) TEODOR ČEŠUAR RAFKO IRGOUC ROBERT RED FORD NEMŠKA TENISAČICA HUBER DAMJAN KOVAČ RISBA JK OSSIP ZADKINE UTRJENA STAVBA NA HRIBU ITAL SMUKAČ (MICHAEL) ERNEST (LJUBKO- VALNO) NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 11.10.1995nanaslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: bon v vrednosti 4.000 S IT. Mesnica Ferdi Zagorje. 2. nagrada: bon v vrednosti 2.500SIT. Mesnica Ferdi Zagorje. 3. nagrada: bon v vrednosti 1.500 SIT. Mesnica Ferdi Zagorje. Izžrebanci nagradne križanke 34/95 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 S IT, Mesnica Ferdi Zagorje, Nevenka Ostanek, Kotredež 30, Zagorje ob Savi. 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 S IT, Mesnica Ferdi Zagorje, Erika Kavčič, Opekarna 13, Trbovlje. 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 S IT, Mesnica Ferdi Zagorje, Mitja Zakonšek, Kidričeva 2, Zagorje ob Savi. Vsem izžrebancem Čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredn ištvu časop isa Zasavc, C. 20. julija2c, Zagorje, do 12.10.1995. Če po nagrado ne morete priti osebno, sporočite to po telefonu in vam jo bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 35/95: D, S, COE, OLT, LED, PLESNIPAR, IME, JANJA LESAR, IŽ, MATEJKRAJCER, ME, SE, SAANE, LAR, ALTA, RIT, KREMA, SADNE, SMEH, TEMIS, ADVENT, EZOP, DIS K, MINK, ANT ARA,IR, ANAS, CER, AKAN, PM, SP, TENOR, ANGELO, KRPAN, VAL, TOLAR, AVAL, KNEZ, TINA, ISARCO, ATAIR, JEN, EVKAIN, ANDI, ATA. mesnica-delikatesa ferdi ! POSLOVALMCA ZAGORJE Kidričeve 1«, tolJ 0*01/61 344 POSLOVALMCA TRGOVLJE Uka 1. junije 1 ULi 0601/36 660 •ISTRO PEM Ulica 1. junija 1, SE PRIPOROČAMO! M M /* JAPONSKI OTOK V KOREJSKEM V MUSIČA) PRITOK LJUBLJANICE SLAVNA RUSKA PLESALKA (TAMARA) S ČLOVEKU PODOBNA ZNAL PREDOR AkERIŠM PISATELJ (JOHN) jjjjjl 1 !Ri OKUŠALI VONJ PO KISLEM pSr * -,, RIMSKA 500 Si m j ► JURIJ VEGA ▼ VOTEL, STRT ZOB LJUBICA, PRILEŽNICA, konkubina VRSTA KOBILICE II Kr PRAGO MUSUMAN. MOŠKO IME HRIB PRI BEOGRADU PAGAT, MOND IN ŠKIS V ENI ROM * VLADIMIR LEVSTIK GLAVNO MESTO ŠVICE NEPjUVl SLOVENSKI IGRALEC CIGOJ GRŠKI POVELJNIK PRH) TROJO ANGLEŠKI HLMSKI PRODUCENT (ARTHUR) MESTO V MAKEDONIJI IT.FILMSKA IGRALKA MARTINELLI MATEMATIČNI ZNAK(-) KRIPTON ZAMAH S SaGRO MOLZNA (poiiŽSuš.) PIANIST BERTONCELJ RUDOLF NUREJEV • ANGLEŠKI PISATELJ (K1NGSLEV) OVEN Nevezanim Ovnom se obeta vzburljivo prijateljstvo. Najbolje bi bilo, če pustite, da se vse odvija spontano. Prepolni ste poslovnih idej, vendar bodite previdni pri realizaciji. Št.:2. BIK V tem času zvezde niso najbolj na vaši strani. Zlasti samski Biki bodo občutili zapuščenost in tesnobo, vezani Biki pa bodo partnerje dušili z ljubosumjem in posesivnostjo. Št.: 4. DVOJČKA Tisti s stalno zvezo bodo doživljali prekrasne trenutke. Odnos s partnerjem bo na vrhuncu in ni bojazni, da bi vaša ljubezenska energija nesluteno izginila. Št.: 9. RAK Venomer se vračate s spominom nazaj in podoživljate lepe trenutke iz poletnih dni, ki bi jih želeli ponovno doživeti. Zato se na trenutke počutite depresivni in brezvoljni. Št.: 23. LEV Nevezani Levi boste željni novih poznanstev in osvajanj. Najbolje bo, če boste pri tem nežni, saj boste tako hitreje prišli do željenega cilja. Št.: 5. DEVICA Čas, ki prihaja, bo dokaj zanimiv zlasti za nevezane Device. Le-te bodo navezale nova znanstva, iz katerih bodo znale - vsaj tako upamo - tudi zase izbrati pravo priložnost. Št.: 14. TEHTNICA Zadovoljivo ljubezensko obdobje se bo nadaljevalo tudi v tem času. Vaš videz in tudi ljubeznivost bodo privlačili poglede mnogih skritih oboževalcev. Št.: 16. ŠKORPIJON Včasih se zdi, kot da vam ni prepirov nikoli dovolj. Destruktivnost usmerjate raje na koga drugega, partnerja pa pazite, saj vam bo še kako potreben. Št.: 21. STRELEC Pred vami je lepo obdobje. S partnerjem boste preživeli prijetne trenutke. Tudi na poslovnem področju bo stanje stabilno in povsem na vaši strani. Št.: 30. KOZOROG Lahko se nadejate dobrih novic. V tem času bo mnogo stvari opozorilo na to, da globoko v vas kipi velik ogenj ljubezni. Št.: 3. VODNAR Nekako vam ne uspeva, da bi prišli na zeleno vejo. Še vedno ste nezadovoljni s svojo ljubezensko zvezo in tudi najmanjši spor vas spravi iz tira. Št.: 17. RIBI Vaše čustveno življenje se je ponovno umirilo. Znova ste privlačni in očarljivi, kar ljudi okrog vas ne pušča ravnodušnih. Samo najbolj vztrajni bodo prodrli do vaše duše. Št.: 24. Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah, razstavlja Sandi Vozelj. Razstava bo odprta do 16. oktobra. Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja svoja dela v prostorih RS H v Šuštarjevi koloniji 42 v Trbovljah. Trbovlje - V Likovni galeriji Trbovlje v DD Trbovlje si lahko od 3. do 8. oktobra ogledate razstavo ročnh del in likovnih stvaritev upokojencev v okviru Tedna upokojencev. STALNE RAZSTAVE Zagorje: V DD Zagorje bo 6.10. ob 18.uri otvoritev razstave akademskega slikarja Sama Kovača. Razstava bo odprta do 26.10. Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akadetn-• skega slikarja Jureta Čeku te. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositrne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB -zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentarno gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po 1. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je spominska soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča. Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: /vXx:xXxXxXX:7x:XX::X:X:X:X:Xx:xX:Xx::Xx\ Spored prireditev ob ^ Tednu upokojencev obiskal, bobu.- Cl. domovih Vpcck.(MO bo zaključek športnih .< kr,m bodo trboveljske upoko- V Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. PLESNI TEČAJ Trbovlje - Zasavski plesni center organizira plesni tečaj za osnovnošolce v večnamenskem Prostoru OŠ Revirski borci v Trbovljah. PIKNIKI Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje organizira kostanjev piknik na Mrzlici. Ta bo v soboto, 14. oktobra, od 10. ure dalje. Cicibani! Vrtec ut DPM Zagorje . v.x;.\;.;.;.x;.v.\)?V.\x JV popoldne v "Kostanje v« restavracijo” ki bt • 'i' ■ • • ": v prt u kulturnim rent mn Delavski dom Zagorje. ŠOLANJE PSOV Trbovlje - Kinološko društvo Trbovlje pripravlja od 12. septembra dalje tečaj šolanja psov. Vse informacije dobite pri Kinološkem društvu Trbovlje. Športne prireditve ŠPORTNA ŠOLA Trbovlje - Gimnastični klub Trbovlje organizira športno šolo za učence od 1. do 4. razreda osnovne šole. Šola obsega osnove telovadbe, iger z žogo, plavanje, športno plezanje, smučanje... Poteka v domu Partizana Trbovlje. Hkrati prirejajo tečaj aerobike za starejše občane. TEČAJ AEROBIKE Trbovlje - Ob ponedeljkih in četrtkih zvečer poteka v večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje, tečaj aerobike, ki ga vodi Alma Knaus. Namenjen je ženskam v zreli dobi. MALI NOGOMET Razpored občinske trim lige . -jesenski del: Miga: V. kolo: petek, 6.10., igrišče Log: PP Hrastnik - Čvek-Chichago ob 17. uri; Liljani - Steklarna ob 17.50 uri; ŠD Čeče - Juventus ob 18.30 uri. II. liga: V. kolo: petek, 6.10., igrišče Dol: Čebelica - S. Friši ob 17. uri; P. V aka - P. Plastika ob 17.50 uri; Gamsi - Merico ob 18.30 uri. r>...... -.... DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855), Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7. -19, ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba: Vse informacije za zasavske občine dobite na telefonski številki 985 (center za obveščanje Trbovlje). lilektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjerje stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedeljain prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedeljain prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure. Litija: vse dni od 7. do 20. ure. Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. (S fo K) 6.-8. ROMANCA V MIAMIJU Iknrn.l. pel. in ucrM* 19 sob „b r m 11.- 12. G OS PO - KINO DOL PRI HRASTNIKU 7. HU MAN ZA VSI Si'.v Sliši: DELAVSKI DOM TRBOVLJE 5. ZBOGOM SINKO (drama), čet. ob 17. m 19. 6.- 9. KONGO (pust. tlnillei), pet .sob m ned ob I 7. ut I11.. |'oll oh V* m, 10- 12. HITRI IN MRTV" DELAVSKI DOM 5.- 9. CASPKR ikoni > se.;e.;.;e. xv. v.v 7.- H). CAMILLA (rotit, kom,), sob., ned., pon. in tor. ob 19. uri. 11- 12- KO WOOD (biografski), sre, in čet. ob 19. uri. I2.LKONmIhiI1.-nui ob 17. uri. KINO IZUUtE X.CASPKKlktil,l I.IK-d Iti T< lXr> .-.xx*xxx.: x.x v.;, v.;.;, v.;. x;.‘.v,v.v. 1. -1. SPOMINI-Monroe(3) 2. - 3. CEL DAN IN VSO NOČ • Klngslon (5) 3. -4. RINI MARO-Barval (4) 4. - 5. BREZ LJUBEZNI Ml... - Moni Kovačič (2) 5. -7 RELIGIJA LJUBEZNI-Regina (1) 1. - 4. ALR1GHT - Supergrass (3) 2. - 5. SOMETHING FOR THE PAIN - Bon Jovi (2) 3. - 2. l’M VOUR MAN - Lisa Moorish (4) 4. - 3.3 IS FAMILV - Dana Dawson (5) 5. -7 FANTASV-Mariah Carey(1) ■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radki Ttarte, Trg svobode 11a. 61420 Trbovlje I do torka v tekočem tertu. Na sporedu ob ponedef* od 12.00 do 1Z45. Glasujem za: Mej naslov: VICI ZA V VICE RTV TRBOVLJE K10 * 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 SKUPZMETAN, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15ŽEBUIČKI NATO FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM SOBtmmB. 1995 ..lioii KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 FILM TEDNA (PONOVITEV), 17.00 SATELITSKI PROGRAM ' 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA (VO-DLGREGOR KITA), 21.15 SATELITSKI PROGRAM ' 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 HIGIENA - ZDRAVSTVENA ODDAJA (VODI: NATAŠA ŠKLEP), 21.15 SATELITSKI PROGRAM ’ 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 RADIO ZOS (VODI: DEAN HOLC), 22.00 SATELITSKI PROGRAM_______________________ ATV SIGNAL LITIJA lil 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI ............ * 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT * 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ETV ZASAVJE lili 8.30 VIDEOSTRANI. 10.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP, 20.15 VIJA, VAJA, VEN (KNJIŽNI MOLJI, MINI PET), 20.45 EPP, 20.50 POZOR, SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN ' 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 20.45 3-2-1-START (p), 21.15 KULT & URA (p) SOBOTA 7.10.1986 830 VIDEOSTRANI HEDEUA8.1B. 1995 8.30 VIDEOSTRANI, 9.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 9.30 IZBOR IZ PROGRAMA ETV: KNJIŽNI MOLJI (p), MINI PET (p), POZOR, SNEMAMO (p). CITRARJI NA KOPITNIKU, 3. DEL (p) .•.v.v.v.v.v.v.v.v.v/.v.v.v.%v.V.%V.v.v.v.v.v.v.v.! ČETRTEK 5,19.199$ 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE ......... 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 3-2-1-START, 20.45 ŠPORTNI GOST MESECA: GREGOR PINTAR, DRŽAVNI PRVAK V SPEEDWAYU 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 m* t. 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER mn no* ' 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 REZERVIRANO: JADRALNI PADALCI NA LISCI . 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 1930 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 2015 IZ PRODUKCIJE LOKALNIH TV SLOVENIJE: VIDEO BOOM 40 RADIO TRBOVLJE 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NED BUŠKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTIUAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM Sposojeno iz BBS Sreča Prijatelj reče prijatelju, ko se po dolgem času srečata na cesti: "Tvoje žene pa že dolgo nisem videl." Drugi zavzdihne: "Ko bi imel tudi jaz takšno srečo!!" V trgovini "Gospa, odločite se brž, kaj boste kupih! Kupci čakajo," priganja prodajalka. "Imate svinjsko glavo in jezik?" vpraša starejša gospa. "Kaj, še zmerjali me boste?" ogorčeno vzklikne prodajalka. "Ne, ampak včeraj ste jo še imeli!" odvrne gospa. Pri zobozdravniku Občinski tlradnik pride k zobozdravniku in zastoka: "Pohitite, doktor! Od tega zoba mi bo razneslo glavo!" Zobozdravnik pa reče: "Aha, pa sva skupaj! Izpolnite ta obrazec v treh izvodih in pridite nazaj čez teden dni!" Po zabavi "Sinoči smo ga pa žingali, kaj? ... In kakšen sprejem si doživel doma, ko si prišel tako pozno?" vpraša Marko Janeza. "Kot kak politik, žena je vame metala rožice!" odvrne Janez. "Zakaj pa si potem ves povezan?" začudeno vpraša Marko. "Ah, pozabila jih je vzeti iz cvetličnih lončkov!" odvrne Janez. Godovi 5. oktober: Placid; 6. oktober: Bruno; 7. oktober: Marko; 8. oktober: Pelagija; 9. oktober: Dioniz Pariški; 10. oktober: Florencij; 11. oktober: Firmin; t c, - jponn.v/ urpu-bn C—I Gob©. Večkratni direktor Tomo Garantini - Lekarnar verjetno ne bo nikoli tak kot znani Veliki gobar iz Martuljeka. Gobarski dosežek se mu zdi že košara mraznic, sesljajoče pa govori šele po pol steklenice Jacka Danielsa. Q Dubliners. Šefu trboveljskihprenoviteljevBožuMarotu - Kolesarju se bo obetajoča državna služba zagravžala še preden jo bo zares začel opravljati. Na obisku na Irskem je moral zapriseženi športnik in abstinent skrbeti za celo kopico rdečelasih dobrovoljčkov. f I Slovenija V EU. Na Sardiniji in Kalabriji so po odhodu zagorskega župana Matjaža Švagana - Zgodbe o uspehu izbruhnili manjši nemiri, saj jim je mladoporočeni Slovenec prirasel k srcu. Analitiki sodijo, da bo Italija v naslednjih štirinajstih dneh ponudila Sloveniji, da v zamenjavo za izročitev Švagana odstopi od vseh svojih zahtev do Slovenije. jeTRu^Ce [0 fc: B-r m-- r •* ****• 'iNh po «•=. v znh. .n Hrastniku, kuhar v Litijl In dva v Zagorju, natakar v "Če si država privošči dajati milijarde subvencij za premog iz zasavskih premogovnikov, potem bo zmogla tudi denar za brezplačno šolsko prehrano otrok." Leo Šešerko, poslanec v Državnem zboru c¥ieAaAc4sj/a/ crnMa/ Ln/ pazAmAjIja/ Resda z malce zamude, a iskreno, čestitamo zasavskemu Prekmurcu Mikiju Beeru ob njegovem bližnjem srečanju z Abrahamom. Spili smo tudi kozarček štajerskega na njegovo zdravje, pa čeprav se je sam odločil, da prvo razstavo v svoji drugi petdesetletki pripravi v Radencih, kjer je glavna voda pa voda in še voda... _______. i Kegljanje. Hrastničani so spet prišli do kegljišča. Obnovili so tudi bife ob njem. Na kegljišču je bil že dosežen rekordni rezultat. Hrastničan, ki pa se želi izogniti časopisni slavi, je po temeljitem bifealnem ogrevanju z enim metom podrl kar osemnajst kegljev. / 's Nogomet. Pri trboveljskih nogometaših je res pestro. J Nogometaši malo stavkajo in še manj igrajo, trener in pomočnik 5?" odstopata in ostajata, nekaj podobnega se dogaja s klubsko upravo... Pričakujemo, da bo kmalu odstopila tudi trava. Nogomet(al)ni - Kaj misliš, ali bo iz druge nogometne lige izpadel Rudar ali Zagorje? - Kaj, a letos izpade samo eden? Jilil Rokomet. Slovenski rokometaši so Turke /rešetali v \ y Litiji, naBližnjem vzhodu pa iztržili le remi. Skrivnost litijskega uspehaje v Medijskih Toplicah, kjer sta bivali obereprezentanci. Misterij je le še, ali so terme tako dobro delovale na naše ali tako slabo na Osmane. Z||px Košarka. Litijski košarkarji postajajo resen kandidat, da f j jih UNICEF uvrsti med svetovna čudesa. Čeprav je po McGinnisu zdaj pobegnil še drugi črni igralec, Fred Ferguson, je v klubu vse bolj črno. mmmm POTOVANJA - IZLETI PLIBERK 6.10.1995 1.150,00 SIT LENTI-NA6YKANIZSA 14.10.1995 1.800,00 SIT LENTI 26.10.1995 1.650,00 SIT PLIBERK 27.10.1995 1.150,00 SIT Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. AVTO TAXI STORITVE Pokličite TAXI po telefonu 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Zapišite si in ne pozabite: 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Kaj več vam o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 0601 64 420 -mroaiHi-F- ivudhmi^ won«'t Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. ju lija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; far. 64 660 PRIHAJA WINDOWS 95 WIND0WS 95 JE BOLJ DOMISELN, VELIKO HITREJŠI, ENOSTAVNEJŠI IN MNOGO BOLJ ZABAVEN 32 BITNI OPERACIJSKI SISTEM KOT NJEGOVI ISTOIMENSKI PREDHODNIKI-STAREJŠI BRATJE. Z VVINDOVVS 95 SE JE POTREBNI ČAS ZA IZVAJANJE POSTOPKOV SKRAJŠAL ZA 50%, STOPNJA USPEŠNOSTI IZVAJANJA LE TEH PA SE JE POVEČALA S 86% NA ZAVIDLJIVIH 94%. WIND0WS 95 polna verzija............. 39.900,00 SIT WIND0WS 95 update*.................. 19.600,00 SIT * za vse registrirane uporabnike Windows in Windows for Workgroups OBIŠČITE NAS VSAK DELAVNIK OD /. D015. URE | I I 1 11 | I 11 /0 Banka Zasavj Trbovlje Celje - skladišče ! D-Per 6/1995 $ 3 s:® S 11 » 5000002442,36 COBISS o Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje Banka Zasavje S4MO VI OKTOBRU Zh ivi^ nGnkMGn^Ki - GOTOmSKI KRGDIT - N4 1 LFTO PO IZR6DNO UGODNI OBRESTNI M€RI TOM CBNŠI R) + 10% F (N6SPR€M€NUN/0 LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. 1 1 i i gg Siji;: || I I 1 1 I I :wi:wxwiySi»ww:ww!w*:Ww!:%!i:w:X:XwXylwXy!wXw^ i:5S8K®'SKS55888^5:W Rtaj .................... poštna št. ulica .............. telefon . :. I datum ...... . . . . .;. . . . . podpis . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: l sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) j